NOVI TEDNIK CELJE, 12. NOVEMBER 1981 - ŠTEVILKA 45 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC DEVETIČ V POLNEM TEKU Posnetek je z razstave 40 let vstaje v jugoslovanskem filmu, prve prireditve v okviru letošnjega 9. Tedna domačega filma, o njej smo poročali že v prejšnji številki. Na sredinskih straneh podajamo dogajanje v prvih dneh manifestacije. Do torka so pred nami izredno zanimivi filmski sporedi: 40 let vstaje, 20 let neuvrščenosti, slovenski kratki filmi, predsta- vitev črnogorske kinematografije, spored za mladino in seveda pogovori po prvi premierni predstavi s filmskimi ustvarjalci. Nikakor ne bi smeli prezreti priložnost, ki se nam ponuja v času Tedna domačega filma, da navežemo še trdnejše in trajnejše stike s filmskimi delavci. V teku je tudi premierni spored v občini 2alec, mladinski filmi na Polzeli in premiere izven Celja. Jutri bo srečanje film.skih delavcev z delavci Ema, do danes pa so bili v Celju na obisku tudi uredniki kulturnih redakcij jugoslovanskih dnevnih časnikov. Pred nami so tudi prva posvetovanja, sicer pa o tem več prihodnjič. Foto: Tbne Tavčar CELJE: PREMOG JE IN GANI ' premog. Zelo iskano blago, zlasti v času, ko mraz sili , gtanovanja. Ga imamo v kleteh in drvarnicah dovolj? ijgs bo morebiti zaradi tega, ker ga nimamo ali imamo V^remalo, zeblo? odgovor na ta in druga vprašanja smo iskali v celjski j^ovinotehni, v njeni temeljni organizaciji za tehnično .^govino. torej pri kolektivu, ki nosi glavno breme preskrbe s premogom za naše območje. Kaj pravijo številke? priznanje velenjskim rudarjem. Lignita bodo dali do Ijoiica leta toliko, kot je znašalo naročilo. Tudi potreba. To pa je 35.000 ton. Tu ni zastojev in dobava poteka v ^edu, zato tudi tisti ljudje, ki so se za ogrevanje stano- vanj odločili za lignit* ne čakajo dolgo na njegovo dobavo. povsem drugače pa je z drugimi premogi. Iz Zasavja Iji naj dobili 17.700 ton, toda rudarski kolektiv je pod- pisal pogodbo le za 7200 ton. Pa še te ne bo izpolnil! Do Iconca oktobra so ga na naše območje poslali le 4566 ton. Torej premalo, in vse kaže. da pogodbe, ki je že tako pod predvidenimi potrebami, ne bodo izpolnili. Se slabši je položaj pri dobavi prav tako rjavega premoga iz bosanskih rudnikov. Od tod bi naj dobili letos 16.800 ton, zaenkrat pa je prispelo le 526 ton iz Banovičev ter 147 ton iz Djurdjevika. Mimo tega še tudi 209 ton sušenega lignita iz Kolubare. Izpad je torej tu. Velik. Zelo velik. Navzlic temu so pri Kovinotehni optimisti. Pravijo, da bi zebsti ne smelo nikogar. K vsem tem številkam je treba dodati še bnkete, ki jih kupujejo v Nemški demokratični republiki in ki jih je dovolj v zalogi. Res pa je, da je cena razmeroma visoka. Imajo pa seveda 5000 kalorij. V zalogi jih je še okoli 700 ton, do konca leta pa računajo še na novo dobavo okoli 1500 ton. Za uporabo priporočajo mešanje briketov z lignitom, in sicer tret- jina bViketov in dve tretjini lignita. Tudi drv je dovolj. Celjsko Gozdno gospodarstvo je pri tem dobro opravilo svojo nalogo. Pri dobavi premoga individualnim naročnikom so zdaj na vrsti tisti, ki so premog plačali meseca marca. Na videz velika zamuda, toda pri Kovinotehni pravijo, da bodo do konca leta izpolnili vse obveznosti do kupcev. Premog torej je in ga ni. Na vsak način pa ga je toliko, da bi morala biti topla vsaka peč, ki uporablja to surovino. Dovolj je velenjskega lignita in premalo rja- vega premoga, tako iz Zasavja kot iz bosenskih rudni- kov. Dovolj je tudi briket in drv. Morda premalo de- narja za nakup briket. Tudi drva niso poceni. Zatp tudi letošnji položaj sili kolektiv Kovinotehna k sklepanju čvrstejših pogodb za dobavo rjavega pre- moga. Pa so težave, ker proizvajalci zahtevajo več in preveč, kot lahko dajejo kupci. Zaenkrat je le čvrsta pogodba za letno dobavo 1000 ton sušenega lignita iz Kolubare, in nič drugega. M. BOŽIC RUDARJI POMAGAJO RUDARJU Nič kolikokrat se vrli ve- lenjski rudarji niso izkazali samo pri izkopavanju pre- moga, ki ga za naše vsakda- nje potrebe potrebujemo iz dneva v dan več, temveč tudi pri drugih, izrecno humanih akcijah. Skozi temne jamske rove je odmevalo: »Javite se rudarji s krvno skupino B plus. kajti potrebuje jo vaš tovariš, ki se v bolnišnici bo- ri za življenje. <• To je iskana krvna skupina, ki je ne pre- more veliko ljudi. Najprej se je javilo osem rudarjev, na- slednji dan na ponovni poziv še šesti Dovolj, da so poma- gali sotovarišu v borbi za živ- ljenje! Nov dokaz visoke hu- manosti, tople človečnosti in želje po nečem skupnem do- brem! CELJE V 1982. LETU v torek, 17. novembra, bo- do redne seje delegatov zbo- rov celjske občirfske skup- ščine. V tem, ko bo prvi del ločenih sej posvečen osnut- koma resolucije o družbe- noekonomski politiki in ra- zvoju občine in Slovenije v prihodnjem letu, bodo v na- daljevanju odločali o družbe- nem dogovoru o varstvu okolja v občini v novem srednjeročnem obdobju ter o ekonomski in ekološki sa- naciji Cinkarne. Delegati bodo ocenili tudi stanje in naloge raziskovalne ter inovacijske dejavnosti v občini pa tudi predlog dogo- vora o skupnih osnovah in merilih za določitev odško- dnine zaradi spremembe na- membnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. MOZIRJE NI »LOV NA ČAROVNICE« Zmanjšanje družbene režije naloga našega časa Ko je pri izvršnem svetu občinske skupščine Mozirje pričela z delom komisija za zmanjševanje družbene reži- je, se je lotila naloge s spoz- nanjem, da akcija ne more in ne sme biti usmerjena proti administraciji na sploh, am- Pak predvsem v oceno stanja na tem področju in v uvelja- \'itvi ukrepov za racionaliza- cijo opravil, predvsem pa, da se tudi ta dejavnost organizi- ¦¦a tako. da ne bo nepotreb- nih del. Zato to ni »lov na čarovni- ce«, ni akcija v smislu odpu- ^^anja delavcev v režijskih službah, marveč dosti več, tembolj, ker se tudi v mozir- ski občini kažejo znaki razra- ^•^anja družbene režije. Prav ^3to bi morali v vseh delov- l^ih sredinah sprejeti pobudo 'komisije kot tisto, ki naj sproži temeljito oceno sta- ^'ia, ne pa zagovor in opravi- "^ilo za trenutni jpoložaj. In nadalje, ne samo po mnenju komisije, tudi po predlogu izvršnega sveta bi naj akcija za zmanjševanje družbene režije postala splošna družbena obveznost v vseh delovnih sredinah kot sestavni del gospodarske stabilizacije. Zato bi morali v vseh organizacijah združene- ga dela in v; vseh delovnih skupnostih sprejeti progra- me za zmanjševanje admini- stracije. To pa je delo, ki mo- ra teči vsaj v tekočem sred- njeročnem obdobju iri prav gotovo tudi pozneje. Konkretno se mora ta po- buda pokazati v takojšnji zaustavitvi novega zaposlo- vanja v administraciji. Tudi ob upokojitvah in drugih trajnih odhodih delavcev iz režijskih služb, morajo v ko- lektivih najprej znotraj orga- nizacije poiskati možnosti za primerno porazdelitev nalog in opravil med druge režij- ske delavce. Bitka za zmanjševanje družbene režije v mozirski občini sega tudi na področje zbiranja in sestavljanja odvečnih statistik, poročil, analiz in drugih nalog ne gle- de na to, kdo takšne podatke zahteva. Hvaležca je pobuda za . poenotenje informacij- skih sistemov in seveda si- stemov na področju, kjer so opravila zakonsko predpisa- na in se dajo obdelati na ra- čunalnikih. Lotili so se pomembnega dela, čeprav prvi koraki, usmerjeni v delovne kolekti- ve, kažejo, da pobuda še ni padla na plodna in razume- vajoča tla, zlasti pa, da mno- gokje niso razumeli njene poglavitne vsebine. Zato bo morebiti razprava na današ- nji in jutrišnjih sejah zborov občinske skupščine bolj na široko odprla vrata na po- dročje, ki ga ne kaže prezreti. M.BOZIC VOLILNE KONFERENCE ZK: VELIKO O ODGOVORNOSTI 2e prvi val opravljenih volilnih konfe- renc osnovnih organizacij zveze komu- nistov v celjski občini je pokazal, da so bile vsebinske, kadrovske in organiza- cijske priprave nanje pravočasne in te- meljite. Od tri sto desetih osnovnih or- ganizacij, kolikor jih bo do 25. novem- bra opravilo volilne konference, se jih je doslej sestalo že okoli dvajset odstot- kov, sicer pa konference tečejo praktič- no vsak dan. V vsebinskem smislu so že opravljene konference pokazale na pomemben pre- mik. Osnovne organizacije namreč ne razpravljajo le o gospodarskih, samou- pravnih in političnih razmerah v lastnih temeljnih organizacijah, temveč komu- nisti izhajajo iz ocen, ki veljajo za celot- no delovno organizacijo. To pa pomeni pomemben vsebinski premik, saj tako osnovne organizacije razbijajo plotove lastnih problemov in pri ocenjevanju ra- zmer izhajajo širše, iz celotne delovne organizacije. Druga pomembna vsebin- ska značilnost, ki jo je moč izluščiti iz dosedanjih razprav komunistov na vo- lilnih konferencah, pa je ta, da osnovne organizacije ne pojmujejo svoje samo- stojnosti kot možnost za oblikovanje lastnih sklepov glede na svoje izkušnje in razmere, temveč izhajajo iz sklepov 21. seje CK ZKJ. In končno, zelo veliko razprav komunistov se nanaša na odgo- vornost posameznikov in osnovnih or- ganizacij zveze komunistov pri uresni- čevanju dogovorjenih nalog in ciljev go- spodarske stabilizacije. V kadrovskem smislu so bile naloge že pred volilnimi konferencami oprav- ljene. Komunisti so na sestankih OO ZKS že pred tem obravnavali kandidat- ne liste vodstev osnovnih organizacij, tako da so jih na volilnih konferencah le še potrdili. Analiza novih vodstev celj- skih osnovnih organizacij ZK kaže, da se je v njih povečal delež žensk, mladih in pa delavcev iz neposredne proizvod- nje. Taka struktura je zadovoljiva tudi v primeru novoizvoljenih sekretarjev osnovnih organizacij. Med njimi se je namreč bistveno povečal delež žensk (za 18,5%), predvsem pa mladih ljudi (za 121%) in tudi neposrednih proizvajalcev (za 21,6%). DAMJANA STAMEJCIC 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 45-12. november TAKSA DRUGIČ Govorice, da bo že zna- na fa možna taksa ven- darle uvedena, so imele isti učinek kot prvič: tr- govine v obmejnih me- stih naših sosed so sko- rajda izropane, kupuje se >vse živo«, potrošni- ška mrzlica ne sprašuje za ceno, po poročilih ob- mejnih patrol se je spet razcvetelo »švercanje«. Napovedi, da se taksi ne »bomo« odpovedali (tega pa uradno nihče ni- ti ne zanika niti ne potr- di) so tudi tokrat povzro- čile neprecenljivo škodo. Po ocenah (gre le za bla- go, ki je šlo legalno čez mejo) so Jugoslovani v tržaških trgovinah v zadnjih 20 dneh pustili nekaj sto mio din, v glav- nem v devizahd) Po izja- vah carinikov gre v glav- nem za nemške marke, ki jih nekateri hkrati »izvo- zijo« tudi po nekaj tisoč. Dinarjev, vsaj legalno, nihče ne nosi čez mejo, saj je večina »turistov« obveznih 1500 din že po- trošila. Če je bil eden glavnih argumentov za uvedbo takse težnja preprečiti odliv dinarjev in deviz iz države (Jugoslovani let- no potrošijo 2,5 mlrd do- larjev v tujini), potem je to zelo mršav argument. Točno je, da se da za ta denar zagotoviti tri četr- tine potrebne nafte let- no, toda zaradi pogoste- ga pomanjkanja blaga in neprestanega povečeva- nja cen si mnogi naši ob- čani delajo zaloge. Paro- la dneva je, kupuj danes, kajti jutri morda tega že ne bo več. Ustvarjena je neverjetna psihoza, ki se je ne da odpraviti z ne- prepričljivimi obljuba- mi, s sporočili s sej in neodločnostjo. BORBA V ŽALCU IN ŠEMPETRU DOPISNO O MARKSIZMU Šolo obiskuje 50 prosvetnih delavcev Občinska konferenca ZKS Žalec in Delavska univerza Žalec sta pripravila za komu- niste, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja dopi- sno šolo marksizma. Prijavilo se je petdeset kandidatov iz cele občine, šola pa se je pričela 5. 11. z uvodnim sestankom v veliki predavalnici osnovne šole v Žalcu. Na sestanku so se po- govorili o namenu šole in o temah, ki jih bodo obravna- vali. Program je prilagojen potrebam in nalogam komu- nistov, ki delajo v vzgojno izobraževalnih organizaci- jah. Ob študiju naj bi spozna- li temeljne značilnosti razvo- ja političnega sistema socia- lističnega samoupravljanja, družbenoekonomskih odno- sov ter idejno in pri tem ak- cijsko vlogo komunistov. Spoznali naj bi temeljne na- loge idejnosti in marksistič- ne idejne zasnovanosti vzgo- je in izobraževanja, pota in probleme uveljavljanja no- vih družbenoekonomskih odnosov na tem področju, kako vzgajati za samouprav- ljanje in ustvarjalno delo ter organizacijsko in samou- pravno življenje in delo v vzgojno izobraževalnih orga- nizacijah. Problematiko, ki jo bodo predelali v tem šolskem letu so razdelili na šest tem. O mestu in nalogah vzgoje in izobraževanja v razvoju so- cialističnega samoupravlja- nja je predaval Emil Roje, na prvem srečanju, o temeljih marksizma bo gororila Mari- na Tavčar, o smeri razvoja političnega sistema sociali- stičnega samoupravljaiija Vera Orešnik, o družbenoe- konomskih odnosih v jugo- slovanski socialistični sa- moupravni družbi Janko Kač, o mednarodnih odno- sih in zunanji politiki Jugo- slavije Vlado Gorišek ter o idejni in akcijski krepitvi ZK v boju za razvoj socialistič- nih samoupravnih odnosov Janez Zahrastnik. Glede na širino snovi in njeno prilagojenost potre- bam slušateljev, le ti priča- kujejo, da jim bo šola v veli- ko pomoč pri nadaljnem de- lu na vzgojno izobraževal- nem području. Na sliki: Skupina sluš-ate- Ijev na skupnem sestanku v Žalcu. T. TAVČAR BORČEVSKI STIKI Z MLADIMI Mladi na celjski gimnaziji so tudi letos povabili borke in borce NOB na prireditev v glasbeni sobi gimnazije, kjer so se nam predstavili z literarnimi deli in glasbenimi točkami. Zopet so nas prav prijetno presenetili, zato smo vsakega nastopajočega nagradili z iskrenim ploskanjem. Priredite- ljem in nastopajočim se je ob zaključku nastopa zahvalil Ludvik Pregl, predsednik komisije za invalidske zadeve pri občinskem odboru ZZB NOV Celje. Pokazal jim je zastavo artiljercev, ki so se med NOB borili na Primorskem in povedal, da ga ta zastava še posebej spominja na tiste težke pa vendar lepe dni, ko so se tolkli s fašisti. In po eni takih težkih borb so imeli odmor v neki vasi ter prisostvovali tako imenovanemu sojenju pod murvo. To so bila sojenja za manjše prekrške. Kar ti priženejo borci dva ujeta fašista - v okoliških vaseh so namreč še trajale borbe. Zdaj pa je sledilo pravo ljudsko sojenje, ostro in nepopustljivo. Izrečena je bila smrtna kazen. Pripoved je napravila zlasti na mlade močan vtis. Takšni stiki pa pomenijo nadaljevanje tradicij iz NOB med mladimi. Mi pa smo občutili, da je bilo to prijetno doživetje za mlade iz oddelčne skupnosti 4. c. razreda gi- mnazije kakor tudi za nas. RUDOLF URSiC Tako kot že dve leti nazaj, bo tudi letos stroko^, služba občinskih skupnosti za zaposlovanje ob kof!''' leta pripravila obširnejšo informacijo za naše deja^^'^ na začasnem delu v tujini. Letos se v to akcijo ^^i^j"^ čuje tudi Medobčinska gospodarska zbornica v Cej^' Informacija naj bi celoviteje predstavila možnosti^ združevanje sredstev in dela predvsem v drobni gospodarstvu in obrti na širšem celjskem območju ? kar se delavci na začasnem delu v tujini ob vrnit^j^ domovino tudi najbolj zanimajo. ^ Res pa je tudi, da smo o razvoju drobnega gospo^^ stva v Sloveniji sprejeli že veliko stališč, medtem ko konkretnimi rezultati ne moremo biti zadovoljni. pJ to področje v resnici sploti ni tako »drobno«, kot k laliko sklepali iz imena oziroma naziva, ampak gf PRED NOVOLETNIMI OBISKI ROJAKOV predvsem za pomembno dopolnilno gospodarsko ^g. javnost, ki latiko daje obilo možnosti za zaposlit^y združevanje sredstev in zasebnih pobud ter lahko ustvarja pomemben delež v družbenem proizvodu. Vse kaže, da tega še nismo doumeli v polni meri, zai^ tudi še toliko obotavljanja pri konkretnih premikih] dro bno-gospodarskih dej a vnos tih. Nekateri pravijo, da so temu krivi tudi preozki po. gledi v okvirih občinskih plotov na razvoj drobnegi gospodarstva in obrti. Stvar je namreč v tem, da m možnosti združevanja sredstev in dela ter gospodar, skega interesa delavcev na začasnem delu v tujini, k se vračajo, ni mogoče gledati samo z vidikov razreševi. nja deficitarnih poklicev in tistih poklicev, ki izum. rajo. Najbrž je velika iluzija ali pa naivnost, pričakovati, da bi se vračajoči delavci zanimali zgolj za možnosti odpreti kolarske, čevljarske, frizerske in druge defici- tarne storitvene obrthe dejavnosti in obrate, saj so usposobljeni, vsaj večina njih, za odpiranje proizvo- dno-obrtnih gospodarskih dejavnosti. Tudi ob letošnjih razmišljanjih, ki jih bomo spet nekohko bolj posvetili našim zdomcem ob koncu leti, bi si morali, sebi in njim, natočiti čistega vina resnice predvsem pa se problema ne lotevati spet z veliko besedi in praznih obljub. MlTMUMm KOVINAR VITANJE SE VEČ IN BOU Sekretar OO ZK ponovno J. Hribetn Petkova programsko vo- lilna konferenca OO ZK Ko- vinar Vitanje je pokazala, kako potrebno je enakovre- dno in povezano krepiti ce- lovite odnose v delovni or- ganizaciji: tako samouprav- ne kot ekonomske, saj le takšna celovitost lahko za- gotavlja dobre uspehe v vseh pogledih. Nekaj manj kot stočlanski kolektiv Kovinarja (obrati v Vitanju, Stranicah in Zgornji Polskavi) je dosegal v zad- njem času pa tudi sicer, zelo lepe poslovne uspehe. Tega so se komunisti na konferen- ci tudi zavedali, čeprav so v isti sapi izrekli tudi samokri- tično oceno svojega lastnega dela v okviru skupnih stabi- lizacijskih in razvojnih načr- tov. Celotni prihodek so pove- čali za 62%, dohodek za 61 in čisti dohodek za 62%. Oseb- ni dohodek je porastel za 32%, kar je v sorazmerju z ustvarjenim dohodkom ma- lo, tudi glede na še vedno sorazmerno težke delovne pogoje. Posebno pozornost zasluži njihovo sodelovanje s fakultetami v Ljubljani in Zagrebu, saj skušajo svoje razvojne načrte kar najbolj povezati s sodobnimi znan- stvenimi dosežki. To jim omogoča tudi sprotno prila- gajanje zahtevam tnii Zmanjšali so uvoz, ni jin še uspelo prodreti s svo izdelki preko meja. tehtne stabilizacijske ukre; pa prav gotovo sodijo nač za postavitev lastne elektn ne (v bistvu gre za obnovi', že obstoječe), saj bi s temf hranili mnogo sredstev '¦ menjenih za energetsko; rabo. Komuniste čakajo v f hodnjem. obdobju nasledr naloge: nadaljnje idejnop; tično izobraževanje, ra^ nalnejše izkoriščanje dei' nega časa in prizadevanj« še boljšo organizacijo * Proučili bodo tudi možno: za dodatno nagrajevanje! rezultatih dela, vso poz^ nost pa bodo posvetili tt delitvi dohodka za razširi«' reprodukcijo. Nadalje^- bodo z dobrimi odnosi si*'; jevno skupnostjo, nekaj ^' truda pa bodo morali vlO' v boljše delo- delegacij ; zbor združenega dela iri; samoupravne intere-; skupnosti. Posebno poglf predstavlja tudi samozaš^' no ravnanje in varnos'' kultura, kjer ne more biti S vora o trenutni akciji, amP* so naloge stalno in dolgo'''^ no postavljene. Konferenca je spr^J* medse tudi dva nova član^; sicer Miro Kuzman in ca Oroža. Za sekret^'; osnovne organizacije so^ novno izvolili Jožeta Hr'^. nika. Konferenco je poZ'', vil tudi sekretar občinsk^^^ komiteja ZK Slovenske njice Maks Brečko, ki f.^ razpravi izpostavil dobro , lo komunistov v Kovin^, (11 odstotkov jih je od sk. nega števila zaposle/^' predvsem zaradi objekti^ ga in realnega poročila o sedanjem delu in pristopa nalog, ki jih še čakajo, DRAGO MED^^ KAREL PODVRŠNIK- ŽIVKO OBRAZI v torek je za svoje delo prejel zlato značko repu- bliške Zveze društev upo- kojencev. Ko ga poba- ram, kaj mu to priznanje pomeni, zamahne z roko in doda, da nikdar ni de- lal za priznanja. Teh pa ima že cel kup od držav- nih do tistih, ki jih pode- ljujejo v krajevni skupno- sti Griže. Pa vendarle - oči ga izdajajo, da je na vse to ponosen. In Karel Podvršnik, sedanji pred- sednik Društva upoko- jencev v Grižah, si je vsa ta priznanja zares zaslu- žil. Griški upokojenci so danes med najbolj aktiv- nimi v Sloveniji. V veliki meri prav po njegovi za- slugi. Čudovit dom imajo v Grižah. V Fiesi imajo svoj počitniški dom, kije pravzaprav namenjen tu- di članom drugih dru- štev. Bivši rudarji, pa so še danes aktivni kot le kaj. Njihovo delo je čutiti v vsej krajevni skupnosti in tudi drugod. Karel in vsi bivši zabukovški ru- darji ter drugi so vzgled, da se človekova dejav- nost in aktivno delo nika- kor ne more in ne sme končati z upokojitvijo. Karel Podvršnik pa ni aktiven samo pri upoko- jencih. V Savinjski dolini in drugod ga pokličejo na pomoč, ko je treba graditi rezervoarje za vodovode. Pravi strokovnjak je na tem področju. Trenutno pomaga ljudem v Marija Reki. Sodeluje pri gradnji ceste na Golavo, aktiven je v borčevski organizaci- ji in zaljubljen v hriboviti svet Savinjske doline ter ljudi, ki živijo v teh pre- delih. Dolga leta je s svojo ženo bil oskrbnik na pla- ninski postojanki zabu- kovških planincev na Ho- mu. Na tisoče planincev ga ceni in spoštuje zaradi njegove odkritosrčnosti in človeške topline. Karel Podvršnik je bil med pr- vimi borci v Savinjski do- lini in borec je ostal še danes. Človek bi ga lahko ure in ure dolgo poslušal, ko obuja spomine na naj- težje dni. Zamislimo se, ko spregovori o tem, da se včasih neskromno ob- našamo in ne znamo ceni- ti nekaterih pridobitev. Sicer pa je vsako sreča- nje z njim svojevrsten do- godek. Minute za klepet in kozarček vina, ki ga človek spije z Živkom, so veliko vredne. Potem pa že vstane in se poslovi. Treba je v Marija Reko, pa v pisarno društva upo- kojencev, v Fieso, na sejo v krajevno skupnost. JANEZ VEDENIK OB JUBILEJU ZVEZE SLEPIH Medobčinska organizacija sle- pih in slabovidnih Celje prireja v petek, 20. novembra ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju kulturno prireditev. Na- menjena je počastitvi 35-letnice z\'eze slepih in slabovidnih. Na prireditvi, ki sta jo omogo- čili občinska konferenca SZDL Celje in ZKO Celje, bodo nasto- pili moški pevski oktet Louis Braille, recitatorja - člana zveze slepih Celje, narodno zabavni an- sambel Šaleški fantje, in gosta Tatjana Dremelj in Karli Arhar. Člani kino kluba Gorenje Vele- nje pa bodo zavrteli dokumentar- ni film o življenju in delu na vidu prizadetih. MOZIRJE: DELEGATI O LOVIŠČIH IN LOVCIH vtem, ko se bodo delegati družbenopolitičnega zbora ob- činske skupščine Mozirje sestali že danes, bosta ločeni seji drugih dveh zborov jutri, v petek, 13. novembra. Tudi tokratno zasedanje mozirske delegatske skupščine obeta zahtevno delo. Aktualna bo ocena o zmanjševanju družbene režije v občini, zanimiv bo družbeni dogovor o skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč v karavanškem gojitvenem območju. V tej zvezi tudi sporazumi o dodelitvi lovišč v upravljanje lovskim druži- nam v občini. Sicer pa bodo razpravljali še o zagotavljanju pravne pomoči in drugem. MB - 12. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 ^ppED REFERENDUMOM O SAMOPRISPEVKU iiOV IZRAZ SOLIDARNOSTI pogovor z D. Bizjakom o pogostih pripombah občanov novembra se bodo 'afski občani z referendu- ¦''rn izrekali za ali proti po- Žšanju samoprispevka. , ^ \c časa dotlej še malo, '^[tekajo sedaj številne raz- o predloženem progra- ^\ po katerem naj bi se v i'ihodnjih petih letih trosila •^edstva samoprispevka ta- v krajevnih skupnostih, ¦L)t P""' uresničevanju skup- nalog. Te razprave pa se- ¦jda odpirajo številna vpra- ¦jrija. na katera želijo občani ' (Ji konkretne odgovore. Z ^jpienom, da bi vsaj nekate- ra od njih posebej osvetlili, .,^0 na razgovor povabili parka Bizjaka, predsednika Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, ki je obenem tudi predsednik odbora za izved- bo referenduma. ]s;T: Ena najbolj pogostih pripomb občanov je gotovo la, da bi po predloženem programu dobila krajevna ;l(Upnost Rogaška Slatina yeliko sredstev iz samopri- spevka, ostale krajevne sl(upnosti pa znatno manj. D. BIZJAK: -Ce bi imeli pred očmi samo ta samopri- spevek, ki ga sedaj priprav- ljamo, potem je to res. Ce pa gledamo samoprispevek, ki traja že pet let, in se sedaj isteka, pa ugotovimo, da je jla večina sredstev v druge krajevne skupnosti. Izgrad- nja šole v Rogaški Slatini je bila že v programu tega sa- moprispevka, zato je jasno - ker izgradnje zaradi podraži- tev nismo mogli izpeljati do- slej - da to obveznost opravi- mo še v prihodnjem obdob- ju. V tem smislu so zato pri- pombe neupravičene, vem pa, da bodejo v oči zato, ker gre za Rogaško Slatino. Vsakdo namreč vidi le me- sto, urejen park, hotele, ne t vidijo pa ostalih naselij, kjer živi večina delavcev, ne vidi- jo razmer v obstoječi šoli. To zavidanje seveda ni pošteno, to je najmanj, kar lahko re- čem... NT: V predlogu programa ste zapisali, naj bi večji kra- jevni skupnosti, Šmarje in Rogaška Slatina s pomočjo sredstev samoprispevka, ki bi se oblikovala za financi- ranje njihovih lastnih ko- munalnih in drugih potreb, namenili del teh sredstev tudi za financiranje skupne- ga programa: to je šole in vrtca v Rogaški Slatini ter vrtca v Šmarju. D. BIZJAK: -Določiti z občinske ravni, da mora ne- krajevna skupnost name- fiiti del denarja, ki je predvi- ^^n za financiranje njenih Potreb tudi za pokrivanje skupnega programa, bi bilo §robo mešanje v krajevno Samoupravo. Mi lahko samo priporočimo, naj na primer ^•"ajevna skupnost Rogaška slatina to stori, ker pač 'Manjka denarja za dogradi- '^v šole. Zavedamo pa se, da jl^a taka krajevna skupnost, ^ot je Rogaška Slatina, stra- ¦lovito velike probleme. Se jO naj povem: Slatinčani po- N samoprispevka združuje- še posebej denar za čistil- 1^0 napravo in za obvoznico, 'ako da imajo v bistvu že tri ^arnoprispevke. Zato ne bi Pilo pošteno, da bi zahtevali od te krajevne skupnosti, naj ^'sti denar, ki ga bo zbrala za ^¦"^janje komunalnih potreb, 'larneni za izgradnjo šole.'- . '^T: Iz manj razvitih kra- ^^nih skupnosti se občani ^Slašajo s pripombo, da bo- ^ v petih letih zbrali za •"^janje skupnih proble- mov v kraju malo denarja, ^''nekod le šeststo tisoč di- •^^rjev. BIZJAK: "Mislim, da je ""ibolj pošten način potroš- sredstev iz samoprispev- ^ ta, da občani porabijo na ^'^jem območju toliko de- narja, kolikor ga zberejo. Iz- jema v tem principu je skup- ni program. Tako se dogaja, da manjše krajevne skupno- sti zberejo manj denarja. Ob tem pa je tudi res, da imajo manjše potrebe. Ce pa pogle- damo realizacijo posamez- nih naložb prav v teh manj- ših krajevnih skupnostih pa ugotovimo, da je bistveno večji delež denarja vložen iz drugih virov, kot na primer v večjih krajevnih skupnostih. Tak primer je krajevna skup- nost Buče. če bi pregledali, kaj je bilo v njej v zadnjih letih narejenega, bi videli, da je bilo narejenega desetkrat več, kot bi bilo lahko s sred- stvi samoprispevka. In to s pomočjo družbenih sred- stev. Podobno je v Osredku, pa še bi lahko naštevali. Re- šitev ni v tem, da iz večjih krajevnih skupnosti pobere- mo denar, ki se zbira iz sa- moprispevka in ga razdeli- mo manjšim krajevnim skupnostim. Posebej, ker so še drugi viri: sredstva prora- čuna, komunalne skupnosti, sredstva, ki se bodo zbirala za spominski park Trebče. Zato se ne bojim, da bi imeli v naslednjih petih letih ma- čehovski odnos do manj ra- zvitih krajevnih skupnosti, ker ga tudi dosedaj nismo imeli." NT: Na terenu marsikje postavljajo izid referendu- ma v odvisnost od drugih ciljev. Pravijo: če nam bodo zgradili to in to, bomo gla- sovali za samoprispevek. Kako se izogniti takšnim re- zmišljanjem? D. BIZJAK: »Tisti, ki stva- ri tako postavljajo, se spre- nevedajo. Mi smo lansko leto večji del aktivnosti namenili sprejemanju srednjeročnih planov. Točno smo se dome- nili, da se mora planiranje potreb pokrivati s finančni- mi možnostmi. Na tej osnovi smo uvideli, da ne bomo mo- gli pokriti nujnih potreb brez samoprispevka, zato smo se že lani ob sprejetju dogovora o temeljih planov odločili, da bomo šli v po- daljšanje samoprispevka v odnosu 0.5:45. To pomeni 55% zbranih sredstev za fi- nanciranje krajevnih skup- nosti, 45% pa za skupni pro- gram. In če o tem celo leto razpravljamo - na skupščini smo na primer o tem govorili trikrat - po nekaj mesecih pa sedaj posamezniki sprašuje- jo, od kod se je vse to vzelo, potem je to sprenevedanje.« NT: V sedanjih razpravah so se cesto oglašali upoko- jenci, češ, da je 2% sredstev, ki naj bi jih plačevali od po- kojnin, le preveč. D. BIZJAK: »Mislim, daje pri samoprispevku najbolj važen princip poštenosti in enakih obremenitev, vzaje- mnosti. In če plača upokoje- nec od svoje pokojnine 2%. enako kot delavec, je verjet- no ta princip najbolj uveljav- ljen. Zato je pripomba, da imajo upokojenci neke spe- cifične stroške, ki jih drugi nimajo, vprašljiva. Razen te- ga je postavljen cenzus, tako da upokojenci z nizko pokoj- nino samoprispevka ne bodo plačevali. In končno, če bi delali izjemo pri upokojen- cih, bi to pomenilo plaz, ki bi potegnil za seboj še vse tiste, ki bi se radi izognili plačeva- nju samoprispevka. V konč- ni fazi ima vsak možnost reči na referendumu svoj ne. In če bo večina takih, bomo pač morali shajati brez te mate- rialne osnove v nadaljnjih petih letih... NT: Ce bi vas vprašali kot občana, kakšne so vaše pri- pombe na predložen pro- gram samoprispevka, kaj bi odgovorili? D. BIZJAK: .Moje mnenje je, da je tak.šno zbiranje, deli- tev in poraba sredstev samo- prispevka v tem trenutku optimalna. Da kaj drugega s temi sredstvi, ki so dokaj skromna, ne bi mogli naredi- ti, kajti z njimi v bistvu le plemenitimo porabo drugih družbenih sredstev. DAMJANA STAMEJCIC KOMENTAR KMET IN ZADRUGA STA ENO! •Prva in osrednja naloga komuni- stov je zdaj ta, da ustvarjalno spodbu- jajo in podpro delavce in kmete pri uveljavljanju samoupravnih družbe- noekonomskih odnosov med delavci kmetijskih in gozdarskih organizacij združenega dela z delavci v predelo- valni industriji in trgovini ter s kmeti v kmetijskih zadrugah in temeljnih or- ganizacijah kooperantov za skupno proizvodnjo in razvoj ter za skupno gospodarjenje z dohodkom.<- To je le ena izmed misli glavnega refe- renta na seji CK ZKS Miloša Prosenca, ko je to naše najvišje partijsko telo raz- pravljalo o družbenoekonomskem ra- zvoju kmetijstva in gozdarstva. Najbrž ni naključje, da se je kmetijska razprava ujela v čas po končani - uspešni zaradi skupnega družbenega pristopa in pove- zanosti - akciji za kruh in sladkor ter v še pospešene priprave obeh partijskih kongresov. Kot da bi posejanemu pše- ničnemu semenu v slovenski zemlji s partijskimi sklepi želeli dati še zadnje gnojilo! Komunisti celjske regije so se agroži- vilstva vsaj s politično akcijo izraziteje lotevali zadnji dve leti, čeprav širini te akcije niso sledili enako široki ali enako globoki agroživilski rezultati oziroma učinki. Ali so bili temu krivi še vedno preveč očitni občinski električni pastir- ji, ki vse bolj nadomeščajo stare plotove, ali lokalistične (ne)dognanosti in malo- dušje kmetijcev, od katerih radikalnejši se postavljajo še vedno tudi z dokajšnjo dozo strokovnega samovšečja in samo- zadostja, ali pa gre za kombinacijo teh in še vrste drugih (ne)dejavnikov, za katef- re pa še vedno velja splošna nepoveza- nost. In to je še najbolj milo rečenol Partija misli in je prepričana, da zem- lja in gozd ne dajeta tisto, kar bi lahko in to ne družbi, ne kmetu, ne delavcu. No- tranje rezerve so v produktivnosti in ka- kovosti, iluzija pa, »misliti in trditi, da je možno s starimi načini proizvodnje in z zasebno ali državnolastninskimi odnosi spodbujati proizvodnjo v kmetijstvu in gozdarstvu ter tako ustvarjati perspekti- vo delavcu in kmetu... Čeprav kmet gara in lije znoj od rane- ga jutra do poznega večera, se bo nepo- vezan in sam le stežka približal delov- nim in življenjskim razmeram delavca. Receptov, kako naj se v katerem kraju, občini ali republiki organizirajo kmetje, ni mogoče dati. Usmeritve da, in nič koliko jih je, toda receptov nel Upošte- vati je treba zakon o združenem delu in zahtevo, da je treba upoštevati interese kmetov in jih združevati z interesi vse družbe, da bi pridelali več bolj kako- vostne in poceni hrane. Uresničevanje kmetijske politike zahte- va nepretrgano delo, mcjgoče akcijo za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov še najbolj takrat, ko zemlja po- čiva in ima tudi kmet več časa, da se pogovori o svojih in družbenih intere sih. Tale čas, ki je pred nami, tudi po uspešni setveni akciji, je najbolj prime- ren za dokazovanje, da sta kmet in za- druga eno. Pa ne z besc-dami, ampak dejanji! MITJA UMNIK PRED REFERENDUMOM V OBČINI LAŠKO OBČANOV »DA« MORA BITI TRDEN Razgovori v krajevnih skupnostih prispevajo k treznosti odločitev Predreferendumski utrip v občini Laško je vse bolj živahen. V krajevnih skup- nostih so na delu štabi za izvedbo referenduma, izde- lani so akcijski programi, imenovani volilni odbori, v temeljnih organizacijah so se iztekle razprave o predlogih programov tretjega samopri- spevka, obveščanje je dobro organizirano, vsa gospo- dinjstva v občini pa so, pre- ko uličnih in vaških odbo- rov, prejela glasilo Naše de- lo, ki ga je izdala Skupščina občine Laško. Občinska konferenca SZDL Laško je z akcijami dokazala svoj front- ni značaj, pomembno vlogo pa v tem času odigrava še občinski sindikalni svet. Najbolj živahne so razpra- ve, ki prav v teh dneh pote- kajo v krajevnih skupnostih. V bodočem samoprispevku je namreč predviden višji odstotek združevanja sred- stev iz samoprispevka, ki bo namenjen uresničevanju programov krajevnih skup- nosti in manjši za skupni ob- činski program. Razmerje v prid programom krajevnih skupnosti je pravilno, saj sta oba dosedanja samoprispev- ka v občini pokazala, da so bila ta sredstva bogato ople- menitena s prostovoljnim delom in z dodatnim združe- vanjem sredstev. Ob upošte- vanju, da krajevne skupnosti iz rednih virov ne morejo za- gotoviti niti začetka gradnje nekega objekta, je združeva- nje v obliki samoprispevka v občini nujno. Težko bi bilo namreč vse srednjeročne plane krajevnih skupnosti, ki so bili sprejeti že spomla- di, delati na novo, jih krčiti in ponovno usklajevati inte- rese občanov v krajevnih skupnostih glede prioritete potreb, ki jih je, milo rečeno, povsod še precej. Krajevne skupnosti so namreč v sred- njeročne plane vgrajevale naložbe, ki naj bi bile zgraje- ne tudi s sredstvi tretjega sa- moprispevka, marsikje pa so krajevne skupnosti v progra- mih tretjega samoprispevka opredelile skoraj iste naloge, kot so zapisane v srednjeroč- nih planih razvoja krajevnih skupnosti. Občanovo odklonilno sta- lišče do tretjega samopri- spevka na referendumu 22. novembra, bi, konkretno, pomenilo časovno odlaganje ali gradnje prepotrebnih cest skozi krajevne skupnosti oziroma zaselke, vodovoda, telefona ali večnamenskega objekta v krajevnih skupno- stih, saj predstavlja zmanjše- vanje sredstev za realizacijo srednjeročnih planov krajev- nih skupnosti ob izpadu sredstev načrtovanega sa- moprispevka nominalno 30-40 odstotkov, realno pa veliko več. Zavedati se je tre- ba, da so ta sredstva v kra- jevnih skupnostih solidna materialna osnova za priče- tek realizacije neke planske naložbe, kasneje pa se še z združevanjem prostovoljne- ga dela in dodatnih sredstev, krajanov bogato oplemeni- tijo. MARJELA AGRE2 POGLED V SVET S kovlnotehno PREMIK NA OBMOČJE KARIBOV? Vse tako kaže, da je usoda povprečne- ga Zemljana tudi v tem, da sledi novi- cam iz vsega sveta, ki jih je v dobi ves svet preprezajočih komunikacij na pre- tek in da se tako seli od ene, ne posebno prijetne novice, do druge. Medtem ko je dogajanje na območju Zaliva (Perzijske- ga ali Arabskega, kakor ga kdo poime- nuje) slej ko prej v ospredju, zakaj tod se križajo surovinsko-naltne koristi s čisto strateškimi (vojaškimi) oziri, medtem ko napetost med Egiptom in Sudanom na eni ter Libijo na drugi sirani še ni popustila, vtem ko snujejo na območju Egipta in širše velike manevre s sodelo- vanjem ameriške vojske, medtem ko vprašanje Čada (dežele baje z lepimi i^- logami urana) še zdaleč ni rešeno in je tod eden od glavnih igralcev Libija, pa je zadnje dni svetovno dogajanje prine- slo zasuk na drugi del sveta. Nov krajevni pojem se glasi Kari bi.- Ali - nadrobneje - območje, kjer bi se dalo najti Kubo pa Nikaragvo in.Salva- dor. Tod, na območju Karibov, s poseb- nim poudarkom na omenjenih treh drža- vah je napetost na vsem lepem, nenado- ma močno narastla. Začela so se namreč množiti poročila, da ZDA naklepajo nekaj za primer, da bi se režim v Salvadorju še bolj zamajal in bi se povečale možnosti, da bi uporni- ške, levičarske sile v tej deželi dosegle vojaško in politično zmago. Vznemirje- nje ob Salvadorju, deželi, v kateri je živ- ljenje zelo poceni, v kateri so »umori postali stvar rutine^, kakor je v nedeljo v pridigi povedal salvadorski nadškof Arturo Rivera Damas, je nekaj trajnega. Na eni strani smo priče nenehnega upo- ra zoper reakcionarni režim, na drugi priče svaril, da to pravzaprav ni pristen upor zoper krivice, marveč zarota, ki jo podpihuje in podpira Kuba in z njo no- va, sandinistična vlada v Nikaragvi, ki je po dolgoletnem oboroženem, krva- vem boju vrgla diktaturo rodovine So- moza. V ta čas je prišla novica, da so se v Washingtonu zbrali vrhovni poveljniki in obrambni ministri vojska iz kakih 20 latinskoameriških držav. In domneve, da je bilo na tem sestanku komandantov in ministrov za vojsko največ govora o tem, kako ukrotiti levičarske vlade na Kubi, v Nikaragvi in levičarsko uporni- ško gibanje v Salvadorju. Ko je zarožljal z orožjem en blok, se je kaj kmalu oglasil drugi. Moskovska Pravda je ob ameriških grožnjah Kubi (z blokado ali še s čim hujšim) zapisala, da je to »igra z ognjem, polna nevarnih po- sledic." Protikubanske grožnje, izrečene v Washingtonu, imajo v sovjetskem glavnem mestu za »skrb zbujajoča zna-. menja', obenem pa opozarjajo, a je Ku- ba ne samo v zavezniških odnosih s Sov- jetsko zvezo, marveč »članica skupnosti socialističnih državkar bi utegnilo bi- ti napoved, da bi bila v stiski deležna bolj ali manj izdatne podpore. Po drugi strani so se iz Washingtona medtem začele množiti razlage ali vsaj namigi, da vse skupaj le ni tako hudo, da so grožnje, ki jih je recimo v zvezi s tem izrekel ameriški zunanji minister Haig, češ, »nobene možnosti nismo izpustili" pri načrtovanju, pravzaprav samo del boja za prestiž med Belo hišo oziroma svetovalci predsednika Reagana na eni strani ter ameriškim zunanjim ministr- stvom na drugi strani, s Haigom na čelu. Čisto preprosto, po zdravi pameti re- čeno, bi bilo pravzaprav še najbolje, če bi bila nazadnje navedena razlaga naj- bolj velja vna, da torej v resnici ne bi šlo za realne grožnje z nasilnimi poskusi ra- zreševanja problemov in zapletov na ob- močju Karibov, marveč samo za precej nedolžno poravnavanje računov v vrhu ameriške administracije. Tako bi od- padle nevarnosti nevarnih vojaških in- tervencij, morda bi se celo znižalo števi- lo mrtvih v Salvadorju, žrtev vladajoče skupine in njenih bolj ali manj prikritih zaveznikov. Kakor koli že: to je še en dokaz, kao nemiren je sodobni svet in kako prav imajo neuvrščeni, ko se bore zoper vsa- kršno vmešavanje v zadeve drugih. Piše: JOŽE ŠIRCELJ 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 45 - 12. november PROCESNO RAČUNALNIŠTVO V INDUSTRIJI SKRB ZA DOMAČE ZNANJE Tudi na celjskem območju nismo brez izkušenj Avtomatizacija tehnolo- ških procesov, ki jo omogoča intenziven razvoj tehnologi- je proizvodnje elektronskih elementov vse do mikropro- cesorjev, je tisto področje, ki mu mora slediti tudi naše združeno delo, če noče zao- stajati v svojem tehnolo- škem razvoju. Analize kaže- jo, da bo proizvodnja elek- tronike, ta »industrija zna- nja« rasla s poprečno stop- njo najmanj 11 odstotkov na leto vse do 1985 leta, vlaga- nje v raziskovalno razvojno dejavnost na tem področju pa bo presegalo 15 odstotkov vrednosti proizvodnje. V Ju- goslaviji predvidevamo okrog 10 odstotkov vlaganja v razvojno raziskovalno de- javnost v elektroniki v tem srednjeročnem obdobju, kar je že na ravni zahodnih proi- zvajalcev. Karkoli že, danes je že povsem jasno, da bo- dočnost pripada elektroniki in da se nobena veja indu- strije brez nje ne more skla- dno razvijati. Za našo družbo pa je še posebno važno vpra- šanje humanizacije dela, to je iskanje takšnih tehnolo- ških rešitev in avtomatizaci- je proizvodnje, ki bo omogo- čala neposrednim proizvajal- cem ustvarjalno upravljati proizvodne procese. Razvoj visoko integriranih elementov elektronike v funkciji mikroprocesorjev nas ponovno vrača k poraz- deljenim sistemom za vode- nje procesov, ki za razliko od prejšnjih, vendarle tvorijo čvrsto povezan sistem, ki ga je mogoče voditi z enega me- sta. To upravljanje pa pome- ni popoln nadzor nad vsemi spremenljivkami v procesu in nad vsemi parametri siste- ma za vodenje. To je le nekaj misli iz tor- kovega posvetovanja in predstavitve dosežkov pro- cesnega računalništva v Slo- veniji, ki sta jo pripravila celjska občinska raziskoval- na skupnost in Razvojni Cen- ter Celje. Namen predstavitve je bil spodbuditi razmišljanja, ra- ziskave in uvajanje računal- ništva pri modernizaciji ozi- roma avtomatizaciji obstoje- čih in novih proizvodnih procesov na osnovi dosež- kov domačih proizvajalcev. Tako smo lahko srečali pred- stavnike šestih delovnih or- ganizacij. Iskre, Gorenja, Elektrotehnike, delovne or- ganizacije Sistemi za energe- tiko. Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane in železarne iz Ra- ven na Koroškem. Uvodni referent na posvetu je bil mag. Tadej Jakopič s fakul- tete za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljub- ljani. Na širšem celjskem ob- močju imamo na eni strani že inštalirane procesne raču- nalnike, obilo izkušenj ob uvajanju in tudi rezultate, na drugi strani pa šele v združe- nem delu razmišljajo in išče- jo načine, kako bi se stvari lotili. Tuje tržišče nam nudi vrsto najrazličnejših siste- mov, domači izbor je nepri- merno skr.omnejši. Vemo pa, da je temelj našega razvoja predvsem tudi domače zna- nje in neodvisnost od uvoza tehnologije in opreme. Se lepša vremena pa se nam obetajo na računalniškem področju odkar so se naši slovenski veliki trije - Iskra, Gorenje in Elektrotehna, do- govorili, da bodo svoje ra- zvojne in proizvajalne moči uskladili. MITJA UMNIK EMO CELJE NOVI PROIZVODNI CIUI Pomembna Je izvozna naravnanost v prihodnjem letu name- njajo v EMO Celje poseben poudarek energetskim na- pravam, saj v Šentjurju do- končujejo izgradnjo nove to- varne, v njej bo osnovna proizvodna usmeritev zaje- mala velike kotle na premog in lesne odpadke. Med novi- mi izdelki v programu ener- getskih naprav so najpo- membnejši avtomatski to- plovodni in parni kotU na premog, kotel za zgorevanje v zvrtinčeni plasti, avtomat- ske naprave za pripravo te- hnološke vode, ekonomizerji in drugi. V sestavu kompletne proi- zvodnje EMO je na drugem mestu proizvodni program za opremo za gospodinjstvo. Predvsem pri emajlirani po- sodi prihaja do korenitejših spememb, opuščajo nekate- re zastarele vrste posode ter povečujejo proizvodnjo tež- ke emajlirane posode in po- sode na zvišan pritisk. Prav za te vrste posode obstojajo velike možnosti izvoza, prav tako je mogoča avtomatiza- cija proizvodnje. Skoraj nov je program sanitarne opreme. V programu opreme za transport bo zaradi izvoznih možnosti še naprej osnovni izdelek transportni kontej- ner. S tujimi sovlaganji na- meravajo proizvodnjo še raz- širiti, hkrati pa dopolniti po- nudbo za tržišče z univer; nimi skladiščnimi kor; nerji, skladišči tehničnih; nov in s kontejnerji za bc: proti toči. Proizvodni program ora in naprav bo prihodnjem razširjen z inženiringoir. hladno preoblikovanje p čevine in s proizvodnjo p; daj no odvzemnih naprav delovne stroje. V bistvu; za ambicije ponudbe cek tej šega tehnološkega inle ringa. V tem okvirju raz\- jo tudi naprave za varova: okolja, kot so naprave za ščenje emulzij in naprave čiščenje agresivnih diir; plinov visokih temperati; MITJA vm STEKLARSKA ŠOLA IZVAŽALI BODO Z izvozom pokrivati uvoz surovin Čeprav je bila Steklarska šola v Rogaški Slatini po voj- ni ustanovljena izključno kot institucija, ki naj bi izo- braževala kadre za steklarski poklic, se je do danes razvila v organizacijo, ki zaposluje 200 delavcev v proizvodnji steklenih in brušenih izdel- kov ter 20 pedagoških in vzgojnih delavcev za potrebe šole. Tak razvoj je namreč pogojevala trdna vez peda- goškega in proizvodnega de- la na šoli, kajti dobrih steklo- pihalcev in steklobrusilcev ni bilo mogoče vzgojiti, če jim ne bi šola v procesu izo- braževanja omogočila kon- kretno praktično delo, v ka- terem so se ti učenci kalili. Zanimivo pa je, da je razši- ritev proizvodnih prostorov šole in stalno zaposlitev proi- zvodnih delavcev narekova- la predvsem potreba gostin- skih organizacij. V šestdese- tih letih se je namreč razma- hnil turizem, rasli so novi go- stinski objekti in Steklarska šola je v tem našla svoje me- sto: specializirala se je za proizvodnjo gostinskega ste- kla in kot taka je danes zna- na po vsej Jugoslaviji. V zad- njih letih pa je ta osnovni proizvodni program razširila še na proizvodnjo izdelkov za široko potrošnjo, ki jih od- likujejo zanimive in privlač- ne oblike. Nič čudnega, saj daje Steklarska šola obliko- vanju poseben pomen. Da- nes napravijo v Steklarski šoli dnevno šest do sedem tisoč kosov najrazličnejših izdelkov, letna proizvodnja pa znaša milijon šest sto do rriilijon sedem sto tisoč ko- sov steklarskih izdelkov. Steklarska šola je bila vse do danes organizacija, ki je svoje izdelke prodajala iz- ključno na jugoslovanskem trgu. Letos je nekaj teh izdel- kov že izvozila na zahodno tržišče, za prihodnje leto pa v Steklarski šoli načrtujejo, da bi izvozili za pet milijonov dinarjev svojih izdelkov. Ci- lja ne bo ravno lahko uresni- čiti, vendar pa so v šoli pre- pričani, da jim bo pri tem pomagala predvsem kvalite- ta njihovih izdelkov. Tako bi z načrtovanim izvozom in pridobljenimi deviznimi sredstvi v prihodnje lahko pokrili svoje potrebe po uvo- zu potrebnih surovin, ki jih rabijo v proizvodnji. DAMJANA STAMEJCiC CELJE SVININA JE V IZGUBI Izgubo povzroča meso, ki ga nI Razprave o položaju v ko- lektivu celjske mesne indu- strije imajo na dnevnih redih sej izvršnega sveta občinske skupščine že skoraj aboni- ran prostor. In tudi vsebina se zadnja leta ponavlja. Izgu- ba v poslovanju. Kolektiv mesne industrije, oziroma temeljna organizaci- ja za proizvodnjo, je ob de- vetmesečnem obračunu iz- kazala 12,3 milijona dinarjev izgube. Razlogi so znani, ozi- roma vsaj v glavnem. Veči del tega poslovnega pri- manjkljaja odpade na račun vse večje razlike v ceni, med odkupno in prodajno, pri svinini. Res je, da se izguba manjša, toda večje so težave pri nakupu osnovne surovi- ne, zlasti prašičev. Vtem, ko je oskrba z govedino zadovo- ljiva, s svinino ni tako. In ta- ko se pojavlja skoraj nera- zumljiv položaj, da izguba nastaja zaradi mesa, ki ga na trgu ni, oziroma ga je v me- snicah silno težko dobiti. V devetih mesecih letos je celjska mesna industrija da- la trgu širšega celjskega ob- močja 3,122.000 kg svežega mesa, od tega okoli tri četrti- ne govejega. Celjska občina je od skupne količine dobila 1,113.000 kg, torej skoraj po- lovico. In vendar se zdi, kot da so mesnice v celjski obči-^ ni slabše založene s svežim mesom kot v drugih obči- nah. Stalna izguba ali poslovni primanjkljaj v kolektivu celjske mesne industrije za- pušča nič kaj spodbudno razpoloženje med delavci. Sicer pa gre za vprašanje, ki mu ni videti konca, čeprav v kolektivu ne zanikajo, da so napravili vse, kar bi lahko. Pa vendar. Zanimivo in po- membno je, da v nekaterih drugih občinah ta položaj re- šujejo tudi s sredstvi intere- snih skupnosti za preskrbo. Na celjskem območju tega vpliva ni. Ko je izvršni svet razprav- ljal o tem vprašanju, je me- nil, da se morajo o pokritju izgube najprej pogovoriti v okviru delovne in zatem se- stavljene organizacije zdru- ženega dela Hmezad. Soli- darnost mora zaživeti, sicer bo težko pričakovati pomoč občinskih rezervnih skla- dov. Pa tudi sicer so predla- gali, da bi se morala poslov- na izguba enakomerno po- razdeliti med vse občine, ki jih kolektiv mesne industrije zalaga z mesom. M. BOZiC JANEZ MIKLAVČIČ PREVZEL GORENJE v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Titovem Vele- nju so zaradi boljšega obvladovanja sprotnih težav in učin- kovitejšega uresničevanja razvojnih hotenj namesto seda- njega individualnega poslovodnega organa - direktorja, oblikovali kolegijski poslovodni organ. Za prvega predse- dnika novega kolegijskega poslovodnega organa so imeno- vah sekretarja Občinskega komiteja ZKS Velenje Janeza Mikavčiča, za člana pa Petra Krepla in Janeza Zivka. Tret- jega člana KPO bodo imenovali kasneje. TV^ V SOBOTO BODO ODPRLI NAMO VLEVCU V torek je bila v Žalcu novinarska konferenca, ri kateri so predstavniki SOZD Nama iz Ljubljane,!^ letos slavi 35-letnico obstoja, novinarjem predstav- prodajni center Name v Levcu. Prodajni center bod odprli v soboto dopoldne. Skupaj z blagovnico Lesnine, ki ponuja poleg poh:.' tva še gradbeni material, tvori prodajni center kor pleksno celoto z zares pestro ponudbo. Prodajni centt Name bo obsegal 4547 kvadratnih metrov površin, pa k temu dodamo še površine Lesnine, bo cente dejansko obsegal skoraj 13.000 kvadratnih metrov;: 'nobenega dvoma ni, da takšnega objekta v Sloveniji-'' ni. Glavni poudarek v levški Nami bo na diskontni pr^ daji, ki se bo raztezala na površini 500 kvadratn' metrov. Ob njej bo tudi klasična samopostrežna trg' vina. V prvem nadstropju bo blagovniški del, W bodo prodajah moško, žensko in otroško konfekci> športne artikle, belo tehniko in akustiko, kolesa, torna kolesa in ostalo blago. Posebnost prodajnega centra bo tudi restavracija,^ bo fizično povezovala Lesnino in Namo. Ugodnost:' tudi ta, da bo kupcem na voljo več kot 200 parkiri^«^ Vrednost vseh del je znašala preko 156 milijone^ dinarjev. 48 milijonov dinarjev je lastnih Namii'''' sredstev, 87 milijonov je kreditov Beogradske ban!<^ ostalo pa je garancija banke na bodoči priliv. Nama v Levcu bo enota žalske TOZD, tako da s' število režijskih delavcev ne bo povečalo, v prodajni'; centru pa bo zaposleno 86 ljudi. Kot so poudarili i* novinarski konferenci bo ta center v Levcu zanin"'' tudi za sosednje in ne le za celjsko regijo. JANEZ VEDENI^ 45 - 12. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 ODMEVI, POGLEDI, STALIŠČA ŠE EN ODMEV IZ GOZDECA prejeli smo obširnejše pismo, od- govor, ki se nanaša na problemsko reportažo Marjele Agrež z naslovom Kosa travico, koga bo pravica, ob- javljeno 17. septembra v 37. številki I^T in na kasnejši Odmev na članek iz Gozdeca, objavljen v št. 40, dne 8. oktobra letos. Članek oziroma odgovor prizade- tih kmetov iz Gozdeca bi bil preob- širen, če bi ga objavili v izvirniku, predvsem pa se dotika problemov, ki nimajo neposredne zveze z vsebi- no problemske reportaže in s poja- snilom Kmetijske zadruge Laško, s tem pa bi se odprla nova vprašanja, dileme in razsežnosti, ki nikakor ne morejo pripeljati do skorajšnjega zaključka »zadeve Gozdec«. Podpisani kmetje iz Gozdeca: Jo- že Rezec, Franc Pfajfer, Janez Zav- šek in Anton Knez v pismu navaja- jo, da ^o vse trditve, ki jih v odgovo- ru navaja Kmetijska zadruga Laško, neresnične, ter da zadruga ni pravil- no ravnala, ko je zemljo potem, ko ji ni uspelo organizirati proizvodnje črnega ribeza, oddala brez njihove vednosti v najem kmetu Jurkošku, ne pa njim, ki so bili pred tem last- niki te zemlje in imajo do koriščenja odvzete zemlje tudi zapisano pra- vico. Podpisani v nadaljevanju trdijo, da tovariša Erjavca z namenom, da bi jim odvzeto zemljo v imenu Kme- tijske zadruge Laško ponudil v na- jem, nikoli ni bilo pri njih. Ce je to res, potem je trditev Kmetijske za- druge neresnična. Pismo nadaljuje v imenu podpi- sanih Ivanka Rezec, ki opisuje ra- zmere pri njih doma takrat, ko jim je bila, devetčlanski družini, odvze- ta najboljša zemlja, ki je dajala kruh in na kateri so vsako leto rodile češ- nje in uspevala vinska trta. Pravi, da jim za nastalo škodo ni nihče povrnil niti dinarja?'po zasaditvi s črnim ribezom pa sta se razrasla osat in plevel, od pričakovane za- družne proizvodnje ribeza pa ni bilo ničesar. V nadaljevanju se Ivanka^ Rezec sp'-ašuje, kdo je tisti, ki dela škodo, kajti njihovih" njiv ni nikoli razraščala zel. Avtorica pisanja v nadaljevanju opisuje, kako so se kmetje marca leta 1978, po preteku 10-letne po- godbe z Jurkoškom, odpravili v Kmetijsko zadrugo, da bi se tam le- po pogovorili glede nadaljnjega iz- koriščanja zemlje, pa so morali, kljub vednosti odgovornih v zadru- gi, čakati na hodniku od 7. ure zju- traj do pol dvanajstih. »Brez malice in brez kavice «. Kmetje sodijo, da bi bilo treba takšno problematiko v hribovitih in oddaljenih krajih 3B obravnavati z večjo mero razumeva- nja. Na točno trditev Kmetijske za- druge Laško, češ da je krona gorja najhujša zaradi malomarno obdela- ne zemlje, se Ivanka Rezec opira na primer kmetijskega posestva Marof v Jurkloštru kot na sliko malomar- nega odnosa Kmetijske zadruge La- ško do kmetijstva, obenem pa govo- ri neresnico, ko očita novinarjem, da »bi lahko zašli tudi v ta del sve- ta«. Zašli smo, videli in napisali ce- lostransko problemsko reportažo o Marofu, objavljena pa je bila v št. 22 Novega tednika 5. junija lani! Dalje avtorica pisma pravi, da tr- ditev Kmetijske zadruge Laško, češ da kmeta Rezec in Zavšek z odvze- mom zemlje nista bila oškodovana, ni resnična. To podkrepljuje s trdi- tvijo, da Zavšek sploh ni dobil za- menjave, Rezecu pa da so dali njivo, precej oddaljeno in ob gozdu, tako da divjad uniči vse pridelke. Torej o enakovredni zemlji kot pravi zadru- ga, v teh dveh primerih ni mogoče govoriti? Naslednja netočna izjava Kmetij- ske zadruge Laško je po mnenju kmetov iz Gozdeca ta, da imajo vsi skupaj 40 hektarov zemlje, v resnici pa mnogo manj, saj je večina zemlje po kvaliteti kategorizirana v 6. in 7. razred, torej je mnogo slabša od ti- ste, ki so jo obdelovali pred odvze- mom. Na očitek zadruge, da kmetje Re- zec, Zavšek, Knez in Pfajfer ne pri-; delajo dovolj na svojih kmetijah, navajamo primer kmeta Rezeca iz leta 1979, ki ga sam takole opisuje:; »Takrat je hodil od kmeta do kmeta predstavnik zadruge z namenom, da oštevilči vse mlade pitance. Tako je prišel tudi v moj hlev. Tri pitance je oštevilčil, petim pa je določil da- tum oddaje. Ker pa sem zvedel, da je zadruga ponovno sklenila pogod- bo za to sporno, oziroma za mojo lastno zemljo, so zato moji biki našli drugega kupca. Enako bi navedel tudi Anton Knez, jaz pa sem vedno oddajal zadrugi tudi po osem glav letno, v upanju, da bom dobil stroje, ko pa sem zadrugo zaprosil zanje, nisem dobil ničesar...« Ob koncu pisma kmetje z Gozde- ca še trdijo, da niso tako slabi go- spodarji kot jih blati zadruga, ki »dobro ve, da so rezultati sodelova- nja slabši zato, ker nimajo več zau- panja vanjo« in da bo za boljše sode- lovanje treba urediti medsebojne odnose. Zadnja neresnična trditev, ki jo kmetje očitajo kmetijski zadrugi je, da so dobili zemljo plačano. Trdijo namreč, da še do danes ni nihče prejel nobenega denarja, če pa za- druga še vedno trdi nasprotno, naj to dokaže z dokumentacijo. Zato kmetje smatrajo, da je zemlja še ve- dno njihova in s(*jo zaradi tega tudi kosili. Tako, pribhžno, so v odgovor Kmetijski zadrugi Laško, napisali kmetje iz Gozdeca. Kolikor je bilo le mogoče, smo se držali njihovih na- vedb v pismu, izpustili smo le tisto, kar je po našem mnenju nepotreb- no za to, da bi se odnosi med Kme- tijsko zadrugo Laško in podpisani- mi kmeti iz Gozdeca, izboljšali. Pre- pričani namreč smo, da je Kmetij- ska zadruga Laško v tem trenutku najmanj zainteresirana, da bi se odnosi zaostrovali, ampak je ob pri- merni strpnosti in razumevanju kmetov pripravljena sodelovati, da bi se »zadeva Gozdec« uredila v obojestransko zadovoljstvo, predv- sem pa v našo skupno korist. MARJELA AGREŽ SREČANJE V ČUPRIJI NEPOZABNI VTISI Pobrateni šolniki izmenjujejo izkušnje Dne 5. in 6. novembra je bilo v Cupriji srečanje pred- stavnikov osnovnih šol iz po- bratenih občin Doboja, Cu- prije in Celja. Lani je bilo takšno srečanje v Doboju, prihodnje leto pa bo v Celju. Iz Celja se ga je udeležila de- legacija predstavnikov Združene osnovne šole, ob- činske izobraževalne skup- nosti in sveta za družbene dejavnosti občine Celje. Spotoma smo si udeležen- ci v Beogradu ogledali Hišo cvetja in se poklonili spomi- nu predsednika Tita. 2e prvi dan po prihodu v Cuprijo so talenti srednje glasbene šole priredili godal- ni koncert. Posebnost te šole ie, da jo obiskujejo Srbi, Madžari, Albanci, Črnogorci 'n Muslimani. To je prava šo- la bratstva in enotnosti. Radi bi, da bi vanjo vključili še otroke iz Slovenije in Make- donije. Leta 1978. so učenci te šole zaigrali predsedniku l^itu. Bilo je na Igalu. Na ta dogodek so še posebej pono- sni. Drugi dan smo si ogledali Podružnično osnovno šolo ^iuro Jakšič v Vigrenici. Obiskujejo jo učenci, ki do- govorijo v vlaškem na- ''^čju. Zato jim dela pouk na začetku težave. Je kombini- •"^n. Tu smo se seznanili z '-skušnjami pri uveljavljanju zakona o osnovnem izobra- ževanju v Srbiji, o proizvo- dnem in drugem družbeno 'koristnem delu v šolah in o Pf^aktičnih izkušnjah na po- dročju proizvodnega dela v ^^snovni šoli Vuk Karadžič v ^Upriji. V razpravi po referatih smo izmenjali izkušnje. Za- strmeli smo nad načrtom in predvidevanji, da bi morali imeti v treh letih vsi učitelji na nižji stopnji višjo izobra- zbo, na višji pa visoko. Za- hteva se nam je zdela neure- sničljiva. Zvedeli smo tudi, da imajo precej šol, ki jih obiskuje ce- lo manj kot deset učencev. Pa jih ne ukinjajo, temveč financirajo s pomočjo zdru- ženih sredstev. Take šole so v hribovskih predelih. Ogledali smo si tudi dva samostana: Manasijo in Ra- vanico. Izreden vtis je napra- vila Resavska pečina. Na družabnem večeru v šoli Vuk Karadžič smo si izmenjali darila, mi pa smo bili poleg tega pozorni nad razstavo tapiserij, ki so jih izdelali učenci razvojnih od- delkov te šole. Vanje so vključeni ne samo mejni pri- meri, temveč tudi tisti z naj- težjimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Učite- lji, ki poučujejo v teh oddel- kih, so nam povedali, da ostali učenci te otroke obrav- navajo enakovredno. V dneh bivanja v Cupriji smo na vsakem koraku čuti- li, da je pobratenje naših mest res pravo poglabljanje bratstva in enotnosti med našimi narodi in naro- dnostmi. MILAN GOMBAC 60 LET GASILSTVA NA LOŽNICI Zaselek Ložnica. ki spada pod Krajevno skupnost Žalec, ima 375 prebivalcev, katerih večina je najbolj navezana na domače gasilsko društvo, ki je v letošnjem letu slavilo 60 letnico obstoja. V društvu je trenutno 54 članov, 30 pionirjev in. 12 veteranov, imajo pa pet operativnih desetin: člane, članice, pionirje B ter pionirje in pionirke A skupina. V gasilskem društvu so izredno delavni, saj so samo v letošnjem letu na različnih tekmovanjih osvojili šest poka- lov. Njihova največja želja pa je, da bi čimprej dobili sodob- nejši gasilski dom, saj bi potem še lažje razvili svojo dejav- nost ter tako še učinkoviteje pomagali ljudem ob morebit- nih požarih ali drugih nesrečah. Ob letošnjem tednu požarne varnosti so izvedli dve vaji in sicer na posestvu Govče ter na Skafarjevem hribu, pionirji pa so imeli dve preizkušnji s hidrantom v centru vasi. Opra- vili so tudi ogled gasilske opreme ter imeli dve seji opera- tive. Na sliki so pionirji pod vodstvom Ivana Antloga (v drugi vrsti na desni), ki so med najdelavnejšimi v društvu. To pa je tudi dober znak, da bo društvo tudi v bodoče tako aktivno, kot je bilo v sedanjih šestdesetih letih. T.VRABL PO CESTI AVNOJ Tudi letošnji poznojesenski in zimski čas bo celjsko turi stično društvo izkoristilo za vrsto zanimivih turističnih, po- topisnih in drugih predavanj. Ni naključje, če bo prvo, da- nes v četrtek, 12. novembra, z začetkom ob 17.30 uri, v dvorani na Tomšičevem trgu številka sedem (drugo nad- stropje), pod naslovom >Po cesti AVNOJ skozi Bosno«. Svoje zanimivo potovanje na tej poti bo z besedo in okoli 250 barvnimi diapozitivi predstavil prof. Ciril Hubad iz Ljub- ljane. Na naslednjem predavanju, 8. decembra, bo akademska slikarka Alenka Gerlovič, prav tako iz Ljubljane, predstavila zanimivosti Mehike. MB tednikov intervju BOLJŠA ORGANIZIRANOSTIM STROKOVNOST POGOJ ZA VEČJE USPEHE Kot na vseh področjih je tudi na področju telesne kul- ture v celjski občini v tem času burno in pestro življe- nje. Pregleduje se letošnje opravljeno delo in pripravlja analiza s smernicami progra- ma za prihodnje leto. O tre- nutnem utripu telesne kultu- re v celjski občini s pogle- dom na naslednje naloge smo se pogovarjali s sekre- tarjem Telesnokulturne skupnosti Celje MIRKOM KOLNIK'OM, NT: Na zadnji skupšči- ni Telesnokulturne skupnosti Celje je bila med drugim podana tudi kritična ocena o stagna- ciji vrhunskega športa v Celju. Kakšna je resnica o tem in zakaj je do te stagnacije prišlo? MIRKO KOLNIK: »Ugo- tovitev je pravilna, da smo na zadnji seji skupščine TKS kritično ocenili stagnacijo vodilnih športnih panog in posameznikov v naši občini v letošnjem letu. Skupščina ni uspela takoj poiskati vzro- kov za takšno stanje, zato so kasneje predstavniki Izvrš- nega odbora TKS in Pred- sedstva Zveze telesnokultur- nih organizacij obšli domala vsa športna društva in se ta- ko pri njih podrobneje sez- nanili z vzroki za nastalo si- tuacijo. V teh razgovorih smo pregledali strokovno delo društev ter njihovo no- tranjo in zunanjo organizira- nost pa seveda tudi njihovo povezovanje v občinskem merilu in republiškem. Na podlagi teh razgovorov se bo zdaj pripravila ocena s pred- logi, ki jih bodo izdelali pri Izvršnem odboru TKS in Predsedstvu ZTKO ter vse skupaj posredovali na zadnji letošnji seji skupščine TKS koncem decembra. V bistvu bo ta ocena z določenimi predlogi tudi izhodišče za vr- hunski in ostali šport v celj- ski občini v prihodnjem letu. Do stagnacije pa je prišlo tu- di zaradi tega, ker v Sloveniji kljub vsem opozorilom ni- mamo enotnega slovenskega razvoja športnih panog in žal še vedno prevladujejo težnje močnejših torej tistih klu- bov, ki nastopajo v najvišjih zveznih tekmovanjih. Tako smo.v rokometu in košarki imeli slabše tekmovalne uspehe, ker so najboljši odšli v močnejše slovenske klube. Na vso srečo pa se situacija že popravlja in to nas ohra- bruje.« NT: Krizno obdobje se počasi končuje... MIRKO KOLNIK: »Res je! Sicer pa moram najprej pou- dariti, da stanje v društvih ni tako črno, kot je najprej iz- gledalo. Zdaj se že kažejo premiki na bolje. To velja za rokomet, košarko, tudi pri hokeju na ledu so zelo dobro zastavili delo, ki pa bo žal rezultate rodilo šele čez ne- kaj let. Takšen je pač ta šport. Po drugi strani pa je razveseljivo, da se vse bolj uveljavljajo športne panoge in posamezniki iz tako ime- novane tretje prioritete. Do- segajo dobre ekipne in posa- mezne rezultate, kar še pose- bej velja za strelce, dvigalce uteži, judoiste, karateiste. kegljanje moški in člane Ae- ro kluba Celje! Tudi na po- dročju plavanja, ki je eno izmed temeljnih panog tele- sne kulture, je delo dobro za- stavljeno in prvi rezultati de- la z najmlajšimi so že vidni. Pogoji z novim zimskim ba- zenom so se izboljšali in tako ni bojazni za nadaljnjo tudi kvalitetno rast plavanja. Ce bomo uspeli rešiti še vpraša- nje strokovnega dela. potem bo plavanje po nekaj letih prav gotovo ponovno med vodilnimi športi v Sloveniji. Tako, kot je bilo to pred leti. Premiki so tudi pri smuča- nju, kjer so pripravili dobre programe ter obnovili ska- kalno sekcijo. Se bi lahko naštevali! Kljub vsem tem dosežkom in premikom pa seveda no smemo biti zadovoljni. So .še nekateri vplivi, ki niso samo v naših rokah, vendar jih po- skušamo odpravljati. Ce ne v celoti pa vsaj delno. Razve- seljiva ugotovitev po naših obiskih v športnih društvih pa je tudi ta, da na tem po- membnem področju še ve- dno dela velika skupina pro- stovoljnih, amaterskih šport- nih delavcev. Tudi njim gre zahvala za to, kar danes ima- mo in na kar smo kljub dolo- čenim pomankljivostim lah- ko vseeno ponosni. Torej ni vse O.K., ni pa spet tako črno, kot poskušajo nekateri prikazati.« NT: Vaš predlog? MIRKO KOLNIK: »Na po- dročju organiziranosti špor- ta in skrbi za strokovnost za dosego še boljših rezultatov, recimo vrhunskih, je potreb- no ogromno trdega dela. Po trdem delu bodo tudi uspehi." NT: Smo tako rekoč na pragu novega leta 1982. Kaj od njega pričaku- jete? MIRKO KOLNIK: »Osno- va na področju tekmovalne- ga, vrhunskega športa bo ocena, ki jo pripravljamo po obisku vseh društev. Vso' skrb-bo treba posvetiti delu z najmlajšimi selekcijami. To delo mora biti kontinuirano, ne pa po detaljih. V športni rekreaciji želimo pripraviti takšne programe, da bodo zajeli čimvečje število delov- nih ljudi in občanov vseh starosti. Posebna skrb - bo usmerjena v aktivnost izpo- polnjevanja strokovnih ka- drov, ki nam jih primanjku- je. Na področju športnih ob- jektov odpadejo vse novo- gradnje, večjo skrb pa bomo namenili vzdrževanju obsto- ječih objektov ter njihovi boljši opremljenosti. Prihodnje leto bo dokonč- no usposobljen športni cen- ter pri Skalni kleti. Treba bo najti nadomestilo za igrišče Olimp, ki naj bi bilo ob Go- lovcu. Ker pa ni denarja, ver- jetno tudi igrišča še nekaj ča- sa ne bo. Določene stvari se odpirajo pri Celjski koči! Si- cer pa na področju športa pričakujem: da bodo atleti dosegli visoko vseekipno uvrstitev v jugoslovanskem merilu in ponovno dali tudi nekaj odličnih posamezni- kov. Košarka naj bi bila pri vrhu II. zvezne lige. rokom.e- taši naj končno prodrejo v I. zvezno ligo. Hokejisti naj ostanejo na 3. mestu, vendar zmanjšujejo do prvega in drugega. Nogometu želim povratek v republiško ligo, kegljavkam ponovitev vseh zadnjih odličnih rezultatov. In da se športniki iz tretje prioritete bolje uvrstijo v ju- goslovanskem in mednaro- dnem merilu.« TONE VRABL 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 45 - 12. november ŠENTJUR NOČEJO VRAČATI KREDITOV Solidarnost izključuje sebičnost Sedem let po potresu, ki je močno prizadel Kozjansko, je v šentjurski ob- čini ostalo še nekaj objektov nesanira- nih. Potres je leta 1974 poškodoval 1405 objektov, od katerih je bilo 522 stano- vanjskih razvrščenih v III. potresno kategorijo in 382 v IV. kategorijo. Ostali po potresu poškodovani objekti so bili po pregledu strokovne komisije razvrščeni v I. in II. kategorijo. S po- močjo solidarnostnih sredstev so se v šentjurski občini hitro lotili obnove najbolj prizadetih objektov. Tako so upravičenci iz III. kategorije za sanaci- jo lahko dobili kredit v višini 120.000 din za dobo 20 let in upravičenci iz IV. kategorije kredit v višini 200.000 din za dobo 25 let po 2% obrestni meri. Ce je bilo potrebno, pa so oškodovanci po tej elementarni nesreči lahko najeli pri banki potrošniški kredit v višini de- janske škode, vendar največ v višini 150.000 din za dbo 10 let po 6% obrest- ni meri. Tako so v šentjurski občini iz soli- darnostnih sredstev odobrili kreditov ža 104,062.085 din, potrošniških posojil pa za 118,000.000 din. Meseca julija leta 1979 so nehala dotekati solidarnostna sredstva, toda treba je povedati, da z njimi ni bila pokrita v celoti prizadeja- na škoda upravičencem iz III. in IV. kategorije. 92 upravičencev pa kljub odobrenemu kreditu sredstev ni mo- glo koristiti, ker ni bilo pokritja. Uporabniki kreditnih sredstev bi morali po sklepu skupščine občine Šentjur začeti vračati posojila 1. 1. 1981. Zal pa danes v občini ugotavlja- jo, da vračanje kreditnih sredstev ne poteka po predvidenem programu in da je veliko število tistih, ki posojila sploh ne vračajo. Banka, ki opravlja finančne posle, neplačnike opominja, vendar brez uspeha in tako se obvez- nosti posameznikom iz meseca v me- sec povečujejo. V mesecu septembru so zabeležili kar 147 neplačnikov in zato znaša znesek neplačanih obvez- nosti preko 400.000 din. Proti tem ne- plačnikom bo seveda treba uvesti ustrezne ukrepe, saj igre v veliki meri za tiste, ki niso v finančni stiski in ki bi se morali zavedati svojih obveznosti. To bi morala biti v prvi vrsti njihova moralna dolžnost in obveznost do soli- darnosti in konec koncev do vseh ti- stih delovnih ljudi, ki so prispevali svoj delež v solidarnostni sklad prav v te namene. Iz vrnjenih sredstev bi lah- ko v občini nadaljevali s pomočjo ti- stim, ki so je potrebni zdaj, v tem tre- nutku. Tu je veliko število socialnih primerov, ki bi svoje nemogoče stano- vanjske razmere lahko izboljšali le s sanacijo objektov. Poleg tega bo treba vrnjena sredstva vlagati še v mnoge družbene objekte, na katerih škoda po potresu do danes še ni bila sanirana, saj so imeli prioriteto stanovanjski ob- jekti. Kajti tam, ko se za enega solidar- nost konča, se naj bi pričela za druge- ga. To je njen namen, ki mora izključiti vsako sebičnost posameznika. MATEJA PODJED ANDREJ STEGNAR V sredo 28. 10. je po daljši in hudi bolezni v Ljubljani umrl predvojni komunist in revolucio- nar, nosilec partizanske spomenice 1941, po vojni pa dolgoletni direktor to- varne usnja Šoštanj An- drej STEGNAR. Rodil se je 7. decembra 1906 v Tržiču kot tretji izmed šestih otrok v pro- letarski družini čevljar- skega pomočnika. Zaradi očetovega vpoklica v prvo svetovno vojno je kot najstarejši prevzel skrb za družino, ko pa mu je leta 1919 umrla mati, se je kot trinajstleten fant odpravil vukk bližnjemu čevljarju. Čeprav je ta- kratni delavnik trajal 14 do 16 ur, je vendarle ob redkih prostih urah pre- biral napredno literaturo. V prvi politični konflikt je prišel že leta 1924 zara- di spopada z orjunaši, za kar je bil odpuščen v To- varni Peko. Leta 1929 ga je v SKOJ sprejel znani hrvaški revolucionar Mi- jo Oreški, istega leta pa je odslužil tudi vojaški rok, se vrnil v rodni Tržič in takoj navezal stike s ko- munisti. Kot dobremu poznavalcu okoliških pla- nin se je njegovo delo odražalo predvsem v pre- našanju partijske literatu- re in vodenju ilegalcev prek državne meje. Član KPJ je postal februarja 1931, v avgustu istega leta pa je bil aretiran in odpe- ljan v zloglasni beograj- ski zapor Glavnjačo, od koder so ga po hudem trpljenju in mučenju pre- mestili v zapor na Adi Ci- ganliji. Zaradi pomanjka- nja dokazov pa je bil pred vrhovnim sodiščem za za- ščito države oproščen, se vrnil domov v Tržič in ta- koj nadaljeval s partij- skim delovanjem. V okto- bru 1932 je bil ponovno aretiran in odpeljan v Beograd, kjer so ga obso- dili na pet let robije in trajno izgubo državljan- skih pravic. Kazen je pre- stajal v Sremski Mitrovi- co, kjer se je srečal s šte- vilnimi vodilnimi člani naše partije. V oktobru 1937 se je vrnil domov, se vključil v okrožni komite v Kranju in v Mestni ko- mite v Tržiču, sodeloval pa je tudi pri društvu Vzajemnost, kije vključe- valo vse napredno delav- stvo in mladino v Tržiču in okolici. Leta 1938 se je kot delegat Gorenjske udeležil partijske konfe- rence v Smiglovi zidanici nad Preboldom, kjer je bil navzoč tudi tovariš Ti- to. Sodeloval pa je še na konferencah v Dobravi, Trbovljah in Podgorju pri Velenju. Že maja 1940 je bil ponovno aretiran in drugo svetovno vojno do- čakal v mariborskih zapo- rih, kjer je bil kar 15 me- secev v samici, nato pa odpeljan v internacijo v Munchen, od koder je po- begnil v domovino. Tu je deloval v okrožnih komi- tejih v Kranju in Kamni- ku, pokrajinskem odboru OF za Gorenjsko ter kot inštruktor oblastnega ko- miteja KPSza Gorenjsko. Po osvoboditvi je oprav- ljal vrsto odgovornih družbenopolitičnih in go- spodarskih funkcij, še zlasti kot sekretar .sindi- kata čevljarske in usnjar- ske industrije Jugoslavi- je, nato pa kot direktor to- varne usnja Kamnik, od leta 1950 do upokojitve 1962 pa kot direktor naj- starejše in takrat naše največje tovarne usnja v Šoštanju, kjer je bil tudi predsednik okrajnega od- bora zveze borcev. Hkrati je leta 1950 v Šoštanju po- novno oživel delo planin- skega društva, postal nje- gov predsednik in začel z izgradnjo planinskega doma na Slemenu v Šen- tvidu nad Šoštanjem. Za- radi izrednih zaslug za ra- zmah planinstva in alpi- nizma v Šoštanju je An- drej Stegnar bil imeno- van za prvega častnega predsednika planinskega društva Šoštanj, dom na Slemenu pa je bil poime- novan v Andrejev dom. Na njegovi zadnji poti smo ga pospremili v so- boto, 31. oktobra v Tr- žiču. Slava njegovemu spo- minu! v. KOJC GRIŽE 60 LET SVOBODE Prizadevnim tudi odlikovanja Griže so v soboto prazno- vale 60-letnico DPD Svobo- da. Za ta pomembni jubilej so pripravili v kulturnem do- mu svečano prireditev, na kateri so sodelovali varovan- ci VVU Griže, učenci osnov- ne šole, člani kulturne sekci- je OO ZSMS Griže, ženski pevski zbor, godba na piha- la, člani dramske sekcije in vojaški zabavni ansambel iz Maribora. O delu in razvoju društva je zbranim spregovoril pred- sednik DPD Svoboda Mar- jan Žuža in med drugim pou- daril; »Delovanje Svobode je imelo izreden pomen in uči- nek na razvoj delavskega gi- banja in kasnejše organizira- nje oboroženega odpora pro- ti okupatorju. S hvaležnostjo in ponosom se spominjamo naših predvojnih članov, kot so bili Vipotnikovi, Zupan- čevi, Sprajčevi, Cilenškovi, Strnadovi, Cocejevi, Lapaj- netovi, Levstikovi in še mno- gi drugi. Mnogi izmed njih se po vojni niso vrnili iz temnih gozdov in groznih tabo- rišč...« Na slovesnosti je Vera Orešnik, predsednica OK ZKS 2alec podelila odliko- vanja predsedstva SFRJ. Red zaslug za narod s srebr- nimi žarki je prejela Godba na pihala Zabukovica, red dela s srebrnim vencem Franc Tratar, medaljo zaslug za narod pa so prejeli Stani- slava Germ, Emil Grm, Ja- nez Grpbelnik, Janko Peč- nik, Štefan Vodeb in Franc Zorko. Priznanja in plakete ZKO Žalec je podelil Janez Meglic, prejeli pa so jih: sre- brno plaketo Marija Goršek in Ivan Gostečnik, bronasto plaketo pa Valčka Gnus in Ivan Mikek. Zlato plaketo je prejelo DPD Svoboda Griže za 60-letno delovanje. Priz- nanja za uspešno delo so pre- jeli Dramska sekcija OO ZSMS, Griže, Helena Cufer, Tilčka Ferlež, Jože Jan, Ma- rija Jug, Ivan Mikek, Julčka Polak, Hilda Premik, Gelca Šilih, Ivanka Sternad, Evica Šalej, Slava Salamon, Valeri- ja Verdnik, Tinka Zupane, Marjana Zohar in Marjan Žu- ža. Zveza kulturno prosvet- nih organizacij je za dolgo- letno in uspešno delo na dramskem področju podeli- la Linhartove značke, ki so jih prejeli za 30-letno delo Ivan Mikek, Anton Zager, za 25-letno delo Valčka Gnus, Slavko Padar, Slavko Polak, za 20-letno delo Magda Je- žovnik, Zvonka Ramšak in za 10-letno delo Fric Veligov- šek in. Terezija Zuža. T.TAVCAB. LAŠKO: BRIGADIRSKI HO-RUK V OLEŠČAH Mladinsko prostovoljno delo postaja stalna oblika vključevanja mladih v skup- no delo in prizadevanja. To dokazuje tudi zadnji primer iz Olešč, zaselka krajevni skupnosti Marijagradec, kjer je v soboto in v nedeljo pote- kala mladinska prostovoljna delovna akcija za ureditev cestnih odtokov in propu- stov. Akcijo je, kot vse dose- danje, organizirala občinska konferenca ZSMS Laško oziroma njen center za mla- dinske delovne akcije. Akcija v Oleščah je uspela, ocenjujejo brigadirji, zado- voljni pa so tudi domačini. Akcije se je udeležilo 12 la- ških brigadirjev, na pomoč pa so jim priskočili mladi iz Olešč, domačini, posebej pa je treba še omeniti, da se je te dvodnevne delovne akcije v Oleščah udeležilo tudi 7 bri- gadirjev iz sosednje šentjur- ske občine. Dogovor, ki so ga mladi ob priliki pobrate- nja šentjurske in laške mla- dinske delovne brigade skle- nili na letošnji delovni akciji Brkini, je torej pokazal prve sadove v medsebojnem so- delovanju, naslednja skupna akcija laških in šentjurskih mladincev pa bo pojutriš- njem v Šentjurju, ko bodo mladi po opravljenem delu svečano in prijetno zaključili letošnje uspešno brigadirsko leto. MARJELA AGREZ GLASUJTE »ZA« NOVA TELOVADNICA v Radečah bi radi s samoprispevkom zgradiU nov telovadnico. Stara je že dokaj dotrajana. V njej lahi^° telovadi le en razred, drugi pa moramo imeti telovadb^ zunaj ali v pomožni telovadnici, tam pa so samo rr\\i za namizni tenis. ^ Nova telovadnica naj bi bila veliko večja, da bi v njp lahko telovadilo več razredov skupaj. Naj bi imela vsj dve dvorani. V prvi naj bi stalo orodje za gimnastiko. y njej bi bilo tudi dovolj prostora za zalet. V drugi dvorani naj bi bil prostor za rokometno igrišče s koši za košarko, tako da bi v slabem vremerm lahko igrali kar v njej. Zraven naj bi bila še soba namizni tenis. V njej naj bi stalo več miz. Kupili bi nove mrežice in loparje. Zraven pa bi bila še klop, kateri bi čakali. V sobi s tajčami pa bi kupili nove puške. Na tleh bi bilo označerfo, kamor bi stopil pri streljanju. Na lie^j stojala bi naslonili puško. Zgradili pa bi še novo, prostornejšo garderobo umivalnico. Okoli telovadnice bi položili asfalt, na ka. terem bi bilo rokometno igrišče, učenci pa bi uredili majhen park. Nove telovadnice si vsi učenci zelo že- limo in upamo, da bo kmalu zgrajena. Z LASTNIMI MOČMI V BOLJŠE DNI »Joj, spet samoprispevek, saj ob taki draginji ni. mamo denarja za obleko, zdaj pa še samoprispevek... kaj pa naše plače... saj smo že čisto izmozgani...« »Pomisli, ta mesec sem imela toliko izdatkov in od. tegljajev od plače, da sem lahko kupila le najnujnejše zase, za našega »poba« je pa zmanjkalo. Pa še samopri. spevek...« Tako vas slišim, dragi občani Radeč, kako tožite nad svojo usodo. Verjamem, da je težko povedati sinu, ki ste mu prejšnji mesec obljubili smučarsko opremo, da vam je denar skopnel in da verjetno letos ne bo nič z novo opremo. Lahko bi vaši sinovi gojili kakšen drug šport, na primer v telovadnici - odbojko. No, v tej stan in odsluženi telovadnici se najbrž ne bi najbolje poču- tili, ko bi tekali razgreti iz telovadnice v šolo in obratno. Vidite, zato bi radi novo telovadnico. Mogoče pa vaš sin ali hčerka sploh ne bosta več v osnovni šoli, ko bo telovadnica gotova, zato boste pa lahko pobudniki akcije Brazde vzdržljivosti in boste še pri petdesetih ali šestdesetih krepki in zdravi. Le odločite se za samopri- spevek! PRIJETNO JE TELOVADITI V NOVI TELOVADNICI Krajani Radeč se pripravljamo na samoprispevek. . Slišal sem od staršev, da bodo v Radečah gradili novo telovadnico. To me je močno razveselilo. Otroci smo zares potrebni večje stavbe, da bi lahko bili v njej kar trije razredi naenkrat. Ce bo do te odločitve zares prišlo, bomo tudi mi otroci pomagali s tem, da se bomo pridno učili in bomo svojim staršem poplačali, kar bodo za nas prispevali. Jaz si že predstavljam veliko, lepo in svetlo telovadnico, v njej vidim novo opremo in učence, ki težko čakajo, kateri bo prvi telovadil. V njej bomo morali še bolj paziti in si predstavljati, da bo še veliko učencev za nami potrebovalo telovadnico. Tako kot jo mi sedaj. NAŠA NOVA TELOVADNICA Naša nova telovadnica bo velika. V njej bo dovolj telovadnega orodja in miz za namizni tenis, blazin za skoke in prevale, bradelj in koz, imeli pa bomo tud: koše in gole ža razne igre z žogo. Tudi prerivati se nair. ne bo treba več, ker bomo imeli velike in lepe garde- robe. Dovolj bo tudi obešalnikov in omaric za čevlje zgradili pa bodo tudi lepo stranišče in kopalnico. Ta telovadnica ne bo samo za nas, otroke, ampak tudi za ostale Radečane. SPIS o SAMOPRISPEVKU . Slabe volje sem sedla k tejle domači nalogi. Le kaJ naj napišem? Po treznem premisleku sem spoznala, da ni tako »brezvezna« naloga, da ne bi mogla ničesar napisati. Samoprispevek je koristen, a vendar nekateri nočejo ničesar prispevati. In sedaj, ko zopet teče beseda" njem, bo najbrž veliko ljudi oklevalo. Res je, da stabilizacija, a zaradi samoprispevka še nihče ni priS«' na boben. »Zakaj nova telovadnica? Saj je še stara dobra,« govorijo mnogi. Ali se zavedajo, v kakšni'' razmerah poteka telovadba? Poleti še nekako gre, k'-' smo zunaj. Kaj pa pozimi? Telovadimo bosi in ma'' sikdo zboli. Prepoteni, z umazanimi nogami se zop«' oblečemoter vroči tečemo k pouku. Kako prav bi nar'' takrat prišel tuš, da bi se v miru stuširali in oblekli. A'' pa telovadba v razredu, ko se ne moreš niti dobr" pretegniti, kaj šele, da bi telovadil. A kljub temu de lamo počepe, krožimo z rokami, da se ne zasedimo. Ce bi imeli lepo, veliko telovadnico, bi lahko vs' telovadili v njej. Popoldne pa bi lahko potekale r^ zlične športne aktivnosti. Morda bo po tem spisu kd" le premislil in še pravočasno glasoval ZA. Takole razmišljajo: ANDREJ STRNIŠA, ERlI^ KOVAČ, STOJAN STRNAD, NELI SOTLAR, IREN^ BREGAR vsi učenci OŠ Marjana Nemca RADEČE. Atj- 12. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 PROBLEM ČRPALIŠČA V MEDLOGU KDO PRAVI, DA VODA NE GORI? Zdrava pitna voda je ena osnovnih človekovih potreb, skrb zanjo pa ena osnovnih človekovih dolžnosti. Celo v Ustavo smo zapisali, da je vodno boga- stvo dobrina splošnega pomena in zato pod posebnim družbenim varstvom. Tako kot voda ne pozna meja, jih ne bi smela, poznati tudi naša skrb zanjo. Žal, vedno ni tako. Včasih se zatakne že pri občinskih mejah, tako kot se je pri za- ščiti talnice v Medlogu in Levcu, torej na območju celjske in žalske občine, na območju, s katerega dobiva pitno vodo skoraj 80 odstotkov občanov Celja. KAKŠNO VODO PIJEMO? Dobra, neoporečna vtada je že vrsto let le še spomin. Podatki Centra za socialno medicino in higieno v Celju so zgovorni. . Sistematske laboratorijske analize in kontrole higienske neoporečenosti vode kažejo od leta 1975 dalje na področju Medloga vse večje onesnaženje. Poveču- je se bakteriološka onesnaženost, predv- sem pa je v vodi vse več nitritov, železa in drugih kemičnih nečistosti. Kontrola je tedenska, iz vodnjakov. Vodarne, ki bi omogočala kontrolo vode preden gre v omrežje, še nimamo. Vsak trenutek se lahko kaj zgodi. Ce bi že preprečili mno- žična obolenja zaradi mikroorganizmov ali kemičnih sredstev, bi pa večji del Celja ostal brez pitne vode. To pa mora- mo preprečiti, dokler je še čas. Koliko časa je, ne vemo. Treba se bo dogovoriti. Pa hitro, tokrat gori voda! GREŠNI LEVEČ Skladno z bolj ali manj stihijsko iz- gradnjo v Levcu se slabša tudi kakovost podtalnice, ki jo rabi Celje. Danes je to očitno, za to je tudi razumljiva zahteva Območne vodne skupnosti Savinja-Sot- la, da v Levcu s takšno gradnjo preneha- jo in izdelajo zazidalni načrt, ki pa bi moral vsebovati tudi elemente varstva voda, zlasti podtalnice. Javna razprava o tem zazidalnem načrtu je zaključena, v južnem delu pa predvideva 13 stanovanj- skih hiš (drugi varstveni pas) - dopolnil- ne ali nadomestne gradnje. Kjer so hiše, kjer so ljudje, so tudi odplake, Leveč pa kanalizacije nima. In že smo pri prvem neusklajenem vprašanju. KDO BO UREDIL KANALIZACIJO? 2e nekaj let velja odlok, da je treba obvezno priključiti vse odplake naselja Leveč na kanalizacijo. Te pa seveda ni. Da bi pospešili njeno izgradnjo, so v žal- ski in celjski občini pripravili osnutek samoupravnega sporazuma o sofinanci- ranju. Vsi so se strinjali, dokler ni bilo treba odločiti o višini prispevka posa- mezne občine. V Žalcu menijo, da mora tisti, ki vodo uporablja, zanjo tudi nekaj žrtvovati, zlasti še zato, ker sami name- njajo znatna sredstva za izgradnjo kana- lizacije in kolektorja od mlekarne do či- stilne naprave v Kosezah in so precej storili za varovanje varstvenih pasov pit- ne vode v Zgornjih in Spodnjih Rojah ter Vrbju. Zato so tudi pripravljeni pri- spevati za primarno kanalizacijo v Levcu le 25-30 odstotkov od 8 potrebnih milijo- nov dinarjev. Narediti pa so dali že pro- jekt za pridobitev gradbenega dovolje- nja in projekt za izvedbo - iz sredstev komunalne skupnosti Žalec, za sekun- darno kanalizacijo pa predvidevajo od- lok, s katerim bi k sofinaciranju pritegni- li krajane Levca. No, idejni projekt pa so že pred leti naredili v Celju in se pred kratkim tudi dogovorili, da bo odgovor- ni nosilec in investitor kanalizacije v Levcu Občinska komunalna skupnost Celje (Leveč se namreč priključuje na celjsko kanalizacijo). Očitno je torej, da bi bil problem kanalizacije v Levcu lah- ko hitro rešen, če bi se le lahko dogovori- li o višini sredstev, ki bi jih posamezni občini prispevali. Pa ne gre. Sicer pa bo Komunala Celje prevzela svoje naloge šele, ko bo imel Leveč zazidalni načrt. PA SAJ PODTALNICO ŠČITI ODLOK! Res, le dva vodna vira v celjski občini sta pravno zaščitena z občinskim odlo- kom. Na Svetini in v Medlogu. Toda v Medlogu se je marsikaj spremenilo v le- tih veljave odloka. Območje, ki so ga opredelili kot vodovarstveno je dosti ož- je od sedanjega, ker so zaradi potreb po več vode zgradili nove vodnjake. Pravno varovan je tako samo en del, voda pa se seveda iz vseh vodnjakov meša (še do- bro, tako vsaj razredči prevelike količine onesnaženja iz vodnjaka »F«). Zato si sedaj vsi prizadevajo, da bi bilo varova- no celotno območje vodnega zajetja. Varstveni pasovi pa segajo tudi na ob- močje občine Žalec, kar izhaja iz hidro- geološkega predloga varovanja vodovar- stvenega območja Leveč (na osnovi 13. člena Uredbe o ureditvi določenih vpra- šanj s področja voda, ki je podzakonski predpis Zakona o vodah SRS). Potreben je torej medobčinski dogovor o predpi- su, ki bi obe občini zavezoval k varova- nju območja, s katerega se podtalnica uporablja kot pitna voda. Dogovor pa je toliko težji, ker ne le da neposredno predstavlja omejitve v uporabi prostora za gradbene, predvsem pa kmetijske na- mene, ampak tudi zaradi slabih izkušenj pri izvajanju sedaj veljavnega odloka. V Žalcu ugotavljajo, da je sedanji od- lok povzročil veliko problemov, saj so ga občutili kmetje v Levcu, ki so ostali brez odškodnin pri manjši kmetijski proi- zvodnji, po drugi strani pa je Komunala Celje pripravljena zemljo odkupiti ali iz- plačati odškodnino; na nekaterih odkup- ljenih zemljiščih pa menda ljudje nor- malno kmetujejo naprej. DOGOVARJANJE OBTIČALO Da bi pripravili za vse sprejemljiv osnutek odloka o zaščiti talnice v Medlo- gu in Levcu, sta Izvršna sveta občin Ža- lec in Celje imenovali delovno skupino. Od junija 1979 do oktobra 1981 so se sestali šestkrat. Komunala Celje je pri- pravila delovni osnutek, morala pa je pridobiti tudi strokovno analizo tal, ki je že narejena, in študijo o možnostih kme- tijske proizvodnje v tem prostoru. Studi- jo bi morali narediti v Inštitutu za hme- ljarstvo v Žalcu, tega pa niso naredili. Tako je vse obtičalo, saj v Žalcu ne more- jo posredovati delegatom, kmetom in SOSZ Hmezad odloka, s katerim ne bi jasno povedali, kaj ta zanje pomeni, tudi v povezavi z odškodninami, pa čeprav so v Resolucijo za to leto zapisali tudi spre- jem tega odloka. Zavarovanje širših in ožjih varstvenih pasov v Medlogu in Levcu sega praktič- no do mostu v Kasazah, na področje in- tenzivne kmetijske proizvodnje. Dejav- nost bi morali seveda prilagoditi, ravno tu pa prihaja do velikanskega razkoraka med težnjami po intenzivni kmetijski proizvodnji in varovanjem vodnih virov. Intenzivne kmetijske proizvodnje, zlasti pa še hmeljarstva, danes bez uporabe umetnih gnojil in kemičnih zaščitnih sredstev ne poznamo. Iz poročila Geolo- škega zavoda Ljubljana »Varstveno ob- močje črpališč pitne vode v Medlogu pri Celju« pa je jasno, da je vodonosna plast debela od enega do treh in pol metrov in zelo prepustna za vodo, gladina podtalne vode pri Levcu in Medlogu je v času nizkega vodostaja okoli 2 metra pod po- vršino, ob visokih vodah pa dosega tudi površje zemlje. Kar je na zemlji, je torej očitno lahko kaj hitro tudi v podtalnici. Ne glede na bodoči odlok pa že veljav- na zakonodaja opredeljuje, kaj je na vo- dovarstvenem območju, ki se kot tako opredeljuje, prepovedano: gradnja, krče- nje gozdov, takšna kmetijska obdelava zemljišča, ki bi utegnila z uporabo narav- nih ali umetnih gnojil in zaščitnih sred- stev škodljivo vplivati na vodo. Uprav- Ijalec vodovoda je tako označil vodovar- stveno območje, vodnogospodarska inš- pekcija pa je pri svojem delu prav tako varovala vodo - poiskali so rešitve za Aero klub Celje, ki uporablja vodi nevar- ne snovi, preprečili nastanek hmeljišča na melioriranem kmetijskem zemljišču na tem območju, uredili odlaganje oljnih odpadkov na zahodnih robih vodnih vi- rov, skozi to območje je prepovedan pre- voz vodi nevarnih snovi... No, lahko bi rekli, da toliko v tolažbo: čeprav z dogo- varjanjem ne pridejo nikamor, na vodo in njeno varovanje niso pozabili. Z ZAKONOM REŠITI INTERES DVEH OBČIN? Zakon o vodah lepo določa, da sprej- mejo občinske skupščine odlok o var- stvenem pasu in ukrepe zavarovanja. V 54. členu tega zakona (Ur. list SRS 16/74) piše, »da se na širšem območju zavaruje voda v vodotokih in podtalnicah, se lah- ko določijo zavarovalna območja« in na- to v drugem odstavku: »Zavarovalna ob- močja se določijo na predlog Zveze vo- dnih skupnosti z zakonom.« Očitno je torej mogoče območje Med- loga i.*". Levca zavarovati z zakonom, tako kot so na primer cerkniško področje in Dravsko polje. To pa je skrajna možnost, ko s silo zakona rešujejo interese dveh občin. Toda možnost je. čeprav se ne more primerjati z zavestno odločitvijo dveh družbenopolitičnih skupnosti. Kaj- ti, varovanje vodnih virov pomeni tudi sočasno plansko izrabo prostora. Ravno tega bi se morali zavedatr. Cela savinjska dolina je širše zbirno vodno območje. Na celotnem območju bi morali prilagoditi ravnanje z vodi nevarnimi snovmi. To pa je že dolga pot, rešitev pa je treba poiska- ti hitro in še poceni mora biti. Razum bo moral' premagati delne interese in če že nismo zajeli vode tam, kjer je še či.sta, jo vsaj varujmo, da jo bomo sploh še lahko uporabljali za pitje! Vode pa bo vsaj do leta 1995 v Celju dovolj, če bomo obvaro- vali vodne vire v Medlogu. K temu pa sodi tudi regulacija Savinje nad Celjem in Ložnice od izliva navzgor kot jo pred- laga Območna vodna skupnost, saj ne gre, da bi poplavljala zemljišča, kjer se črpa pitna voda, kar pa je ekonomsko nujno povezano z vlaganji v Medlogu in Levcu, v njun razvoj, za kar pa je spet potrebno skupno in sočasno načrtovanje izrabe prostora obakraj občinskih meja. MILENA B. POKLIC V pogovoru o pitni vodi iz Med- loga in Levca so sodelovali: Bela Bukvič, samostojni vodo- gospodarski svetovalec Območne vodne skupnosti Savinja-Sotla; Ivan Glušič, predsednik komiteja za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve upravnih orga- nov občine Žalec: Niko Krivec, vodja razvojno-tehničnega sek- torja Komunale Celje: Andrej Pe- terka, referent za komunalno hi- gieno Centra socialne medicine in higiene Zdravstvenega centra Ce- lje in iz Upravnih organov občine Celje Franc Dobnik, svetovalec za ekologijo pri komiteju za urbani- zem in varstvo okolja; Ernest Co- kan, vodogospodarski inšpektor ter Ivan Urlep. sanitarni inšpek- tor. Bela Bukvič: »Storiti je treba vse in takoj, da se padanje kakovosti vode ustavi." Ivan Glušič: »'Kdor po- trebuje vodo, mora zanjo tudi nekaj žrtvovati. Franc Dobnik: »Ni pred- pisa, ki bi dovoljeval onesnaževanje vodnih virov.« Niko Krivec: »Rešitev vidim samo v pametnem dogovoru med obema občinama.« Andrej Peterka: »Vsak trenutek se lahko kaj zgodi zaradi mikroorga- nizmov, predvsem pa ke- mičnih snovi v vodi.« Ernest Cokan: »Skrajna možnost - sile zakona - še nismo izkoristili.« 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 45 - 12. novemb POMENEK O KULTURI SKROMNI POGOJI LE DELNO OVIRA Oživiti medle delegatske odnose, ki otežkočajo delo Na osnovni šoli na Ponik- vi, kjer je zaposlena, sva se s Slav« Kovačič, predsednico kulturne skupnosti občine Šentjur pogovarjali o tej de- javnosti, njenih problemih in načrtih. Beseda je nanesla na izvajanje programov kul- turne skupnosti, na izgrad- nje in adaptacije kulturnih domov, njihovo namen- skost, delegatske odnose in še o čem. Predstavite nam vašo kulturno skupnost Naša kulturna skupnost se napaja iz sredstev bruto osebnega dohodka, tako kot ostaile interesne skupnosti, in ko odvedemo obvezne ter- jatve, nam ostane bolj malo denarja, zato moramo z njim toliko bolj umno razpolagati. Dejavnost naših društev pa se seveda vrti okrog finanč- ne zmogljivosti kulturne skupnosti, katere žep pa je bolj plitek. Kako se odvijajo progra- mi v okviru kulturne skup- nosti? Meseca decembra zbere- mo programe, ki jih pripravi- jo vsa društva, šolska druš- tva ter iz združenega dela su- gestije. Nato vse to obravna- vamo v okviru ZKO, ki ima svojo skupščino, na kateri sprejmejo merila in progra- me, ki jih ovrednotijo. Pro- grami kulturne dejaivnosti se odvijajo po krajih v šentjur- ski občini. Sklepna priredi- teY je Naša beseda v mesecu maju, ki predstavlja nekak režime celotne dejavnosti na kulturnem področju. Poseb- na prireditev je tudi Bohor žari, likovna kolonija, ki je že presegla meje šentjurske ob- čine. V vseh večjih krajih ni kulturnih domov ali drugih prostorov, namenjenih za kulturno dejavnost. Ali je to odločilnega pomena za aktivnost na tem področju? Seveda je osnov'a za vsako dejavnost primeren prostor. Toda izkazalo se je, da tista društva, ki delujejo v skro- mnih prostorih, niso slabša od onih, ki imajo za svoje de- lo dobre pogoje. Velikokrat je celo obratno. V zadnjem srednjeročnem planu smo prišli do nekaterih novih kulturnih domov. To so: dom v Slivnici, v Šentvidu pri Planini in kulturni dom na Dobju. ki je v končni fazi izgradnje. Želeli bi, da bi bili ti novi domovi vzpodbuda društvom in ostalim kultur- nim delavcem za razcvet kul- turne dejavnosti. Za Slivnico tega ne bi mogli trditi, če- prav so za delo dane idealne možnosti. Nekatere kulturne domove, oziroma večnamen- ske prostore v občini, bo tre- ba sanirati in tako usposobiti za razmah prireditev in mož- nost nastopanja. Do leta 1982 želimo urediti spominski so- bi skladateljev Ipavcev v Zgornjem trgu v Šentjurju, da bo do 10. obletnice posta- vitve spomenika skladate- ljem to tudi urejeno in odpr- to obiskovalcem. Kdo vzdržuje že obstoječe objekte? O tem se je pojavilo že veli- ko vprašanj in rodilo veliko problemov, kajti sama kul- turna skupnost tega ne zmo- re. In prav v tem času tečejo razprave o tem, kdo je dol- žan skrbeti in vzdrževati kul- turne domove ali večnamen- ske objekte. Vsekakor ni sa- mo stvar kulturne skupno- sti, saj je kultura del celotne- ga življenja v kraju, zato bi morale krajevne skupnosti tudi primakniti svoj delež, saj gre dejansko za večna- menskost objektov. Kako se znotraj vaše kul- turne skupnosti uresničuje- jo delegatski odnosi? Imamo 42 delegatskih mest in žal mi je, da moram to povedati, toda: nemalo- krat se soočamo z nesklepč- nostjo. Iz določenega okolja po drugi strani prihajajo de; legati, ki niso seznanjeni š problemi, ki so sicer bili v gradivu nakazani. Zato so tu- di razprave jalove in tudi tak delegat ne opravlja svojega poslanstva. Tako se zgodi, da se nekatere naloge in zadol- žitve vlečejo iz skupčine v skupščino. To nam otežkoča delo, trga kontiniuteto in ve- ča stroške. Tu, prav na tem področju, pri oživljanju dele- gatske baze, nas čaka še veli- ko dela. MATEJA PODJED KULTURNA SKUPNOST OBČINE CEl bo v skladu z 2. in 3. členom Pravilnika o nagrajevanju in pospeševanju dosežkov s podn kulture v občini Celje nagradila ob kulturnem prazniku slovenskega naroda 1982 organizacije združenega dela, društva in posa nike, k\ delujejo na področju kulture v občini C za izredne ustvarjalne dosežke in delovne jubi Vabimo delovne organizacije, krajevne skupr družbenopolitične organizacije, društva in posa nike, da pošljejo ustrezne predloge komisiji za št diranje pri izvršilnem odboru KSOC najkasneje d 12. 1981 na naslov: Kulturna skupnost občine ( Muzejski trg 1 a. KUD ZARJA V VALJEVU Na jugoslovanskih sre- čanjih amaterjev »Abra- .ševič« v Valjevu so v so- boto nastopili tudi člani KUD Zarja iz Trnovelj. Občinstvu so se predsta- vili s komedijo Daria Foa Sedma zapoved - kradi malo manj. Trnoveljski amaterji so solidno opra- vili svojo nalogo, mnogo manj solidno pa organiza- torji srečanja, saj bo tro- dnevno bivanje v Valjevu in okolici vse prej kot lep spomin na to pomembno srečanje jugoslovanskih amaterjev. M. A. OB RAZSTAVI DEL ANTONA HERMANA VIZUALIZACIJA GIDANJA Doslednost razvojnega koncepta Kipar in grafik Anton Her- man, ki s svojimi številnimi razstavami, zadnja med nji- mi je bila v Razvojnem cen- tru v Celju, zanje vse večje in večje priznanje tako ljubite- ljev kot poznavalcev, sodi med nadvse zanimive slo- venske kiparje in v zadnjem času tudi med osupljive gra- fike. Ze takoj po končanem študiju je spoznal, da svoje- ga umetniškega in intelek- tualnega potenciala ne bo mogel v zadostni meri ure- sničiti v okviru klasičnih za- konitosti realistične kipar- ske forme. Bil je eden kipar- jev tiste generacije, ki je vne- sla v slovensko umetnost nov, svež plastični veter, mnogoternost kiparskega izražanja in izrazito indivi- dualne avtorske govorice. V tem času o kiparstvu ne mo- remo toliko govoriti o sme- reh kot o avtorskih opusih, različnih med seboj, vendar le z nekim skupnim imeno- valcem; izenačujejo se na eni strani v preseganju posne- manja, v postavljanju estet- ske sinteze v ospredje kot tu- di v novem odnosu do pred- meta, do predmeta v njego- vih označevalnih - znakov- nih razsežnostih. S svojo prvo razstavo v ve- lenjskem Kulturnem centru je Anton Herman osupnil javnost s predstavitvijo čev- ljarskih kopit, z njihovim- grupiranjem, s smermi, v ka- tere je postavil človekove stopinje. Izhodišče čevljar- skega kopita, stopala je ka- sneje, tudi med študijem v Italiji, razvijal naprej do či- stih kiparskih in grafičnih form oziroma do novih vre- dnosti optičnega in vizuelne- ga dogajanja, ki v svojih va- riacijah grade na zakonito- stih optične umetnosti. Antona Hermana zanimajo prvenstveno vizuelni, pla- stični likovni učinki posa- meznih predmetov oziroma organiziranih celot, ki s svo- jim purizmom in jasnostjo, strogo discipliniranostjo da- jejo presenetljive učinke. Avtor je v postopku izčišče- vanja, stihziranja pridobil neslutene možnosti odvze- manja in dodajanja, grupira- nja in nizanja, s čemer je od začetnega predstavljanje realističnih posnetkov ali kar modelov, prešel od za- četnega reizma v predočanje napetosti, gibanja, notranje dinamike, torej tistega, kar je primarna oznaka človeko- ve noge. Kiparska forma se torej za- čenja spreminjati v čisti estetski predmet, v aluzijo in nakazovanje nečesa, kar je izven njenih statičnih zmož- nosti. Z notranjo tenzijo po- stajajo Hermanove plastike s svojimi smermi, nakloni, ko- ti, ploskvami in premiki ma- lodane arhitekturne zasno- ve, ki kar kličejo po monu- mentalni realizaciji, s tem pa seveda v celoti presegajo svoja nekdanja predrhetna izhodišča. To, kar dosega v plastiki z njenimi prostorskimi razsež- nostmi, rešuje na dvodimen- zionalnem grafičnem polju s posebnim grafičnim tiskom belega na beli osnovi, z re- liefnimi sencami in izrezova- njem ključnega modela, z njegovim nizanjem, smermi in obrati, z odnosi med ele- menti in njihovo soodvi- snostjo. Pri takšni motivni in obli- kovni izbiri, ki jo obvladuje in razvija z maksimalno dis- ciplino in poznavanjem svo- jega medija, ni nikjer prosto- ra tudi ne za najmanjšo im- provizacijo. Likovni svet An- tona Hermana ni le rezultat veščine in obvladovanja, temveč v prvi vrsti jasnega idejnega in doslednega ra- zvojnega koncepta izbrane- ga likovnega jezika. M. PREMSAK LIBOJSKA REVIJA TAKŠNA KOT VEDNO Organizatorjem libojske revije narodno zabavnih ansam- blov si resnično ni treba »beliti« glave zaradi tega, koliko in kakšni ansambli bodo nastopili na zdaj že 9. reviji, ki bo v nedeljo, 22. novembra. Prijav je domala toliko, kot prejšnja leta, mnogim starim znancem pa so se tudi tokrat pridružili še nekateri novi. Libojska revija je pač privlačna za vsako- gar. Organizacijski odbor, nad katerim tudi tokrat bdi kot glavni pokrovitelj Keramična industrija Liboje, je prejel prijave naslednjih ansamblov: Savinjskih 7 iz Liboj, Veseli hmerljarji iz Žalca, ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, Vojniški instrumentalni kvintet. Vokalni kvartet Frankolov- čani, ansambel iz Dobja pri Planini, Slovenija, ansambel Staneta Škode iz Izole, Planika iz Šoštanja, ansambel Bra- neta Klavžarja iz Štor, ansambel Podkrajskih fantov iz Vele- nja, Šaleški fantje, ansambel Ivana Smeha iz Rogaške Sla- tine, Hmeljarski instrumentalni kvintet iz Velike Pirešice, trio Šabec iz Ljubečne, mešani oktet Lokvanj iz Vojnika, Primorski fantje iz Pirana, Potepuhi iz Velenja... K temu je treba dodati še posameznike ter morda še kakšen ansambel. Druščina bo v glavnem pisana, da ji bo prijetno prisluhniti. Vsak koncert (ob 14. in 17. uri) bodo začeli fanfaristi libojske godbe na pihala, zaključili pa ga bodo vsi nastopajoči s skupno melodijo »Od Celja do Žalca«. TONE VRABL TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD vabi k sodelovanju in želi sprejeti na delo večje števil sodelavcev naslednjih profilov: 1. DIPLOMIRANI INŽENIR TEKSTILNE TEHNOLOGIJE DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJE DIPLOMIRANI EKONOMIST DIPLOMIRANI PRAVNIK KULTURNI ANIMATOR - z veseljem do dela na glasbenem področju - vodenje pevskega zbora in umetniško usmerjanje halnega orkestra. JEZIKOSLOVEC (lahko tudi NOVINAR) - prvenstveno z dobrim znanjem slovenskega, st hrvatskega in nemškega jezika ter pasivnim znan kakega drugega svetovnega jezika; poleg tega p veseljem in smislom za urejanje tovarniškega glas LIKOVNI TEHNIK , DELAVEC - s potrebno splošno izobrazbo za delo N' RAČUNSKEM CENTRU Vabimo vse, ki se zanimate in imate veselje d^, razvojnem, tehnološkem in proizvodnem podrci, ; v strokovnih službah na vodstvenih in vodilnih'^ • tudi če ste še brez delovnih izkušenj. Razporet H določenim delom in nalogam po dogovoru. f' Morda boste prav v naši delovni organizaciji ¦ delo na delovnem področju, ki vas posebej zanin veseli; mi pa vam nudimo možnost dobrega Ci' strokovnega izpopolnjevanja. - 2. j Za delo v neposredni proizvodnji iščemo večje štei, delavcev - predvsem žensk za delo na področju KONFEKCIONIRANJA, i BARVANJA NOGAVIC, PREDENJA in TKANJA. I 3. K sodelovanju ponovno vabimo tudi večje število lavk za opravljanje del in nalog ' KUHARICA Pogoji: - kvalificirana kuharica - zaželene delovne izkušnje i - delovno razmerje se sklepa za nedoločen č. polnim delovnim časom, s pogojem, da se f opravlja vsako leto v času od 15. 6 do 15. 9. v Po© ških domovih TT Prebold, preostali del leta p obratu družbene prehrane v Tekstilni tovarni Pre^ Kandidatkam, ki nimajo ustrezne kvalifikacije, ir pa veselje do dela v tem poklicu, nudi TT Prei- možnost prodobitve le-te. ^ Poskusno delo pod 1., 2. in 3, traja tri mesece. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s2 nim delovnim časom. j Rok prijave je 15 dni od objave odn. do zasedbe cb nalog. c Izbor kandidatov bo opravljen v roku 30 dni po po^ roka za prijavo. O izbiri pa bodo kandidati obveš^^ v 30 dneh po zaključku postopka izbora. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogj^ pošljite na naslov Tekstilna tovarna Prebold - 6: Prebold. ^ 5 12. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 IRSTVENI jpATEK IN MOPRISPEVEK i fO>^ie so nejasnosti o naj- D pokojninah, o tem, komu ,da varstveni dodatek in o kateri upokojenci so opro- ; i plačila samoprispevka, irašali smo na skupnosti jninskega in invalidskega rovanja v Celju in tako so povedali: varstvenega dodatka so vičeni zavarovanci s pokoj- 10 dobo najmanj 40 let in l||rovanke s pokojninsko do- !j let in več ne glede na pre- '! njsko stanje in invalidski ojenci pri katerih je invali- ? t posledica nesreče pri delu oklicne bolezni ter drugi -lojenci, če izpolnjujejo pre- njske pogoje - če torej ne rajo premoženjskega cen- ki ga vsako leto določi -ičina Skupnosti pokojnin- i in invalidskega zavarova- -5a letos je cenzus 23.625 di- v na upokojenca in 11.812 jev na vsakega družinske- jana. V te dohodke (to je jdke v preteklem letu) se {pokojnina ali osebni doho- zakonca, katastrski doho- in vajeniška nagrada. Pri strskem dohodku se ta po- s 5,9, ker se ne določa vsa- ito in je bil nazadnje ugo- en leta 1978. Ne šteje pa se oidnina za telesno okvaro, tek za pomoč in postrežbo lokojnina zavarovanca, ki javlja varstveni dodatek. V nem primeru pa niso upra- 11 do varstvenega dodatka »dbeni zavarovanci) upoko- )brtniki, gostinci in kmetje eranti in uživalci predča- lokojnine. teri upokojenci so opravi- plačila samoprispevka pa Ivisno od odloka, ki ga o iprejme posamezna občina, eljsko občino velja, da so pokojenci, katerih pokojni- ; dosega mejnega zneska za veni dodatek (letos je mej- esek izenačen z najnižjimi limi dohodki in je 5100 di- v) opravičeni prispevka. so torej v Celju oprošče- moprispevka upokojenci, iemajo varstveni dodatek lahko prejemajo le do nejnega zneska) pa tudi f 'i, ki sicer do varstvene- ' atka niso upravičeni, a nižje pokojnine kot je 'nesek. MBP LIKOVNA RAZSTAVA V POLZELI v razstavnih prostorih polzelske graščine Komenda je bila minuli četrtek odprta razstava del štirih članov likovne sekcije KD Anton Tanc iz Marijagradca pri Laškem. Dani Horvat, Julka Polanšek, Danilo Brglez in Franc Markošek so razstavili olja, akvarele, risbe s kredo, grafike in lesoreze. Otvoritve razstave se je udeležilo precej Polzelanov, med gosti pa je bil tudi akad. kipar Janez Boljka, ki se v tem času nahaja v kraju, kjer postavljajo njegovo najnovejšo likovno stvaritev - spomenik borcem NOV. Na otvoritvi je sodeloval kvartet iz EMO in recitatorica Ožekova iz Laškega. (FOTO: T.TAVCAR) V ŽALCU SREČANJE PROSVETNIH DELAVCEV Konec preteklega tedna je bilo v Žalcu srečanje delav- cev vzgoje in izobraževanja občine Žalec, ki ga je pripra- vila konferenca sindikata vzgojno izobraževalnih orga- nizacij. Srečanja se je med drugimi udeležil tudi izvršni sekretar CK ZKS Emil Roje. Za to priložnost so organi- zatorji pripravili bogat pro- gram. Med drugim je imel Emil Roje predavanje o ak- tualnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. Kot je povda- ril bi morali več pozornosti posvetiti povezovanju šole z delom in življenjem izven nje; razbiti bi morali pred- metno zaprtost izobraževa- nja, skrbeti, da bi bilo v predšolsko vzgojo zajetih kar največ otrok. Več pozor- nosti bi morali posvetiti tudi razlaganju sistema sociali- stičnega samoupravljanja, temeljev marksizma, naših družbenoekonomskih odno- sov in drugega. SLG iz Celja se je udele- žencem predstavilo z dvema enodejankama in sicer s Ce- hovima Škodljivost tobaka in Snubač. Nastopil je tudi ansambel Vokali. Ob koncu so podelili še priznanja, ki so jih prejeli vzgojno izobraže- valni delavci: Angela Klun, Zora Dobnik, Anica Irmanč- nik, Milan Spacapan, Milica Jezernik, Zofija Podkrajšek, Silva Draksler, Justina Mar- ko, Vlasta Bernik, Stanislava Pečnak, Viktorija Plavčak, Marjan Kozmos, Mija Fon, Barbka Urbancl, Brigita Crček in OS Ljuba Mikuš Žalec za 10 letnico. T.TAVCAR NA GORAH NAMESTO V BOHINJU Od petka popoldan do ne- delje so načelniki mladin- skih odsekov planinskih društev Slovenije zborovali na Gorah nad Hrastnikom. Vsebina posveta se je nana- šala na pregled aktivnosti v preteklem letu, oceni akcije izobraževanja in uspešnosti mladinske planinske briga- de na Razor planini in dru- gih nalog v odsekih. Predsednik izvršnega od- bora Telesnokulturne skup- nosti SRS Rajko Sugman je predstavil samoupravno or- ganiziranost TTKS, dejav- nost in drugo ter seveda od- govarjal na vprašanja. Pri vsem skupaj je bilo govora predvsem o financiranju pla- ninske dejavnosti v pkviru TTKS, ki je marsikje še neu- rejeno in drugih težavah, ki so prisotne v tej dejavnosti. Načelniki so bili poučeni tu- di o propagandni dejavnosti in informiranju, ki jo je po- sredoval Vili Pšenični - predstavnik RK ZSMS. Zadnji dan je bila opravlje- na tudi tura proti Kopitniku, drugi pa so se napotili v doli- no proti Marnemu ali Hrast- niku. Ni pa razveseljivo dej- stvo, da se je tega posveta udeležilo le 5 načelnikov iz savinjskega meddruštvene- ga odbora. FANIKA LAPORNIK 75 LET KULTURE V ŠMARTNEM OB PAKI v Šmartnem ob Paki slavi- jo 75 let kulture in temu jubi- leju so posvetili tudi mesec november, kjer bodo pripra- vili več zanimivih prireditev. Tako so prejšnji teden začeli s premiero članov domačega gledališča Pod kozolcem, ki so uprizorili noviteto pod na- slovom »Divje svinje in vese- li berači". Nadaljevali so z nastopom Šaleške folklorne skupine Koleda iz Velenja, ki je uprizorila razne plese. V prostorih Osnovne šole so odprli razstavo del domačih likovnih amaterjev, ki bo od- prta od 22. novembra. V soboto, 14. novembra, bo gostovalo Amatersko gle- dališče iz Velenja s komedijo Pasje srce, v nedeljo pa bo ob 17. uri Folklorna skupina Oljka Šmartno ob Paki upri- zorila ljudske običaje pod skupnim naslovom Preja, vlečenje klade. V soboto, 21. novembra, se bo v tem sklo- pu prireditev predstavila gledališka skupina OS Bra- tov Letonja Šmartno ob Paki in sicer z igro Mala čarovni- ca, v nedeljo,.22. novembra, pa bo koncert moškega pev- skega zbora in ansambla Sr- nica iz Smartnega ob Paki. V petek, 27. novembra, bo slav- nostna skuščina Kulturnega društva Šmartno ob Paki s podelitvijo priznanj najza- služnejšim članom, 28. no- vembra pa še proslava ob le- tošnjem Dnevu republike, ki jo pripravljata osnovni orga- nizaciji ZSMS Šmartno ob Paki in Gorenje. Pokrovitelj proslave 75 letnice kulture v šmartnem ob Paki je Kultur- na skupnost Velenje. Zani- mivo je, da so se organizator- ji odločili tudi za abonma, kjer je možno kupiti vstopni- ce za vse prireditve po zniža- nih cenah, seveda pa je mož- na tudi nabava vstopnic sa- mo za posamezne prireditve. Kakorkoli že, gre za zanimiv pristop k praznovaju po- membne obletnice organizi- rane kulture v kraju Šmart- no ob Paki. TONE VRABL PERANTO \ČETNI TEČAJ (6) ARAVNI ŽENSKI SPOL TVORIMO S PRIPONO «. Primer: viro-moški, virino-ženska; knabo-deček, bino-deklica; koko-petelin, kokino-kokoš. EDLOG »SUB« - pod. NEDOLOČNI ZAIMEK ". Primer: Sub in benko kušas (leži) hundo (pes). - neko klopjo leži pes. IIPONA »AJW - pomeni reč z določeno lastnostjo i določene snovi. Primer: mi pakas- zavijam, pa- - zavitek, prtljaga; mi fitografas - fotografiram, ?rafajo-fotografija; bela-lep, belajo-lepa stvar. idnjič smo se naučili šteti do deset. Danes bomo naprej. Števila brez enic tvorimo tako, kakor v ^nščini: du-dva, dek-deset. Torej dudek-dvajset, ¦k-trideset, kvardek-štirideset, kvindek-petdeset, ek-šestdeset, sepdek-sedemdeset, okdekrosemde- laudek-devetdeset, cent-sto. )VE BESEDE V STAVKIH: Sur la strato estas u (tudi) homoj (ljudje). Na cesti so tudi ljudje, fares homoj sur la strato? - Kaj delajo ljudje na Homoj sur la strato iras kaj staraš. Ljudje na cesti o in stojijo. Cu homoj estas egalaj (egala-enak). o ljudje enaki? Ne, le homoj ne estas egalaj, ili malegalaj. Ne, ljudje niso enaki, oni so različni. viroj, virinoj, knaboj, kaj knabinoj. Kio estas en -noj apud la stratoj? - Kaj je v hišah ob cesti. En la »j estas ankau vendejoj kaj oficejoj. - V hišah so prodajalne in pisarne. Grandaj domoj estas pala- Velike hiše so palače. Naštejmo še nekaj novih 1: placo-trg, teatro-gledališče, parko-park, floro- ca, mi ludi-igram se, ludilo-igrača, mi casas - , casajo- lovski plen, mi desegnas - rišem, deseg- isba. GOSTINSKO PODJETJE CELJE objavlja prosta dela in naloge čistllke poslovnih prostorov 1 delavka za TOZD Majolka - PE Zvezda, Celje 1 delavka za TOZD Ojstrica - PE Lovec, Vojnik Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s po- skusnim delom 1 mesec. Kandidati naj predložijo pisne vloge na naslov: Go- stinsko podjetje CELJE - Splošno kadrovski sektor, Ljubljanska cesta 5, Celje - v roku 15 dni od objave. VSTAJA NA CELJSKEM OBMOČJU 1941 VRNITEV V SAVINJSKO Izčrpani borci Štajerskega bataljona so se 3. novembra 1941 dopoldne utaborili v za- puščeni lovski koči Fleder- maus na Bohorju. Zaradi pre- trganih zvez s terenskimi or- ganizacijami OF, izdajstev, nemškega hajkanja, izčrpa- nosti borcev in velike porabe streliva v bojih se je štab ba- taljona odločil, da se vrne v Savinjsko dolino. Zvečer v mraku je bataljon zapustil Bohor v smeri 2aga -Mange in se ustavil v Golo- binjeku pri Planini pri kme- tih Gračnerju in Senici. Go- stoljubno so bili sprejeti, bor- ci so se ogreli, se posušili in najedli. Komandant Stane se je nato odločil, da bataljon tu predani. Popoldne 4. novembra pa so bili tudi tu izdani. Nemci so začeli obkoljevati bataljon, ki se je moral hitro umakniti. Umikal se je preko čistine, ki je bila že od dveh strani zase- dena od Nemcev, ki pa niso streljali, ampak so samo v ne- veliki razdalji sledili bata- j Ijonu. j Na Marofu je moral bata- j Ijon prebresti naraslo Gračni- co in prekoračiti cesto Plani- na-Jurklošter. Ko so se zad- nji borci že vzpenjali v strmi nasprotni breg, sta po cesti pripeljala dva avtomobila celjskih orožnikov. Avtomo- bila sta se ustavila in Nemci so pričeli divje streljati po umikajočih se partizanih. Mi- traljezcu Pohorske čete Av- gustu Greifu-Blisku in Mihi Pintarju-Toledu se je v strmi- ni utrgal sneg pod nogami in sta zdrsnila naravnost pred orožnike. Toledo je vrgel bombo in se ponovno pognal v breg. Bliska pa je pokosil rafal. Ranjen je bil tudi borec Savinjske čete Pongrac Ra- ček-Matevž. Bataljon je nadaljeval po- hod čez goro Voluš, v Globo- kem se je ustavil pri Smercu in odšel proti Brodnicam. Pozno zvečer je ob cesti Rim- ske Toplice-Jurklošter po- stavil zasedo ki je napadla osebni avtomobil, v katerem se je peljal nemški župan iz Juikloštra. Ponoči je bataljon prišel v Lože. Pri Matevžu Deželaku, Jerneju Laporniku in Franči- ški Pavčnik je dobil hrano. Proti jutru 5. novembra je Matevž Deželak nato vodil bataljon do železniške proge Rimske Toplice-Laško ter pokazal pot preko mostu čez Savinjo pri Smarjeti. Preko- račili so še cesto Celje-Zidani most, se povzpeli čez Kojzi- co, mimo Gorice m Sv. Jeder- ti prišli v Prahe pod Govškim hribom. Terenski odbor OF je prevzel skrb za prehrano in varnost bataljona. Pri rudar- jih in malih kmetih Spende- tu, Zoharju, Repšetu in Diac- ciju je počival 5. in 6. novem- bra. Zvečer 6. novembra je odšel čez Zgornjo Rečico, Gozdnik in 7. novembra pri- spel v Griže, od koder je 28. oktobra začel svoj pohod. Velika in obsežna akcija partizanskih enot. ki naj bi preprečila izseljevanje slo- venskega prebivalstva v ob- mejnem področju in sprožila ljudsko vstajo, ni uspela. Skrajno neprimerne vremen- ske razmere, globok sneg, mraz, dež so bile osnovni vzrok za neuspeh. Drugi je bil nezadostna organiziranost in pripravljenost terena na sodelovanje s partizani na Kozjanskem, kjer je imela hitlerjanska demagogija veli- Franček Pintarič-Svaba (1923-1942) doma iz Spodnje Ščavnice pri Gornji Radgo- ni, borec Rev irske čete Šta- jerskega bataljona. 1942 bo- rec Veličkove čete 1. Štajer- skega bataljona. 23. avgusta 1942 ga je s soborcem Fran- cem Mlinarjem-Brankom s pijačo zastrupil izdajalec Jože Za vršni k p. D. Stefec na Homcu pri Rečici ob Savi- nji. Nemci so zaplenili nje- gov dnevnik in ga objavili v tajnem "Poročilu o delova- nju slovenskih komunistič- nih band na Spodnjem Šta- jerskem«. Original ni ohra- njen. ke uspehe. Maloštevilni te- renski aktivisti KPS in OF ni- so mogli še dovolj razširiti in utrditi mreže OF. Zato števil- ne izdaje in vneto sodelova- nje vermanov v bojih in za- sledovanjih partizanov. •Svabov dnevnik"! 25. oktober Priprave za veliko ekonom- sko akcijo pri Cmaku. Zvečer smo akcijo izvedli. Plen je bil zelo velik (3 krave in 6 praši- čev) 26. oktober 'Zjutraj ob 10. uri smo se vrnili v taborišče. Ob 12. uri je bil prvi alarm. Poslali smo zasedo k prvi cerkvi. Ob 3. uri se je pričel boj in trajal do 5 12. Držali smo položaje in odbili Nemce. Zvečer smo se lahko prebili in se umaknili v smeri Črni vrh. 27. oktober Ostali smo na Črnem vrhu. Nemci so mobilizirali proti nam približno 3000 vojakov. Zvečer smo se povlekli proti Grižam. 28. oktober Zjutraj smo utrujeni dospe- li v taborišče pri Grižah. Tu smo dobro jedli in zvečer odšli proti Kozjem. Marširali smo 25 km vzdolž Savinje, 29. oktober Zjutraj smo dospeli v tabo- rišče v Dramljah.' Tu sta nas pričakovala oba delegata (Skala. Štefan) in Bosanac. Tu smo se zadnjikrat pošteno najedli. 30. in 31. oktober Ponoči smo marširali. Cez dan smo počivali. 1. november Ostali smo pri Sv. Štefanu. Bili smo izdani, popoldne kr- vava borba. 4 naši so padli. Ves popoldan in vso noč smo se umikali. 2. november Zjutraj smo dospeli v Ma- rof pri Planini. Spet smo bili izdani. Popoldne boj ob j Gračnici. Padel je Blisk tGreif Alfred). Izgubili smo strojnico. ; 3. november Umaknili smo se čez Bo- hor. Bili smo na Fledermau- su. Nato smo se počasi umi- kali čez Sv. Lenart. Miklavž in prekoračili Savinjo. En dan smo bili v Hudi jami in se od tam 6. novembra \'rnili v Griže povsem sestradani in utrujeni. 6. november Bili smo v Grižah v nekem taborišču, spet smo človeško jedli. Piše: JOŽE VURCER 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 45-12. november Anton Jošt Silva Cigler Andrej Lutnik Martina Pestivšek Jolanda Ušen ANKETA OCENE NA PRETRESU Ob konferenci se obveznosti kopičijo Na vseh osnovnih in srednjih šo- lah se v tem tednu vrstijo četrtletne redovalne konference, ki so prvi po- kazatelj uspešnosti učencev in uspešnosti dela šolskih kolektivov v novem šolskem letu. Kot je v na- vadi že vrsto let, so tudi letos na posameznih šolah, ob koncu redo- valnega obdobja krepko zavihali ro- kave, in ni malo primerov, da so se šolske naloge, testi in spraševanja neusklajeno kopičili, celo tako, da so učenci po več šolskih nalog pisali drugo za drugo, da pisali so tudi po tri teste na dan ipd. Tako delo je seveda spremljala prevelika psihič- na obremenjenost učencev in učite- ljev, slaba volja, nesoglasja in mar- sikje slabši redi ob konferenci. Vsu temu bi se lahko izognili, če bi bolj načrtno usklajevali te delovne ob- veznosti, saj tak način dela le spod- buja »kampanjsko učenje«, kar se- veda ne more voditi do dobrih uč- nih rezultatov in razvijanja delov- nih navad pri učencih. Na Centru za usmerjeno izobraže- vanje v Žalcu je nekaj učencev pri- povedovalo o uspehu, o uspešnosti razreda in seveda o učnih proble- mih, ki so se pojavili že ob tej redo- valni konferenci. ANTON JOŠT z Vranskega je učenec 1. c razreda kovinarsko predelovalne usmeritve. »Za sedaj še nimam problemov z učenjem. Mislim da bom prvo redovalno ob- dobje zaključil s prav dobrim uspe- hom. Pričakoval sem, da bo šola težja, zlasti sem se bal matematike. Vendar mi gre dobro, najbrž zato ker se redno učim in poslušam pri pouku kar mi zelo pomaga pri uče- nju doma. Uspeh v razredu pa ni, tako dober. Precej učencev bo ime- lo slabši uspeh. V razredu je tudi nekaj tistih, katerim se očitno vidi, da jim ni preveč do šole in so za učenje popolnoma nezainteresirani, kljub temu, da jih učitelji spodbuja- jo in si prizadevajo, da bi jih priteg- nili k delu." SILVA CIGLER iz Velenja hodi v drugi letnik poklicne administra- tivne in z učenjem nima posebnih težav o svojem razredu pa pravi: »Največ težav v tem času nam je delala stenografija. Tu so ocene ne- koliko slabše. Glede na lansko leto je učni uspeh razreda veliko boljši, kar pa ni čudno, saj smo pred matu- ro. Zato se vsi trudijo za boljši uspeh. Sicer je prva redovalna kon- ferenca vedno najslabša. Ob pollet- ju, ko dobijo učenci v roke spričeva- lo je stanje dosti boljše. Tudi letos je bilo zadnje dni pred konferenco ve- liko obveznosti. Zgodilo se je, da smo v dveh dneh pisali kar pet kon- trolnih-nalog. Problem prenatrpa- nosti učnih obveznosti ob redoval- nih konferencah bomo poskusili re- šiti na sami redovalni konferenci. ANDREJ LUŽNIK iz Žalca hodi v 1. c razred kovinarsko predelo- valne smeri. »Naš razred bi rekel. da je kar uspešno zaključil prvo re- dovalno obdobje, čeprav so posa- mezne izjeme. Le tem učitelji name- njajo dovolj pozornosti, povedo jim celo, kdaj bodo vprašani, jim prila- godijo kriterije, vendar rezultatov ni. In je že sedaj očitno, da bo nekaj od teh »slabših« ob polletju moralo v skrajšani program. Včasih se mi zdi, da tem učencem ni nič do tega, da bi svoj uspeh popravili. Največ težav pa je pri matematiki, fiziki in angleškem jeziku. Tu je tudi največ negativnih. O teh problemih se po- govarjamo tudi na razrednih urah, vendar najslabših učencev ne more- mo pritegniti k sodelovanju, čeprav zmeraj obljubijo, da se bodo pobolj- šali.« MARTINA PESTIVŠEK iz Polze- le je ena izmed treh deklet v 1. a razredu kovinarsko predelovalne usmeritve, zato nas je najprej zani- malo, kako, da se je odločila za ta poklic« Sama sem se odločila za to šolo ker se mi zdi zanimivo. Gre mi dobro in če bo uspeh še naprej tako dober se bom naslednja leto preu- smerila na srednjo tehnično ker bi rada postala tehniška risarka. Sicer je naš razred zadovoljiv. Vidim, da moji sošolci čutijo odgovornost do dela in šolskih obveznosti. K temu pripomore tudi to, da se lahko z učitelji odkrito pomenimo o proble- mih. Pomagajo nam, poenostavijo učno snov, če nam kaj ni jasno. Jaz se veliko učim iz učbenikov, ki so sicer dobro napisani a preobširni.« JANI HORVAT iz Celja obiskuje skrajšani program kovinarsko predelovalne stroke. Manj zgovo- ren je od ostalih sogovornikov si- cer pa referent za kulturo v letni- ku:« Meni učenje ne dela težav, vsaj zaenkrat ne. Mislim, da ta skrajšani program ni pretežak in bo moj uspeh ob redovalni konferenci najbrž prav dober. Upam da se bom naslednje leto lahko vključil v redni program. Rad bi šel na strojno te- hnično. Za to šolo sem se odločil po očetovem priporočilu in mi ni žal. JOLANDA UŠEN je v tretjem ra- zredu upravne administrativne šo- le. »V primerjavi z lanskim letom so rezultati ob letošnji prvi konferenci veliko boljši in bodo ob polletju še boljši. Problemi pa so predvsem pri stenografiji in matematiki. Tudi v našem razredu smo imeli zelo napo- ren teden, saj ni bilo dneva brez šolskih nalog in kontrolk, pa še spraševali so kar naprej. Ce bi imeli te obveznosti ustrezno razporejene čez vse redovalno obdobje, bi vsi bili manj živčni pa tudi ocene bi bile boljše. Tudi v našem razredu so odnosi med učenci in učitelji zelo dobri. Ti si prizadevajo, da bi snov dobro razumeli pa tudi ukvarjajo se s posamezniki, če vidijo, da jim kaj ne gre, ali če imajo kakšne posebne, tudi osebne probleme, ki lahko vplivajo na učenje.« VIOLETA VATOVEC EINSPIE- LER SLOVENSKE KONJICE: PRIZNANJE KONUSU Ni nakljyčje, če je bik dna seja članov izvršuj odbora Ljubljanske \2 Združene banke prejšt^*" den v prostorih konjia Konusa. Ne samo izvJ organ celjske temeljne w ke Ljubljanske banke, i enak organ združene LB uveljavlja prakso, cj^'. seda tudi v drugih krajih' samo na sedežu banke, v prostorih delovnih koU vov. Tako prihaja do bo)! ga medsebojnega spozj^j* nja, do razprav o koris^^i. ne samo lastnih, tudi ba^ nih sredstev za nove nalo^ in podobno. Zadnja seja izvršilnegar bora združene banke Lj^ Ijanske banke v konjiši^^ Konusu pa je bila hkrati samo priložnost za zbli^jf s tem kolektivom, mar,, tudi priznanje za njeg(j izredno pot v preol)ra^ proizvodnje. Konus je , vsak način lep primer taj; nega dela, pri katerem miji s posojili znatno pomag^ tudi Ljubljanska barj Splošna banka Celje. Vrh) ga so se člani izvršiint| bančnega organa združe banke spoznali s proiz, dnim procesom in nekats mi novimi načrti. Sicer so na seji med c: gim razpravljali o odplačt nju deviznih posojil in o p vilu, ki velja v tem letu, d; treba takšna posojila vrač v devizah. In ne nazadnje je tekla-j prav9 o poslovni politikLi združene banke v temle, še posebej na investicijske: področju, vse to v luči in pov in stališč republili skupščine, ki so pomemb: poglavje naše stabilizacijs politike. M. B02: JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 33 Da jo je podpiral, ne more biti dvoma, saj je podpiral tudi nekatere manj pomembne ukrepe - na primer vojaški poz- drav z dvignjeno roko v domobranskih enotah, ki so ga uvedli po atentatu na Hitlerja. In če je za vlogo generala Leona Rupnika pri Nemcih sploh še potrebno dodati kar- koli, je ohranjeno pismo, ki mu ga je 30. junija 1944 poslal Rosener. V njem pravi, da je »slučajno zvedel, da imate namen obiskati Velike Lašče, Ribnico in Kočevje in imeti tam zborovanja. Prosim vas, sporočite mi, ali to ustreza resnici. Tako potovanje je za vas mogoče le, če se pravoča- sno izvedejo veliki zavarovalni ukrepi na vsej poti, za kar vam od svoje strani že naprej obljubljam sleherno pod- poro.« PROTIKOMUNISTIČNI BORCI Omenil sem že, da različne emigrantske organizacije so- delujejo med seboj, kljub temu da sicer v osnovi delujejo v različnih državah ali celo na različnih celinah. Eden izmed primerov, s katerim je mogoče ilustrirati to trditev, je »Zveza društev slovenskih protikomunističnih borcev.« V njenih vrstah je mogoče najti nekdanje belogardiste, resda sedaj že dodobra ostarele, a še vedno nepopustljivo sovražne do Jugoslavije. Vodja te organizacije, ki ima sicer sedež, kot sem zvedel, v Clevelandu, v Združenih državah Amerike, je bil Karel Mauser, ki je bil tudi član »Slovenske krščansko demokratske stranke«, katere člani so mi vBue- noš Airesu tudi povedali nekaj podrobnosti o njem. Karel Mauser je bil med tistimi kaplani in bogoslovci, ki jih je v nedeljo, 19. septembra 1943, v zavzetem Turjaškem gradu po hudem boju ujela Prešernova brigada. Tedaj je skupaj s kaplani Francom Malovrhom-Brezni- kom iz Ljubljane, Ivanom Lavrihom, Tonetom Poldo in Janezom Bukovcem iz Dobrepolja, Jakobom Mavcem z Iga, Francem Malovrhom iz Skocjana pri Turjaku in z bogoslovci Francem Jančarjem, Francem Staretom, Fran- cem Jakopom, Zvonimirom Gorškom, Andrejem Pogačar- jem, Janezom Musarjem, Leopoldom Potočnikom, Jane- zom Medvedom, Alojzem Žagarjem, Ivanom Pekoljem, Rudolfom Ropasom, Jožefom Vesenjakom, Francem Vidi- cem, Ludvikom Jezo, Francem Zagorškom, Karlom Pe- čovnikom, Ivanom Volkom, Francem Lepdičnikom, Avgu- stom Jamborovičem 23. septembra v Kočevju prostovoljno dal in podpisal izjavo, da »spoznavajo, po kaki izdajalski poti so hodili in kaJco so s svojim slabim zgledom zavajali na pot narodnega izdajstva nepoučeno kmečko ljudstvo in katoliško mladino.« Nato so priznali, da je bila lažna trditev, da je bela in plava garda na Slovenskem ščitila vero in slovenske do- move, ker se danes vodstvo bele in plave garde druži z nemškim nacionalsocializmom... S svojo izjavo so končali z naslednjo obljubo: »Zato se zavezujemo: da ne bomo v ničemer več v svojem ravnanju, ne z besedo ne z dejanji škodovali osvobodilni stvari sloven- skega naroda in njegovi edini pravi narodni oblasti na Slovenskem, Osvobodilni fronti; da ne bomo nikdar več svojih opravil (prižnice in spove- dnice) in duhovniškega poklica sploh izrabljsdi v politične protinarodne svrhe in da se bomo v izvrševanju svojega pokUca omejevali zgolj na vestno opravljanje verskih dolž- nosti, ki nam jih nsdaga; da se bomo s takim svojim zadržanjem v bodoče izkazali vredne velikodušnosti, ki nam jo s sedemjim postopkom nasproti nam izkazuje slovenska narodna oblast Osvobo- dilne fronte. Tako nam Bog pomagaj!« (Izjava belogardističnih du- hovnikov in bogoslovcev, lepak, izdan septembra 1943.) Podobno izjavo so sestavili in podpisah tudi Pavlin Bit- nar, dekan iz Črnomlja, Ivan Sitar, kaplan iz Ribnice, I dvik Tomazin, kaplan z Blok, Boris Femc, kaplan iz O knice, in drugi ujeti belogardistični duhovniki. Ti podpisniki so ob raznih priložnostih poudarjali, dl to izjavo podpisedi povsem prostovoljno in iskreno. Zaradi njihovih svečanih duhovniških obljub je večii razen tistih, ki jim je sodilo sodišče - ljudska oblast do lila bivanje v cistercijanskem samostanu v Stični, kjen bi, kot je bilo dogovorjeno, ostali do konca vojne. Ti duhovniki so kmalu prelomili svoje obljube. Ko so konec oktobra v Stično prodrle nemške motoi rane kolone, so se tam bivajoči duhovniki sklenili zi* preleviti v to, kar so bili in kar so obljubili, da ne bi nikoli več: v stare helogardistične organizatorje in O duhe. Nemci so jih prepeljali v Ljubljano, kjer so z razliti (pogosto nasprotujočimi si) izjavami opravičevali in pr^, cevali svojo obljubo in izjavo. Nekateri so trdili, da so W podpisu prisiljeni, drugi pa so si spet izmišljali druge ii vore. (F. Saje, »Belogardizem«, stran 787.) Od svečanih obljub ni ostalo nič - pač pa so poprej^ »spokorniki« kasneje nadaljevali svoje izdajstvo in od^ sodelovanje z okupatorjem. In to se je nadaljevalo konca vojne - pri nekaterih pa tudi po njej, saj so po bei tujino tam z vso ihto opravljali podobne posle še napf^ Osrednji cilj »Zveze društev slovenskih protikomunis nih borcev« je kajpak nadaljevanje tradicij belogardis nega gibanja in kar še da škodljivo delovanje proti družbi, v kateri tako kot vsi organizirani slovenski poU^^^ emigranti vidijo svojega najhujšega sovražnika. In kajP^ o sebi Se vedno zelo radi govorijo kot o »bojevnikih'' niso nikoli omagali in še kar nadaljujejo svoj »boj«. ^. Precej takih hvalnic je na straneh mesečne revije nik«, ki jo izdajajo v Buenos Airesu in sem jih nekaj P'^ bral. Polno hrupnih besed o »boju«, vTnes pa jadiko^'^-^ nad žalostno usodo, ki jih je naplavila na tuja obrežja, i^' samotni in zapuščeni čakajo, najbrž, svoj konec. . Zgolj za primer sem izbral enega sestavkov (to pot ^''^^ dno milega in prav nič podobnega poprečju, ki velja ^' reviji) iz številke 9-10, letnik 1977. Revijo mi je prijf. poslal eden mojih znancev iz Buenos Airesa. Ko poroi^] da je Mohorjeva tiskarna v Celovcu natisnila p^^^' »Mati, domovina, Bog« (pesmi je zložil Ludvik Ceglar)^'' na vso moč hvalijo, ponatisnjujejo verz: Dokler bom živel, te bom ljubil moj narod, jezik, domovina Naj Bog mi vname to ljubezen, da je ne ohladi tujina! §t. 45 - 12. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 11 ODGOVOR »KAKO Z ODPIRALNIM IN DELOVNIM ČASOM V TRGOVINI?« v Novem tedniku z dne 24. septembra letos ste objavili sestavek z naslovom »Kako z odpiralnim in delovnim ča- som v trgovini?" V zvezi s tem vam posre- dujemo odgovor, hkrati pa se opravičujemo za zakasni- tev. Poslovni čas trgovine v Blagovnici Šempeter je od 7. do 19. ure ter ob sobotah od 7. do 17. ure, medtem ko je sedemurni delovni čas de- lavcev razporejen izmensko, občasno pa zaradi potreb tu- di v deljenem in podaljša-, nem delovnem času.. Vsekakor ima kupec pra- vico, prodajalci pa dolžnost enakovredno postreči kup- cem v celotnem poslovnem času. Pri preverjanju navedb ob- čanke L. M. nismo mogli ugotoviti, da bi v kakšnem primeru kupcu ne narezali salame. Prodajno osebje ima poleg ostalih tudi nalogo počistiti prodajni prostor. Zato se je v redkih primerih dogajalo, da so z delnim čiščenjem pričeli proti koncu poslovnega ča- sa. Za eventuelno neprosto- voljno artistiko se občanki opravičujemo. Občanki L. M. in drugim v vednost pa želimo pojasniti, da imamo v cilju odprave ne- pravilnosti in izboljšanja po- slovanja že od pričetka obra- tov.anja blagovnice predal (nabiralnik), kamor lahko kupci oddajajo eventuelne pripombe ali predloge. Po- leg tega je kupcem na razpo- lago knjiga pripomb in pri- tožb, kjer lahko vpisujejo ugotovljene nepravilnosti. Ne želimo odrekati pravice javnega publiciranja pri- pomb na poslovanje, vendar menimo, da se takšna in po- dobna odstopanja v poslova- nju lahko uredijo tudi preko omenjenih možnosti. Trgovska delovna organiza- cija Savinjski magazin Žalec BLAGOVNICA ŠEMPE- TER (Podpis nečitljiv) UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor. Prišel je res malce pozno, poleg tega je za te- den dni obležal tudi pri nas. Zaradi vrstnega reda na- mreč. No. kljub knjigam in predalčkom, ki jih imate, najbrž pripomba na račun poslovanja v javnih občilih ni odveč. HVALA VAM, SOSEDJE! z upokojenko, ki je prav tako v domu upokojencev v Jurčičevi ulici, sva se menili, da bi se morali na nek način zahvaliti sosedom, ki so do nas zelo plemeniti. Na razpo- lago so nam dali košček vrta, na katerem raste radič. Ta pa je za nas, sladkornike, neob- hodno potreben. Vsi ga pri- dno jemo in zato sladkorna bolezen, hočeš nočeš, beži od nas. In ne samo to. Nekateri so dobili m dobijo tudi češnje in jabolka, če le pridejo bliže. Zvedeli sva tudi, da gospo- dar obiskuje celo nekega in- valida brez noge in mu po- maga po svojih močeh. Ali ni to lepo? Vsa ta ple- menita dejanja so vredna po- snemanja. Mi smo jim hva- ležni iz srca. Zato naj bo so- sedom, ki ne marajo zahvale, vsaj s temi vrsticami izraže- na naša hvaležnost. PAVLINA KLANCNIK UREDNIŠTVO: Upajmo, da bo ta zahvala, čeprav na videz namenjena neznanim sosedom, naletela na ustre- zen sprejem. Hvala, tudi v našem imenu. TURISTIČNI DOM NA ČREŠNJICAH OBNOVLJEN že precej časa je zaprt turi- stični dom na Crešnjicah, to prijazno zavetišče izletnikov. Skoda, saj je bilo nekaj let nazaj prijetno zbirališče ne le obiskovalcev iz Celja in nje- gove bližnje okolice, temveč tudi domačinov in drugih. Dom je bil potreben obno- ve. Turističnemu društvu je uspelo dobiti zakupnika, ki je vložil precej denarja ter lično uredil notranjost pro- storov ter opremo v tej hišici pod Konjiško goro. Za redno obratovanje v hramu pa je potreben dvofazni električni tok. In ko bodo uredili tudi to vprašanje, bo dom na Crešnjicah ponovno oživel. Za to novo življenje na tem lepem "koščku naše zemlje se zlasti zavzema predsednik frankolovskega turističnega društva Bogdan Snabl. Cesta na Crešnjice je bila nedavno asfaltirana (odprli so jo letos za praznik celjske občine, dvajseti julij - pri- pomba uredništva). Zdaj je asfalt položen do središča vasi, od tod naprej pa vodi lepa makadamska cesta do samega doma, pri katerem je tudi nekaj prostora za avto- mobile. Seveda pa bo treba urediti še okolico doma, ki je zdaj zanemarjena. Pričakujemo, da bo vse to urejeno do spomladi prihod- njega leta. Lep pozdrav: Dr. ERVIN MEJAK UREDNIŠTVO: O skorajš- nji otvoritvi te postojanke, gre pa za gostišče, smo pisa- li že ob koncu julija letos, ko smo poročali o slavnost- ni otvoritvi asfaltirane ce- ste na Crešnjice. Pa se je za- taknilo. Samo zaradi elek- trike? Naj bo tako ali dru- gače, zamuda je velika in prišla je v času, ko bi lahko postojanka že polno živela. Zares škoda. Kako je zdaj s to rečjo in kako z domom turističnega društva v Rovah, za katere- ga je tudi škoda, da miruje. Kako dolgo še tako? Prosimo za odgovor, pro- simo Bogdana Šnabla, pa ne zato, ker vas je avtor ob- javljenega pisma pohvalil, marveč se z vprašanjem obračamo na vas kot pred- sednika turističnega druš- tva. Kdaj bo odprta posto- janka na Crešnjicah in kakšna tt<>oda čaka dom v Rovah? NEVARNI PREHOD Cas prinaša svoje, čas lah- ko prinese tudi nesrečo, ka- tere se bojimo krajani vari Grob^elnega, Tratne, Stopče in Nove vasi ter še marsika- teri koristnik ceste Stopče- Grobelno, Tratna-Nova vas ¦zaradi nezavarovanega dvo- tirnega železniškega preho- da. Prehod je sicer označen s prometnim znakom STOP in dvojnim Andrejevim kri- žem, za kar krajani menimo, da je glede na gost železniški in cestni promet premalo, oziroma tako, kot da prehod sploh ni zavarovan. V času, ko so delovali stari uvozni signali, se je preneka- teri koristnik prehoda za var- nost posluževal položaja sig- nalne roke za STOP ali PRO- STO, namenjene železniške- mu prometu. Danes ta signal miruje, ker ga je izpodrinila avtomatizacija s svetlobnimi signali, ki pa koristniku pre- hoda niso vidni in razum- ljivi. Spomnimo se železniške nesreče na postaji Grobelno, zaradi katere je bil ves cestni promet zaprt za nekaj ur, promet pa je stekel po ob- voznici čez Tratno do Stopč preko nezavarovanega dvo- tirnega železniškega pre- hoda. Jesen nam prinaša po kot- linah meglo, ki jo krajani ob nezavarovanem prehodu na omenjenem mestu prenaša- mo z negotovostjo, saj je zna- no, da je slaba vidljivost po- gost povzročitelj prometnih nesreč. Ko so delavci delali na av- tomatizaciji proge, smo jih povprašali, kako je z zavaro- vanjem prehoda, pa so deja- li, da po načrtih tu ni predvi- deno nobeno zavarovanje. Ne glede na to bi kazalo, da bi na tem prehodu uredili vsaj semaforje, ki bi svetlob- no opozarjali koristnike pre- hoda na prihod vlaka. To pisanje naj bi spodbu- dilo odgovorne, da bi se lotili razreševanja tega perečega problema. Saj gre za to, da bi preprečili nesrečo, ki se lah- ko zgodi slehernemu kraja- nu, pešcu, vozniku. Poleg te- ga pa naj bo ta zapis tudi resno opozorilo vsem, ki ho- dijo ali se vozijo čez ta neza- dostno zavarovan prehod. Življenja so naše bogastvo, zato jih čuvajmol ALBERT TANSEK, Tratna 5, Grobelno UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in opozorilo hkrati. Kadar gre za človeka, nje- govo življenje, potem nobe- na beseda ni odveč. Zato je dobrodošel tudi vaš pred- log. Kako gledate nanj pri Železniški transportni or- ganizaciji v Celju, oziroma v pristojni temeljni organi-_ zaciji, ki skrbi za signalno' varnostne naprave. Prosi- mo za odgovor in vaše mne- nje na to pismo. OGLASITE SE, TOV, KRUŠIČ IZ LAŠKEGA! Ponovno prosim tovariša Krušiča iz Laškega, ki mi je 6. maja letos nudil pomoč pred kinom Metropol v Ce- lju, da mi pošlje svoj naslov. FANIKA BURNDORFER- HABJAN Celje, Jurčičeva 6, Dom upokojencev ODVRŽEN KRUH živimo v času stabilizaci- je. Trudimo se, da bi doma pridelali čim več hrane in da ne bi bilo treba pšenice uva- žati za drage devize. Tudi v Novem tedniku ob- javljate »Akcijo za kruh«. In prav o kruhu bi rada napisa- la nekaj besed, kako ga ne- kateri stanovalci še odmetu- jejo. To se dogaja pred bloki na Pesnici (Lipica) v Šent- jurju (in ne samo tu, opomba uredništva). Veliko kruha in drugih dobrot človek najde v posodah za smeti. Ob tem se globoko zamislim. Mar ni v današnjem času več spošto- vanja do kruha? Je postal odpadni material? Ljudje, ki so postali tako prevzetni, da jim je postal kruh odveč, se ne zavedajo, kaj vse bi pome- nil več milijonom ljudi v sve- tu, ki stradajo in umirajo od lakote, ena sama besedica - KRUH. Kruh odmetavajo predv- sem mlade družine, ki še ni- so okusile nič hudega niti posledic zadnje vojne in po- manjkanja. Tudi ne vedo, koliko trdega dela in koliko napora je potrebnega, da pri- de kruh do potrošnika. Sama sem odraščala med zadnjo vojno in po njej v težkih so- cialnih razmerah. Zato vem, koliko pomeni besedica kruh. Družina n^aj premišljeno nabavlja le toliko kruha, ko- likor ve, da ga bo sproti pora- bila in ne več, da se posuši ali v vrečki celo splesni. Na- dalje so tu še otroci. Starši jih naj pravilno vzgajajo v spoštovanju do vsakdanjega kruha. Le tako ga bodo znali tudi potem, ko bodo odrasli, prav ceniti. Tudi vrtci in šole niso izjeme. Kako naj bo na primer otrok boljši, če vidi, da starši odmetavajo kruh. Otrok bo starše vsekakor po- snemal. Tukaj so blizu kmetje, ki redijo domače živali. Stano- valci bi lahko tak kruh, na- mesto, da ga odvržejo, dali njim. In prišel bi jim več kot prav. Mar ne bi bilo lažje pri srcu prevzetnežem, ki so kruha presiti, če bi se vsaj delčka svojih viškov odrekli na ra- čun revnih. Koliko milijonov ljudi je še lačnih po svetu! Hvaležni bi bili tudi za trdo skorjico kruha. HILDA LOKOVŠEK, Na Lipico 2, Šentjur UREDNIŠTVO: Resnica, ki boli. Mnogim ljudem manjka spoštovanje do kru- ha, do osnovnega simbola blagostanja. Strinjamo se z vami, da bi zlasti otroke morali vzgajati drugače in jim povedati, kaj pomeni kruh danes, kaj je nekoč in kaj bo. TUDI TO JE REKORD! Spomladi sem doma na dvo- rišču zagledala v prahu drob- no zrno fižola. Zasmilil se mi je, pobrala sem ga in ga dala v zemljo, ob robu vrta pod visoko vrtnico. Ta droben fižol je vzklil, rasel, se oprijemal vrtnice in se nazadnje razvil v velik fi- žolov grm. Pred kratkim sem z njega pobrala stročje. Preštela sem zrna. Bilo jih je 1072! Kdor se na to spozna, bo že vedel, da je tudi to rekord! Fižola nisem dodatno zali- vala in tudi ne gnojila. Lep pozdrav! DANA ŠRIBAR, Latkova vas UREDNIŠTVO: Morda bo ta dosežek prišel po tem pi- sanju tudi v knjigo rekor- dov, Zauiluul blsL^..______________ PRIREDITVE. GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA v Galeriji Turističnega društva na Tomšičevem trgu je odprta razstava slikarskih del Jureta Sarlaha. Razstava bo odprta do 14. novembra. LIKOVNI SALON v Likovnem salonu je odprta razstava ob 40-letnici vstaje v ju- goslovanskem filmu, ki jo je v okviru Tedna domačega filma pripravil Institut za film iz Beo- grada. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12, ure in od 16. do 19. ure do 18. novembra. RAZVOJNI CENTER v avli Razvojnega centra je od- prta razstava slikarja amaterja Jureta Godca, ki se predstavlja obiskovalcem s svojimi akvareli. Razstava bo odprta do 1.5. no- vembra. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA v Razstavnem Salonu v Roga- ški Slatini je odprta razstava pla- ket, medalj in plastik akadem- skega kiparja \nadimirja Stovič- ka. Razstava, ki je bila organizi- rana v okviru strokovnega po- svetovanja slovenskih knjižni- čarjev bo odprta do 24. novem- bra. VELIKA DVORANA DOMA JLA v veliki dvorani Doma JLA je odprta razstava likovnih vtisov dijakov celjskih srednjih šol ob ogledu filma Krizno obdobje. Razstava, organizirana v okviru 9. tedna domačega filma, bo od- prta do 18. novembra. 9. TEDEN DOMAČEGA FILMA v okviru tedna domačega fil- ma, katerega program smo po- drobno predstavili v 44. številki Novega tednika, bi vas posebej radi opozorili na spored filmov v čast 40-letnice vstaje in 20-letnice neuvrščenosti, ki je na sporedu kina Metropol do 17. novembra. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 14. novem- bra ob 19.30 uri in v nedeljo. 15. novembra ob 17. in 19.30 uri ame- riško dramo Usodna dirka. V okviru Tedna domačega fil- ma pa bodo predvajali filme pre- miernega sporeda TDF in sicer je bil v torek, 10. novembra na spo- redu film Mojstri, mojstri, danes, 12. novembra bodo predvajali Se spominjaš Dolly Bell in v torek, 17. novembra Visoka napetost. Vse predstave so ob 19. uri. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 12. novembra ob 11.: Moliere: 2LAHTNI MESCAN. IV. mladinski abonma. Petek, 13. novembra ob 12.: Moliere: ŽLAHTNI MESCAN. Abonma Pedagoški šolski cen- ter. Ponedeljek, 16. novembra ob 15.30.: Moliere: ŽLAHTNI ME- SCAN. II. mladinski abonma. Sreda, 18. novembra ob 15.30.: Moliere; ŽLAHTNI MESCAN. III. mladinski abonma. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob nedeljah je dežurstvo do 12. ure do nasled- njega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa od 7. do naslednje- ga dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Do sobote, 14. novembra dežu- ra Nova lekarna na Tomšičevem trgu, do 12. ure, nato prične z dežurstvom lekarna Center v Stanetovi ulici. TRGOVINE v tednu od 9. do 14. novembra dežura samopostrežba RIO v Prešernovi ulici, vsak dan do 20. ure. V tednu od 16. do 21. novem- bra pa dežura samopostrežba SOČA v Stanetovi ulici. ROJSTVA CELJE Rodilo se je 35 dečkov in 38 deklic SLOVENSKE KONJICE Rodilo se je 7 dečko\' in 3 de- klice POROKE CELJE Poročilo se je 9 parov, od teh: SREČKO KOVACIC iz Završ pri Grobelnem in DRAGICA LI- PAR iz Celja: KAROL PERKO- VIC iz Celja in KRISTINA DEČ- KO iz Celja; BRANKO BOZiC in JOKA DAKOVIC oba iz Celja. SLOVENSKE KONJICE JOŽEF 0R02. strojni ključav- ničar iz Tepanjskega vrha in ANICA ERKER iz Vešenika. ŽALEC ANTON MODRIJAN iz Strme- ča 32 in MARJANA SRAM iz Tr- nave 47. SMRTI CELJE MARIJA .MRAK. 57. Šoštanj: ANA KRAJNC. 80. Radeče: JO- ŽE XORES. 69. Zbelovska gora; CECILIJA KLADNIK. 50. Krni- ca: HELENA PRIVSEK. 82. Ogeče; LUDVIK IGRISNIK. 71. Gornja vas pri Preboldu: .ANGE- LA HOHNJEC. 73. Bistrica ob Sotli: JOŽEF SPOLENAK. ,53. Prožinska vas; APOLONIJA KOBAL. 73. Vojnik. SLOVENSKE KONJICE MILAN PADEZNIK. 57, Nova Dobrova. Zreče: ANA TO.MA- ZIC, 47. Loče: ŽALEC JOŽEFA PRIVOSNIK. 82. upokojenka. Dobrteša vas 38; FRANC POTEKO. 66. kmet. Pongrac 63. HELENA SUSTER. 83. upokojenka. Gotovlje 5(1; Jc^ ZE TEPEJ. 48. rudar. Lipje 4. Polzela tovarna nogavic Polzela TOZD MOŠKE NOGAVICE komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za prodajalno Polonca, Celje Stanetova 9 1. Poslovodja - 1 izvajalec 2. Prodajalka - 3 izvajalke Pogoji: Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo po zakonu zahtevamo od kandidatov, da izpolnjujejo vse nasled- nje: pod 1. - poslovodska šola - 3 leta delovnih izkušenj kot prodajalec pod 2, - poklicna trgovska šola - eno leto delovnih izkušenj na delu prodajalca Osebni dohodek pod 1, okrog 12.000 din, pod 2. okrog 10 000 din Stanovanja ni. Predvideno je 3 mesečno poskusno delo, za prodajal- ce se delo organizira v izmenah Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi v Novem tedniku na naslov; Polzela, tovarna nogavic, Polzela TOZD Moške nogavice, komisija za delovna razmerja. Nedokumentirane vloge pri izbiri ne bomo obravna- vali Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30, dneh po izteku prijavljenega roka. VASA STRAN 9. teden domačega filma ceue 81 - 9. teden domačega filma celje i POZDRAV MANIFESTACIJI 9. Teden domačega filma, letošnja osrednja slovenska filmska prireditev, se letos pričenja v nekoliko manj svečanem vzdušju, kot v mi- nulih osmih lietih. Leto, ki mineva, je obeležilo hudo proizvodno krizo v slovenski kinematografiji. Zastala je redna proizvodnja sloven- skih igranih filmov in čast slovenske filmske tvornosti bo letos branil le en igrani film. Toda, slovenske film- ske kamere vnovič brnijo, kriza je vsaj trenutno prese- žena in prihodnje leto, na 10. TDF, bo slovenski film spet častno in bogato zastopan. Kriza v proizvodnji pa ni zaustavila poleta ustvarjal- cev slovenskih filmov na drugih področjih. Zato letoš- nji TDF znova prinaša boga- to žetev kratkometražnih fil- mov, kjer so se slovenski proizvajalci: Viba, Unikal studio in DDU Univerzum izkazali. Vnovič se na TDF predstavlja slovenska AGRFTV, z izjemno kako- vostnim in zanimivim spore- dom. Izostal ne bo delež lju- biteljev in entuziastov slo- venskega filma v bogatih sporedih slovenskih film- skih amaterjev, SKUC in drugih. TDF se tako letos vnovič pojavlja z izredno bogatim sporedom. V njegovem film- skem delu boste v štirih celj- skih dvoranah lahko sprem- ljali 6 filmskih sporedov. Ob premiernem, kjer smo letos teden podaljšali na 9 dni, še sporede v čast 40-letnice vstaje jugoslovanskih naro- dov in narodnosti, v čast 20- letnice neuvrščenosti, izbran spored slovenskih kratkih filmov, pa predstavitev črno- gorske filmske tvornosti in ne nazadnje mladinski film- ski spored. 9. TDF bo segel tudi v žalsko občino, z repri- zo celotnega premiernega sporeda ter v občine Šentjur, Šmarje in Mozirje. V svojem spremnem delu pa bo TDF letos še bolj delo- ven in ustvarjalen. V Celju se bodo v dneh Tedna domače- ga filma zvrstila 4 posvetova- nja, tri delovna srečanja, Ce- ljani si lahko ogledajo dve razstavi. Se več kot lani bo razgovorov, po vseh pre- miernih predstavah in po vseh sporedih slovenskih kratkih filmov. To je nov ko- rak k delavnosti manifestaci- je same in k uresničevanju njenih programskih ciljev, med katerimi je podružblja- nje filmske umetnosti med prvimi. Ko danes znova pozdrav- ljam pričetek celjskega film- skega praznika, želim pred- vsem, da bi še močneje prodrl do slehernega Celja- na. Da bi pozornost občin- stva ne ostala namenjena le osrednjemu - premiernemu sporedu in da bi se gledalci ne zadovoljili zgolj z ogle- dom filmov, marveč da bi ustvarjalno posegli v vsako- dnevni dialog z ustvarjalci filmov. Želim, na koncu, da bi izrabili priložnost, ki je na TDF enkratna in domala ne- ponovljiva in si ogledali izre- dno pester in bogat spored kratkih filmov slovenske proizvodnje in kratkih fil- mov iz neuvrščenih dežel. V tem kratkem uvodu vas va- bim, da izkoristite 9. Teden domačega filma v vsej njego- vi vsebini. Ko končujem ta uvodni pozdrav, ne morem mimo posebne zahvale, ki velja vsem, ki so nam pomagali tudi devetič pripraviti celj- ski filmski praznik. To pa so ob organizatorjih tudi Izvrš- ni svet celjske občinske skupščine, slovenska in celj- ska kulturna skupnost, slo- venska in celjska zveza kul- turnih organizacij in kar 33 organizacij združenega dela, ki so skupno tudi finančno omogočili izpeljavo t«ko ob- sežnega sporeda 9. Tedna domačega filma. V tem okvi- ru gre posebna zahvala glav- nim sopokroviteljem: kolek- tivom Gradisa, SOZD Merxa Celje, LIK Savinje Celje in Radenske iz Radenc ter zla- tarnam. Cinkarni in Tekstil- ni tovarni Prebold, ki so omogočili pomemben spre- mni in strokovni del 9. Te- dna domačega filma. Pozdravni govor predsednika organizacijskega odbora BRANKA STAMEJČIČA TRADICIONALNA PRILOŽNOST Teden domačega filma v Celju je gotovo tradicionalna priložnost, da naši javnosti strnjeno prikažemo kar se da popoln pregled enoletne slo- venske filmske tvornosti, od kratkih do celovečernih fil- mov, ne glede na to ali so nastali v proizvodnji sloven- skih producentskih hiš, kot del izobraževalnega procesa ali pa ljubiteljske dejavnosti in izbor najnovejše jugoslo- vanske filmske proizvodnje. In če k temu dodamo še vso pestrost spremljajočega spo- reda s posvetovanji, pogovo- ri, srečanji in razstavami, je dovolj jasno, da celjski Te- den domačega filma ni zgolj dekorativni kamenček v mo- zaiku naših.kulturnih mani- festacij, temveč resnično ne- posredna možnost za sezna- nitev naših delovnih ljudi in občanov s filmskimi dosež- ki, možnost za delovna sre- čanja poklicnih in ljubitelj- skih filmskih ustvarjalcev in priložnost za neposreden dialog filmskih ustvarjalcev in gledalcev. Film je gotovo tista zvrst umetnosti, ki združuje v sebi komponente drugih umet- nosti in predstavlja hkrati medij, ki je namenjen široke- mu avditoriju. Nedvomno pa je to tudi medij, ki s svojim umetniškim sporočilom hkrati najbolj neposredno nudi nešteto pomembnih in drobnih informacij o ljudeh, njihovem življenju, o deželi in družbi. Slovenska filmska proi- zvodnja je v povojnem ob- dobju nedvomno dala vrsto dosežkov, ki so dostojno opravili svoje kulturno in družbeno poslanstvo, trajno bodo obeleževali razvoj do- mače filmske ustvarjalnosti in bodo hkrati zgovoren do- kument časa, v katerem so nastajali. Pa vendar je slovenska filmska proizvodnja praktič- no ves čas bila v težavah, zdaj večjih, zdaj manjših, v najhujših pa prav do nedav- nega. To krizo postopoma" premeščamo in po več kot leto dni trajajočem premoru vendarle spet tudi nadaljuje- mo s domačo filmsko proi- zvodnjo. Vendar pa to ne po- meni, da so rane preteklosti zaceljene in slabosti odstra- njene. Nasprotno, še dolgo bomo čutili posledice neod- govornega in nezrelega rav- nanja. Ekonomska sanacija edinega domačega filmske- ga producenta je težka in za- htevna, vendar pa lažji del naloge. Težja in predvsem dolgotrajnejša bo moralna sanacija. To bo proces, ki bo moral ponovno vzpostaviti zaupanje javnosti do film- skih delavcev in obratno, zaupanje filmskih ustvarjal- cev, da je naš trden namen, da krepimo lastno filmsko proizvodnjo. Razvoj filmske proizvod- nje in ustvarjalnosti pa je se- veda v veliki meri odvisen od splošnega stanja kulture v družbi. Zato problema fil- ma ne moremo reševati zgolj v ozkih filmskih krogih, tem- več v okviru celotne družbe- ne kulturne politike. Pri tem ne mislim le na kulturno po- litiko v ozkem pomenu bese- de, temveč predvsem na si- stem družbenoekonomskih odnosov na področju kultur- nih dejavnosti, na oblike sa- moupravne organiziranosti na tem področju, na graditev materialne podlage kultur- nih dejavnosti in podobno. Zato družbenega odnosa do filma ne moremo meriti samo po tem, kolikšen delež sredstev zagotavljamo zanj v kulturnih skupnostih, tem- več predvsem po tem koliko smo uspeli preko neposre- dnih odnosov resnično pove- zati v vsebinskem in mate- rialnem pogledu filmske ustvarjalce in delovne ljudi in občane, ki jim je ta dejav- nost namenjena. Celjski Te- den domačega filma je lep primer take usmeritve, saj pri programiranju in izvedbi neposredno povezuje potre- be in intrese številnih sa- moupravnih organizacij in skupnosti najširšega kroga občanov. Z izgrajevanjem načel združenega dela sooblikuje- mo tudi družbene pogoje za to, da bi tudi kulturne dejav- nosti in v njihovem okviru tudi filmska ustvarjalnost vse bolj postajale sestavni del celovito zasnovanih živ- ljenjskih procesov v naši sa- moupravni socialistični družbi. In kultura nedvo- mno mora biti pomemben člen v tem sistemu, predv- sem pa nepogrešljivi sestav- ni del kvalitete življenja v sa- moupravni družbi in eden od izvorov in načinov izraža- nja človekove sreče. Zato smo lahko prepričani, da bo- sta slovenski narod in nje- gov delavski razred tudi v te- žavnih gospodarskih razme- rah našla sredstva za delova- nje in jiadaljnji razvoj vse bolj razvejanega področja kulturnih dejavnosti. Seve- da takega razvoja kulturnih dejavnosti, ki bo resnični izraz potreb in interesov de- lovnega človeka. Prav izkušnja slovenske filmske proizvodnje pa nas potrjujejo v spoznanju, da vendarle ostaja temeljna od- govornost za razvoj posa- meznega kulturnega področ- ja predvsem na kulturnih ustvarjalcih samih, ki mora- jo sprejeti odgovornost za kvalitetno in učinkovito izvedbo sprejetih nalog in programov. Ustvarjalci in drugi filmski delavci so in morajo biti jedro filmske proizvodnje, brez njihove angažiranosti, ustrezne orga- niziranosti in odgovornosti se bo naša filmske proizvod- nja vedno znova znašla v te- žavah. Pri tem pa morajo biti deležni večje družbene pod- pore. K temu naj prispevajo tudi vsi ukrepi v kulturnih skupnostih, k temu naj pri- speva svoj delež tudi zakon, ki bo v okviru urejanja vseh kulturno-umetniških in po- sredovalnih dejavnosti ure- jal tudi proizvodnjo in distri- bucijo filmov. Vendar pa problematika filma ne moremo in ne sme- mo izpričati samo ob proble- mih filmske pr,,, Petdesettisoč sede/^' ski avditorij obišče ^ niji vsako leto vecj J pol milijonov gledale* torej, poleg radia in J je, naš največji po.sre^ kulturnih vrednot. mu morali posvečati več pozornosti. To( malo še razmišljanj ru in kvaliteti filmov jih predvajajo kinej fi, o posodabljanju \ ran in tehnične op podobnem. ¦ Devet desetin fii« jih vrtijo našikineiji je tujih, njihova uir in družbena raven jej krat dvomljiva. Vse nekontrolirano vrtijo brez slovenskih podj) in podobno. Vse to pi je tudi družbeni vp| tem delom kulturnil] nosti skoromen in je javnost prepuščena v meri posameznikom, pogosto zgolj kome nagibi, v zadnjem časi di objektivni ekonom goji, vse bolj silijo v ki dvomljive akcije. Vs vprašanja, o katerih b li govoriti v kulturnih nostih, vse to so probl zahtevajo mnogo hit« cijo in razreševanje. Prav prireditve Te( mačega filma pa dokj da imamo v Slovenij ustvarjalnih moči, ki sobne za hitrejše prei področju filmske pi nje in distribucije. K snično in optimističn pri tem besede veter venskega filma, ki je no zapisal: »Slovens je ustvarila revolucija zdržal? Mora, in ždi kot bo v vseh mogočil in novih naporih zdr volucija.« Teden domačega fii naj bo zato tudi priloži zahvalo vsem številnii klicnim in ljubiteljsk:: lavcem za delo na poc filmske ustvarjalnost, filmske vzgoje. S svojo aktivnost: ustvarjalnostjo bogat; kladnico slovenske k in se tako pridružujejo nim prizadevanjem, kultura resnično post^ pogrešljiv del naše v^ njosti. Vsem njim na) naše iskrene želje, da plemenito poslanstv uspešneje nadaljevali Iz govora predsednika -H' škega komiteja za znar- kulturo Dr. IZTOKA WINKLEIU' --" PREMIERA PRVEGA VEČERA Visoka napetost, film Veljka Bulajiča je med gledalci vzbudil veliko zanimanja. Od ustvar- jalcev filma sta se premiernega večera udeležila igralca Relja Bašič (levo) in na desni Ivo Gregurevič, na sredini pa je predstavnik gostitelja večera DO Teko Branko Martič. Foto: V. DAVID VPRAŠANJE NA ODGOVOR Lani začeti pogovori filmskih delavcev z gledalcj^ vabimo, da se po prvi predstavi premiernega spored ^ 17.30 uri) udeležite pogovora v veliki dvorani doma pogovora. rotN mmk filma ctut tii- ueden domačega hlma m m srečanja najmlajših filmsliih ustvarjalcev Slovenije ob otvoritvi Malega TDF. Foto: V. DA VID MU TDF MNJ FILMOV, A DOBRI isnovna ugotovitev ob ;,:alem tednu domačega fil- Ca je ta, da število filmov iz jlfta v leto pada, vendar je tljub temu kakovost višja U v lanskem letu. , Na informativni projekciji, kije bila v ponedeljek dopol- dne, smo si ogleali 10 filmov. Najboljši slovenski kratki [ilmi, ki so jih posneli pionir- ji in mladinci pa so bili pri- Itazani na popoldanski pro- jekciji. Bilo je kar petnajst izjemno kvalitetnih in zani- mivih filmov, ki so pokazali, ianaša mlada filmska gene- racija obvlada filmski izraz laico z vsebinske kot s te- inične plati. Filmi pionirjev io nekoliko bolj lahkotni. Ukvarjajo se z vsakodnevni- ni temami, ki jih na življenj- iki in dokaj komunikativen lačin prenašajo na filmsko jlatno. Mladinski filmi pa .sebujejo več konfliktov, so Jolj utesnjeni in so izraz iskanja in stisk, ki so značil- ne za dobo odraščanja. V n-ezi s tem mladinski filmi pogosto obravnavajo kon- flikte posameznikov z okoli- co in njihov odziv na obče- tloveške probleme. Upada dejavnost nekate- rih, do sedaj zelo uspešnih, Itrožkov kot na primer sol- kanska šola. Edini primer, kjer se filmska dejavnost širi ie filmski krožek Prve osnovne šole v Celju. Pred- stavili so se s kar šestimi fil- mi. Poleg Prve osnovne šole 12 Celja so na TDF sodelovali kino krožki z osnovne šole Vojka Šmuc iz Izole, osnov- 'ia šola Fram in osnovne šole Olge Avbelj iz Homca. Osnovnošolci delujejo tudi v krožkih v centru za kulturo fnladih v Pionirskem domu., v Ljubljani in pa v vzgojnem zavodu Janeza Levca, prav tako v Ljubljani. V skupini mladinskih fil- mov so se pjedstavili mla- dinci, ki delujejo v okviru ŠKUC v Ljubljani, ABC Pro- duction, Sole za oblikovanje iz Ljubljane, Kino krožek s celjske gimnazije in prvič so se predstavili člani Foto-ki- no kluba iz Trbovelj. BRANISLAV ŠTRBOJA, mentor Kino Kluba v Pionir- skem domu v Ljubljani: »Te- me, ki jih obravnavajo filmi naših pionirjev so vezane na šolo, na družino, skratka obravnavajo vsakodnevne probleme. Opažam pa, da je vsaka generacija bolj odprta in celo bolj zainteresirana za tisto kar se dogaja okrog njih. Ce primerjam današnjo generacijo s svojo, menim, da so veliko bolj sposobni povedati tisto kar doživljajo in kar jih moti kot smo bili mi v istih letih.« AHMED MURATOVIČ, je član kino kluba, ki deluje v okviru centra za kulturo mladih v Pionirskem domu v Ljubljani: »Letos že petič sodelujem na malem TDF. Letos so se moji filmi na raz- nih projekcijah, v primerjavi s prejšnjimi leti, veliko bolje odrezali. Mislim, da bolje de- lam zato, ker imam večje ve- selje do dela kot prej.« INES HVALENTIC, KK Prve osnovne šole iz Celja: »Filmi so mi bili zelo všeč. Vidi se, da znajo mladi fil- marji delati filme. Tudi po vsebini so si zelo različni, eni so bolj žalostn;, drugi pa zelo smešni. Jaz im.am rada vese- le filme.« KONI STEINBACHER, mentor kino kluba iz Izole: »Opažam, da se je vsebina filmov zelo spremenila. Vča- sih so filmi osnovnošolcev prikazovali na zelo dolgoča- sen način razne proslave in to je bilo skoraj vse. Pa še te smo delali po navodilih šol- skih vodstev. Danes pa so fil- mi bliže sodobnemu film- skemu ustvarjanju in bolj izraz življenja, ki ga mladi ži- vijo.« VIOLETA V. EINSPIELER ? nadaljujejo. Zato še enkrat ^fiion (predstava se začne ob '^^netek je z letošnjega prvega Foto: T.TAVCAR, OB RAZSTAVI CELJSKIH SREDNJEŠOLCEV VPODOBITVE VTISOV S FILMSKEGA PLATNA v okviru letošnjega Tedna domačega filma je v veliki dvorani Doma JLA v Celju na ogled zdaj že kar tradicio- nalna razstava likovnih del celjskih srednješolcev, dela, ki so nastala na osnovi vtisov ob gledafiju slovenskega ce- lovečernega filma Krizno ob- dobje. Pokrovitelj razstave je celjski Izletnik. Ko so se organizatorji že pred leti odločali za pripravo takšne razstave, jih je vodilo več ciljev, več ambicij. Delo- ma so se njihova pričakova- nja uresničila, saj okrog tri- deset razstavljenih listov ka- že zanimiv vpogled v likovna prizadevanja mladih s Peda- goškega šolskega centra in celjske Gimnazije. Sledimo lahko raznolikim likovnim nagnjenjem, poskusom v večjih slikarskih in risarskih tehnikah, obilici ujetih vti- sov in marsikje že kar zavid- ljivi kvalitetni ravni, čeprav kvaliteta nastalih del ni edini kriterij, in sploh ne toliko Razstavo je odprl predse- dnik pokrovitelja Izletnika Celje kulturni animator Mi- ran Pristovšek. pomemben vidik omenjene razstave. Osnovno vodilo pri pripra- vi razstave je bila želja, da bi povezali dva umetniška me- dija in preko njiju v mladih spodbudili potrebo po krea- tivnem sprejemanju in ustvarjalnem podoživljanju, da bi se iz pasivnih spreme- nili v aktivne spremljevalce vizuelnega in sploh dogaja- nja na platnu, da bi skušali doumevati zakonitosti film- skega izdelka in da bi poteg- nili paralelo med tem, kar vi- dijo in tem, kar bi sami lahko napravili videno. Razstava njihovih izdel- kov naj bi pomenila tudi spodbudo živahnejši likovni dejavnosti na srednjih šolah, kjer se izkušnje osnovnošol- skih let pretrgajo in se pri marsikomu ne dajo več po- vezati, ne v dosedanjem si- stemu šolanja, bati pa se je, da bo tudi v estetski vzgoji usmerjenega izobraževanja poudarek bolj na teoretičnih in historičnih izhodiščih kot na sedanjem trenutku in praksi. Organizatorji so torej s pri- ložnostjo razstavljanja in soočanja s širšo publiko sku- šali oživiti zanimanje za ne- posredno likovno delo, sku- šali vplivati na formiranje li- kovnih krožkov, a kot kaže, je tu položaj vse prej kot obe- taven. Prva leta so se še za- dovoljili z vabljenjem dveh šol. Pedagoškega šolskega centra in Gimnazije, letos, prepričani, da se nekje že morajo poznati plodovi na- porov, so krog vabljenih šol razširili na Tehniško šolo. Šolski center za blagovni promet in Šolski center Bo- ris Kidrič. Zal odziva sled- njih, kljub razgovorom in ponekod celo zagotovilu o udeležbi, ni bilo, to pa je se- veda odraz odnosa do likov- nega ustvarjanja pri šolnikih in odgovornih delavcih na celjskih srednjih šolah sploh. In ta je slej ko prej zaskrbljujoč. Ob otvoritvi so krajši nastop izvedle dijakinje PŠC - sku- pina za izrazni ples pod vodstvom Ane Vovk-Pezdirjeve. INŠTITUT ZA FILM VEČ POZORNOSTI TDF-U Ena izmed številnih spremljajočih prireditev v okviru TDF-a je tudi razsta- va »40-letnica vstaje v jugo- slovanskem filmu,« ki jo je, prvič v Sloveniji, pripravil inštitut za film iz Beograda. Na otvoritvi, ki je bila prejš- njo sredo, smo se pogovarjali z Mičo Vučkovičem, stro- kovnim sodelavcem Inštitu- ta. Kot prvo nas je zanimalo, kako je ta razstava, ki je do sedaj spremljala filmske pri- reditve v Sopotu, Nišu in Pu- Iju, nastala. M.Vučkovič: »Razstavo smo pripravili za manifesta- cijo Zimske čarovnije na sej- mu v Beogradu v začetku le- tošnjega leta. Poleg slikov- nega materiala, plakatov in fotografij iz filmov smo raz- stavili še kostume, številne rekvizite, prikazali štiri filme o štirih največjih sovražniko- vih ofenzifah. Vse to z name- nom, da čim bolj komunika- tivno predstavimo delež, ki ga je imel jugoslovanski film v ohranjanju in prenašanju tradicij NOV v 40 letih svo- bodne Jugoslavije. Iz tega je nastala stalna razstava, ki ni kronološki pregled jugoslo- vanskih filmov o revoluciji, ker je poudarek na vsebin- skih momentih, ki jih film obravnava. Tako razstava za- jema predstavitev filmov o štirih velikih bitkah, o vlogi žena med revolucijo, o otro- cih med vojno ipd.« NT: »Kako je torej nasta- la vsebina razstave, ki si jo lahko ogledamo sedaj v Ce- lju?« M.Vučkovič: »Posebnost te razstave je v tem, da ni vedno enaka. Glede na to, da smo z njo gostovali v različ- nih republikah, smo se trudi- li, da bi bil večji poudarek na filmih posameznih republi- ških produkcij. Tako celjska razstava predstavlja po vse- binah, ki sem jih prej ome- nil, v večji meri slovenski film, seveda, vsporedno s po- membnejšimi stvaritvami v okviru jugoslovanskega pro- stora. Razstavo smo obogati- li še s prvotnimi originalnimi plakati za nekatere starejše filme kot so Na svoji zemlji. Ne joči Peter idr.« NT: »Najbrž ne bo odveč, če nas seznanite še z osnov- nimi dejavnostmi Inštituta za film.« M.Vučkovič: »Inštitut za film v Beogradu je republi- ška ustančva. Inštitut spremlja delo kinematogra- fov Srbije vzporedno z jugo- slovansko kinomatografijo. Samo za Srbijo vodi statisti- ko, torej gibanje filmov, šte- vilo projekcij, obiskovalcev ipd. V okviVu jugoslovanske- ga filmskega prostora pa spremlja proizvodnjo, festi- vale, uvoz, družbena vlaga- nja v filmsko proizvodnjo; nadalje spremlja jugoslovan- ski film na festivalih v tujini in gibanja tega na tujih trži- ščih. Vse to obdela v letni publikaciji »Kinematografi- ja u Srbiji uporedo sa SFRJ", ki izhaja v ediciji Do- kumentacija. V tej ediciji smo pripravili že tri knjige »Filmografija jugoslaven- skog filma«, ki zajemajo ob- dobje od 1945 do 1975. leta. V pripravi je še četrta knjiga, kjer bodo označeni filmi do leta 1980. NT: »Videli smo, da je va- ša dejavnost zelo široka, raznolika, da zajema stro- kovno delo z vseh vidikov filmske produkcije. Morda bi za konec povedali le še to, kako ste dosedaj sprem- ljali TDF?« M.Vučkovič: »Moram priznati, da je ta festival bil nekoliko ob strani, vsaj kar zadeva Inštitut. Toda letos smo se odločili, da ga bomo dobro spremljali. Letos bo- mo ravno tej filmski manife- staciji tudi v naši knjigi »Ki- nematografija u Srbiji upo- redo sa SFRJ,« namenili več prostora." VIOLETA V. EINSPIELER Razstava 40 let vstaje v ju- goslovanskem filmu je v sredo, 4. novembra v Li- kovnem salonu odprl predsta vnik pokro vitelja razstave delovne organi- zacije EMO Celje Sead Sa- mardžič. Razstava je od- lična priložnost za kultur- ne dneve celjskih srednje- šolcev in za uro zgodo- vine. Foto: T.TAVČAR, 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 45 - 12. november Franc Tratar Franc Ježovnik Ivo Zupane Franc Zabukovnik Anton Gračnar DARILO UPOKOJENCEV ZA LOVCE, PLANINCE, GODBENIKE V Grižah so odprli prizidek k domu upokojencev v nedeljo dopoldne so v Grižah odprli prizidek k do- mu upokojencev. Tudi ta prizidek je nastal s prosto- voljnim delom prizadevnih članov. V prizidku so upo- kojenci uredili prostore za vaje zabukovške godbe na pihala, pisarno planinskega društva, pisarno DU in lov- sko sobo. O tem, kaj ljudem v Grižah pomeni ta objekt, smo se pogovarjali z neka- terimi Grižani. FRANC TRATAR, kapel- nik godbe na pihala: »Upo- kojencem se za njihovo dari- li najlepše zahvaljujem. Prej smo imeli vaje v domu Svo- bode. Prostor je bil za vaje neprimeren, neogreven, ka- dar pa smo vadili za koncer- te, smo morali to počenjati na odru, ki ni bil primerno osvetljen. Soba, ki nam jo je podarilo društvo upokojen- cev, vseh teh pomanjkljivo- sti nima in je idealna za naše delo.- FRANC JEŽOVNIK, PD Zabukovica: »Zabukovški planinci smo med najbolj ak- tivnimi v Sloveniji. Pri na- šem delu pa se je poznalo, da nismo imeli svoje društvene pisarne. Povedati moram, da nam je društvo upokojencev pri našem delu že velikokrat priskočilo na pomoč, to pa, kar so storili za nas sedaj, je nekaj izjemnega. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, kako ponosni smo na naše upokojence." IVO ZUPANC, LD Griže: »Član lovske družine sem že od leta 1952. Obljubljam, da bomo lovci sobo, ki so nam jo uredili vrli upokojenci, ču- vali kot nekaj najdražjega. Obljubljam tudi to, da se bo- mo trudili biti kar najboljši varuhi narave in gojitelji, se- veda pa tudi to, da bodo upo- kojenci še naprej ljudje, s ka- terimi bomo vedno priprav- ljeni sodelovati. Navsezad- nje je tudi v naših vrstah pre- cej upokojencev, ki so bili vedno tudi naši učitelji in vzorniki.« FRANC ZABUKOVNIK, član DU Griže: »Naše druš- tvo šteje okrog 380 članov. V glavnem smo to sami bivši zabukovški rudarji, ki nas nikdar m bilo strah trdega dela in brez dela ne moremo niti sedaj. Jaz in nekdanji predsednik društva sva izvedla akcijo, da odkupimo upokojenci ta dom. Pri repu- bliškem odboru sva izprosila nekaj denarja za obnovo. Po- tem pa se je pričelo prosto- voljno delo vseh članov in danes je dom nekakšno sre- dišče griškega družbenega življenja.« ' • ANTON GRAČNAR, DU Griže: »Pravzaprav imamo prav upokojenci veljko za- slug, da godba na pihala ob- stoja še sedaj. Za našo godbo smo se zmeraj zavzemali in ji pomagali. Odločitev, da ji v teh prostorih uredimo še so- bo za vaje, pa ni bila težka. Pred leti sem bil predsednik društva in reči moram, da smo svoje delo začeli s skro- mnimi sredstvi. Prvi zalet nam je omogočil republiški odbor DU, potem pa ni bilo nikdar težav za prostovoljno delo. V torek je naše društvo prejelo srebrno priznanje re- publiškega odbora.« Besedilo: ZVONE PETEK Slike: JANEZ VEDENIK IZ KONJIŠKE KMETIJSKE ZADRUGE v konjiški Kmetijski zadrugi so letos pridelali 2900 ton jabolk, od tega 1800 ton prve vrste, 300 ton druge kako- vostne vrste in 800 ton jabolk za predelavo. Izvozili so 900 ton jabolk prve kakovosti in 150 ton jabolk za predelavo, vrednost izvoza pa je 10 milijonov dinarjev. Zmanjševanje odvzema družbeno usmerjjene proizvod- nje mleka in živine se enakomerno nadaljuje. V devetme- sečnem obdobju so kmetje oddali 1,729.000 litrov mleka, kar je za 9 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Na odkup tudi popravek cen za 1 dinar ne bo vplival, saj se kmetom še vedno ne splača oddaja. V kmetijski zadrugi ocenjujejo, da le cena mleka lahko spremeni ponudbo. Sicer pa na manjšo ponudbo vpliva tudi občutno manjši pridelek krme. Mesa pa so v devetih mesecih odkupili 882 ton v živi teži, kar je za 6 odstotkov manj kot lani. Pri živini se bo do konca leta odkup izenačil z lanskim. Pri samem pitanju pa se vse bolj usmerjajo na domačo krmo, kar pa zahteva seveda daljši čas reje. Tako letos v Kmetijski zadrugi ne bbdo dosegli načrtova- nega po petletnem planu razvoja v občini, saj so tudi na- ložbe uresničili le do polovice. Brez naložb pa v kmetijstvu ne moremo pričakovati velikih rezultatov. Vzpodbudno je morda le to, da so pričeli s pripravljalnimi deli za meliora- cijo. Območna vodna skupnost Maribor bo še do zime ure- dila 1800 metrov dolg glavni odvodni kanal na Bezini in tako bo 150 hektarjev pripravljenih za popolno melioracijo, ki bi jo naj naredili pomladi 1982. MBP^ SOZD Petrol Ljubljana DO Trgovina TOZD Trgovina na debelo Poslovna enota Celje Cesta v Trnovlje 12 Komisi)a za delovna razmerja vabi k sodelovanju za opravljanje del In nalog naslednja delavca: administrativni referent Pogoja: srednja šola upravno- administrativne ali ekonomske smeri, aktivno znanje stroje- pisja delavec - polnilec goriv Pogoj: osnovna šola Delovno razmerje bomo skleni- li za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomeseč- nim poskusnim delom. Pismene ponudbe naj kandida- ti pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. NOVA GORICA TOZD TRGOVINE objavlja potrebo po delavcu za opravljanje del in nalog PRODAJALEC v Salonu Meblo Celje Pogoji: - dokončana 4-letna srednja šola ekonomske, ko- mercialne, lesarske smeri oz. 4-letna srednja šola za oblikovanje, ali - dokončana poklicna šola za prodajalce tehnične smeri - najmanj 2-leti delovnih izkušenj na enakih ali soro- dnih delih oz. nalogah - pri delu se zahteva komunikativnost, natančnost ter uglajen nastop - poskusno delo in preizkus sposobnosti po potrebi Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj interesenti pošljejo na naslov: Meblo Nova Gorica, kadrovska služba, Industrijska 5, 65001 Nova Gorica. Rok za prijave je 15 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni po poteku objave. Prva osnovna šola Celje razpisuje naslednja prosta delain naloge: 1 učiteljico za 1. razred za določen čas s polnim delovnim časorn. Delo bo trajalo od 7. 12. 1981 do 30. 6. 1982 (Nado- meščanje v času porodni- škega dopusta). Pogoj: učiteljica za razre- dni pouk. Razpis velja 15 dni po ob- javi. DO EMONA HOTELI LJUBLJANA TOZD HOTEL EVROPA CELJE Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog Čiščenje prostorov (čistilko) Interesenti naj vložijo pi- smene vloge ali se osebno zglasijo v kadrovski službi TOZD HOTEL EVROPA CE- LJE, Titov trg 4, do zasedbe del in nalog _ SIGMA ŽALEC Komisija za delovna razmerja TOZD Zabukovica Vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog 1. VODENJE IN KOORDINACIJA DEL V MONTAŽI POGOJI: Višja šola tehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delih v operativi Komisija za delovna razmerja TOZD Vransko Vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog - 1. VODENJE IN KOORDINACIJA DELA V PROIZVODNJI POGOJI: Višja šola strojne smeri - tehnolog in 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delih Osebni dohodki so v skladu s Samoupravnim spora- zumom o skupnih osnovan in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohod- ke »SIGME« Žalec. Delovna organizacija ima ustrezne delovne prostore, zagotovljeno družbeno prehrano in ugodne promet- ne zveze do temeljnih organizacij. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: »SIGMA« Žalec, Kadrovska služba Žalec, Peč- nikova 1 UNIOR - kovaška industrija Zreče TOZD gostinstvo in turizem vabi k sodelovanju več gostinskih delavcev in sicer: več KV kuharjev - zahteva se končana gostinska šola, praksa je zaže- Ijena, več KV natakarjev - končana gostinska šola, praksa je zaželjena Nove sodelavce potrebujemo za opravljanje delovnih nalog na RTC Rogla. Od novih sodelavcev pričakuje- mo, da bodo pripravljeni stanovati na Rogli. Vse interesente vabimo, da pošljejo pisne vloge na naslov Unior - kovaška industrija Zreče, 63214 ZRE- ČE v 15 dneh po objavi. Povabili vas bomo na razgo- vor, kjer se bomo podrobneje pogovorili o vaših in naših pogojih. 45 - 12. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 15 GOLOVEC-NOVO SREDIŠČE zagotoviti vse pogoje za njegovo delo in obstoj gportno rekreacijski center jjylovec je že postal tisto, kar želeli in hoteli. Postal je ob- jfkt. ki ga Celjani radi obiskuje- jo ki jim pomeni več kot samo Ijraj. kjer si lahko ogledajo razne jejme. razstave, družabne in jportne prireditve ali so aktivni udeleženci v številnih rekreacij- jjjih zvrsteh. Golovec je postal ^jvo središče. Zanj smo se odločili, imamo ga. in zdaj moramo zanj tudi po- skrbeti, da bo v polni meri služil panienu, sicer bomo ugotavljali, (Ja je bila to neumestna naložba, denar vržen proč in še kaj. Na Golovcu se odvija okoli de- set najrazličnejših dejavnosti. Pi- san spored, ki sega na športno, rekreacijsko, gospodarsko, kul- turno, zabavno in družbenopoli- tično področje. Za izpolnjevanje programa skrbi 34 delavcev, v liončni fazi pa bo pod to streho delalo 47 ljudi. Z novim letom bo kolektiv sprejel v upravljanje nov objekt, prav tako ponos Celja. To je hala, v kateri so trije plavalni bazeni, desetstezno avtomatsko keglji- šče, restavracija. Tu se zavzema- jo, da bi do konca leta usposobili še vse druge prostore, kot so trav- ne, trim kabinet, prostori za tera- pijo, knajpanje in podobno. Kot vse kaže, bo kolektiv Go- lovca zaključil letošnje leto s po- zitivno finančno bilanco, četudi se je lani in na začetku leta boril s silnimi težavami. Toda, misli gre- do naprej, še posebej, ker pome- ni novi objekt dodatno obvez- nost. Tako zaradi kadrov kot tudi stroškov obratovanja. Cene, ki veljajo za uporabo bazenov in kegljišča niso takšne, da bi krile vse stroške. Na Golovcu bodo sa- mo za ogrevanje prostorov potre- bovali več kot deset milijonov di- narjev. Pa tudi ta številka je sa- mo približna in postavljena na temelje današnjih cen. Toda, kaj bo prinesel jutrišnji dan? Ni na- mreč vzdržno, da bi za uporabo teh prostorov terjali ekonomske cene za vstopnino. Ce bi ravnali tako, bi ljudi odvračali od objek- ta, ki pomeni solidarnostno zma- go delovnih ljudi v celjski občini. Zato že zdaj, na vsak način pra- vočasno, opozarjajo na okolnosti, ki se bodo pojavile. Povsem na- tančno šele ob bilanci za 1982. leto. Ne glede na to predvideva- jo, da gre za okoli 16 milijonov dinarjev, ki jih bodo morali zbra- ti z deleži interesnih skupnosti in drugih, da bi lahko zagotovili normalno delo in redno vzdrže- vanje vseh objektov in naprav. Zanimanje za uporabo baze- nov na Golovcu je veliko. Doslej .so prodali sindikalnim organiza- cijam v kolektivih 27.000 vstop- nic za kopanje. Po znižani ceni. Kegljišče je zasedeno vse dni in ure v tednu. Restavracija ima polno obiskovalcev. Dobro dela. Vsak dan je polno, zlasti mladih ljudi, tudi pri igralnih aparatih. Tako bo tudi do konca leta in naprej. V hali bo še nekaj zanimi- vih prireditev. Zdaj je sejem rab- ljene smučarske opreme. Zelo ži- vahno bo ob koncu decembra, ko bo semkaj, nekaj dni zapored, od 24. do 27. decembra, prihajal de- dek Mraz s svojim spremstvom. Na vidiku je razstava ptic. Novo- letnega potrošnega sejma ne bo. Ta bo kar v trgovinah. V zračno halo se bodo preselili igralci te- nisa. Kolektiv Golovca pa se zaveda tudi novih obveznosti. Ne gre sa- mo za najboljše delo in poslova- nje, tudi za željo, da bi čimprej usposobili nov objekt v celoti. Prihodnje leto jih čaka ureditev osmih teniških igrišč. Oči in mi- sli pa so obrnjene tudi v primer- nejšo zagotovitev toplotne ener- gije. Je na vidiku toplovod, mor- da iz nove tovarne za proizvod- njo žveplene kisline v Cinkarni? Lahko bi bila rešitev za Golovec, seveda, če bi bili pogoji za doba- vo toplotne moči ugodnejši od današnjih. Mimo tega snujejo načrte za iz- popolnitev programa sejemskih in drugih prireditev gospodar- skega značaja, torej tistih, ki ra- zen restavracije, edine prinašajo nekaj dobička. In še marsikaj drugega. M. B02IC CELJE ŽIVAHNO NA GRIČKU Pomembno vlogo v centru ima gostinska enota Griček v Liscah postaja vse popol- nejše rekreacijsko središče. In ne sa- mo to, tudi prijetna in obiskana izletni- ška točka. To tudi po zaslugi gostilne, ki dela pod okriljem kolektiva Poklic- ne gostinske šole. Na Gričku so obnovili smučarsko skakalnico. Zdaj si prizadevajo, da bi zanjo dobili tudi plastično snov. Ce se bo to uresničilo, potem bo to druga največja skakalnica s plastično maso pri nas. Celjska dovoljuje skoke do 55 m. Tako postaja ta naprava tudi no- va spodbuda za oživitev smučarskih skokov v Celju. Vlečnica, ki je doslej stala na robu smučišča, bo poslej ob skakalnici. Seveda pa čaka Griček še na druga dela, na ureditev okolja, še nekaterih igrišč, ne nazadnje na kopališče ob Sa- vinji, na brv čez reko, tudi na otroško igrišče, igrišče za odbojko, balinišče itd. Celotnemu temu dogajanju in razvo- ju daje svojstven pečat tudi lepo ureje- na gostilna. Glede na okolje ima malce drugačne naloge kot takšne enote v mestu ali kje drugje. Je sestavni in neločljivi del rekreacijskega središča. Zato ni naključje, če je že takoj na začetku svojega dela opozorila in spodbudila organizacijo piknikov, zla- sti za člane delovnih kolektivov. Tisti, ki so že imeli takšna srečanja v Liscah, se bodo semkaj še vračali, ker so bili zadovoljni z vsem, kar jim je kolektiv, ki ga vodi Brane Srše, pripravil in po- nudil. Urejenim notranjim prostorom bi radi prav kmalu dodali še prav takšne zunaj. V načrtu je tudi plesišče, zato stalna glasba, v poletnih mesecih tudi ponudba pijač in jedi na kopališču sa- mem, prav tako v zimskem času na smučišču. Griček ima vse pogoje, da sprejme na organiziran piknik tiidi po tisoč ljudi! V kolektivu se pripravljajo tudi na ponudbo flambiranih jedi, fondija... torej posebnosti, ki jih v drugih gostin- skih obratih ni-mogoče dobiti. Ta po- strežba, z vozičkom, priprava jedi na ognju, s plamenom, pri mizi, bo zani- miva tudi za gledalca. Velike prednosti so pokazali gornji prostori gostilne, ki lahko sprejmejo zaključene družbe, poslovne ljudi, ko- lektive, v zadnjem času tudi vse več ljudi, ki se veselijo sklenitve nove za- konske zveze. Gostišče uživa velik ugled ne le zara- di postrežbe, tudi zaradi lokacije: od- maknjena od mestnega vrveža, v na- ravi ... Sicer pa, saj ne gre samo za te napo- vedi, tudi za neizpolnjene obljube, ki so jih nekateri ob misli na ureditev tega središča dali pa ne izpolnili. Ni še prepozno. Rekreacijski center ha Grič- ku je treba dograditi, tudi z obljubami kolektivov, ki so jih dali, tudi z deleži gostinskega kolektiva in seveda tele- snokulturne skupnosti, ki je glavni no- silec nalog in vseh akcij. MB MEDULIN 12121981 z ZELENIM VLAKOM NA MODRO MORJE TRADICIONALNI IZLET S UO IN NT-RC Vabimo vas, da se nam pridružite na prijetnem dvodnevnem izletu z zelenim vlakom. Obiskali bomo MEDULIN, idilično ribiško vasico, ki je postala prijetno obmorsko letovišče. Iz Celja se bomo odpeljali ob 6.50 uri in vožnja do Pule nam bo minila ob prijetni glasbi. V Puli nas bodo čakali avtobusi in vas odpeljali do hotela Belveder v Medulinu. Po kosilu bo prosto za kopanje v zimskem bazenu hotela in individualni ogled. Večer bomo preživeli skupaj s člani kulturno umetniškega društva Zarja iz Trnovelj, ki bodo z zabavnim programom poskrbeli za veselo razpoloženje. Po programu se bomo zavrteli ob zvokih glasbe. Naslednji dan, v nedeljo, bo po zajtrku prosto do kosila. Z avtobusi se bomo odpeljali do Pule, kjer bo krožni ogled mestnih znamenitosti z ARENO. Proti domu se bomo vračali ob 14. uri in prispeli v Celje ob cca 19. uri. Cena izleta: 1.480 dinarjev S KUPONOM NT SAMO 1.280 dinarjev. Torej ugodnost, ki je ne kaže zamuditi! Prijave sprejema TTG Celje, Titov trg 1, tel. 23-448 ljubljanska banka Splošna banka Celje DOBRO NALOŽEN DENAR Delegati šestega zbora Ljubljanske ban- ke Splošne banke Celje so med drugim sprejeli tudi poročilo o uresničevanju po- slovne politike banke v tem letu, na vsak način pa pot, ki je zrcalo letošnje usmeri- tve zlasti na naložbenem področju. Izvršilni odbor Ljubljanske banke Sploš- ne banke Celje je v devetih mesecih letos odobraval investicijska posojila v skladu s sprejetimi planskimi dokumenti in načrtom banke za to leto Prednost so imele nalož- be, usmerjene v povečanje izvoza, v pri- marno kmetijstvo, za tem naložbe, ki teme- ljijo na združevanju dela in sredstev ter naložbe v drobno gospodarstvo Predračunska vrednost naložb, za katere so bile sklenjene kreditne pogodbe, je zna- šala 702,5 milijona dinarjev, banka pa je sodelovala z dopolnilnimi sredstvi v višini 284,2 milijona dinarjev ali s štiridesetimi odstotki. Pretežni del teh sredstev je Ljubljanska banka Splošna banka Celje namenila na- ložbam za povečanje izvoza, in sicer 142,8 milijona dinarjev ali 50% za program v razširitev kovačnice v dfelovni organizaciji Unior Zreče, za tem v primarno kmetijstvo 89,6 milijona dinarjev ali 32% itd Za zago- tovitev osnovne surovine je banka s posoji- lom podprla dva sovlagatelja v skupnem znesku 19.1 milijona dinarjev in to delovno organizacijo TIM Laško za sovlaganje v OKI Zagreb in Tovarno nogavic Polzela za sovlaganje v Julon. Poleg tega je banka odobrila posojilo v znesku 10.0 milijonov dinarjev šestim investitorjem s področja malega gospodarstva, kjer so bila poleg .bančnih sredstev udeležena tudi sredstva mednarodne finančne korporacije (IFC). Po vsem tem je na dlani, da je bilo v devetih mesecih letos odobrenih 284,2 mi- lijona dinarjev investicijskih posojil, ki ustrezajo planskim usmeritvam, oziroma sprejetim kriterijem za prestrukturiranje v gosoodarstvu Ob oceni teh podatkov je tudi šesti zbor Ljubljanske banke Splošne banke Celje sklenil, da naj banka tudi v prihodnje pod- pira le tiste naložbe, ki bodo ustrezale sprejetim planskim usmeritvam V tem je tudi jamstvo za izpolnjevanje stabilizacij- ske politike 'In ne samo to. zbor je tudi naročil strokovnim službam banke, naj v času izvajanja investicij, pri katerih s poso- jili sodeluje banka, redno spremljajo potek del, terminske plane izgradnje in namen- sko porabo predvidenih sredstev In ne na- zadnje bodo strokovne službe po dokon- čanju novih naložb, zlasti za večje projek- te, ugotavljale doseganje z investicijskimi programi predvidene fizične in finančne učinke Razumljivo je, da bodo strokovne službe o vsem tem sproti seznanjale zlasti izvršilni odbor Ljubljanske banke Splošne banke Celje Med zaključki razprave o letošnji poslov- ni politiki celjske temeljne banke'Ljubljan- ske banke pa je tudi ta, da je treba z raz- pravo in stališči zbora banke o izvajanju poslovne politike na področju novih na- ložb seznaniti družbenopolitične organiza- cije, družbenopolitične skupnosti, regijsko zbornico in celotno združeno delo na ob- močju, kjer deluje Ljubljanska banka Splošna banka Celje. 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 45-12. november PROMETNA VARNOST »ZELENI MARTIN« NA CEUSKEM Prometni miličniki so izvedli dve akciji v letošnjih prvih devetih mesecih je bila prometna varnost na cestah celjskega območja nekoliko boljša, vendar so bile posledice nesreč huj- še. V ,570 nesrečah (78 manj kot lani v istem obdobju) je umrlo 63 udele- žencev v prornetu oziroma trije več kot v istem obdobju lani. Največ nesreč še vedno povzroči- jo vozniki osebnih avtomobilov (294 oziroma 51,6 odstotkov vseh ne- sreč), sledijo vozniki koles s pomož- nim motorjem in vozniki tovornja- kov. Med najpogostejšimi vzroki za tr- čenja je neprimerna hitrost, vinje- nost za volanom je še vedno na dru- gem mestu, na tretjem pa izsiljeva- nje prednosti. Največ nesreč s smrtnim izidom so prav tako pov- zročili vozniki osebnih avtomobi- lov, drugo mesto pa si delijo vozniki tovornjakov, kolesarji in pešci. V naseljih je bilo 42,3 odstotkov vseh trčenj, veliko večino oziroma 86,8 odstotkov vseh nesreč pa so povzročili vozniki vozil s celjsko re- gistracijo, torej domačini, ki ceste na celjskem najbolje poznajo. Letos je bila zelo nevarna tudi -Sloveni- ka«, ki je v prvih devetih mesecih vzela devet življenj. Statistike kažejo, da je bila pro- metna varnost nekoliko boljša v— prvih mesecih letošnjega leta, ver- jetno tudi zaradi sprejemanja nove- ga zakona o prometu. Vse pa kaže, da so se vozniki že sprijaznili z ne- koliko ostrejšimi kaznimi in prekr- škov ni nič manj. kot pred oziroma takoj po sprejetju zakona. Prometni strokovnjaki s celjske Uprave za notranje zadeve tudi ugo- tavljajo, da se vozniki še vedno po- , časi prilagajajo na slabše vozne ra- zmere. Zato opozarjajo še na poseb- no previdnost v naslednjih dneh, ko lahko pričakujemo poledico na vo- ziščih in seveda mokro listje, ki pre- cej podaljša zavorne poti. NEVARNA PREHITEVANJA NA »SLOVENIKI« Zaradi vse večjega števila smrtnih žrtev na odseku "Sloveni- ke- od Arje vasi do Tepanja, so pro- metni miličniki 30. oktobra izvedli pet ur trajajočo akcijo. Med najpo- gostejšimi vzroki za težje prometne nesreče na ¦Sloveniki" je predvsem nepravilno prehitevanje, ki je na primer samo v zadnjih treh letih za- htevalo deset smrtnih žrtev. Zato so postavili neuniformirane miličnike- opazovalce na odsek med obema predoroma na avtocesti. V petih urah so miličniki opozori- li 15 voznikov zaradi lažjih kršitev prometnih predpisov, izrekli 70 mandatnih kazni (večinoma zaradi neprižganih žarometov v predoru), deset voznikov bo moralo na zago- vor k sodnikom za prekrške (veči- noma zaradi nepravilnega prehite- vanja), dva voznika sta bila ob voz- niško dovoljenje, ker sta sedla za volan vinjena, eden pa je bil zaradi neizpravnega vozila ob prometno dovoljenje. Podobne nadzore z neuniformirani- mi prometnimi miličniki so sicer pripravili že pred leti, zaradi pogo- stih prekrškov pa so morali ponov- no, uvesti take nadzore saj •nava- dne- kontrole na Sloveniki ne zale- žejo, ker jih vozniki prehitro opazi- jo. Celjski prometniki obljubljajo. da bodo podobne akcije v prihod- njih mesecih še izvedli. Ob tem še tole: vsi tujci, ki so naredili prekršek na "Sloveniki" so napako takoj priznali, medtem ko je večina domačinov zanikalo prekr- .šek. ZA VOLAN SEDAJO TUDI VINJENE ŽENSKE Prometne statistike v zadnjih dveh letih kažejo, da se alkohol vztrajno drži na drugem mestu med vzroki za prometne nesreče, zato so celjski miličniki prejšnjo soboto izvedli šesturno akcijo, v kateri so iskali predvsem grešnike, ki so sed- li za volan vinjeni. Miličniki so ustavili 1012 vozni- kov in ugotovili 146 lažjih kršitev, izrekli 48 mandatnih kazni, zaradi vinjenosti odvzeli 42 vozniških do- voljenj, 14 voznikov je bilo ob pro- metna dovoljenja, vse skupaj pa se bo moralo pred sodniki za prekrške zagovarjati 124 voznikov. Glede na sorazmerno redek pro- met na cestah, sa v kratkem času odkrili precej vinjenih šoferjev, ne- kateri so imeli v krvi precej več kot 0,5 promila alkohola. Miličniki tudi ugotavljajo, da so včasih sedli za volan samo vinjeni moški, sedaj pa je med njimi tudi precej vinjenih žensk. Sicer pa je bilo v vseh dose- danjih akcijah prometnih milični- kov vedno odkritih precej kršilcev prometnih predpisov. Ker bomo letos martinovali dve soboti zapored, bodo miličniki po- dobno akcijo z balončki izvedli tudi naslednjo soboto. S. SROT (NE) SKRITE PROMETNE REZERVE Celjski prometni stro- kovnjaki in komunalci tarnajo, da nimajo dovolj denarja za postavitev pro- metne signalizacije. Po- stavitev prometnega zna- ka stane namreč kar 30 do 40 tisoč dinarjev. Zato jim sporočamo, da imajo v Zagati in Ozki ulici v Ce- lju še skrite rezerve - dva nepotrebna prometna znaka, vredna okoli 60.000 (novih) dinarjev, ki bi jih verjetno s pridom lahko uporabili tam, kjer sta potrebna, ob vhodih v ti dve ulici pa samo zme- deta voznike, ki še kaj da- jo na prometne znake in jih (poskušajo) upošte- vati. S.Š. »PAJEK« DELA Po daljšem premoru ]^ spet na delu celjski ..pj,. jek", ki je začel odvažati nepravilno parkirana osebna vozila. Tako sta J naprimer prejšnji teden« dva šoferja pustila svoji« vozili kar pred vhodom vi celjsko bolnico in tako za- ] prla pot rešilnim avtomo- bilom. Prometni milični- ki ugotavljajo, da vse vef voznikov parkira na me- stih, kjer neposredno ovi- rajo ali ogrožajo promet, zato je pomoč pajka, (ki| mimogrede, za vznika ni ravno poceni) še kako do- brodošla. S. S. ŠTORE: TATVINE REZERVNIH DELOV v priporu se je znašel 26-letni Božo Pantelič iz Stor, ki je utemeljeno osumljen, da je storil na- daljevano kaznivo deja- nje tatvine. Osumljenec je iz Tovar- ne traktorjev v Železarni Store, kjer je zaposlen odnesel več delov za trak- torje in nekaj gradbenega materiala. Večino delov je zvozil v domači kraj v bližini Srbca v BiH (kako je organiziral prevoz, mi- ličniki še ugotavljajo). Ta- ko so pred dnevi s tovor- njakom v spremstvu celj- skih miličnikov pripeljali iz tega kraja za približno 200.000 dinarjev rezerv- nih delov za traktorje. Pantelič je rezervne de- le nosil skozi luknje v ograji okrog tovarne, ki jih je bojda sam naredil. Preiskovalcem je pove- dal, da mu pri krajah ni nihče pomagal. S. $^ 45-12. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 17 PROMETNE fieSREČE ^oTORKA ZBILA JvTOMOBIL jja železniški prehod v Ostrož- jfitn pri Ponikvi, ki je pravilno jpreniljen s prometnimi znaki, je [peljal voznik osebnega avto- Jiobila IVAN SAGADIN, 38, iz pvora pri Šmarju. Takrat je iz jnieri Maribora pripeljal motorni potniški vlak in trčil v avtomobil ter ga potiskal 200 metrov daleč. Voznik Sagadin se pri tem ni po- jljodoval, škode pa je za 180.000 dinarjev. gREZ IZPITA IN PREHITRO . DRAGO CEDE, 18. iz Založ pri polzeli se je peljal z osebnim av- Itomobilom skozi Šentilj. Zaradi neizkušenosti (nima vozniškega dovoljenja) in zaradi neprimerne hitrosti, je v blagem desnem ovi- j(u zapeljal v levo in trčil v pro- metni znak, nato pa zapeljal v obcestni jarek in se pri tem težje poškodoval. Škode je za 50.000 dinarjev. S TRAKTORJEM ZAPELJAL ČEZ NOGO Ko je J02E LAVBIC, 4.5, iz Dramelj vozil traktor s priklopni- kom mimo stanovanjske hiše v Dramljah, je z zadnjim delom zbil CVETKO ME2NARIC, ki je ob cesti nakladala zemljo v sa- mokolnico. Lavbič se je ustrašil [in zapeljal vzvratno, pri tem pa j zapeljal Mežnaričevi čez nogo. iIZSILJEVANJE V KRIŽIŠČU Po Ljubljanski cesti v Celju je pripeljal v novo križišče v Medlo- gu voznik osebnega avtomobila E-STANKO RABUZA, 25, iz Debra in zavijal v levo, s tem pa izsilje- val prednost tovornjaku, katere- ga je iz smeri Levca pripeljal ŽARKO SERA2IN, 30, iz Pe- trovč. Tovornjak je silovito trčil v osebni avtomobil, pri čemer je voznik Rabuza padel iz vozila pod kolesa tovornjaka. Stanko Rabuza je na kraju nesreče umrl, lažje pa se je poškodovala sopot- nica v osebnem avtomobilu. NA PREHODU ZA PEŠCE Po Koroški cesti v Titovem Ve- lenju je vozila proti staremu ja- šku voznica osebnega avtomobi- la JOŽICA STROPNIK, 2U iz Kavč in na prehodu za pešce spregledala MARTINA BOROV- NIKA, 52, iz Titovega Velenja. Trčila je vanj in ga zbila po cesti- šču, pri čemer se je pešec težje poškodoval. ZBIL KOLESARJA IN MRTVEGA PRIPELJAL VZD DANIEL TOPLISEK, 22, iz Rjavice je na preglednem in raz- svetljenem delu Kidričeve ceste v Rogaški Slatini dohitel kolesar- ja JOŽETA KITAKA, 53, iz Sp. Sečovega ter ga tako tesno prehi- teval, da ga je s sprednjim de- snim blatnikom zbil po cestišču. Toplišek je s pomočjo sopotnika poškodovanega Kitaka odpeljal v zdravstveni dom v Rogaški Sla- tini, kjer pa je zdravnik ugotovil, da je Kitak že umrl. PREHITEVANJE V MEGLI Iz Ljubnega proti Mozirju je vozil z osebnim avtomobilom MIRAN PRIČA, 20, iz Okonine. V Šentjanžu je dohitel osebni av- tomobil, ki je zaradi goste megle (vidljivost je bila le okoli 30 cm) vozil počasi in ga pričel prehite- vati. Med prehitevanjem pa je s sprednjim levim delom vozila zbil 17-letno S.M., ki je hodila pravilno po svoji levi strani. Tež- 'ko poškodovano deklico je Priča takoj odpeljal v mozirski zdrav- stveni dom, od tam pa so jo pre- peljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. KRONIKA DELOVNA NESREČA S SMRTNO POŠKODBO OTMAR NOVAK, 45, iz Pari- dola je z brusilnim strojem čistil notranjost 10-tonske kokile, ki je bila na tirnem stojalu, in sicer v livarni štorske Železarne. Ker je bilo potrebno kokilo obrniti za 180°, je poklical na pomoč skupi- novodjo čistilnice kokil, da mu je pomagal kokilo speti z verigo na 25-tonski žerjav. Ko sta kokilo spela, sta dala znak žerjavistu, da jo dvigne. Ko paje žerjavist koki- lo dvignil približno 20 cm s stoja- la, je le-ta zanihala in stisnila gla- vo Novaku ob drugo kokilo. Tež- ko poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je po ne- kaj urah umrl. Novak pri delu in imel zaščitne čelade. KLJUČ POD PREDPRAŽNJKOM MEHMED ADEMOSKI iz Lju- bije najbrže nikoli več ne bo pu- stil ključa stanovanjske hiše pod predpražnikom, kot je to storil prejšnji ponedeljek. Neznancu je bilo zato lahko vstopiti v sicer zaklenjeno hišo in odnesti radio- kasetofon ter hranilno knjižico s precejšnjo vlogo......... __, POŽAR V ŽUPNIŠČU V župnišču v Rečici ob Savinji je v eni od sob začelo goreti, naj- verjetneje zaradi okvare na elek- trični napeljavi. Zgorelo je precej inventarja, požar se je pričel širiti tudi v sosednjo sobo, tako da so škodo ocenili na okoli 200.000 di- narjev. JOSIP JURČIČ DOKTOR ZOBER 8 Lisec je hotel nekaj vprašati, a stara Senčarica naglo Vstane in smejoč se pravi: »Oj, oj, gospod Lisec, glejte, kako govoriva, kakor bi bila sto let že znana in prijatelja. In vendar sva bila še pred eno ^ro tuja. Sedaj vidim, da sem stara in da malo med ljudi prihajam. Preden vemo kako in kdaj, izpovemo vse.« »Ali se smem tedaj v grad priti zahvalit?« vpraša Lisec odhajajočo. »Za zdaj ne, prosim vas, da nikakor ne. Naša gospa neče tujih obrazov, za nič ne. Zato tudi nikoli nikamor ne pri- 'iemo nego v nedeljo k maši, kjer pa, kakor veste, so skoro Sami kmetski ljudje, in še tukaj se ne smeva z Lino nikjer Pomuditi.« »A vendar v mesto hodite večkrat z gospico, tako kakor Sem vas vprvič videl, ko sem se sem vozil?« »V mesto? O! Ko bi vi vedeli, kako dolgo sem gospo Prosila, preden mi je dovolila Lino s seboj vzeti! In samo za en dan!« SBDBŠO POGLAVJE Od tega dne dalje ga je stara gospodična mnogokrat obiskovala in, ko bi se bil še tako branil, moral je iz grajske ^hinje in kleti, katera je bila še od prejšnjih časov oskr- '^Ijena, raznovrstne reči v dar jemati, dasi mu je bilo še ^^dno prepovedano v gradu osebno zahvaliti se zanje. Na- sadil se je na tak čuden položaj v tem kaže, ker v vasi zares ^ gastronomičnem oziru ni bilo nikake izbire in ker se je na 'iružbo stare gospodične kmalu priviknil, kakor da bi bila ^'Jdi njegova teta. Po dve uri je mogel ž njo govoriti in se je večidel prav dobro zabaval, kar seveda je bilo tem manj posebnega, ker je bil na Volčjaku brez omikane družbe. Mogel je tej stari ženski nasproti tako odkritosrčen biti kakor dobri materi in morda še bolj, kajti s časom ji je za zvita njena povpraševanja pripovedoval celo z veselim hu- morjem natančno historijo svoje prve študentovske »lju- bezni« in kako je nazadnje cela stvar smešen konec vzela ter je on izprevidel, da je bilo vse vkup bolj mladostno motenje sam^ega sebe nego resničen, za vse življenje traja- joč čut. Tega, izvzemši najboljšega prijatelja svojega, ni še nikomur pripovedoval. Isto tako ji je razložil zaradi njenih jako diplomatično stavljenih povpraševanj mnogo mladih dogodb iz svoje mladosti, svoja trpljenja in veselja, kakor jih ima večina ljudi, a so vendar zmerom originalna. In za take reči ter pripovedovanja, za tako - del bi - otročjo zaupnost so postarne dobre ženske hvaležne. Kaj čuda, če je tudi starka nazadnje prav kakor kaka mati našega znanca rada imela in skrbela za Lisca ter bi ga bila včasi, kadar je govoriti hotel, poslušala do bogzna kako dolgo, ko bi je ne bilo klicalo delo domov. Tako je bila pogostoma pri njem in govorila sta vedno več. Ta njena zaljubljenost - naj se nikdo na tem nepravem izrazu ne spotika - je imela važne nasledke. Omenjali smo že, v kaki srčni razmeri je bila »teta« z mlado gospodično Karlino Langmanovo v gradu. Ljubila jo je kakor hčer in tudi Lina je imela v njej edino srce, kateremu je vse zaupa- vala, kajti mati njena, grajska gospa, ni niti s hčerjo govo- rila, tudi ne, kadar je bila zdrava, in za hčer se ni več brigala, nego da jo je, kolikor se je dalo, samotno držala, za vse drugo skrb prepustivši Senčarjevi, celo za vso odgojo mlade deklice. Ni čuda, da je gospodična Senčar nasproti svoji mladi tovarišici in učenki mnogo o tem govorila, kar ji je bilo v srcu, temveč, ker drugemu ni imela komu govoriti. Zato, kadar koli je prišel govor na inženirja - in to je bilo naravno jako mnogokrat - znala je stara teta Lini toliko hvale in toliko lepega in dobrega o tem novem znancu povedati, da se je mladi gospici zdel ta mladi mož ideal dobrega človeka. Naravno, da se je njena mlada fantazija tudi potem s podobo tega mladega inženirja pečala, kadar ni bilo niti govora o njem. Vsaj nobene nedelje ni zamudil ob desetih maše in posta- vil se je vselej pred ono krčmo, kjer je grajska kočija čakala, da je mogel gospico videti in pozdraviti, ko se je s staro teto vozila domov. In njegov šopek cvetlic, kijih je dobil na svoj rojstni dan po teti od gospice za god. čuval je celo z žensko marlji- vostjo, kar je gospodična Senčar enkrat z zadovoljstvom opazila. Teta bi mu bila lahko povedala, da je gospica Lina zar- dela kakor pol zrela češnja, ko je to cula, ali teta tega zardenja ni opazila, kajti sicer v drugih rečeh tako previdna stara je bila v tem slepa. Da je bila namreč v dve mladi srci vržena iskra, iz katere se mora razpaliti žar burno plameneče ljubezni, kdo je bil kriv vsega nego prvič slučaj, drugič pak ta teta s svojim ponevednim in nehotenim posredovanjem. Realist bi sodil: koliko ljubezni potrebnih src leže k večnemu pokoju, ki niso bila nikdar ljubljena! Koliko lju- bezni polnih src nima kam iztresti svojega izobilja, nima kam obrniti bogastva tega morda edino plemenitega in blagega na materialistični zemlji! Ali, da se realist k prozi vrne. koliko samcev in samic ostane »tako« samo ker je manjkalo prilike, lučaja ali narebe, da bi se bili zavezali. Tako bi bil tudi naš Ivan Lisec gotovo po svojem odhodu iz Volčjaka in od Pražanka proč kmalu iz misli pustil gospico in nit ne s Prešernovim dohtarjem za slovo pel: Naj teko ti mirni dnevi, Bog ti živi teto staro. OSMO POGLAVJE Nekega jutra je Lisec neobičajno dolgo spal. Bil je prejš- nji dan po opravkih v bližnjem trgu in tam se je z nekim znancem dalje v noč pomudil, potem kasno domov prišel. Ko tako v najprijetnejšem jutranjem polspanju na poste- lji leži, čuje zunaj pred vrati kričanje jeznega človeka, vrata se odpro in v njegovo izbo stopi majhen, suh, star gospod, drobnega lica, a iskrih oči, sivih las, na glavi rdeč fes, kakor je v vzhodu med Srbi in turki navaden, a sicer starinsko civilno oblečen. »Jaši ti vrag dušo! Sto hudičev! Kdo ti je dovolil! Kdo si ti, kaj imaš tu ?« Tako vpije tujec sredi izbe na Lisca, ki se je bil na pol v postelji vzdignil, in ga s srditimi očmi gleda in s prstom vrata pokaže: » Ven!« Zadaj se prikaže gospodar, kmet Šolar: zadrega in strah se mu vidita na obrazu. »Gospod doktor...« poskuša kmet govoriti. Sedaj je Lisec vedel, kar je precej slutil, da ima poslovati z gospodarjem izbe. v kateri je stanoval na županovo odgo- vornost. To je torej tisti Zober! »Hudič!« kolne starec Šolarja. »Kdo ti je rekel kvartirat v mojo posteljo vsakega pritepina, ki skozi vas teče. pasja vera. jaz ti že pokažem.« Zakaj je tako... ZAKAJ PAPIGA GOVORI? Papiga je sposobna posne- mati človešlii glas in ponav- ljati besede, Icer ima talco oblilcovan jezile. Posnema dobro in razločno, mi pa go- vorimo, da papiga »govori«. V gozdu posnema papiga glasove drugih živali. Njen pravi glas je pisliajoč, vre- ščeč. Papiga seveda ne more go- voriti icot mi. To pomeni, da se ne more izražati z razu- mnim govorom Icot človek. Ptica samo uspešno posne- ma glasove, vendar sodi v vrsto zelo inteligentnih ptic. Jezik papige je razmeroma debel, kljun pa zakrivljen, kar oboje omogoča dobro posnemanje glasov. Razen tega ta pisana ptica iz trop- skih krajev ne samo da zna, temveč tudi želi posnemati tuje glasove. Med pticami jih je še nekaj, ki prav tako do- bro posnemajo tuje glasove, predvsem človeške, tako npr. škorec in nekateri kosi. ZAKAJ NEKATERO CVETJE DIŠI? Vemo že, da cvetje s svojo pisanostjo privlači čebele, metulje in druge žuželke, in to zato, da hi ti žužki poma- gali pri opraševanju cvetov. Isto vlogo ima pri nekaterih cvetovih vonj: njegova dolž- nost je, da privabi kar največ žuželk. Zato nekatero cvetje diši. Torej ne zaradi nas. Vonj pri rastlinah ni samo v cvetju, čeprav je le največ- krat tam. Pri mnogih rastli- nah dišijo skorja, list ah ko- renina. Rastlinski vonji izvi- rajo od organskih kemijskih spojin, ki jim pravimo eterič- na olja. Te spojine so prijet- nega vonja in lahko izpare- vajo. Zato dišeči cvetovi brez težave razširjajo svoj vonj po okolici in privlačijo žuželke. Večina cvetov diši podnevi, največkrat zjutraj, medtem ko proti večeru vonjponehli- je in pod noč izgine. Nekate- ri cvetovi razširjajo svoj vonj zvečer in ponoči - in jih oprašujejo žuželke ponoči. ZAKAJ IMA KAMELA GRBO? Kamela je žival, ki živi v puščavah in suhih krajih. Včasih po več dni ne more priti do hrane in vode, pa ji je narava dala grbo, ki je prava shramba za hrano. Ko ima hrane dovolj, se temeljito na- je in spravi maščobo v grbo, od koder jo potem jemlje. Poznamo enogrbo in dvo- grbo kamelo. Enogrba živi v Afriki, dvogrba pa v Aziji. Kamela je udomačena žival iz rodu parkljarjev. Žival je zlasti prilagojena za življenje v suhih puščavskih krajih z malo vode in hrane: zelo je zdržljiva in močna ter jo zato uporabljajo za nošenje tovo- ra in za jahanje. Kamela lah- ko v grbo natovori veliko re- zervo hrane, ki jo potem po- stopoma rabi. Sita kamela ima zato veliko grbo, lačna pa občutno manjšo in pove- šeno. AMADEUS POROČA Ker sem se v času stabili- zacijskem v pasu nekoliko stanjšal sem sklenil kupiti naramnice po domače »af- tre« Odgovor je bil: »tre- nutno nimamo ker so teža- ve z uvozom.« V kolikor dvomite, da tudi ta tako nujen stabilizacijski arti- kel (Made in NDR) uvaža- mo in najbrž zaradi tega stabilizacija nekoliko za- muja, si oglejte sliko. V dokaz ponujam sliko škat- lice naramnic, katere je moč kupiti v Merxovi tr- govini v Novi vasi. Tam jih slučajno še imajo ne- kaj v zalogi. 45 - 12. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 19 HOKEJ: ffti TOČKE Z GOSTOVANJ j^okejisti na ledu so že od-j jjgrali 9 kol državnega pr-| ,^pstva. V vodstvu so Jese-j jčani s 17. točkami pred nlimpijo 15, Cinkarno Celje j3 Crveno zvezdo 9, Partiza- ^^ni 8, Medveščakom in l^ranjsko goro 5 ter Sparta- ^(,niOtočk. Turneja po Vojvodini in grbiji je za celjske hokejiste pa ledu Cinkarne bila uspeš- na. Celjani so namreč prema- gali v Subotici Spartaka 11:4 j3:l, 5:1. 3:2). V tem srečanju -o prišli do izraza tudi mlajši ,gralci. Strelci za celjsko ijioštvo pa so bili Perčič in poljanšek po tri ter Felc, Lesjak, Marčec, Filipovič in 2bontar po enega. Dva dni pozneje so igralci Cinkarne nastopili v Beogra- du proti Crveni zvezdi. Ostri domačini so tokrat dosegli le uspeh in so uspeli igrati pro- ti Celjanom neodločeno 3:3. (1:0, 0:2, 2:1). Celjani so vod- stvo Crvene zvezde iz prvega polčasa hitro v nadaljevanju izenačili in povedli, tako da je bila najbolj dramatična zadnja tretjina, v kateri so bolj rutinirani igralci Cinkar- ne zlahka osvojili točko. Strelci so bili Jan, Zbontar in Filipovič. Celjani bodo ta teden odi- grali več srečanj. Včeraj so gostovali na Jesenicah proti vodeči ekipi Jesenic, v sobo- to pa gredo v goste Kranjski gori. Šele v soboto, 21, no- vembra, pa se prične serija srečanj v Celju, ko igrajo Ce- ljani najprej proti Medvešča- ku, potem pa proti Olimpiji, Partizanu, Spartaku, Crveni zvezdi, Jesenicam in Kranj- ski gori. Torej, kar sedem te- kem bomo v novembru, in decembru videli v Celju. J.KUZMA SIN PO STOPINJAH OČETA v Ljubljani je bil zadnji nastop celjskih dvigalcev uteži v okviru letošnje repubhške lige. Tudi tokrat so Celjeni zmagali, saj so premagali Olimpijo 2:0 ali v kilo- gramih 797:904. Slednji celjski rezultat je tudi nov repu- bliški rekord v tej zvrsti tekmovanja!I! Tako so Celjani brez poraza poštah republiški prvaki in se bodo z ostalimi najboljšimi ekipami BiH, Hrvatske, Srbije in AP Vojvodine pomerili v kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo ali med osem najboljših jugoslovan- skih ekip. V Ljubljani so se v zadnjem dvoboju v okviru republi- ške hge izkazali vsi, najbolj pa mladi MARKO URAN- KAR, sin Jožeta Urankarja, ki je postavil tudi pet repu- bliških rekordov za mlajše mladince. Tako se prav on razvija v odličnega celjskega športnika, ki uspešno na- daljuje pot očeta Jožeta Urankarja, ki pa je v ekipi še vedno najboljši. Rezultati Celjanov: Marko Urankar 150 kg, Jože Gašperlin 185 kg, Drago Opalk 230 kg, Tine Bevc 205 kg, Jože Urankar 245 kg, Franjo Molnar 220 kg in Slavko Urankar 210 kg. V zadnjem dvoboju v„Ljub- Ijani je Marko Urankar postavil pet rekordov za mlajše mladince v Sloveniji, Drago Opalk pa dva za člane. Tako so celjski dvigalci uteži kljub težkim vadbenim pogojem in drugim težavnostim dosegli enega svojih doslej največjih uspehov. Zmagala sta volja in upornost. Na sliki je nova celjska športna nada MARKO URAN- KAR, ki uspešno stopa po očetovih stopinjah. Morda se v njem skriva bodoči novi celjski olimpijec, kot je bil to njegov oče Jože Urankar leta 1972 v Munchnu ... T.VRABL NOVA ZMAGA LIBELE Košarkarji Libele so v 5. kolu tekmovanja v IL zvezni ligi dosegli svojo četrto zmar go in ostali med vodečimi moštvi prvenstva. Tokrat so igrali proti Alkarju iz Sinja in gladko zmagali z rezulta- tom 99:77 (48:34). Celjski košarkarji so bili vseskozi boljši in so si že v deseti minuti priborili pre- dnost, s katero so lahko po- tem mirno nadaljevali igro in trener prof. Mile Cepin je dal priložnost prav vsem igral- |cem, da so lahko pokazali svojo formo. Zato so se tudi vsi vpisali med strelce. Koše pa so tako dosegli za Libelo: Tovornik 33, Priganovič 16, Aničič 10, Turk 8, Cencelj in Sagadin 6, Prodan Muha, Kugovič in Kralj 4, ter Ka- fedžič po dva koša. Celjani so na vrhu lestvice! kk.^........ ____^ . :...JaJC.. ŠPORTNI KOLEDAR HOKEJ NA LEDU: I. liga 10. kolo: Kranjska gora - Cinkarna Celje v soboto na Jesenicah. V predtekmi Zlatarna Celje - Veterani Jesenic. KOŠARKA: II. zvezna liga: Dalvin Split - Libela v Splitu. Republiška liga: Comet - Ilirija, Elektra - Branik, Kovinar - Zagorje. Republiška liga ženske: Libela - Prekmurje, Seno- žeče - Comet in Drava Rogaška Slatina. Nedelja, 15. novembra Finale kadetskega prvenstva Slove- nije v telovadnici Tehniškega šolskega centra Celja, nastopajo Libela Celje, Ilirija Ljubljana in Šenčur Kranj. Ob 10. uri: Šenčur - Ilirija, ob 13. uri: Libela - Šenčur in ob 16. uri: Ilirija - Libela. NOGOMET: II. zvezna liga - 15. kolo: AIK - Rudar (Titovo Velenje). Republiška liga: Šmartno - Ilirija. ROKOMET: I. B. zvezna liga: Jugovič (Kač) - Aero Celje. II. zvezna lijga - moški: Rijeka - Šoštanj, ženske: Velenje - Dja- kovo. Republiška moška liga: Aero Celje - Branik, Peko - Minerva; ženska republiška liga: Andraž - Burja, Šmartno - Fužinar. ODBOJKA: II. zvezna liga - ženske: Merkur - Ljubno. Repu- bliška ženska liga: Golovec - Mežica. Moška republiška liga: Topolšica - Stavbar, F. Malgaj - Šempeter in Polskava - Bra- slovče. REKREACIJA IN TRIM: pokriti bazen Golovec - sobota: trimska akcija v plavanju »Za vitko postavo je plavanje pravo« za vse občane in vse starostne kategorije obehspolov. JUDO NOV USPEH »IVO REYE« Mladost ponovno klonila Judoisti celjskega kluba Ivo Reya so dosegli nov uspeh. U 4. kolu državnega prvenstva so gostili moštvi Mladosti iz Zagreba in Dina- ma iz Pančeva. V troboju so tako Celjani kot Zagrebčani zlahka premagali Dinama in, to Celjani z 12:2 (45:10) ter Mladost 10:4 (44:8). Tako je šele tretje srečanje prineslo tisto pravo borbo, ki navdu- šuje vse ljubitelje tega športa. Gostje so bili na papirju veliki favoriti, zlasti zaradi tega, ker v celjski ekipi ni nastopil mladi Štefan Cuk, ki se je težje poškodoval na evropskem prvenstvu v San Marinu. Ni pa bilo tudi Mar- jana Fabjana, ki je v JLA. Toda mladi Pungaršek in Imamovič sta odlično nado- mestila manjkajoča tekmo- valca. Celjani pa so po zani- mivi in ogorčeni borbi pre- magali Mladost z rezultatom 8:6 (16:10). Bil je to dvoboj, ki je nav- dušil preko sto gledalcev. Najprej sta Samo Pungaršek in Jaka Oštir povedla 4:0. Za- ložnik Roman je s pristran- sko odločitvijo izgubil proti mladinskemu reprezentantu Vukšiču. Sledila je kratka in efektna borba, v kateri je Fa- dil Imamovič premagal Ser- tiča 10:0. Toda v težjih kate- gorijah so imeli gostje boljše predstavnike; Toda le v bor- bi Pliberšek - Kraljevič Mla- dost osvoji obe točki, kajti Oberžan in Anderle sta proti svojima nasprotnikoma osvojila po eno točko in s tem zmago. e Za uspeh so zaslužni vsi. Oštir, Imamovič in Pungar- šek so zmagali po dvakrat, Anderle in Obržan sta enkrat zmagala in enkrat dosegla neodločen rezultat, dve točki pa je dodal tudi Založnik. Skratka močno pomlajena ekipa celjskega ligaša se je predstavila v odlični luči. J.KUZMA ŽENSKA EKIPA TRETJA MED MOŠKIMI Na letošnjem kegljaškem tekmovanju v regijskem prven- stvu v borbenih igrah za pokal Maršala Tita so med 20 ekipami dosegle najbolj presenetljiv rezultat kegljavke KK Celja, ki so med moškimi ekipami osvojile tretje mesto in se uvrstile v nadaljnje tekmovanje. Zmagala je ekipa KK Celje (moški), ki bo skupaj s Partizanom Šoštanj, svojo žensko ekipo in Dobrno predstavljala celjsko regijo na medregij- skem tekmovanju. Končni vrstni red tekmovanja, na katerem je nastopilo 200 kegljačev: Celje (moški) 1498, Partizan Šoštanj 1370, Celje (ženske) 1366, Dobrna 1363, Kovinar Štore 1306, Hmezad Žalec 1283, Ingrad 1281, Tekstilja Prebold 1265, Moste Prožinska vas 1215, Cinkarna 1175, Partizan Šentjur 1174, Obrtnik 1150, Avto Celje 1150, Invalid Celje 1149, TIM Laško 1142, Obnova 1134, Lik Savinja 1021 in Slovenija avto Celje. LEP USPEH MLADIH PLA VALCEV NEPTUNA Plavalci Neptuna iz Celja so že opravili več nastopov v plavalnem mnogoboju Slovenije. V teh zimskih hladnih dneh so redno vadili in tekmovali ter že do.segli prve rezul- tate. Mimo rekorda Tanje Fermentin moramo omeniti, da so rezultati Plavalne zveze Slovenije po drugem krogu več kot optimistični za celjsko mlado plavalno generacijo, katero Vzorno vodi trener Peter Podsedenšek. Vrstni red celjskih plavalcev v lestvici plavalcev Slovenije ie po II. kolu naslednji: člani: 2. Nosan 1299 točk, 4. Tanko 816; starejši pionirji: 3. Škerl 1185, 8. Jašarevič 916, 10. Lesjak 758, 11. Planinšek' 705; mlajši pionirji A; 8. Mhnarič 729, 9. Kramer 709, 18. Zimšek 526, 23. Prosečnik 489, 24. Ribič 463, 25. Resinovec 446, 26. Stopinšek 418; mlajši pionirji B/I: 1. Jurak 720; mlajši pionirji B/II: 4. Lebič 465, 8. Božič 358, 16. Zupane : 280, 20. Vračun 230, 36. Brodah 138 točk; mlajši pionirji C: 2. Radanovič 401, 3. Polutnik 375, 4. Jeršič 362, 7. Vučer 302, 12 Dodig 232,15. A. Avžner 183, 16. Močivnik 172, 37. B. Avž- ner 75 točk. Mladinke: 1. Logar 1452 točk; starejše pionirke: 6. Jurše , Ul9, 7. Radaljac 1081, 10. Lovrič N. 1005, 17. S. Lovrič 782, 20. Koštomaj 617; mlajše pionirke B.: 1. Anderle 864, 2. fermentin 807; mlajše pionirke B/II: 4. Cvirn 578, 5. Iharec 517, 18. Kočevar 252, 26. Šmigovec 206, 34. Rezinovič 104; »nlajše pionirke C: 1. Drezgič 776, 13. Mlinaric 210. 14. Tomko 208, 16. Marinček 199, 24. Lebič 91 in 25. Struc 42 točk. J.KUZMA NA KRATKO TESEN PORAZ KOVINARJA Začelo se je tekmovanje v enotni slovenski košarkarski ligi za čla- ne, kjer s celjskega področja na- stopajo tri ekipe: Elektra iz Šo- štanja, Comet iz Slovenskih Ko- njic in prvič tudi kot lanski zma- govalec v nižjem tekmovanju Kovinar iz Štor. Slednji je v 1. kolu igral v Šentjurju (v Storah ni ustreznega prostora!) in po enakovredni igri tesno izgubil z Rudarjem iz Trbovelj 81:80, pol- čas 39:37. Strelci za Kovinarja: Džuričič 26, Planko 13, Erjavec in Kitanovski po 12, Marjan in Bojan Mackovšek po 8 ter Šlatau 1. V 2. kolu bo Kovinar igral zno- va doma, tokrat proti Zagorju. TV NEUSPEŠNA COMET IN ELEKTRA Republiška moška liga 1. kolo. Comet iz Slov. Konjic je izgubil v Kranju proti Triglavu 99:85 (53:40). Strelci za Comet: Keblič 28, Lajner 3, Šrot 4, Rozman 8, Unger 4, Jerončič 23, Strnad 10 in Leskovar 5. Elektra iz Šoštanja je izgubila v Zagorju 95:66 (48:33). Strelci za Elektro: Klančnik 2," Mackovšek 2, Glasenčnik 2, Udrih 13, Hliš 17, Breznik 8, Kuder 18 in Tomic 4. TV KADETI LIBELE V FINALU Kadeti Libele so v polfinalu na področju Slovenije za košarkar- ski pokal v Celju močno prema- gali ekipo Partizana iz Mirne 105:60, polčas 53:26. Strelci za Li- belo Celje: Ulaga 22, Polutnik 14, Radoševič 6, Vrček 4, Urbanija 9, Turk 16, Cvikl 6, Martič 6 in Govc 19. Najboljši so bih Ulaga, Turk in Govc. V finalu se bodo pome- rile tri najboljše ekipe. TV INVALIDI ŽALCA TRETJI V SEVNICI Ob občinskem prazniku Sevni- ce je bilo tudi več različnih šport- nih tekmovanj. V šahu je nasto- pilo sedem ekip, zmagala pa je ekipa Društva invalidov iz Tito- vega Velenja, medtem ko je bila ekipa Društva invalidov iz 2alca tretja. Zanimivo je, da je slednja ekipa na zadnjih dveh tekmova- njih zmagala, letos pa ji je prvo mesto »ušlo« zaradi tega, ker so v vseh dvobojih nastopili samo s tremi igralci, namesto štirimi. kot predpisujejo pravila. Škoda! J02E GROBELNIK NEUSPEŠEN ZAČETEK CELJSKIH KOŠARKARIC Košarkarice Libele so startale v Slovenski košarkarski ligi. V 1. kolu so gostovale v Kopru in po enakovredni igri izgubile z do- mačinkami 76:73 (35:30X Po kon- čani tekmi je celo trener Kopr- čank javno priznal, da sta o zma- gi odločila sodnika. Za celjsko ekipo so bile tokrat uspešne: Ko- želj 26, Cerjak 13, Božič 13, Cen- celj 8, Bozovičar 8 in Aleksič 6. Upajmo da bo v prihodnjem, drugem, kolu bolje... JANA B02IC ODBOJKARSKE VESTI v II. ZDL ženske zahod je eki- pa Ljubnega v 4. kolu doma za- beležila drugo zmago in sicer nad Porečankami 3:2. Na lestvici je Ljubno šesto, v 5. kolu pa gostuje pri Merkurju, ki je trenutno četr- ti z enakim številom točk (štiri), vendar boljšo razliko v setih. V republiški moški ligi je v derbiju Šempeter v Žalcu prema- gal Topolšico 3:0, Braslovče pa Mislinjo 3:2. Po 4. kolu vodi brez poraza Šempeter pred Topolšico, medtem ko so Braslovče sedme med osmimi ekipami. V republiški ženski ligi je Go- lovec izgubil v Mariboru proti mladi ekipi Paloma Branik 3:1. Na lestvici je Golovec sedmi. ROGAŠKA ZMAGALA v 1. kolu ženske republiške li- ge je Rogaška doma premagala Litijo 84:57 (40:32). Strelke za Ro- gaško: Pešič 10, Virant 23, Polš- nar 4, Cepelnik 9, Kamenšek 4, Zupan 3, Dangubič 4, Oblak 17, Cujež 10. TV COMET ZA TOČKO PREKRATEK v 1. kolu republiške ženske li- ge je Comet v Slovenskih Konji- cah nesrečno izgubil z Jesenica- mi 63:62 in to po podaljšku (58:58, polčas 27:32). Strelke za Comet: Pajenk 6, Celcer 16, Jav- šenak 11, Brumec 4, Hren 2, Meli- va 4, Zdovc 18 in Krajnc 1. OBČINSKI TURNIR ŠE TRAJA, VODI BRINOVEC MLAJŠI Nekoliko hude krvi je bilo po- trebno, ker je prišlo - žal - do objave napačnih podatkov. Tur- nir za - menda - občinsko prven- stvo v 2alcu še vedno traja, v vodstvu pa so slej kot prej tisti, ki smo jih v prejšnji številski -prehitro« imenovali za najbolj- še. Vodi torej Franc Brinovec mlajši pred Pipalom, Uriskom, Markom Ranzigerjem, Crepa- nom, Culkom, Turkom, Brinov- cem starejšim in Zupancem, medtem ko je Harinski odstopil od nadaljnega tekmovanja. P.s.: vrlim žalskim šahistom želimo, da bodo svoje prvenstvo uspešno pripeljali do konca. Za- radi vsega tega pa verjetno ni tre- ba iskati novega sodelavca (kon- kretno zelo prizadevnega Jožeta Grobelnika), ampak se s seda- njim pogovoriti za to, da bo po- dobnih primerov čimmanj oz sploh ne. T.VRABL ŽOGA JE OKROGLA VELENJSKI RUDAR JE TRETJIČ ZMAGAL in to nad Solinom 2:1, pa čeprav je Solin že vodil z 1 :0! Strelca sta bila Narandža in Kolec. Kljub zmagi je Rudar še vedno na predzadnjem, petnajstem, mestu z 9. točkami in izredno slabo razliko v golih (11:29). V naslednjem kolu bo igral proti AIK. ki je dvanajsti, vendar samo z dvema točkama več, kot jih ima Rudar. ŠMARTNO KLONILO V TRBOVLJAH - 3:0, to je visok poraz doslej vodečega Smartnega v republiški ligi. Ker je Maribor zmagal v Ljubljani proti Iliriji 1:0 je tako prevzel vodstvo s 17. točkami pred Šmartnim 13 itd. KLADIVAR IZ ENAJSTMETROVKE - v" vzhodni ligi je Kladivar z 1:0 premagal Proleterca iz Zagorja. TV 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 45-12. novembft. 30 LETSA VINJSKEGA MAGAZINA VSAKODNEVNA SKRB ZA POTROŠNIKA V Žalcu bodo odprli novo samopostrežno trgovino Trgovska delovna or- ganizacija Savinjski ma- gazin Žalec zaključuje le- tos 30-letno poslovanje na področju preskrbova- nja potrošnikov. Celotno obdobje so enote v okvi- ru Savinjskega magazina opravljale temeljno vsa- kodnevno preskrbovanje občanov. 30 LET ZA POTROŠNIKA Do leta 1952 je trgo- vina delovala po družbe- no določenem principu razdeljevanja blagovnih dobrin. Pred tem je bila v Žalcu ustanovljena na- bavno prodajna zadruga Žalec, katere prvi uprav- nik je bil prvoborec Vili Reberšak-Rado. Zadruga je bila organizirana v vseh večjih krajih. Blago so prodajali na živilske na- kaznice in točke. Vseh vrst potrošnih dobrin je močno primanjkovalo. Leta 1947 so začeli usta- navljati industrijske, ru- darske in gozdne trgovi- ne. Prvi povojni grosist za živila je bil Navod Celje. Značilnosti takratne trgo- vine sta bili majhnost in nefunkcionalnost. Kasne- je so ustanovili Okrajni magazin Celje, ki je bil razdeljen na več podjetij. Eno izmed takšnih trgov- skih podjetij je bil tudi Sa- vinjski magazin Žalec. Savinjski rpagazin je bil ustanovljen na pobudo nadrejenih forumov. Po- djetje je imelo v prvem za- četku 16 poslovnih enot, zaposlenih pa je bilo šest- deset delavcev ter pet va- jencev. Podjetje je bilo re- gistrirano za prodajo me- šanega blaga, tekstila in tobaka. PASIVNE IN AKTIVNE POSLOVALNICE Zanimivo je, kakšna je bila takratna delitev po- slovnih enot glede na nji- hovo rentabilnost. Med pasivne poslovalnice so sodile poslovalnice na Go- milskem, v Taboru in Gri- žah, poslovalnice s slabim koeficientom obračanja zalog pa so bile v Prebol- du, na Polzeli, v Biašlov- čah in Sem.petru. Vse ostale poslovalnice so bile aktivne in so pokrivale iz- gube prvih dveh skupin. Junija 1954 je prišlo do prve reorganizacije Sa- vinjskega magazina. Šest- najst dotedanjih poslov- nih enot se je razformiralo v osem podjetij: Trgovsko podjetje Savinjski maga- zin Žalec, Savinjsko tr- govsko podjetje Polzela, Trgovsko podjetje Petrov- če. Trgovsko podjetje Tekstilec Prebold, Samo- stojni trgovsko rudarski magazin Zabukovica ter Samostojne trgovine Ru- dar Griže, Rimski Hram ter Vransko. Do leta 1960 so se tem trgovskim orga- jiizacijam pripojile še ne- katere trgovine kmetij- skih zadrug, gozdnih in industrijskih magazinov. Leta 1962 je tako obstoja- lo pet »večjih« trgovskih podjetij v Žalcu, Prebol- du, na Polzeli in na Vran- skem. Vseh pet podjetij se je leta 1962 zaradi hitrejše- ga razvoja trgovine in boljšega poslovanja zdru- žilo v trgovsko podjetje Savinjski magazin. v kate- rem je bilo zaposleno 151 delavcev. Z združitvijo so bili dani pogoji povečane- ga obsega poslovanja. Ta združitev je že bila usmer- jena k specializaciji in mo- dernizaciji prodaje blaga. Pričeli so že s samopo- strežno tehniko prodajal- ne. Prva samopostrežna trgovina je bila v Pre- boldu. PRI ABC IN DOBRINI Takrat je Savinjski ma- gazin začel poslovno so- delovati z grupacijo ABC Ljubljana. V grupaciji ABC je Savinjski magazin sodeloval do leta 1-974, ko se je vključil v celjsko Do- brino. Iz te je izstopil leta 1978. Leta 1971 se je k Savinj- skemu magazinu priklju- čilo tudi podjetje Zaloga laškega piva Polzela. Ta- krat se je pričela tudi gro- sistična prodaja pijač in drugih artiklov. Leto dni kasneje sta se k Savinj- skemu magazinu priklju- čila še Gostinsko podjetje Hmeljar Žalec in Gostin- sko podjetje Braslovče. Leta 1978 so izvedli notra- njo samoupravno reorga- nizacijo delovne organiza- cije, naslednje leto pa se je na osnovi predloga pro- grama širše družbenopoli- tične skupnosti izločila iz delovne organizacije- TOZD Gostinstvo. Savinj- ski magazin je znova po- stal enovita delovna orga- nizacija. PRELOMNO LETO 1960 Se zlasti po letu 1960 so se začele razmere poslova- nja trgovine močno spre- minjati. Struktura ponud- be blaga se je stalno izboljševala. Izredno hiter je bil prehod od klasične! na samopostrežno prodaj- no tehniko. Za razvoj po- nudbe blaga na podeželju je Savinjski magazin opravil pomembno nalo-j go. Se zlasti pomembna za razvoj delovne organizaci- je so bila zadnja leta. Zgrajene so bile nove pro- dajne zmogljivosti. Tu ve- lja še zlasti omeniti novi blagovnici na Polzeli in v Šempetru. Ob tridesetlet- nem jubileju pa bodo v Žalcu, v Cankarjevi ulici odprli še novo samopo- strežno trgovino. Otvori- tev bo v petek, 20. novem- bra. TUDI V OBROBNIH PREDELIH S srednjeročnim pla- nom do leta 1985 ter dol- goročnim planom razvoja žalske občine do leta 2000, pa čakajo ta kolektiv še pomembne in zahtevne naloge. Omeniti velja, da bodo zgradili še več novih trgovin, prednost pa bodo imele trgovine v Prebol- du, na Vranskem in v Žal- cu. Za blagovne rezerve bo treba zgraditi primerne skladiščne prostore V manjših krajih načrtujejo manjše preskrbovalnc ob- jekte, ki bi ljudem v obrobnih in višinskih pre- delih približali vsako- dnevno preskrbo. To še zlasti velja za Vrbje, Vin- sko goro, Matke, Marija Reko, Pidvrh, Založe in druge kraje. S takšnim ra- zvojem nameravajo pre- skrbo še bolj približati ob- čanom, kar je tudi osnov- ni cilj in naloga delovne organizacije. Takšno usmeritev potrjuje tudi dosedanja razvojna pot Savinjskega magazina. Savinjski magazin je po družbenih programih or- ganizacija, ki je zadolžena za nosilca preskrbovanje tako v rednih kot tudi izrednih razmerah. V trgovinah Savinjskega magazina dobijo kupci tako rekoč vse, kar rabijo za vsakdanje življenje. Trgovci se trudijo, da bi bili kar se da dobro založeni tudi s tehničnim materialom. Izdelki so razstavljeni tako, da kupcem takoj padejo v oči in je tudi izbira lažja. Blagovnica Savinjskega magazina v Šempetru je zanimiva za kupce tudi zaradi velikih parkirišč in diskontne prodaje. Podobno velja tudi za njeno novejšo sestro na Polzeli. 45 - 12. november 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 SPREHOD PO TKANINI-TOZD MALOPRODAJA v SRCU MESTA, S SRCEM ZA KUPCA Ustavimo se natanko v središču mesta. Vabim vas na kratek klepet in na kavo v Tkanino-tozd Ma- loprodaja.Stikali bomo po policah, se posvetovali s prijaznimi prodajalkami in mimogrede izbrali ti- sto, zaradi česar ste se pravzaprav napotili po na- kupih v osrčje mesta. Prav ste naredili, če ste izbrali Tkanino. To je ko- lektiv s tradicijo treh de- setletij, kjer je moto vseh zaposlenih: skrb za kupca mora biti prva skrb. V tr- govini naj se porabnik po- čuti domače, sproščeno in ugodno, da bi lahko ostalo pozornost namenil skrb- nemu nakupu in izbiri med pisano pahljačo iz- delkov. Pri Tkanini si že vrsto let prizadevajo, da bi bili njihovi oddelki urejeni ta- ko, da bi bil vsak izdelek čim bolj na očeh kupcu, ki i mu s tem želijo prihraniti; nepotrebno tekanje iz enega oddelka na drugega in iz nadstropja v nad-: stropje. Zdi se. da je zdajš- nja ureditev Tkaninine hi-^ še najbolj primerna, za^ kar so se zaposleni v ko-' lektivu močno prizadeva- li, kakor si prizadevajo, da^ bi imeli na zalogi vselej ti- ste izdelke, za katerimi je največje povpraševanje. Prodajno blago je razvr- ščeno po specializiranih oddelkih, ki so vidno oz- načeni in tako imamo tudi v Celju blagovno hišo po vzorcu modernih evrop- skih prodajnih hiš. Celjska, oziroma Tkani- nina hiša, je tako rekoč obnovljena od tal do^vrha. Spet so stekle tekoče stopnice v obe smeri, ob- stoječe klasične stopnice prav v tem času dobivajo novo prevleko. Prenovlje- na je centralna kurjava, spet brni osebno dvigalo, urejen je bife s prostorom za družbeno prehrano za- poslenih in skupni prosto- ri za opravljanje funkcij skupnega pomena tozda. Konec koncev je od do- brega počutja zaposlenih odvisna tudi odločitev kupcev in njihova naveza- nost na trgovino ali posa- mezne oddelke. KLEPET OB DIŠEČI KAVI Vsega, kar vam nudijo v Tkanini v Celju se med pričujočimi vrsticami ne da opisati, zato pa vas želi- mo popeljati iz pritličja do tretjega nadstropja in vas opozoriti na zanimivosti iz posameznih oddelkov. V pritličju so bogato za- loženi z ženskim in mo- škim perilom vseh vrst, različnih kakovosti. Ko se boste že mudili v tem delu trgovine, se ustavite še ob policah z modnimi plete- ninami, ki se kot jesen, prelivajo v vseh barvnih odtenkih in jih je moč ku- piti v vseh velikostih. Ple- tenine, to najbolj priljub- ljeno oblačilo, nas bodo grele še celo zimo in po- mlad. K moderno ukroje- ni jopici ali puloverju se poda še praktična in mo- derna torbica. Pri Tkanini jih res ne bo težko izbirati in najti prave, za vsako priložnost in za vsak žep. K lepemu videzu sodi tudi negovan obraz in telo. Na oddelku s kozmetiko to dobro vedo in zato so na police postavili izbrane, vrhunske kozmetične iz- delke. V I. nadstropju je vselej živahno, saj se tod rade za- držujejo mamice s svojimi malčki in otroki in še po- sebej bodoče mamice. Tu je namreč razgibano in pregledno urejen prostor, kjer najdejo vse: od perila, pletenin, toplih oblačil, čevljev in igrač za otroke. Veliko nakupov v tem nadstropju bo kmalu opravil tudi Dedek Mraz. saj bo skoraj vse, za kar ga bodo prosili otroci, našel na enem mestu in si tako prihranil veliko dragoce- nega časa, ko bo polnil svoj koš z darili. V II. nadstropju se sprehodite in izbirajte med pisanimi oblačili iz asortimana ženske in mo- ške lahke konfekcije. Iz obešalnikov se vam ponu- jajo sodobno krojena oblačila priznanih jugo- slovanskih proizvajalcev konfekcije. Za vsak okus, za vsako postavo in vsem starostim primerna obla- čila stopajo v korak s sve- tovno modo. Sežete lahko po klasičnih, a vedno mo- derno ukrojenih izdelkih in tistih, ki imajo pečat vi- soke mode. III. nadstropje, kamor vas tudi pripeljejo tekoče stopnice, diha v znamenju bele tehnike, termike, akustike, bazarskih izdel- kov in kristala, oziroma kristalnih unikatnih izdel- kov. Naj velja kot namig: izdelki iz kristala, ki so de- lo priznanih umetnikov na tem področju, so vselej lepo darilo. Za pridne in spretne prste pa je še posebej mi- čen specializiran oddelek z volno za strojno in ročno pletenje. Mavrični odten- ki vseh vrst voln vselej najdejo prostor na tem od- delku. Doma spleten šal, pravi pregovor, greje dva- krat bolj! Ob koncu šega spreho- da med prodajnimi poli- cami v Tkanini pa vas va- bimo še na kavico ali sok v prijetno urejen bife v III. nadstropju. Vsem svojim dolgoletnim in bodočim kupcem, delovnim ljudem in občanom čestita kolektiv Tkanina- tozd maloprodaja ob bližnjem Dnevu republike. v VITALU PREŠAJO JABOLKA v Slovinovi temeljni organizaciji Vital v Mestinju tre- nutno predelujejo predvsem jabolka. Od Kmetijske zadruge Slovenske Konjice m iz plantaže v Paliču so odkupili 140 ton tega sadeža, da bi iz njega deloma stisnili naravni sadni sok, deloma pa ga poslali na koncentracijo v celjski Etol in od tod v izvoz. Ob tem, ko prešajo in pasterizirajo jabolka, pa že polnijo znane Frupi vrečke s sokovi ribeza, borovnic in drugih sadežev, ki so jih prešali, pasterizirali, bistrili in čistili pred meseci, ko je bila obiralska sezona zanje in ki so doslej »počivali« v njihovi hladilnici. DS TRIJE PLOTI - REGIJSKI SPOMENIK? Baje je nova vlečnica na Gol teh, med Medvedjakom in Stari- mi stani dobila ime Trije ploti. Nekateri se sedaj sprašujejo za- kaj Trije ploti?, če gre v bistvu za štiri občinske plote, zaradi kate- rih se usoda smučarskega in dru- gačnega rekreacijskega središča, kot so Golte, oziroma naj bi bile -Golte, nikakor ne more dokonč- no in ugodno razrešiti. Do sedaj jih niso uspeli urediti niti Mozirjani, niti Celjani z Izlet- nikom, niti Velenjčani z Rdečo dvorano, niti se jih niso lotili Zal- čani. niti vsi skupaj, pa čeprav je kot na dlani, da je rešitev samo v skupnih medobčinskih rokah. Skoda le, da te roke kažejo tako zelo vsaka k sebi I Na vsak način pa je treba razu- meti novo vlečnico v dolžini 400 metrov tudi kot svojevrsten in posrečen spomenik regijskemu (ne)uspešnemu dogovarjanju na Golteh, pa naj se vlečnica imenu- je Trije ali pa Štirje ploti. MITJA UMNIK PRVI ZMAGOVALCI PTT PRED KOVINOTEHNO v novem celjskem zimskem bazenu na Golovcu je ZTKO Celje pripravila prvo rekreaci sko tekmovanje v spretnosti na vodi, kjer je sodelovalo enajst ekip združenega dela: Celje, Kovinotehna, Cinkarna, Teko, Savinja, Zlatarne, Avto Celje, Obnova, EMO, Zm zarna Štore in Aero. V prvih organiziranih tovrstnih igrah v okviru sindikalnih športnih jJ (postale naj bi tradicionalne!) sta imeli največ uspeha ekipi PTT in Kovinotehne, ki stal pomerili v finalu. Prvič je zmagala ekipa PTT Celje. TV - Foto: T.TAVCjI ZLATA POVŠETA Ivan in Frančiška Povše iz Letuša sta med tistimi sreč- nimi, ki so dočakali zlato poroko. Ivan izhaja iz kmečke družine iz Šmihela nad Mozirjem. V šolo je hodil v Mozirju, pozneje pa se je pri bratu naučil tesarjenja. To delo je opravljal vse do upokojitve pri Gradbenem podjetju Oljka v Šmartnem ob Paki. Frančiška se je rodila v številni delavski družini v Rečici ob Paki. Po končani osnovni šoli je ostala doma, ker so bratje odšli po svojem, sestra pa je umrla. Ivan in Frančiška sta se spoznala v Šmartnem ob Paki in se kmalu nato poročila. Dom sta si zgradila v Letušu. Rodili so se jima štirje otroci, sedaj pa se je njuna družina povečala še za sedem vnukov in dva pravnuka. Čeprav tudi njima življenje ni prizanašalo, pravita, da je najpomembnejše zdravje in pa medsebojno razumevanje. Tega jima ob nju- nem zlatem jubileju še obilo želimo. T.TAVCAR PODPLAT: OB TRČENJU V DREVO UMRL SOPOTNIK v križišče ceste Mestinje-Podplat je 3. novembra ob 9.45 uri pripeljal iz Rogaške Slatine voznik tovornjaka Ljubiša Kastratovič, (23) ki začasno prebiva na planinskem domu na Boču. Zaradi prehitre vožnje ga je v križišču zaneslo na levo stran cestišča, tako da je s sprednjim delom trčil v drevo ter ga prelomil. Sopotnika Dorda Dukiča, starega 34 let, doma iz Zemuna, so gasilci mrtvega potegnili iz tovornjakove kabine, voznik Kastratovič pa je bil v nesreči težje poškodo- van. DS. Gradovi in graščine na ceijsl(em območju Piše: dr. IVAN STOPAR RABENŠTAJN (Rabensteln), grad Legendarni gradič na strmi istoi- menski pečini v dolini Gračnice nad naseljem Dol pri Jurkloštru. Občina Laško. Rabenštajn se omenja v ustanovi- tveni listini Friderika II. Celjskega za samostan Novi klošter pri Polzeli 1453, vendar ne kot gra, marveč kot greben - Gupf. O gradu poroča R. G. Puff, da so na strmi skali, v omotični višini, ohranjene razvaline Rabenštajna, poslednji ostanki glo- boko v divjini skritega lovskega gra- diča celjskih grofov. Sporočilo je malone dobesedno povzel Janisch, za njim pa-po \'Tsti drugi pisci, med njimi z določeno rezervo celo Ignac Orožen. Legendo o gradu objavlja tudi Janko Orožen, vendar za njegov resnični obstoj ni zgodovinskih do- kazov, pa tudi terenske raziskave so ostale brez rezultatov - le domačini omenjajo, da so vrh pečine večkrat našli opeko. Podatka, ki ga objavlja Krajevni leksikon Dravske banovi- ne, da so 1910 naleteli na njegove ostanke, ni bilo mogoče preveriti. Do nesporazuma z gradom je morda prišlo zaradi istoimenskega gradu pri Kamniku (slov. tudi Vranja peč), morda pa celo na Koroškem ali av- strijskem Štajerskem. ' ROŽENBERK (Rosenberg)f dvor Gorečka V Rožni dolini blizu Smartnega pri celju, pod Rožnim vrhom. Obči- na Celje. Dvor Roženberk je bil pravni na- slednik istoimenskega stolpa, ki se v virih že 1437 omenja kot gradišče. Takrat so ga celjski grofje podelili v zajem Hansu, Jorgti in Ulriku Ro- ženberškemu. 1533 ga je posedoval Jorg Trebniški s Svarcenštajna, po- sest pa je tedaj že sodila k Švarcen- * štajnu; Roženberk je bil le švarcen- štajnski urad. Ob vrednotenju pre- moženja 1542 je bil ocenjen na 30 funtov. 1666 je bilo gjradišče Roženberk kot deželnoknežji zalem v rokah ba- ronov Karla Žige in Žige Ludvika pl. Gaisruck; dvor se posebej ne ome- nja. Do 1805 so bili njegovi lastniki isti kot lastniki Svarcenštajna. Ta- krat je Ferdinand baron pl. Dieners- berg Svarcenštajn prodal, Rožen- berk pa pridržal zase in tako gospo- ščino spet razdelil. NadaJjnji lastniki Roženberka so bili celjska trgovska rodovina Šun- ko, 1887 pa lastnik Prešnika in Beži- grada Kari Strucker. Ta je namera- val že hudo derutno in s slamo krito stavbo - pristavo obnoviti, vendar je vanjo 23. julija 1889 ob 9^ zvečer udarila strela, nakar je pogorela. Ka- menje s stavbe je Strucker uporabil pri obnovi Prešnika, njene ostanke pa je z zamenjavo odstopil Matiji Spegliču, ki je nad še ohranjeno kletjo napravil novo streho. ROŽENBERK Rosenberg), dvor stolp Nepreverjena lokacija na Rožnem vrhu med Šmartnim in Strmcem v Rožni dolini blizu Dobrne. Občina Celje. Preteklost dvora je precej temna. Kraji s tem imenom so pogostni, za- to je podatke v virih včasih težko lokcilizirati. Morda se je po tem dvo- ru imenoval Henrik Roženberški, ki 1262 in 1263 nastopa v gornjegraj- skih listinah kot spremljevalec Hait- nida Orta in njegovega svaka Albera s Feldsberga. Neki Henrik nastopa tudi 1262 v listini vojvode Ulrika Ko- roškega, napisani v Mengšu na Kranjskem, kot priča med Henri- kom Soteškim in Berchtoldom Ranšperškim, ki sta bila oba krška ministeriala. Na trdnih tleh smo šele v 14. sto- letju. 1335 sta Wulfing Limbuški in njegova žena Klara dobila od krške- ga škofa v fevd dvor in stolp (gre torej za dvor stolpastega tipa) s 16 kmetijami pri Šmartnem in Ranš- perku, vendar naj bi pri tem do kon- ca življenja ostale neokrnjene pravi- ce Wulfinga »En« Roženberškega in njegove žene Alheit, ki sta tam pre- bivala. Wulfing se omenja tudi 1306 v neki žički ter 1329 v dveh krških listinah. 1437 so celjski grofje podelili Han- su, Jorgu in Ulriku Roženberškemu v fevd gradišče - purchstall Rožen- berk, dvor pod njim, tri domce z dvanajstimi posestmi in vas Dram- Ije. Roženberški stolp je bil torej ta- krat že razvaljen, namesto njega pa je bila v dolini pozidana nova stav- ba, ki je postala središče imenja. ROGATEC (Rohitsch), grad Na hribu nad istoimenskim nase- ljem. Občina Šmarje. Grad Rogatec je sodil med pogla- vitne krške fevde v Savinjski marki. Posest se kot Roas omenja že 1130, ko jo je kralj Lothar III. v Wiirzbur- gu potrdil krški škofiji kot eno tistih posesti, ki so jih njegovi predniki podelili Waltunu, Svetopolku, grofi- ci Immi ter grofu Viljemu in njego- vemu istoimenskem\4 sinu, te je poz- neje Viljemova vdova Hema Breže- -Selška, ko je ostala brez dedičev, prepustila krški cerkvi. V citirani li- stini se omenjata le gradova v Truš- njah, rogaški grad pa se izrecno omenja šele v listini iz 1192 kot Purch ze Rohacz. Dokument izpri- čuje, da je imel Rogatec od krškega škofa dotlej v fevdu štajerski vojvo- da Otokar VI., ko pa je ta umrl, so postali krški fevdniki gospodje iz Konjic. Iz rodu Konjiških izvirata Bertold in Štefan - Perhtoldus et Stephanus de Rohas, ki nastopata kot priči v neki listini iz 1197 in ki sta si po svojem novem gradu priv- zela tudi ime. Rod Rogaških je obdr- žal grad v svoji posesti do konca 13 stol. Njegov poslednji lastnik je bil Henrik Rogaški, sledili so mu soro- dni Liechtensteinerji, ti pa so 1301 prodali utrdbo svobodnemu Ulriku Zovneškernu za 700 mark srebra. Rogatec je bil tedaj središče velike fevdalne posesti, rogaški vitezi pa so nastopali tudi kot posestniki gradov Štatenberk in Forhtenek. Za doma- čo zgodovino je pomembna Zofija Rogaška, ki je 1237 ustanovila žen- ski dominikanski samostan v Stude- nicah in postala njegova prva prion- ca. OBJAVO JE OMOGOČIL STO - JAVNA SKLADIŠČA CEUB NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec' Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednic Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakciji Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik' Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa- 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.