www.demokracija.si Št. 19, leto XI. 11. maj 2006, 550 SIT / 2,29 EUR V ^ - V SREDIŠČU REPOVŽEVA MEDIJSKA ZAVAJANJA SLOVENIJA OBRISI NOVOMEŠKE VISOKOŠOLSKE AFERE Demokracija Praznovanje dneva upora proti okupatorju je znova pokazalo na kontroverznost praznika. To so potrdili odzivi na govor predsednika DZ Franceta Cukjatija. Di USIER ZA ZDRAVJE OPOZARJA v REKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJ 080 AO AO AO Vodafone OMREŽJE BO UKINJENO! Sony Ericsson 152ü Sony Ericsson K300i l.OMSW Siemens CL75 1.000 SIT Nokia6030 1.000 SIT KUCl V OMR&1) SIMOBIL - VODAFONE 5 S\1/Nl\N KLICI V DRUGA MOBILNA OMREŽJA 22 SIT/MIN __ ENO LETO BREZ DOPLAČILA ZA OPCIJO MOBILNI j KAZALO UVODNE STRANI 9 0 svobodi medijev 10 Pogledi: Zahteve z zamudo 11 Kolumna: Komentar ali poročilo POLITIKA 12 Dan upora ali revolucije? 15 Spremembe volilne zakonodaje 16 Težavna preobrazba SV SLOVENIJA 18 Novomeška visokošolska afera 20 Za sodoben slovenski časnik 22 Borzni indeksi na poti navzgor 24 Operacija: Mize! 26 Slabosti slovenskih občin 28 Ogrožena pitna voda? i2 Dan upora ali revolucije? TUJINA__Praznovanje letošnjega dneva upora proti okupatorju je znova pokazalo 29 Preobrazba Latinske Amerike na nje90V0 kontroverznost. To so potrdili tudi odzivi na slavnostni govor 31 Globus: Inovator leta predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija. 32 Tuji tisk: Zlovešči tovor INTERVJU 34 Damijan Terpin NEKOČ IN DANES 38 Karantanski svetniki 41 Pesnikovi dnevniki 42 Naši kraji: Kamnik KULTURA 46 Zbor sv. Nikolaja Litija 47 Varstvo gradov OGLEDALO 48 Film: Razvajene Parižanke 50 Avtomobilizem: Trdno na tleh 52 Zdravje: Škodljiv dolgotrajni stres 54 Šport: Gimnazija v srcu 56 Črna kronika: Ducat let zapora 58 Rumeno: Spremembe v zasedbi 60 TVKuloar: Kar Slak seje, to zanje 62 Kronika časa: Rudi Šeligo 66 Milharčičev labodji spev Demokracija, pp. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/434 54 48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/434 54 63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/434 54 62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Gregor Drnovšek, Lucija Horvat, Petra Janša, Lovro Kastelic, Barbara Kavtičnik, Aleš Kocjan, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust, Mitja Volčanšek Kolumnisti: mag. Andrej Aplenc, Esad Babačič, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Bor Slana, Reuters, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 550 SIT/2,29 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Andrej Lasbaher Demokracija • i9/xi • n.maj 2006 Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo In ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. Fotografija na naslovnici: Gregor Pohleven, fotomontaža 34 Intervju: Damijan Terpin Vsi govorijo o tem, da je treba spoštovati pluralizem. S tem se strinjam, ampak tudi Južni Tirolci imajo pluralizem; znotraj stranke imajo primarne volitve, in kdor zmaga, postane uradni kandidat. Mi (Slovenci v Italiji) pa se gremo reševat svet, svojih ključnih problemov pa očitno nismo zmožni reševati zaradi svoje razdeljenosti. To je rak rana. is Novomeška visokošolska afera Na Visoki šoli za upravljanje In poslovanje v Novem mestu se dogajajo stvari, ki preraščajo že v afero. Vse kaže, da poskušata zakonca Blažič uzurpirati šolo, na kateri se letno obrne več kot pol milijarde tolarjev in ki je za nekatere dolenjske študente (večina jih je izrednih) pot k pridobitvi ustrezne izobrazbe. 38 Karantanski svetniki Karantanski svetniki med zgodovinsko resnico, ideologijo in politiko. Sv. Domicijan, zavetnik Karantanije. Zamejski Slovenec dr. Joško Šavll razkriva v slovenski javnosti žal še vedno precej zapostavljeno slovensko preteklost oziroma korenine. PETA STRAN Prelomna deklaracija Metod Berlec Državna proslava na Nanosu ob dnevu upora proti okupatorju je bila nedvomno dobro zamišljena. Z osamosvojitvijo in demokratizacijo je namreč proslavljanje obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte 27. aprila postalo neustrezno, saj na ta dan ni bila ustanovljena OF, ampak dan prej njena predhodnica Protiimperialistična fronta, s katero so takrat maloštevilni slovenski komunisti in njihovi zavezniki napovedali boj proti zahodnemu imperializmu. Organizacijski odbor državnih proslav je tako že lani poskušal dati temu prazniku času primeren značaj. Z zaznamovanjem spomina na tigrovski boj proti fašizmu, partizanski upor proti okupatorju in osamosvojitveno vojno je poskušal prikazati upor slovenskega naroda v različnih časovnih obdobjih. Na to je v svojem govoru opozoril tudi predsednik državnega zbora France Cukjati in hkrati spomnil na zlorabo partizanskega boja s strani komunistov ter na problematičnost domobranstva zaradi sodelovanja z okupatorjem. Njegov trezni in premišljeni spravni govor pa je pri častilcih partizansko-revolucionarnih tradicij naletel na gluha ušesa. Cukjatija so napadli kot v starih partijskih časih in ga obtožili (prav tako sedanjo oblast), da poskuša spremeniti zgodovino in izničiti partizanski boj. Politiki iz vrst LDS in SD so kar tekmovati med seboj, kdo bo ostrejši in kdo bolj partijsko dogmatski. Nastal je vtis, da jih bolj kot sedanjost in prihodnost zanimata preteklost in razpihovanje starih ideoloških bojev. Pri tem je zanimivo, da po drugi strani nihče ni vprašal nekdanjih domobrancev, kaj si mislijo o Cukjatijevem govoru. A pustimo polemike ob dnevu upora ob strani (o tem več pišemo v nadaljevanju), še posebej ker se, zgodovinsko gledano, 27. aprila 1941 ni zgodilo popolnoma nič, kar bi prispevalo k nastanku slovenske države. Raje se spomnimo sedemnajste obletnice Majniške deklaracije, ki smo jo zaznamovali 8. maja. Takrat je bilo na Trgu osvoboditve (današnji Kongresni trg) organizirano protestno zborovanje kot posledica takratnega stanja v Ju- goslaviji, povod pa je bila prisilna odvedba Janeza Janše (5. maja) na prestajanje zaporne kazni, na katero je bil obsojen slabo leto prej na jugoslovanskem vojaškem sodišču v t. i. procesu proti četverici. Na protestu je pesnik Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo 1989. „Nesporazumi, provokacije in tudi odkrite sovražnosti, ki jih danes doživljamo Slovenci v Jugoslaviji, nas prepričujejo o prelomnosti sedanjega zgodovinskega trenutka in nas obvezujejo, da v jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sledijo dejanja v prihodnosti. Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo: 1., da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda; 2., kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južno-slovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope; 3. glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije." Pod deklaracijo so se podpisali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Seveda je Majniška deklaracija močno odjeknila v slovenskem (jugoslovanskem) prostoru, saj je bil to prvi pomembnejši samostojni nastop slovenske (jugoslovanske) politične alternative, hkrati pa je pomenila prvi dejavnik, kjer so nove politične zveze dosegle minimalno soglasje. Stare družbenopolitične organizacije (ZKS, ZSMS in SZDL) se z Majniško deklaracijo niso strinjale, zato so pripravile Temeljno listino, ki pa se ni jasno izrekla o slovenski samostojnosti. Majniška deklaracija je pol leta kasneje postala jedro Demosovega programa, z zmago Demosa na prvih demokratičnih volitvah in s slovensko osamosvojitvijo pa je bila uresničena tudi v praksi. (S Demokracija • i9/xi • 11. maj 2006 Majniška deklaracija 1989 je jasno izrazila zahtevo po življenju slovenskega naroda v samostojni in demokratični državi. Z zmago Demosa na prvih demokratičnih volitvah in s slovensko osamosvojitvijo pa je bila uresničena v praksi. GLOSA/HUMOR Doktor Aleksander Škorc "Šef, Imam načrt, kako prevzeti oblast. Konec koncev sem doktoriral s področja prevzemov," je Matejček zanosno oznanil šefu. "Hm, doktoriral, praviš. Zanimivo. Pa znaš, recimo, postaviti unikatno kovano ograjo okrog svoje hiše? Ne? Se mi je zdelo. Znaš streljati z neuporabnimi izraelskimi havbicami? Ne? S časopisnim zvitkom pretepsti poslanskega kolego? Tudi ne? Si morda predsednik stranke ali evropski poslanec? Ne? No, vidiš, jaz pa vse to sem in znam. Potem te pa vprašam, kdo je tu doktor in kaj si ti? 'Ti si doktor, šef, jaz sem pa tvoj vajenec." 'Tako je in to si dobro zapomni. Oblast bomo seveda vseeno prevzeli, ampak po mojem načrtu, za katerega sem pridobil tudi novinarko Paškovo, ki se ji zadnje čase močno maje pod nogami..." "Uuaa! Bravo, šef. Ko bo šel Janša na dopust, jo boš poslal za njim, ona ga bo zavedla, nekdo bo poslikal kočljive situacije in s posnetki ga bomo prisilili k odstopu. Genialno. Grem lahko jaz za fotografa? Lepo prosim! "Oh ja, Matejček moj, še enkrat si dokazal, da si daleč od doktorja. Tvoj skrajni domet je "minister v senci" in edino po moji milosti bi lahko kdaj kam dlje prilezel, no, morda. Če boš priden. Biti priden je prvi pogoj za uspešno kariero. Zapomni si tudi to! Načrt je pa naslednji: Paškova bo na konferenci Janši na hitro podala v roke zvit časopis in ga presenetila z genialnim vprašanjem, ki ga nikakor ne bo pričakoval. Pričakoval pa ga ne bo zato, ker so ga o tem vprašali že 932-krat. Vprašanje se glasi: Kdaj in katerega ministra boste zamenjali? Nepripravljeni in nervozni Janša jo bo treščil z zvitim časopisom - kar niti ne bo kakšna posebna škoda -, mi bomo zagnali vik in krik in Janša bo prisiljen odstopiti. Preprosto in učinkovito, genialno torej." "Še enkrat bravo, šef, in še enkrat uuaa! Ampak zakaj vprašanja ne bo pričakoval, če so ga o tem že toliko spraševali?" "Še en dokaz, da si nikakršen doktor in da se popolnoma nič ne razumeš na strategijo, še manj pa na taktiko. Pričakoval ga ne bo prav zato. Razumeš? Prav zato! Ne razumeš? Saj tega niti nisem pričakoval. Na, tu imaš nov 'monopoli' in glej, da ne boš takoj vsega pogubil. Ko bomo prevzeli oblast, se boš pa lahko spet Igral z resničnimi tovarnami. Mogoče. H-umor »Če pogledam vaše pisanje o Mercatorju v zadnjih mesecih, si po mojem ne zaslužite, da vam dam intervju. Moral bi ga dati Mladini, vendar žal nima takšne branosti.« (Nekdanji prvi mož Mercatorja Zoran Jankovič je v intervjuju za Dnevnik stisnil zobe in hkrati prostodušno priznal, kateri medij mu je najbolj pri srcu.) »Ne devajte v nič svojih zaslužnih mož in žena samo zato, ker niso bili člani vašega kluba, marveč jih po tehtnem premisleku vlijte v bron ali vklešite v kamen in postavite napie-destal na kakšnem znamenitem trgu.« (Prevajalka Jolka Milič prisega na Cankarjevo misel: »Hvali junaka, čeprav je tvoj sovražnik.«) »Danes novinarji praznujejo svoj dan. Tudi pri nas. A pri nas približno tako kot Srbi kosovsko bitko. Torej ne kot dan velike zmage, ampak kot dan poraza.« (Vlado Miheljak se je sprijaznil s tem, da so novinarji v naši državi večni poraženci.) »Vem, da je v našem mestu dovolj ljudi, ki znajo in želijo Maribor narediti evropsko primerljiv, takšen, da bo postal prestolnica ene izmed bolj razvijajočih se evropskih regij.« (Neodvisni kandidat za mariborskega župana, zdravnik dr. Gregor Pivec, meni, da mesto ob Dravi do sedaj ni izkoristilo vseh svojih potencialov. Hkrati je očitno, da za župana potrebuje zdravnika, ki bo mesto „ozdravil" po letih Sovičevega „nezdravega" vladanja.) »Ne potrebujemo množice revnih posameznikov - državljanov, kijih s spretnim manipuliranjem držijo lastniki kapitala v strahu za delovno mesto in v ponižnosti do oblasti.« (Predsednik LDS Jelko Kacin je na prvomajski proslavi na Javorovici znova pljuval v lastno skledo. Kdo je že vladal 12 let?) »Skratka, veselimo se; nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše.« (Dnevnikov kolumnist Dušan Keber še ni obupal nad vlado Janeza Janše kljub ostrim besedam v dokumentu Za ljudi pred profitom.) »Ženske so ženske, moški so moški, vsi smo ljudje.« (Poslanec SNS Bogdan Barovič ni navdušen nad vmesnimi niansami obeh spolov.) »Ukrepamo uspešno in v dobro ljudi.« (Županja Danica Simšič še kar verjame v lastno zgodbo o uspehu kljub slabim obetom na lokalnih volitvah.) »F zadnjih letih pa v Sobotni prilogi res nisem imel intervjuja.« (Poslanec SD Miran Potrč je bil doslej s strani Sobotne priloge kratko malo prezrt, čeprav so jo urejeli ultralevičarji. Možnost za intervjuje dobil šele pod novim, »provladnim« urednikom. Je to rezultat Partnerstva za razvoj?) »Jaz na poti do uspeha ne želim razbiti vseh črepinj.« (Predsednik Borut Pahor ima tako kot LDS za cilj premagati vladne stranke na naslednjih volitvah, a ne želi biti kot otrok v pe-skovniku, ko mu vzamejo igračo.) »Vedno znova primerjajo partizanstvo in domobranstvo, vedno znova ju enačijo in uravnotežujejo. Kar vedno znova, to bi se že lahko naučili, privede do nasprotnih reakcij in političnih zaostritev.« (Novinar Marko Pečauer meni, da je krivda za ostre polemike o drugi svetovni vojni na slovenskih tleh na strani desnice. Levica se samo brani) 6 Demokracija ■ 19/xi • 11. maj 2006 ZGODBE Hrvati vsiljujejo svoj signal Verjetno se je že vsakemu kdaj zgodilo, da se je odpravil kam na obrobje Slovenije, ko pa je hotel telefonirati, je presenečeno ugotovil, da njegov mobilni telefon ni priključen na domače mobilno omrežje in mora zato klicati iz tujega omrežja. Slednje se je pred kratkim zgodilo tudi našemu bralcu, zato nam je poslal naslednje pismo. »Za prvomajske praznike sem bil v Beli krajini. Ob Kolpi od Osilnice nekako do Starega trga, v Adlešičih ter v okolici Semiča in Mirne gore na začetku Kočevskega roga ni bilo mogoče dobiti signala slovenskega Mobitela, temveč bi moral iz teh krajev na druga območja Slovenije klicati, kot da kličem iz tujine, ker se nenehno v signal meša hrvaški operater HTMobil HR. Ali to pomeni, da hrvaški operater eksplo-atira slovenski trg mobilne telefonije?« Odgovor smo poiskali na Mobitelu. Tam so nam dejali, da pristojne že več let opozarjajo na čezmerno prehajanje signala hrvaških operaterjev na ozemlje Slovenije, vendar do sedaj kljub mnogim njihovim poskusom, da bi problem rešili, ni bilo uspeha. »Zaradi tega je družba Mobitel podala prijavo na Agencijo za pošto in elektronske komunikacije. Na podlagi prijave je marca 2006 prišlo do srečanja hrvaških in slovenskih mobilnih operaterjev pod okriljem slovenske agencije APEK in hrvaške HAT. Sklep srečanja je bil, da bodo Mobitel in hrvaška operaterja ustanovili mešano skupino strokovnjakov, da bo opravila skupne meritve, na podlagi katerih naj bi se do poletja določili ukrepi za ureditev tega vprašanja.« V družbi verjamejo, da bosta na podlagi opravljenih meritev hrvaška operaterja prodiranje signala omejila na dopustno mejo, dokler pa do tega ne pride, vsem svojim uporabnikom svetujejo, da si na mobilniku nastavijo ročno izbiro omrežja, s čimer preprečijo samodejno prijavo na omrežja tujih operaterjev. A. K. Začasna rešitev je v ročni izbiri omrežja. Modrosti tedna »Ideološki izbruhi ob zadnjem prazniku, pisanje v Delovi sobotni prilogi (in v prvi vrsti samoslavilni »nagrobni govor« glavnega urednika) in še marsikaj pričajo, da prav najvidnejši akterji tranzicijske kulture doživljajo v malce odprtejšem svetu hudo nelagodje. Da se ne znajdejo brez kulturnega boja, brez predstav o svoji intelektualni večvrednosti, brez fantazem dominantnega klenega vaškega katolištva.« (Publicist dr. Branko Senegačnik) »Množično so vstopali naši verni predniki v Osvobodilno fronto, ker je boj za narodno svobodo ena največjih obveznosti, ki jih ima človek. Z revolucijo, ne s prizadevanji za boljše življenje, so bili potegnjeni za nos. Tudi po vojni so jih pobijali, ne zaradi kolaboracije, ne zaradi boja za boljše življenje, ampak v imenu revolucije. Zloraba poštenja, tudi naivnega, ni potegavščina, je nekaj bistveno slabšega.« (Zgodovinar dr. Stane Granda) Zadolženost Podjetje Aquasystems, ki upravlja centralno čistilno napravo v Dogošah pri Mariboru, je z mestno občino Maribor (MOM) že leta 1998 podpisalo koncesijsko pogodbo, s katero seje MOM zavezala, da bo plačevala stroške za upravljanje s čistilno napravo, hkrati pa vrnila kapitalski vložek. Vendar MOM svojih obveznosti ne poravnava. »Župana Borisa Soviča smo na to že večkrat opozorili, pa se doslej praktično ni zgodilo nič. Dolg, ki je konec leta 2004 znašal blizu 700 milijonov tolarjev, se je leto pozneje povišal na 1,5 milijarde tolarjev. Obresti so namreč zelo visoke, iz meseca v mesec pa se še povečujejo,« razlaga Miroslav Brkič iz nadzornega odbora MOM. Tudi Računsko sodišče RS je ob zadnjem pregledu poslovanja občini naložilo, naj pripravi ukrepe za preprečitev dodatnih proračunskih obveznosti do koncesionarja. »Dolg je nujno treba zmanjšati. Ob takšnem tempu bi lahko dolg do podjetja Aquasystems do začetka prihodnjega leta znašal dvakrat toliko kot danes. Takšne zapuščine pa si najbrž nihče, ki bo sedel na županski stolček, ne želi. Zal pa ga najbrž čaka prav Mariborski župan Boris Sovič t0;« dodaja Brkič. M. H. Mladi ekonomisti ga zapuščajo Pretekli teden so bile potrjene novice, da dr. Jože P. Damijan in še štirje predavatelji Ekonomske fakultete (EF) v Ljubljani - docenta dr. Igor Masten in dr. Aljoša Feldin ter asistenta dr. Aleš Ahčan in dr. Sašo Polanec - odhajajo z Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki jo od leta 2001 kot dekan vodi nekdanji gospodarski minister dr. Maks Tajnikar. Vseh pet strokovnjakov odhaja na koprsko Fakulteto za management (FM). Svoj odhod je Jože P. Damijan pojasnil z besedami, da imajo pač večje ambicije, saj nameravajo iz FM narediti eno boljših mednarodnih poslovnih šol. Tajnikarja to ne skrbi preveč, saj je dejal, da Polancu in Ahčanu maja in junija poteče pogodba o zaposlitvi, sicer pa nobeden od odhajajočih ne dela na področju, ki bi bilo na fakulteti kadrovsko deficitarno. Z njihovim odhodom se bodo odprle tudi možnosti za zaposlitev novih učiteljev. Pri tem ga ne skrbi, da so mladi ekonomisti, šolani v tujini, med študenti zelo priljubljeni. Ob tem si je dovolil celo opazko, da gredo vsi na precej slabšo šolo, kot je Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in prezrl, da se koprska fakulteta pod vodstvom Egona Žižmonda hitro vzpenja na lestvici priljubljenosti med študenti. Odhodu mladih ekonomistov v Koper se ne smemo čuditi, če vemo, da se je Tajnikar do njih obnašal precej neprimerno, da ne uporabimo kakšnega hujšega izraza. V. K. Demokracija ■ 19/xi • 11. maj 2006 7 Maks Tajnikar, dekan EF DOGODKI Vrh koalicije o privatizaciji V začetku tega tedna se je predsednik vlade Janez Janša sešel z vrhom koalicije, predsedniki strank in vodji poslanskih skupin koalicijskih strank. Pogovarjali so se o privatizaciji gospodarskih družb v državni lasti. Seznanili so se s konceptom lastninjenja Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Telekoma Slovenije in se strinjali s tem, da bo vlada predvidoma na prihodnjih dveh sejah obravnavala koncepta lastninjenja obeh družb, koncepta pa bo vlada obravnavala prednostno. Vlada bo pri umiku države iz gospodarstva upoštevala formulo, po kateri država obdrži četrtinski delež plus eno delnico. »Tako bo vlada ohranila vpliv na strateške odločitve, poslovne odločitve pa bo prepustila večinskim lastnikom. Na ta način bo po mojem mnenju zagotovljena primerna kombinacija med zavarovanjem t. i. nacionalnega interesa in ciljem, da so ta podjetja čim uspešnejša na trgu,« je dejal predsednik vlade. Zavezo o umiku države iz gospodarstva so vladne stranke zapisale v koalicijski pogodbi, vsebuje pa tudi okvir gospodarskih in socialnih reform, ki ga je lansko jesen sprejela vlada. Vrh Koalicijske stranke veliko pozornosti namenjajo lastninjenju državnih podjetij. koalicije kljub pričakovanjem nekaterih ni razpravljal o morebitnem kandidatu za vodenje vladne službe za razvoj. Predsednik vlade bo novega kandidata predlagal do poletja. Po Janševih besedah imenovanje novega ministra ta čas ni prednostna naloga, saj delo pod vodenjem državnega sekretarja Andreja Horvata poteka normalno. Pred tem je gospodarski kolegij pri predsedniku vlade obravnaval še zadnja dva predloga privatizacije pomembnejših podjetij v državni lasti, ki so jih pripravile konec lanskega leta ustanovljene svetovalne skupine. Gre za dokončanje lastninjenja Zavarovalnice Triglav in predlog skupine za pripravo koncepta in časovnega načrta za pregleden in postopen umik Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe iz aktivnega lastniškega upravljanja v podjetjih ter njuno preoblikovanje v portfeljska naložbenika, koncept pa je ustrezna podlaga za nadaljnje vladne odločitve. V. K. Prva seja partnerskega sveta Ob dnevu Evrope Partnerji so določili zakone, o katerih se bodo usklajevali. Potem ko je šest parlamentarnih strank, vse razen LDS, skupaj s poslanci obeh manjšin pred tremi tedni formalno podpisalo sporazum o Partnerstvu za razvoj, so se podpisniki v začetku tega tedna sešli na prvi seji partnerskega sveta, ki je v sporazumu določen kot osrednje telo partnerstva. Kot je po seji dejal pobudnik partnerstva, predsednik vlade Janez Janša, so člani partnerstva na sestanku uskladili seznam več kot 50 zakonskih predlogov, o katerih se bodo usklajevali, med njimi pa bo tudi sedem zakonov, ki jih je vlada sicer že potrdila, vendar v državnem zboru še niso bili sprejeti. Za te zakone so v SD na sestanku predlagali, naj jih vlada umakne iz parlamentarnega postopka, a so se na koncu dogovorili, da sicer ostanejo v postopku, vendar se z njihovo obravnavo na matičnih delovnih telesih počaka. Janša je sestanek označil kot izredno koristen in s tem zavrnil pomisleke nekaterih partnerskih strank, ki so v dejstvu, da je sestanek predlagal predsednik SD Borut Pahor, videli Pahorjevo željo, da prevzame pobudo v partnerstvu. A. K. Na predvečer dneva Evrope, 8. maja, je v Ljubljani potekala slovesnost ob tem prazniku. Voditeljica predstavništva evropske komisije Mihela Zupančič in novi državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič sta v Narodnem muzeju Slovenije priredila sprejem. Med navzočimi je bilo precej visokih predstavnikov slovenske politike in diplomacije, med drugimi minister Lovro Šturm in Gregor Virant, evropski komisar Janez potočnik pa tudi nekateri poslanci iz vrst opozicije. Občinstvo je po uvodnih himnah Slovenije in Evropske unije nagovoril državni sekretar Lenarčič in poudaril »izziv in priložnost«, ki Slovenijo čakata pri predsedovanju EU v prvi polovici leta 2008. Administrativni aparat bo po njegovih besedah sestavljalo okoli sto uslužbencev, v strokovnih krogih pa že tečejo debate o temah, ki se jih bo naša država kot prva od novih članic, ki bo predsedovala EU, morala lotiti. Lenarčič je svoje besede sklenil z željo po večji povezanosti držav članic EU in večjem občutku pripadnosti J. Lenarčič, M. Zupančič, in J. Potočnik tej skupnosti. P. A. 8 Demokracija • i9/xi • 11. maj 2006 V SREDIŠČU O svobodi medijev Metod Berlec Sporna izjava DNS Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki ga vodi Gregor Repovž, je ob letošnjem 3. maju, svetovnem dnevu svobode medijev, slovenski javnosti sporočil, „da Slovenije ni več mogoče prištevati med države, kjer lahko novinarji in mediji delujejo neovirano. Svoboda medijev je v Sloveniji načeta, s tem pa tudi temelji demokratične ureditve v državi". Po njihovo naj bi v slovenskih medijih prihajalo do razrešitev iz političnih razlogov, novinarji pa naj bi bili tako iz političnih kot kapitalskih razlogov izpostavljeni osebni diskreditaciji in grožnjam, da bodo odpuščeni, premeščeni oziroma da jim bodo, če se ne bodo podredili zahtevam politično nastavljenih uprav in urednikov, znižali plačo. V DNS tudi menijo, naj bi šlo za načrtno in s strani predstavnikov oblasti usmerjeno delovanje. „Del tega delovanja so grožnje, diskreditacija, osebni pritiski in nadzor nad posameznimi prispevki. V takih razmerah pa novinarji vedno teže delujejo kot profesionalni informativni servis javnosti." Vlada zavrača očitke V imenu vlade se je na te trditve odzvalo ministrstvo za kulturo in očitke odločno zavrnilo. „Vsakdo se lahko prepriča, da so mediji oziroma prispevki novinarjev v njih do oblasti kritični bolj kot kadar koli in da nikomur ni bila odvzeta pravica do kritike," menijo na ministrstvu in hkrati opozarjajo, da je ameriško ministrstvo v nedavnem poročilu o stanju človekovih pravic v Sloveniji na področju medijev kot problem navedlo neuravnoteženo poročanje slovenskih novinarjev. Spomnili so tudi, da je mednarodna organizacija novinarjev Novinarji brez meja, ki vsako leto objavi tako imenovani indeks svobode tiska (ocenjujejo medijsko svobodo v posameznih državah) za vse države sveta, Slovenijo uvrstilo na deveto mesto v svetovnem merilu. „V primerjavi z letom 2004 je Slovenija napredovala za šest mest... /.../ V pluralni družbi s konkurenco idej in kapitala obstaja svoboda za vse, ki s svojo javno besedo želijo sooblikovati duhovno in gmotno podobo slovenskega sveta. Ta svoboda je vgrajena v zakonske temelje države in vlada jo tudi absolutno spoštuje," so še dodali na ministrstvu za kulturo. No, v DNS so se na to odzvali in zatrdili, da je bila ocena Novinarjev brez meja narejena še pred glavnimi spremembami v slovenskih medijih. Neverodostojna kritika Navedena izjava DNS je bila sprejeta v ozkem novinarskem krogu pod vodstvom Gregorja Repovža, ki je v preteklih letih kot novinar in predsednik tega društva deloval v precejšnji meri v navezi s prejšnjo oblastjo in se je oglasil samo v primerih, ko so bih prizadeti interesi ideološko njemu bližjih novinarjev. Hkrati je sistematično kritiziral takratno opozicijo, tudi njihove predloge po večji pluralizaciji medijev in ustanovitvi sklada za medije. Zato izjava nima prave verodostojnosti in je nedvomno politično motivirana. Lahko se vprašamo, zakaj Repovž ni tako ostro protestiral v preteklih letih, ko je bila večina medijev res pod nadzorom oblasti, kar je ne nazadnje pokazalo dopisovanje med nekdanjim predsednikom LDS Antonom Ropom in predsednikom SD Borutom Pahorjem. Slednji je v času pred Nekatere novinarje, ki nimajo univerzitetne izobrazbe, moti, da na odgovorna mesta v medijih prihajajo ljudje, ki imajo ustrezno izobrazbo in ki so se znali v preteklosti upreti pritiskom oblasti. referendumom o Radioteleviziji Slovenija Ropa spomnil, daje imela LDS vseskozi na medije velik vpliv: „ ... daj, spomni se, dragi Tone, kakšen vpliv je imela Tvoja stranka nanje ves čas tranzi-cije. Z zakonom ali mimo njega." Če pogledamo spremembe v medijih, lahko ugotovimo, da je prišlo kvečjemu do sprememb, ki bodo vplivale na večjo profesionalnost medijev. Na referendumu potrjeni zakon o RTVS prinaša spremembe. Za direktorja Televizije Slovenija je bil imenovan Jože Možina, za direktorja Radia Slovenija pa Vinko Vasle. Oba sta se v preteklih letih izkazala z visoko novinarsko profesionalnostjo, kar daje upanje, da bo RTVS postala sinonim za novinarsko profesionalnost. Zanimivo je, da iz DNS posredno letijo kritike na novega urednika Dela Petra Jančiča, ki je bil vsa leta aktiven funkcionar tega društva. Še posebej jih moti zamenjava urednika Sobotne priloge Ervina Hladnika Milharčiča, ki je iz nje naredil ultralevičarski bilten. Na Večeru je postal novi urednik Tomaž Rane, ki se je izkazal v času afere Vič - Holmec. Ob vsem tem se zdi, da nekatere novinarje, ki nimajo univerzitetne izobrazbe, moti predvsem to, da na odgovorna mesta v medijih prihajajo ljudje, ki imajo ustrezno izobrazbo in ki so se znali upreti pritiskom oblasti v času vladavine tranzicijske levice. 13 Demokracija • i9/xi • 11. maj 2006 Pogledi na stanje v slovenskih medijih so zelo različni. Kolaboracija in hipokrizija Gašper Blažič Letošnje praznovanje dneva upora proti okupatorju je prineslo sprenevedanje, nestrpnost in celo zlobo. Pravzaprav tovrstno dogajanje na Slovenskem ni nobena novost, ampak le ponavljanje že videnega, kar je morda še en dokaz, da revolucije še ni konec. In če se to ne kaže drugje, se kaže prav v diskurzu o kolaboraciji. Kolaboracija je postala v času po osamosvojitvi očitno odlično sredstvo za manipulacijo in zavajanje, s tem pa je pridobila tudi vlogo sredstva za pridobivanje volilnih glasov. Opira se na povsem preprosto trditev, da so domobranci prostovoljno sodelovali z okupatorjem, v njegovem imenu izdajali, ropali, pobijali, za svoje početje pa bili primerno nagrajeni. Da je resnica precej drugačna, že vemo. In ta resnica je očitno zelo boleča za sedanje varuhe partijske mitologije, ki se tako rekoč nenehno trudijo slovenski javnosti dopovedati, da je vsakršna kritika t. i. narodnoosvobodilnega boja nič manj kot poskus rehabilitacije narodnega izdajstva ali pa poskus narediti domobrance za osvoboditelje Slovenije. Prav neverjetno je, koliko teorij zarote smo slišali v dneh okoli dneva upora proti okupatorju - od pljuvanja »režimskih zgodovinarjev« po »prvi slovenski vladi« do raznih zgodbic o škofu Rožmanu, čigar tradicijo naj bi Cerkev nadaljevala še danes. O tem, da so prav komunisti prvi začeli kolaborirati z nacisti, seveda niti besede, pa čeprav je njihovo hinavsko početje jasno razkrila Angela Vode v knjigi Skriti spomin. Na tem mestu bi lahko spomnili tudi na sodelovanje komunistov z Italijani, ki so odigrali zelo umazano vlogo, saj je le s pomočjo njihovega topništva partizanom leta 1943 uspelo razbiti postojanke Jugoslovanske vojske v domovini in vaških straž, čemur so sledili najstrašnejši zločini revolucije. Še bolj nenavadno pa je, da zveza borcev, ki tako rada ponavlja tezo o nekakšni rehabilitaciji kolaboracije, ne reagira na enega najbolj nizkotnih poskusov rušenja slovenske državnosti. Gre namreč za primer Neve Miklavčič Predan, ki se očitno ni zadovoljila z vnovično kriminalizacijo zadeve Holmec, ampak zdaj razglaša, naj bi bil vojni zločin storjen na mejnem prehodu Rožna dolina, ker naj bi tako menil neki Hrvat, ki je bil takrat kot vojak JLA udeležen v spopadu, da seveda ne omenimo njenih izjav, naj bi bil obrambni minister SČG Zoran Stankovič izjavil, da so vojaki s posnetkov bojev na Holmcu živi samo zaradi pritiskov, ki jih je nanj izvajala Slovenija. Partijski mitomani se na tovrstne dogodke praviloma ne odzivajo, kar dokazuje, da jim gre predvsem za iskanje notranjega sovražnika in ne za ugled države. Zahteve z zamudo Aleš Kocjan Spor med vlado in študenti se zaradi nerealnih zahtev študentske organizacije čedalje bolj zaostruje. Tako so predstavniki ŠOS nedavno vladi postavili trinajst ul-timativnih zahtev. V njih zahtevajo študij brez šolnin, 20.000 novih štipendij, višje subvencije za prehrano, 5.000 novih študentskih postelj, zaposlitev pol leta po diplomi, brezplačen javni prevoz, izboljšanje zdravstvene oskrbe. Čeprav se zahteve lepo slišijo in se lahko marsikdo z njimi strinja, je večina takšnih, ki jih je nemogoče izpolniti. Le kako bi lahko vlada študentom zagotovila službo pol leta po koncu študija? Bo mogoče podjetjem zakonsko predpisala, da morajo zaposliti vsakega diplomanta, ki pride k njim pol leta po diplomi? Kako bo denimo v dveh ah treh letih zagotovila 5.000 novih študentskih postelj, če jih vsem prejšnjim vladam v petnajstih letih ni uspelo zagotoviti več kot nekaj sto? Kako bi lahko vlada v dveh ah treh letih zagotovila za kar polovico več republiških štipendij, če pa njihovo število že deset let upada? Glede na to je precej očitno, da so študentske zahteve nalašč postavljene tako visoko, da jih ne bi bilo mogoče izpolniti in da bi lahko ŠOS, v kateri naj bi večinoma sedeli funkcionarji, ki so blizu LDS in SMS, vlado izsiljevali z demonstracijami in ustvarjali nekakšne krizne razmere. Slednje se je pokazalo tudi na zadnjem usklajevalnem sestanku, na katerem naj bi bili študenti in minister za visoko šolstvo Jure Zupan govorih o odprtih vprašanjih glede uvedbe šolnin in obdavčitve študentskega dela, vendar so ga študentje zapustili, še preden so se pogovori dobro začeli. Poleg nenavadne hitrosti, s katero predstavniki ŠOS prekinjajo pogajanja, preseneča tudi količina zahtev, s katero so se študentje obrnili na vlado. Tako denimo od nje zahtevajo, da v nekaj mesecih reši vse težave, medtem ko so bili prej skoraj petnajst let bolj ah manj tiho, čeprav statistika kaže, da se je položaj študentov iz leta v leto drastično slabšal. Tako je denimo po podatkih statističnega urada leta 1991 štipendijo prejemalo nekaj manj kot 20.000 študentov, štirinajst let pozneje pa le 2.000 študentov več, čeprav se je njihovo število medtem povečalo za kar 75.000. Podobno porazne so številke o študentsldh posteljah. Leta 1991 je bilo študentom na voljo nekaj manj kot 9.000 postelj, štirinajst let pozneje pa se je ta številka ob enormnem povečanju števila študentov povečala le za nekaj sto postelj. ŠOS in njeni predstavniki so se torej zganili, šele ko je oblast prevzela vlada, ki jim ideološko ni blizu, pred tem pa so štirinajst let spali. Pa naj še kdo reče, da zadnje zahteve ŠOS nimajo političnega ozadja! POGLEDI 10 Demokracija ■ i9/xi ■ 11. maj 2006 KOLUMNA Komentar ali poročilo? Mag. Andrej Aplenc V časniku Delo smo prebrali dva članka o proslavi dneva upora proti okupatorju, »Čas je, da domovina postane mati vseh otrok« in »Nanos ovit v meglo in mraz«. V naslednjem ju bom komentiral. Moram zapisati, da nimam profesionalne novinarske izobrazbe in se tako s svojimi komentarji izpostavljam kritikam. Vendar si komentiranje dovoljujem na podlagi dolgoletnega branja tujih časopisov. To je moja osebna presoja, ali je tisto, kar berem tu, približno podobno tistemu, kar berem tam. Tisto, kar berem tam, je na kratko tole: vsak ugleden časopis strogo loči poročanje od komentiranja. Poročevalske strani časopisa so ločene od komentatorskih, uredništva so druga, narava pisanja je drugačna. Poročanje obsega le dogodke, tisto, kar se je zgodilo, nekateri pravijo temu fak-tografija. Novinar tu ne pridaja svojega političnega ali poslovnega mnenja, tudi in predvsem ne posredno v zaviti obliki pridevnikov, opisovanju nepomembnih opažanj, ki jih lahko v spretni jezikovni obliki vplete v poročilo in mu s tem da prikrito, vendar za bralca psihološko učinkovito pritrdilno ali negativno mnenje. Komentiranje je prav nasprotno. Tu uredništvo časopisa prek izbranih komentatorjev ponuja bralcem politično ali poslovno razlago dogodkov, kot jih ocenjuje uredništvo časopisa. Komentatorji večkrat pišejo v prvi osebi, kar še posebej poudarja njihovo mnenje. Pri tem je treba povedati, da ima vsako uredništvo, čeprav je tako ali drugače politično usmerjeno, v svojih komentatorskih vrstah vedno tudi nekoga, ki zagovarja drugačno stališče. Uredništvo želi ponuditi bralcem paleto mnenj, ne le enega samega. V tej luči menim, da je članek »Čas je, da domovina postane mati vseh otrok« novinarke Klare Skrinj ar napisan tako, da bi, vsaj po mojem mnenju, lahko bil objavljen v vsakem tujem uglednem časopisu. Napisan je fak-tografsko. Kaj si novinarka Škrinjarjeva misli o proslavi, iz članka ne zvemo. Čeprav ima pravico, da si lahko misli kar koli, ne izrablja svojega poročevalskega članka za propagiranje svojih lastnih mnenj. Časopis, ki objavlja take poročevalske članke, bi z veseljem kupoval, tu in tam. Članek »Nanos ovit v meglo in mraz« ne naredi enakega vtisa. Novinarka Anuška Delič sicer ne pove naravnost, kaj si misli, pravi pa: »Pričakali so nas mrki obrazi pripadnikov vojaške policije ... jezni pohodnik je razlagal, to je navadna hinavšči-na, zaprli so ceste, da bo čim manj ljudi, da boste lahko jutri rekli, da ni bilo nikogar, in ukinili praznik ... še v komunizmu je lahko šel vsak na božjo Demokracija ■ i9/xi ■ 11. maj 2006 Upam pa, da je časopis Delo na poti, da bo končno postal normalen dnevni časopis. pot ... pevka Neisha je kljub otrdelim prstom na klavir zaigrala ... premierju se je prvič na obraz narisal nasmešek ... sekretar v kabinetu vlade je prikimaval v ritmu pesmi ... minister je z na pol odprtimi usti zrl v oder.« Ta članek bi bil lahko komentar, objavljen na komentatorski strani, če bi uredništvo časopisa menilo, daje dobro napisan in ustrezen. Poročevalski članek pa to ni, podobnega poročanja v uglednih tujih časopisih nisem bral. In tu je problem. Članek daje v prispodobi okus »malo mešano« (kar naročajo v gostilnah), skratka, vsakega nekaj in vse je med seboj pomešano. Časopisa, ki objavlja take poročevalske članke, ne bi kupoval ne tu ne tam. Novinarka tudi pravi, da ji je Janez Stanovnik dejal: »Govor bi bil lahko boljši,« in se namuznil. Lahko ji verjamemo, dejstvo pa je, da je Janez Stanovnik na POP TV dejal, da ni ploskal, ker se ni strinjal z govorom Franceta Cukjatija. Ploskanje gor ali dol, obsojam nasprotovanje stališču govornika, predsednika DZ, da je že čas, da slovenska domovina postane mati vseh svojih otrok. Deljenje na dobre in slabe otroke je v neposrednem nasprotju z nacionalnimi interesi. Tega nikjer v Evropi ni, povsod imajo različna politična in zgodovinska stališča, kot narod pa so enotni. Tako deljenje ima za nacionalne interese skrajno negativne posledice, kajti implicira, da kar dobri zagovarjajo, je dobro, kar pa zagovarjajo slabi, je slabo. Pa smo spet pri enoumju in sovražnikih ljudstva. Sicer pa je novinarka Anuška Delič tudi zapisala, da je bilo do Vojkove koče »še nekaj pedi hoda«. V redu, čeprav merim hojo s koraki, ne pa z dlanjo. Pričakujem pa, da je časopis Delo na poti, da bo, če že ne s koraki, pa po pedeh prišel do tega, da bo tak, kot pravi pisatelj Drago Jančar: » ... kar ima vsak zahodni Evropejec vsako jutro, namreč kvaliteten časopis, ki loči jasno in precizno informacijo od poštenega in ideološko neobremenjenega komentarja ...«IB 11 POLITIKA Proslava na Nanosu za dan upora proti okupatorju Dan upora ali revolucije? Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven, D. Grogl/STA Praznovanje letošnjega dneva upora proti okupatorju je znova pokazalo kontroverznost omenjenega praznika. To so potrdili tudi odzivi na slavnostni govor predsednika DZ Franceta Cukjatija. Dan upora proti okupatorju - pod tem imenom praznujemo 27. april od osamosvojitve naprej - ostaja še naprej praznik ne združevanja, ampak delitev. Sporna je že vsebina praznika, saj na ta dan ni bilo upora proti okupatorju, ampak je bila dan prej leta 1941 ustanovljena Protiimperialistič-na fronta, ki pa je bila le sredstvo za izvedbo glavnega projekta Komunistične partije Slovenije - prevzema oblasti, vzpostavitve diktature in sovjetizacije Slovenije. Zdi se, da je dan upora 27. aprila ostal le še iz praktičnih razlogov, zaradi bližine prvomajskih praznikov, sicer pa bi moralo biti praznovanje dneva upora proti okupatorju prestavljeno na datum, ki bi vsebinsko Premier Janez Janša bolj ustrezal slovenski enotnosti ob uporu proti okupatorju. Na napačnem kraju? Da tudi letošnje praznovanje dneva upora proti okupatorju ne bo potekalo brez ostrih obračunavanj, je bilo jasno že pred prireditvijo, ko je prišlo do zapletov glede izbire lokacije. Osrednja borčevska zveza je namreč protestirala, češ da je pot do Vojkove koče na Nanosu, kjer naj bi potekala proslava, težko dostopna z avtomobili in avtobusi, to pa je takoj sprožilo ugibanja o teoriji zarote, češ da bi tako prišlo čim manj ljudi na proslavo. Predsednik ajdovskega odbora ZZB Anton Mihelj je v Primorskih novicah ostro obračunal z vlado, češ da se je odločila za praznovanje na čisto drugi strani Nanosa z istim namenom, kot je lani posegla v priprave na praznovanje 60. obletnice prve (?) slovenske vlade v Ajdovščini. »Lani so režimski zgodovinarji pljuvali po prvi slovenski vladi, zato nas seveda moti, da naj bi prav s temi ljudmi praznovali dan boja proti okupatorju,« je dodal Mihelj. Kalimerovski sindrom? Povsem drugače pa je ob dnevu upora proti okupatorju državljane nagovoril predsednik vlade Janez Janša. Med drugim 12 Demokracija • 19/XI -11. maj 2006 POLITIKA Predsednik DZ France Cukjati Predsednik LDS Jelko Kacin je v voščilu zapisal: »Danes praznik predstavlja priložnost, da opustimo ideološka razhajanja preteklosti. Dan upora proti okupatorju naj bo praznik vseh Slovenk in Slovencev in vseh državljank in državljanov. Od-porništvo proti okupatorju je pozitivna vrednota, vredna spomina in dostojne počastitve.« Janša je ob tej priložnosti izrekel posebno voščilo veteranom organizacije TIGR, udeležencem nacionalnega odpora proti okupatorju v času 2. svetovne vojne ter veteranom vojne za Slovenijo in policijskim veteranom Združenja Sever. Ker pa pri tem ni posebej omenil OF in NOB, si je prislužil »ukor« s strani zveze borcev, češ da pozablja, da osamosvojitve ne bi bilo brez NOB. Podobna stališča je izrazil predsednik ZZB Janez Stanovnik 24. aprila v Škofji Loki na praznovanju 65. obletnice ustanovitve PIF oz. OF, pri čemer je izjavil, da se v teh »žalostnih« časih »lahko celo zgodi takšna perverzija, da bodo domobranci lepega dne postali rešitelji domovine«, in s tem dodal nov kamenček v mozaik kalimerovskega sindroma zveze borcev. Sicer pa je izrazil prepričanje, da so korenine naše državnosti in neodvisnosti prav v NOB in v programu OF ter da je bila med partizani nazorska različnost. Dejal je še, da je »slovenski narod, ko so ga obsodili na smrt, v sebi začutil spontano silo, da se hoče ohraniti pri življenju in komunisti so to narodovo razpoloženje le organizirali«. Podtikanje motivov osrednji govornik na proslavi na Nanosu je bil predsednik državnega zbora France Cukjati. V uvodu je opozoril na tri spomenike, ki danes krasijo Nanos: spome- nike tigrovcem, partizanom in veteranom vojne za Slovenijo. Poudaril je zlasti univerzalnost dneva upora: »Danes namreč ne praznujemo le določenega uporniškega dejanja, ampak pogum in voljo Slovencev, da se uprejo, kadar jim grozi uničenje. To je praznik vseh uporov slovenskega naroda proti vsem okupatorjem, vsem sovražnikom slovenstva. Praznik celotne slovenske domovine, praznik vseh njenih hčera in sinov.« Po Cukjatije- vem mnenju Slovenci nikoli nismo povzročili vojne. Spomnil je tudi na trpljenje Primorcev pod fašizmom in kasneje vseh Slovencev pod okupacijo, na vlogo tajne krščansko-socialne organizacije slovenskih duhovnikov na Primorskem in tudi na vojake, ki so po razpadu stare jugoslovanske vojske ustanovili nove odrede Jugoslovanske vojske v domovini, vendar so bili brutalno pomorjeni leta 1943 na Kočevskem. »Ni večje in bolj boleče krivice, kot je ta, če nekomu, ki je v svoji najbolj sveti ljubezni do domovine tvegal in žrtvoval svoje življenje, podtikamo najbolj zavržene motive,« je nadaljeval Cukjati. »Če torej tisočim fantom in dekletom očitamo, da so šli v partizane zato, da bi s krvavo revolucijo zmagal komunistični teror. Ali če vaškim stražam očitamo, da so prijele za puško zato, da bi zmagal na-cifašizem, za katerega se je že takrat vedelo, da hoče izruvati slovenstvo iz te dežele pod Triglavom.« Slavnostni govornik se je tudi vprašal, koliko partizanov je leta 1945 žalostno spoznalo, da so se bojevali za neko drugo svobodo, za tako, ki bi veljala za vse ljudi in ne bi bila zaznamovana s strahom, sovraštvom in z zločinom, in koliko ► Kacinovi napadi na Pahorja V zadnjem času, ko je začelo delovati Partnerstvo za razvoj, so se okrepili tudi napadi Jelka Kacina na Boruta Pahorja zaradi sodelovanja v partnerstvu. Tako je Kacin v svojem slavnostnem govoru 30. aprila v Opatjem selu med drugim dejal, da si Partnerstva za razvoj niso izmislili ne v Grosupljem ne v Ljubljani, »ampak pri vas, v Šempetru pri Novi Gorici«. Po Kacinovem mnenju naj bi Partnerstvo za razvoj kot Pahorjeva iznajdba ogrožalo delavske pravice. Na Kacinove navedbe se je odzval Borut Pahor in Kacinu odgovoril, da gre pri Partnerstvu za razvoj za pozitivno spodbudo. Konflikt med politikoma pa je treba postaviti v širši kontekst, saj je znano, da LDS in SD v zadnjem času nista v najboljših odnosih, in to ne samo zaradi vstopa SD v Partnerstvo za razvoj, ampak že zaradi konceptualnih razlik med Pahorjem in Kacinom. Poleg tega v SD prevladuje ocena, da poskuša LDS vstopiti v socialdemokratski prostor, kar je v nedavnem intervjuju za Delovo Sobotno prilogo priznal Miran Potrč. Do konfliktov pa že prihaja na lokalni ravni, saj so ponekod v mestnih občinah, kot sta na primer Ljubljana in Velenje, razpadle koalicije med LDS in SD, kar pomeni, da se bodo karte na jesenskih lokalnih volitvah temeljito premešale. Demokracija • 19/xi • 11. maj 2006 13 POLITIKA Dan upora ali revolucije? ► domobrancev je ob koncu vojne moralo razočarano spoznati, da je njihov upor proti boljševizmu končal v objemu okupatorja. Sklenil pa je z mislijo, da je že čas, da slovenska domovina postane mati vseh svojih otrok. Košati »rdeči« brki Kotjebiio mogoče pričakovati, se je borčevska in opozicijska javnost na sicer zadržan in diplomatski Cukjatijev govor tudi tokrat odzvala skrajno negativno. Znova ANKETA Kako ocenjujete govor Franceta Cukjatija na Nanosu? a) pozitivno b) srednje c) negativno Odgovorite na www. demokracij a. s i Rezultati preteklega tedna Se vam zdi gradnja vzpenjače na ljubljanski grad smiselna? ne I da I ne vem % o Glasovalo: 285 Demokracija 76,5 22,8 0,7 Danica Simšič na proslavi v dvorani Tivoli se je pojavil očitek, da poskuša govornik osvoboditelje enačiti z »narodnimi izdajalci«. Odzval se je Jelko Kacin, ki je zapisal, da je Republika Slovenija »z včerajšnjim govorom predsednika DZ Franceta Cukjatija znova in z najvišjega mesta poskusila revidirati našo zgodovino in rela-tivizirati potek 2. svetovne vojne«. Kacin je ocenil govor kot poskus, da Cukjati vsili državi svoje osebne poglede na zgodovino. »Tak poskus podcenjuje in žali Slovenke in Slovence,« je zapisal Kacin, ki je v svojem pisnem odzivu tudi brutalno obračunal s protikomunistični-mi enotami: »Že res, da so bili posamezniki ali skupine lahko zavedeni, toda organizatorji ko-laboracije niso bili zavedeni! Nasprotno, vodili, zavajali, hujskali in manipulirali so. Tudi izdajali, mučili in ubijali so! Tudi 'upor' na strani okupatorja ni bil spontan, bil je organiziran in voden tako kot na zmagoviti strani!« O nasilju revolucije seveda niti besede. Nič manj oster ni bil Vanja Alič, podpredsednik zunajpar-lamentarne Aktivne Slovenije, ki je poleg tega pokazal precej zgodovinskega neznanja s trditvijo, češ da po Cukjatijevem mnenju »sploh ni pomembno, kaj se je zgodilo 27. aprila 1941 v Vidmarjevi vili pod Rožnikom v Ljubljani«. Na ta dan se v resnici ni zgodilo nič, Alič pa kljub vsemu vztraja, da je bila tedaj ustanovljena Osvobodilna fronta, čeprav je bila dan prej ustanovljena Protiimperia-listična fronta. Oprijel se je tudi znane teze o »preoblikovanju narodne- ga značaja«, saj smo po njegovo z NOB iz naroda hlapcev postali narod junakov. Glavni odziv pa je bila vsekakor proslava, ki so jo borci dva dni po državni proslavi organizirali v ljubljanski Hali Tivoli, udeležili pa so se je med drugimi Borut Pahor, Jelko Kacin, Milan Kučan in ljubljanska županja Danica Simšič, ki je prav tako ostro napadla nasprotnike revolucije. Po njenem mnenju smo v tem času priče najbolj klavrnemu načinu omalovaževanja in zasramovanja uporniškega izročila, ki poskuša Predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik Demokracija ■ imxi • 11. maj 2006 za kratkoročne politične cilje izničiti temeljno moralno moč slovenstva in s tem spodmakniti slovenski nacionalni obstoj pa tudi državo. »Danes se to dogaja na ravni domnevno znanstvenega sprevračanja zgodovinskih dejstev in časnikarskega lakajstva nekaterih politično vodenih medijev,« je zatrjevala Simšiče-va. Glavni junak srečanja pa je bil kajpak Janez Stanovnik, ki ga je motilo, da Cukjati ni niti enkrat omenil OF. Dotaknil se je tudi »domobrancev, kle-rikov in ostalih izdajalcev, ki se niso obotavljali, da so vstali proti slovenskim bratom«, pri tem pa mimogrede znova obračunal s škofom Rožmanom. Dan revolucije? Čeprav bi bilo mogoče doseči enotno stališče glede upora proti okupatorju in kola-boraciji, očitno mnogim v naši državi ni do tega, da bi praznik upora združeval. Odzivi na Cukjatijev govor so razkrili mimikrij ski značaj zagovornikov partijskega mita o NOB. Postavlja se torej vprašanje, ali se v Sloveniji praznuje dan upora ali dan revolucije. 19 Zgodovine ni mogoče spreminjati »Od politikov in celo profesionalnih zgodovinarjev na Slovenskem danes padajo besede o tem, da bi nekateri radi spremenili (revidirali) zgodovino. Zgodovine se ne da spremeniti. Je takšna, kot se je zgodila. Seveda pa se vedno spreminja naše vedenje in naša zavest o njej - to je naša zgodovinska predstava. To predstavo si ustvarja vsaka generacija na novo in to je bistvo zgodovinske vede, kot jo je opredelil njen oče Leopold Ranke. Zgodovinska predstava je Prof. dr. Janko Prunk, zgodovinar vedno interakcija med preteklostjo in sedanjostjo oziroma njun dialog. Sedanjost naslavlja na preteklost vedno nova in drugačna vprašanja ter dobiva nove odgovore. Čim bolj radikalna je sprememba sedanjosti, tem bolj nova so vprašanja glede preteklosti in bolj se spreminja njena podoba. Včasih smo največ govorili o jugoslovanskem vprašanju in ustanovitvi jugoslovanske države pa o socialni osvoboditvi delavskega razreda in visoko vrednotili dejanja, ki so k temu pripomogla. Danes se sprašujemo tudi, kako je bilo v določenih obdobjih s človekovo svobodo, demokracijo, znanstvenim in kulturnim napredkom ter moralo ljudstva in njegovih političnih elit, in tako dobivamo precej drugačno podobo istega dogajanja.« PARLAMENT Pri lepotnem kirurgu Aleš Kocjan Največ pozornosti so poslanci pretekli teden namenili spremembam zakona o volitvah v državni zbor. Po nekajurni razpravi so s 60 glasovi za in enim proti odločili, da je novela zakona primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. pečatenje volilnega materiala po predčasnem glasovanju. Ob koncu aprilskega zasedanja so poslanci v okviru tretje obravnave z 48 glasovi za in 10 glasovi proti sprejeli še zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, katerega cilj je določiti posplošeno tržno vrednost nepremičnin in ki bo podlaga za odmero davka na nepremičnine. Zakon tako uvaja enoten sistem vrednotenja nepremičnin na ravni cele države. Na podlagi zakona bo ustanovljena služba za množično vrednotenje v okviru Geodetske uprave RS, določa pa tudi, da se bodo vrednotile nepremičnine, ki bodo evidentirane v registru nepremičnin (kot ga določa zakon o evidentiranju nepremičnin). »Da« paralizatorju Če so bili ob uvajanju t. i. ženskih kvot poslanci precej enotni, pa je bilo veliko manj enotnosti čutiti ob spremembah zakona o policiji, ki jih je državnemu zboru predlagal poslanec LDS Marko Pavliha. Po predlaganih spremembah bi državni zbor v zakonu o policiji natančno določil, katera prisilna sredstva lahko pri svojem delu uporablja policija, med njimi pa ne bi bilo električnega paralizatorja, ki ga namerava v kratkem začeti uporabljati po- licija, a za zdaj samo poskusno in še to le v specialni enoti. Kot je na odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ki je prvi obravnaval predlagane spremembe, dejal Pavliha, prisilna sredstva, kot je električni paralizator, grobo posegajo v človekove pravice, zlasti pravico do telesne celovitosti, pravico do osebnega dostojanstva in osebne svobode, zato njihove uporabe ne bi smeli dovoliti. Na drugi strani je državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Zvonko Zinrajh uporabo paraliza-torjev zagovarjal. Kot je dejal, se število napadov na policiste v zadnjih letih povečuje, pri tem pa je električni paralizator mnogokrat edina alternativa strelnemu orožju. Hkrati je zavrnil razmišljanja, da bi bil paralizator spornejši kot preostala prisilna sredstva, saj so, kot je dejal, vsa prisilna sredstva sporna, če se zlorabijo. Na koncu razprave so člani odbora sledili Zinrajhovemu mnenju in sklenili, da bo odbor državnemu zboru predlagal, da sprememb ne podpre. NSi za Štiri nove poslance Poslanska skupina NSi je sredi preteklega tedna sklicala tiskovno konferenco in na njej predstavila nekaj predlogov sprememb usta- Demokracija - 19/XI -11. maj 2006 ve, s katerimi bi največ pridobili Slovenci v zamejstvu in izseljenci. Kot je na tiskovni dejal strankin poslanec Anton Kokalj, predlagajo spremembo 5. in 80. člena ustave in dopolnitev 63. člena ustave. 5. člen bi se po njegovih besedah spremenil tako, da bi bili poleg Slovencev brez slovenskega državljanstva posebnih pravic in ugodnosti v Sloveniji lahko deležni tudi Slovenci iz zamejstva in izseljenstva. Po predlogu NSi bi se v ustavo dodal člen 63. a, ki bo govoril o tem, da se posebne pravice skupnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki imajo slovensko državljanstvo, zagotavljajo z neposredno zastopanostjo v DZ, 80. člen ustave pa bi se spremenil tako, da bi Slovencem iz zamejstva in izseljenstva zagotavljal po dva poslanca (skupaj torej štiri) v državnem zboru. Kot je ob tem dejal Kokalj, bi bile takšne spremembe ustave logično nadaljevanje zbliževanja in sodelovanja med matično državo in velikim številom Slovencev, ki živijo po svetu. Zdaj bo, kot je dejal, njihova poslanska skupina vse predloge poslala izvršilnemu odboru stranke; če jih bo ta podprl, pa jih bo poslala vsem drugim poslanskim skupinam in poskušala zanje pridobiti potrebno podporo. IB 15 Največja novost, ki jo prinaša novela zakona, je uvedba t. i. ženskih kvot, ki naj se uvajale postopoma. Tako bi morale stranke na naslednjih volitvah na svojih listah kandidirati vsaj 25 odstotkov žensk, do leta 2012 pa bi morale ta odstotek dvigniti že za dodatnih 10, torej na 35 odstotkov. Kot je ob predstavitvi sprememb v državnem zboru dejal minister za javno upravo Gregor Virant, t. i. ženske kvote niso čarobna palica, ki bi lahko čez noč rešila problem enakopravnega zastopanja spolov v politiko, so pa dober začetek njenega reševanja. Sicer pa novela zakona vpeljuje tudi posebna volišča za invalide. Volivkam in volivcem bo omogočala, da bodo lahko glasovali tudi v okrajih, kjer nimajo stalnega prebivališča. Povečalo se bo potrebno število podpisov za vlaganje nestrankarskih kandidatnih list s 100 na 1.000. Pri glasovanju po pošti iz tujine je predlagana uvedba t. i. prazne glasovnice, ki bo omogočila pravočasno pošiljanje volilnega gradiva. Novela končno predvideva tudi večjo vlogo političnih strank pri sestavljanju volilnih komisij in odborov, med predvidenimi novostmi pa so tudi prosojne volilne skrinjice in za- POLITIKA Težavno preoblikovanje Aleš Kocjan, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Skladno s pričakovanji Ta dokaj drzni načrt je Slovenija začela izvajati še isto leto, danes pa je v fazi, ko kadre v poveljstvih, enotah in zavodu pospešeno zamenjujejo poklicni kadri. Obrambni minister Kari Erjavec potek profesionalizacije ocenjuje pozitivno, saj pravi, da ta poteka v skladu z načrti, zmožnostmi in pričakovanji, zaveda pa se, da so pri tem tudi nekatere težave. »Trenutno je proces profesionalizacije pri- Slovenija v zadnjih letih pospešeno preoblikuje svojo vojsko. Počasi jo spreminja v vojsko, ki bo temeljila izključno na profesionalnih vojakih. Takšna bo sicer manjša, vendar pa bo zato bolje opremljena in izurjena. Razmišljanja o profesionalizaciji Slovenske vojske so se prvič pojavila v javnosti okoli leta 2000, ko je v slovenski politiki in vojski obveljalo spoznanje, da Slovenija namesto velike in okorne vojske potrebuje majhne, a dobro opremljene sile, ki se bodo sposobne hitro odzivati in posredovati. Takšno razmišljanje je bilo v veliki meri posledica dejstva, da se je Slovenija takrat pripravljala na vstop v zvezo Nato, ta pa v svojih vrstah potrebuje predvsem dobro izurjene in visoko mobilne enote, ki so v okviru zavezništva sposobne v vsakem trenutku posredovati v katerem koli kriznem žarišču na svetu. Ko so se leta 2002 pojavile prve pobude o tem, kako naj se izvede profesionalizacija, sta si bili politika in vojaškostrokovna javnost že enotni, da je profesi- onalizacijo treba izpeljati, manj pa sta si bili edini, v kolikšnem času naj se to stori, še posebej ker je profesionalizacija vključevala popolno odpravo obveznega naborniškega sistema in nadomestno zaposlovanje profesionalnih vojakov. Takratni obrambni minister Anton Grizold in vojaški strokovnjaki so bili mnenja, da bi bilo treba profesionalizacijo izvesti čim bolj preudarno in počasi, v najboljšem primeru v nekaj letih, 22 poslancev takratne opozicije (SDS, NSi in SNS) pa je predlagalo, naj se izvede čim prej, saj po njihovem za odlašanje s profesionalizacijo ni tehtnih razlogov. Po nekajmesečnem besednem ping-pongu, v katerem so imele najverjetneje odločilno težo javnomnenjske ankete, ki so kazale, da javnost odpravo obveznega naborništva podpira, je na koncu prevladalo prepričanje, daje treba reorganizacijo izvesti čim prej. Tako so že v začetku leta 2003 v Slovenski vojski in na obrambnem ministrstvu izdelali poseben načrt (poimenovali so ga PROVOJ), s katerim so natančno določili vse časovne in vsebinske okvire prehoda iz poklicne v profesionalno vojsko. Načrt je v grobem predvideval, da bi Slovenija ob zmanjševanju števila vojakov postopoma odpravila obvezni naborniški sistem, nabornike pa bi postopoma nadomestili vojaki, ki so v vojski bodisi redno zaposleni, bodisi so del t. i. pogodbene rezerve. Tako bi na koncu namesto 40.000 nabornikov, kolikor jih je takrat premogla Slovenska vojska, slednjo sestavljalo le še 8.500 poklicnih vojakov in 5.500 vojakov iz t. i. pogodbene rezerve. 16 Demokracija ■ 19/xi • 11. maj 2006 POLITIKA Eno izmed pomembnejših vprašanj, s katerimi se ta čas sooča Slovenska vojska oziroma celotna država, je, kako zagotoviti dolgoročno varovanje slovenskega zračnega prostora. Ta čas slovenski zračni pro- Slovenska vojska bo manjša, a bolje izurjena. Članstvo v Natu pomembno za profesionalizacijo stor v okviru sil Nata varuje Italija, vendar je vsem jasno, da gre pri tem le za začasno rešitev. Kot je na nedavni seji parlamentarnega odbora za obrambo dejal minister Erjavec, ministrstvo ukrepov za dolgoročno rešitev tega problema še ni sprejelo, razmišlja pa o več možnostih. Ena izmed njih je, da bi Slovenija kupila lastne lovce, kar z vidika nacionalnega ponosa verjetno ne bi bila slaba odločitev. peljan do faze, ko lahko njegove rezultate že merimo. Glede na to lahko ocenimo, da v procesu uspešno realiziramo kadrovski načrt vlade, enote opremljamo z varnimi in sodobnimi sredstvi in zagotavljamo ustrezno stopnjo realizacije z vojaško infrastruk- turo. Vsekakor pa se zavedamo tudi nekaterih pomanjkljivosti, kot so ustrezna umestitev in uveljavitev vojaškega poklica, celostna podpora pripadnikom Slovenske vojske in njihovim družinskim članom ter posebno področje, ki bo v naslednjih letih še posebej vidno, to pa je odhod iz službe (po koncu vojaške kariere) za vojake, ki so izpolnili zakonsko določeno starostno omejitev- 45 let. Na tem področju so velika pričakovanja v rešitvah, ki bi jih prinesel nov zakon o Slovenski vojski, o katerem pa bo še tekla javna razprava,« pravi Erjavec. Na vprašanje, ali držijo navedbe, ki so se v zadnjem času pojavile v nekaterih medijih, da je med mladimi vse manj zanimanja za vojaški poklic in da imajo zaradi tega v Slovenski vojski velike težave s kadri, Erjavec odgovarja, da slednje ne drži, da pa bo v prihodnosti do tega skoraj zanesljivo prišlo. »V zadnjih treh letih, ko se je profesionalizacija Slovenske vojske intenzivirala, je bilo zanimanje za vojaški poklic ustrezno. Število kandidatov za zaposlitev je bilo tolikšno, da je bila še zagotovljena ustrezna selekcija kadrov za zaposlitev. Zanimanje za vojaški poklic je še vedno ustrezno, vendar je treba računati tudi na dejstvo, da so napovedi o demografskih gibanjih neustrezne za prihodnje srednjeročno obdobje, kar bi lahko povzročilo težave pri dopolnjevanju Slovenske vojske. Zaradi tega smo razmišljali, da bi v prihodnjem zakonu o vojski temu področju (pogojem za zaposlitev) namenili posebno pozornost,« je dejal Erjavec. Na koncu smo ga vprašali, ali lahko pričakujemo, da bo proces profesionalizacije končan do leta 2010, kot je predvideno v dokumentih. »Profesionalizacija vojske je proces, ki ne bo končan. Vedno se bo treba prilagajati odzivom iz okolja in slediti potrebam po zagotavljanju vojaške varnosti doma in v tujini v okviru zavezništva. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da bodo naloge, ki so bile opredeljene v projektu PROVOJ, končane do leta 2010, kot predvideva projekt. Večino nalog že sedaj izvajamo na funkcijskih področjih v okviru rednih nalog. Število podprojek-tov se je že zmanjšalo in naloge so prešle v vsakodnevna opravila. Po predvidevanjih bo projekt PROVOJ končan v naslednjih dveh letih,« pravi Erjavec. Če Erjavčeve besede držijo, lahko pričakujemo, da bo v naslednjih dveh ali treh letih Slovenska vojska povsem profesionalizirana in da se bomo lahko v svetu pohvalili, da imamo majhno, a učinkovito vojsko. Natančno takšno, kot je tudi naša država. (B Kdo bo nasledil Lipica? Konec aprila je javnost presenetila novica, naj bi Erjavec še do poletja zamenjal načelnika generalštaba Slovenske vojske Ladislava Lipica, ki je bil hkrati tudi vodja PROVOJ. Čeprav so nekateri namigovali, naj bi šlo v ozadju zamenjave za spor med Lipičem in Erjavcem, ki naj bi se bil začel zato, ker naj bi PROVOJ potekal prepočasi, in zaradi Lipičeve medijske pasivnosti ob napotitvi slovenskih inštruktorjev v Irak, sta tako Erjavec kot Lipič zagotovila, da načelnik iz vojske odhaja na lastno željo. Po nekaterih informacijah naj bi do konca letošnjega leta prevzel mesto veleposlanika na Madžarskem. V ozadju že kroži nekaj imen ljudi, ki bi lahko nasledili Lipica. Med najresnejšimi kandidati se tako najpogosteje omenjajo zdajšnji direktor Lipičevega generalštaba Alojz Šteiner, poveljnik poveljstva sil Renato Pe-trič in nekdanji poveljnik Mori-sa Tone Krkovič. Slovenski vojak med akcijo Obrambni minister Kari Erjavec Demokracija ■ 19/XI -11. maj 2006 17 GOSPODARSTVO Novomeška visokošolska afera Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije Na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje v Novem mestu se dogajajo stvari, ki preraščajo že v afero. Vse kaže, da poskušata zakonca Blažič uzurpirati šolo, na kateri se letno obrne več kot pol milijarde tolarjev. V Novem mestu in širši Dolenjski že vsaj od začetka aprila letos vre. V javnosti so se namreč pojavile govorice o domnevnih nepravilnostih pri poslovanju Visoke šole za upravljanje in poslovanje Novo mesto, ki jo vodstvo očitno želi počasi, a zanesljivo spreminjati v zasebni javni zavod, v katerem naj bi imela zakonca Blažič največji vpliv. Poleg tega je bilo že nekaj časa slišati vesti o tem, da si nekateri znani Dolenjci diplomo na tej šoli pridobijo laže kot drugi. Da šola izgublja zaupanje, je bilo dolgo časa mogoče prebirati tudi na forumu mestne občine (MO) Novo mesto, v zadnjih tednih pa 18 so forum preprosto odpravili. Ob tem so prišle v javnost novice, da se z vodstvom šole ukvarjajo kriminalisti, poslovanje pa pregledujejo davčni inšpektorji in tožilci. Številne ovadbe Doslej je bilo največ prahu okrog ovadbe zaradi suma ponarejanja poslovnih listih zoper tri odgovorne osebe (ena iz mestne občine Novo mesto in dve z visoke šole), ki jo je pred dvema letoma na tožilstvo podal eden izmed soustanoviteljev šole, okrožna državna tožilka pa jo je v začetku aprila letos na podlagi poročila kriminalistične policije Policijske uprave (PU) Novo mesto kot neutemeljeno zavrgla. Vendar zadeva s tem ni končana. Novomeški državni tožilci še vedno preučujejo ovadbo zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter kršitve temeljnih pravic delavcev. Po pojasnilu Bojana Avbarja, vodje državnega tožilstva v Novem mestu, je »zadeva pri tožilcu v fazi ovadbe po preveritvi na policiji«. Hkrati s tem se pojavljajo tudi govorice o sumu davčne utaje v višini več deset milijonov tolarjev na tej šoli. Na tožilstvu v zvezi z utajo davkov »nimajo knjižene nobene prijave«, na PU Novo mesto pa so nam pojasni- Novomeški veljaki so želeli nepravilnosti na šoli pomesti pod preprogo. Šele sprememba oblasti jih bo prisilila, da bodo stvari postavili na pravo mesto. Demokracija-i9/xi- n.maj 2006 GOSPODARSTVO Visoka šola za upravljanje in poslovanje v Novem mestu li, da primer še ni končan in da bodo, ko bo končan, poročilo poslali na okrožno tožilstvo. Poleg tega so kriminalisti in tožilci septembra 2004 prejeli ovadbo anonimnega pisca o nepravilnostih pri poslovanju šole. Bojan Avbar nam je pojasnil, da imajo na tožilstvu »v delu tudi to vlogo, ki pa je trenutno v preveritvi na policiji«. To nam je potrdil tudi Stane Smolič, tiskovni predstavnik PU Novo mesto, in dodal, da bodo tudi poročilo o tem primeru poslali na tožilstvo. Novomeški kriminalisti imajo torej polne roke dela, ovadb in sumov je veliko, končno besedo pa bodo imeli tožilci in sodniki. Poleg tega poslovanje šole pregledujejo davčni inšpektorji. Glede na to, da so nekatere ovadbe stare že dve leti, ovadba anonimnega pisca pa dobro leto in pol, se v javnosti postavlja vprašanje, zakaj se vse skupaj tako dolgo vleče. Nekateri imajo pomisleke Dekanica Ana Blažič v Titovem objemu tudi zoper delo nekaterih kriminalistov v preteklosti, veliko je ugibanj o delu tožilstva, posebno ker je to zavrnilo prvo ovadbo, ki jo je podal eden od ustanovite- ljev šole. O drugih ovadbah se na tožilstvu še niso izrekli. Pojasnilo tožilstva Bojan Avbar nam je pojasnil, da je ovadbo enega od ustanoviteljev šole tožilka zavrgla na podlagi poročila sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Novo mesto. Na vprašanje, kakšna jebila njena utemeljitev, nam je Avbar odgovoril, »da ni bilo utemeljenega suma, da so osumljenci storili kaznivo dejanje ponarejanja listin, kar je podrobno obrazloženo v sklepu«. Ker so se v javnosti pojavljala namigovanja, da sta si zakonca Blažič »zelo blizu« z Bojanom Avbarjem oziroma da gre za prijateljske družinske vezi, smo o tem vprašali tudi Avbarja, vendar je slednji to kategorično zavrnil z besedami: »Niti ► Dr. Janez Usenik »Klasična lokalna hobotnica« Vaše ime smo iskali med pedagoškimi delavci šole, vendar ga nismo našli. Kako to? Na šoli sem bil profesor le prvo leto. Kaj kmalu sem ugotovil, da imajo Blažičevi v mislih le zaslužek, kvaliteta, kriteriji, profesionalnost itd. jih niso zanimali - od tod tudi spori med nami, kajti zagovarjal sem edino kvaliteto in resno pedagoško ter znanstveno raziskovalno delo (mimogrede, znanstvenega dela še po 8 letih na šoli ni). Že naslednje leto so mi Blažičevi (s podporo MO Novo mesto) vzeli predmete in s tem se je končalo moje pedagoško delo na tej šoli. Okrožno državno tožilstvo je aprila 2006zavrglo ovadbo, ki ste jo podali pred dobrima dvema letoma. Ko smo spraševali za vzroke, so nas napotili na vas, saj naj bi bili vi sklep o tem že prejeli. Zanima nas, ali je to res in kaj je razlog, da so ovadbo zavrnili? To vprašanje se prepleta z zadnjim vprašanjem o lastništvu. Šolo smo ustanovili trije. Kot je meni znano, je odlok o ustanovitvi edini, ki je objavljen v Uradnem listu RS. Leta 2004 sem izvedel, da je bilo ustanovljeno nekakšno Visokošolsko središče Novo mesto, pa naj bi bila MO Novo mesto svoj ustanovitveni delež prenesla na novo središče. Kot ustanovitelj (in to- rej tudi tretjinski solastnik) o tem nisem vedel nič, nihče me ni vprašal, ali se s tem strinjam. Zato sem šel na sodišče in pogledal v register, kjer je zabeležen zapis, da se kot ustanovitelj šole izbriše MO Novo mesto in zapiše visokošolsko središče. Vse to je bilo storjeno brez moje vednosti, vendar pa sta v registru dve listini: sklep o tem, da se tudi moje podjetje strinja s takšno spremembo, in akt o ustanovitvi, ki ga je napisala kar Ana Blažič. Mislim, da gre za ponareditev dokumentov, zato sem vložil kazensko ovadbo. Tožilstvo je primer »reševalo« kar dve leti, ko pa je zadeva postala javna, ga je kar nenadoma »rešilo« v dveh dneh. Klasična lokalna hobotnica, o kateri sedaj ne morem govoriti. Že zdavnaj sem namreč ugotovil, da berejo mojo elektronsko pošto. Res sem dobil odgovor, čeprav z veliko zamudo, saj je novomeško tožilstvo v preveliki vnemi pošto poslalo na napačen naslov, na katerem že dolgo ne stanujem več. Razlog za zavrženje ovadbe mi je nerazumljiv - jaz govorim o jabolkih, oni o hruškah. Po njihovi interpretaciji naj bi bil o tem sklepal upravni odbor šole, ki ima 5 članov, mene pa na tej seji ni bilo. Upravni odbor pa niso lastniki, ki edini lahko odločajo o lastninskih spremembah. Prav zato je bil zapis sklepa o tem, da se tudi jaz stri- njam s tem, o čemer sem prej govoril, ponarejen in to je bil predmet moje ovadbe! Ali boste pregon nadaljevali kot zasebni tožilec? Da, vsekakor. To sem že storil prek svojega odvetnika iz Celja. Kakšno je zdajšnje lastništvo šole, v kateri je bilo vaše podjetje solastnik? Lastništvo ne more biti sporno. Ustanovitelji MO Novo mesto, Biro 4D, d. o. o, Pedagoška obzorja, d. o. o., smo tudi lastniki v enakem deležu. Glavni smisel Blažičevega delovanja pa je, da si lastništvo poveča prek visokošolskega središča, kjer se je že na začetku postavil za direktorja. Demokracija- i9/xi- n.maj2006 19 GOSPODARSTVO Novomeška visokošolska afera Martina Vrhovnik, podžupanja MO Novo mesto V aprila zavrženi ovadbi Martini Vrhovnik, podžupanji MO Novo mesto in predsednici upravnega odbora šole, dr. Usenik očita podpis nezakonitega sklepa. Ko smo Vrhovnikovo vprašali za komentar ovadbe, nam je odgovorila, da je bila ovadba zavržena 11. aprila letos, »ker tožilstvo ni ugotovilo utemeljenega suma, da smo storili naznanjeno kaznivo dejanje«. ► slučajno ne!« Ob tem dodajmo, da je tovrstne prijateljske vezi v praksi v resnici težko dokazati, obstaja pa dejstvo, da je državna tožilka ovadbo, o kateri pišemo v nadaljevanju, očitno zavrgla zato, ker je na podlagi prejetih policijskih preverb presodila, da »bi ta na sodišču padla«. Sicer pa naj bi bila zadeva državni tožilki dodeljena po pravilih dr-žavnotožilskega reda. Vloga kriminalista Konec aprila 2004 je podjetje Biro 4D, ki je soustanovitelj novomeške visoke šole, vložilo ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja na tri naslove, in sicer na vrhovno državno tožilstvo, PU Novo mesto in Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu. Ob tem so kriminalistična policija PU Novo mesto, inšpektorat za delo in dr. Janez Usenik, soustanovitelj podjetja Biro 4D, v začetku 102.1 V AJ[ M5obota tel'.02/537*w tel.: 02/537 194-9 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 httpYAvww.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com 20 septembra 2004 prejeli anonimno pismo, v katerem je neka »Dragica« opozorila na nepravilnosti in nezakonito ravnanje na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo mesto. Kriminalist Siniša Marentič je nato hkrati s prijavo Biroja 4D preiskoval tudi navedbe iz anonimnega pisma. Naj spomnimo, da so ovadbo Biroja 4D tožilci na podlagi kriminali-stovega poročila zavrgli. Očitki V prvi ovadbi Družba Biro 4D oziroma njen pooblaščene dr. Janez Usenik je zaradi suma ponareditve poslovnih listih ovadil dr. Marjana Blažiča, mag. Ano Blažič in Martino Vrhovnik. Zakonca Blažič sta dejavno vpeta v delovanje šole, Vrhovnikova pa je podžupanja MO Novo mesto. Pred podrobnejšo razlago naj zapišemo, da je bila šola ustanovljena v začetku leta 1998, ustanovitelji pa so bili trije, vendar je Icmalu zaradi nekaterih nestrinjanj z načinom vodenja šole in zlasti zaradi nižanja ravni in kakovosti zahtevanega znanja vsaj med dvema ustanoviteljema prišlo do razhajanj. Po naših podatkih je predvsem dr. Janez Usenik stalno opozarjal in tudi stalno zahteval visoko kvaliteto in zahtevnost šole, zaradi cesarje prišlo med ustanoviteljema Biro 4D, d. o. o., in Pedagoška obzorja, d. o. o., do ohladitve odnosov, ki se je odrazila v tem, da sta dva ustanovitelja (Pedagoška obzorja, v njihovem imenu lastnik in direktor Marjan Blažič, in MO Novo mesto, v njenem imenu podžupanja Martina Vrhovnik) brez soglasja tretjega ustanovitelja (Biro 4D) sprejela statut šole takrat, ko je bil dr. Usenik kot pooblaščenec družbe Mag. Ana Blažič, dekanica šole Jože Derganc, predsednik upravnega odbora V ovadbi je bilo zapisano, daje bil s spremenjenim lastniškim in upravljavskim deležem v visoki šoli ustanovljen tudi nov upravni odbor, ki mu predseduje Jože Derganc, izredni študent te šole, kar pomeni, da nastopa v dveh nezdružljivih funkcijah. Na podlagi tako spremenjenega upravljavskega deleža je bila za dekanlco šole imenovana mag. Ana Blažič. Jože Derganc je dolga leta zaposlen na MO Novo mesto in viden član LDS. Ko smo ga prosili za pojasnilo o tem, ali ni šlo za navzkrižje interesov In kdaj je diplomiral na šoli, nas je gladko prezrl. Biro 4D na službeni poti v Veliki Britaniji. Na podlagi tako sprejetega statuta sta družba Pedagoška obzorja (v lasti družine Blažič) in občina imenovali dekanico (mag. Ano Blažič, ki naj bi bila sicer za 4 ure upokojena) in druge organe šole, dr. Usenika pa kot nosilca več predmetov izločila iz pedagoškega, strokovnega in upravljavskega dela šole, saj naj bi bil kot zagovornik kakovosti in zahtevnosti zanje moteč dejavnik. Dr. Usenik je na sodišču sprožil spor o nepravilnem načinu sprejemanja statuta, vendar je sodišče v Novem mestu odločilo, da je bil postopek sprejemanja statuta zakonit. Dr. Usenik pravi, da se na takšno nenavadno razsodbo ni pritožil iz preprostega razloga, ker celoten postopek terja prevelika finančna sredstva, tega pa si takrat ni mogel privoščiti. Podrobnejša pojasnila dr. Usenika objavljamo v krajšem pogovoru z njim. 19 Demokracija ■ 19/xi • 11. maj 2006 Mag. Ana Blažič je v hudi godlji, saj kriminalisti raziskujejo številne sume kaznivih dejanj, poslovanje šole pa pregledujejo davčni inšpektorji. Ko smo pretekli teden od Blažičeve želeli odgovore na več vprašanj (devet), nam je prijazno odvrnila, da nas bo osebno sprejela ta četrtek, ker prej to ni mogoče. Ker pa poznamo zgodbo nekega novinarja, ki gaje Bla-žičeva med pogovorom ves čas prepričevala, da se pred objavo članka oglasi pri njej na šoli, da bosta skupaj okušala dolenjski cviček, v to seveda nismo privolili, saj nam do cvička ali drugih dobrot ni, zato smo prosili za kratke pisne odgovore, a jih nismo dočakali. POGOVOR Petrolovi pogoji postavitve plinohrama ter nakupa in dobave plina so še posebej ugodni. Več informacij na telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani www.petrol.si Darilo "brezplačen rezervoar goriva" dobite novi kupci ali najemniki plinohrama kot dobroimetje na predplačilni kartici Magna v vrednosti 15.000 SIT (za gorivo ali katerekoli druge nakupe na Petrolovih bencinskih servisih v Sloveniji). Demokracija • i?/xi • 11, maj 2006 PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 00 Naredimo sodoben časnik Mitja Volčanšek Pogovarjali smo se z novim glavnim in odgovornim urednikom mariborskega dnevnika Večer in donedavnim prodornim novinarjem javne televizije Tomažem Rančem. Je poteklo že dovolj časa za oceno uredniškega dela, ki ste ga prevzeli? Kakšno stanje ste prevzeli na Večeru in kakšni so vaši izzivi oziroma načrti? S kolektivom se bom najprej dobro seznanil, zato ne bi dajal posebnih ocen. Vem, da ima Večer sposobne novinarje in urednike, naša glavna cilja pa sta oblikovna in vsebinska prenova časnika. Ta mora biti odprt, prodoren in pluralen. Podpora, ki ste jo dobili s strani kolektiva novinarjev Večera (zanj je glasovalo 48 novinarjev od 61, op. ur.), je verjetno dobra popotnica za nadaljnje delo. Je bilo to ključnega pomena oziroma bi v nasprotnem primeru, torej ob nizki podpori novinarjev, vseeno sprejeli mesto urednika? Skoraj osemdesetodstotna podpora novi- narjev in urednikov me navdaja z optimizmom. Ugotavljam, da so večerovci prepoznali mojo ambicijo, da skupaj naredimo sodoben slovenski časnik. S tem, kakšno podporo bom dobil, se nisem ukvarjal, gotovo pa bi bilo brez podpore težko delati. Prihajate z uspešnega dela na RTV Slovenija. Kako bi ocenili delo v javnem zavodu, posebej pa zadnje kritike o politizaciji RTV-hiše? Ali gre res za politizacijo, se bo videlo v programu samem. Upam, da se to ne bo zgodilo, ne želim pa obsojati vnaprej. Zavod pa bo zanesljivo laže upravljati ob sedanji ureditvi. Kot član nadzornega odbora Radiote-levizije Slovenija v prejšnjem mandatu sem zaznal težave v pristojnostih generalnega direktorja, saj je bil pogosto zvezanih rok in je s težavo vodil javni zavod. Ob dnevu svobode tiska je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) podalo precej črnogledo sliko novinarske svobode pri nas. Se strinjate z ocenami, da so novinarji v Sloveniji pri svojem delu ogroženi oziroma omejeni in da pri tem največji pritisk izvaja sedanja politična oblast? Na Večeru pritiska oblasti ta hip ne čutimo in ga tudi ne želimo. Zavedati pa se je treba, da politika nikoli ni zadovoljna, kako se o njej piše, zato lahko medijske hiše vselej pričakujejo pritiske. Tako je bilo nekoč in tako bo verjetno tudi jutri. Najbolj surova oblika pritiska na novinarja v Sloveniji pa se je zgodila z napadom na novinarja Večera Mira Petka. Poskus umora žal še vedno ni končana zgodba, saj so storilci in naročniki umora še vedno na prostosti. Upam, da se bo nekoč le končala. IS KAPITALSKI TRGI Tečaji še zmeraj na poti navzgor Boštjan Kramberger, Kapitalska družba Po premoru zaradi prvomajskih praznikov je tokrat znova na vrsti borzni komentar. V zadnjih dveh tednih seje na nekaterih svetovnih trgih odvilo kar nekaj presenetljivih dogodkov. PORTFELJ 10 DELNIC NA DAN 05.05.2006 VREDNOSTNI PAPIR TRG INDEKS VALUTA ŠT. LOTOV NAKUPNI TEČAJ TEČAJ 5-5-2006 RAST DELNIC V % SKUPAJ V SIT 1 ETF Japonska Amerika ASQ USD 411 12.26 15.41 25.69 1,191,903 2 Intel Amerika NMS USD 191 26.37 19.51 -26.01 701,273 3 Oberthur card system Francija PAR EUR 542 7.69 6.75 -12.22 876,723 4 DJ Stoxx srn 600 oil&gas Nemčija GER EUR 98 42.52 44.14 3.81 1,036,616 5 FJHAG Nemčija GER EUR 1073 3.89 3.37 -13.37 866,541 6 FJH AG nova Nemčija GER EUR 357 3 3 0.00 256,654 7 Zijin mining Hong Kong H KG H KD 20720 3.05 4.575 50.00 2,334,132 8 Nutreco NV Amsterdam AEX EUR 111 48.4 46.72 -3.47 1,242,754 9 Petroleo Brasileiro S.A. Amerika NYQ USD 53 96.88 105.2 8.59 1,049,272 10 Jiangxy copper Hong Kong H KG H KD 4528 8.65 8.8 1.73 981,146 Denar v SIT 1,489,810 • Skupaj 12,026,824 Vrednost portfelja 04.11.2005+10,023,326 ■ Vrednost portfelja 05.05.2006+12,026,824 * Donosnost portfelja v odstotkih-» 1 9.99 • Donos portfelja v SIT + 2,003,498 EUR+239.64 • USD-H88.19 • HKD+24.623 Tokrat začnimo na Kitajskem, kjer je osrednja banka nenapovedano zvišala obrestno mero in poostrila posojilne pogoje. Kitajska želi s posegom na denarnem trgu ohladiti pregreto gospodarstvo, a ji to, kot kaže, s tokratnim dvigom ni uspelo, saj so tečaji po kratkotrajnem postanku nadaljevali pot navzgor. Na Wall Streetu je v petek Indeks Dow Jones končal najviše v zadnjih šestih letih in je samo še 170 točk oddaljen od zgodovinsko najvišje vrednosti. Vendar pot navzgor ta teden ni bila lahka, saj so indeksi na začetku tedna padli. Ben Bernanke, prvi mož ameriške osrednje banke, je namreč v enem izmed pogovorov z novinarji rekel, da je trg narobe razumel njegovo izjavo, ki jo je dal na zaslišanju pred člani kongresa. Trg je takrat v njegovih besedah zaznal, da ameriška osrednja banka ne bo več višala temeljne obrestne mere oziroma da bo dvig 10. maja zadnji za nekaj časa. Ko so njegovo izjavo o nesporazumu objavili na televizijski mreži CNBC, so trgi reagirali z drastičnim padcem tečajev delnic in višanjem vrednosti ameriškega dolarja. Po nekajdnevni negotovosti pa so petkovi podatki o brezposelnosti v investitorje vrnili prepričanje, da bo konec višanja temeljne obrestne mere. Po objavi podatkov so trgi reagirali popolnoma drugače kot na začetku tedna, tečaji delnic so zrasli, ameriški dolar pa je padel. Seveda pa tokrat ne smemo pozabiti napisati, da so izidi, ki prihajajo iz podjetij, zelo dobri in da je tudi to eden izmed razlogov, zakaj tečaji ameriških delnic rastejo. Podobno kot v Ameriki se godi tudi na stari celini. K rasti borznih indeksov največ prispevajo rekordne cene surovin, prevzemi in pa dobri izidi podjetij. Tri investicijske banke, Credit Suisse, UBS in Deutsche bank, so objavile zelo dobre izide. Trg so poganjali tudi izidi iz Saipema (Italija), TNT (Nizozemska), Telenorja (Norveška) Atlasa Copco (Švedska) ... Nemški jeklar Thyssen Krup je samo ta teden zrasel za 7 odstotkov na podlagi prevzemnih špekulacij. m- Kot smo omenili, še naprej rastejo cene surovin, nafta se je po objavi podatkov o ameriških rezervah, potem ko se je dotaknila cene 75,35 USD, umaknila na raven okoli 70 USD. Zlato je najviše v 25 letih, pri 684,10 USD za unčo, premog pa je najviše do sedaj. Slovenski borzni indeks je v zadnjem tednu pridobil dobra dva in pol odstotka in se tako okrepil nad nivojem 5.000 točk. K rasti sta največ pripomogla Krka in Petrol. Zanimivo je bilo opazovati tedensko trgovanje, saj je bila sredi tedna količina delnic na ponudbeni strani izredno majhna. Proti koncu tedna se je pri Krki ponudbena stran malce okrepila, kar je tečaj potisnilo nazaj v območje 155 tisočakov, pri Petrolu pa smo konec tedna dočakali pri ceni 83.287 tolarjev. Delnice, ki jih imamo v portfe-lju, so v teh dveh tednih močno zrasle, žal pa smo v istem obdobju izgubili več kot 220 tisočakov zaradi padca ameriškega in hon-gkonškega dolarja. Portfelj je tako v šestih mesecih zrasel za 19,99 odstotka ali za dobra dva milijona slovenskih tolarjev. 13 22 Demokracija ■ 19/xi • 11. maj 2006 naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo FlexPensiOllpmS) Prednost w©d SLOVENIJA Bolnišnice še vedno brez operacijskih miz Operacija: Mize! Gregor Drnovšek, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana Operacijske mize spet razburjajo slovensko javnost. Ker jih bolnišnice zaradi razpisnih zapletov še vedno niso dobile, se postavlja vprašanje, ali je treba spremeniti zakon o javnih naročilih. Leta 2004, še pod ministrskim vodstvom LDS, je ministrstvo za zdravje objavilo prvi razpis za dobavo in montažo 19 operacijskih miz s pripadajočo opremo za pet slovenskih bolnišnic. Ponudbe so oddali štirje ponudniki, vendar so se te med seboj cenovno zelo razlikovale. Najcenejšo ponudbo je oddalo podjetje Mollier, d. o. o., iz Celja, vendar se je ministrstvo odločilo, da bo ponovilo razpis. Zato je sredi leta 2005 objavilo nov razpis za dobavo in montažo 18 operacijskih miz. Ponudbe so poslali isti ponudniki in spet je najcenejšo oddalo prej omenjeno podjetje. Ministrstvo se je novembra odločilo, da bo javno naročilo oddalo podjetju Sanolabor, d. d., ki je ponudil drugo najvišjo ceno in 24 je od Mollierove višja za dobrih 200 milijonov tolarjev. Zgodba se šele začne s tem Pa se zgodba o operacijskih mizah šele začne. Podjetje Mollier, d. o. o., je zaradi odločitve ministrstva zahtevalo obrazložitev oddaje posla in po njenem prejemu je prek odvetniške pisarne vložilo zahtevo za vpogled v spis postopka oddaje javnega naročila. Sredi decembra 2005 je Mollier na ministrstvo za finance naslovil zahtevek za revizijo postopka in konec leta je ministrstvo zahtevku delno ugodilo. Od takrat dalje so si vpletene strani, poleg podjetja Mollier in ministrstva za zdravje tudi Državna revizijska komisija (DRK), pošiljale različne Minister za zdravje Andrej Bručan Poslanec Franc Jazbec Demokracija ■ 19/XI -11. maj 2006 dopise, zahtevke in odgovore, posledica tega pa je, da bolnišnice še vedno nimajo operacijskih miz. Podjetje Mollier uporablja zakonske možnosti, ki jih kot razpisni ponudnik ima. Razpisna komisija pa meni, da je bila njegova ponudba neustrezna, saj naj bi bilo ponudilo drugačne in cenejše izdelke, kot so bili zahtevani v razpisu. Zato je več kot očitno, da se mora za »nujne« primere, kot je dobava operacijskih miz, spremeniti zakon o javnih naročilih tako, da bi ministrstvo v primerih, kjer pritožbam ponudnikov ni videti konca, lahko ukrepalo in kupilo mize ah drugo nujno opremo brez javnega razpisa. Zaradi zdajšnje zakonodaje je tudi minister za zdravje Andrej Bručan brez moči. Prek zakonskih določil pač ne more. Zanimivo, da nekdanji minister Keber, ki sedaj SLOVENIJA Direktor podjetja Mollier Roman Šumak Rešitev je sprememba zakona o javnih naročilih. »deli« nasvete ministru Bručanu, da obide zakonodajo, tega ni storil v svojem mandatu. Takrat je imel za to vse možnosti. Sprememba zakona Da je sprememba zakona edina rešitev meni podpredsednik odbora za zdravstvo in poslanec SDS v DZ Franc Jazbec. Edina rešitev za končanje večletne agonije z operacijskimi mizami je sprememba zakona o javnih naročilih, zato poziva vlado, da v najkrajšem času pripravi novelo zakona o javnih naročilih, ki bi ponudnikom operacijske opreme onemogočila pritoževanje v nedogled in s tem omogočila normalno nabavo miz. Jazbec ima zanimivo mnenje tudi o zdravnikih, ki so s svojimi čustvenimi izjavami in pisanjem pisem precej razburkali javnost. »Vsi apeli, ki prihajajo iz strokovne javnosti in civilne družbe na ministra Bručana, naj vendarle že nekaj stori, so podtikanje ministru z željo, da bi se vendarle spozabil in ne upošteval veljavne zakonodaje. Minister v tem primeru ravna v skladu z zakonodajo in druge možnosti, kot da od ministra za finance zahteva, da pripravi novelo zakona, žal nima.« Z izbiro ponudnika Sanolabor na razpisu po Jazbečevem mnenju ni nič narobe, saj je Mollier, d. o. o., ponudil manj kakovostne mize. »Ponudba je predraga!« seveda smo se po odgovore napotili tudi k direktorju podjetja Mollier, d. o. o., Romanu Šumaku. Pravi, da je njihova ponudba normalna, realna in cenovno evropsko primerljiva. »Aicomedova in Sanolaborjeva ponudba je preprosto predraga in praktično za 50 odstotkov dražja, kot se gibajo cene v evropskem prostoru. Glede na to, da gre za dobavo 18 miz, pa bi morala biti ta ponudba še cenejša.« O kakovosti miz, ki jih je ponudilo njegovo podjetje (mize Trampf, op. p.), pravi, da se praktično v ničemer ne razlikujejo od Maquetovih. »To bom povedal prvič, ker o tem prej nisem želel govoriti. Tehnično je Trumpfova miza kvalitetnejša od Maquetove, ker ima boljše tehnične rešitve. Če gledamo trend v nam najbližjih državah, kot so Avstrija, Nemčija, Italija, Francija, Trumpf s svojimi produkti absolutno vodi. Za Slovenijo nam je kljub mnogo manjšemu trgu uspelo dobiti praktično isto ceno miz, kot jo ima za Trumpfove mize denimo nemško ministrstvo za zdravje.« Šumak ocenjuje, da zakon o javnih naročilih v zadnjih treh letih sploh ni tako slab, »kot danes kli- ni želelo niti razpravljati, temveč jih je preprosto izločilo«. Na naše vprašanje, ali lahko imenuje koga iz tega dobro ukoreninjenega lo-bija, nam je Šumak odgovoril: »V tem lobiju je bilo imenovanih kar nekaj ljudi. Zagotovo so to ljudje, ki opravljajo službo blizu in okoli ministra. Minister je tisti, ki jih lahko vsak trenutek pozove. Gotovo so to najodgovornejši ljudje, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, ki ministru pravno in ekonomsko pripravljajo analize, ki se pod to podpišejo. Minister zanesljivo ve, kdo so ti ljudje, dobro ve, kdo stoji za 38 mizami iz KC, kdo je bil takrat odstavljen ali odstopljen, kdo je danes njegov tesni svetovalec, kdo danes govori, podpisuje in kreira javna naročila na ministrstvu za zdravje. Zato je danes govoriti, da je zakonodaja glavni in izključni krivec, za lase privlečeno.« terih primerih ponudil delno ali v celoti neustrezne artikle glede na specifikacije, zahteve iz razpisne dokumentacije.« O razlikah v cenah med ponudniki pa je dejal, da cenejši ponudbi nista ustrezali zahtevam naročnika, ki so bile opredeljene v razpisni dokumentaciji. »Ti ponudbi sta bili zato izločeni, torej nista prišli v nadaljnji izbor. Za preostali dve, to je ponudbi Aicomeda in Sanolaboija, je bilo ugotovljeno, da sta pravilni in med njima je naročnik izbral Sanolaborjevo kot najugodnejšo. Glede cen iz ponudb je mogoče ugotoviti, da so odstopanja v ponudbah, ki sta nepravilni. Podatek o razliki v cenah iz ponudb je zato irelevanten, saj ni mogoče delati primerjave med cenama iz ponudb, od katerih je ena pravilna in ustrezna, druga pa nepravilna in neustrezna,« je še dejal minister. Bručan je ob koncu pogovora napovedal, da se pripravlja sprememba zakonodaje na področju javnega naročanja. »Na ministrstvu za zdravje smo že na začetku mandata predlagali novo zakonodajo na področju javnega naročanja, takšno, ki bi preprečila neupravičene pritožbe na postopek in tako skrajšala čas postopka javnega naročila.« Interesi ponudnikov, pretirana birokracija, neskončne možnosti pritožb, zdravstveno-gospodarski lobiji, ki naj bi delovali v zdravstvu, so velike črne pike slovenskega zdravstva. Skupna žrtev vseh teh interesno-birokratskih »zablod« pa so bolniki. Upamo, da se bo v skupnem interesu problem operacijskih miz kmalu rešil. V reševanje problematike se je vključil tudi predsednik države Janez Drnovšek in podjetje Mollier pozval, naj odstopi od pritožbe. IE 25 Slovencev je premalo, da bi umirali zaradi neskončnih birokratskih postopkov in ozkih interesov kapitala in posameznikov. čijo tisti, ki se jim nekatere kombinacije niso izšle. Prepričan sem, da gre danes, to sem občutil na lastni koži, bolj za problem dobro ukoreninjenega lobija, ki deluje znotraj in zunaj ministrstva za zdravje, kjer dejansko priredijo pogoje tako, da nekomu ustrezajo. Če pa se nekdo pritoži, potem nanj kažejo s prstom ali preprosto ne želijo uvideti svoje napake in trmasto vztrajajo pri svojih odločitvah. Poudariti moram še to, da je bilo v tem razpisu temeljno merilo cena. To pomeni, da ministrstvo o dveh cenejših ponudbah Skladno z zakonodajo Minister za zdravje Andrej Bručan Šuma-kove očitke zavrača. Na trditve, da je bilo že pred odpiranjem javnih ponudb znano, kdo bo dobil posel, pravi, da je bil celoten postopek voden v skladu z veljavno zakonodajo, ki velja za javno naročanje. Na to, zakaj Mollierova ponudba ni bila ustrezna, minister odgovarja, da sta bili obe cenejši ponudbi (ponudbi Molliera in Soče opreme, op. p.) nepravilni. »Nepravilnosti so bile tako formalnopravne kot tudi tehnične, ponudnik je v neka- Demokracua• 19/XI "11. maj 2006 SLOVENIJA Slabosti slovenskih občin Peter Avsenik Računsko sodišče je objavilo izide revizij poslovanja mestnih občin Ljubljana in Maribor in pregledalo ravnanje z javnim denarjem v nekaterih drugih slovenskih občinah v letu 2004. Res je, da je v večjih občinah teže upravljati s premoženjem kot v majhnih, potrebujejo pa tudi večji administrativni aparat. A zato v manjših IgorŠoltes, računsko sodišče občinah stanje na področju poslovanja ni nič boljše kot v večjih, saj v večini primerov računsko sodišče izrazi negativno mnenje. Po mnenju predsednika Računskega sodišča RS Igorja Šoltesa se stanje sicer izboljšuje, vzrok za to pa so verjetno prav revizijska poročila. Odzivna poročila Na drugi strani lahko rečemo, da so v večjih mestih proračuni višji, in če je mnenje računskega sodišča negativno, je tudi javnih sredstev, s katerimi mestni oblastniki ravnajo malomarno, več. Računsko sodišče od občin oziroma ustanov, ki so bile predmet revizijskega postopka in jim je bilo s strani sodišča izrečeno negativno mnenje, navadno zahteva odzivno poročilo, razen če so bile nepravilnosti odpravljene oziroma so bili ustrezni popravljalni ukrepi sprejeti že v času revizijskega postopka. Največji slovenski občini sta omenjeni dokument že naslovili na računsko sodišče, pri čemer mestna občina Maribor v treh mesecih še vedno ni sprejela vseh potrebnih popravljalnih ukrepov. Veliko nepravilnosti Tokrat je računsko sodišče predstavilo revizijska poročila štirih slovenskih občin: Novega mesta, Cerknice, Krškega in Kranjske Gore. V njihovem poslovanju je ugotovilo za kar 2,2 milijardi tolarjev nepravilnosti, kar predstavlja 16-od-stotni delež v njihovih proračunih. Negativno mnenje so dobile prve tri omenjene občine, medtem ko je Kranjska Gora dobila mnenje s pridržkom. V občini Novo mesto so revizorji ugotovili nepravilnosti v skupni vrednosti milijarde tolarjev, kar predstavlja 16,6 odstotka občinskega proračuna. Napake v poslovanju so se večinoma nanašale na preseganje s proračunom odobrenih sredstev, na izplačila plač in napredovanje ter zaposlovanje javnih uslužbencev. Tudi v Cerknici so v letu 2004 presegli s proračunom odobrena sredstva, poleg tega pa je sodišče opozorilo na nenamensko porabo sredstev, na nepravilnosti pri prodaji premoženja in pri izplačilih plač. Občini Novo mesto in Cerknica sta ustrezne popravljalne ukrepe sprejeli že med postopkom revizije, zato računsko sodišče od njiju ni zahtevalo odzivnega poročila. Razumevanje zakonodaje odzivno poročilo pa bodo morali pripraviti v Krškem. Tudi v tej občini so namreč v letu 2004 prevzeli obveznosti, ki so presegale občinski proračun. Občina ni pripravila posameznih programov prodaj, nepravilnosti pa so se pojavljale pri izplačilih sejnin, plač podžupanji in avtorskih honorarjev. Sodišče je opozorilo tudi na nepravilnosti pri javnih naročilih in javnih razpisih, na nenamensko rabo nepovratnih sredstev ministrstva in na preveliko zadolženost. Krški župan Franc Bogovič je na tiskovni konferenci pojasnil, "da so kršitve, ki jih izpostavlja računsko sodišče, v veliki meri odraz različnega razumevanja zakonodaje". Mnogi javni uslužbenci še vedno niso seznanjeni z veljavno zakonodajo ali pa jo interpretirajo po svoje. 26 Demokracija • 19/XI -11. maj 2006 SLOVENIJA Maribor nezadovoljivo Decembra lani je računsko sodišče objavilo revizijski poročili o poslovanju največjih slovenskih mestnih občin Ljubljane in Maribora. Ker je v zvezi s pravilnostjo poslovanja obema izreklo negativno mnenje, o čemer smo poročali tudi v Demokraciji, je od njiju zahtevalo odzivno poročilo. Medtem ko so izkazani popravljalni ukrepi mestne občine Ljubljana za računsko sodišče zadovoljivi, v mariborski mestni upravi še vedno niso izpolnili zahteve. „Ocenjujemo, da so ukrepi, ki jih je sprejela mestna občina Maribor za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri reviziji MOM v letu 2004, zadovoljivi razen ukrepa v točki 2.6.2, ki je nezadovljiv in se nanaša na dodeljevanje transferov na področju kulture," je zapisano v porevizijskem poročilu o popravljalnih ukrepih mestne občine Maribor. Krški župan Franc Bogovič Odzvali so se tudi s sporočilom za javnost, v katerem so predstavili ugotovljene nepravilnosti in obrazložitve občinske uprave v zvezi z njimi. Pri nepravilnostih v zvezi s preseganjem s proračunom odobrenih sredstev gre za zapadle neplačane obveznosti za leto 2004, ki so bile načrtovane v proračunu občine Krško v letu 2004. „Ker ni bilo razpoložljivih sredstev na računu proračuna občine Krško, je prišlo do zamika plačila," je zapisano v sporočilu Novomeški župan Boštjan Kovačič za javnost. Programi prodaj so bili po njihovem mnenju sprejeti, priznavajo pa napako pri obračunavanju nekaterih plač. „Pri obračunu je bila storjena napaka, saj bi bilo treba upoštevati plačo župana brez dodatka za delovno dobo." Težave s plačami skoraj vse občine torej prevzemajo obveznosti, za katere ni sredstev, predvidenih v občinskih proračunih. Zanimivo je tudi, da se v mnogih revizij- skih poročilih pojavljajo očitki na račun napredovanja in zaposlovanja javnih uslužbencev, iz česar lahko sklepamo, da so zveze marsikje še vedno pomembnejše od usposobljenosti za neko delovno mesto. Ena pomembnejših ugotovitev računskega sodišča pa je, da se nepravilnosti skoraj brez izjeme pojavljajo pri plačah vodilnih v občinskih upravah. Koliko posameznike pri tem vodijo osebni interesi, je težko reči, jasno pa je, da vsote niso zanemarljive. To se je ne nazadnje pred časom pokazalo tudi pri reviziji poslovanja Dolenjskih lekarn. Kar pa je bistveno - če izvzamemo, da javne uslužbence in vodilne v nekaterih podjetjih mnogokrat žene želja po zaslužku in tako pozabijo na zakon -, mnogi od njih veljavne zakonodaje niti ne poznajo ali pa jo interpretirajo po svoje. 19 j [< 1 [hi Mlin l* 1 (ihll.l Vsak mesec bomo med vsemi, ki bodo naročili kurilno olje, izžrebali 10 kupcev, ki bodo ob naslednjem naročilu dobili enako količino olja brezplačno! Vse podrobnosti na www.petrol.si in na 080 22 66! KURILNO OLJE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI Demokracija ■ i9/xi • 11. maj 2006 27 SLOVENIJA Ogrožena pitna voda? Tekst in foto: Janez Škalič Največji vodovodni sistem v Pomurju je Vodovod Murska Sobota, ki z vodo preskrbuje približno 27.000 prebivalcev. Nanj so priključene še tri občine. Vodovod Murska Sobota vsako leto za vse občine, ki so priključene na vodovod, pripravi letno poročilo. Poleg podatkov o načrpanih količinah so v njem tudi podatki o kakovosti vode oziroma opravljenih analizah med letom. Vodo za murskosoboški vodovod črpajo v treh različnih vodnih zajetjih oziroma črpališčih, ki se kljub razlikam vsa napajajo iz podtalnice. Skupno je bilo v letu 2005 načrpane 2.630.2701^ vode (7206 m3 dnevno), največ, kar 73,7 odstotka, iz črpališča v Krogu, kjer je voda glede na analize tudi najbolj kakovostna. Neprave snovi v vodi v vodi, ki jo načrpajo na črpališčih Fa-zanerija in Črnske meje, se pri kemičnih analizah pojavljajo snovi, ki jih voda pravzaprav ne bi smela vsebovati. Gre predvsem za destilate atrazina in nitrate, ki se v vodi pojavljajo kot posledica intenzivnega kmetovanja. Zaskrbljivo je, da je bilo od 14 odvzetih vzorcev vode iz zajetja Črnske meje v letu 2005 zaradi vsebnosti omenjenih kemikalij ne- I/odri i hram v Murski Soboti ustreznih kar 5 odvzetih vzorcev. Načrpana voda iz tega zajetja se meša z vodo iz drugih dveh zajetij in so tako koncentracije škodljivih snovi zaradi mešanja še dodatno zmanjšane in pravzaprav ne presegajo mejnih »dovoljenih« vrednosti. Nekoliko drugačno sliko dobimo, če pogledamo na stvari z drugega vidika in se vprašamo, ali sploh obstajajo minimalne vsebnosti teh snovi, ki niso škodljive in ne predstavljajo nevarnosti za prebivalstvo. Pravzaprav je odgovor tu skoraj vedno enak po dosedanjih znanstvenih dognanjih omenjene koncentracije snovi ne predstavljajo nevarnosti za zdravje. Poudarek je seveda na »po dosedanjih«. Kako bo s temi dognanji v prihodnosti, pa je zelo nehvaležno predvidevati ali napovedovati in včasih še teže tudi znanstveno ovrednotiti. Nekatere kemikalije in substance žal lahko že v izredno majhnih količinah vplivajo na poškodbe kromosomov v celicah in so tako potencialno genotoksične. Od doslej prepoznanih približno 700 toksičnih in genotoksičnih snovi jih pri običajnih kemičnih analizah določamo in nadzorujemo le približno desetino. Celosten vpliv vseh kemikalij na vzorec ugotavljamo s pomočjo čebulnega testa (ALLIUM). Pri testu so izsledki primerjava vrednosti v odvzetem vzorcu in kontrolnih vzorcih. Poškodbe kromosomov se ugotavljajo v odvzetih metafaznih celicah. Izsledki analize Zaskrbljenost prebivalstva tega območja je povzročila prav objava izsledkov analize odvzetega vzorca vode iz mur-skosoboškega vodovoda. Analizo je opravil zasebni raziskovalec z licenco Peter Firbas. Testirani vzorec vode iz Vodovoda Murska Sobota je pokazal 19,5-odstotno genotoksičnost. Dobra pitna voda naj bi imela le 3- do 8-odstotno. Predstavljeni rezultati pa se razlikujejo od podatkov, ki jih je že v mesecu decembru predstavil Nacionalni inštitut za biologijo. Na vprašanje, zakaj prihaja do večjih razhajanj, bo vsekakor morala odgovoriti stroka, pri tem pa prebivalci tega območja nikakor ne morejo ostati popolnoma ravnodušni. Ne glede na raziskave in njihove izsledke je namreč jasno, da varnih odmerkov vsebnosti kemikalij v vodi ni, saj so lahko tudi minimalni odmerki škodljivi. V prihodnosti naj bi našli rešitev za preskrbo z vodo v celotnem Prekmurju skupaj z goričkim delom. V ta sistem bo zanesljivo vključen tudi Vodovod Murska Sobota, zato bi bilo dobro, da se v celovito reševanje problematike zdrave pitne vode na tem območju čim prej poleg lokalnih skupnosti vključijo tudi strokovne institucije in civilna družba tako iz naše kot iz sosednjih držav. Mnogi se po zadnjem obilnem deževju, ki je močno razmočilo tudi okolico omenjenih vodnih zajetij, spet upravičeno sprašujejo, kaj bodo pokazale naslednje analize vode iz teh zajetij. 13 28 Demokracija • i9/xi ■ 11. maj 2006 TUJINA R h v V Južni Ameriki je v razcvetu leva politična opcija, ki ima največ podpore med revnejšim prebivalstvom. Populisti na pohodu Ana Miillner, foto: Reuters V Južni in Srednji Ameriki, celini, kjer se je zvrstilo več revolucij in diktatur kot kjer koli drugje po svetu, prihaja do novih pomembnih političnih preobratov. Na oblast prihajajo politiki, ki nasprotujejo globalizaciji po diktatu ZDA. Ce je Azija čedalje bolj sinonim za čudežno gospodarsko rast, je bila Latinska Amerika vedno znana po številnih državnih udarih, ki so se vrstili v prav vseh državah te celine. Od tam prihajajo najbolj „sloviti" revolucionarni voditelji - postavni kot Che Guevara, priljubljeni kot nekdanji čilski predsednik Salvador Allende -, ki so znali nagovarjati množice, na primer nekdanji predsednik Ni-karagve Daniel Ortega, ki se je največkrat pojavljal na svojem vrancu. Slednji in še mnogi drugi so se znali dotakniti prebivalcev Latinske Amerike s svojimi vizijami o novi državni ureditvi, ki bi bila pravičnejša, v kateri bi vladal boljši socialistični sistem in kjer bi bolj kot državno vodstvo vladalo ljud- stvo. In ljudje so jim verjeli in sledili pa čeprav so se njihove ideje v pretežni meri izkazale za utopične in v praksi težko izvedljive. Hkrati so se na temeljne postulate demokracije večinoma požvižgali. Posledice razgibanega političnega življenja so danes v vsaki državi drugačne, a večini držav je skupno to, da se politično prizorišče čedalje bolj nagiba v levo. Pod Demokracua • 19/XI-11. maj 2006 drobnogled bomo vzeli državi, ki ta čas najbolj polnita naslovnice časopisov tako v Latinski Ameriki kot tudi drugje, to sta Bolivija in Venezuela. Vzpon »evizma« Bolivija je država, ki nikoli v preteklosti ni zbujala večje mednarodne pozornosti. Že dalj časa velja za najrevnejšo južnoameriško državo, v kateri ima največji 29 TUJINA Komunistična revolucionarja Ché Guevara in Castro, vzornika novodobnih južnoameriških voditeljev Chávez velja za vplivnega voditelja. ► delež avtohtono indijansko prebivalstvo (70 odstotkov) in kjer skoraj 65 odstotkov ljudi živi v revščini. Do prejšnjega leta je bila država le dvakrat v središču svetovne pozornosti; prvič je bilo to leta 1967, ko so ob vznožju Andov ustrelili Che Guevaro, drugič pa leta 1997, ko so našli njegove posmrtne ostanke. Bolivijski predsedniki so se menjavah tako hitro, da si je njihova imena zapomnil le redkokdo. V zadnjih petih letih je v La Pazu zapriseglo kar pet predsednikov, za njihove bliskovite sestope z oblasti pa lahko iščemo razloge v državnih udarih in številnih množičnih protestih, ki so v Boliviji skoraj na dnevnem redu. A kot kaže, je Bolivija decembra lani stopila v novo zgodovinsko obdobje, ko je bil za predsednika države izvoljen Juan Evo Morales Ayma, prvi južnoameriški predsednik indijanskega rodu. Morales, sin kmetov iz andskega visokogorja, ima končano osnovno šolo, nekaj časa se je preživljal kot nogometni trener, večino svojega življenja pa je gojil koko tako kot številni njegovi rojaki. Politik, ki se brani tega naziva, je odkrit častilec Che Guevare. Svoj prvi uradni obisk je namenil svojemu prijatelju Fidelu Castru, drugega pa venezuelskemu predsedniku Hugu Chavezu, ki ga večkrat 30 imenuje za največjega zaveznika. Združeni narodi so ga zaradi njegovega zagovarjanja gojenja koke označili za razpečevalca mamil. Morales pa čedalje več občudovanja ljudskih množic ni deležen le v svoji domovini, temveč tudi v sosednjih državah, kjer utegnejo v kratkem oblast prevzeti njegovi politični zavezniki in somišljeniki, zato fenomena Morales nikakor ne moremo jemati zlahka. Njegovega političnega gibanja, ki ga niti sam ne zna točno opredeliti, se počasi prijemlje ime »evi-smo«. Vsem v Boliviji je namreč znana zgodba, kako je Morales ustanovil svojo stranko Gibanje k socializmu (MAS). To stranko naj bi bil bolj kot zaradi zavzemanja za socialistične vrednote prevzel zato, ker je bilo ime že registrirano in mu ni bilo treba plačevati stroškov za registracijo nove stranke. Nacionalizacija energije Prva velika poteza, ki jo je Morales naredil kot predsednik države, je nedavna nacionalizacija dr- odobravanje, medtem ko v tujini to potezo glasno obsojajo. Nacionalizacija energijskih zalog bo v prihodnje močno ogrozila vlaganje tujih držav v bolivijsko gospodarstvo, ki je že sedaj oslabljeno »To je samo začetek ... jutri bo na vrsti rudarstvo, nato gozdni sektor, dokler ne bodo nacionalizirani vsi naravni viri, za katere so si prizadevali naši predniki,« je svojo prihodnjo usmeritev napovedal Morales. Tako bodo bolivijske oblasti po novem tujim vlagateljem črpanje energetskih virov zaračunavale, in kot opozarjajo analitiki, bodo te cene vrtoglavo visoke. Bolivija sama namreč ni zmožna financirati celotnega črpanja energetskih virov. Največji vlagatelji v energetski sektor v regiji so brazilski energetski gigant Petrobras, španski YPF, francoski Total in britanski BG Group. V prav vseh državah so Moralesov načrt nacionalizacije ostro obsodili. V španskem dnevniku ABC so dejanje označili za »razkritje Moraleso- zapisali, da »je celo Moralesov vzornik Hugo Chávez pokazal več zdrave presoje in ni povsem zaprl trga za tuja vlaganja«. Hkrati pa v časniku ne izključujejo niti »staromodnega« obračunavanja na južnoameriški način, in sicer državnega udara. Vplivni El comandante Politična pot, ki jo je izbral Morales, je bila v veliki meri že prehojena in za to se lahko zahvali svojemu političnemu zavezniku in prijatelju, venezuelskemu predsedniku Hugu Chávezu. Slednji se je že ob svoji prvi izvolitvi pred sedmimi leti oklical za »nočno moro« ameriške administracije in od takrat svoje besede tudi uresničuje. Doslej je bilo njegove protiameriške in protizahodne poglede mogoče opaziti, kadar koli se je Chávez povzpel na govorniški oder. Nekdanji militarist, ki se ga je oprijel vzdevek El comandante, pa kljub kritikam, ki na njegov račun prihajajo iz zahodnih držav, uživa visoko podporo domače javnosti. Splošno stanje v Venezueli lahko primerjamo s stanjem v Boliviji; skoraj polovica prebivalstva živi v revščini, stopnja brezposelnosti je visoka, prav tako stopnja nepismenosti. Venezuela ima tako kot Bolivija velike zaloge energetskih virov, ki jih izvaža predvsem v ZDA in Brazilijo. A Chávezu je v teh letih uspelo, kar ni uspelo marsikateremu njegovemu predhodniku: držal je svoje predvolilne obljube in precej izboljšal življenje v državi. Gre predvsem za izboljšanje Moralesova želja po nacionalizaciji gospodarstva bi utegnila v Boliviji pustiti usodne posledice. žavnih zalog nafte in zemeljskega plina. To dejanje je sicer napovedal že v svoji predvolilni kampanji, podržavljenje pa je razglasil prvega maja. Bolivija ima takoj za Venezuelo največje zaloge predvsem zemeljskega plina v Južni Ameriki, nacionalizacija pa je v Boliviji požela Demokracija ■ vega resničnega obraza. Nekdanji pridelovalec koke je s tem dokazal svojo ekstremistično naravo, kar ni slabo znamenje le za napredek in svobodo v Boliviji, temveč v celotni Latinski Ameriki«. S kritikami na njegov račun niso skoparili niti v angleškem tisku; v Timesu so 19/XI- 11. maj 2006 TUJINA Preobrat v levo se letos obeta tudi v zdravstvenih storitev in izobraževanja, kar se tiče predvsem njegove glavne volilne baze, revnejših prebivalcev. »Chavez je danes najpomembnejši in najvplivnejši voditelj v Latinski Ameriki. Njegov vpliv se da čutiti v političnih krogih in med ljudmi od Mehike do Argentine,« meni Michael Shifter z ameriškega raziskovalnega inštituta IAD. S svojim populizmom in kljubovanjem zahodnim državam na čelu z ZDA je osvojil srca revnih množic sprva v svoji državi, nato pa še drugod. Na tem mestu je treba omeniti, da Chavezu močno nasprotuje tako srednji kot višji sloj prebivalstva, a ker sta slednja zanemarljivo majhna v primerjavi z revnejšimi prebivalci, njune kritike skoraj ne pridejo do izraza. »Biti bogat je slabo. In korupcija je le stranski produkt kapitalizma,« na njihove kritike odgovarja Chavez. Na leVO Trenda obračanja političnih vodstev v levo, ki ga je začel Chavez in nadaljeval Mo-ralesov vzpon na oblast, pa ne smemo jemati preveč zlahka, saj je velika verjetnost, da se bo isti scenarij ponovil tudi v drugih državah Latinske Amerike. Prva preizkušnja bodo julijske predsedniške volitve v Mehiki, kjer vodja leve Demokratske revolucionarne stranke Andrés Manuel López Obrador uživa visoko podporo prebivalstva. In kot kažejo javnomnenjske raziskave, bi bil njegov poraz zelo presenetljiv. Nato bi lahko sledila Nikaragva, kjer si nekdanji predsednik Daniel Ortega po 16 letih v opozicijskih klopeh prizadeva znova prevzeti oblast. Ne smemo pozabiti niti na države, kjer je leva politična opcija že na oblasti - v Braziliji pod vodstvom predsednika Luiza Inácia Lula de Silve in v Urugvaju pod vodstvom Tabaréja Vázqueza. A slednja v primerjavi s prej omenjenimi veljata za zmernejša voditelja, vsaj kar se tiče gospodarskih prijemov. Obračanje v levo je posledica južno- Mehiki in Nikaragvi. ameriške zgodovine, ki je bila večinoma skupna vsem državam. In čeprav so časi Che Gue-vare mimo, ga imajo novodobni južnoameriški voditelji za vzornika. A od njegovih časov se je močno spremenila tudi ideologija; dandanes levica pomeni vse prej kot v šestdesetih letih, ko je šlo za večinoma marksistično gibanje. Njen razmah v zadnjem času lahko v največji meri pripišemo predvsem ne- zadovoljstvu in razočaranju ljudi. V veliki meri pa gre tudi za zamere kapitalizmu in za strah pred globalizacijo, proti čemur se voditelji, kot sta Chavez in Morales, še posebej glasno zavzemajo. Odpira se tudi glavna dilema, ali bo latinska levica lahko pravočasno rešila celino in jo potegnila iz revščine, v kateri živi večina prebivalcev. Zaradi želje po nacionalizaciji, ki izključuje uspešna vlaganja tujih gospodarstev, bi se lahko revščina še poglobila, lahko pa celo povzroči sesutje celotne države, kot se je zgodilo v Argentini. Na tem mestu moramo izpostaviti Čile, ki se je v zadnjih letih tako po politični kot tudi po gospodarski plati še najbolj oddaljil od drugih južnoameriških držav in danes predstavlja najbolj razvito državo na celini, za kar se lahko zahvali tudi številnim tujim vlagateljem, ki mu jih je uspelo pravočasno privabiti. Ali bo novi latinski levici uspelo ohraniti zaupanje, ki ga do nje gojijo prebivalci skorajda vseh držav celine, je vprašanje časa. Najverjetneje pa jim bo uspelo, če bodo še naprej socialno usmerjeni in bodo hkrati znali zagotoviti tudi uspešen gospodarski sistem. A to bo težka naloga. Kot te dni opozarjajo mnogi analitiki, bi bilo treba izpeljati tudi nujno potrebne reforme, ki bi Latinski Ameriki omogočile večji razvoj in pustile za seboj revščino, v kateri živi na milijone prebivalcev. To jim bo uspelo le v primeru, če novodobni južnoameriški voditelji ne bodo ponavljali napak iz zgodovine. Prav ta je kljub vsem herojem in idolom ljudskih src, ki so jih rodile revolucije, najbolj kriva za črno sliko Latinske Amerike, kakršno vidimo danes. (H Politikom revščine še ni uspelo izkoreniniti. Bolivijski predsednik Evo Morales Bolivija bo nacionalizirala vse energetske vire. Demokracija • 19/xi ■ 11. maj 2006 31 GLOBUS jal je predvsem vlogo države pri reševanju socialnih problemov. V svoji karieri je bil svetovalec številnih ameriških demokratskih predsednikov, kot sta Franklin D. Roosevelt in Bili Clinton, bil pa je tudi ameriški veleposlanik v Indiji v času, ko je bil predsednik ZDA John F. Kennedy. Naraščajoča lakota število ljudi po svetu, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane, narašča in je v preteklem letu doseglo 852 milijonov, kar je najmanj 10 milijonov ljudi več kot leta 2003. Zaradi podhranjenosti po svetu vsak dan umre okoli 100.000 ljudi, lakota po letu 1970 pa narašča predvsem v Podsaharski Afriki, kjer je 35 odstotkov prebivalstva podhranje- Poslovil se je V 98. letu starosti je umrl John Kenneth Galbreith, profesor na Harvardu, ki je bil zagovornik gospodarskega liberalizma, politik v ozadju in duhovit pisec družboslovnih člankov. Galbraith je umrl naravne smrti v bolnišnici Mount Auburn, kjer je bil zadnja dva tedna na zdravljenju. Po rodu je bil Kanadčan, kot ekonomist pa se je uveljavil po drugi svetovni vojni. Poudar- mestu San Sebastian brezplačen mirovniški koncert. Z njim bo simbolično zaznamoval odločitev baskovske separatistične skupine ETA o ustavitvi ognja. Koncert bo potekal na plaži Zurrióla, Dylan pa je organizatorje zaprosil, naj se prireditev ne Ogrožena vrsta Svetovna zveza za ohranitev narave je objavila rdeči seznam najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Med 16.000 živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki jim grozi izumrtje, so izpostavili polarnega medveda, povodnega konja in nekatere vrste sladkovodnih rib. S seznamom želijo opozoriti, da 16.119 vrstam od 40.117, ki jih spremlja, grozi izumrtje. Tretjina najbolj ogroženih vrst je dvoživk, ki najbolje kažejo spremembe v okolju, četrtina iglastih dreves, četrtina sesalcev in osmina ptic. V zvezi tudi opozarjajo, da je 784 vrst uradno že izumrlo ter da jih 65 ohranjajo pri življenju umetno - živijo v ujetništvu ali rejništvu. Za polarnega medveda menijo, da je žrtev čedalje močnejšega segrevanja ozračja. nega. 191 članic ZN je leta 2004 prispevalo približno milijardo dolarjev pomoči, vendar so svoje prispevke zmanjšale. Po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo bi lahko danes dodatno nahranili 12 milijard ljudi, vendar Mednarodnemu programu za hrano letos primanjkuje 219 milijonov dolarjev, Visokemu komisariatu ZN za begunce pa okoli 182 milijonov dolarjev. Koncert za mir Ameriški pevec Bob Dylan bo imel 11. julija v baskovskem turističnem TUJI TISK The Independent Za denar Deset let po vojni se prestolnica Bosne rojeva na nenavaden način. V mesto se vračajo turisti, ki bi radi videli kraj, kjer je potekalo najdaljše obleganje v sodobni vojaški zgodovini, iščejo drevored ostrostrelcev in Dobrinjski predor, 32 kije bil pot na svobodo. »Obiskovalci bi radi vedeli, kaj se je dogajalo pri nas, zakaj je bilo tako in ah imamo prihodnost,« je dejal Zižad Juzufovič, prvi vodnik, ki je dobil licenco za vodenje turistov po znamenitostih Sarajeva. Žalostno znameniti Drevored ostrostrelcev se sedaj imenuje Drevored bosenske-ga zmaja. V teh toplih pomladnih dneh je poln pešcev, saj je to glavna sprehajalna ulica prestolnice. Težko si je predstavljati čase, ko je bilo nevarno hoditi po tej cesti; med obleganjem Sarajeva je bilo na njej ubitih 225 ljudi, vsakodnevni srbski napadi z bližnjih gričev so v treh letih in pol odnesli deset tisoč življenj. Ekskurzija po mestu traja pet ur, turisti obiščejo 19 krajev, ki so povezana s krutostjo vojne. The International Harald Tribune Drag blišč Hcralbtribnnr Na Tajskem si čedalje več deklet prizadeva za svetlejšo polt, saj je to pravcati lepotni ideal. Tudi Panja Bunčun si je zaželela svetlejše kože, takšne, kot se ji je smehljala z naslovnic ženskih revij in s TV-zaslona. Toda nezakonito izdelana poceni krema za posvetlitev polti, ki jo je kupila v bližnji drogeriji, ji je povsem iznakazila kožo. Namesto bleščeče beline so na njenem obrazu sedaj belo-roza in temno rjave lise, zdravniki pa so ji dejali, da se stanje njene kože najverjetneje ne bo popravilo. Kadar gre po opravkih, se ljudje ozirajo za njo, zaradi iznakaženosti je izgubila tudi službo v restavraciji. Takšnih, kot je ona, je še veliko. Po vsej Aziji se svetla koža agresivno propagira kot lepa in zdrava in nekatere ženske so pripravljene storiti marsikaj, samo da bi spremenile svojo naravno podobo. Mrzlica narašča vzporedno s povpraševanjem po kozmetični kirurgiji in injekcijah botoksa ter ni vezana samo na obraz. Demokracija • 19/XI • 11. maj 2006 spremeni v politični dogodek. Med 38-letnim bojem za samostojnost Baskije je ETA prevzela odgovornost za uboj 800 oseb. Manj ledenikov Ledeniki v zahodni kitajski pokrajini Qinghai, ki zajema vzhodni del tibetanske planote ali t. i. strehe sveta, se zaradi globalnega segrevanja ozračja stajajo za kar sedem odstotkov letno. Statistike tudi kažejo, K" da je povprečna temperatura v Tibetu v dveh desetletjih narasla za 0,9 stopinje Celzija. Ledeniki na visoki tibetanski planoti predstavljajo skoraj polovico vseh le-deniških površin na Kitajskem, njihovo tajanje pa bo sčasoma povzročilo sušo, širjenje puščav in pogostejše puščavske viharje. Zadnji potomci Zadnji sorodniki Adolfa Hitlerja živijo odmaknjeno življenje v bližini New Yorka. Trije bratje so se sedaj odločili, da bodo napisali knjigo o svoji družini in sorodstvenih vezeh z nacističnim diktatorjem. Bratje Alexander, Louis in Brian so sorodniki Hitlerja po očetovi strani. Imeli so še četrtega brata Howarda, ki pa je leta 1989 umrl v prometni nesreči. Vsi so brez potomcev, tako da bo družina z njihovo smrtjo izumrla. Vse doslej bratje niso želeli dajati intervjujev in tudi ne javno razkriti naslova svojega kraja prebivališča. Delavni Avstralci Lani kar tretjina Avstralcev ni izrabila letnega oddiha in je raje ostala v službi. Raziskava avstralske turistične organizacije je namreč pokazala, da 60 odstotkov avstralskih delavcev v minulem letu ni v celoti izkoristilo dopusta, ki jim pripada, več kot ena tretjina pa se jih za letni oddih sploh ni odločila. Za celotno Avstralijo to pomeni približno 70 milijonov neporabljenih dni dopusta, za katere bi delavci prejeli dobrih osem milijard ameriških dolarjev plače. TUJI TISK The Times Zlovešči tovor Po šestih letih mednarodnih pogovorov so smrtno nevarne jedrske zaloge odpeljali. Te zaloge so bile vzrok za sodobno nočno moro: skoraj 63 kilogramov urana, kar je dovolj, da bi naredili dve jedrski bombi in pol, je bilo shranjenih v slabo varovanem raziskovalnem inštitutu v nekdanji sovjetski republiki Uzbekistan. Šest let so se predstavniki Amerike, Rusije in Uz-bekistana prepirali glede načina varne izrabe jedrskih materialov, ki so bili v bližini Taškenta, prestolnice Uzbekistana. Aprila so nevarni tovor z vlakom končno odpeljali v tovarno za predelavo jedrskega goriva v Rusijo. To je bila prva takšna misija po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 in bi lahko bila zgled za reševanje še okoli desetine podobnih problemov na tem ozemlju, ki so nastali po razpadu SZ, saj bi shrambe jedrskega materiala lahko postale tarča tatov ali žarišče jedrske nesreče. Mignews Rešite duše Od 3. do 5. maja je na Dunaju potekalo srečanje, ki sta ga organizirala Sveti sedež in Moskovski patriarhat. Simpozij je bil posvečen temi kako vrniti Evropi dušo. Kot poroča papeški svet, je srečanje sad obiska kardinala pri Alekseju II. novembra leta 2004. Vzrok za srečanje je skupna zaskrbljenost kristjanov v Evropi zaradi izgube evropske identitete, nujnost razmišljanja o krščanskih koreninah Evrope in priprava načrtov za prihodnost. Po mnenju pokojnega papeža Janeza Pavla II. je lahko kultura skupna podlaga za dialog med kristjani različnih izpovedi. Prav kultura je bila povod za ustanovitev papeškega sveta za kulturo. Dunajsko srečanje je financiral dobrodelni sklad Pro Oriente, udeležili pa so se ga teologi z vsega sveta, tako laiki kot duhovniki. Demokracija • 19/xi • 11. maj 2006 33 Inovator leta Evropska komisija in Evropski patentni urad sta prvič podelila nagrado evropski inovator leta. Mednarodna žirija je izbrala zmagovalce v šestih različnih kategorijah inovacij, ki jim je urad podelil patent med letoma 1991 in 2000. Za razvoj zdravila, ki pomaga pri obnavljanju telesnih celic, prizadetih z virusom HIV ali virusom hepatitisa B, ne da bi pri tem poškodovalo zdrave celice, je nagrado prejela skupina čeških raziskovalcev z Akademije znanosti v Pragi. Dva nemška inovatorja sta prejela nagrado za odkritje cepiva proti hepatitisu B, ki ga je mogoče uporabljati brez vbrizgavanja. Nemški raziskovalec je prejel nagrado za izum, ki povečuje zmožnost hranjenja podatkov na računalnikih tudi do 50-krat, nizozemska družba Affymax pa nagrado za izum čipa DNA, ki omogoča raziskovalcem, da lahko hkrati opazujejo na desettisoče genov. Nagrado za življenjsko delo je prejel italijanski inženir Federico Faggin, oče mi-kropocesoija oziroma računalniškega mikročipa. Med nominiranci je bil tudi slovenski profesor Daniel Kikelj. Evropski patentni urad je od leta 1977, ko je bil ustanovljen, prejel več kot 1,8 milijona prošenj za izdajo patentov, odobril pa jih je 650.000. Vir: STA INTERVJU INTERVJU Zbirna stranka bi bila rešitev za Slovence Mitja Volčanšek; foto: Gregor Pohleven Goriški odvetnik Damijan Terpin je tudi deželni tajnik stranke Slovenska skupnost, edine politične stranke Slovencev v Italiji. Ob obilici predvsem političnega dela (poleg novega rimskega parlamenta so goriški Slovenci dobili tudi novo vodstvo pokrajine) smo z njim govorili o pomenu minulih parlamentarnih in upravnih volitev ter o položaju slovenske manjšine v Italiji. Začniva z volitvami v Italiji. Slovenska skupnost (SSk) je odločno podprla Prodijevo Unijo, ki je, čeprav tesno, zmagala v obeh zbornicah. Lahko govorimo o zmagi SSk? Da. Mi smo k tej zmagi prispevali po svojih skromnih možnostih. Če pa upoštevamo dejstvo, da je Prodi zmagal za približno 22 tisoč glasov, naša stranka pa ima približno 10 tisoč glasov, smo verjetno tudi nekaj prispevali. SSk je nastopila s svojim kandidatom na listi Marjetice za senat, to je bil števerjanski župan Hadrijan Corsi, in v vseh občinah, kjer smo Slovenci v večini, razen v Zgoniku - na Goriškem v Števerjanu, Sovodnjah, Doberdobu ter v Devinu-Nabrežini, Repentaboru in Dolini pri Trstu (tu smo bili sicer drugi za tri glasove) je bila Marjetica zaradi našega kandidata prva stranka. Politični podatek je torej, da se večina Slovencev odloča za SSk. Nekateri govorijo, da so na eni strani vse leve stranke, na drugi pa SSk. Ta politična delitev v sedanji politični realnosti ne obstaja več. Ko je še obstajala komunistična partija, vezana na Jugoslavijo, in s katero so se mnogi Slovenci oziroma SKGZ identificirali, je bilo res tako. Zdaj pa je stanje popolnoma spremenjeno, ker so tri leve politične stranke, Levi demokrati, Stranka italijanskih komunistov in Stranka komunistične prenove. Slovenci volijo te tri stranke in še nekatere druge. Danes zato lahko rečemo, da je stranka, ki uživa največ zaupanja med Slovenci v Italiji, če sodimo po številkah, SSk Omenili ste Corsija, ki je kandidiral za senat kot četrti na listi. Dosedanji senator Miloš Budin pa je bil prvi na listi Levih demokratov za poslansko zbornico in je zato imel več možnosti. Problem je v tem, da je Berlusconi tik pred volitvami spremenil volilni sistem in ga vsilil drugim strankam. Po novem volilnem sistemu ni preferenčnih glasov, kar je ljudi bistveno oddaljilo od politike, ker nimajo več možnosti izbire, ker stranke določijo vrstni red za nacionalno listo, izvoljeni pa so tisti, ki so visoko na listi, drugi pa ne. Prodi je že v volilni kampanji napovedal, da bo to spremenil. Drugič je ta volilni sistem manjšinskim strankam preprečil priti v parlament, saj po njem lahko pridejo v parlament, če nastopijo samostojno, samo če dobijo 20 odstotkov vseh glasov v deželi. 20 odstotkov pa ni niti vseh Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini (FJK), tudi če glasujejo otroci. Ta sistem deluje samo za Južne Tirolce, ne pa za nas. Gre za skrajno diskriminatorno zadevo. Slovenski predsednik Drnovšek je na našo pobudo pisal italijanskemu predsedniku Ciampiju, naj ne podpiše tega zakona, a ga je ta vendarle podpisal. Eden naših kolumnistov je pred časom zapisal, da bi se morala Slovenska skupnost, namesto da se naslanja na politične stranke italijanske večine, tako rekoč postaviti na lastne noge in nastopiti samostojno po zgledu Južnotirolske ljudske stranke - Siidtiro-ler Volkspartei (SVP). Za zdaj smo prisiljeni nastopati v povezavah, ker nam volilni sistem ne dovoljuje samostojnega nastopanja. Celo na lokalnih volitvah, kjer je bil uveden večinski sistem, smo prisiljeni nastopati v povezavi z drugimi strankami. Da Slovenci v Italiji nimamo zbirne stranke, je naš ključni politični problem. Ker smo razdeljeni, Italijani delajo z nami, kar hočejo. Nismo večina na svojem ozemlju, kot so to Južni Tirolci, in tega se zavedamo. Zato ne gre za avtomatizem, a če imaš sveženj 30-40.000 glasov, kolikor bi jih Slovenci premogli, ki jih lahko »obljubiš« nekomu, lahko v zameno dobiš bistveno več, kot če gre vsak ponujat svoje tri, osem, deset ali petnajst tisoč glasov. Vsi govorijo o tem, da je treba spoštovati pluralizem. S tem se strinjam, ampak tudi Južni Tirolci imajo pluralizem; znotraj stranke imajo primarne volitve, in kdor zmaga, postane uradni kandidat. Mi pa se gremo reševat svet, svojih ključnih problemov pa očitno nismo zmožni reševati zaradi svoje razdeljenosti. To je rak rana. SSk zato poskuša širiti svoje politično obzorje, s tem da vključuje čim več ljudi, ki prej niso bili blizu stranki, in to nam hvala bogu uspeva, zlasti pri mladih, ampak ne samo pri njih; imamo vidne predstavnike, ki so bili prej v drugih strankah in so spoznali, daje verjetno manjšinska stranka tisto sredstvo, kjer se lahko nekaj doseže, in so se nam pridružili. Poleg tega se obnašamo tako, da recimo naši predstavniki zastopajo interese cele manjšine in se ne ozirajo na pripadnost tistega, ki nas pride česa prosit, pač pa poskušamo pomagati vsem, ker želimo biti čim bolj vključujoča stranka. Če se vrnem za trenutek na prejšnje vprašanje, je na listi italijanskih komunistov kandidiral nekdanji senator Stojan Spetič, a mu je zmanjkalo kar precej glasov. Bil pa je še četrti slovenski kandidat, in sicer na listi komunistične prenove, profesor Aldo Rupel iz Gorice. Rupel je bil tretji na listi, prva je bila senatorka iz Umbrie Lidia Menapace, ki je kandidirala v dveh okrožjih. Pred volitvami je stranka napovedala, da bo odstopila v FJK in se odločila za okrožje Umbria. Drugi je bil sedanji deželni odbornik Antonaz in tretji Rupel. Ker Antonaz ni hotel v parlament, saj bi mu to otežilo položaj znotraj stranke, niso hoteli prepustiti kandidature Ruplu, da bi on postal senator, zato je prva na listi ostala Menapacejeva. To je bila velika žalitev za Slovence, potem ko je stranka unovčila nekaj tisoč slovenskih glasov. Mi smo glede Budinove kandidature izrazili negativno mnenje, preden je bila kandidatura formalizirana. Vsi njegovi slovenski predhodniki v senatu so nekaj prinesli iz Rima, on ni v petih letih prinesel nič, zato smo rekli, da za nas kandidatura ni ustrezna. Ko pa se je njegova stranka odločila, da ga postavi na prvo mesto, smo ga korektno podprli kot del koalicije. Zdaj pa si prizadevamo, da bi italijanska vlada dobila državnega sekretarja za manjšine, in pri tem delujemo skupaj z Južnimi Tirolci, ki ne nameravajo kandidirati svojega človeka, imajo pa pravico veta nad imenom, ki ga bo predlagal Prodi. Mi podpiramo Etto-ra Rosata, nekdanjega poslanca in kandidata za tržaškega župana. Na moje posredovanje je Rosato dobil soglasje SVP, zdaj so v teku pogajanja. Med kandidati je baje tudi Budin, ► Demokracija • 19/XI -11. maj 2006 35 INTERVJU Damijan Terpin ► vendar nima, kot slišim, soglasja Južnih Ti-rolcev, kar je simptomatično. Pozvali smo ga, naj se vpiše v poslansko skupino manjšincev. Znotraj t. i. mešane skupine je v parlamentu tudi podskupina manjšincev, kamor se je vpisalo ne le 5 Južnih Tirolcev, ampak tudi predstavnik iz Doline Aoste, ki je sicer kandidiral pri Oljki. Budin pa se je nasprotno vpisal v poslansko skupino svoje stranke. Pri italijanski levi sredini gre za precej raznorodno koalicijo, v kateri obstajajo tudi »težavni« členi. Vsi se sprašujejo, kako dolgo bo ta vlada zdržala. Tudi mi se to sprašujemo, ker ima Prodi v senatu glas večine, ta glas je glas južnotirolske senatorke, ki je pred volitvami rekla, da ne bo glasovala za Marinija (novoizvoljeni predsednik senata, op. M.V.), ker se kot pripadnica manjšinske stranke ne opredeljuje ne za levico ne za desnico, čeprav je SVP s Prodijem sklenila predvolilni sporazum. Že iz tega je čutiti, kakšne težave ima Prodi, kaj šele vsi drugi v njegovi koaliciji - od komunistov na skrajni levici do tistih na skrajni desnici. Prihodnji premier bo velikanski talec vsakega posameznega senatorja, medtem ko ima v poslanski zbornici zadostno večino. Problem je v senatu, saj mora vsak zakon vključno s proračunom skozi celoten postopek tudi v senatu. Prodi je sicer povlekel nekaj potez, komunistom je dal za predsednika poslanske zbornice Fausta Bertinottija. Komunisti so disciplinirana stranka in bodo glasovali, kot jim bo Bertinotti ukazal. Ne pozabimo, da so Prodija s premierskega položaja po dveh letih vrgli prav komunisti. Mislim, da bo poskušal Prodi z ustreznimi funkcijami v vladi zadovoljiti vse stranke in jih tako privezati nase. Pravi problem v Italiji pa so reforme. Italija je v izjemno slabem gospodarskem stanju, v letu 2005 imamo ničelno gospodarsko rast. Javni dolg se povečuje in potrebni bodo novi davki. Mednarodni denarni sklad je poleg tega opozoril, daje treba takoj sprejeti rebalans proračuna, ker smo zunaj vseh parametrov; sprašujem se torej, ah bo Prodi lahko izpeljal kakršne koli resne reforme. Če pa mislimo iti naprej brez reform, je verjetno bolje iti spet na volitve. Mislim, da ne bo lahko, vendar je namen vseh strank leve sredine, da nekaj pokažejo, potem ko so pet let pljuvale po Berlusconiju. Slovenska manjšina si od nove vlade obeta, da bo končno udejanjila leta 2001 sprejeti zaščitni zakon, katerega uresničitev je Ber-lusconijeva vlada vztrajno zavračala. Povedati je treba, da Berlusconijeva vlada v petih letih ni naredila nič za naš zaščitni zakon, nasprotno, blokirala je delo paritetnega odbora in ni odobrila seznama, ki ga je odbor trikrat poslal v Rim. Večina v odboru je privolila v vse kompromise, tudi v to, da so razrezah Trst in nekoliko skrčili tisto, kar smo sicer ho- 36 teh. Bili so pač namigi iz Rima, da če v odboru v to privolijo, bo seznam šel skozi. Očitno so bih namigi izmišljije mogoče kakšnega predsednika paritetnega odbora, ki misli, da bo rešil problem slovenske manjšine. Bojim pa se, da ni politik in nima realne politične percepcije. Tako je paritetni odbor peljal v odobritev še nekoliko okleščenega seznama, v zameno pa ni dobil ničesar oziroma je vlada napovedala, da bo sama odločila, kar lahko teoretično naredi, ker odbor seznama ni poslal v roku. Ali ni prišlo tudi do upravnega spora? Ne, državni svet, to je posvetovalni organ vlade, je leta 2004 rekel, da mora paritetni odbor glede Trsta uskladiti svoj sklep z odločitvijo občinskih svetnikov in da mora preveriti, ali v Trstu, Miljah in Čedadu obstajajo Slovenci, kar je čista bedarija. Prvič, v zakonu nikjer ne piše, da mora paritetni odbor to početi, saj za to nima inštrumentov. Nato je vlada to mnenje poslala paritetnemu odboru, še prej pa zahtevala preverjanje navzočnosti Slovencev še za Gorico. Ze iz tega se vidi, da gre za izgovor oziroma za iskanje načina, kako vse skupaj zavleči. Zdaj smo v situaciji, ko je direktor urada za manjšine pisal paritetnemu odboru, da mora v 30 dneh, se pravi do 30. aprila - rok je zdaj že mimo -sprejeti nov sklep in prilagoditi svoje odločitve mnenju državnega sveta, sicer bo vlada sama zagotovila izvajanje zaščitnega zakona. Od Prodija pričakujemo, da se bo začela situacija premikati, vendar nisem velik optimist, ne bom prodajal dima. Če namreč gledate, kaj smo kot manjšina zahtevah in kaj je potem dejansko prišlo v besedilo zaščitnega zakona z glasovi leve sredine, mislim, da smo nekoliko daleč od želja. Zato tudi nisem pre- DeMOKRACUA ■ 19/XI ■ 11. maj 2006 pričan, da bomo lahko to udejanjili. Sem pa prepričan, da bo posluh, da stvar peljemo naprej. To bo odvisno tudi od ljudi, ki jih imamo v Rimu. Pričakujem, da bo naš poslanec tokrat nekoliko učinkovitejši. Seveda smo tudi v pogovorih z Južnimi Tirolci, da bi si zagotovili institucionalno navzočnost v Rimu, kjer bi lahko v sodelovanju z njimi sami neposredno te stvari poskušali peljati naprej. Kaj pa razpoloženje med prebivalstvom dežele, je naklonjeno manjšini? Gotovo se je ogromno spremenilo. Tri leta sem bil član občinske vlade na goriški občini in mislim, da smo orali ledino na tem področju. Goriški župan Brancati je izjemno pogumen človek in se ni ustrašil, da smo kot prva italijanska občina, kjer so Italijani večina, na celotnem ozemlju uvedli zaščitni zakon. To je bila za vse psihološka prelomnica, na podlagi tega so sledili Ronke, Tržič in v končni fazi tudi Trst. Gorica bo morala skupaj z Novo Gorico zaživeti, potem ko bo meja padla, v duhu čez-mejnega sodelovanja. Marsikaj smo naredili, vsaj na simbolni ravni. Praznovanje vstopa Slovenije v EU je bilo tako v Gorici in ne kje drugje in ljudje so začutili, daje nasprotovanje Sloveniji, komunistom, ki prihajajo iz gozda, revežem, ki prihajajo v Italijo opravljat najnižja dela, že mimo. Italijani danes vedo, da je gospodarska rast v Sloveniji zelo hitra, bistveno so se spremenili mnenje in odnosi in v končni fazi se ljudje začenjajo zavedati, da brez znanja slovenščine ne morejo nikamor. Če gledate šole s slovenskim učnim jezikom, se zanje odloča čedalje več ljudi iz mešanih zakonov ah celo iz čisto italijanskih. To pomeni, da je danes na italijanskih šolah nujno poučevanje slovenščine. Za zdaj smo prisiljeni nastopati v povezavah, ker nam volilni sistem ne dovoljuje samostojnega nastopanja. INTERVJU V Ljubljani je bil pred nekaj tedni dokončno sprejet zakon o odnosih RS s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Manjšinske organizacije so imele sprva precej pomislekov. Kako zakon ocenjujete v njegovi končni obliki? Besedilo ocenjujem zelo pozitivno, ne na pamet ali ker bi mi bila blizu sedanja vladna koalicija, ampak iz konkretnih razlogov. Prvič, da je bil zakon sploh sprejet. Ustava je stara več kot deset let in ga predvideva, končno ga je ta vlada dala v postopek in tudi sprejela. Drugič, ustanovljen je bil organ pri slovenski vladi, ki ima končno pristojnosti. Mi imamo zdaj forum, kjer se bomo vsaj dvakrat na leto srečevali s predsednikom vlade, zunanjim ministrom in drugimi visokimi predstavniki. Se pravi, da smo končno dobili sogovornika. Na tem forumu se seveda ne bodo reševali vsakodnevni problemi, za katere je pristojen urad, ki bo dobil ministra, kar je tudi bila enotna zahteva zamejcev. Tretjič, iz zamejstva - Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške - imamo svoje predstavništvo v tem svetu. Mislim, da se bomo v zamejstvu znali dogovorili glede njegove sestave. Ne verjamem, da bo prišlo do sporov, s katerimi po nepotrebnem straši predsednik SLOMAK Rudi Pavšič, za katerega pravzaprav ne razumem, zakaj še vedno vztraja, da edini politični stranki zamejcev, SSk v Italiji in Enotna lista v Avstriji, ne bi smeli imeti mesta v tem organu. To je Pavšičevo osebno mnenje in ne mnenje celotnega SLOMAK, čeprav ga kot takega prodaja. Kot vsak zakon bo njegovo izvajanje stvar politične volje. Kljub temu mislim, da so predpostavke dobre. Bomo morali pa tudi mi, zamejci, slovenski vladi predlagali ustrezne rešitve, ki bodo v skladu z možnostmi. Vemo, daje bila slovenska skupnost v Italiji dolga leta močno ideološko deljena, kar se je odražalo tudi v podpori različnim političnim opcijam. Razlogi so bili tudi v politiki Jugoslavije, ki je Slovence delila na »naše« in »njihove«. Povezovanje obeh krovnih organizacij v zadnjih letih nakazuje, da so zgodovinske delitve presežene. Med ljudmi so ideološke delitve gotovo presežene. Težava je, da, gledano strankarsko, tisti, ki so aktivni v italijanskih strankah, nimajo dovoljenja, da bi začeli govoriti o zbirni stranki vseh Slovencev v Italiji, ker bi s tem njihove stranke izgubile del zagotovljenih glasov. Izvirni greh je nastal leta 1954, ko je bila razpuščena Demokratična fronta Slovencev v Italiji. Kardelj je tedaj spodbudil Slovence, naj glasujejo za italijanske stranke, ustanovljena pa je bila SKGZ kot neka zamejska SZDL. Pravilno je, da vsaj na družbeno-kulturnem področju obe krovni organizaciji iščeta čim več skupnih točk. Medtem ko hoče SKGZ še vedno imeti močno politično vlogo, noče pa se preštevati na volitvah, se bojim, da poskuša to združevanje peljati naprej zaradi financira- nja. Pred štirimi leti so v Ljubljani namreč dali vedeti, da če se ne bodo dogovorili med sabo, denarja ne bo. Bojim se, da je to tisto, kar veže obe krovni organizaciji. Mislim, da si morata obe prizadevati, da ju bo vezalo še kaj več, vendar žal velikih konkretnih korakov še nisem videl. Nasprotno, na programski konferenci pred dvema letoma ni bilo govora o družbenem premoženju, ki je poniknilo po zlomu manjšinskih bank, temveč je beseda tekla o tem, koliko ljudi v trgovinah govori slovensko. Tu imamo še težave zaradi dvojnosti organizacij, od dvojnih glasbenih šol do dveh kulturnih domov v skoraj vsaki slovenski vasi. Verjetno je treba tu začeti zadeve racionalizirati ob spoštovanju razlik Vendar ne bomo naredili resnih korakov naprej, če ne bomo napredovali na političnem področju. Mislim, da se novi odnosi kažejo tudi znotraj leve sredine. Slovenci nismo več glavni »antagonisti« italijanskih strank. Z Levimi demokrati smo bili do pred kratkim v konfliktu, saj so nam na neki način stregli po življenju, ker so bili glavni dejavnik, da je dežela pred časom sprejela volilni zakon, ki nas je vrgel iz deželne zbornice. Zdaj prihaja tukaj do pozitivnih odnosov. Na pokrajinskih volitvah v Gorici smo nastopili skupaj z njimi, za poslansko zbornico smo podprli njihovega kandidata Budina in mislim, da se da na tem graditi. Želel bi si, da bi Slovenci spoznali, da je zbirna stranka tisto politično sredstvo, ki rešuje manjšine. Uspešne manjšine v Evropi imajo zbirne stranke, npr. Katalon-ci, Nemci na Danskem, Južni Tirolci itd. Gospodarstvo je prvi temelj za obstoj manjšine. Hud udarec manjšinskemu gospodarstvu je pomenila afera s Tržaško kreditno banko (TKB), ki je bila do stečaja najpomembnejša tovrstna manjšinska ustanova. Če izvzamemo tiste podjetnike, ki so sami kaj ustvarili, in teh je kar nekaj, so t. i. gospodarske osnove manjšine slabe. Ne obstaja npr. sklad, ki bi manjšini omogočil nakup neke strateške nepremičnine, zemljišča ali podjetja, ki bi bili za manjšino življenjsko pomembni in za katere bi bilo negativno, da pridejo v italijanske roke. Znotraj levega tabora in okrog SKGZ je obstajala razvpita družba SAFTI, ki je bila povezana s TKB in z goriško Kmečko banko, vse to pa je propadlo. Kam se je rešeni denar prelil, je seveda vprašanje. Zanimivo je to, da je v Gorici nastala družba Medias oziroma je to danes finančna skupina »KB 1909«, ki je izjemno likvidno sposobna. Nastala je s spojitvijo omenjene družbe Medias s finančnim delom Kmečke banke, ki ni bil prodan. Lastniki Kmečke banke so bili pred uvedbo komisarske uprave deloma resnični lastniki, v preostalem pa v veliki meri le slamnati možje. Vsak od njih je imel pred komisarsko upravo dokajšnjo količino deležev te banke, njihovo premoženjsko stanje na terenu pa tega ni upraviče-valo. Ne bom navajal imen, ampak vsi, ki poznamo tukajšnjo realnost, smo lahko opazili, da je bilo tako. Banka je bila dokapitalizirana, vsak od teh domnevnih »lastnikov« je sodeloval pri tem, vendar je vprašanje s čigavim denarjem. Ta banka je bila nato prodana za petkratno vrednost in ti ljudje so denar unovčili kot fizične osebe. Kam so ga potem dali, je vprašanje. V finančni družbi, o kateri sem govoril, ima po navedbah v časniku Delo svoje prste tudi Slovenija. Govor je o Istrabenzu, Petrolu in še nekaterih drugih ključnih slovenskih podjetjih v državni lasti, ki naj bi bila njeni družbeniki. Mislim, da bo slovenska vlada morala te stvari uravnati. Slovenijaje 50 let financirala samo eno stran, pustimo zdaj kulturno in športno plat, ki sta urejeni. Zdaj govoriva o gospodarskem področju, kjer bo treba narediti kakšen korak naprej, sicer tvegamo, da ostane gospodarska prevlada v rokah vedno ene in iste oligarhije, in to z denarjem, ki naj bi bil »družben«. Ne želim si, da bi prišlo do novega gospodarskega zloma. Oligarhija, ki nima nekega nadzornega organa nad sabo in odgovornosti, ki nikomur ne poroča in ne odgovarja, lahko zaide na zelo čudne in nevarne poti, kot se je že zgodilo. In tu je verjetno stvari bolje rešiti zdaj kot čez deset let, ker bo takrat lahko že prepozno. 19 (Celoten intervjuje objavljen na spletni strani www. demokracija.si) Tvegamo, da ostane gospodarska prevlada v rokah vedno ene in iste oligarhije ... Demokracija • 19/xi ■ 11. maj 2006 37 ZGODOVINA Karantanski svetniki Dr. Jožko Savli Karantanski svetniki med zgodovinsko resnico, ideologijo in politiko. Sv. Domicijan, zavetnik Karantanije. Razkrivamo v slovenski javnosti žal še vedno precej zapostavljeno slovensko preteklost oziroma korenine. Leta 1967 so verni Slovenci praznovali 1200. obletnico pokristjanjenja. Toliko let je namreč minilo od tedaj, ko je umrl sv. Modest (t 767), irski menih in misijonar, ki je s svojimi sobrati pokristjanil Ka-rantanijo. Pokopan je pri Gospe Sveti, kjer je bil pokrajinski škof. S pokristjanjenjem smo Karantanci (Slovenci) vstopili v takratno krščansko Evropo. Ob tej pomembni obletnici so romarji iz Slovenije z avtobusi množično romali k Gospe Sveti, da so počastili spomin na apostola Karantanije. Toda koroški tisk je začel slovenske romarje napadati. Zato je takratna Kavčičeva vlada, da ne bi prišlo do skalitve »dobrih sosedskih odnosov« s Koroško, prepovedala podjetjem oddajati avtobuse in s tem romanja ustavila. Mislim, da se ne motim v domnevi, da je šlo pri tem za tih dogovor med Dunajem in Jugoslavijo. Beograd je zatem izdal ustrezen ukaz, ki se mu je morala vlada v Ljubljani ukloniti. Na Koroškem so triumfirali. »Romanja Slovencev k Gospe Sveti prekinjena!« je triumfalno poročalo svobodnjaško glasilo Kärnter Nachrichten (13. maja 1967). Ime Karantanije in njene krščanske ter duhovne zapuščine je bilo odslej znova potisnjeno pod površje. Tako so minevala leta. Svetniki in blaženi Leta 1978 je slovenski študentski dom Ko-rotan na Dunaju slavil io-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je njegov rektor p. Ivan Tomažič izdal slavnostno številko domskega glasila Glas Korotana (št. 6). V njej je bila objavljena tudi študija o sv. Modestu z bogatim gradivom, ki jo je napisal univ. prof. dr. Erich Körner. V njej so na nekem mestu omenjeni "karan- tanski svetniki", ki so upodobljeni na reliefu v cerkvi Kristusa Kralja v Celovcu, in sicer v naslednjem zaporedju: sv. Virgil, sv. Modest, sv. Jožef (deželni zavetnik), sv. Rupert in sv. Albuin. Gre predvsem za svetnike, ki so s Karantanijo samo zgodovinsko povezani, kajti sv. Rupert in sv. Virgil sta bila solnograška škofa. Res pa je, da je bil karantanskega rodu sv. Albuin (Albin), škof v Brixnu na Tirolskem (t 1006). Pri nas mu je posvečena cerkev na Koroški Beli in kapela na blejskem gradu. Karantanski, kot ga na splošno poznamo, je med temi svetniki edinole sv. Modest. Upoštevati pa moramo tudi svetnice. Mati sv. Albuina je bila sv. Li-harda (Hildegard), kneginja, ki je pokopana na Kamnu v Podju-ni (t 985). Bila je velika dobro-tnica ljudstva. Njena dobrodelna ustanova je preživela stoletja in ugasnila šele po prvi svetovni vojni. Na predvečer njenega godu še danes simbolično meče- Poveličanje sv. Domicijana, baročna freska v kapeli mestnega gradu v Celovcu (J. F. Fromiller, ok. T734) jo med množico kruhke (štruce-je). Cerkev jo priznava kot blaženo. Zgodovinar Josip Gruden poroča, da so Slovenci pogosto romali na njen grob. V zgodovinskem gradivu o njej izstopa še posebej študija, objavljena v celovškem letniku Carinthia I (K. Dinklage, 1972). Sv. Ema Druga karantanska svetnica, ki se je odlikovala kot velika dobrotnica, je sv. Ema (Hema; t 1043). Svoje bogato premoženje je razdala za ustanovitev novih župnij in za uboge. Na Krki (Gurk) je ustanovila ženski samostan in tudi sama vstopila vanj kot redovnica. Nanjo še danes spominja tamkajšnja stolnica. Že leta 1072 je bil samostan razpuščen. Na njegovi posesti je bila ustanovljena škofija, današnja celovška. Kneginja Ema je bila v 13. stol. razglašena za blaženo, za svetnico pa šele leta 1938. Tudi na njen grob na Krki so Slovenci pogosto romali, poroča zgodovinar Gruden. V velikem delu Leto svetnikov (kar štiri knjige) je sv. Ema predstavljena kot slovenska kneginja. Koroška nemška stran pa jo prikazuje kot »Nemko«, čeprav v času njenega življenja Nemcev še ni bilo. Vsekakor je vprašanje narodnosti za tiste čase brezpredmetno. Bodisi sv. Ema kot tudi sv. Liharda in njen sin sv. Albin so karantanski in slovenski svetniki. Prikazovanje njihovega nemškega rodu je zgolj ideološko. Naslednje vprašanje, ki se postavlja, je, ah gre za svetnike ah za blažene. Najprej v primeru sv. 38 Demokracija ■ 19/xi ■ 11. maj 2006 ZGODOVINA Baročna steklena skrinja v kapeli sv. Domicijana v Millstattu (1716) z njegovimi posmrtnimi ostanki Liharde pa tudi sv. Modesta. Na rimskem svetniškem seznamu ju namreč ne najdemo. Toda vedeti je treba, da je šele papež Aleksander III. prenesel razglašanje svetnikov v izključno pristojnost Rima (1171). Pred tem so svetnike razglašali krajevni škofje, kot se je v vzhodni Cerkvi ohranilo do danes. Postopek razglašanja je bil naslednji: ko se je nabralo dovolj pričevanj o čudežnih usli-šanjih, je dal krajevni škof odpreti grob pokojnika (elevatio), ga prenesti v cerkev (translatio) in pokopati pod oltarjem ali na drugem častnem mestu (depositio). Tako je bilo pred papežem Aleksandrom III. tudi v Karantaniji, četudi zapisi o tem niso ohranjeni. Rim je svetništvo številnih pred tem razglašenih, kot je bilo tudi v primeru sv. Modesta, priznal per viam cul-tus. Druge, kot je bila sv. Liharda, so odslej častili kot blažene. .V.Domitian. --s. ModcJ*. JJUiruv aaC tsvSiiritCSpuv. Sv. Domicijan in sv. Modest na milostni podobi z Gospe Svete (18. stol.) Sv. Domicijan Kot blaženi se je po odloku papeža Aleksandra III. ohranil v čaščenju tudi karantanski vojvoda sv. Domicijan (t ok. 802). Njegov grob je v nekdanji benediktinski opatiji v Millstattu na Koroškem. V zgodovinskem izročilu se omenja kot vojvoda svetnik. Toda v poglavitnem viru o zgodnji Karantaniji, v spisu Conversio, ki našteje karantanske Sv. Domicijan z vojvodskim klobukom na glavi (soba iz 15. stol., muzej v Millstattu) Demokracua ■ 19/XI • 11. maj 2006 slovenske vojvode po Valhunu (Pribislavka, Semika, Stojmir in Edgar), njegovega imena ni najti. Zakaj? Spis Conversio je nastal v Solno-gradu. Uperjen je predvsem proti sv. Metodu, nadškofu v Panoniji, ki jo je solnograški nadškof imel za svojo misijonsko provinco. Svetniški vladar, kot je bil vojvoda Domicijan v Karantaniji, je ustvarjal podlago za samostojno domačo Cerkev. Karantanija pa je bila takrat misijonska provinca Solnograda. Conversio zato obstoj Domicijana preprosto zamolči. Najverjetneje je, da je Domicijana skupaj z Modestom razglasil za svetnika gosposvetski škof Osvald (t 863), ki ga vir omenja kot "episcopus Sclavorum". Dolga stoletja potem so Domicijana častili kot čudodelnega svetnika in zavetnika Karantanije (Koroške). ► 39 ZGODOVINA Karantanski svetniki 40 Demokracija ■ 19/XI -11. maj 2006 Šele Marija Terezija je za koroškega deželnega zavetnika vsilila sv. Jožefa, čemur so se koroški stanovi še dolgo upirali. Novo mesto, prihajamo! V nedeljo, 28. maja! 600. 26. oddaja srečanje Prijatelji PRO-jevcev radia Ognjišče Ponemčevanje jezuiti, ki so staro opatijo Millstatt upravljali od konca 16. stol., so si nenehno prizadevali, da bi bil Domicijan tudi v Rimu priznan za svetnika. Vnesli so ga tudi v znano Acta Sanctorum in leta 1762 na pristojnem mestu v Rimu predložili o njem bogato dokumentacijo. Toda že leta 1773 je papež odpravil jezuitski red in postopek za Domicijanovo kano-nizacijo je šel v pozabo. V 19. stoletju, ko se je prebudila narodna zavest, so nemški krogi na Koroškem hoteli narediti deželo tudi v zgodovinskem pogledu povsem nemško. V nasprotju s sv. Lihardo in sv. Emo, ki so ju lahko predstavljali kot „nemški" plemeniti ženi, sv. Do-micijana, slovenskega vojvode, ni bilo mogoče razglasiti za Nemca. Naloge, kako naj bi ga odstranili, se je lotil zgodovinar judovskega rodu Eisler. Skoraj gotovo po naročilu teh krogov. Ohranjeno Tukaj počiva! Še več! Leta 1991 so v Millstattu našli kos Domici-janovega nagrobnika, na katerem je ohranjen del napisa. Ugledni celovški arheolog dr. Franz Gla-ser je na podlagi ohranjene legende napis uspešno rekonstruiral. Napis je latinski in se glasi: t HIC QVIESCIT DOMICIAN-VS DUX QVI TEMPORIBVS PAGANITATEM DEVICIT ET POPVLVM AD FIDEM CON-VERTIT (Tukaj počiva vojvoda Domicijan, ki je v času cesarja Karla premagal pogane in ljudstvo spreobrnil k veri). Iz napisa izhaja, da je Domicijan živel še ki je zatrla poganski upor, je nedvomno zapustil veliko nezaupanje do krščanstva. Samo zgled priljubljenega voditelja je zaupanje znova povrnil. Presenetljivo je, da se najdba omenjenega kosa nagrobnika ujema z mesecem in letom, v katerem so evropske države skupno priznale samostojno Slovenijo. (Več o karan-tanskih svetnikih v knjigi: Jožko Šavli, Slovenski svetniki, 2000, in na www.carantha.net) 09 Rekonstruiran napis z Domicijanovega nagrobnika (okoli leta 800) ob 15h srečanje PRO na Kapitlju s sveto mašo in šmarnično pobožnostjo ob 18h oddaja PRO - koncert narodno-zabavne glasbe v športni dvorani Leona Štuklja. Nastopili bodo narodnozabavni ansambli: Slapovi, Brane Klavžar, Nagelj, Tonija Verderberja, Vrisk, Korenine in Vandrovci; Jožica Mavsar in Boris Kopitar ter radijski voditelji. legendo o njem, ki jo lahko imenujemo tudi Vita s. Domiciani, je zgodovinar Eisler študijsko preveril, sklenil pa z ugotovitvijo, da Domicijan nikoli ni živel (1907). Njegovo ugotovitev "nikoli živel" so na Koroškem, kadar je beseda nanesla na Milstatt, kjer je Domi-cijanov grob, ponavljali vse do 90. let. Eden najbolj vnetih zgodovinarjev, ki so njegov obstoj zavračali, je bil Hans-Dietrich Kahl, ki je vztrajno navajal: Domicijan je zgolj izmišljotina benediktincev iz 12. stol. (Millstastt 1986). Toda dr. Franz Ni-kolasch, univ. profesor v Solnogradu, je v svoji študiji Eislerjeve ugotovitve prepričljivo ovrgel (Millstatt 1989, Carinthia 11990). leta 800, ko je bil Karel Veliki kronan za cesarja. Izraz »premagal pogane» se očitno nanaša na Domicijanov zgled, naveden v legendi, s katerim je ljudi spet pridobil za krščansko vero. Poseg bavarske vojske v Karantani-jo za časa vojvode Valhuna (772), Vstopnice: na Radiu Ognjišče (01 512 11 26) in na Kapitlju pri s. Lidiji (07 393 52 35) RADIO OGNJIŠČE UMETNOST Pesnikovi dnevniki Založba Litera iz Maribora je izdala še zadnjo, peto knjigo Zbranih del pesnika Jožeta Udoviča. Pesnik Jože Udovič je bil rojen leta 1912 v Cerknici, kjer so tamkajšnjo knjižnico poimenovali po njem, umrl je leta 1986 v Ljubljani. Bil je tudi esejist in ugleden prevajalec (Broch, Joyce, Kafka, Lorca, Nerada, Jimenez, Thomas). Od leta 1943 je bil v partizanih. Sodil je v Kocbekov krog in je bil po drugi svetovni vojni eden najpomembnejših slovenskih pesnikov. Peta, zadnja knjiga Zbranega dela Jožeta Udoviča prinaša osebno dokumentarno gradivo: dnevniške zapise in korespondenco. To gradivo nujno sega v avtorjevo zasebnost, za katero je urednik Udovičevega zbranega dela France Pibernik prepričan, da ga je treba vključiti v zbrano delo, »ker je v bistvu vendarle temelj ustvarjalčeve osebnosti, iz katere izhaja ustvarjalni nagib za vse, kar smo objavili v dosedanjih štirih knjigah«. Vloga osebnega življenja v umetnikovem ustvarjanju je zelo različna, včasih zelo blizu tistemu, kar je zapisal, včasih pa je sled osebnega v avtorjevem delu komaj zaznavna. Uničeno in nedostopno Pri Jožetu Udoviču gre za dovolj samosvojega pesnika, ki se je JOŽE UDOVIC ZBRANO DELO spričo svojega značaja praviloma izogibal javnosti, se najraje zatekal v samoto svojega doma, kamor so prihajali le najožji prijatelji. V poletnih mesecih so ga obiskovali v Piranu, kjer si je zgradil skromno prebivališče. Najzgodnejša literarna druščina, skromna po številu, se mu je oblikovala med študijem slavi-stike in delovanjem v akademskem društvu Zarja. Iz predvojnega časa je mogoče omeniti nekatere redke slaviste in zar-jane, denimo Janeza Gradišnika, Draga Šego, Jožeta Brejca, Vlada Novaka in Boga Grafe-nauerja, v povojem času pa se je družil le z najožjim krogom prijateljev, z Edvardom Kocbekom, Cenetom Vipotnikom in Janezom Gradišnikom. Udovič je bil značajsko zgodaj oblikovana osebnost. Pri štirih letih je izgubil mamo in bil odslej vržen v osamo, dobil je mačeho in enajstleten odšel v Zavod sv. Stanislava v Šentvidu, kjer je tudi živel bolj sam zase, se notranje krepil in izoblikoval svoj obrambni sistem proti svetu, ki mu ni bil naklonjen. Preseneča mnenje, piše Pibernik, da je bil zelo samozavesten, na videz nekoliko vzvišen, vsekakor pa težko dostopen in po notranjsko zavezan, tudi nepopustljiv. Redko se je zgodilo, da je spričo svoje občutljivosti kdaj s kom prišel v nerešljiv spor. Najizrazitejši primer take odtujitve je bil Jože Javoršek, s katerim se je seznanil pri študiju slavistike, z njim sodeloval v medvojni ilegali, imela sta stike v Rogu, ko pa je začel Javoršek po vojni napadati Kocbeka, sta se nepreklicno razšla. Ker je bil človek notranjega izgorevanja, je največ iz svojega osebnega doživljanja zaupal dnevnikom. Pisati jih je začel v Jože Udovič taborišču v Gonarsu, nadaljeval v partizanih, zvesto pa je zapisoval svoje vtise, doživetja in zunanja dogajanja vse do leta 1983. Uredniku ZD Piberniku je bilo dostopno le manjše število dnevnikov, saj naj bi jih bila večina uničena. Ohranjeni so le drobci, ki pa pričajo, kako po- DeMOKRACUA • 19/XI • 11. maj 2006 drobno in dosledno je Udovič pisal svoj dnevnik. Tudi Udo-vičevih pisem je malo, nekatera so nedostopna, nekatera osebna pa je pesnik uničil. Zadnja, peta knjiga Udovičevih Zbranih del obsega 951 strani, v njej pa je objavljeno tudi osebno kazalo vseh petih knjig. ID 41 Veronika Kamnik (379 m) je majhno mesto, nastalo ob sotočju rek Nevljice in Kamniške Bistrice, kjer se patina streh, cerkvenih zvonikov in ruševin staplja z zelenjem sosednjih hribov, ravnin in obroblja z verigo Kamniških Alp. Je kulturno in upravno središče istoimenske občine, prek katere so speljane najpomembnejše cestne, energetske in druge infrastrukturne povezave med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije. Danes je Kamnik turistično zanimivo mesto, saj je primerno izhodišče za izlete in planinarjenje po okoliških Kamniških Alpah, možnosti za razvoja v smučarsko središče pa dajejo tudi smučišča na Veliki planini. Z Malega gradu Kamnik je mesto z bogato in zanimivo preteklostjo. Njegove kulturne in zgodovinske znamenitosti ter staro mestno jedro mu dajejo prijetno domačnost. Kot mesto je bil omenjen že leta 1229. Za tedanje razmere je bil svetovljanski, saj so v njem gostovale in prebivale znane plemiške družine. Bil je središče obširne posesti gospodov Andeških, ki so imeli v Kamniku svoj sedež in so tu kovali lastni denar z napisom »Civitas Stein«. Na zgodovino mesta nas spominjajo razvaline Starega in Malega gradu. Na strmi skali sredi mesta Kamnika so ostanki Malega grada Ohranjeni in urejeni so del obzidja, leta 1993 na novo sezidan čokat stolp štiristranega tlorisa in dvojna kapela s stolpičem. Pod kamnitimi zidovi so ostanki slovanskega grobišča. V pisnih virih grad omenjajo leta 1202, upravljali pa so ga kamniški vitezi. Utrdba je bila v 16. stoletju porušena, ohranjena je le kapela. Objekt so skupaj s kripto kot kapelo sv. Marjete verjetno postavili okoli leta 1100. V13. stoletju so kapelo nadzidali. Gornja je bila posvečena sv. Jerneju, spodnja sv. Eligiju. Z novim stopniščem do kapele so premostili arheološko najdišče in rekonstruirane zidove. Gornjo kapelo so gotsko obokali po letu 1470. Obe kapeli so barokizirali po letu 1700. Grajska ploščad je redno odprta, notranjost je dostopna samo po vnaprejšnji napovedi. Kapela je odprta občasno. S kapelo na Malem gradu je povezana tudi legenda o začarani grofični Veroniki, na pol deklici in na pol kači. Ta govori, naj bi bila mlada Veronika varovala zaklad, ki ga ni hotela podariti za graditev cerkve, zato se je izpolnila grozna kletev te skopuške gospodične: »Poberite se, berači! Raje se pri tej priči spremenim v kačo, kakor da bi dala samo en vinar za vaše prazno delo!« In pravično nebo jo je slišalo. Komaj je izrekla te besede, se ji je želja izpolnila. Pred prosilci se je znašla grda pošast pol žene in pol kače. Grozno vpijoč se je splazila z gradu. Pod neko skalo se je zemlja odprla in jo požrla. Preden pa je nesrečnica izginila pod zemljo, je udarila s pestjo tako močno po skali, da se je pest vtisnila vanjo. S® m - 'Vy® iK'*™. >,. i v? / m'*/. ■ ''■- ' v Še danes se vidi jama, v katero se je pogreznila Veronika. Tik poleg nje pa leži skala, kjer je vtisnjena pest. Nebo se je stemnilo: v grad je udarila strela in ga porušila, tako da so do danes ostale samo štiri stene. Zakleta Veronika še danes leži pod Malim gradom in čuva tri kadi zlatnikov za tistega, ki jo bo rešil. Odkar ljudje pomnijo, je legenda izrisana v kamniškem mestnem grbu tako, da pod velikimi mestnimi vrati leži ženska podoba s kačjim repom. Kulturna dediščina Izredno bogata kulturna dediščina kamniškega območja kar kliče po ohranjanju. Zato ni naključje, da je v Kamniku leta 1893 nastala prva zasebna muzejska zbirka na Slovenskem, Sadnikarjev muzej, ki je še danes odprt za javnost. Obiskovalec si lahko v njem ogleda razstave: lapidarij, skan-sen tuhinjskih kašč, Thonetovo pohištvo na Slovenskem, razstavo o najpremo-žnejših kamniških meščanih v 19. stoletju in razstavo Odsevi kamniških stoletij, glavne zgodovinske in kulturnozgodovinske črte razvoja od nastanka mesta v NAŠI KRAJI Vir: www.slovenia-tourism.si (Slovenska turistična organizacija), http://turizem.kamnik.si Rojstna hiša Rudolfa Maistra Grad Za p rice 12. stoletju do 19. stoletja. V Galeriji Mihe Maleša sta na ogled razstava Četrta generacija in njeni umetniki (Miha Maleš. Nikolaj Pirnat, Olaf Glo-bočnik, Mira Pregelj, Janez Mežan, France Pavlovec) in zbirka kipov Jakoba Savinška. Medobčinski muzej Kamnik ima svoje upravne in razstavne prostore v gradu Zapri-ce, ki ga sestavljajo baročni grad z ohranjenimi renesančnimi arhitekturnimi elementi na zunanjosti in v renesančno obokanem pritličju, gospodarsko-upravno poslopje in obzidje z dvema šesterokotnima stolpoma. Razglašen je za kulturni spomenik. V knjižnici Frančiškanskega samostana je shranjena bogata zbirka več kot 10.000 zvezkov, od prvotiskov (inkunabul) do knjig, natisnjenih do leta 1799. Zametki knjižnice segajo v leto 1627. Knjige so urejene v 14 kategorij, in sicer po katalogu iz leta 1760. Dalmatinov prevod prvega dela Biblije (Pentatevh) je iz leta 1578, Dalmatinova Biblija pa iz leta 1584. Sakralni spomeniki Prvotna gotska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja na Šu- tni, najlepši kamniški ulici, je stala na istem kraju že leta 1207. Zaradi požara in potresa so jo večkrat obnovili in leta 1734 na pobudo Maksimiljana Leopolda Raspa postavili novo. Današnjo baročno cerkev krasijo kamniti kipi na strehi, od nje ločeni zvonik pa je ostanek srednjeveškega božjega hrama. Notranjost sta poslikala slikarja F. Jelovšek in K. von Goldenstein, oljne slike pa so delo Valentina J. Metzingerja. Kamniški duhovnik Maksimiljan Leopold Rasp je v 18. stoletju cerkev sv. Jožefa na Žalah preuredil v baročnem slogu. Ob njej sta mestno pokopališče in kapelica božjega groba, ki je po- stori grad Dalmatinova Biblija iz leta 1584 sneta po palestinski kapeli. Nad pokopališčem se dviguje Kalvarija s kapelicami, ki jih je poslikal kamniški umetnik Matija Koželj. Zametki cerkve in frančiškanskega samostana segajo v konec 15. stoletj a, na novo pa j e bila cerkev prezidana v dobi baroka. Ostankov stare cerkve ni mogoče nikjer opaziti, na starem mestu je ostal le zvonik. Novo baročno opremo je izdelala frančiškanska redovna po-dobarska delavnica, ki je delovala v Kamniku, ob njej pa je v samostanu delovala tudi kiparska delavnica. Sedanji oltar s sv. Jakobom v glavni niši je iz konca 19. stoletja, poslikave v cerkvi pa datirajo v štirideseta leta 20. stoletja. Rojstna hiša generala Rudolfa Maistra 29. marca 1874 se je v Kamniku rodil Rudolf Maister-Vojanov in tu živel le šest let, saj se je družina zaradi prezgodnje očetove smrti večkrat selila. Rudolf Maister je znan zlasti po tem, da se je skupaj s svojimi borci bojeval za severno mejo, veliko vlogo pa je imel tudi pri oblikovanju nove države SHS in Kraljevine Jugoslavije. Poleg tega je bil umetnik: slikar in poet. Kamničani so njemu v čast poimenovali glavno ulico, glavni most čez Kamniško Bistrico, srednjo šolo, na dan njegovega rojstva pa praznujejo občinski praznik. Mali grad v osrčju Kamniških Alp Velika planina Ta visokogorska planota (1600 m) je eno najbolje ohranjenih pastirskih naselij na Slovenskem. Ima razgibano pokrajino s kraškimi vrtačami, brezni in jamami. Ena najbolj znanih je jama Kofca, ki je globoka več kot 100 metrov. Na planini je še živa tradicija pašništva in sirarstva (trniči). Pastirske koče oziroma bajte so gručasto razvrščene po planini, najstarejše med njimi so ovalnega tlorisa. Leta 1939 so na pobudo velikoplaninskih pastirjev, »pvan-šarjev«, postavili leseno kapelo Marije Snežne. Tesarji so se v tesarski izdelavi, detajlih Pastirji nosijo pvajš, ogrinjalo proti dežju in zunanji podobi zgledovali po drugih pastirskih bajtah Velike planine. Leta 1945 je bilo požganih okoli 100 pastirskih koč, zgorela je tudi kapela, a so jo na novo postavili leta 1988. Na planini pastirji pasejo živino od junija do septembra. SI Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja Cerkev sv. Jožefa Demokracija • 19/xi ■ 11. maj 2006 43 RECENZIJE Nova zaveza Založba ZRC V knjigi Nova zaveza in slovenska literatura Vid Snoj v prvem delu sprašuje, kako je Novo zavezo in slovensko literaturo sploh mogoče uzreti v medsebojnem razmerju. Temeljni hermenevtični položaj, v katerem poteka sprejemanje Nove zaveze v slovenski literaturi, opredeljujeta splošna pojma svobodomiselnost in sekularizacija. Ta dva pojma sta vezno sredstvo tudi v drugem in-terpretativnem delu knjige. Obravnava pri nekaterih osrednjih piscih (Prešernu, Murnu, Cankarju, A. Vodniku, Vodušku, Kocbeku) upošteva novozavezne navezave glede na tisto temo, ki je središčnega pomena za njihov opus v celoti, in je pozorna na to, kaj se dogaja ob rabi novozaveznih metafor, podob, likov ali motivov v literaturi: razskrivnostjenje religioznega ali prebitje svobodomiselnosti in uglasitev s krščansko naravnanostjo. Knjigo je v zbirki Studia litteraria izdal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Dr. Vid Snoj je leta 1999 doktoriral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer od leta 2000 predava kot docent na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Violina, klavir Založba kaset in plošč Založba kaset in plošč RTV Slovenija je izdala zgoščenko, na kateri Tomaž Lorenz in Alenka Šček Lorenz na violini in klavirju izvajata štirinajst skladb. Prve tri je pod naslovom Sonata za klavir in violino v D-duru op. 12 št 1 napisal Ludwig van Beethoven. Naslednje tri je napisal Edard Grieg in nosijo naslov Sonata za violino in klavir št. 1 v F-duru op. 8. Sledita skladbi Marija Kogoja Andante za violino in klavir in L. M. Škerjan-ca Intermezzo romantique za violino in klavir. Avtor zadnjih šest skladb (Invisibilia - šest miniatur za violino in klavir) je Lojze Lebič. Pet analiz ; Analecta, Studia humanitatis Sigmund Freud je v svojem življenju zdravil veliko število pacientov, vendar je natančno popisal le pet primerov, ki so zasloveli pod imeni Dora, Mali Hans, Podganar, Schreber in Volčji človek. To so utemeljitveni teksti psihoanalize. V njih vidimo Freuda pri delu, Freuda, ki mora, soočen s številnimi zapletenimi simptomi, iznajdevati nove koncepte, nove modele razumevanja človeške dušev-nosti, Freuda, ki z novim pogledom vidi ti- 44 sto, kar se običajno prezre, četudi je čisto na površini; Freuda, ki je ves čas na preizkusu s svojimi pogledi in metodami; in tudi Freuda, ki dvomi, se nenehno preizprašuje in si ne pomišlja kritizirati svojih prejšnjih teorij, če mu to nalaga praksa. Krščanska duhovnost Kud Logos Michel de Certeau (1925—1986) je bil pomemben postmoderen mislec, čigar pomen v zadnjih letih vedno bolj odkrivajo in mu posvečajo številne knjige, zbornike in simpozije. Svojo sled je pustil v številnih znanstvenih disciplinah — sociologiji, antropologiji vsakdanjega življenja, psihoanalizi in semio-logiji, v zgodovini duhovnosti in teoriji zgodovinopisja —, najbolj pa se je uveljavil kot zgodovinar in teoretik mistike. Čeprav je bil član jezuitskega reda, je njegovo delo zaznamovano z nekakšnim hotenim anonimatom, inscenirano miselno brezimnostjo. Knjiga Bela ekstaza prinaša izbor iz postumno objavljenega zbirnika Certeaujevih razprav o krščanski duhovnosti. Izboru je dodano poglavje Certeaujevega najpomembnejšega dela Mistična zgodba v 16. stoletju. Loški razgledi * Muzejsko društvo Škofja Loka V 51. številki Loški razgledi prinašajo vrsto zanimivih prispevkov: prvi del je namenjen 200. obletnici rojstva in 125. obletnici smrti pobudnika poštne znamke Lovrenca Koširja. Branko Berčič piše o Abrahamu iz Frei-singa (ali vemo, kdo je bil?), France Golob o bratih Rupertu, Filipu in Henriku (III.), renskih palatinskih grofih, freisinških škofih in loških cerkvenih gospodarjih, Marko Mu-gerli predstavi testament Korbinijana Furn-pfeila pl. Pfeilhaimba, o nagrobniku vikarja Mihaela v Stari Loki piše Alojzij Pavel Flor-jančič, o loškem mestnem obzidju France Štukl, o crngrobski cerkvi v strokovni litera- Demokracua • 19/XI • 11. maj 2006 turi Dušan Koman, o dr. Gregorju Kreku kot predstojniku slovanskega inštituta na graški univerzi in nazadnje dvornem svetniku piše Janez Dolenc, o župniku in glasbeniku Don Kosti (Jerneju Seljaku) Franc Križnar, o So-rici, njenih vodah in življenju ob njih obširno piše Ivan Kejžar. V drugem delu zbornika je objavljenih še več različnih prispevkov v razdelku Gradivo in spomini. Izbruhi togote Založba Mladinska knjiga Ob spoznanju, da se je očarljiv in ubogljiv dojenček čez noč prelevil v besnečega, sitnega kobacaja, smo lahko zelo pretreseni. Čeprav takšna sprememba v vedenju pomeni povsem običajno obdobje odraščanja, jo je težko prestajati. Vodnik Izbruhi togote in druge oblike otroškega vedenja ponuja zgoščene in praktične nasvete, ki nam bodo pomagali pri obvladovanju tega težavnega, vendar živahega obdobja v življenju malčka. Knjiga z nezapleteno govorico pomaga obvladovati malčkovo vedenje s pozitivnimi vzgojnimi sredstvi in ne kaznovanjem. Zdravilnost zelenjave * Založba Modrijan Knjiga Zdravilnost zelenjave, sadja in začimb združuje spoznanja o zdravilnih rastlinah in zdravi prehrani. Z risbo in besedo izčrpno predstavlja nad sto rastlinskih živil. Večina od njih nam je dostopna na naših vrtovih ali v trgovinah. Priročnik — napisal ga je Ivan Lesinger, ki predava na medicinski fakulteti na Reki — nas uči, kako v prehrano vključiti živila z zdravilnimi ali varovalnimi učinki in tako poskrbeti za preventivo ali za zdravljenje. Opisi vsebujejo: slovensko in latinsko ime, morebitna druga imena, botanični opis, zdravilne dele rastlin in čas nabiranja, zdravilno sestavo, zdravilne, varovalne in dietične lastnosti, uporabo v kulinariki in kozmetiki ter recepte. k n j ¡ g a r n a Demokracija 8.5.1522 je avstrijski nadvojvoda Ferdinand ukazal deželnim stanovom in štajerskemu vi-cedomu ustanoviti poštne zveze med Gradcem in Ljubljano ter Ljubljano in Koroško. > 8.5.1903 seje rodil francoski komik Fer-nandel. Nekoč seje odločil, da bo vegetarijanec, vendar ga je kmalu za tem znanka zalotila, ko seje mastil z zrezkom: »Za božjo voljo, Fernandel, saj ste pred nekaj dnevi rekli, da ste vegetarijanec!« - »Res je, vendar je danes torek in ob torkih se mi postimo.« > 8.5.1945 so enote jugoslovanske armade zasedle Celovec, čez tri dni pa so se na zahtevo zaveznikov začele umikati iz Koroške. > 8.5.1989 so stranke slovenske pomladi na velikem zborovanju v Ljubljani sprejele Majniško deklaracijo, s katero so se zavzele za samostojno Slovenijo. > 9.5.1876 je kôlnski tovarnar Nikolaus Otto uspešno preskusil svoj izum, štiritaktni motor z notranjim izgorevanjem, kije kmalu postal najbolj razširjen pogonski agregat na svetu. > 9.5.1893 seje rodil italijanski pisatelj Pi-tigrilli. Rekel je: »Tistim, ki me pošiljajo k vragu, sem samo hvaležen, če se mi ne ponujajo za spremljevalce.« > 9.5.1945 seje ob 00.01 s popolno kapitulacijo Nemčije končala druga svetovna vojna. > 10.5.1876 seje na Vrhniki rodil pisatelj, pesnik in dramatik Ivan Cankar. Rekel je: »Čednost je podobna ošpicam: vsak človek jih ima enkrat v življenju in potem nikoli več.« > 10.5.1940 so v Jugoslaviji zaradi gospodarskih težav pred začetkom druge svetovne vojne uvedli dva brezmesna dneva v tednu, pozneje pa za nekaj časa še tretjega. > 11.5.1913 seje v Grosupljem rodil slovenski režiser, igralec in pedagog Jože Gale. > 12.5.1918 se je v avstroogrski vojski sprožil plaz uporov slovenskih vojakov, ki se je začel v Judenburgu z uporom nadomestnega bataljona slovenskega 17. pešpolka. > 12.5.1919 je svet mirovne konference v Parizu po končani prvi svetovni vojni zavrnil zahtevo, da priključijo Jugoslaviji ozemlje med Muro in Rabo. Kljub temu je jugoslovanska vojska zasedla Prekmurje, medtem ko je Slovensko Porabje ostalo v okviru Madžarske. > 13.5.1792 seje rodil papež Pij IX. z najdaljšim pontifikatom - 31 let in 7 mesecev. > 13.5.1882 seje rodil francoski slikar Georges Braque, kije s Picassom utemeljil kubizem. > 13.5.1914 se je rodil ameriški poklicni boksar Joe Louis. Pisatelj Hemingway je o njem rekel: »To je najlepši bojni stroj, kar sem jih videl.« > 14.5.1945 seje vdala Japonska. S tem se je končala druga svetovna vojna. > 14.5.1992 je bil za prvega predsednika SAZU v samostojni Sloveniji izvoljen France Bernik. 62 POGLED NAZAJ (OD 8.5. DO 15.5.) Rudi Šeligo Na Sušaku pri Reki se je 14. maja 1935 rodil slovenski pripovednik, dramatik, esejist in politik Rudi Šeligo. Bil je član SAZU, predsednik Društva slovenskih pisateljev in minister za kulturo. Umrl je februarja leta 2004. Diplomiral je iz filozofije in psihologije ter opravil magisterij iz estetike. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil glavni urednik Problemov in knjižne zbirke Znamenja. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev je opravil pomembno delo pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. To je opisal v knjigi Prehajanja. Bil je med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze in leta 1990 izvoljen za njenega poslanca. V letih 1990-94 je bil predsednik sveta RTV Slovenija. Kasneje je protestno odstopil kot član tega sveta, ker je v njem prevladal vpliv »prenovljenih komunistov«. Kot minister za kulturo v Bajuko-vi vladi se je leta 2000 zavzel za ustanovitev sklada za pluralizacijo medijev. Prvi spopad z okupatorji Na Mali gori blizu Ribnice je 13. maja 1941 prišlo do prvega spopada po okupaciji Slovenije. Trije vodilni iz protifašistične organizacije TIGR so se spopadli z italijanskimi okupatorji. S tem je praktično nehala obstajati organizacija TIGR, saj je Danilo Zelen v oboroženem spopadu padel, Anton Majnik pobegnil, Ferda Kravanjo pa so ranjenega prijeli. Danilo Zelen je bil od 1929 z Albertom Rejcem in Antonom Černačem v ožjem vodstvu narodnorevolucionarne organizacije Tigr, formiranem v Sloveniji. Posvetil se je organiziranju gverile na Primorskem, ki jo je spodbudila italijanska napadalna politika do Jugoslavije. Skrbel je za vnos orožja, razstreliva in propagandnega gradiva v Julijsko krajino ter za skrivno razmnoževanje tigrovskega tiska v Ljubljani. Njegova glavna naloga je bila organizacija vojaške obveščevalne dejavnosti Demokracija • i9/xi • 11. maj 2006 za štab Dravske divizije v Ljubljani. Ferdo Kravanja je bil ranjen in ujet. Oktobra so ga iz bolnišnice v Ljubljani rešili in ga do maja 1942 skrivali v mestu. Takrat je odšel v partizane na Dolenjsko, od koder so ga poslali na Primorsko. Od avgusta 1942 je bil aktivist OF. Kapitulacija Nemčije 7. maja 1945 je v Eisenhowerjevem štabu v Reimsu nemški generalpolkovnik Alfred Jodl popisal brezpogojno kapitulacijo vseh nemških čet. 8. maja je nemška delegacija podpisala kapitulacijo še s Sovjeti. Podpisali so jo generalfeldmaršal Wilhelm Keitel in nemška vrhovna poveljnika letalstva in mornarice. Takrat naj bi dogodek sporočili javnosti, vendar se eden izmed novinarjev ni držal dogovora in je zato vest obšla svet že 7. maja. Uradno sicer velja, da se je brezpogojna kapitulacija nemške vojske po vsej Evropi začela 8. maja 1945 ob 23. uri. Ob 00.01 po srednjeevropskem času seje 9. maja 1945 s popolno kapitulacijo Nemčije v Evropi končala druga svetovna vojna. Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija so bile med vojno zaveznice, toda še preden je bila vojna končana, so se začela razlikovati njihova mnenja o tem, kakšna naj bi bila po vojni Nemčija in Vzhodna Evropa. Ko pa so oblast v Vzhodni Evropi prevzeli komunisti in je to grozilo tudi v Grčiji in Turčiji, je začelo ogorčenje zahodnih sil naraščati. Od leta 1946 odnos med obema stranema imenujemo hladna vojna kot nasprotje jedrski »vroči vojni«. ODZIVI IN MNENJA 89. i m G • RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. št. 14/65 Dvojna merila (3) Odgovarjamo na pismi bralcev, ki sta bili objavljeni v Demokraciji, in sicer na pismo Iveta A. Staniča z naslovom Dvojna merila, objavljeno v 14. številki, in na pismo Benjamina Vučka z naslovom Dvojna merila (2), objavljeno v 17. številki Demokracije. Pismi opozarjata na problem zavrnitve dveh kandidatov, ki zaradi astme nista bila sprejeta v delovno razmerje poklicnega vojaka Slovenske vojske. Gre za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti, ki je eden od pogojev za zaposlitev v Slovenski vojski. V pismih sta opisani osebni zgodbi, zato v nadaljevanju posamično razlagamo primer državljana K. S., opisanega v pismu Iveta A. Staniča, in položaj, v katerem je g. Benjamin Vučko. Na začetku je treba poudariti, da zaposlovanje za različne oblike služenja v Slovenski vojski poteka na podlagi zakonskih določil, ki so predpisana v Pravilniku o ocenjevanju zdravstvene sposobnosti za vojaško službo, Pravilniku o zdravstveni sposobnosti nabornikov in Pravilniku o zdravstveni sposobnosti kandidatov za zaposlitev v SV. Na podlagi teh pravilnikov se ocenjuje zdravstvena sposobnost in odloča o možnostih prostovoljnega služenja vojaškega roka oziroma o zaposlitvi v Slovenski vojski. Glede primera, kije opisan v pismu g. Staniča, želimo poudariti, da za poklicne vojake v Slovenski vojski veljajo strožja zdravstvena merila kot za kandidate za prostovoljno služenje vojaškega roka. K. S. je bil - tako kot vsi kandidati za prostovoljno služenje vojaškega roka - že pred podpisom pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka napoten na zdravniški pregled, ta pa je bil opravljen v skladu s Pravilnikom o zdravstveni sposobnosti nabornikov, ki omogoča služenje tudi omejeno sposobnim. Ko pa je K. S. kandidiral za zaposlitev v Slovenski vojski, je bil upoštevan Pravilnik o zdravstveni sposobnosti kandidatov za zaposlitev v SV, v katerem pa so omejitve le izjema in je astma eno od izključujočih meril. Ocene o tem, ah je astma »preprosta« ah ne, ne daje Slovenska vojska, temveč za to pooblaščeni in usposobljeni zdravniki. V primeru gospoda Vučka (Še enkrat o dvojnih merilih, 23. 4. 2006) gre za to, da je bil kot vojak med služenjem vojaškega roka leta 1994 zaradi spremembe zdravstvenega stanja napoten na oceno zdravstvene sposobnosti, kjer mu je na podlagi zdravniške dokumentacije in predloga zdravnika stalna naborna komisija v Ljubljani dala novo oceno sposobnosti, in sicer nesposoben za vojaško službo. Na podlagi te ocene mu je pristojna uprava za obrambo izdala odločbo o prekinitvi služenja vojaškega roka. Zato je bil odpuščen s služenja vojaškega roka in mu je prenehala obveznost služenja vojaškega roka, saj vojaškemu obvezniku v skladu s 4. členom Zakona o vojaški dolžnosti vojaška dolžnost preneha, če je ocenjen za nesposobnega za vojaško službo. Posledično tudi ni več voden v vojaški evidenci, kar pomeni, da za vojaka v stalni sestavi Slovenske vojske ne more več kandi- dirati. Ne glede na posameznikovo športno aktivnost, tek in udeležbe na maratonih velja, da je ocenjevanje zdravstvene sposobnosti izključno v pristojnosti pooblaščenih zdravnikov specialistov medicine dela, prometa in športa ter pulmologov. Nekatera zdravstvena stanja, med njimi astma, lahko na podlagi presoje za ta namen pooblaščenih zdravstvenih strokovnjakov pomenijo resno oviro, ki kandidatu preprečuje zaposlitev v stalni sestavi Slovenske vojske. Razumemo položaj obeh kandidatov, ki je ob izkazani želji za zaposlitev v Slovenski vojski žal, kot kaže, za oba precej neugoden, zato vaju, gospod Vučko in gospod K. S., vabimo, da se za podrobnejša pojasnila osebno oglasita v izpostavah oziroma pisarnah za obrambo, kjer imata stalno prebivališče. Aleš Sila, vodja službe za odnose z javnostmi na MORS št. 17/12 Prisesani na Delove jasli (1) Da vaše pisanje (Demokracija št. 17) resnično in dokončno R Er ' f t i (Zr na 88,9 in 95,9 MHz ne bi izzvenelo v spoznanje, da sem najbolje plačani novinar v Sloveniji, ki mesečno za nekaj napisanih vrstic prejme neto 600 in več tisočakov, vam sporočam svoje dejanske delovne obveznosti. Sem pomočnik odgovornega urednika Slovenskih novic, urednik najbolj brane priloge istega dnevnika Bulvar in izvršni urednik revije Več. Za tisto, kar napišem, ne dobim nobenega denarja. Bojan Budja, Slovenske novice, Več št. 17/65 Dan upora (1) Demokracija ■ 19/XI ■ 11. maj 2006 Čestitam g. Ivetu A. Staniču za kratek, a zanimiv prispevek 26. aprila v Demokraciji. Dan kasneje je slavnostni govornik na Nanosu še bolj presenetil. Predsednik DZ France Cukjati je med drugim dejal: »Danes pravzaprav ni pomembno, kaj se je in kaj se ni zgodilo na današnji dan leta 1941, danes praznujemo vse upore proti vsem okupatorjem.« Tudi g. Stanovnik in njegovi borci bi bih lahko veseli teh besed, saj jim omogočajo izhod iz slepe ulice zavajanja in laži. Že pred 27. aprilom sta Kardelj in Kidrič pripravljala uničevalne načrte za upornike proti komunizmu in revoluciji, za to lahko razumemo upor proti besedam slavnostnega govornika. Čez dva dni so to potrdili na svoji proslavi v Ljubljani, na Nanosu pa sta jim morda v šoku manjkali le dve črki, in sicer OF. Jasno je, da pri zavračanju spravnih besed ne gre le za zgodovino, ► 63 ODZIVI IN MNENJA ► ampak predvsem za današnjo rabo. Krivice in privilegiji naj se nadaljujejo v tretjo generacijo. Pravosodje in mediji naj ohranijo svojo enostransko vlogo, zato z vsemi močmi poskušajo tudi na RTVS in Delu zavarovati svoje vplive. Ribičiči lahko mirno spijo, Cukjati pa mora po njihovo še bolj utišati svoj mirni glas spravne, a močno argumentirane resnice. Slednje je očitno najbolj moteče. Saj so čedalje glasnejši švisti kose gospe v belem tudi njim, ki so se pred težo vesti slovenske tragedije zavarovali s privilegiji v obliki stoletnega oklepa želve. A biologija človeka ima drugačne zakonitosti. Sodnik Boštjan M. Zupančič, ki ima dolgoletne mednarodne izkušnje, je v prilogi Pravne prakse med drugim zapisal: »Za slovensko družbo bi danes lahko rekli, da so se v njej medčloveški odnosi v zadnjih štiridesetih letih prav neverj etno brutalizirali.« Slabo je, ker to brutalnost ohranja tudi tretja generacija revolucionarnih potomcev. Upirajo se spoštovanju, etiki in morali, saj se opirajo na stare sile, ki so v imenu revolucije ne le lagale, ampak tudi ubijale. Vprašanje je, ali se zavedajo, da škodujejo mladi državi. A sreča je, da jih je čas v okviru spravljenih narodov Evrope že presegel. Ernest Pušnik Hrušica —- KMšg «Es=- Demokracija »II i "i [ZI il :r_ M i L št. 17/65 Dan upora (2) RADIČ Ak\À 96,4 MHz m Slovenske gorice m Trg osvobod itve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20, /20 /3 24, fax: 02/720 /3 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.rodio-rsg.si RADI F\ ODMEV 97.2, 99.5, 103.7, 1 06,2 Mhz UKV, STEREO, RDS bili slovenski komunisti zaradi sklenjenega pakta prijateljstva med Hitlerjem in Stalinom Hitlerjevi zavezniki, so nasprotovali vsakemu uporu - tudi uporu kraljeve vojske. Ker se je ustanovitev Protiimperialistič-ne fronte ujemala s Hitlerjevim obiskom Maribora 26. aprila, kaže, da so partijski aktivisti z ustanovitvijo PIF hoteli Hitlerju izkazati svojo lojalnost. Res pa je, da se je pozneje zgodil preobrat, ker je Hitler nepričakovano napadel zibelko komunizma - SZ, Stalin pa je pozval KP Jugoslavije pa tudi druge države k oboroženemu boju proti nacističnemu agresorju. V tem pozivu Stalina in njegove Kominterne je vodstvo KP v Sloveniji videlo priložnost in možnost uspešne izvedbe načrtovane krvave komunistične revolucije - izvedene pod krinko upora in boja proti okupatorju. To potrjuje vsem znano zgodovinsko dejstvo, da so bili prvi smrtonosni streli komunistične gverile sproženi na Slovence, na slovenske domoljube in ne na okupatorjevo vojsko. Kdor pozna našo polpreteklo zgodovino, ve, da 27. april 1941 ne kot dan ustanovitve OF in ne kot dan upora ne ustreza zgodovinski resničnosti (Demokracija št. 17, stran 65). Tega dne namreč ni bila ustanovljena nobena Osvobodilna fronta in tudi oboroženega upora proti okupatorju še ni bilo razen tistega, ko se je kraljeva vojska - čeprav neuspešno - uprla nacističnemu agresorju. Ker so 64 Radio Alpski val www.alpskival.net 105 38 11 886 <0538 11 674 Morda pa dnevu upora le lahko damo smisel in vsebino - ne vezano na 27. april, ampak širše časovno in prostorsko. K vztrajnemu pasivnemu odporu slovenskega prebivalstva, zlasti slovenskih kristjanov, lahko štejemo pasivni upor načrtovani partijski nameri narediti popolnoma ateistično družbo, in to predvsem prek šolstva in drugih državnih partijskih ustanov; to je pomenilo uničenje vsake, predvsem pa krščanske veroizpovedi, ki jo je izpovedovalo 80 odstotkov slovenskih državljanov. Pasivni upor je bilo zaznati tudi zoper nasilno partijsko razlaščanje kmetov, obrtnikov, trgovcev (razvpita agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji po ruskem zgledu). Za ilustracijo navajam še dva utrinka pasivnega upora: ko je revolucionarna »ljudska« oblast v »zlati« komunistični svobodi odpravila in izbrisala vse krščanske praznike, tudi božič, in bi morali vsi otroci v šolo, delavci in državni uslužbenci pa na svoja delovna mesta, so tudi šolarje »tovarišice« opozorile in pozvale, naj pridemo naslednji dan v šolo. Pa nismo prišli vsi. V najbolj nežnih otroških dušah se je, ne oziraje se na posledice, zgodil pasiven upor komunistični diktaturi. Drugi, še radikalnejši primer pasivnega upora komunistični diktaturi pa je bil, ko je bila zaukazana predvojaška vzgoja za vse mladince v letih pred služenjem vojaškega roka. Spominjam se, daje bila predvojaška vzgoja sklicana za teden, v katerem je bil krščanski praznik. Kar precej nas je bilo, ki smo se komunističnemu diktatu pasivno uprli tako, da nas na praznični dan ni bilo k predvojaški vzgoji. Demokracija ■ i9/xi • 11. maj 2006 mjPSRFML Državni praznik dan upora ima smisel in pomen v tem, da smo se Slovenci kot narod in kot kristjani vztrajno upirali polstoletni partijski diktaturi, ki je pod pretvezo in krinko lažne svobode hotela človeka razčlovečiti, ga oropati notranje svobode, prostosti in od Stvarnika podarjenega mu dostojanstva. Povsem normalno je, da se duhovno in duševno zdrav človek in zdrava družba upira laži, krivici, prevari in vsemu, kar žali človekovo dostojanstvo in je v nasprotju s človeško naravo in zdravim razumom. Prav posebno pa smo upravičeno lahko ponosni na upor naše teritorialne obrambe (iz katere je nastala Slovenska vojska), ko je našo samostojno Slovenijo napadla komunistična jugoslovanska armada. Ivan Glušič, Mozirje ==r.. a r= tatea- demokracija »Kä* Û m GABROV i ' STREL V NOGO, št. 18/18 Gabrom stopili na prste? (1) V situaciji, ko Gaber po dobrem letu ministrovanja Milana Zve-ra kritizersko napada današnje stanje v šolstvu, pri čemer se ne zaveda, da dejansko ocenjuje lastno zapuščino, je zvedava Demokracija z zapisom Gabrom stopili na prste? krepko in globoko dregnila v še eno nevralgično točko rdečih post-komunističnih klientelistično etatističnih privilegirancev sko-rumpirane LDS. Dregnila je na- ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM mreč v hermetično zaprto etati-stično kliko na področju šolskih učbenikov, ki je bila vzpostavljena s pomočjo dolgoletnega ideologa LDS Slavka Gabra, ki je dolga leta med množico zvenečih političnih funkcij mimogrede opravljal še funkcijo ministra za šolstvo in šport, kjer si je uzurpiral izdajanje soglasij in jih nato samovšečno podeljeval brezhrbteničnim vazalom, s čimer je dodobra razsul šolski prostor. Mimogrede, glede na aktualne dogodke šolske de-strukcije je ena takih nebuloz je tudi njegovo podeljevanje nerazumnih pravic šolajoči se mladini, s čimer je izničil avtoriteto učiteljev v razredih. Gaber je vzpostavil financiranje nabave šolskih učbenikov iz proračunskih sredstev skozi tako imenovani šolski učbeniški sklad. Ne dvomim, da je staršem ta njegova poteza na prvi pogled zelo všeč. Žal pa je prav prozorna roparska prevara! Že površna analiza financiranja učbeniškega sklada razkriva dejstvo, da starši to je davkoplačevalci, po uveljavitvi učbeniškega sklada ne plačujejo nič manj - prej mnogo več! Hudič se namreč skriva v podrobnostih - to je v zakulisju dolgoletne pri(h)vatizacije učbeniškega sklada. Skozi dolgoletno vladavino klientelistično sko-rumpirane LDS seje pod Gabro-vo taktirko vzpostavil precej zaprt krog Gabrovih simpatizerjev in sodelavcev, ki so si za napisane šolske učbenike (pretežno) drug drugemu delali in delili ugodne oziroma priporočljive recenzije, drugi krog znancev in celo sorodnikov pa je veselo ustanavljal lastne založbe in tiskarne, ki so tiskale tako nastale šolske učbenike! Tako nastale recenzije je v Gabrovem imenu s soglasjem potrjevalo šolsko ministrstvo, pri čemer smo bili priče absurdni situaciji, da je tako pridobljeno soglasje kot agresivna reklama 'krasilo' naročniško položnico, ki je bila razposlana šolam! Posebej sporno pa je, da tako nastali in natiskani šolski učbeniki poleg mestoma sporne vsebinske in didaktične kakovosti v svoji visoki ceni nosijo že vračunan finančni dodatek za 'brezplačne' seminarje za učitelje in za 'podmizne' nagrade učiteljem in ravnateljem, ki bodo te šolske učbenike kupovali in uporabljali. To je šolski primer elementarnega korup-tivnega delovanja, ki je značilen in prepoznaven za obdobje tranzicijske pri(h)vatizacije, ko je v državi vladala skorumpira-na LDS! S tovrstnimi t. i. mafijskimi posli Gabrove klike, ki se zadnji čas javno oglaša in brani svoje koruptivne privilegije, se je vzpostavil krepak etatistični odvod proračunskih sredstev v zasebne žepe simpatizerjev ideologa LDS, med katerimi ne manjka družbenopolitičnih delavcev, ki še po 15 letih samostojne RS niso dojeli, da je danes novinarstvo nekaj drugega kot enoumno maloumna indoktri-nacija v komunističnih časih! Ne smemo namreč zanemariti dejstva, da tako pridobljene tantieme opisanim privilegirancem prinašajo na letni ravni več, kot lahko zasluži z vsemi dodatki vred npr. osnovnošolski ravnatelj pred upokojitvijo! In tukaj ima ministrstvo za šolstvo z Milanom Zverom zelo prav, ko želi razgraditi t. i. mafijske posle postkomunističnih etatistov, zbranih okoli nekdanjega šolskega ministra Gabra, in jim odvzeti prigrabljene privilegijije ter tako poceniti trg šolskih učbenikov. Seveda je ob tem upravičeno pričakovati množico diskvalifikacij iz Gabrovega osebnega štaba, ki si ga je ustvaril za osebne finanč-no-politične apetite! Ne dvomim, da bi imela finančna policija, če bi jo RS le imela, kaj delati pri tako vzpostavljeni skorumpirani etatistični združbi, ki danes s proračunskimi sredstvi zalaga šolski prostor s predragimi učbeniki! Kako se bo na to odzvala novoustanovljena komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Aleš Gulič,, bo razkril čas! Glede na to, da jo vodi član klientelistično skorumpirane LDS Aleš Gulič, ki naj bi bil občasno kadil marihuano, sem prepričan, da učinek protikorupcijskega delovanja v prihajajočem času ne bo omembe vreden! Franc Trunk, veteran vojne za Slovenijo, Lucija Peter Handke -Neva Miklavčič Predan Marija Vodišek Kaj imata skupnega? To, da oba pljuvata po Sloveniji. Razlika je v tem, da je Handke avstrijski državljan, Miklavčič Predanova pa slovenska. Pariški Le Monde v petek, 28. aprila 2006, na 27. strani v rubriki Gledališče piše: »Peter Handke prepovedan v Comedie Française. Njegovo delo Potovanje v zvočno deželo, ki bi moralo biti na sporedu od 17. januarja 2007 v gledališču Vieux-Colombier, je bilo odstranjeno iz programa. Marcel Bozonnet, generalni administrator gledališča, se je odločil za ta korak, potem ko je 6. aprila prebral v časniku Nouvel Observateur, da se je avstrijski pisatelj P. Handke 18. marca udeležil pogreba Slobodana Miloševiča, nekdanjega predsednika Srbije, ki je umrl 11. marca med procesom za genocid in vojne zločine, ki je potekal v Haagu. Handke je ob tej priložnosti rekel: 'Srečen sem, da sem poleg Slobodana Miloševiča, ki je branil svoj narod.'« Časnik poudarja, da je Handke ponovil svoja znana prosrbska stališča z mahanjem s srbsko zastavo in s položitvijo rdeče vrtnice na Miloševičevo krsto. Po mnenju Marcela Bozonneta, ki se je posvetoval z administrativnem komitejem gledališča Comédie Française, je »Peter Handke s svojo navzočnostjo in hvalo obtoženega S. Miloševiča žalil vse njegove žrtve. Čeprav omenjena Handkejeva igra ni propagandna, je gledališče tribuna, ki daje vidno publiciteto avtorjem. Tega pa ne moremo dovoliti«. Avstrijski pisatelj Peter Handke je znan tudi Slovencem. Čeprav je po materi Slovenec, je vedno izražal projugoslovanska oz. prosrbska stališča in velike simpatije prav do S. Miloševiča. Pri tem je pogosto žalil Slovence in se tudi norčeval iz njih, pa je kljub temu 7. septembra 1987 prejel nagrado vilenica. Kdo je takrat v Sloveniji o tem odločal? Poleg kontroverznih, takratnim politikom vdanih »kulturnikov« nedvomno najvišji slovenski prosrbski politiki. Kdo so bili ti, pa vemo. In ti še danes razgrajajo in direktno ali prek najetih izdajalcev sramotijo Slovenijo in njeno osamosvojitveno vojno. In prav tu je stična točka med Petrom Handkejem in Nevo Miklavčič Predan. Handke je napadel slovensko osamosvojitev, isto dela že vseskozi Miklavčič Predanova. Kar ji ni uspelo z zgodbo Vič-Holmec, skupaj z nekaterimi hrvaškimi in znanimi slovenskimi jugonostalgiki ponuja zgodbo iz obmejne Rožne doline. »Storila bom vse, da bo za vsak zagrešen zločin prisojena pravična kazen,« grozi predsednica SHM (kdo ji je podelil ta naziv?). Skrajni čas je, da odločno in z argumenti nastopi slovenska država in prepreči nadaljnje blatenje Slovenije povsod tam, kjer so zmedeno Nevo Miklavčič Predan pripravljeni poslušati. Kaj pa se dogaja s tožbo proti njej? Kje je obtičala in po čigavem ukazu? Vse to imamo Slovenci pravico zvedeti, vsaj tisti, ki smo ponosni na svojo domovino. Smo mar pozabili, da smo bili takrat v vojni z JLA? Na bojazen, ki jo je izrazil Milan Kučan, da Slovenija lahko zaide na kriva pota, le kratek odgovor. Slovenija je že bila na krivih potih v času enoumja tudi z njegovo pomočjo. Sedaj se kljub vsem polenom izvija iz tega in Kučan bi moral končno razumeti, da za uspeh ne potrebuje njegove »pomoči«. Demokracija • 19/xi • 11. maj 2006 65 Z glavo skozi zid Nekdanji predsednik ljubljanskega okrajnega sodišča Aleš Zalar je na Ustavno sodišče RS vložil pritožbo, s katero izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča RS, da ministru Lovru Šturmu Zalarja ni treba imenovati za predsednika okrajnega sodišča, četudi je bil edini kandidat. Ali bo Zalar-ju pritožba uspela, bomo še videli, ni pa se mogoče znebiti občutka, da Zalar s svojimi sodniškimi izkušnjami rine v nekaj, za kar ni ravno usposobljen. Nov nastop? Čeprav opozicija, zlasti LDS, izkoristi vsako priložnost, da udari po vladajoči koaliciji, je v nedavni oddaji Omizje, v kateri so razpravljali o tem, kaj sta nam prinesli dve leti članstva v EZ, vodja poslanske skupine LDS Anton Rop deloval presenetljivo spravljivo. Še več. Na vprašanje, kako ta vlada vodi evropske projekte, je posredno dejal, da jih vodi dobro. Kmalu bomo videli, ali je šlo za muho enodnevnico ali pa gre morebiti za Ropov novi način nastopanja. Odpravlja razvojne ovire Finančni minister Andrej Bajuk se dobro zaveda, da lahko različne razvojne ovire slovenskim podjetjem precej otežijo prodor na tuje trge in da jih je zato treba čim prej odpraviti. Tako je pretekli teden z nemškim kolegom Peerom Steinbriick-om podpisal sporazum, s katerim je odpravljeno dvojno obdavčevanje med Nemčijo in Slovenijo, kar bo olajšalo poslovanje slovenskih podjetij v Nemčiji in pospešilo gospodarske odnose med državama. LJUDJE Politični semafor U NIV 0 X MHz skuša trapiti svoje študente. In se - to pač moramo zapisati - smeši v javnosti, pa čeprav v obliki Milharčičevega labodjega speva. Glede Milharčiča pa naslednje: kilometrina in intelektualni na-pon pač ne moreta biti opravičilo za ignoranco do drugače mislečih bralcev in za kazanje arogan-tnosti in zaplankanosti. V. M. Labodji spev lil: info@univox.si Delova Sobotna priloga je bila v zadnjem času glasilo samo še za levičarje in zagovornike relativizma. Zdaj že odstavljeni urednik Ervin Hladnik Milharčič je v zadnjih številkah dal prostor avtorjem, ki očitno že živijo v navidezni prihodnosti. V zadnji številki Milharčičeve Sobotne priloge so si pomagali celo s psevdozgodo-vinarjem Otom Lutharjem, ki si je dal duška in še enkrat obračunal z »desnima« zgodovinarjema Jožetom Dežmanom in Tamaro Griesser Pečar. Lutharja moti resnica, ki na glavo postavlja dosedanje komunistično zgodovinopisje. Po njegovo smo imeli med drugo svetovno vojno na Slovenskem le okupacijo, odpor proti njej in kolaboracijo. Tisti, ki podajajo pravo sliko tega odpora in kolaboracije, so zanj revizio-nisti, kar pomeni ponarejevalci zgodovine. Kar se je »Janezek« naučil v socialističnih šolah, je zanj sveto in s tem še naprej po- DeMOKRACLJA ■ 19/XI • H. maj 2006 knj igarna Demokracija NAROČILNICA O«- NAROČILO (označite z x): □ Iz arhivov slovenske politične policije □ Tone Kuntner: Mati Slovenija □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo □ Milan Zver: 100 let socialdemokracije □ Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma □ Janez Janša: Okopi □ Janez Janša: Premiki □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije □ Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti ; Vasja Klavora: Predel 1809 □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske □ Jože Dežman: Moč preživetja □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier □ Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor □ Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev □ Jože Žemljic: Življenje je večna borba □ Naročam tednik Demokracija Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9% popust) (10% popust) (20%popust) * Če želite uveljaviti 8% mesečni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: upokojenec, invalid brezposeln, .. študent ali dijak 5.000,00 SIT 2.200,00 SIT 6.200,00 SIT 2.200,00 SIT 6.700,00 SIT 2.200,00 SIT 2.200,00 SIT 4.990,00 SIT 8.500,00 SIT 5.500,00 SIT 3.906,00 SIT 6.727,00 SIT 5.500,00 SIT 6.510,00 SIT 990,00 SIT 10.850,00 SIT 4.991,00 SIT 6.510,00 SIT 5.300,00 SIT 1.085,00 SIT 1.085,00 SIT 4.449,00 SIT 6.696,00 SIT 4.232,00 SIT 3.840,00 SIT 6.460,00 SIT 4.400,00 SIT 3.000,00 SIT 2.500,00 SIT 2.000,00 SIT / 20,86 EUR / 9,18 EUR / 25,87 EUR / 9,18 EUR / 27,95 EUR / 9,18 EUR / 9,18 EUR / 20,82 EUR / 35,46 EUR / 22,95 EUR / 16,29 EUR / 28,07 EUR / 22,95 EUR / 27,16 EUR / 4,13 EUR / 45,27 EUR / 20,82 EUR / 27,16 EUR / 22,11 EUR / 4,52 EUR / 4,52 EUR / 18,56 EUR / 27,94 EUR / 17,65 EUR / 16,02 EUR / 26,95 EUR / 18,36 EUR / 12,51 EUR / 10,43 EUR / 8,34 EUR število izvodov: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 43 45 462. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Obvestilo potrošnikom: Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR=239,64 SIT. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček "Demokracija" 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" + knjiga (po onašem izboru) Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: NE DA ID za DDV: www.demokracija.si tedni k L C U 11 1 iS. Demokracija Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana UjU ij U j J za osebno rabo službenega mobilnika Poslovni stroški se znova nižajo. Po MPO, ki omogoča cenejše klice med zaposlenimi, še Ločeni račun. Da zaposleni brez pomislekov na svoji službeni mobilni številki opravljate tudi povsem zasebne stvari - saj zanje dobivate poseben račun na dom. Storitev je namenjena pravnim osebam in samostojnim podjetnikom. Podrobnejše informacije dobite na našem spletnem mestu, v najbližjem Mobitelovem centru in na posebni številki za poslovne uporabnike: 041 700 706.