leto XXIII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za'/«leta 00 din, za ‘/< leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska, izdaja za celo leto 50 din. Plača In toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, Industrllo Številka 23.1 Uredništvo: Ljubljana,] Gregorčičeva ulica 23. Tel.1 25-52. Uprava: Gregor-' čičeva ul. 27. Tel. 47-8L! Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.953. fjgfig jg vsak ponedeljek, Llubllana. petek 23. februaria 1940 Cena posamezni o.BA Številki din ■ Lahko izvedljive zahteve Zo CHl I. kongresa jugoslovanskega trgovstva v Skoplju ponavljajo vsi trgovci Jugoslavije nekatero zahteve leto za letom, lo zahteve ponavljajo z isto odločnostjo srbski ko hrvatski in slovenski trgovci, pripadniki najrazličnejših strank, da res ne tnore biti niti najmanjšega dvoma, da so te zahteve v resnici zahteve vsega trgovstva Jugoslavije. To dejstvo že samo po sebi dokazuje, da morajo hiti te zahteve tudi upravičene. Takšne zahteve pa se morajo upoštevati, zlasti pa bi jih morali upoštevati tisti, ki nalagajo vsako leto trgovcem nova bremena. Na vse zadnje bi se morali ti neutrudljivi osrečevalci trgovcev z novimi davčnimi bremeni vendar enkrat tudi vprašati, če je položaj trgovcev tudi takšen, da morejo plačevati vedno novo in nove davščine. Kajti če ni položaj tako ugoden, potem mora tudi ves njih račun propasti, ker tisti, katerih dohodki padajo, ne morejo plačevati vedno novih davkov. To je tako jasno, da o tem res ni treba posebej razpravljati. Ce bi so ti gospodje, ki odločajo o novih davkih, tudi enkrat vprašali, kakšen je položaj trgovcev, potem bi morali tudi pogledati, kakšne so zahteve trgovstva in kaj pravijo trgovci o svojem položaju. In če bi to storili, bi videli, da je cela vrsta trgovskih zahtev takšna, da ne bi njih izvedba veljala države niti pare, da tudi drugi stanovi zaradi teh zahtev ne bi bili niti najmanj oškodovani in da bi bili prizadeti kvečjemu oni, ki na nezakonit način opravljajo trgovske posle. Interesi nelegalne trgovine pa pač ne zaslužijo nobene obzirnosti, saj zahteva sam zakon, da se nelegalna trgovina zatre, ali pa naj so razveljavijo sploh vsi predpisi o trgovini. Med zahtevami trgovstva pa so tudi mnoge, ki bi državni blagajni naravnost prinašale večje dohodke. Ce n. pr. zahteva trgovstvo, da se vsi privilegiji v trgovini odpravijo, potem mora izvedba te zahteve avtomatično zvišati državne dohodke. Popolnoma nepojmljivo jo Kato, če se ta zahteva tudi ne izvede. Se manj razumljivo je, če se ne upošteva zahteva trgovstva, da se tuji kapital no pospešuje na škodo domačega in da se varuje domača trgovina prod navalom tujega kapitala. V narodni državi bi morala to biti prav za prav sama od sebe razumljiva dolžnost vsake vlade, ne pa da bi morali drugi na to dolžnost odločujoče šele opominjati. Pri nas pa doživljamo to žalostno resnico, da se colo ti dpo-hiinl ne upoštevajo. Nič bi ne rekli, če se ne bi iz-Po mio zahteve, ki veljajo državo terT• ki so v nasprotju z in-našnjih čaSh Zla8U V ^ /aven in 1 ■ položaj države tfi-riti vsem 1° Ue ni0re llanea sto" normalnih čarih. ^ W St°lila V hj;^aJaN s« n« bi izvedle za-. ’ (b/avo nič ne veljajo, ki m malo no škodujejo, ki pa so Zak • trgovini v veliko korist? k,oS,’. He. ne bi Izd«la uredba o bivni1larnb? Vse podeželsko pre-nilo ‘7° Slovenije bi se odr,o,>- "Hdioge, hvJ6- rešil°te dei--— skčLr„ Zadnje zasedanje ban- (lokaKam61,3 v LIubl.iani je jasno o, kako trpi tudi kmetsko ljudstvo zaradi krošnjarstva. Zakaj se ne bi zatrlo šušmarstvo? Na vse zadnjo je tudi davčna uprava zainteresirana na tem, da ji plačuje davke vsak, kdor opravlja kupčijske posle, no pa da se izmuznejo davčni dolžnosti baš tisti, ki delajo najbolj mastne kupčije. In zakaj se ne bi že enkrat izvedla revizija obrtnega zakona, ki se pripravlja že leta, ki je prav za prav že do podrobnosti proučena? Končno ima tudi upravna oblast interes na tem, da je obrtni zakon dober in da res ustreza svojemu namenu. Koga pa boli, če so n. pr. odpravi napačna določba, da sme vsak obrtnik brez vsa- ke trgovske usposobljenosti odpreti trgovino? Kje je nadalje le najmanjši razlog, da so ne bi upoštevala zahteva trgovcev in vseh gospodarskih ljudi, da se no izda niti en zakon ali uredba, ki so tiče gospodarstva, ne da bi so predhodno predložila prizadetim gospodarskim organizacijam v izjavo? Saj so ne zahteva, da se morajo predlogi gospodarskih organizacij tudi izvesti, temveč zahteva sc le to, da so preprečijo očitne napake v novih zakonskih predpisih. Da se takšne napako tudi delajo, dokazujejo najbolj razne uredbe o spremembah in dopolnitvah zako- na, razna uradna tolmačenja itd., ker brez tega marsikateri zakon sploh no bi bil izvedljiv. Podobno pa so tudi druge zahteve trgovstva čisto lahko izvedljivo in zato je dokaz samo skrajno slabe volje, če se niti te lahko izvedljive zahteve ne izpeljejo. Tem bolj neoprostljivo pa je to, če se upošteva, da se istočasno, ko so tudi najlaže izvedljive zahteve trgovstva prezirajo, zahtevajo od trgovcev vedno nova bremena. Na to pač ne moremo reči nič diugega, kakor da kaže takšno postopanje nesposobnost, ki jo ne bi nikdar zakrivil. Žal nam je, ali milejša sodba bi bila v nasprotju z resnico. Naši o d noša ji Ponesrečen poskus ustanovitve podružnice DHB. Na stotisoče je naših izseljencev v Ameriki in mnogi mod njimi so med svetovno vojno in kasneje dokazali, da so zanesljivi in veliki jugoslovanski rodoljubi, na katere se moremo zanesti. Navzlic temu pa nimamo z njimi nobenih pravih zvez in tako smo priredili tudi jugoslovanski oddelek na njujorški svetovni razstavi brez sodelovanja naših izseljencev. Posledico tudi niso izostale, kar je zlasti našim bralcem dobro znano. Ali. tudi iz tega iveuspeha se nismo naučili, kar bi se morali, kar dokazuje ponesrečen poskus z ustanovitvijo podružnico Drž. hip. banke v Nevv Yorku. Da se je ta poskus ponesrečil, dokazuje članek, ki je izšel r »Jugoslov,-American Reflector-uc, ki izhaja v angleškem jeziku v mestu Gary v državi Indiana in ki propagira zboljšanje odnošajev z Jugoslavijo. Novembrska številka tega lista objavlja pismo odvetnika Tomašiča o poskusu ustanovitve podružnice DI1B v NowYorku ter se glasi v prevodu: »,Reflektor* za september—oktober objavlja pod naslovom Jugoslovanske vesti« članek o nameri jugoslovanske vlado, da se ustanovi na Wal Streetu podružnica neko banke. To je v resnici vest. Vest brez zdravega razuma! Podružnico? Zakaj? Za koga? Ali gospodje, ki so prišli iz Evrope, poznajo zakone to države Ln zakone države NewYork? Ali vedo, da so vloge, ki jih sprejemajo ameriške banke, pod nadzorstvom ameriške vlade in da so no morejo delati investicije z vlogami, ki so so dobile v tej državi Ali^ vedo, da ne more banka z manjšimi sredstvi ko 10,000.000 dolarjev obstati? Z drugimi beso- ♦ i!*' 'tu 4 n°o ^°gla Pariti niti tekočih stroškov? Treba bi bilo jugoslovanski vladi dopovedati, da najprej pripravi razne stvari, preden govori o organizaciji neke banke in preden se začno truditi, da izkorišča od-višna ameriška in jugoslovansko-amoriška sredstva. Morda gospodje iz Evrope ne vedo, da se je končalo kot neuspeh vse, kar so skušalo jugoslovanske vlade, industrije in banke v zadnjih 20 letih storiti za izseljence ter da so bili izseljenci vodno izigrani. Je nekaj stvari, ki jih mora jugoslovanska vlada storiti prej, preden sme začeti govoriti o banki. Najprej bi morala jugoslovanska vlada urediti svoj dolg Ameriki. Jugoslovanska vlada mora nadalje urediti svoje obveznice, ki so bile prodano v tej državi in ki so sedaj prodajajo po 10 centov za dolar. Celo obveznice, ki so se izdalo za obresti in ki nosijo 5% obresti, so prodajajo dolar za 20 centov. Tretjič: Jugoslovanska vlada bi morala skloniti z Združenimi državami Sev. Amerike trgovinsko pogodbo, da izkoristi resore ameriško Import-Export banke. Urediti mora pa tudi dinarske vloge ameriških izseljencev v jugoslovanskih bankah ter razveljaviti paragrafe 5. in 0. iz leta 1932. Kako si gospodje mislijo, da bodo razgibali Jugoslovane v Ameriki, če ne upoštevajo starih obveznosti? Ali naj mar ameriški Jugoslovani vedno samo plačujejo, nikdar pa naj ne prejemajo nika-kih koristi? Ali gospodje res mislijo, da je ljubezen v resnici tako velika? Po žitnih trgovcih prihajajo sedaj tudi železninarji, da nikakor ne morejo zmagati bremen po novi davčni reformi in da je zanje edini izhod, da odjavijo svojo obrate. Številno likvidacije družb z omejeno zavezo nadalje pričajo, kako malo premišljena je bila davčha reforma. Upamo zato, da bodo to posledice vendarle pripomoglo k reviziji davčne reforme, da bo dobila država to, kar potrebuje, davkoplačevalci pa, da bodo mogli kljub večjim davkom vendarle voditi še nadaljo svoje obrate. Sedaj, ko je sporazum v veljavi, bi bil tudi čas sodelovanja Srbov, Hrvatov in Slovencev. V VVashing-tonu imamo sposobnega ministra g. Poliča, ki ga imajo radi vsi izseljenci. Zakaj so voditelji vseh treh skupin ne bi sestali na skupni konferenci, da proučo finančne probleme izseljencev, kar bo vsem nam v korist, ki si prizadevamo, da moralno in materialno pomagamo stari domovini. 0 tej stvari se mora začeti debata v ,Reflectorju‘, preden pustimo direktorjem te banke, da nam govore, kaj naj delamo in kar je izven našega razumevanja.« Morda nima ameriški list stoodstotno prav. Na vsak način pa je skrajno potrebno, da že enkrat postavimo svoje odnošajo do ameriških izseljencev na pravilno podlago. Dosodaj tega še nismo znali. Tudi posledica reforme Nekateri veletrgovci z železnino nameravajo odjaviti svole obrate Zadnji »Jugoslov. Gvoždjarc piše med drugim: Gospodarska situacija na svetu ni niti najmanj ugodna, a tudi ne v naši državi, ki jo nevtralna. Povsod se čutijo vplivi vojne, zlasti pa v proizvodnji in zamenjavi blaga. Kovinska stroka jo imela priliko, da zlasti občuti to neugodnost, ker so njeni predmeti za narodno obrambo posebno potrebni Zaradi tega dela naša stroka z velikimi težavami. Sedanjo razmere so silno neugodno ter delujejo zelo slabo na trgovsko gospodarstvo. Na oni strani uredba o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije, na drugi strani davčna reforma, sta povzročilo, da trgovec nikakor ne moro vzdržati navala raznih neugodnih bremen. Najuovejša davčna reforma, pa prinaša našemu gospodarstvu še novo težkočo, ki jo napoti njegovemu razvoju. Ta činjeuica najbolj obremenjuje našo stroko, zla sti pa še veletrgovce, ki prodajajo železnino. V teh krogih se govori in kombinira, da bodo morali sploh opustiti prodajo železo, ker bi po novih predpisih plačali od njo 2 in več odstotkov davka od bruto prometa. Naši trgovci pa pri tem poslu uiti toliko no zaslužijo in zato tudi no morejo zmagati tega bremena. Ker bo na ta način prodaja železa pomenila posel brez zaslužka, se bavijo ti veletrgovci z mislijo, da svoj obrat z železnino sploh odjavijo, ker bi jim takšen posel samo škodoval. Imajoč to pred očmi izjavljajo, da bi bili v tem primeru samo iukasautl za druge. Te odjave bodo imele velik vpliv na vse naše gospodarstvo, zlasti v današnjem času, ko imamo itak preveč neprijetnosti in glavobola, zlasti mi iz železninar-ske stroke. Ce se bo še nadalje delalo v tej smeri, bomo doživeli, da bodo trgovci prisiljeni, da pod jarmom vseh posledic, ki izvirajo iz protidraginjske uredbo, maksimiranja cen, prenehajo prodajati blago, ki prinaša samo izgubo. To velja zlasti za trgovce na deželi, ki prodajajo bencin, ker ti no zaslužijo več ko 1 do 2%, davka pa morajo plačati 2 in več odstotkov, Pri tem pa pada na nje šo ves ri-ziko, kalo, režija itd. Ne vemo, če bo napravila davčna reforma dober vtis na naše gospodarstvo in če bo koristila fi-skusu, vemo pa, da bo trgovina od tega pretrpela mnogo škode in to velja zlasti za železniuarsko stroko. Ce bi se to zgodilo, da bi veletrgovci z železnino prenehali prodajati železo in vse predmete, ki se danes ne rentirajo več, bi to zelo zadelo tudi potrošnike, ker ti predmeti ne bi bili več v prometu in bi se zato podražili. Ali še ne bo konec krošniar-ske nadlogeI Kako umestna je borba proti nelegalni trgovini in nelegalnemu krošnjarstvu, dokazujejo novi dogodki dan za dnem. Akoravno so bila razna sleparstva teh ljudi že od več strani osvetljena, vendar na merodajnih mestih še vedno niso izdali potrebnih ukrepov, da so to škodljivo delovanje ustavi. Najobčutnejšo škodo narodnemu gospodarstvu vobČe in nerazsodnim posameznikom posebej povzročajo pač krošnjarji z manufakturami blagom. Poslužujejo se vseh mogočih trikov in z naravnost izsiljpvaluimi metodami izvabljajo od ljudi težko prisluženi denar. Pod pretvezo, da so morali zbežali iz Češko in Poljske, od koder so jim je posrečilo prinesti s seboj nekaj manufakturnoga blaga, prodajajo svojo večinoma manjvredno blugo po visoki ceni, akoravno je to blago najcenejše vrste, v mnogih primerih celo par-fijsko blago z napakami. V koliko izvira blago, ki ga raznašajo krošnjarji, od tatvin in vlomov, je sicer težko reči, vendar ;e bil že opetovano ugotovljen ta način razpečavanja ukradenega blaga. Prav tipičen primer te vrste je opisan v »Jutru« in »Slovencu« z dne 14. t. m.* Zloglasni razbojnik Hace je ustrelil službu-očega orožniškega podnarednika Medena. Dosedanja preiskava je dognala, da so krošnjarji od razbojnika Haeeta kupovali blago, katerega si je on na svojih zločinskih pohodih nagrabil. Stiki mod krošnjarji in zločincem so tem asnejo dognani, saj jo bil zločinec zasačen v stanovanju krošnjarjev ter je bil tudi tamkaj ustreljen službujoči orožnik. Obžalujemo nedolžno žrtev, ki jo pri vestnem izvrševanju svoje odgovorno službo položila svoje dragoceno življenje in izražamo njenim svojcem iskreno sožalje. Istočasno pa izražamo nado, da bo ta tako kričeči primor nelegalnega delovanja krošnjarjev dal pristojnim oblastem povod, da izdajo onorgične ukrepe, da so to škodljivo delovanje krošnjarjev v celoti zatre. Možnost odpovedi kliringai z Italijo Naši uvozniki zelo trpe, ker zahtevajo italijanski izvozniki za blago, ki se plača po kliringu,i znatno višje cene, navadno do 50% višje, za bombaž pa tudi več. Zato predlagajo nekateri, da bi se kli-ring z Italijo odpravil. Ni pa ravno verjetno, da bi Italija na to pristala. Verjetno je, da so bo zato sklicala seja Jugoslovansko- itali«i janskega stalnega gospodarskega odbora, da reši to vprašanje. Stev. 23. ■■■■■■■V Imenovanje članov tarifnega odbora Na podJagi uredbe o organizaciji prometnega ministrstva so'bili od prometnega ministra med drugimi Imenovani za dobo od 1. januarja 1940. do 31. decembra 1942. kot Sani tarifnega odbora: Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani, dr. Jože Lavrič, tajnik Kmetijske zbornice dravske banovine v Ljubljani, inž. Vojislav Ojorgjevic, minister v p. in predsednik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu, dr. Jože Bas&j, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani, inž. Milan Lenarčič, in-dustrijec v Ribnici na Pohorju, dr. Vinko Vrhunec, ravnatelj TPD v Ljubljani, Zdravko Kus, podpredsednik Zveze avtomobilskih podjetij v Ljubljani, dr. lludoll Bičanič, predsednik Gospodarske sloge v Zagrebu. Združenje trgovcev za okolico v sodnem okraju ptujskem v Ptuju sklicuje za dne 7. marca 1940. ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v Ptuju svojo redno letno skupščino. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Računski zaključek za 1.1939. 1 in proračun za leto 1940. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Volitve. 8. Vajeniške preizkušnje. 9. Predlogi. 10. Slučajnosti. Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost najmanj ene tretjine članstva, sicer se vrši eno uro pozneje istotam in z istim dnevnim redom skupščina, ki sklepa pravomočno ne glede na število članstva. .Samostojni predlogi članov se morejo v smislu čl. 378. obrt. zakona obravnavati le tedaj, ako so bili tri dni pred skupščino upravi pismeno prijavljeni. Sklepni račun za leto 1939., proračun za leto 1940. in zapisnik zadnjega občnega zbora so na vpogled pri predsedniku združenja vsak dan od 8. do 12. ure do vključno 5. marca 1940. Ptuj dne 18. februarja 1940. Predsednik: Tajnik: Rašl Ivan. Joško Uršič. Določbe za tranzitno blago Bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva sporoča, da je izdal finančni minister naslednji odlok: 1. Tuje blago sme tranzitno iti čez naše ozemlje po kopnem samo, če je prevoznina za jugoslovansko relacijo in za tuje relacije plačana. 2. Prepovedana je reekspedicija in plačanje prevoznine našim že leznicam (ponovna predaja s pre-tovarjenjem ali brez njega za blago, ki pride v našo državo po su hem, po rekah ali pa po morju iz tujine za tranzitni prevoz v katero koli drugo državo). 3. Iz prepovedi po točki 2. tega odloka so izvzeti tile primeri: ka dar se plačilo prevoznine reeks pedicije izvrši v dinarjih, dobljenih od uvoženih svobodnih deviz odstopljenih Narodni banki po uradnem tečaju. 4. Pooblašča se devizno ravna teljstvo Narodne banke, da izda potrebna navodila za izvršitev te ga odloka. v barva, plesira In 7P V 71 llftlfl kemično »nat tO I L* Ul UII ob|oke klobuke Itd. ftkrobi in evetlnliba srnice, ovrat nike in manšete. Pere, snši. munga in lika dnmafe perila tovarna JO S. REICE Poljanski nasip 4-6. Selenhurgova ni. Telefon it 22 72. Pripombe k aktualnim Politične vesti Zvišane carine Trgovec nam piše: Potniki iz Nemčije so nas opozorili, da se je kar čez noč zvišala postavka za kokosove gumbe, in sicer od 189 in 200 zlatih dinarjev na 250 din. Omenjajo, da se je ta postavka zvišala samo za Nemčijo, medtem ko se za Italijo še ni zvišala. Mislimo, da se carina avtomatično zviša za vse pogodbene države enako. Naj nam to pojasni trgovinska zbornica, da bomo vedeli, kako in kaj. Pri nas je pač marsikaj mogoče in da se trgovina tako briskira, da se sploh nihče ne obvesti, je tudi mogoče, ker to ni prvič. Cas bi že bil, da nas trgovce ne smatrajo za kak privesek ali nepomembno družbo ter da z nami postopajo tako, kakor zaslužimo in kolikor damo državi davkov. Papirnati izdelki tako imenovani okraski za rakve, so se sedaj tudi zvišali v ceni za ca. 22%. Tovarne morajo računati 9 in 934% prometnega davka in 12% luksuznega davka. Za toliko se je podražilo blago, ne glede na podražitev papirja. Vse to bo pa moral zagovarjati trgovec, ki mora biti v tem primeru strelovod, katerega udarjajo strele, to je pritožbe odjemalcev. Kaj nam koristi protidraginjski zakon, kontrola cen itd., če so pa drugi vzroki, kakor pa jih omenjajo te uredbe, ki delajo draginjo. Vse to je le udarec v vodo. Ali je sedaj že kaj eenejše, ko so na vsem blagu naznačene cene? Davčna reforma Da v sedanjih kritičnih časih potrebuje vsaka država denar, to vsakdo razume. Tudi naša država ga potrebuje. Da ga ne more vzeti uradništvu, to tudi razumemo. Da se je spomnila malih kmetovalcev, je tudi v redu. Čisto naravno, da se mora dobiti denar od pridobitnih slojev, posebno od industrije n trgovine. Toda ali ne bi bit efekt boljši, če bi se prišlo na lep način in reklo n. pr.: Da potrebujemo denar, to itak veste. Zvišali bomo torej davke za toliko in toliko odstotkov. Pa bi bila stvar rešena. Davčne napovedi Vsako leto, izjemo je tvorilo le lansko leto, zahteva davčna upra va nekako generalno izpoved: čisti dobiček, kosmati dobiček. To se vedno ponavlja in gospodje mislijo, da je to tako enostavno, da ni nič lažjega. Dela pa vsem preglavico, ker ne vedo kaj prav za prav uprava misli. Zamolčati ne smeš niti najmanjšega zneska, če greš zgube. No, morda bi bila kako leto tudi zguba. Tudi za to je sedaj predvideno, ker se bo plačala v takih primerih minimalna davščina. Ali res ni mogoča praktična davčna reforma? Davčna uprava natančno ve, koliko plača ena ali druga stroka davka. Ali se ne bi moglo ukreniti takole: Vsi davkoplačevalci bi se porazdelili v 10 ali 15 ali 20 razredov. Vsakdo bi plačal primerno vsoto. Koliko bi kdo plačal in v kateri razred spada, to bi se določilo lahko skupaj z združenji. Iz vseh sedaj predpisanih davčnih napovedi davčna uprava itak ne bo nikdar dobila prave in čiste slike. Večje tvrdke, ki zaposlujejo knjigovodje, bodo itak lahko predložile bilanco ali če bo potrebno knjige. Gre le za manjše in srednje trgovce, ki nimajo toliko dohodkov, da bi mogli plačati še knjigovodsko moč. Da ne govorimo o naših južnih bratih. Murda bi se pa razpisala kaka nagrada za reformo davkov. Mogoče se bo pa le kdo našel, ki bo to zadevo uredil bolj pametno in praktično. Kaj n. pr. koristi, če sc komu naznani, da je davčni odbor ocenil njegov čisti dohodek na din 20.000'—, če pa dotični ne ve, koliko bo plačal davka. Novi predpisi so bili storjeni v naglici. Le pomislimo, koliko se je moralo radi tega pisariti v vseh časopisih, koliko posvetovanj, sej in razburjenja je vse to prineslo in še nihče ne ve, pri čem da je. Ljudje bi radi imeli mir. Ne pa večen strah, da bo za vsak dinar, ki ga je morda pozabil vpisati, stal z eno nogo v zaporu. Napravite enkrat red in poenostavite postopanje in ne komplieirajte zadeve še bolj! Če je kdo plačal n. pr. 10000 din in bi mu davkarija rekla: Letos boste plačali 12.000. bi že radi ljubega miru in da ne bo ne sitnosti in nobenega strahu, to prav rad plačal. Potem pa še vsi ti postranski davki Uslužbenski davek. Nekateri ga plačujejo v denarju, drugi v mar-kicali. Kje je evidenca? Kdo to kontrolira? Šele na koncu leta ali v januarju je treba nesti knjižice na pregled na davkarijo. Sedaj pa moramo zopet čakati in ponovno pošiljati na davkarijo, da dobimo knjižice nazaj. Ali ne bi bilo pametneje, da se napravi za ta da1 vek poseben konto, posebne |>o-ložnice. Po teh bi se plačevalo lahko mesečno, kakor za okrožni urad. Bilo bi pregledno, videlo bi O odnaša,jih Bolgarske in Jugo- . . .... , i slavije v zvezi z zadnjo vladno bi zabavljanja m vsakdo bi bi! I spremembo na Bolgarskem piše lahko zadovoljen ter bi tudi oblast I »Osservatore Romano« med dru • uživala čisto drugačen ugled: Ve- Sim, da so odnosa ji Jugoslavije do rajte mi, da ljudstvu le red, toč- ?°,lgarslk® P^čaejši ko do drugih .. ’ bolgarskih sosed. Položaj Bolgar- nost in pravičnost linpomiajo. I ske je enak položaju Jugoslavije, — v • • • • , I ki je ne vežejo nobena mednarod- »Težave Z novimi minimal-1 na jamstva. Zadnja sprememba Tiifni mczrl-imi trffflVsklK I ^dnde v Sofiji da hoče še bolj po-nimi mezdami irgovsKm vezatl Beograd s Sofijo Bol^r^a pomočnikov« hoče Udarjati na to tipko, da sl v v,, . ... . -izboljša svoj mednarodni položaj K članku, ki je izšel pod goi- ln ohrani svobodo akcije, njim naslovom v Vašem cenj. listu Romunski finančni minister z dne 9. t. m. naj mi bo dovolje- Conslantinescu je prišel v Sofijo. no pripomniti, da je zelo aktualen nagiaša^veHk1 in vreden tehtnega razmišljanja, obiska. Sličnih primerov kot je opisani | Nekateri nemški listi so začeli v se bo pojavilo nešteto in treba bi bilo najti osnovo za spreminjcval-no izvajanje odredbe o minimalnih mezdah v izjemnih primerih, ker bo sicer odredba v mnogih zadnjem času pisati zelo ostre opomine na naslov nevtralnih držav, ki da svoje nevtralnosti ne varujejo zadosti. Zlasti so očitali to Belgiji, Nizozemski in Švici. Tako nemški listi navajajo, da se kinematografih teS dežel pred- prrmerih povzročila brezposelnost Uagf0eTe^f™^n angešETin aainešoencev, namesto da jun 1 amerikanski žumali, ne pa tudi zboljša njihov položaj. nemški, časopisi objavljajo na ši- Slično kot članl.ar omenjenega roko vesti, ki so Nemcem nepri- : . ... I jazne in podobne očitke so zapisali (loj is« imam malo trgovinico, v nem£kj listi na naslov nevtralnih kateri delam sani. edina pomoč I držav. Ne kaže pa, da bi s tem pri vsem poslovanju mi je vaje-1 dosegli posebnega uspeha, nec, kateremu s tekočim mesecem I Ameriški državni podtajnik Sum-poteka učna doba. Iz socialnih ozi- ^ert Neajx>ijna ladR ;>Rex<< rov sem ga hotel obdržati v služ- I pja zapadni fronti so boji patrulj bi kot pomočnika. Velikost obra- postali bolj pogostni. Sicer pa go-ta in še posebno klavrni promet v vore poročila le o obojestranskem j x -u . sn-u -u ' Lt topovskem streljanju, današnjih težkih < asih pa mi hi- I Ameriški dopisniki poročajo, da kakor ne dovoljujeta zaposlitve I se pripravljajo na Bližnjem vzho- nameščenca, kateremu bi morali du resni dogodki. To sklepajo tudi letno plačati celih 12.000'- din, J* dejstva. ker je dal turški par-v . ; . . « v. .. Ilament turški vladi izredna vojna ker take vsote moj Geloletm cisti I pooblastila samo za okolnost, da bi dobiček niti ne dopušča. Da ne nastali najbolj nujni primeri. Ker kršim citirano naredbo, mi torej se je turška vlada sedaj teh po-ne preostaja nič drugega, kakor obtastil poslužila morajo tudi biti . ,1 . .J v 6 , na vidiku resni dogodki. To skle- da komaj izučenega pomočnika od-1 pajj> tudi iz tega, ker so bile av- pustini. stčalske čete poslane na Bližnji Kljub vsemu pa bi rad pokazal vzhod ter iz potovanj visokih an- tbllko socialnega čuta do sočlove- e|eslt^h in francoskih pnera.lov in . . . . ... -i • I državnikov po deželah Bližnjega ka, da ga ue bi pustil v tej težki VZhoda dobi brez vsakega zaslužka na Angleške ladje križarijo po ita-cesti. Bil bi naredbodavcu zelo I lijanskih in skandinavskih vesteh na severu Norveške. Usti pišejo, da nameravajo Angleži narjastl hvaležen, če bi mi v tej zadevi dal dober nasvet. nemške ladje, ki bi prišle iz Murmanska ali pa blokirati sovjetsko pristanišče. Iz Londona pa se te vesti ne potrjujejo. Potrjuiejo se vrsti, da se zbirajo „, . . . i • » i pred Pečengo angleške vojne ladje, Združenje trgovcev za okraj Lo- da preprečijo vsak dovoz Nemčiji gatcc ima občni zbor 7. aprila v | po morju iz Rusije. Cerknici in prosi bratska združenja, da ne sklicujejo za isti dan svojih občnih zborov. na kozarček vina, moraš to zapi-' se takoj, kdo je v zastanku itd. sati; če si privoščiš kak izlet, čel Tako je mogoče, da ima kdo na-greš v kino, gledališče ali kaj po- slavljenca, nima P« knjižice zanj dobnega, vse to je za vsakega čisti dobiček. Ce imaš nesrečo, da imaš bolno ženo ali sina ali hčer, da je potrebna operacija itd., to je tudi čisti dobiček, kajti če ne bi imel denarja, ga ne bi mogel potrošiti. Ce bi vsak davkoplačevalec vse to navedel in vsak tudi najmanjši izdatek, bi mu naprtili tako visoke davke, da ne bi mogel niti več dihati. Bodimo odkritosrčni! Ali ni morda tako? Potem pa ta famozna razlaga: Čisti dobiček se dobi, ako se od kosmatega dobička odbijejo stroški, ki so potrebni da se doseže, vzdrži in zavaruje kosmati dohodek. Kosmati dohodek je razlika med skupilom za prodano blago in zneskom, ki se je izdal za nakup blaga. Na videz vse zelo praktično. Koliko je pa čistega dobička, to bi določila lahko samo bilanca. Toda kdo bo določil cene blagu? Zopel trgovec sam. Ali ne? Kdo mu bo kontroliral cene? Potem pa je tudi treba napraviti račun dobička in Ce nastavljeuec zapusti službo in gospodar zanj ni nalepil znamk v knjižico, je pač davkarija te zneske zgubila. Kontrola je težavna. Poleg tega je treba še doprinos, menda 34 % in 134 % ■ To vse bi se dalo tekom leta točneje plačati in ugotoviti kakor pa šele po prete ku celega leta. Nihče ne misli pri tem na zamudo časa, ko moramo po večkrat pošiljati nameščence na davkarijo, kjer spet izgubljajo čas. Bodimo malo bolj praktični! Ali ima davkarija v tem pogledu točno evidenco? Ravno tako bi se lahko uredili tudi ostali davki kakor za služkinje. Treba nam je reforme, toda praktične, ne za vozlane in nerazumljive. Vsak manjši in srednji trgovec bi plačal določeno vsoto. Tudi ta bi se lahko plačevala mesečno iii ne bi bilo toliko zaostankov, lako bi so lahko pritožbe glede previsokih davščin reševale hitro in pravično. Ce je kdo plačal preveč in bi to dokazal, bi se pomaknil nižji razred. Ali nasprotno. Ne bilo Prošnja na trgovska združenja »Popolo d’ Italia« odgovarja na izjavo ameriškega admirala Starka, da so cilji Nemčije, Sovjetske Rusije m Italije prikriti hi da se izjave teh treh vlad ne morejo sprejeti iskreno. Italijanski list pravi, da se naproša admiral Stark in vsi drugi, da vzamejo na znanje: I. Italija veruje samo Duceju Zaposlitev delavstva v januarju 1*0 statistiki OUZD _________________ V innuariu ie bilo zavarovanih htahja. odklanja lažnive V Januarju je ' trditve demokracij, da bo po njih 54 843 moških in 3o.lOI ženska, I zaslugi bolje na svetu. 3. Ce bi skupno 89.944 zavarovancev, za bile v Italiji že katere dvoumnosti, 287 več ko v januarju 1939, ha ni Prav nikakih nesoglasij med Odstotek bolnikov se je znova pi,?™ italijanskim narodom. .- , . , I reldmarsal Gonng je odredil za- zvisal, m sicer za 240 na 3.242 bol- plembo *seh tovarn in nosestev na nikov ali za 0 25 na 3 60%. i Poljskem, ki niso bila že pred pri- Povprečna dnevna zavarovana hodom nemških čet v nemških ro- J® P? "loSkih "arfla za Sovjeti zbirajo čete na Kavkazu. 034 ua „8 24 dm, pri ženskah pa 1 istočasno sovjetski listi ostro napadla za 0'25 na 20'12 din; skupno I padajo Turčijo in Iran. Anglija je e torej narasla za 0'15 na 25'07 din sklenila, da dovoli Iranu posojilo, i« .. • ,non\ ki ga potrebuje za okrepitev svoje , januarjem 1939.). vojaške obrambe. Tudi Afganistan Konjunkturno naraščanje zapo- je že izpopolnil oborožitev svoje slenosti se je v januarju 1940. sko- armade. Nemški listi ““P0veo-viški niso pretirani. Zakonodajalec je hotel s tein ščititi manjše trgovce in obrtnike, kot je tudi zaščitil manjša kmečka posestva, ki so sedaj vsa davka prosta, ako-ravno za to oprostitev ni bila go-spodarska potreba. Izpadek na zemljarini bosta morala nadomestiti trgovina in industrija, kar bo zopet vplivalo na zvišanje cen blaga. Ne vemo še, kako bo s to novelo prizadet trgovski stan po deželja. Vse je odvisno od prakse pri davčnih upravah, kjer se lahko trdote zakona omilijo. Predsednik Kac je na koncu svojega poročila omenil, da je že od leta 1929. predsednik združenja, da se zahvaljuje za izkazano zaupanje in da želi svojemu nasledniku mnogo uspeha. Kakor pa so kasneje volitve dokazale, je moral zaradi enodušne volje članstva še nadalje prevzeti dolžnosti pred sodnika združenja. Sledilo je poročilo tajnika: Ob koncu leta 1939. je imelo združenje 105 članov, prirast med letom znaša 9, izbrisani so bili 3 člani. V vseh trgovskih obratih je bilo zaposlenih 19 jKmiočnikov in 31 vajencev. Poročilo navaja tudi statistične podatke o notranjem delu združenja. Poroča o delu proti krošnjarstvu in šušmarstvu ter težavi z izterjavo zaostale članarine in naročnine za »Trgovski list«. Po blagajnikovem poročilu je poročal zvezni tajnik dr. Iv. Pusti šek, ki je j »ozdravil skupščino i imenu Zveze in zadržanega preds Staneta Vidmarja. V obširnem go voru je poročal o delovanju Zveze, o številnih predstavkah in inter vencijah, ki jih je izvršila zveza v lanskem letu, tako zaradi opu stitve zakujH>prodaje soli, glede oskrbe s petrolejem in bencinom zaradi zatiranja krošiijarstva z nia-nufakturnim blagom ter zatiranja šušmarstvu v lesni in sadni trgovini. Poroča nadalje o protidraginj-ski uredbi, o odredbi za določitev minimalnih plač trg. pomožnemu osebju ter o akciji za zimsko pomoč obmejni šolski deci. Njegovo poročilo je bilo sprejeto s toplim odobravanjem. Sledile so volitve Izvoljeni so bili: predsednik: Kac Franjo, podpredsednik: Maček Viktor, kot člani uprave: Kappel Mirko, ŠoSter Josip, Sima Karl, Kavčič Franc, Pemič Anton, Kapun Jožef, Kac Franc, Korpnik Ferdinand in Marinšek Anton. Kot namestniki: Hrastnik Anton, Cvetko Albin, Neuhold Franc, Tomažič Liza in Šumer Maks. Končno je občni zbor sklenil, da bo prihodnja letna skupščina v Poljčanah, nakar je predsednik zaključil skupščino. Potrebuie les gozdarsko izobrazbo? vprašanje petroleja. Gotovo Vam jc znano iz >Trgov-skega lista«, kakih metod se poslužujejo znane inozemske petrolejske tvrdke, ki so zakrivile, da smo ostali skoraj celo zimo brez petroleja. Dan na dan prihajajo ljudje iz okolice in povprašujejo za petrolejem. I>e tu in tam se posreči kakemu trgovcu, da ujame manjšo količino petroleja, ki je seveda na mah razprodana in mora obenem služiti kot reklamno sredstvo za trgovino prodajalca. PREMOG nudi KOKS — DRVA I. Pogačnik Telefon BOHORIČEVA 5 20-59 Postrežbo brezhibna Pred kratkim se je Jugoslovansko gozdarsko združenje obrnilo do Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani s prošnjo, naj bi intervenirala, da se odločno pobija šušmarstvo v lesni trgovini. Ti šušmarji, ki jih oblastva le težko zasledujejo, navadno brezvestno izsekava jo gozdove in s tem lastnikom povzročajo veliko škodo. Gozdarji so na stališču, da je treba doseči, da tudi lesni trgovec dokaže gozdarsko predizobrazbo Tudi je treba izposlovali, da se pojem lesnega trgovca jasno definira, ker da po obrtnem zakonu ni jasno začrtan, zaradi česar da se z lesno trgovino lahko bavi tudi oni, ki nima potrebnega znanja o pravilnem izkoriščanju gozdov in ki si ni na jasnem glede posledic, ki jih povzroča uničevanje gozdov z nepravilnimi sečnjami. Združe nje naglasa, da je gozdarska pred-izobrazba potrebna že zaradi tega, ker lesni trgovci pri današnji praksi (prodaja lesa na panju) mnogo izsekavajo v lastni režiji. S to zahtevo gozdarjev se je ba-vilo tudi Združenje trgovcev v Mariboru, ki pa ne more sprejeti naziranja gozdarjev. Mariborski trgovci se nikakor ne morejo strinjati s predlogom gozdarjev, da se zahteva za dosego pooblastila za trgovanje z lesom nekaka poostritev in da je treba lesnega trgovca v obrtnem zakonu čisto posebe tretirati. Združenje trgovcev naglaša, da poznamo samo eno enotno trgov-sko-obrtno pravico, in to je ta, ki jo predvideva naš zakon o obrtih. Ta pa velja za vse panoge, za vse stroke in za vso blago enako. Zato tudi ni mogoče izvzeti lesa, ker gre tu le za trgovsko pravico kot tako. Gozdarska predizobrazba je potrebna predvsem onim, čijih poklic to zahteva, kakor gozdnim in ženirjem in gozdarjem in seveda tudi ne škoduje lastnikom gozdov Ti vsi se morajo brigati za racionalno oskrbovanje in gojenje gozdov, za pravilno sečnjo in priprav I jan je lesa, skratka, pripraviti morajo les za trgovca. Tega stvar pa je čisto trgovinsko-tehnična, da spravi les v roke kupca, danes večinoma v inozemstvo. V to svrho potrebuje v prvi vrsti trgovsko na-obrazbo, mora pa vsekakor dobro poznati tudi blago, ki ga razpeča va; gozdarska izobrazba mu za to ni potrebna. Iz tega razloga srna trajo mariborski trgovci, naj osta no obrtni zakon v veljavi tudi za lesne trgovce, kakršen je. Kar se tiče zahteve gozdarjev po zadostni zaščiti pred šušmar-stvom v lesni trgovini, je mariborsko združenje seveda na stališču, da je že skrajni čas, da nastopijo oblastva v tem pogledu z vso strogostjo. Razni šušmarji, mešetarji in slični tipi naj se z vsemi sredstvi onemogočijo. Dopuščajo pa naj se trgovski nakupovalci lesa, ker te lahko nadzirajo trgovci sami; paziti je vsekakor, kakšnim ljudem se poverijo posli nakupovanja blaga. Želeti je, da bi tudi drugi trgovci povedali svoje mnenje. A. II. Dobave - licitacije Tehnični oddelek v Raški (zet-ska banovina) sprejema do 27. februarja ponudbe za dobavo svinčene pločevine. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 27. februarja ponudbe za dobavo raznih vijakov in matic; do 29. februarja bakrenih in medeninastih cevi, jeki.., klingerita; do 16. marca jeklene vrvi. Strojna :’)la mornarice v Boki Kotorski sprejema do 28. februarja ponudbe za dobavo ciklostil papirja, matric za roto-aparat in barve. Direkcija dri. rudnika Senjskl Rudnik sprejema do 27. februarja ponudbe za dobavo smrekovega lesa; do 5. marca 2 pisalnih strojev, raznega vodovodnega in elektrotehničnega materiala, 1000 kg pocinkane pločevine. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 29. februarja ponudbe za dobavo lanene jadre-nine, volnenih trakov, ročnih se-snlk in raznih brizgalk, obleke za dež, vijakov z maticami, cevi iz plavljenega jekla ter stearinskih sveč; 4. marca jeklenih zakovic za brodogradnjo, raznih vrst ključev, jeklene pločevine, nikljaš te žice, raznih vijakov in matic, bencinskih svetilk, desk in loparjev za kruh; 5. marca zidnih svetilk, cin-kove pločevine in valjanih clnko-vih plošč, jeklenih stezalk ter raznih dlzel-motorjev; 6. marca raznih strokovnih knjig, bukovega lesa za vesla, raznih ščetk za čiščenje. Dne 8. marca bo licitacija za dobavo 7500 m drv. Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 1. marca ponudbe za dobavo raznih akumulatorjev; dne 4. marca raznega vrvarskega materiala. Artilerijsko tehnični zavod mornarice Lepetane sprejema do dne I. marca ponudbe za dobavo voska, krede, sidola, metel, masti za par-kete, naftalina in arabske gume. Mornarska izvidniška komanda Šibenik sprejema do 1. marca ponudbe za dobavo žice, podzemnega kabla, elektrotehničnega materiala; 6. marca raznega železarskega materiala. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 4. marca ponudbe za dobavo J200 keramitnih ploščic; II. marca gumenega traku, vrvarskega materiala, masti za parkete, raznih zakovic ter elektrotehničnega materiala. Mestno načelstvo v Sarajevu sprejema do 7. marca ponudbe za dobavo kompletnega preciznega teodollt-tahimetra s priborom. Štab mornarice kr. Jugoslavije Zemunu sprejema do 18. marca ponudbe za dobavo 20.000 kg testenin. LICITACIJE: Dne 28. februarja bo pri Upravi vojno tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo večje količine gumenih in platnenih cevi, pralnega usnja, podzemnega armiranega kabla in telefonskega kabla; 29. februarja baterij, telefonskih aparatov in materiala, dinamo žice ter raznega risalnega materiala; 1. marca raznih vodov izoliranih z gumo; 2. marca elektrotehničnega materiala; 5. marca večje količine raznega orodnega jekla in 12. marca raznih strojev. Dne 1. marca bo pri štabu zrako-plovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo raznih vijakov. Dne 4. marca bo pri Štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo raznega borovega in hrastovega lesa; 12. marca pa za dobavo 200.000 mesnih in 120.000 jetrnih konserv. Dne 5. marca bo v intendanturi pomorske obalske komande v Splitu licitacija za dobavo 5300 m drv. PRODAJA Dne 5. marca bo v 1. oddelku zavoda za izdelavo vojne opreme v Sarajevu licitacija za prodajo raznih odpadkov od usnja. Dne 11. marca se proda pri ravnateljstvu banovinskih gozdov v Zagrebu z ofertno licitacijo večja množina izdelanega lesnega materiala. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Uredba o uvedbi bencinskih kart Karte vel/a/o od Objavljena je bila uredba o uvedbi bencinskih kart. Iz dokaj obširne uredbe objavljamo naslednja določila: § 1. — Po uveljavljenju te uredbe smejo prodajati prodajalci bencina in bencinske mešanice ta goriva samo osebam, ki imajo po tej uredbi izdane karte oz. dovoljenja. Kategorizacija motornih vozil § 2. — Zaradi prehoda na oskrbo s kartami se uvrščajo motorna vozila v naslednje kategorije: a) potniški avtomobili so dele na: 1. taksi-avtoinohile, ki se dole po moči motorja ter srednji potrošnji bencinske mešanice v štiri skupine tako, da so v prvi najslnbej-ši, v četrti vrsti pa najmočnejši, 2. poslovne I. reda, ki se dele na enak način v štiri skupine, 3. poslovne II. reda, ki se enako dele na štiri stopnje, b) tovorne avtomobile, ki se dele na: 1. tovorne avtomobile za reden in izreden prevoz blaga, ki se po jakosti motorja in potrošnji goriva dele v 4 skupine, 2. poslovne tovorne avtomobile, bi se na isti način dele v 1 skupine, c) motocikle, ki se dele na: 1. poslovne I. reda, ki se dele po moči motorja in potresu ji goriva v 2 skupini, . 2. poslovne II. reda, ki se na isti način dele v dve skupini, č) avtobuse, ki se delo z ozirom na mesečno potrošnjo bencinske mešanice, po dolžini proge ter'po tipu avtobusa, d) motorni čolni se dele na isti način kakor cestna motorna vozila, za močnejše pa se izdajajo dovoljenja po obrazcu 1. te uredbe, c) športni motorni čolni se kategorizirajo kakor poslovni motocikli II. reda brez ozira na jakost njih motorja. Vrste in oblike kart § 3. — Karte se izdajajo po tem, v katero skupino je uvrščeno vozilo. Za vsako kategorijo se izdajajo posebne karte. Parpgraf podrobno opisuje vse te karte. Karte veljajo za vse leto 1340. Vsaka karta ima 48 kuponov, Ti kuponi imajo datume, ki so tako razvrščeni, da pridejo na vsak mesec štirje kuponi. Ce se karta izgubi, se mora na novo registrirati vozilo, prijaviti Se mora izgubljena karta in izguba objaviti trikrat v službenih nn-vinah, na kar se izda nova karta. § 4. vsebuje predpise glede izdajanja kart za tuje turiste, ki dobe karte pri vstopu v našo državo na carinarnici. Pri izhodu iz naše države mora plačati tuji nvtomO' bilist za vsak liter presežka izvo žene od uvožene mešanice po 10 din. Bencinske karte se morajo plačati. Dohodek se uporabi za fond za pospeševanje domače industrije tekočih goriv. § 5. — Za motorna vozila gasil skih čet se izdajajo karte kakor za vozila, hi so vsak dan v uporabi. Vsaka četa pa mora voditi dnevnik o potrošnji tekočega go riva. Rezervo, ki jih imajo gasil ske čete, ne smejo biti večje od količine, ki se more kupiti na štiri kupone karte, izdane za njihovo vozilo. § 0. — Za nakup čistega benci na brez plačila državne trošarine, ki se uporablja v obrti in industriji ter za uporabo v kemičnih laboratorijih kot pomožno sredstvo za izdelavo drugih predmetov, izdajajo dovoljenja finančne direkcije po trošarinskih predpisih Ravno tako tudi za nakup benci- na brez plačila državne trošarine osebam in podjetjem, ki imajo na to pravico po veljavnih trošarinskih predpisih. Dovoljenja se izdajajo za količino, ki je potrebna za dobo 3 mesecev. § 7. — Za nakup čistega bencina, ki je potreben drogerijam, lekarnam in zdravstvenim ustanovam v zdravstvene namene izdajajo dovoljenja pristojne fin. direkcije j)0 trošarinskih predpisih. Dovoljenja se izdajajo za količine, ki so potrebne za tromesečno potrošnjo. Ta bencin sc sme trošiti samo v zdravstvene namene, izjemoma pa smejo dajati drogerije in lekarne v hišne namene enemu kupcu največ 100 gramov. § 8. — Dovoljenja za nakup bencinske mešanice za obrtnike, ki jo uporabljajo kot pomožno sredstvo in ne kot pogonsko sredstvo, izdaja uprava drž. monopolov obrtnim zbornicam za njih območje. Dovoljenja se izdajajo za količino, potrebno za tromesečno potrošnjo, ki pa se more vzeti tudi v treh enakih delih, vsak mesec eno tretjino. § 9. — Za nakup bencinske mešanice, ki se uporablja za pogon stabilnih in premičnih izdajajo dovoljenja po dejanski potrebi: 1. za nakup bencinske s plačanimi državnimi upravnimi davščinami banske uprave, 2. za nakup bencinske brez plačane trošarine lin. direkcije po trošarinskih predpisih. Dovoljenja se izdajajo za količino, potrebno za tromesečno potrošnjo. § 10. — Osebe, ki so dobilo dovoljenje za nakup bencinsko mešanice po prednjem členu, morajo voditi dnevnik dela, v katerega morajo vsak dan zapisati, koliko so prejele in koliko potrošile bencina. Osebe pa, ki so dobile mešanico za pogon motorjev, morajo voditi dnevnik, v katerega morajo zapisovati, koliko ur je tekel njih motor in v kakšen namen se je uporabila motorna sila. Če se dela čez uro, je treba tudi zapisati odlok oblasti, ki jo dovolila čez-urno delo. Obrtne zbornice morajo imeti za vsako izdano količino potrdilo. dni je strogo prepovedano. Prodajalec zadrži kupon, na podlagi katerega je izdal tekoče gorivo. Zadržani kuponi in zadržana dovolila služijo prodajalcu kot utemeljitev za prodajo -bencina in bencinske mešanice. § 17. — Bencin in bencinsko mešanico brez plačano drž. trošarine na dovoljenje fin. direkcij izdajajo kontrolni organi skladišč oz. rafinerij v treh enakih delih polrnesečno. § 18. — Bencin in bencinsko mešanico izdajajo prodajalci do 17. v zimskem času in do 13. v letnih mesecih, ko se prodaja za- jetja, ki si smejo na podlagi člena 2(1. uredbe o tekmah gorivih ter odredbah uprave drž. monopolov delati rezerve za določen Čas. Tem podjetjem izdajajo dovoljenja za nakup upravna oblastva prve stopnje, ko to odredi drž. inouo-polska uprava. Na podlagi teh dovoljenj izdajajo v dovoljenjih naznačene količine prodajalci bencina in bencinske mešanice. Ta dovoljenja se prilagajo kot priloge mesečnim poročilom. § 25. — Ce 'lastnik motornega vozila otuji vozilo, mora izročiti novemu lastniku vozila tudi razpoložljivo količino goriva. Novi lastnik mora takoj zaprositi za novo karto. Prej izdana karta se mora vrniti oblasti, ki jo je iz dala. Ce lastnik. predela vozilo rim gorivom, motornega na pogon z mora takoj vozila donia- vrniti ključuje in urede dovolila motorjev določeni mešanice in samo-pristojne mešanice pristojne Kategoriziranje vozil in izdajanje kart § 11. — Pri prijavi za registracijo cestnih motornih vozil mora lastnik vozila poleg prijave za registracijo izpolnili tudi obrazec št. 1. naredbe z dne 27. novembra 1339. v dveh izvodih. §§ 12. do 14. določajo, kdo izvršuje kategorizacijo vozil in kako se na podlagi kategorizacije dele karte. § 15. Količine bencinske mešanice, ki se izdaja po kartah določa odbor, ki ga tvorijo: zastopniki uprave monopolov, trg. in vojnega ministrstva, banskih oblasti in Narodne banke. Odbor mora pri tem upoštevali razpoložljive količine tega goriva v državi in mož nosti uvoza. Določene količine se objavijo v uradnih listih in dnevnem tisku. Ul kuponi, na podlagi katerih se je izdalo gorivo. Prodajo po kuponih in dovolilih vpiše prodajalec v knjigo prodaje kot dnevno prodajo. Prodaja se razčlenjuje na dva dela: prodaja ua kupone (karte), pri kateri se morajo vpisali številki? vrsta kuponov, ter prodaja- na dovolila. ^ 19. — Prodajalci bencina in bencinske mešanice morajo redno voditi knjige prodaje teh goriv. Vsak dan morajo vpisati v te knjige količino prejetega in prodanega goriva ter vsak dan razčlenili prodajo po § 18. v dva dela. Knjige se morajo vodili tako, da se tanje bencina in mešanice ua kraju samem vedno ujema s stanjem po knjigah. § 20. — iz knjige prodajo morajo prodajalci sestavljati mesečna poročila, iz katerih mora biti razvidno: ostanek blaga iz prejšnjega meseca, prodaja blaga v teku meseca (razčlenjeno po kuponih in dovolilih) in stanje kou-ceni mesecu. Vsakega 8. v mesecu se morajo predložiti ta poročila pristojnemu oddelku fin. kontrole. Poročila morajo biti verna sli ka stanja ter se sestavljajo v dveh izvodih. Poročilom se morajo priložiti tudi urejeni kuponi in dovolila, po katerih se je izdalo gorivo. Kuponi morajo hiti urejeni po datumih in vrstah in po sto kosov zvezani z vrvico. Ostanki nad sto zvežejo posebej. Izkoriščena dovolila morajo biti urejena po datumih. § 21. določa, da mora oddelek fin. kontrole takoj pregledati po ročilo in preiskati, če je točno, litih, zasliši lastnika oz. poslovodjo prodajalnice ter nato vse s poročilo ne ujema s stanjem količino po predloženih ljeujih, zasliši lastnika oz. inv slovodjo prodajalnice ter nato vse s svojim poročilom čimprej pošlje pristojni oblasti. S 22. — Ce ima ena oseba (velepodjetje) več prodajalni«*, potem Kontrolne oblasti § 31. — Izvajanje teh predpisov nadzoruje redna in izredna kon-trola. Redno kontrolo nad prodajo tekočega goriva izvajajo organi fin. kontrole, izredno pa inšpekcijski organi uprave drž. monopolov. Kontrolo nad izvrševanjem poslov, poverjenih oblastem, izvršuje trg. ministrstvo. 9 2(5. — Prihranjeno količino te- in Prodaja bencina in bencinske mešanice § 16. — Prodajalci bencina bencinske mešanice smejo prodajati tako gorivo samo osebam, ki jim predlože dovolilo oz. karte in v količini, ki sc sme izdajati po predloženi karti oz. dovolilu. Na karto se sme izdajati mešanica samo v dneh, na katero se glasi kupon. Izdajanje goriva ua kupone, katerih veljavnost je poto-kla ali pa na kupone za prihodnje karto oz. dovoljenje oblasti, od katere ga je dobil. Ce kdo neba uporabljati svoje vozilo ali motor, mora prijaviti količine goriva, s katerimi razpolaga. Prijavljeno količino mora prodali najbližjemu prodajalcu po dnevni ceni proti odbitku 10% na račun zaslužka. Prejeto količino mora prodajalne vpisati v svojo knjigo. S .. . - kočega goriva mora lastnik plovnega objekta prijaviti oblasti, od katere je prejel dovoljenje za nakup goriva. Pri prihodnjem dovoljenju se ta količina odbije. § 27. — Ifastniki motornih vozil, ki bi imeli na dan uveljavljenja te uredbe v zalogi večje količine, kakor pa jih morejo kupiti na štiri kupone, morajo to prijaviti pristojnemu oddelku fin. kontrole, ki potom vzame na to količino pripadajoče kupone. § 28. — Odstojianje iz katerega koli pravnega naslova bencina in bencinske mešanice, kupljene na podlagi kart in dovoljenj ko tudi odstopitev samih kart (kuponov) in dovoljenj drugim osebam je naj-strože prepovedano. § 29. — Predstavkc za spre-meriiho kategorizacijo se vlagajo pri oblasti, ki je kategorizacijo izvršila. § 30. — če dodeljena količina podjetjem, ki prevažajo blago in potnike, ne bi zadostovala v krajih, kjer ni železniškega niti ladijskega prometa, morejo ta podjetja vložiti utemeljene prošnje za povečanje dodeljene količine me-aniee. Te prošnje se vlagajo pri oblasti, ki je izdala podjetju dovoljenje. Kazenska določila vsebuje čl. 32., ki določa kazni od 500 do 5000 din ter zaporno kazen do 30 dni za one, ki prodajajo tekoča goriva v nasprotju s predpisi te uredbe, ki ne vodijo knjig, ki no pošiljajo predpisanih poročil, prodajalce, pri katerih se najdejo manjše zaloge, kakor bi jih morali imeti po knjigah, one, ki imajo večjo zaloge, kakor Je dovoljeno, vse, ki kršijo predpise členov 25. do 28. te uredbe. Poleg denarne in zaporne kazni se more Izreči tudi prepoved nadaljnje prodaje. 01. 33. do 515. vsebujejo določila glede tiska kart in uporabe dohodka od prodaje kart. karte izda za VSC ITrvatske uprava Prehodna določila § 36. — Prve banovine razen drž. monopolov. § 37. —• Tuji turisti se morajo takoj prijaviti, koliko časa nameravajo ostati v naši državi, nakar jim izda uprava drž. monopolov karte. § 38. — Dovoljenja za nakup čistega bencina oz. bencinske mešanice brez plačila državne trošarine ostanejo še nadalje v veljav i, vendar pa se rok njih veljavnosti omeji ua tri mesece. § 40. — Če podjetja, ki uporabljajo bencinsko mešanico za pogon stabilnih ali premičnih motorjev, ne bi imela zadostno tega kuriva za potrošnjo do 1. maja, naj se obrnejo na pristojni oddelek fin. kontrole, ki Jim ljiji Obkolil nakup do konca aprila. § 41. — Lastniki podjetij z motornim pogonom na tekoče gorivo morajo v smislu §§ 25. odst 2, uredbe o tekočih gorivih svoje naprave preurediti najkasneje v šestili mesecih na pogon z domačim gorivom. § 43. — Z uveljavljenjem te uredbe, ki stopi 1. marca v veljavo, prenehata veljali uredbi z dne 27. nov. 1939. in 15. dec. 1939. o omejitvi prometa z motornimi vozili. ali dovo- od oddelka pregledano poroci- se to ne pošlje neposredno upravi drž. monopolov, temveč podjetju. V tem primeru mora poslovodja vsake prodajalnice predložiti pristojnemu oddelku lin- kontrole potrdilo, da je potrjeno poročilo oddal na pošti do 3. v mesecu kot priporočeno pismo. Na podlagi prejetih jioročil vseh prodajalnic sestavi podjetje svoje celotno poročilo na upravo monopolov ter mu priloži poročila svojih prodajalnic, potrjena od njih oddelkov fin. kontrole. Ta poročila morajo predložiti podjetja do 10. v mesecu. Preskrba Slovenije s petrolejem zaenkrat zagotovljena Kakor se poroča, Je zaenkrat preskrba Slovenije s petrolejem zagotovljena. V sredo so bilo o«l-poslane cisterne petroleja v Ce-Ije, Poljčane, Ptuj, Mursko Soboto in Krško, dve cisterni pa sla ostali za Ljubljano. Po pol vagona je bilo poslano v Novo mesto, Trbovlje in Kočevje. V soboto bodo odposlane v Maribor tri, v Celje in v Ljubljano v ponedeljek dve cisterni. Vcnccvela je zvišala svojo proizvodnjo od 155*3 na 168*9 milijona sodov. Iran je zvišal proizvodnjo od 64*4 na 06‘5 milijona sodov. Zmanjšala se jc edino proizvodnja Romunije, in sicer od 40'4 na 38*6 milijona sodov. Proizvodnja Mehike je ostala z 32*3 milijona sodov skoraj neizprc-menjena. Najbolj pa se je povetsata pr«, izvodnja Egipta, ki sep* zvišala od 1,128.000 na 3,696.000 sodov. Močno se je povečala tudi pro-zvodnja Trinidada, in sicer od Ustvarjanje rezerv, proda ja motornega vozila ali motorja Ustvarjanje rezerv bencina in bencinske mešanice čez količino, Svetovna proizvodnja nafte in njenih derivatov Financial News< objavlja uaj-novejšo podatke o svetovni proizvodnji nafte in njenih derivato\ v prvih 10 mesecih 1. 1939. Po teh podatkih se je svetovna proizvodnja v tem časi* v piimeti z lani zvišala od 1,646.994 ua 1,709.512 bari) (ena bacila — 1*5898 hi), kar pomeni zvišanje proizvodnje za 3*8 */». Na prvem mestu so glede proizvodnje nafte Združene države Sev. Amerike, ki so povečale svojo proizvodnjo od 1.012*5 na 1.037*5 milijonov sodov. Na drugem mestu je Sovjetska 14*5 na 16*1 milijona sodov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da s«) v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v pla- y-» . rk_* l looimm hiti potrebno za enomesečno potrošnjo I Rusija (s Sahalinom) s 180 5 proti ali ki jo more kupiti lastnik vozi- 171*8 milijona sodov v 1. 195)7. le na štiri kupone, jc strogo pre- Proizvodnja Sovjetske Rusije se je povedano. Od tega so izvzeta pod-1 torej povečala za 5 */#. čilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine Jo potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo jo smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki b« bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. 6tev 28. TRGOVSKI LIST, 28 februarja IMO. Stran 5. t)ružbe z omejeno zavezo -prijave za družbeni davek za 1.1940. O. R. s. v Lj. Vprašanje: Glede moje družbe z 0. z. si nisem na jasnem, ali bo dolžna prijaviti dohodke za 1.1940. Po knjigah ali ne in kako naj to storim, ko nisem vodil vezanega knjigovodstva? Ali ima davčno ob-lastvo pravico vpogledati zapiske, katere sem vodil? Odgovor: Vse družbe z omejeno zavezo so {»stale z dnem 1. januarja 1940. zavezane družbenemu davku. S tem se je zanje davčna obveznost bistveno izpremenila. Le nekatere družbe so že preje plačeval?! družbeni davek, Če so spadale med podjetja, ki so bila zavezana na javno raeunodajo. Za družbe pa, ki so s 1. jan. 1940. prišle na novo pod družbeni davek, veljajo analogna določila, kakor jih je ministrstvo za finance z razpisom z dne 17. I. 1940., št. 4253./III, predpisalo za poslovne naprave inozemskih pravnih oseb v državi, ki so istočasno z družbami z o. z. dne 1. I. 1940. prišle pod društveni davek in so bile prej ali davka proste ali pa so plačevale pridob-nino. Glede podjetij, ki so z dnem 1.1. 1940. na novo prišla pod družbeni davek, veljajo od dne 1. januarja 1940. naprej povsem predpisi, ki veljajo za družbeni davek. Taka podjetja so stopila z dnem 1. I. 1940. docela v davčno dolžnost za družbeni davek in bi morala pričetek davčne dolžnosti za ta davek v smislu čl. 77. zakona o neposrednih davkih tekom 14 dni, to je do 14. januarja 1940. na novo prijaviti. i .i Ker večina novih obveznikov družbenega davka tega ni storila, so finančne, direkcije, z omenjenim Tazpisom dohile nalog, da vsa ta podjetja individualno,pozovejo, naj navedeno prijavo čim .preje predložijo. Obenem naj se pozovejo, da V prijavi qayedejo yišjno vloženega kapitala po stanju dne 1. januarja 1940., da jim bo davčno ob-bištvo moglo začasno odmeriti za leto 1940, minimalni davek v smislu čl. 80. navedenega zakona. Po tem zakonskem določilu se za Čas, dokler se ne ugotovi prva davčna osnova po prvi sestavljeni biianei podjetja, odmeri davek začasno v višini minimalnega davka. Ko se predloži prva bilanca, se davek po njej predpiše za dve leti za 1940. in 1941., obenem pa začasno predpisani minimalni davek odpiše. Iz tega izhaja, da Vas glede *njig za 1. 1939. ne zadene sploh nobena dolžnost. Knjige ste dolžni ▼oditi šele od 1. I. 1940. dalje iu po zaključku leta v predpisanem roku predložiti prijavo z bilanco, da se Vam bo za 1. 1940. in 1941. odmeril definitivni davek TmvskeiBB naraščaju! Zbiranje starega železa in odpadkov KNIIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. zadr. z o. zn. | LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi p© izredno nizkih venah: Salda konfe. Stra* <*• iournaic, šolske zvez- C, mape, odiemalne n *ce, risalne bloke itd. V časih vojne postane vedno važno zbiranje starega železa in kovinskih odpadkov. Po vseh državah organizirajo take zbirke, le pri nas se to ne dela, čeprav so izšli že mnogi in zelo prepričujoči oklici za to potrebno delo. In vendar more vsak nekaj storiti v ta namen. Saj za to delo ni treba izgubljati niti mnogo časa, ker se more opraviti tudi čisto mimogrede. Namesto da se vržejo stare pločevinaste škatle proč, se vržejo v zaboj in nato pošlje ves zaboj tvrdki, ki se bavi s tem poslom. Mnogo snovi bi si mogli na ta način zbrati in trgovski pomočnik še mnogo laglje ko kateri drug človek, ker ve, pri katerih ljudeh se najdejo obrabljeni kovinski predmeti. Vrhu vsega pa zbiranje starega železa in kovinskih ter drugih odpadkov tudi nekaj nese, ker se danes lahko vsaka stvar proda. Tudi ostanki starega papirja bi se mogli spraviti v denar. Danes, ko je nkazano, da se zaradi zaščite pred zračnimi napadi odstranijo s podstrešij vse lahko zgorljive stvari, bi si mogel podjeten človek prav zelo pomagati. Koliko stare ropotije se skriva po podstrešjih, ki nikdar več ne bo nikomur koristila in kj ima samo še en namen, da pride znova v tovarno, da Be iz njene snovi napravijo novi predmeti. Cele vagone starega materiala bi se dobilo z organiziranim zbiranjem in vsem ljudem, a tudi državi in gospodarstvu bi bilo pomagano . Prav za prav bi morale oblasti, ki so odredile izpraznitev podstrešij, tudi organizirati zbiranje starega železa, kovinskih odpadkov, starega papirja, starih cunj in drugih obrabljenih predmetov. Pa pri nas je že tako, da se oblasti le težko lotijo pravočasno poslov in da so vedno nekaj za tokom dnevnih potreb. Ce pa oblasti tega ne store* ni s tem rečeno, da tega ne bi smel storiti nihče drug, ker nekdo bi moral te zbiralne akcije le izvesti. Ce nihče drug, naj izvedejo te zbiralne akcije trgovski ljudje, ki bodo tudi tukaj znali pravilno sortirati vse predmete, ki jih bodo poslali na pravi naslov in tudi dobro vnovčili. Ustregli pa bodo tudi ljudem, ker stara ropotija je le v napotje in ni za drugo, kakor da zbira prah. Pa še eno dobro lastnost ima zbiranje starega materiala. Mladina se nauči varčevanja, reda in dobi smisel za koristno in dobro delo. Pri tem pa se more to zbiranje opraviti mimogrede, da delo v trgovini niti najmanj ne trpi. živa in podjetja, ki zanemarjajo reklamo, zavirajo avoj razvoj. Ali že veste? »Privredni prijatelj« objavlja pod tem naslovom naslednja vprašanja: Ali že veste, da 80% vseh nakupov izvrše žene? da lepa izložba več velja ko lepa trgovina? da želi VBaka stranka ne samo, da se ji dobro postreže, temveč da se ji postreže tudi prijazno? da stranke posebno rade »gli-hajo« pri razprodajah? da hoče stranka, kateri ste enkrat popustili na ceni, da ji popustite nato vedno? da je zaradi tega najbolje, če imate v trgovini stalne cene; da prodajno osebje ne sme biti oblečeno niti po najnovejši modi niti ne sme biti oblečeno nemarno? da žele gospe, da jim postrežejo pomočniki, gospodje pa, da jim postrežejo pomočnice? da varčevanje pri reklami nikakor ne more povečati dohodkov trgovine? da imata prva in zadnja stran v listu dvakrat tako veliko vrednost za inserate ko strani sredi lista? da povzroča slabo vodeno knjigovodstvo davčne kazni? da mora trgovec v prepiru s svojim odjemalcem vedno spoznati svojo krivdo? da mora biti trgovec varčen, ne pa malenkosten? da je mnogo bolje v zmešnjavi pozdraviti tudi čisto tujega človeka, kakor pa ne pozdraviti stalnega odjemalca. Praktični »Službeni list« vLbaU?e n“praVe dravske bano-tlredL 16i februarja objavlja: pP„\ ° ° k°ntroli cen — Seznam vilniL v Za .kontr°lo cen - Pra rod ° ustroju in poslovanju na-Prav;P\ feva,'dskega fonda — Črnskih , ? višini Popevka ob-Mskon, .ua bivanie tujcev liani • ODletnima zvezama v Ljub-JJdUl m Mariboru. Kaj je uspeh? Mnogo se govori v poslovnem svetu o uspehu. Vsak pa po svoje tolmači poslovni uspeli. Nekateri smatrajo za višek uspeha to, da se vsako leto poveča premoženje poslovnega človeka, pa če bi to premoženje ležalo še tako mrtvo. Drugi vidi uspeh v tem, če se je povečala trgovina, če ima podjetje vedno večji promet, pa čeprav je materialni dobiček pri tem neznaten. Skratka bi mogli reči, kolikor glav, toliko naziranj o uspehu. Zato tudi mi ne bomo podajali tu določene definicije o uspehu, temveč bi priporočali v preudarek le nekaj misli. Nima pravega smisla, če človek samo kopiči denar za svoje dediče, če vse življenje skopari in če si nič ne privošči. Kdor dela, ima tudi pravico, da ima nekaj od življenja. Nekaj drugega bi bilo, če bi kdo zbiral premoženje le zato, da ustvari veliko ustanovo in da z njo pomaga splošnosti. Takšne visoke misli posvečujejo namen in ustvaritelji takšnih ustanov so dobrotniki svojega naroda. Ti niso živeli zaman. Lepo zadoščenje ima človek, če vidi, da se njegovo podjetje lepo razvija, da zavzema vedno boli vodilno mesto. Napredek podjetja vzpodbuja Človeka k Še večji delavnosti, rastoče podjetje pa jo tudi pridobitev za javnost, ker ustvarja vedno nove možnosti zaslužka. Rast podjetja je na vsak način poslovni uspeh. Toda tudi le v tem primeru, če je poskrbljeno, da bo to podjetje uspevalo tudi še po smrti lastnika, da ne bo po njegovi smrti propadlo, ker v tem primeru je bil ves uspeh le sila kratkotrajen. Pravi uspeh mora vedno imeti tudi neki pameten smisel, da ne daje samo dela in muk, temveč da donaša tudi prednosti in dobrote. Pravi uspeh izvira zato iz optimističnega gledanja na svet, iz radosti do življenja in delavnosti ter ima svoje korenine v ustvarjalni sili človeka. Zato ni uspeh identičen z dobičkom, temveč je nekaj več, je dobiček, ki ima smisel, ki je koristen ne samo za onega, ki ga doseže, temveč tudi za vso družbo, za ves narod! Težkoče povečajo sposobnosti Vsakdanja fraza je že postalo, da govorimo o današnjih težkih časih. Res so težki, toda ne tako, da se ne bi mogle tudi sedanje težkoče premagati. Dosti poslovnih ljudi jih tudi zmaguje, toda vsi jih ne bodo. Zlasti pa ne oni, ki mnogo tarnajo, a tem manj delajo. Sposobni in ljudje močne volje si znajo vedno pomagati. Stiska dela ljudi iznajdljive in poslovni ljudje, ki prestanejo težke gospodarske čase, so dorasli tudi najtežjim nalogam. V dobah težkih kriz pade v resnici sicer marsikateri posameznik, toda stroka sama napreduje in zato slede navadno tudi časom stisk časi velikega razvoja in napredka. V časih stiske treba pač malo bolj napeti vse sile in vzdržati, da se doživi čas konjunkture, ki vsaki krizi sledi. Tudi iz te perspektive je treba gledati na težke čase. Krog odjemalcev se more vedno povečati Tudi trgovina z največjim krogom odjemalcev more še vedno pridobiti nove odjemalce. Kajti tudi pri največji trgovini je navadno število onih, ki niso odjemalci njene trgovine večje kakor število njenih rednih odjemalcev. Zaradi tega je zelo napačno, če trgovec ne posveča pridobivanju novih odjemalcev vso pažnjo. Kajti od starih odjemalcev vedno kateri odpade in če ga ne nadome-ste novi, mora trgovec nekega dne ugotoviti, da je število njegovih odjemalcev padlo. Morda celo padlo v nevarnem obsegu. Pravilno je, da se starim in zvestim odjemalcem posveča prav posebna pažnja, toda tudi prizadevanje za razširjenje kroga odjemalcev mora biti vedno živo. More se reči, da začne v tistem hipu nazadovati tudi najbolje vpeljana trgovina, ko ne polaga zadostne važnosti ua pridobivanje novih odjemalcev. Zato mora biti reklama vedno Naša filmska in industrija Obe trpita za pomanikaniem kapitala Filmska trgovina je odvisna predvsem od razvoja kinematografskih podjetij. Ta podjetja pa se pri nas še niso mogla dovolj razviti, ker je pri nas Se mnogo premalo kinematografskih gleda-lišč. Lastne filmske proizvodnje skoraj nimamo. Zabavnih domačih filmov sploh ni, proizvodnja kulturnih in reklamnih filmov pa je zelo omejena. Tako smo v L 1938. pioizveli skupno 68 filmov v dolžini 16.088 metrov, dočim smo uvozili 9*25 filmov v dolžini 934.582 metrov. Izdelali smo torej manj ko 2% skupne dolžine filmov, ki smo jih uvozili. Pa še to majhno količino domačih filmov je izdelalo 14 podjetij. Glavni nedostatek za razvoj filmske proizvodnje in trgovine je pomanjkanje kapitala. Tudi denarni položaj večine filmskih in kinematografskih podjetij je slab. Posledica tega je, da trgovina ne more dobiti od kinematografov višjih cen. Posamezne filmske aparature se ne morejo pravočasno obnoviti. Posamezna podjetja morejo le v redkih primerih nabaviti zadostno število filmov iz tujine. Dostikrat morajo ta podjetja iskati kredite po zelo neugodnih pogojih. Mnoga podjetja so v neprestanem laviranju v upanju, da končno vendarle pride veliki uspeh. Izjemo tvorijo ameriške podružnice. Kazen njih more le malo-katero drugo podjetje uvoziti po 20 do 30 filmov. Tuji filmi se morajo takoj plačati ter veljajo od 20.000 do 250.000 din. K temu je treba prišteti še stroške za kopije, carino, dovoz, cenzuro, davke, prevod naslovov itd., kar znaša skupno povprečno po 37.000 od filma. Vstopnine v kinematografih so nizke ter znašajo povprečno v Zagrebu od 6 do 7 din, v Beogradu povprečno do 10 din, v provinci pa s<> vstopnine mnogo nižje. Silno visoke so davščine ter gre v Zagrebu ena tretjina vstopnine za takse, v Beogradu le 26%, dočim v Ljubljani skoraj 40%. Ker nimajo kinematografska gledališča velikih sredstev, se filmski aparati ne morejo obnoviti, niti temeljito popraviti, a tudi prvovrstno osebje se ne more nastavili. Posledica tega je, da pri nas traja povprečno ena kopija samo 70 do 80 terminov, dočim traja v zapadnih državah 150 terminov. Nekateri kinematografi na deželi ■ uničijo kopijo že po par predstavah. Pred nekaj leti je bila še vsa filmska trgovina koncentrirana v Zagrebu. Kasneje so se nekatera podjetja preselila v Beograd. Vendar pa je še danes v Zagrebu 14. v Beogradu pa le 4 in v Ljubljani 1 podjetje. Od tujih filmov je bilo leta 1934. 50 odstotkov iz zapadnih držav, lani pa že 70%. Devizne omejitve po vojni «o vplivale tudi na uvoz filmov it zapadnih držav. Nemška filmska proizvodnja se je v zadnjem času nekoliko zboljšala. Uvoz madžarskih filmov je sedaj dovoljen, dočim je bil še pred kratkim prepovedan, Tudi italijanski filmi prihajajo sedaj v Jugoslavijo. Dose-daj smo kupili približno 40 madžarskih in 12 italijanskih filmov. Premiere se predvajajo proti participaciji razposojevalnie v višini 30 do 85% bruto dohodkov, reprize pa proti pavšalni licenci od 800 do 10.000 din (Ljubljana je plačala tudi: že 15.000 din) z ozirom na film, kraj in kinematograf. Film je postal danes mnogim ljudem že potreba in je izgubil svoj luksuzni značaj, dočim so mnogi pri nas filmu še vedno na sprotni. Na vsak način pa je film pri nas preveč obdačen. Mnogo bi se zboljšal tudi položaj filmskih podjetij in kinematografov, če bi znala vsa ta podjetja skupno orga-rlizirati dobro reklamo in se tudi dogovoriti glede premier. Posebno z reklamo bi inogla naša filmska {todjetja še znatno dvigniti svoj: poslovni uspeh. A ta reklama je pri nas še vedno slaba. Treba bo še mnogo naporov in izkušenj, da se bo inogla razviti pri nas kinematografija in zlasti proizvodnja filmov. Poskusi, da bi se to doseglo z dekreti ranjeni od zgoraj, so dali dosedaj absolutno samo slabe rezultate. Edino zasebna iniciativa se more tu uveljaviti in se tudi bo, če se ji bo pustil primeren dobiček. Tudi za davčno upravo ne sme biti filmska trgovina in proizvodnja le davčni objekt. čuti se pomanjkanje konopljinega semena Zaradi dobre konjunkture za konopljo se kmetovalci vedno bolj zanimajo za to kulturo in se je zato začelo veliko povpraševanje po konopljinem semenu. Na vsak način se bo letos s konopljo posejana površina znatno povečala. Letos je znašala 35.000 jutrov. Domača proizvodnja konopljinega semena pa bo komaj pokrila potrebe za posojanje iste ploskve ko lani. Cena semena je v stalnem dvigu in se sedaj giblje med 18 in 20 dinarji za kg. Nabava semena v tujini zadeva na težkoče, ker Romunija in Madžarska, ki imata sicer neke presežke, omejujeta izvoz konopljinega semena. Kmetovalci pričakujejo, da uvozi seme država ter da ga jim proda po nižji ceni, kakršna pa se zahteva ua domačih tržiščih. LJUDSKA POSOJILNICA v LJUBLJANI s. z neom. Ljubljana, Miktoiiieva cesta 6, v lastni palaii nasproti hotela »Union*' Obrestuje hranilne vloge najugodneje • Nove in stare vloge, hi so v celoti vsak ias razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi po 5% Zahvala šole na Lešah-Prevaljah Državna narodna Sola na Lešah-Prevaljo je jx>slalu Združenju trgovcev v Slovenjem Gradcu naslednje pismo: »Podpisano upraviteljstvo ljudske šole na Prevaljah se uglednemu naslovu iskreno zahvaljuje za obilno pomoč naši revni deci. Po Vašem gospodu predsedniku je bilo obdarovanih 71 otrok v šoli na Lešah s čevlji, obleko in perilom. Storili sto s tem več, kot je bilo Vaša dolžnost tako v narodnem kot v socialnem oziru. Ce bi vsi tako socialno čutili, bi bilo pač marsikaj bolje na svetu. Izvolite sprejeti v imenu naše revne dece kot tudi v imenu vsega učiteljskega zbora naše šolo najlepšo zahvalo. Obenem pa prosimo, da bi svoje naklonjenosti tudi v bodoče ne odloguili našim Lešam, kjer živijo dobri, a revni ljudje.« Združenje trgovcev pa so obenem zahvaljuje vsem onim gospodom, ki so prispevali k tej akciji s svojimi prispevki, da so bili revni otroci obmejnih šol na Lešah in Ojstrici nad Dravogradom za božič obdarovani in s tem beda obmejnega prebivalstva omiljena v tej hudi zimi. Združenje trgovcev v Slovenjem Gradcu. vodkinja Lina Dekleva, zasebnica v Ljubljani. Elizabeta Peterka, Ljubljana, trgovina s platnom. Izbrišejo so javne družbenice: Elizabeta Ober-elgner, Frida Malec in Amalija Verbar ter je zato prenehala javna trgovska družba. Edina lastnica jo sedaj Kasti Franja. Obratni predmet: odslej prodaja manufak-turnega in modnega blaga na drobno. Produkta, tovarna za kis in ke- mične proizvode, družba z o. z., Ljubljana. Osnovna glavnica so je zvišala od 180.000 na 200.000 din. in jo v gotovini popolnoma vplačana. M. Šumak, ekspert jajc in perutnine, Ljutomer. Bosedilo firme odslej: Šumak Mirko, izvoz jajc v Ljutomeru. Izbrisalo so so naslednjo tvrdke: Specia, trgovski komanditna družba P. Kozamernik ~ zaradi opustitve obrata. Zagrebške gospodarske organizacije in revizija tujcev Odbor zagrebških gospodarskih organizacij je sprejel stališče, da nima nič proti onim tujcem, ki so legalni lastniki industrijskih obra tov ter tudi no proti onim, ki že leta dolgo na legalen način oprav Ijajo trgovinski jmsel v naši državi. Zahteva pa najbolj rigorozno revizijo dovoljenj za vse one tujce, ki so j»o 1. 1930. prišli v našo državo in naše gospodarstvo. Treba je namreč upoštevati, da so ravno po letu 1930. razni režimi in njih predstavniki izkoriščali dotok tujcev ter jim podeljevali dovoljenja in koncesije, čeprav ni bilo to niti najmanj potrebno. Posebno veliko število takih tujcev se opaža v vrstah trgovskih agentov in zastopnikov. Z revizijo naj so uničijo vsa ta dovoljenja, ki so bila na prej opisani način izdana. Enako se naj postopa tudi s tujci nuine-ščenci ter naj se v IkkIočo pri izdaji dovoljenj vedno predhodno zasliši medzbornični odbor. Vsi tujci pa, ki nelegalno opravljajo katero koli gospodarsko delo, naj se takoj izženejo iz države. Ti predlogi bodo predloženi banski upravi, da jih čim prej izvede. frgovinski register Trošarina na vino in cena vina Vlada pripravlja ostre ukrepe proti neupravičenemu zvišanju prodajne in znižanju nabavne cene vinu nega ministrstva vsem davčnim upravam in oddelkom finančne kontrole, da budno zasledujejo položaj na trgu z vinom in žganjem ter da zbirajo podatke o nabavnih in prodajnih cenah pred uvedbo državne trošarine. Zlasti naj pazijo, če so bile cene v trgovinah in gostilnah neupravičeno zvišane. Ce bi ugotovili, da se trošarinskn reforma izkorišča, da se pobira od kousumentov trošarina na ta na čin, da se znižujejo nabavne cene, se mora ta neupravičeni zaslužek v celoti obdačiti. Fin. ministrstvo nadalje naglasa, da bo odbilo vse olajšave onim, ki bi uvedbo držav ne trošarine skušali na opisani način'izkoristiti za sebe. Deputacija kmetovalcev iz Srbije je obiskala podpredsednika vlado dr. Mačka in se mu pritoževala, da so {»o uvedbi državne trošarino na vino in žganje padle cene vinu in žganju ter zato prosi, da pomaga vlada kmetovalcem. Dr. Maček jim je odgovoril, da po njegovem mnenju ni jmdla cena vinu in žganju zaradi državne trošarine, temveč zaradi trusta, ki da so ga napravili prekupčevalci, ki hočejo izkoristiti trošarino v svojo korist. Ta trust pa bo Pri-zad razbil. Ce se pa to Prizade ne bo posrečilo, so bodo izdali drugi ukrepi. V zvezi s teni vprašanjem je priporočil davčni oddelek fiiianč- Sezona vinskih Vpisalo so so naslednjo spremembo in dodatki: Lastni dom, družba s o. z. v Ljubljani. Spremenila so jo družbena pogodba. Poslovodja zastopa družbo samostojno. Izbrišeta se poslovodja dr. Josip Furlan in Franc Furlan. Vpiše pa so poslo- Severna Slovenija jo posebno znana po svojih izvrstnih vinih, ki slove no samo po vsej državi, temveč tudi v inozemstvu. Saj so šla naša kvalitetna vina pred vojno po vsej Avstriji in tudi v Francijo, kjer so jih mešali s svojimi vini. Dandanes je izvoz naših vin razmeroma malenkosten, vendar gre še vedno precej dobre kapljice v inozemstvo, skoraj izključno v sosednjo Nemčijo. Od vinarstva živi pri nas ua tisočo ljudi, zato je tudi razumljivo, da se trudijo vinogradniki z vsemi silami, da vnovčijo svoj pridelek. Po zgledu inozemstva so že pred leti pri nas uvedli vinske sejme, združene z vinskimi razstavami. To posečajo zlasti naši gostilničarji, ki hočejo nuditi svojim gostom ros prvovrstno domačo kapljico, pa tudi vinski trgovci in dru gi interesenti so med rednimi po-sostniki teh prireditev. Zadnjič jo bil vinski sejem Ormožu, na programu sta sedaj zopet dva, in to sredi naših vinorodnih krajov. Za interesente je važno, da v dveh dneh lahko po-setijo obe prireditvi in kupijo ono vino, ki bolj ustreza njihovemu okusu in potrebi. V Ptuju 1k> vinski sejem dne 10. in 11. marca vos dan v bivšem re-fektoriju Forkovega muzeja, ki je sedaj adaptiran za slične prire ditve. Razstavljena bodo zgolj najboljša stara in nova vina iz Slovenskih goric in Haloz. Prijave naj pošljejo razstavljalcl najknsne-e do 28. februarja. V Ljutomeru bo vinski sejem prihodnji dan, dno 12. marca v dvorani g. Zavratnika. Razstavila sc bo najboljša kapljica iz ljutomerskega, gornjeradgonskega in štrigovskega vinskega okoliša. Prijave je poslati do 7. marca, vzorce vino) pa do 10. marca občinski pisarni v Ljutomeru. V obeh primerih Ivo na razpolago obilo sortnih in mešanih vin zadnjega in prejšnjih letnikov. Novo vino jo dobro dozorelo in je prav harmonično in dobro pitno. Vina se bodo tudi ocenila. Sejma se otvorita zjutraj in zaključila šele zvečer. Železniške zvezo so zelo ugodne. Trgovski pomoinik s prakso trg. potnika, zmožen samostojnega vodstva, išče odgovarjajoče mesto. Ponudbe pod »Prlma reference«. Železninar vajen engro ali detail trgovine in aranžiranja izložb, samostojna mlajša moč, želi premenitt službo. Cenjene ponudbe pod »Vsestransko uporaben«. Doma in po svetu Pogreb Ljube Davidoviča je pokazal, kako visoko Je cenila in spoštovala vsa Jugoslavija pokojnika. Po vseh ulicah so bili gosti špalirji ljudstva, pogreba so »e udeležili zastopniki vseh strank, vlade in vseh naj višjih korporacij. Ljubljansko univerzo je zastopal rektor dr, Slavič. Cela vrsta politikov se je poslovila od pokojnika, cerkvene obrede pa je opravil sam patriarh. Poštenost, svobodolj ubnost in demokratičnost so Davidoviču za vedno pridobile ljubezen ljudstva. Zadnja pot Ljube Davidoviča je bila tudi njegova zadnja zmaga. Predsednik vlade Cvetkovič je v svoji topli izjavi o pok. Davidoviču med drugim navedel, da »e je leta 1930. dogovoril z Davidovičem, da je treba povesti med ljudstvom proti režimu ostrejšo akcijo. Nato so se sestali na njegovem stanovanju v Nišu Davidovič, Jovan Jovanovič, dr. Korošec, Miša Trifunovič in dr. Kostič. Ko so potem potovali v druge kraje, so bili n a krat ustavljeni od policijskega uradnika, ki jim je prepovedal nadaljnje potovanje. Dejal je Davidoviču, da je v okraju vse mirno, toda nadaljnjega potovanja ne sme dopustiti. Davidovič je nato dejal: če j. vse v redu, moremo še bolje nadaljevati svoji delo in zato vas prosimo, da se za nas ne skrbite. Po tej turneji so se vsi drugi vrnili v Beograd, ko pa je prišel Cvetkovič v Niš, mu je policija sporočila, da je kaznovan na mesec dni zapora ter je to kazen tudi odsedel. Za predsednika demokratske stranke je bil Izvoljen Milan Grol, ki je že vse zadnje leto vodil posle stranke. Vse svoje premoženje je zapustil Družbi sv. Cirila in Metoda v Celju umrli šolnik in nacionalni delavec E, Lilek. Čast njegovemu spominu! Hrvatski Bunjevci, ki žive na Madžarskem, bodo zaželi izdajati svoj list, ki ga bo izdajal njih voditelj Anton Karaganič. Volilni red za hrvatski sabor določa, da izgube mandat poslanci, ki kot odvetniki opravljajo posle, katerih rešitev je odvisna od upravnih oblasti. Zagrebški odvetniki to določbo odobravajo, ker je v interesu čistosti uprave ter ugleda odvetniškega stanu. Nemci na Hrvatskcm bodo pri volitvah v hrvatski sabor nastopili z lastno kandidatno listo. Tako poroča »Vreme«. Zavod za italijansko kulturo je bil v četrtek v navzočnosti kneza-namestnlka Pavla, italijanskega prosvetnega ministra Bottaia in drugih odličnikov slovesno otvorjen. Znani francoski pisatelj George Duhamel je prišel v Beograd, da se udeleži slovesne otvoritve francoskega doma v Beogradu. Zagrebška policija dobi nove uni- »POMLADANSKI DUNAJSKI VELESEJEM Sl vili OD 10.-16. MARCA 1940 TEHNIČNI VELESEJEM DO 17. MARCA Poljedelski stroji, avtomobili, stavbarstvo, stroji in orodij, tehnične ureditve, industrijski proizvodi, nemški industrijski polfabrikati, »hiša mode«, modna industrija, ume m obrt itd. • • • Vse informacije se dobijo pri častnem z^topniku *a banovino Hrvatsko in dravsko ^»ovino- J. Kulhanek, ZAGREB, Iliča 9, tel. 24307 h, pri generalnem zastopniku za kraljerino Jugoslavijo: H. PfannenstUl, BEOGRAD H., Brankova 8, telefon 30881. Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebne popuste na železnicah kralj. Jugoslavije in na nemških državnih železnicah. forme, ki bodo bolj športne. Število stražnikov se pomnoži od 838 na 1450. Policija je tudi že dobila motorno strojnico, bo pa še boljo opremljena z orožjem. Skozi Ljubljano je šel vlak poljskih beguncev, v katerem je bilo 10 moških, 100 žensk In 156 otrok. Potujejo skozi Italijo v Francijo in nato v Alžir. Na ljubljanski no~ staji je pogostil begunce krajevni odbor Rdečega križa. Prizad je dal 4 milijone din za, preskrbo revnih kmetov s semen.-) skim žitom. Velika burja, kakor je še to zimo ni bilo, je divjala v četrtek v Pri-I morju. Veter je dosegel hitrost do; 105 km na uro. Morje je bilo silno! razburkano, vendar pa se je ladjamj posrečilo, da so brez posebnih nesreč prišle v pristanišča. V Splitu je padla temperatura na —4" C. Pripravljalna dela za dvig tor-pedovke »Ljubljana« so končana in bodo začeli prihodnji teden torpe-dovko dvigati. _ Delavci v cementni tvoruici družbe »La Dalmatienne« so začeli stavkati, ker noče družba podpisati kolektivne pogodbe na podlagi minimalnih plač, ki jih je predpisala ekspozitura banske uprave. Zaradi pomanjkanja premoga so bile šole v Mariboru zaprte za en teden. Komunska vlada je izdala na-redbo, s katero je postalo or ožjo, poljskih beguncev last romunske države, ki se ne sme odtujiti. Zadnje finsko poročilo pravi, da so odbili pri Tajpalah celo vrsto sovjetskih napadov. 1000 madžarskih prostovoljcev je prišlo v Pariz, odkoder odpotujejo; v London in, nato na Finsko, kjer! vstopijo v finsko vojsko. Vsi so' zelo dobro opremljeni. Izjavljajo, da pride za njimi še 10.000 madžarskih prostovoljcev. Druga kanadska divizija bo V kratkem poslana v Anglijo, da tam nadaljuje vežbanje s prvo, nakar bosta obe poslani na fronto. Nizozemska vlada je poslala parlamentu zakonski predlog o naknadnem kre-utu 40 milijonov goldinarjev za narodno obrambo. Pred kratkim pa je zahtevala izreden kredit v višini 50 milijonov goldinarjev za izpopolnitev letalstva. Norveška je izgubila od začetka vojne 51 trgovskih ladij s tonažo 175.000 ton. 350 norveških mornar-ev je pri tem izgubilo življenje. Samo v februarju je bilo potopljenih 19 norveških ladij. Po ameriških uradnih podatkih je zaprosilo v zadnjih mesecih pol milijona ljudi v pokrajinah, ki so pod nemško oblastjo, za dovoljenje, da se izselijo v USA. Za direktorja »Hermanu G5ring Werke« bo baje imenovan bivši predsedn. Reichsbanke dr. Schacht. Turške državne oblasti so spr*>-jele v službo poljske inženirje in strokovnjake. Tudi turška mesta nameravajo zaposliti poljske strokovnjake. Nov velik potres je bil v Anato-liji. Potres je imel tem težji učinek, ker je bil v zgodnjih jutranjih urah, ko so ljudje še spali. Ljudje se boje novih potresov, ker' so ti vulkanskega izvora. Belgijska vlada namerava izdati ostre protikomunistične ukrepe. Občni zbori Centralna vinarna, d. d. v Ljubljani, eirna 15. rodni občni zbor T soboto 9. marca ob IG v svojih prostorih v Ljubljani, Frankopan-aka ulica. Delnice se morajo predložiti vsaj tri dni pred občnim zborom. Sejmi 25. februarja: v Rajhenbergu. 26. februarja: v Motniku, Središču, Blanci, Dol. Lendavi. 27. februarja: v Metliki, Igu, Ormožu, Mariboru. 28. februarja: v fcirih, Celju, Ptuju, Trbovljah, Vitanju, Lembergu. 29. februarja: v Toplicah. 1. marca: v Trbovljah, Slov. Ko-ujicah, Krki v okr. Videm, Novi va3i, Marcnbergu, Mariboru, Planini okr. Šmarje pri Jelšah. 2. marca: v Celju, Slov. Gradcu, Brežicah, Trbovljah, Križevcih okr. Murska Sobota. M*M| »Ko„o„Ii J**«. l««<. "I« J"*«« «* ta« n-. Aleksander JelMnlkar, tek, .laka™, ,Marka,., d. d, ,„m preMavnlk Ote«, Mikalek, »I , Lt«bl).nl.