St. MittUM o Hirate trni pusta) v Trstu, v četrtek 20. Julii« 1922 Posamezna Številka 20 stotink Letnik XLVH Aslffce^ jtijpje. pisma st i. tcekopi1 Stefan Godina. — Lastnik zsaSa sa mesec L 7. —,8 ne» Za iaosemstvs nesečno 4 li* . ivo; ulio. sv. Fran£i§ka ^pttžfaj^ ureintih^ NefrMkiraoa 'Izdajatelj In odgovoril urednik TisjEtisksnu Edinost v—- * (9.56. pol * *> " l Telefon r. & &. 11-67. Puamezne številke v Trstu in okolki po 20 stotink. — Oglasi se ražnoajo % firokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev fn obrtaikov nm po 40 cent eem tnice, in sahvsle, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L % — Mali oglasi po 30 si beseda, niajnauj pa L 2 — Oglasi ■sročnica In reklamacije se po&ljajo Izklicno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FranOSka Asiikega itev. 20» L nadstropje. — Telefon uredništva k uprava 11-47.! Razgovor posl. dr. Wilffana z dopisnikom „Tribune" in „Resfo del Carlino (unitari), da sliši od njega, kaj je na stvari in katera sodba je prava. Uvodoma sicer tudi ta dopisnik da razumeti, da ga slovenske izjave ne prepričujejo in da ;e bolj nagnjen na to, da verjame listom «Piccolo» in njemu podobnim, nato pa prinaša sledeči razgovor z našim poslancem: Ne glede na dejstvo, je začel dr. Wilfan, da je popolnoma nesmiselno hoteti ugotovit-' med jul'*skimi Slovani obstoj ene iredentistične struje in druge, ki je nasprotna, je tudi skrajno zgrešeno, če se govori o razkolu, ki bi bil nastal med nami Slovani z ozirom na sklepe Goričanov. Po teh sklepih je položaj izvanredno čist in jasen. Slovanska politična organizacija, ki jo je do sedaj predstavljalo samo Politično društvo «Edinost» v • Trstu, bo sedaj predstavljana od dveh bratskih društev: eno bo za Trst in Istro, drugo pa za Goriško in za tiste kraje Kranjske in Koroške, ki so priklopljeni k Italiji. tržaškega središča. Avtonomija goriških Slovencev je torej relativna. Izraža se v 1em, da bodo Goričani v sporazumu z ostalimi julijskimi Slovani reševali vprašanja čisto lokalnega značaja, čeravno bodo ta vprašanja v bistvu tudi nacionalna. Vprašanje; Ne glede na razloge, katere navajate, g. poslanec, da utemeljite sklep Goričanov, ali niso mogoče uplivali drugi elementi, n. pr. verskega značaja, na ta, nje proti vsem funkcionarjem, ki se pokažejo nesposobni ali leni. In tu je ministrski predsednik odločno izjavil, da ne bo trpel pristranosti pri funkcionarjih, ki imajo nalogo, da pazijo na javni red. Vlada ne more trpeti okoli sebe nesposobnih in plačljivih uradnikov. Če uradniki delajo dragače, ima vlada ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, posredovati z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, Sedanja vlada, gospoda poslanci, — je nadaljeval Facta — bo nadaljevala svoje pomirjevalno delo, občuti pa tudi potrebo bolj intenzivnega m bolj strogega uveljavljanja zakona. Rekel bo kdo, da so to le dobri nameni, katerim ne bodlo sledila dejanja. Povedal sem Vam odkrito svoje mnenje, od Vas je odvisno, ali mi boste verjeli, V svojem življenju kot minister notranjih stvari sem imel eno samo željo: da delam dobro. To že Ho danes ponavljam. Naša država je še dale' od! položaja, ki ga da je prišlo do odcepitve, katera je bila, nekateri radi imenujejo kočljivega. Čemu kakor se zatrjuje, nameravana že davno?|zmanjševali naš ugled? Ne Odgovor: Izvzemši razloge zgolj osebne- ga značaja za nesoglasje med menoj in poslancem Ščekom, ni nikakega bistvenega političnega razlikovanja. Uporabljam baš priliko, da odločno zanikam vest, ki jo je prinesel neki tržaški list, da bi bilo prišlo nedavno do odkritega spora med- menoj in poslancem Ščekom o priiiki zborovanja v Herpeljah. Na tem zborovanju sploh nisem bil navzoč, bil sem pa navzoč pri ustanovnem občnem zboru političnega društva v Gorici, kjer sem podal pozdrav in voščilo društva »Edinosti, kateremu sem predsednik, in povdarjam, da je takoj po meni govoril poslanec Šček, ki je v popolnem skladu z mojimi nazori stavil predloge za bodoče delovanje goriškega društva. Vprašanje; H koncu, gosp. poslanec, koliko je resnice na vesti, da se bo tržaško glasilo «EdinosU razdelilo za skupno rabo Gre Lorej za enostavno teritorialno islrske'tržaške m *onskc skuP"*e?. . razdelitev, ki so jo predlagali Goričani,! Odgovor: To je gola in debela izmisljo- orez razlike v ciljih in namenih, edino v to; tina. Tozadevno ni bil stavljen mkak - - . i " - in povdarjam, da list ni last svrho, da se na Goriškem, kjer imamo prav predlog - , tržaškega političnega društva ampak konsorcija, ki upravlja tiskarno. Ker ni specijelne potrebe, naše politično delovanje bolj poglobi. Vprašanje: Zakaj pa se taka centralizacija ni izvršila tudi za zaščito slovanskih interesov v Istri? Dr. Wi)fan je odgovoril: Ker Istra nima pravega središča, v katerem bi se z naše strani moglo razviti plodonosno delo za Slovane te dežele. Ali bolje: tako središče so Slovani imeli-: Pula. Toda iz tega mesta so bili Slovani dobesedno izgnani. Za Istro ne obstoja drugo mesto kakor Trst, kjer se more delati do neke mere varno. Vprašanje: Z ozirom na ustanovitev samostojnega goriškega političnega društva, govora o pretveznemu razkolu bo list, služeč interesom tržaškTh, isirskih in goriških Slovanov, dejanski kakor v preteklosti služil celokupnosti Slovanov Julijske Krajine. Toliko razgovor. Jasni in točni odgovori pa so zaman. Dopisnik na koncu še enkrat povdarja, da ga ne prepričujejo in zapoje še enkrat znano «Picc olovo » pesem o slepem, nerazsodnem in neupogljivem naša dežela zahteva od vseh svojih sinov mir in slogo, poglavitna pogoja za njeno življenje. Ta pogoja mora vlada zagotoviti. Ona hoče Vaš odkriti odgovor in zato je prišla pred Vaj; ne more ostati niti hipa na tem mestu, če Vaše zaupanje ni odkrito. Mi smo pripravljeni na sodbo dežele in parlamenta in čakamo z visoko ginjenim in jasnim čelom* Prišli smo sem, ker to je naše mesto, dokler nas spremlja Vaše zaupanje, in s tega mesta mirno in lojalno čakamo Vašo sodbo, gospoda poslanci! (Odobr. na desnici, komentiranje na drugih prostorih.) Seja je bila nato-prekinjena do 16,30, Po zopetni otvoritvi zbornice sta bili predloženi dve resoluciji, ena za vlado, katera naj nastopi s čim večjo odločnostjo za ohranitev javnega reda, druga, predložena od poslanca ljudske stranke Sorgi-nattija, proti vladi, ki ni b3a v stanu zagotoviti red v državi. Po kratkih govorih liberalnega demokrata Luciana in demokrata Alessia je govoril fašist Mussolini, ki je naznanil, da je vodstvo fašistovske stranke pozvalo parlamentarno skupino, da naj glasuje proti vladi. Vzroki tega sklepa so skozinskoz političnega značaja in nimajo nič opraviti s parlamentarnim položajem. Fašistovska stranka ugotavlja z veseljem, da prihaja v socialistični in popolarski stranki do vedno večjih sporov. V socialistični stranki gre za vprašanje sodelovanja, v ljudski za Migiiolijev črni komunizem, ki ima v sami Ijuc&ki stranki mnogo nasprotnikov. Mussolini je obžaloval vladne ukrepe proti vladnim zastopnikom v Kremoni, ki so samo izvrSevali navodila vlade, naj se izogibajo prelivanju krvi. Nacikovanje ministrskega predsednika na sodnike tudi ni bilo umestno, ker sodniki so še tisti mali del državne hierarhije, kateremu se ne more očitati pristranost. Fašistovska stranka smatra za svojo dolžnost, da izstopi iz tržaškem «jugoslavizmu in iredentizmu* in v^dne večine, ker je nemogoče biti vladna ,__-rJiakoi-a stranka caenem delovati v deželi tako, o treznem pametnem goriškem «coiiaDora- _____ zionizmu». Padec Factove vlada Zaupnica vladi odklonjena z 2£8 glasovi proti 103 Govor ministrskega predsednika t parlamentu pritisk proti državljanom in proti državi. Nobena civilizirana država ne bi mogla trpeti takega stanja stvari, ki gre za tem, — ; " TZ— T-~ . * . m_ u , v I ljenje. Za tako stanje trenotku hudih in trdovratnih bojev, v I Utična siranka prevzeti odgovornosti imenu vlade sem jaz izjavil v zbornici, da; ^anes dvigamo svoj klic do vseh je treba priti zlu v okom z zblizanjem j ^^ ^ do'vseh možeVf ki ljubijo javni duhov in z nepristranost jo zakona. Imeli blagoJ.( da krepko podprejo vlado v njenem ---nado, da bo vstrajno delo pomirjeva-; nerazrušijivcm namenu, da ščrti z vsemi smo "• ——----» j - , 1 lici a^-i uoijiv cui uauiviiu^ nja bolj koristno nego vsako drugo, da se razpoložijivijni sredstvi in brez vsakega dovedejo vse bojujoče se sile k slogi m i obzira življenje m «?vt>bodo državljanov, spravi. Dovolite mi, da izjavim, da smo pDdlaga za to naše zadržanje je za nas temu delu posvetili vse svoje moči. V pre- pcpojno m svobodno izvrševanje zakono-pričanju, da bi sistem nasilnega zatiranja dajnega mandata, kar priznavamo za temelj uničil začasne uspehe ter vzbudil se bolj vsake druge javne svobode in ki jo ponov-ostra sovraštva in nasprotja, smo mislili, nQ delimo z vami. Z vašo zaslombo imamo da je dolžnost vlade, da se prištedi deželi lfden naroenf da vsporedimo s tem našim mogoče neozdravljivo vrsto bojev in na- zadržanjm postopanje vseh osrednjih in spr^tstev, katerih ne bi mogel pozneje no- lokalnih oblastev ter na točen način opo-ben korak več preprečiti ali ustaviti, hama zarjam0f da bomo odpoklicali vsakogar z narava borbe, ki je bila v teku, nam je javn^I1i -m strogimi ukrepi, kateri ne bi vzfcr.jala upanje, da bo čas in neprestano jzvrševaj svoje dolžnosti in ne zadostil svoji pomirjevalno delo kmalu dovedlo do tega, odgovornosti. To smo storili tudi o priliki da se bo ustvaril položaj miru, ki bi bil zadnjih žalostnih dogodkov- Parlament in plodonosen ne samo za vse stranke ampak država morata jasno zastopati to zadrža-za ponosno in silno življenje naše države. ^ nam ga vcleva potreba in vsakdo, ki Dodajam, da sem bil mnenja, da se ta se(ji na tej klopi, se mora tega držati To uspeh polagoma doseza. Dva meseca miru zadržanje se kaže v absolutnem spoštova-za časa genovske konference, ki se je ^ zakona ne samo, v kolikor zadevlje odigrala ob splošnem občudovanju sveta, zascbno življenje državljanov, ampak pred torej dva meseca prestiža za našo državo, Vsem v kolikor se tiče političnih in uprav-manifestacije vseh političnih barv, ki so se ^ pravic. Treba je, <£a čutimo vsi v tej vršile s popolno svobodo, tedni dela v zbornici, vlada in stranke, da z neredom krajih, kjer so bila drugače najbolj grenka ^ z nasiljCm ne more priti do nikakih po-naspretstva, sporazumi doseženi med de- ravnav. Kdor je za zakon, bo imel vso lavci, ki so bili razdeljen* od sporov, katert zaščito države, do katere ima pravico vsak so se zdeli neozdravljivi, splošen smisel za svoboden državljan svobodne dežele. Kdor poravnanje najbolj zagriženih navzkrižij je proti zakonu zapade neizprosnim in ne-so dajali pravico, da se je mislilo, da gremo upogljivim kazenskim zakonom države, jiočasi ampak sigurno nasproti toliko zaže- j Niso torej potrebna izredna sredstva, ki ijenemu miru. bi bila v navzkrižju s duhom svobode, ki V zadnjih časih so se odigrali žalostni je bil vedno najčistejši plamen naše države, in obžalovanja vredni dogodki, očiten znak, Toda dve stvari sta neobhodno potrebni: da imamo državljane, ki ne mislijo, da mo- zakonodajni ukrepi (ki bodo takoj predlo-rejo udejstviti tisto politiko svobode in ženi), ki naj omogočijo hitrejše in bolj pomirjenja, katero mora liberalna vlada v izdatno kazensko postopanje, da se ne prvi vrsti zasledovati Tudi ne manjkajo zgodi, da državljan, ki opusti tožbo, one-dogedki, ki kažejo na poskuse, četudi posa- mogoči sodniku kazensko postopanje; znezne in izolirane, da se izvrši nasilje in strogo nadzorovanje in takojšnje Dostopa- kakor mora delovati fašistovska stranka Sicer pa se bo fašistovska stranka kmalu odločila, ali naj bo legalitarna, ali pa uporniška stranka in ali naj še ostane v zbornici, ali ne. Vprašanje naslednika ga ne zanima, opozarja pa, da vlada, ki bo imela v svojem programu strojnice proti fašistom, ne bo mogla vladati Proti njej bo fašistovska stranka reagirala z največja odločnostjo in neusmiljenostjo. Po govorih zastopnikov raznih strank, ki so večinoma govorili proti vladi, je izjavil ministrski predsednik, da stavlja na Longi-nottijevo resolucijo vprašanje zaupanja. Res je, da je vlada bila že obsojena, toda mera se je priznati lojalnost, ko je stopila vendar pred parlament. Ugotoviti mora le, da je posebej omenjal v svojem govoru dolžnosti sodnikov, ker je njihova funkcija najbolj važna. Vršilo se je nato glasovanje. 288 poslancev je glasovalo za Longinottijevo resolucijo, torej proti vladi, 103 so glasovali proti resoluciji, torej za vlado, Longinottijeva resolucija je bila tako odobrena z veliko večino. Ministrski predsednik je izjavil, da si vlada spričo izida glasovanja pridržuje pravco do nadaljnjih ukrepov. Italijanski belgrajski poslanik conte Man-zoni t Rimu. RIM, 18. Poslanik conte Manzoni je dospel v Rim. Povabljen je bil od ministrstva za zunanje zadeve, da poroča o razlogih, ki so ga dovedli do tega, da je sprejel Ri-harda Zanella in se razpravljal z njun, V diplomatičnih krogih se ne prikriva, da je korak conte Manzoni-ja vzbudil živo presenečenje z ozirom na zadržanje Za-.. , , , , „ . ,, nella v zadnjem času posebno pa z ozirom i 1® bolgarska ladja «Boris» zapustila Varno, Jugoslavlla Vprašanje vojne odškodnine BELGRAD, 18. Na zadnji seji Narodne skupščine se je vršila razprava o izplačilu vojne odškodnine. Ob tej priložnosti je finančni minister dr. Kumanudi v skupščini očrtal položaj v katerem se nahaja vprašanje vojne odškodnine, ki se ima v glavnem izplačati osebam, ki' so trpele vsled vojne. Na sestanku v Londonu meseca aprila leta 1921. je Vrhovni zavezniški svet določil višino vojne odškodnine, ki jo ima Nemčija plačati zaveznikom. Višina vojne odškodnine je znašala 132 miljard zlatih mark Jugoslavija cd Nemčije na vojni odškodnini še ni ničesar do danes prejela. Vprašanje jugoslovenskega deleža na tej vojni odškodnini je bilo najpreje rešeno na konferenci v Spai tako, da bi Jugoslavija skupno z Romunijo, Grško in drugimi državami dobila 6 in pol odstotka odi celokupne vojne odškodnine. Med Jugoslavijo, Anglijo in Francijo pa je bil nato meseca julija sklenjen sporazum v tem smislu, da dobi Jugoslavija one svote, ki jo prejmejo zavezniki Potemtakem od celokupne svote bi na Jugoslavijo odpadlo šest miljard. Garancije za ta delež vojne odškodnine niso podane nikake. Vsa dosedaj od Nemčije plačana gotovina na račun vojne odškodnine je bila v porabljena v kritje okupacijskih stroškov Anglije in Francije. Dobave, dane cd strani Nemčije v času od maja 1921 do marca 1922 na račun obnove, pa predstavljajo vrednost 491 mi-ljonov 807 tisoč 211 zlatih mark. V materialu je Jugoslavija od tega dobila do 31. marca t. 1. vrednost 43,010.425 zlatih mark. Glavna reparacijska komisija je za leto 1922. določila jugoslovenski delež v materialu z vrednostjo 43 miljonov zlatih mark. Po ministrovi izjavi je državna blagajna izplačala državljanom ceickupni predujem na vojno odškodnino v znesku 788,606.243 dinarjev. V reparacijski fond je bilo do danes vplačanih 5,904.923 dinarjev. Glede živine na račun vojne odškodnine je minister izjavil, da je Jugoslavija prejela od Bolgarske do sedaj 4400 volov, 6000 krav, 350 bikov, 5000 konj in 12.000 ovac. Od Nemčije je dobila 11.962 konj in 839 goved. Sprejem živine iz Nemčije še ni končan. Živina dana od Bolgarske, je bila prodana na javni dražbi. Izkupiček je bil naložen v «fond za odškodnino živinorejcem », ki znaša sedaj okoli 31 miljonov dinarjev. Vsi fondi vojne odškodnine znašajo 38,809.000 dinarjev. Minister pravde Laza Markovič je pojasnjeval vprašanje vojne odškodnine s pravnega stališča. Izjavil je med drugim, da znaša vojna odškodnina za vojne oškodovance v Srbiji in Črnigori okoli 5 do 6 miljard. Pripravlja pa se obenem zakon, ki priznava odškodnino tudi Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki so se boriB za edinstveno državo in ki so trpeli škodo v letih 1914 in 1915. Posebno pozornost posveča vlada oškodovancem v Besni in Hercegovini. Po govorih raznih drugih govornikov je bila sprejeta resolucija, s katero se poziva vlada, da čim prej sestavi zakon o vojni odškodnini, pri čemer se morajo v prvi vrsti upoštevati vojni invalidi in gospodarski slabo stoječi sloji. Izlet srbijanskih kmetov v Slovenijo BELGRAD, 18. V srbijanskih kmetijskih krogih se vrše velike priprave za izlet kmetov iz Srbije, posebno iz Šumadije, v Slovenijo. Na ta način namravajo vrniti srbijanski seljaki slovenskim kmetom njihov lanski obisk. V to svrho je dal minister financ ministrstvu za poljedelstvo in vode na razpolago kredit v znesku 100.000 dinarjev. Bolgarska Neresnične vesti o Bolgarski SOFIJA, 19. Bolgarska brzojavna agencija javlja: Pooblaščeni smo od merodajne strani, da zanikamo vest, objavljeno v inozemstvu, da je angleški zastopnik v Sofiji zahteval od bolgarske vlade, naj razpusti komitaške tolpe. Ravnotako je neresnična vest, da je imel predsednik Stambulinski pogovor z zastopnikom Ke-mailove vlade v Sofiji, begom Foundom. Kemailova vlada nima zastopnika v Sofiji Dotični beg ne obstoja, kakor ne obstoja tudi albanski vodja Tour - Touli, ki da je prisostvoval temu pogovoru. Končno je povsem neutemeljena vest, da na njegove spomenice, poslane Zvezi narodov in genovski konferenci, kjer je dol-žil odgovorne italijanske vladne činitelje, da so podpirali neke reške stranke v na-sprotstvu z obvezami, sprejetimi v rapall-skem dogovoru. Korak conte Manzonija se smatra za samovoljnega. Vendar pa je prerano soditi, da bo odpoklican iz Belgrada. Krvavi spopadi med fašisti in nasprotniki Splošna stavka ▼ Pijemontn MILAN, 19. Ker se v Markah zbirajo vedno nove fašistovske naskočne Čete, je bila proglašena po vseh večjih mestih Pije-monta splošna stavka. V Novari se stavka nadaljuje. Tam so fašisti zažgali Delavsko zbornico. Prišlo je ponekod do hudih spopadov. Stavki so se pridružili tudi Dopolari polno municije za Kemailovo vojsko. Take ladje na Bolgarskem sploh ni. Rusija Položaj Ukrajine v sovjetski Rusiji. - Besedilo zvezne pogodbe med obema državama. PRAGA, 18. «Prager Presse* objavlja vlada ukrajinske socialistične republike na drugi strani sta sklenili na podlagi pravice narodov do samoodločevanja, proglašene od velike proletarske revolucije, v priznanje neodvisnosti in suverenosti obeh pogodbenikov in zavedajoč se potrebe, da združita svoje sile za obrambo in v prid svojemu gospodarskemu napredku, sta sklenili sprejeti to-Ie delavsko-kmetsko zvezo. Imenovali sta za svoje zastopnike: ruska sovjetska vlada predsednika sveta ljudskih komisarjev Vladimira Iljiča Ulja-novega-Lenina in ljudskega poverjenika za vnanje stvari Jurja Vasiljiviča Čičerina, ukrajinska sovjetska vlada pa predsednika sveta ljudskih komisarjev za vnanje stvari Kristjana Georgjeviča Rakovskega. Gori omenjeni zastopniki so sprejeli po proučitvi poverilnih listin, katere so našli popolnoma v redu, ta-le sklep: I. Ruska socialistiška federativna sovjetska republika in ukrajinska sovjetska republika sklepata medsebojno vojaško in gospodarsko zvezo. II. Obe državi smatrata za potrebno izjaviti, da moreta sprejemati v bodoče splošne obveze nasproti drugim državam le v skupnem interesu delavcev in kmetov, ki sklepajo sedanjo zvezno pogodbo, in da ne prehajajo na njiju vsled prejšnje pripadnosti k carevini nikake obveze. III. V boljšo izvedbo naloge, omenjene v čl. L, proglašata obe vladi te-le komisa-riate za skupne: 1) keraisariat za vojno in mornarico; 2) vrhovni gospodarski svet; 3) komisariat za trgovino z inozemstvom; 4) komisariat za finance; 5) komisariat za delo; 6} komisariat za promet in 7) komisariat za pošto in brzojave, IV. Zruženi ljudski komisariati obeh republik se priklopijo svetu Ruske socialistične federativne sovjetske republike in bodo imeli v svetu ljudskih komisarjev Ukrajinske socialistične so\jetske republike svoje pooblaščence, ki bodo potrjeni in kontrolirani od Ukrajinskega centralnega izvršilnega odbora in vseukrajinskega kongresa sovjetov. V. Ureditev in oblika notranje uprave združenih komisariatov besta določeni s posebnim dogovorom med obema vladama. VI. Vodstvo in kontrolo združenih komisariatov bodo izvrševali vseruski kongresi sovjetov delavcev in kmetov in zastopnikov rdeče vojske ter vseruski centralni izvršilni odbor, v katera bo pošiljala Ukrajinska socialistična sovjetska republika svoje delegate na podlagi sklepa vseruskega ko i-gresa sovjetov. VII. To pogodbo morajo ratificirati mero-dajna oblastva obeh republik. Ta spis je bil prečitan in podpisan v dveh izvodih v ruskem in ukrajinskem le-ziku v mestu Moskvi dne 28. decembra 1920. Na Lenina ni bil izvršen nikak napad LONDON, 19. «Times» javlja iz Rige, da tamošnja sovjetska delegacija odločno zanika vest o zastrupitvi Lenina tekom njegovega potovanja na Kavkaz. Sibirski nadškof Anatolj obsojen na smrt RIGA, 18. Iz Moskve javljajo, da so boljševiška oblastva obsodila sibirskega nadškofa Anatolja na smrt, ker jim ni hotel izročiti cerkvenih dragocenosti. Francija Poincarejev sestanek z Lloydom Georgeom PARIZ, 19. Listi javljajo iz Londona: Po vesteh iz merodajnih krogov je še vedno negotovo, ali namerava Poincare potovati v London, da se pogaja z Lloydom Georgeom, čim bo pručil poročilo odbora za garancije. Po istih informacijah ne pričakujejo v Londonu francoskega ministrskega predsednika pred začetkom avgusta. Z ozirom na Poincarejevo potovanje v London javlja agencija «Havas», da je Poincare uradno javil v London, da ne more določiti dneva svojega sestanka z Lloydom Georgejem, preden vidi poročilo garancijskega odbora, ki bo dalo eventuel-no podlago za pogajanja o odškodninah. Ta pridržek pa nikakor ne izključuje možnosti sestanka, ki se smatra za potrebnega toliko v Parizu, kolikor v Londonu. Anglija Vprašanje mandatov v aMških kolonijah pred Zvezo narodov LONDON, 19. Svet Zveze narodov je v današnji seji odobril soglasno dodelitev mandatov afriških kolonij z garancijami, ki zagotavljajo popolno trgovsko, industrial-no, versko in kulturno enakopravnost državljanov vseh držav, ki so člani Zveze narodov. Ni torej nikakih privilegijev za državljane držav, ki imajo mandate. Kako sta bila morilca maršala Wilsona obsojena na smrt LONDON, 19. Tekom razprave, ki se je končala s smrtno obsodbo moriJcev maršala Wilsona, je obtoženec Refinald Dunn poizkušal opravičiti svoj čin. Opozoril je sodnike, da se je boril v vojni v angleških besedilo pogodbe, sklenjene med Ukrajino!vrstah. «Boril se sem — je vzkliknil — za in sovjetsko Rusijo pozimi I. 1920.-21. Iz'pravice, katerih prvoboriteljica je bila te pogodbe je razvidno, da se bodo vodile Velika Britanija, toda videl sem, da se te važnejše politične, gospodarske in vojaške pravice ne uedjstvujejo na Irskem in sem zadeve skupno in da ima Ukrajina le go-^ poizkušal izvršiti velik čin.» Poudarjal je tovo vrsto avtonomije v okrilju federativne ob zaključku svojega govora čistost svojih sovjetske republike. Karkovska vlada je namenov in izrazil prepričanje, da bo ta t • f 1___11_____1 * 1 i . ■ li.l-.1 r>» «•> Jnn iicItiio cnrlKn merodajna le za kulturne zadeve, šolstvo in socialno skrbstvo. Pogodba se glasi: «Vlada ruske sociali- čistost priznana na dan zadnje sodbe. O' Sullivan je samo izjavil, da je vsebovano vse, kar je imel povedati v pismu, stične zvezne sovjetske republike na eni in izročenem predsedniku sodišča, katerega Stran It »EDINOST« V Trstu, dne 20. julija 1922. pisma pa ta ni hotel prečitati zaradi Izključno političnega značaja njegove vsebine. Smrtno obsodbo sta morilca poslušala povsem mirno. Dunn je nato izavil, da to sodišče ni nikakor merodajno za politične zločine. O' Sullivan pa je ginjeno vzkliknil, da je ponosen, ker gre v smrt za Irsko. Ko sta obsojenca zapuščala sodno dvorano, je vzkliknila neka ženska med občinstvom, najbrž Irka: «Na svidenje U Vojna na Irskem DUBLIN. 19. Po zadnjih vesteh se nadaljujejo uspešno operacije vladnih čet v juini in zapadni Irski. Vstaši so zažgali vojašnico v Klonelu, in so morali pozneje izprazniti mesto, ki je bilo ena njihovih najvažnejših postojank. Na zapadu so bili vstaši povsem pregnani iz Sliva. Tekom bojev sta bila ubita dva meščana. Tolpa vstašev je napadla vojašnico Naror Hamil-tonf zasedeno od vladnih čet, ki so napad odbile. Vstaši so imeli več mrtvih in ranjenih. V Limeriku je položaj ncizpre- menjen. ____ Nemčija Semosnor morilcev Rathenaaa BERLIN, 18. Iz Halle na Salli javljajo danes ob 4. zjutraj, da je kriminalna policija H«11 P na Salli izsledila oba morilca hodi priznanje Družbe od strane novih oblasti, da otvori svoje ikole, da smiri svoje učiteljstvo, S a osobitim zanosom započeli smo sa svojim radom, ali čim se obratismo na naš nar cd. da nama u radu pripomogne narod toliko svoga rodoljublja, koliko baš j a posamezna ministrstva delajo svoje ukre-Buzeština! Izvješća sa doprinosi stigla su pe glede Trsta pod vplivom interesiranih nama sa ovih strana: Buzet sa lir 400; krogov. Med starimi in novimi uradniki Sium sa lir 348; Brest sa lir 100; Muška iz prihaja na ta način do nemoralne borbe, Kastva sa lir 324; Ženska iz Kastva sa lir ki ni enaka, ker so stari uradniki brez 200; Ferenci kod Vižinade sa lir £0 i Be-! vsakega ugleda. Uradniki iz stare Italije osnivanjem podružnica, naš je predsjednik ram sa lir 50. Izvešća bez doprinosa stigla vidijo v vsakemu Tržačanu le Avstrijca, pozvan na odgovornost i ispričanje j su pak nama još cd muške i ženske Podr jž- ! Pocipore, ki jih vlada dovoljuje naši pckra- Silna eksplozija ▼ New - Yorku NE\V - YORK, 18. Vsled silne eksplozije v skladišču smodnika za topove in drugih kemičnih izdelkov je izbruhnil silen požar. Doslej sta izgubili življenje dve osebi, nad 30 pa jih je bilo težko ranjenih._ Pogajanja v Haagu zopet jiLetvinovo pismo predsedniku konference HAAG 19 Predsednik konference je, kako škodo vsled ukrepov ruske vlade, poslal kakor znano, ruski delegaciji pismo, i Predlagala je pa, da se proučevanje oblike v katerem ji sporoča vzroke, zaradi katerih teh odškodnin odloži do ureditve vprašanja neruske delegacije smatrajo za brczkorist- finančne pomoči Rusiji in prejema mior-na nadaljnja pogajanja. Obenem pa ji je ! macij, zahtevanih od neruske komisije, ii sporočil, da se la sklep lahko izpremeni, I zadnji pogoji so neobnodno potrebni, ker čim ruska delegacija izpremeni svoje brez te pomoči in brez teh informacij fci dosedanje stališče. Pu^Cl $e torej ruski j vlada ne mogla najti virov ne sredstev za delegaciji odprta vrata, skozi katera se je odškodnino. Po mnenju ruske delegacije, je vrnil — Litvinov, ki je poslal predsedniku že v Haagu mogoče doseči splosen spora-konference Patijnu to-le pismo: j zum med Rusijo in drugimi državami, «V odgovor na Vaše pismo od 15. julija, samo če neruska komisija opusti postavima ruska delegacija čast podpisati te-le ljanje vprašanja vzpostavitve privatne lasi-izjave: Ruska delegacija je šla v Haag s nine za tuje podjetnike v obliki »ultima-trdnim sklepam, da naredi vse mogoče za I turna* in pove posebej države, ki so pri-dosego splošnega sporazuma z vsemi dru- pravljene sodelovati pri gospodarskem gimi vladami, v kolikor bi bili pogoji združ- dviganju Rusije ter mero m obliko pomoči, Ijivi s častjo in z življenskimi interesi: ki so jo pripravljene dati. Rusije. Ruska delcgacija je smatrala za j Ruska delegacija ugotavlja, da je krivo potrebno, da stavi v prvo vrsto vprašanje sedanjega položaja prdvsem aejslvo, da koncesije kreditov, ki so neobhodno po- doslej ni še bila sklicana nobena skupna trebni državi, ker brez finančne pomoči js i seja obeh komisij ne njunih predsedništev, Rusiji nemogoče sprejeti breme predvojnih na kaieri bi se skupno določile smeri dela dolgov in drugih zahtev, ki so ji bile predlo- j na konferenci, odobrili doseženi uspehi in žene. Brez finančne pomoči drugih držav i poizkušal doseči sporazum. je izvršitev teh obvez nemogoča. Ruska vlada pa ne more sprejeti obvez pod pogoji. Ruska delegacija želi poizkušati vse poli, da bi poravnala spore in predlaga, naj se neru- ki izključujejo vsako možnost njihove izvr- skliče sestanek predsednikov treh šitve. Ruska delegacija je prisiljena ugotc- j skih podkomisij in članov ruske komisije viti, da ni bil postavljen nikak organičen ter se skupno išče podlaga za nadaljevanje in utemeljen predlog niti glede vprašanja sedaj prekinjenih pogajanj. Dan tega se-kreditov niti glede vprašanja njihove j stanka bi lahko dokčila sporazumno predsednika obeh komisij.» uporabe za gospodarsko obnovitev Rusije. Tekom konference ni ruska delegacija dobila nikakega določnega odgovora na vprašanje, ki zanima večje del Rusije. Pogajanja z nerusko komisijo so imela predvsem ta uspeh, da se je ugotovilo, da se je nemo- Predlog ruske delegacije sprejet Z ozirom na to pismo je bila sklicana plenarna seja neruske komisije, na kateri so se po dolgi razpravi poravnali spori, ki goče sporazumeti v vprašanju privatne so nastali vsled dejstva, da so nekateri za-lastnine, dočim je v Genovi velik del držav ; stopniki smatrali, da se mora odklonitev priznal, da je nemogoče zahtevati od udeležbe pri sejah prve podkomisije s strani ruske vlade vzpostavitev privatne lastnine, j ruske delegacije smatrati za dovoljen To je potrjeno v spomenici cd 11. junija, i vzrok, da se konferenca kratkomalo za-v kateri izjavlja britanska vlada, da bi ključi. Prevladal je sklep, da se da ruski bilo težko zahtevati od Rusije, suverene delgaciji priložnost, da se udeleži plenarne države, da razveljavi temeljni zakon so-v>;- seje neruske komisije, ki je sklicana za ske republike v specifičnem slučaja zakona danes. Predsednik je bil pooblaščen, da o lastnini. Ruska delegacija je opozorila že sporoči ta sklep ruski delegaciji s pismom, pr.3d konferenco na možnost sporazuma z , v katerem naj se ponovno poudan, da se Velikim številom bivših lastnikov spričo pričakuje od ruske delegacije sporočilo velikega interesa Rusije in podjetnikov, praktičnega pomena m tako, da bo dalo Dosegli so se že taki sporazumi v zado-1 podlago za- nova pogajanja. Italijanska ščenie obeh strank. | delegacija je poOpirala ta predlog. Tekom tijelu naše Družbe kroz vrijeme od dvije godine amo, te navad'jamo samo u kratko veliki kalvarij ove naše prosvjetne institucije. Kao da se je nad našom tužnom Istrom izlio sav božji gnjev, oćutismo veliki udarac već izostajanjem od pete odborske sjednice dalje — našeg marljivog člana, naše najbolje nade, uzor rodoljuba i potpredsjednika naše IDružbe — dra. Šima Kurelića, kojega je nemila klica sardinske bolesti shrvala u prerani grob. Slava njegovoj uspomeni! gegovi mrtvi ostanci, koji ne bi bili imali mira u rodjenem im kraju, sahranjeni* bijahu u Voloskom uz veliko saučešće naroda. Našu je Družbu zastupao kot sprovoda predsjednik dr. Slavik i odbornik dr. Vesel. Mjesto vjenča na njegov Gdar, podarila je Družba L 500.— za žrtve kod izbora u Istri. Drugi član našega Ravnateljstva, činovnik Jadranske banke, g. Grubišić Ante, primoran je bio da iz službenih obzira o-stavi našu Družbu, dočim je treći član odbora, veletržac gosp. Lentić Franjo, preselio se u svoju rodjenu zemlju. I naš obranički sud izgubio je svoga naj-vrijednijega člana g. dra. Ivu Zucccna, kojemu je bio uništen sav njegov pokretni imetak prije nego li je bio otpraćen na granicu. Isto je tako i nadzorni odbor iz-ćvhio svoga člana g. dra, Mirka Vrato-vića, koji se je morao takodjer odaljiti od svoga rodnoga mjesta po nalogu vladajućih četaša. Ravnateljstvo je naše, očišćeno od naj-olmenijih istarsk'h rodoljuba, uza sve to žarko nastojalo, da Družbu svede do onog cilja, za koji je bila osnovana. Odmah u početku stizavale su na nas nebrojne molbe za ponovno otvorenje naših škola. Ra- rodoljubna srca u času kada budu prepo- ručivala Bogu svoju dušu! Nek se sjete tada, da u ovoj tužnoj zemlji umire i cijeli jedan dio hrvatskoga naroda! Od potpora spomenuti mi je najveći doprinos od bivšeg hrv. šk. društva u Trstu u iznosu od lir 23.160, koju je nama izručio bivši njezin predsjednik dr. Ernčić. To se je društvo porodilo od bivše družbine Podružnice u Trstu, te je šteta, da je isto prestalo sa svojim djelovanjem — tu u Trstu, gdje ipak imademo nešto više slobode nego li u Istri Od novina i darova primismo neznatnih svota, dočim je nama dostavio svećenik g. Leiler lijepu svoticu, što ju sakupio medju svojim nardoom. Umnožili se takvi rodoljubi! Od tekućih i zaostalih najamnina takodjer ne primismo znatnih svota. Na više smo mjesta dozvolili našim seljacima, da se u naše sgrade usele, e da ih čuvaju pred zaposjednućem nepozvanika i pred uništenjem inventara. Od onih sgrada, što su ih oblasti bez naše privole zaposjele, nismo ma do danas primili još ni pare. Istina je pako, da smo mi primili upite od nekih općina u Istri, da im iznajmimo ili prodamo naše sgrade. Naše se Ravnatelj, nije moglo da odluči na taj korak, jer su prerazličitija bila mnijenja mnogih naših odličnih ljudi. I jedan sastanak od skupnog odb Aa, raznih korporacija i uglednih rodoljuba bio se u tom pogledu priredio, ali ipak je ostalo sve pri starem. Naš odbor nije vezan do danas napram nijednoj javnoj ustanovi ni glede predaje, ni glede iznajmljenja budi koje šk. zgrade. Novi će odbor imati zadaću, da tu žurnije se, da su te molbe dolazile po najviše s onih strana, gdje još niije vladao konkretnih oblik odškodnin, ki bi se mogle v prtd predlogu ruske delegacije, da se dati tujim zasebnim lastnikom, ki so trpeli udeleži plenarne seje neruske komisije. RrailnsM sgm a s HofiSa. KanfersnEi lizma dvigniti množice in jih gnati v ogenj, tim manj proti sovjetski Rusiji. Ne vem, ali nam bodo pogajanja v Haagu prinesla HHIH < .kale uspeh, prepričan sem pa trdno, da bo Konferenca v Haagu je doživela očrviden kakršnakoli Genova ali kakršenkoli Haag ------L !_;--L^ISlrn^tlilm nr^dvifif?- • it J----------1. J..J ge£Jaj gotoVO neusoeh, ki pa se je koiikortoliko predvide- rrinese] fcrez dvoma uspeh val z ruske in zavezniške strani. Zanimive vcč ^a]eč. so tozadevne izjave Krasina, ki jih je objavila moskovska «Izvestija» tik pred začetom konference v Haagu in ki dokazu-da gleda Rusija mirno v bodočnost. ph rr jejo I judski komisar za trgovino z inozemstvom Krasin je tako-le izjavil: su. užlse irilfl in Mgieda m Istro ^ff , i - Dne 6 t. m. se je vršil v Trstu občni «Jaz smatram, da se bodo nasa pogaja- 7W Dnjžbc gy Ciri]a in Metoda za ija z zastopniki držav zapadne države L.v- Zastopanih je bilo mnop Haagu omejila na gospodai s.-ta ** nja z zasiopniKi arzav zapao.« istro. Zastopanih je bilo mnogo podružnic, rope v Haagu omejila na gospod^a ^ ^ ^ nckatcH ^novm člani, vprašanja, ker o političnih vprašan,ihse je * . ^vosMo nekoiiko delegatov, že razpravljalo v Genovi m ker v tem hipu y ^ na nl sc ■ predsednik ravno gospodarska vprašanja najbol zani- Slavik, spominjal prejšnjih majo. Mi bi morah Čovo^ o posojilu m ^ P^ 'sklJ£ščine v lahko bi o tem razpravljali v .Haagu z za- ^ narodnj ^^ stopniki ^padne Evrope ce bi nam om no- . ^^ teh slediti v Pogaja te'J^taCe pa ne ^ narod f^ko svobodno fcretal, a ookazcio za to niKakega zanimanja, ne do f _______ mo«5la konferenca v ftaagu prinesti nika- ^es moramo ,me{. svoio skromno drap-" _ t- t>„ mnp-iin \e cedai sćino med stiram stenami. Kako velika USPCha' PO na 'svoii p^'do' o^a'; razlika! Pred vo^no je imeU Drniba «. dobo bojev z oro- šol, a danes niti ene, imela je nad 100 ucr-žiemin stopamo na gospodarsko bojišče:, teljev. a danesi so vsled nesrečnih razmer prišli smo do predvečera končne ureditve skoraj vsi odšli, naših odnošajev z napadom. Genova ni Sedanji odbor je prevzel nalogo, da izdala direktnih praktičnih uspehov. Lahko posluje pri novih oblastih priznanje Dru-bi se ccio smatralo, da ni prinesla sploh ni- žbe z njenim novim sedežem. To se mu je kakih uspehov. Toda to ni res: Genova je posrečilo doseči pred kakimi dvemi me-prinesla vsaj dva uspeha: i) izredno je po- seci, ter smatra sedaj, da je rešen svoje večala ugled sovjetske Rusije s tem, da je časti in dolžnosti. dala priznati njeno novo vlado od vsega Tajnik Družbe, g. Svetličić, je nato sveta; 21 dokazala je v-em brez razlike.1 prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, da je novo vojaško posredovanje proti naši ^ -e o^fcre^ ter podal sledeče državi nemogoče. Izjavljam naravnost, da ^sn v Evropi niso več mogoči resni spopadi z tamisfco poročilo. naša republika prestali smo. smatram, vre c «Dvije godine su prošle, da je naše Ra v nateljstvo preuzelo na sebe tešku zadaću, Krvnim predstavnikom imperija- da štiti i upravlja Družb in imetak, da is- orožjem. Zar>ad je sit vojne, in kriza, katero prežnij?., ie taka, da je nemogoče tudi najbolj onakav teror nad našim pučanstvom, kao po drugim stranama. Mi nijesmo kasnili sa predajom molbe na oblasti za otvorenje naših škola, a odgovora ne primismo m do danas. Dosadilo im je naše zadirki-vanje, pa odgovorili jednom da su molbu izgubili, a drug? put, dali nam razumjeti, da dok nas oblasti ne'priz^afat ne možemo ni da budista zahtjev amo u ime Družbe. Istodobno sa molbom za otvorenje škola, predana je bila na gen. civ. komesarijat l prijava o izboru novih članova odbora, te prijava o promjeni sjedišta. Imajući pako nosla sa općinama, sudovima i drugim javnim oblastima, tražil? su ovi od nas kao sporazumni — legitimaciju, koja nam je izdana nakon nebrojenih intervencija, jedva pred dva mjeseca. Dakle kroz dobu od 2 godine bilo je sve naše nastojanje za o-tvorenje naših škola i za potjeranje raznih ametnika iz naših zgrada — Hizaludmoj Uništavao se je «a3 pokretni i nekretni imetak, kao da bijasmo usred ratnog meteža, a mi ne mogosmo, da tražimo zaštite ni kod sudova. Poznavale su nas jedino porezne oblasti, koje su znale naći razne zaostatke poreza od 10 godina amo u iznosu od lir 12.000, te ga nemilosrdno utje-avale. I politički izgredi u Trstu dne 13. VII. 1920. ni jesu poštedili niti nas. Uništen nam bijaše pisaći stroj, spaljene bijahu azne kniige i spisi te sve kancelarijske potrepštine, što ih tada imadosmo u svoen uredu. Ovo zatjeranje oblasti za priznanje Družbe, nanijelo je nama upravo ogromnih šteta i neprilika- Pošto nijesmo mogli, da narodu dademo potrebitih škola, kušali smo, da u raznim krajevima smjestimo učiteljice ručnoga rada. Na zamolbu naroda, obećali smo ih poslati u Kaštel, Materadu, Lovrečicu, Radine, Sv. Luciju kod O prtlja, Zrenj, Fe-rence i Cres. Kada je sve već bSo gotovo, da dotične učiteljice otidju na svoje mjesto, tada bi došao glas od naših ljudi: «priče-kajte još nekoliko, dok se prilike srede.» Narod se najme bojao primiti pod' krov naše poslanike, a da ne bi imao neprilika sa četašima. Jedino u Livadama mogle su se smjestiti dvije naSe učiteljice za neko vrijeme, ali i odavle bile «u potjerane pred. nekoliko dana. Osobito teško je nama bilo ito nas je započelo ostavljati i ono učiteljstvo, koje je naše Ravnateljstvo našlo još na svom mjestu ili barem s ove strane primirne crte. Mnogi od ovih prešli tu granicu, jer potjerani, a drugi izgubili su nadu u uspješno djelovanje Dnižbe, te u brizi za svoj opstanak, potražili si služim u oslobodjenoj domovini — T* tko je mogao, da u takvim okolnostima marno živi, tko da se javno priznaje Slavenom, tko da priredjuje zabave u dobrotvorne ili prosvjetne svrhe, kada je svuda vladao najgori teror nad našim pučanstvom ? Malo prije tih velikih nemira, uspjelo je ipak nekim nadim Podružnicama, da su obnovile svoje djelovanje, — hvala požrtvov-nosti njihovih vodja. Osobito častno izka-zao se Buzet sa svojim krasom. Kud li sreće, da je i po drugim mjestima pokazao bez obzira na druge okolnosti, uništavaju naš imetak. Vrednost sviju naših sgrada, koje se je pred jednu ili dvije godine cijenila na približno 850.000 lira, ne nadmašuje danas 700.000 lira, a do godine dana bit će još manja. Tajnik je nato naštel posamezna poslopja, ki so last Družbe ter opisal nj?hovo današnje stanje. Občni zbor je odobril tajnikovo poročilo. Blagajnik, dr. Vesel, ni mogel še podati točnega stanja društvenega premoženja in bilance, ker od prejšnjega dTužbinega odbora ni še prejel knjig in obračuna. Podal je samo poročilo o gospodarstvu sedanje ga odbora. Dr. Ulikse Stanger je omenil, da mu je znano, da bodo stari računi kmalu urejeni ter izročeni odboru. Pri drugi točki dnevnega reda: Sprememba pravil, se je postavilo vse zneske, izražene v kronak, v lire ter sklenilo, da se ima v primeru likvidacije Družbe vse premoženje uporabiti za one ustanove, za katere se izjavi zadnji odbor. Pri volitvi novega odbora je bil sprejet predlog dra. Stangera, naj občni zbor ne vzame na znanje demisije sedanjega odbora. Vršile so se samo dopolnilne volitve, tako da bo odbor polnočtevilen v smislu praviŽ. Izvoljeni so bili: Dr. Mirko Vratović za podpredsednika, za odbornike: dr. Kajin in Ivan Stari. V nadzorovalni odbor sta bila izvoljena Ante Iveša in dr. Andrija Stanger. Predsednik je prečital še pesniški pozdrav R. Katalinić-Jeretova ter se zahvalil zborovalcem izražajoč nado, da bi se kaj kmalu zboljšale naše razmere posebno kar se tiče postopanja oblastev napram nam in da bi kmalu doživeli lepše, večje skupščine s poročili o mnogih uspehih. • * « Objavili smo to poročilo iz dveh razlogov: Podaja nam trezno, resnično slike o žalostnih razmerah, v katerih živi naš narod v Istri. V spodbuda pa naj bo ob enem tudi slovenskemu delu našega prebivalstva, da se včasih spominjajo naše istrske Družbe. Posebno naj bi se je spominjali oni očetje, ki ne znajo, kakšen občutek je to, videti svojega otroka, kako raste brez šole, klicati po šoli, delati za šolo — a zaman. _„ Dnevne vesti Seja mestnega sveta. Predvčerajšnjim se je nadaljevala seja mestnega svta. 2e pri zadnji seji, ko se je razpravljalo o prepustitvi občinskih zemljišč stavbeni zadrugi državnih uradnikov (SeJis), je prišlo do ostrih in burnih prerekanj, ki so dosegla svoj višek v govoru svet. Smabo, kateremu je župan zadnjič vzel besedo. Koj po prečitanju zapisnika se je predvčerajšnjim svet. Sambo zopet oglasil k besedi ter razlagal vzroke nezadovoljnosti, ki splošno vlada v Trstu. V Trstu imamo dvoje zakonov, avstrijske in italijanske, katerih raba je prepuščena samovoljnosti neodgovornih uradnikom. Osrednji urad v Rimu vrši naloge ministrstva a ni odgovoren nikomur, glodajoče (rodente). složno delo je končal go- •A Za njim je protestiral svet. LucateKi, češ, da so mu nekateri svetovalci hoteli dajali lekcije v patriotizmu. Ta očitek je izzval pri tistih, ki so se čutili prizadete glasno ogorčenje. Dvorana je zavzela burno lice. Splošno razburjenje se je še povečalo, ko je svet. Guattacini očital svet. Braidotli-ju, da je apostrofiral zadnjič «regnicolc?> z bes- dami «kaj nam še hočete vzeti?* (Braidotti je bil namreč pri razpravi ticoči se «Sedis» rekel: Vi pri «Sedis» ste vzeli najboljša občinska zemljišča, kaj hočete še več?) Začele so leteti psovke na vse strani in skoro bi se bila Guattacini in Braidotti dejansko sprijela. Župan je vsled lega pretrgal sejo. Po zopetni otvoritvi so sledila razjašnje nja nakar je bil kljub uporu komunistov sprejet predlog, da se tisti del «razprave», ki vsebuje očitanja in nsovke ne zabeleži v stenografskem zapisniku. Nato se je prešlo k razpravi o predlogu občinskega odbora, naj bi se znirale cene za plin in električno razsvetljavo m sicer za plin 10 stot. pri kubičnem metru po-čenši s i. julijem, a cena za e1ektriko naj bi se znižala cd lir 2.50 na lir 2.- in od lir 3 50 na lir 3.- za kv/ pri razsvetljavi; pri gonilni sili in kurjavi od lir 2.20 na lir 1.5C za kw; Ta predlog je izzval žr o kritiko. Vec tovornikov je povdarjalo, da tako postojanje ni resno-, ko se je zadnjič sklepalo o povišku nekaterih občinskih doklad a se danes znižuje r,a drugi strani občinske dohodke. Najbolj drastično je to izrazd svet. Asquini, ki je izjavil, da se na tak način daje to konsumentu plina, kar se je včeraj vzelo konsumentu nrila, ter pi edla-tfal naj bi se v bodoče enotno postopalo pri i• . L • l__1 'L . lor pianin plina le za tem, da občinski svet na popularnosti, katere si prejšnja uprava s povišanjem cen gotovo ni pridobila. Vendar pa bodo komunisti glasovali za oba predloga, da se bo moglo I-hko enkrat v celoti razpravljati o finančni politiki občine. Oba predloga sta bila nato sprejeta. Popravek posl. Stangerja «Er: Nuori», O sestanku Političnega društva «Edinost» na Kozini je med drugimi poročala tud: «Era Nuova», seveda na znani način, ki hoče po vsej sili videti med nam: intransin-gentno iredentistično strujo pod vodstvom dra Wilfana, Stangerja itd. t«r drugo strujo, ki je pripravljena skleniti vsak kompromis, ki ima samo dobro voljo in trezno pamet. Posl. Stanger je vsled tega poslal omenjenemu listu popravek, iz katerega posnemamo sledeče: «Jaz nisem na tej priliki (na Kozini) ne sploh kje drugje izjavil, da sem protiven sporazumu z italijanskimi rtrankami. Rekel sem samo, da moramo mi oh aniti svojo narodno indiviuualnost ii. da se je vsled tega treba ogibati vsake fuzije. Sporazum ali sodelovanje s strankami, tudi s popolarsko, je v motih željah, ker smatram to za koristno in potrebno. Mi hočemo imeti jamstvo pred nevarnostjo, da nehamo obstojati kot drugorodna narodna skupina; nikakor nismo razpoloženi k temu, da bi se odpovedali svoji narodni individualnosti na ljubo kakemu političnemu programu. To sem izjavil na zborovanju ob splošnem pritrjevanju in s tem je po mojem mnenju sporazumen vsakdo, ki se zanim:* za usodo našega naroda v Italiji in ki mu ne mračijo duha različne strasti. Imenovanja IjudskošolskJh učiteljev. Iz Rima nam je došla vest, da bodo Hudskošolski učitelji imenovani od sledečih oblastev: a) Na deželne ljudske golo bo imenovala učitelje deželna uprava. b) Na italijanske Sole predvidj„..c po zakonu Corbmo bo izreklo konečno imenovanje naučno ministrstvo. . c) Vsa druga imenovanja prrpadajo koinpe-tenci generalnega civilnega kemisarijata. S'r, Stolica tn Jugoslavija. (Izvirno poročilo iz Rima). Vatikanska diplomacija že davno ni imela toliko opravila kakor v teh zadnjih tednih. V razmerju Vatikana z Italijo se opaž? da sedanji papež ne gleda preveč prijazno nagib k levici, ki se kaže v vrstah stranke popo-larov in ni izključeno, da dobijo razKčni Mi-glioli-ji nekega dne odkrit opomin na red. To posebno radi tega, ker smo bili v zadnjem času priča sledečemu čudnemu dejstvu: Katoličani Italije so prepolili devet srajc, da bi od parlamenta izvojevali odobritev zakon skega načrla o veleposestvih ter s tem doregli olajšave za kmete, da lahko posedujejo zemljo, katero obdelujejo, a v istem času so katoličani v Jugoslaviji z vsemi sredstvi pobijali tozadevni^ zakonski na^rl, ki je šel za tem, da so veleposestva razdelijo. Se svoje v&ir-e spo znava in vidi Vatikan te razlike v vodstvu in načelih in čeravno mogoče ne Izključijo prehoda k lcvici', bo vendar izšel poziv k dcsnici. Velike potežkoče ima vatikandca diploinactfa v Parizu, Londonu in Moskvi. Posebno nas zanima razmerje Vatikana do Jugoslavije sedaj, ko se odigravajo težavna pogajanja za konkordat. Neki visoki cerkveni »EDINOST« Stran nt. ttostoja«Wenik je prisna I, da je to razmerje selo napeto. Način, kako se izvršuje v Jugoslaviji či. 13 ustave, o svobodi veroizpoveda-rija in bogočastja, ne zadovoljuje Vatikana. Kazun tega ga vznemirjajo namere, s katerimi A ui^., - —ca*«_▼ nekem sta-! čela prepirati z Vtsfotfarifm. V tem hipu je pa J Tretfe je bOo v Kobaridu. Tam so razgrajali; Sfirje ognjegasci so jo prinesli, župan jo je na- đvma iet«M t gc ^ nc bi pristopil k ^jici kraljevi stražnik Gaetano fašisti v soboto zvečer pred hišo g. Miklavšča vezal, g. kapka blagoslovil, podžupan dvignil, rTkr^viSTbU^begnil v Istro. Prisco, in ko je izvedel od Čevljarja, za kaj gre, 5. 134 m sicer zato, ker m bilo na njej zastave, vsi so atali v nazoru. Pred včeraišniim po dveh letih se je pa povr- 1 je aretiral Collaricha in Zorzeta ter ju nato to pa iz enostavnega vzroka, ker je bila hiša nil v mi^č da je njegov greh izbrisan peljal na policijo. Tam pa je Collarich vdaril \ prodana nekemu Lahu, ki ga to pot ni bilo v Razun t-ga ga vznemirjajo ^r ^zvezaU ^a na DohS mTriMVh Toda mož se je bridko s pestjo stražnika Prisca; policijskega agenta k on. Tudi v razmerju z drugimi _ nji, posebno z pravoslavnimi in muslimani, vidi greh. Vatikan jugoslovenske kaolrčane povsod zapostavljene. . Visoki cerkveni dostojanstvenik je dodal, da se vse to godi v Jugoslaviji, ker obtožujejo Vatikan, da je zaveznik Italija in da podpira italiajnsko politiko v Dalmaciji, izrazil pa je upanje, da bo tudi Belgrad tako j>ostopal. _ bo prišlo do sporazuma. Vatikan ne bo ničesar opustil, da pride do tega sporazuma m je ucani2, da bo tudi Belgrad tako posop^- SLAVNOST « ŠOLSKEGA DRUŠTVA-V SEŽANI, ki se je imela vršiti 2. julija 1.1., se bo vršila 6. avgusta z istim sporedom, in sicer v prostorih hotela «Pri treh kronah*. Isti dan dopoldne se bo vršil ustanovni občni zbor v dvorani g. Šmuca. Bratska društva naj blagovolijo to vzeti na znanje radi svojih morebitnih prireditev. Obširnejše poiočilo prinesemo jutri, Druilvena vesti Otroška prireditev, ki se zadnjo nedeljo v t led raznih ovir ni vršila, se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. ob 5. uri pop. Vpirzori se Ribi-člčeva dvodejanka: «Škrati», Starši, pripeljite svoje otroke k tej predstavi in spoznali bo-dete, da ste dobro ravnali. Odbor MDP. Odborova seja MDP — Sv. Jakob, se vrši danes ob 21. uri. Predsednik. Sv. Jakob. Danes zvečer ob 9. uri se bo vr- špektorja policijskih agentov Josipa Visnoveza je pa ugriznil v roko. žalosten slučaj: ženska, ki ni že tri dni ^če-, ^ P^^nn ^ ^ ^^ ^ ^^ Col_ sar zavžila! Korošica Leopoidina forlisa, stara larich -n zQrzet Oba sta bila obdolžena kvali-24 let, je prišla pred par dnevi — 5 Iiiiciranp tatvine. Poleg tega je moral Colla- ga - v nase mesto da si poišče službo kot Ogovarjati radi nasilja nad policijskimi hišna. Rcvica je hod.la od hiše do hiše n P™-, Obtoženca sta trdila, da sta nedolžna sila v nemškem jeziku, — ctoigega jezilca ne * ^ tatvine. Collarich je pravil, da je bil na Kobaridu, prejšnji gospodar pa ni imel klju- vsi so stali v pozoru. Otroci, ki so ^elf «FratAlIi d'ltalia», so prišli v vetru in pio' ? eno, dve i do tri ure daleč., Dva Benečana sta bila o-" petju tako navdu- Čev, Potem so še ponoči razgrajali po Koba- gena, da sta takri darovala 200 lir za nam ne-richi in peli svojo himno. V neki gostilni so ho- j znane namene. Neki fašist je v svojem govoru teli razrezati Prešernovo sliko, a jo je rešila obrnil ost proti Slovencem, a mu je ploha vzela dekla. ^ j besedo. Ko je celotna slavnoit končala, je po S takimi pripravami je prišel dan 16. julija,j tegni 1 veter, nebo se je zjasnilo, Krn se je p i-ki je prinesel res nenavadno vreme, celo v ni-[ kazal. žavah je bilo neznosno, kaj šele v planinah. Vihar, dež, sneg, megla, vse hkratu je objemalo ta dan mrzle krnske vrhove. Sveto mašo Opozarjamo šet da je bilo b?je po zatrdilih na vrhu Krna silr j malo Italijanov. Pri sv. maši, ki se je vršila v mlekarni planine Zaslagi ue je pa ze naieieia na Kaso j ' -V S *špehkamri>.____________* so jo za silo razumeli, so ji pa odgovorili, da j. ^^ ^ ** * i temu je bilo na Planini in na vrhu Krna do nepotrebuejjo hišne. Tak križev pot je delala čevljarjevo pripovedovanje je bilo zelo čud-1200 ljudi, bojevnikov, fašistov in drugih. Za-revica — lačna — do včeraj. Včeraj zjutraj ^ pravil je da mu je bila listnica s 500 lirami stoonikerv slovenskih županstev je bilo 15 z okoli desete ure, ko je šla po ulici Cassa dl y uk'radena ^ zunanjega žepa jope.! libiišenjskim županom na čelu. Tam so jim iz- §lveTli dvoraTli predavanje *0 prehrani rast! Toda dva dni pozneje jo je zopet našel z vsem rocdi spomenik ▼ Jo ^ i i„ umetnem gnojenju., I redaval bo g. inženir denarjem v žepu... hlač. Glede nasilja nad predpisom avstrijskega zakona, po katerem Qorjup bij s Risparmio, je pa obnemogla od la,kote in se zgrudila na tla. Nekateri mimoidoči so ji priskočili na pomoč; nato so jo spremili v mestno bolnišnico. Kreplje na Krasu, V nede!jo, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne se bo vršilo v Krepljah v diu- Iz Koprive. Pevsko in bralno društvo «Zarja* kr. stražnikom in nad obema policijskima mora sprejeti vsaka občina v varstvo vse spo-agentoma, j« izjavil čevljar, da so začeli kr,1 menike na svojem teritorju, seveda s pridrž- «o fitnrul na \rr\m Aa orožniki vršijo svojo dolžnost. Pod- i se tudi v knjigo obiskovalcev, nato so V m- sPored se objavi v nedeljski < Edi- Samomorilka v snežnobeli obleki. Redkij ^VaT^pret^trCollaricha, čim je stopil na | kom, da orožniki vršijo svojo dolžnost. Pod- P^redi svojo običajno veselico v Kc rivi dm sprehajalci, ki so šli pred snočnjim okoli pol-! polj™; Martelanc, Visnovec £n kr. stražnik pisali so se tudi v knjigo obiskovalcev, nato so j V m noči po Garibaldijevem tekalisču, so zaslišali t iziavila, da ie bil Collarich pretepen šele staro knjigo nadomestili z novo, staro pa so, nosu*. r , __» xr •____i__i F , ___,__ ._D..:*;_____is .. n Top, trodejankc- pa se je prikazala na glavnih vratih hiše št. 5 j nahajali onega dne v «Spehkamri». Ona dva v isti ulici napol zaspana, razkuštrana ženska gta vj. Vsi, ki ste željni dobre resne v Kobaridu. Na mesto, na katerem je poprej stal Volaričev spomenik, je morala občina postaviti svoj 14 metrov visoki občinski drog, dasi je na neprikladnem in manj vidnem me- tfoče da je bila Visintiniju ukradena listnica, stu kof poprej. Iz tega je razvidno dovolj jas-ifzopet vrnjena na skrivnosten način. Ta vr- no, kakšen je bil namen tistih, ki so stavili to nitev bi nekako branila obtoženca. (zahtevo: ponfžati bo hoteli Kobarid! Pri slav- T _ _ . _ ^ u „„ ur ______________ _____,________,__________CoJlarichev in Zorzetov branitelj je izjavil nosti je moral biti navzoč ves Kobarid z ognje- Sv. Jakob. ' ^ fo ^pol" vedeli od žensker za kaj gre. Potem so pa šli ^ ™ obsoja še vedno dv'om, aU gasci in g. županom, šolska mladina iz Kofca- filo za včeraj napovedano predavanje spol ^ ^ slaborazveUie- s Pestio kr. stražnika, pre- rida, Drežnice, Vrsne, Smosta, n Iderskega. nem vprašanje in okuženju.» — V soboto, dne 22. t. m. ob 9. zvečer, bo isto predavanje na Sovranišču. Slov. akad. društvo «Balkan* vabi vse članstvo in starešinstvo kakor tudi prijatelje di-jaštva na svoj XXIII. redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto 22. t. m. ob 20.30 v kraju, označenem v povabilih. Občnega zbora se udeleži lahko osakdo, četudi ni prejel nobenega tozadevnega povabila. Daces zvečer ob 20.30 redni sestanek v prostorih zadnjega sestanka. Na dnevnem redu je predavanje tov. dr. Furlana «0 človeških m državljanskih pravicah«. Ker obeta biti preda-vanej zanimivo, je članstvo vabljeno, da se sestanka točno in v polnem številu udeleži. «Odvada». Poživljam vse članstvo, da se udeleži današnjega sestanka ob 20.30 uri v navadnih prostorih. Predsednik. «Divji lovec« v Rihemberku. V nedeljo, 30. julija, priredi tukajšnje ^Krščansko soc. izobr. društvo F. S. Finžgarja: «Divji lovec*. Na sporedu je tudi pelje in tamburanje. Vabijo se tudi sosednji pevski zbori. K obilni udeležbi vabi Odbor. Tržaška sokolska Zupa sporoča: Tržaški sokoli. ki se mislijo udeležiti zleta 13., 14. in 15. avgusta »o vabljeni na važen sestanek, ki se vrši v potek 21. t. m. ob 8. zvečer v Svetoivan-skem Narodnem domu, zunanji pa naj se zgla-sijo pismeno potom drtiStva pri br. A. Ger-mek-u Vrdela-Trst, kjer dobe vsa tozadevna pojasnila. Imenovani brat sprejema za časa tajnikove odsotnosti tudi vse dopise za tržaško 2upo. ___ Iz tržaškega živBienia Sumljivi nočni «preha>alcl. V noči od torka oa sredo je bilo aretiranih v ulici delle Bec-cherie v starem mestu pet sumljivih nočnih sprehafafoev. Aretiranci so bili peljani na policijski komisariat v ulici della Sanrta. Tam so jih preiskali. Pri enemu so našli Šop ponarejenih ključev, pri ostalih štirih pa nekoliko kokaine. Možakarji počivajo sedaj v zaporu. Imenujejo se: Josip Stagnari; Anton Galleazzi; Mihael Sanvisani; Jordan Meneguzzi in Peter Bearzatto. Vsi so brezposelni in brez stalnega bivališča. Prva dva sta bila že neštetokrat v zaporu radi malih sleparij. Neznani na delu. Včeraj pri belem dnevu so odprli «neznanci» s ponarejenimi ključi stanovanje mesarja Romana Manzuttija na tekališču Vi 11 ori o Emanuele III. št. 45. Stanovanje so spraviti v velik nered; končno so pa spravili v svoje malhe mnogo perila, čevljev in dve obleki ter na to nemoteno odšli. Sličen nepričakovan obisk je dobil tudi neki Pascuale Rioso, stanujoč v zagati del Pano št. sprehajalci kot' za j>rocesijo po slaborazvetlie- ^ Cdilaricfi udaril s pestjo _______ . . _____ nih stopnicah v tretje nadstropje. Na hodniku (jen so ga stražniki pretepli, ali pa potem. G. podžupan iz Sažida je |>otegniI na drog zase jim je nudil pretresljiv prizor: na golih tleh, Vendar pa je že ugotovljeno, da je bil vinjen, stavo ki jo je bil blagoslovil g. kaplan *gnacij v mlaki še gorke krvi je ležala v zadnjih izdi-|jn zato sc mu znianjša kazen. Glede tatvine je Nadrag. Šolski otroci so morali zapeti pesem v iiiavil da ie možno, da si je čevljar preoblekel «Fratelli d'Italia», ki so se je bili morali nau- :U ' 1 ' ... ... *'.' _ enn li___J 1_ _ -__?itnan to nalfi nrPrilal hih okoli dvaindvajset let stara mladenka iziavti, ua je — ,------- r--------- -------------. . snežnobeli obleki. Okoli nje je bilo zbranih j,iače \n pusti! v njih Hstnico z 500 lirami. Dva čiti baš za to priliko. Zupan je nato prečita! mnogo stanovalcev, z brlečimi svečami v roki. pOZneje se je pa zopet oblekel v one hlače r SVoj govor, po njem pa je govoril baron Roma-Par korakov razdalje je ležal samokres in de-; ^ seve^ našel v njih listnico. ! nelU iz Gorice, narnica. V njej se je nahajal listič z napisom:; Collarich in Zorzet sta bila glede skriv- Popoldne okrog tretje ure je pričc.a druga ^ ________________^ ______ «Usoda noče najine radosti; zapustim ta svet;nostne tatvine oproščena. Collarich je bil ob-'slavnost v hotelu Devetak. Tar^ je govoril tudi čevljarski vajenec. Sicer pa so bili tudi vsf pred tvojimi vrati. — Odpusti mi Iuccio.» j ra(ii nasilja nad policijskimi organi na poslanec, bivši vojni miniser Gasparotto, za drugi povsem na svojem mestu, kolikor se pai lorf« r-^ c/ul! A n Jo ki!a mlnrlpnkfl . • nn J_1 1—K. — .^m « imstlii Rofannv Ho*t-Vcnturi. dahe mr»rn Va nf ati 44 nri idralnoir.rlilnffirifft^F Mo r /i predstave, prihitite ta dan v Opatjeselo. Društvena prireditev v Ročinju. Društvo «Sloga» je priredilo v nedeljo. 16. t. m. veselico z bogatim sporedom, ki je uspela napriča-kovano dobro. Re^ dobro izbrane pesmi sc pevci pod vodstvom g. Mahniča povsem dobre podali. Pohvalo moram izreči pevcem in gosp. voditelju. Jako nas je rzn-snadil nastop sedemletne malčke z deklamacijo o kralju Matjažu. Upamo, da jo bomo še večkrat srečali kot odraslo igralko na domačem ročinjekem odru, Scenerija sicer majhnega odra je bila jako okusno napravljena in je pripomogla k uspešni prireditvi igre - j co a vetjQ naj naje ljudstvo ne potrebuje lujcjQ. Ročinjci, le tako naprej! vid, so bili vendar pogoji za Slovence, pod ka-; MŠih besed, da presodi vrednost tistih ljudi, j Udru2cau trai? ^ntov trrfovcev z cioaopol-terimi se je morala vršiti ta slavnost tak^ da|ki jih vabi na psovke. Ljudstvo molči, a ne ^e^ti. P] ^ SIT O: Velecenj.fi. ured- bi se celo; prt najboljži vo ji «n ob najbolj lo^ j M; ,brtlU gre od ust do ust po vsej ik, ^ jodiu ^ prijazni in uvr- nem patriotizmu ne mogh iznebiU morecega de?eli sU m y Vag £ cJ občutka ponižanja m kar k glavno, s hladno Končno moramo povdarjati Se to, da ji bilo , zcJo fn^ktualen članek: Državni stara 20 let, vlegla doma na posteljo In izpila večjo količino karbolne kisline. Pol ure j>ozneje je umria. Vzela si je Življenje radi nesrečne ljubezni. --------. . . Natf mož. Delavec Alojzij N., star 30 let, sta- vse, kar mu je bilo nalož«no, brez ugovora m - -...... " - - " ' —upora. Le enega nI priznalo; svoje knvde na nuioč na Skorklji-Sv. Peter St. 41, se je včeraj upora. — - . ... . , po noči — v blaznosti — slekel do nagega in poškodbi, ker je ne more priznati, eicer bi la-šel tak v Rojan. Tam je uganjal najrazličnejše galo iz bilo samo sebi v obraz, tega P® "f vlus> luuuv --- ----------. , taKO siaoega v i eiiicna. « ---t----- ne pride, da bii ob času ^f*}* „dela ^več? Ce bi nastaU izgredi? Vlada bo seveda pereča slanovska vprašanaj. Ker pripadam borbe za ^sakdanji kruh b®^4^^^^^ ^j^f« molčala. I ludi tej kasti, naj mi bode dovoljeno ' spre- Posebnih incidentov ni bilo. Kaje so par goyorili sleti)CČ9. Ze\o hvalevredno je, da so naših ljudi oklofutab, ker se niso odkrili pn je y zagčHo lastnih koristi zaružfle v ten eptju ali igranju no&e Y me. tn "s.131 j® | vprašanju vse tri narodnosti Julijske Benečije. ----- nnnocrpM r,n Kn,^. b tem bi duo ga. ^ ^^ stanje tudi res neznosno. Zakonite uvrus i""" ---------------- Krna razdirat spomenike, je sprejelo udano težko kriievo pot pretekle nedelje, sprejelo burke. Gledalo ga je mnogo ljudi. Toda nikomur ni prišlo na misel, da. bi se obrnil na pravo stran in poklical Trevesa aH pa re&ilno po- more, dokler ima kaj časti in poštenosti t sebi. Predpriprave na ta dan p« so kazale vsekakor hujše ttce, kakor pa jo bil ta dan sam. Fa- nico in teieionarai na resuno po«xajo. zvnuuu oo n. ur* F" » r** ------- po tem je prišel na lice mesta zdravnik in dal Bilo jih je 25 po Številu, Strašno so krrčafa odpeljati nesrečneža v opazovalnico mestne Eden je kričal neprestano: «Dove t al catoo - r Kje je črevljer?* Ljudstvo je bolnišnice. Se en shičaj blaznosti. Zasebni ca Marija C., stara 47 let, je včeraj zjutraj nenadoma zblaznela v svojem stanovanju v ulici Pasquale Re-voltella 5t. 62. Začela je groziti domačim s smrtjo. Končno si je hotela vzeti življenje, a so jo rešili sosedje. Poklacali so zdravnika^ rešilne jx>slaje. Ta je dal odpeljati nesrečnico v opazovalnico mestne bolnišnice. Kazensko sodišče Skrivnostna tatvina. smrtno ponesrečil na Krnu. S tem podano glavno poročilo, k podrobc -stim se morda še povrnemo. ♦ ♦ ♦ Iz Kobarida nam poročajo o zadostilni slav-nosti še sledeče: Predpriprave v soboto so se • « « • f_____fn oltl dolobčbe, po koijh naj bi mi oddajali kralju, kar je njegovega, se uveljavljajo zelo poljubnoT tako, da človek ne ve, aa-li so še v veljavi bivši avstrijski tozadevni predpisi ali oni, ki obstojajo za stare pokrajine Italije. Znani so začele s tem, da je občinski odbornik razdelil primeri, kjer plačuje preprodajalec tciiko zastave po hišah. Nato so postavili drog na letne pristojbine, da bi ne bil obvezan, ako mestu, kjer je stal Volaričev spomenik. Po, bi se upoštevale italijanske odredbe, plače-Kobaridu je potrulirala vsa oborožena sila, vati niti polovico tega. Neizpodbitno je, da kakih 200 mož. Popoldne istega dne so začeli; smo tudi mi italijanski državljani in upravi-prihajati f?xisti, ki so vpili eja, eja, alala! Ko | čena je naša zahteva, da se z nami tudi kol so razbivah pri Miklavičevi hiši, je eden izmed j s takKii ravna in se nam da tisto malo pranjih vpil: *Zažgimo hišoU Vršila se je po vsem; vice, ki' nam gre, v očigled strogim dolžnostim Kobaridu kontrola, če so zastave j>o vseh hi-! in nebrojnim odgovornostim, ki se nam nala-šah. Ko je bilo to v redu, so se spravili nad gajo na drugi strani. Mi ne maramo zahrbt-ulične napise in nad vse one table, ki so zad- nosti in zato nočemo, da bi se smatrale naše njič ostale. Ker so ulični napisi previsoko vzidani, jim niso mogli priti do živega. Okoli 6. r _ samo golo ž.vl^me .r upravičene zahteve kot naperjeni proK dr- , __r________„ žavnim oblastim, ker smo tudi mi nekaki dr- ure popoldne je odšlo kakih 200*"tujcev med žavni organi ali, bolje rečeno, hlapci. — NrJ1 silno ploho v Drežnico, od koder imamo pc-! slan se rekrutira po veliki večini iz vojnih ročilo, da je vse ljudstvo prestrašeno zbežalo invalidov ki nimajo nobenega drugega do- Prvega julija tega leta jwoti večeru se je naj jih izpusti. Ta jih ni izpustil, vendar pa so, ton 1 ' ' r—— - tfi.g v danes ž sprehajal čevljar Silvio Visintini, stanujoč ulici Lazzaretto vecchao š. 45, z Ignacem Col-j tudi 3 Niemu ie zmanjkaio pred včerajšnjim med larichem. starim 23 let, in Jurijem Zorzetom, pomiril . 16. in 17. uro iz slanovanja mnogo perUa v starim 23 let, po obrežju Nazario Sauro. Ko1 vlada najostreje nastopila proti i J . rn,\ 1 • D-.l: „UU.t.rn 11 Vlc^-nMnf t/ VlUfinil \f P vr> rn e 1U, u; ii. uit/ i*. z---------------—• * , t. . f __Ali vrednosti nad 1500 lir. Policijsko oblastvo za-; je dospel Visintini v bkžino kavarne «A!ia sleduje predrzne zlikovce, toda do sedaj brez j Transalpina*, je z žalostjo ugotovil, da mu je (med potjo zmanjkala listnica z 500 lirami. t » '— T.rTTT "---_—- S»ari tfrehi Včeraj je bil aretiran in odpe-| - Vidva sta mi ukradla listnico! - je zavpU ginc. Tudi tja so pnšh fašisU mirazgrajah ho-lian v zapor mfzar Anton Radclovfch, star 45! čevljar nad Collarichem in nad Zorzetom. Mla- teh so napasti domačine, a so jih orožniki prelet brez stalnega bivališča. Mož je izvršil pred deniča sla se pa čutila užaljena, in sta « rfovorili. da so ooustih namero tn odšli. tnjvi*a Ui OMra« * "vr** " — —-------o j-------------------------z---- / * —* la corda». _V nedeljo so med prvo mašo raz-j že itak zelo razvito tihotapstvo skoraj p^pol- grajali po trgu in hoteli v cerkev s harmoniko,! noma onemogoča obstej. Zelo je torej pozdra-a so jim orožniki zabranili. Po maši ob 10 so. viti idejo udruženja, ki bode čuvalo naSe ko-obdržali ljudi kar na trgu; da bi bila slavnost risti, in priporočamo toplo vsem prizadetim/ večja, so ukazali ta čas gostilne zapreti. Blago- da se napovedanega shoda polnoštevilno* slovitev zastave se je izvršila na sledeč način:' udeleže. PODLISTEK I. S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruičine prevedel Iven Vouk.) (45) Natalija je dvignila glavo. _ Vi mi prigovarjate, naj se potolažim, — je začela, in oči so ji zablesketale skozi solze: — jaz ne jočem za to, kar vi mislite ... Bridko mi je, ne za to, ampak ker sem se varala v vas,.. Kako ne! jaz prihajam k vam po svete v takšnih tre-notkih! — in prva vaša beseda je: pokoriti se je treba... Pokoriti se! Tako udej-ftvujete svoje razprave o svobodi, o žrtvah. ki.,. Glas ji je zastal. —Toda, Natalija Aleksejevna, — je začel v za-dregi Rudin: — vedite,.. jaz ni-lem zatajil svojih besed... vendar.. . — Vi ste me vprašali, — je nadaljevala ona z novo silo: — kaj sem odgovorila materi. ko mi je izjavila, da me vidi rajši mrtvo kakor da bi mi dovolila poročiti se z vami: odgovorila sm ji, da rajši umrem, kakor da bi se poročila z drugim.., In vi pravite: pokoriti se je treba! Očividno je imela prav; vi ste se pošalili z menoj, ker niste imeli drugega posla, ker vam je bil dolg čas... — Prisegam vam, Natalija Aleksejevna... bodite overjeni . . — je zatrjeval Rudin. Toda ona ga ni poslušala. _ Zakaj me nkte odvrnili? zakaj ste vi sami. .. Ali pa morda niste računali na. zapreke? Sram me je o tem govoriti... j sicer pa je itak vse pri kraju. 1 — Morate se umiriti, Natalija Aleksejevna, — je začel Rudin: — midva morava skupno razmišljati, kaj nama je ukreniti... — Vi ste tolikokrat govorili o požrtvovalnosti, — ga je prekinila: — toda vedite, da če bi mi bili danes, sedaj-le rekli: «jaz te ljubim, toda ne morem te poročiti, ne morem jamčiti za bodočnost, daj mi roko in pojdi z menoj», — vedite, da bi bila šla za vami, vedite, da sem bila na vse pripravljena! No kajpak, od te besede do dejanja je daleč, vi ste se sedaj ustrašili, kakor ste se ustrašili pred tremi dnevi, pri obedu, Volinceva. Rdečica je oblila Rudinovo obličje. Nepričakovani Natalijin izbruh ga je presenetil; toda zadnje beseda so ranile njegovo samoljubje. — Vi ste preveč razdraženi zdaj, Natalija Aleksejevna, — je začel: — vi ne morete razumeti, kako hudo me žalite. Toda upam, da pride čas, ko mi boste dali prav; pač razumete, kaj me je stalo, da sem se odrekel sreči, ki mi ni nalagala nikakih obveznosti, kakor sami pravite. Vaš mir mi je dražji kot vse na svetu in jaz bi bil nizek človek, če bi se okoristil... — 2e mogoče, Že mogoče, — ga je prekinila Natalija: — morda imate prav, in ne vem, kaj govorim. Toda jaz sem vam do sedaj verjela, verjela sem vsaki vaši besedi. .. Od sedaj naprej tehtajte svoje besede, ne govorite tja v en dan. Ko sem vam povedala, da vas ljubim, sem vedela, kaj pomeni ta beseda: bila sem na vse pripravljena. .. Zdaj mi ne ostane drugetfa, kakor da vas zahvalim za nauk in da se poslovim. — Prestanite, radi Boga, Natalija Alek- sejevna, prosim vas. Ne zaslužim vašega preziranja, prisegam vam. Vživite se v moj položaj. Jaz odgovarjam za vas in za sebe. Če ne bi vas ljubil z najudanejšo ljubeznijo, — Bog mi je priča, jaz bi vam bil takoj predlagal bežati z menoj... Prej ali pozneje bi nama vaša mati odpustila... in tedaj... Toda predno sem mislil na svojo srečo... Prenehal je. Natalijin pogled, ki je bil vprt naravnost vanj, ga je spravil v zadrego. — Vi si prizadevate, da bi me prepričali, da ste pošten človek, Dmitrij Nikolajič, — je rekla: — o tem ne dvomim. Vi niste sposobni, da bi delali iz dobičkaželjnosti; toda ali sem prišla sem zate, da bi se o tem prepričala?... Nisem pričakoval, Natalija Aleksejevna... — Zarekli ste se! Res je, vi niste pričakovali vsega tega — ker me niste poznali. Ni treba, da se vznemirjate ... vi me ne ljubite in jaz se nikomur ne obešam na vrat. — Jaz vas ljubimi — je vzkliknil Rudin. Natalija se je vzravnala. — Morda; toda kakšna je vaša ljubezen! Spominjam se vseh vaših besed, Dmitrij Nikolajič. Če se spominjate, ste rekli: brez popolne enakosti nt ljubezaL .. Vi ste gre visoki zame, jaz vam nisem par... rejela sem zasluženo kazen. Čakajo vas naloge, ki so vas vrednejše. Ne bom pozabila današnjega dne.,. Zbogom... — Natalija Aleksejevna, aH res odhajate? Ali naj se tako ločiva? Iztegnil je roko proti njej. Ona se je ustavila. Njegov proseči glas jo je navidezno omajal, — Ne, — je rekla končno: — čutim, da se je nekaj v meni zlomilo... Prišla sem semkaj in govorila z vami v nekslci omotici, treba je priti k zavesti. To se ne sme zgoditi, vi sami ste rekli, da ne. Moj Bog, ko sem se napotila semkaj, sem se v duhu poslovila od hiše, od vse svoje preteklosti, — in kaj se je zgodilo? koga sem dobila tu? malodušnega človeka.. .In kako ste mogli vedeti, da ne bi mogla prenesti ločitve od rodbine? «Vaša mati noče ... To je strašno!® To je vse, kar sem čula od vas. Ali ste vi to, ali ste vi to, Rudin? Ne! Zbogom... Ah! če bi me ljubili, bi to zdaj občutila, v tem trenotku.. Ne, ne, zbogom!.. Naglo se je obrnila in odhitela k Maši, ki se je začela že davno vznemirjati in ji je dajala znamenja. _Vi se bojite, a ne jaz! — je vzkliknil Rudin za njo. Ona ni obrnila več pozornosti nanj, ampak je hitela preko polja domov. Srečno je prispela do svoje spalnice; toda jedva je prestopila prag, so jo moči zapustile fn brez zavesti se je zgrudila Maši v naročje. A Rudin je še dolgo stal na jezu. Končno se je vzdramil, počasnih korakov je šel do steze in korakal tiho po njej. Bilo ga je zelo sram in tudi je bil... ogorčen. «Kakšna deklina? — je pomislil. — V osemnajstem letu!... Ne, nisem je poznal... Zanimivo dekle. Kakšna močna volja je v njej!... Ona ima prav; ni vredna take ljubezni, kakršno sem jaz dio nje čutil... Ali sem jo zares čutil? ... — je vprašal sam sebe. — Ali ne čutim več ljubezni? Tako se je pač moralo zgoditi. Kako nizek in majhen sem bil pred njo!» RaMo drdranje lahkega koleslja je pri- sililo Rudina, da je dvignil pogled. Njemu naproti se je vozil s svojim navadnim konjičkom Ležnjov. Rudin ga je molče pozdravil in kaker da mu je šinila v glavo nova misel, je krenil s ceste in naglo o»d-hitel proti domu Darje Mihajlovne. Ležnjov ga je pustil iti mimo, pogledal za njim in po kratkem razmišljanju obrnil v nasprotno smer konja ter se peljal k Vo-lincevu, kjer je bil prenočil. Ko je priš " tja, je Volincev že spal; ni ga pustil buditi ampak je sedel na balkon in zapalil pipo v pričakovanju čaja. Volincev je vsta! okoli deeele ure in ko je zvedel, da sedi Ležnjov na balkonu, se je silno začudil in ga povabil k sebi. —Kaj se je zgodilo? — ga je vprašal. — Saj si bil namenjen domov. — Da, namenjen sem bil, toda srečal sem Rudina. .. Sam je korakal po polju, a obraz mu je bil tako vzburkan. Odločil sem se in se vrnil. — Ti si se vrnil zato, ker si videl Rudina? — To se pravi, da po pravici povem, niti sam ne vem, čemu sem se vrnil; najbrže,ker sem se spomnil nate; zahotelo se mi je posedeti v tvoji družbi; domov pa je še čas. Volincev se je prisiljeno nasmehnil. — Kajpak, o Rudinu ni mogoče več misliti, ne da bi mislil tudi name... — Glasno je zaklical slugi, naj prinese čaja. Prijatelja sta pričela piti čaj. Ležniov je govoril o gospodarskih zadevah, o novem načinu pokrivanja skednjev s papu jem... (Dalje). Mnn IV. »EDINOST« V Trsta, dne 20. Julija 1922. Zalivalv-vaje se Vam v naprej za izkazano (gostoljubnost sprejmite, gospod urednik, izraz odličnega spoštovanja udani okrajni tajnik: jBi'jjio Pkcioli. — Gorica, dne 14. julija 1922. - Vesti Iz Istre Iz Klanca. Izobraževalno društvo «Slav-nik- iz Klanca se najtopleje zahvaljuje vsem •odelujočim društvom in sicer: «Vencu» iz Kozine, Zvezdi» iz Herpelj, «Prešernu» iz Boljunca, katera so s svojim sodelovanjem pripomogla, da je naša prireditev na dan domačega opasila, 29. junija, tako dobro vspela, — Dalje se iskreno zahvaljujemo vsem cenjenim gostom, ki so nas v tako obilnem številu posetili. Srčna hvala vsem darovalcem dobitkov za srečolov in preplačnikom vstopnine, kakor tudi godb. društvu za njegovo precizno izvajanje. Krepki nazdar vsem in na veselo svidenje pri prihodnji zabavi v Klancu. dolarji francoski frank! švicarski franki Vesti z Notranjskega Zanimiv slučaj. Na Rateževem Brchi, to je vas pri K?!ovcah, je hiša št. 14 ki gotovo glede ^ mrličev nima daleč okoli enake. Uisa je P™" angleški funti. Siti prosta, kmetska, v kateri stanuje ze od nekdaj j mpoj^oni .... le ena rodbina. Stari oče ima 72 let, pa pomni, j da so iz njegove hiše odnesli ravno tridesetega mrliča. Toliko mrličev iz ene hiše in ene rodbine >c res izredno. Iz Bača pri Knežaka. Kako posurovela je naša mladina, naj dokaže ta le slučaj: Pretepeno nedeljo okoli polnoči je z nožem težko ranil 20letni < Vidmarjev* Eant 22l?tnega Mar-kota Tomšič. Zadal mu je 4 globoke rane. Ranjenca s oodpeljali v bolnišnico v Postojno. Malo upanja je, da okreva. Vprašujemo se, kedo je pa temu kriv. Najprej konstatiramo, da se je ta pokol vršil pred gostilno, v kateri se vsako nedeljo in praznik pleše — brez licence. Ko bi poklicani organi bolj skrbeli za pravočasna zapiranje gostiln, za ohranjenje nočnega miru, za nadzorstvo glede plesnih ličen:, bi se mnogo hudega zabranilo, bi se taki sramotni in žalostni pretepi zelo omejili, bi h:lo več sreče in miru v družinah in bi naše narodne premoženje zaradi pijančevanja ne trpelo toliko škode. Povejmo pa tudi, da so takih žalostnih izgredov največkrat kriva naša lahkomiselni dekleia in pa kar je najbolj žalostno, njih stariši, ki jim dajejo pohiho. In Bonna ooroilta. Teb* Trst, dne 19. julija 1922. fldrtflsfc« banka • Cosullch....... • .•••••••** Dahniti«.................. GeroMmicb ................ Libera Triestina................. ........................1810 Lussino ..•••••••«••••«••• ^ Aiartinolich • ......................136 Ocean ia 175 Premuda ....•*••...••••••• 365 Tripcovich ..•.»••.........• 225 A m pele* . «••«.. «...•*..«•• 567 Cement Dalmatia .••••••••••«•• 310 Cement Spatato . • . ............246 Tuja valuta na tržaškem trgaš ogrske krone.......... . 1.65.— 1.7o avstrijsko-nemške krone ...... —. 9.---11 češkoslovaške krone.......43.75.— 49.50 dinarji..........................25.75.— 26.?5 tej l . ............................12.50.- 13.50 marke •••••••••••••• 4 85.— 5.— , . . . 21.30 - 21.5* , . . . 180.50.—131.50 .... 415.—.—42U.— . . . 96.—.— 95.60 , . . . 104.50.—106.50 . . . 83.75 — 84.rO KNJIŽEVNA NOVOST! ŠEST MLADINSKIH IGER Spisala Josip Ribičič in Ivan Vouk. Izdalo in založilo društvo Prosveta v Trstu. Cena broš. knjigi 5 L, vezani 7 L. — Cena posameznim snopičem 1'50 L. L snopič Jos. Ribičič: «V r a ž e», tro-dejanka. H. snopič Jos. Ribičič: «Škrati», dvo-dejanka in«Pri Sv. Petru», cnodej. III. snopič Jos. Ribičič: »Čudodelna srajca* in «M ladje« enodejanki. IV. snopič Iv. Vouk: «T r i j e snubci*, tri slike. Na prodaj v naslednjih knjigarnah: J. Štoka, Trat, ulica iMilano, Traci, Trst, ulica Cavana, Kat. tisk. dr. v Gorici, ulica Carducci, kakor tudi pri «Prosveti», Trst, ul. Fabio Filzi št. 10, L teh je žalibog ravno vas Bač prepolna, kakor daleč ne na<3coli. Kaj bo z našo bodočnostjo, ako raste mladina v tej sirovosti in razuzda-nesti naprej! Našim narodnim nasprotnikom je pa to gotovo všeč, saj vidi v tem naš narodni fn gmotni propad. Žalostna nam majica! Iz Postojne Ne zamudite ugodna prilike! Prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. priredijo združena postojnska društva prvikrat po vojni veliko skupno veselico na prostem. Ob tej priliki bo postojnska jama slavnostno razsvetljsna in za posetnike jame bo ta dan izredno znižana vstopnina. Ker imamo ugodne avtomobils.ee in železniške zveze s Trstom, Goirco in Reko se iz vseh oddaljenih krajev pričakuje obilna udeležba. Spored omenjene prireditve je jako bogat. Ob 14. uri obisk jame. Ob 16. uri javna telovadba S. K. P. proste vaje in vaje na orodju obrtnega naraščaja, članic m članov in skupine. Po telovadbi petje. Pevsko društvo cPostojna* zapoje venec najbolj priljubljenih narednih pesmi. Sodeluje popolna postojnska godba na pihala in orkester. V 12 paviljonih bo vsestransko preskrblejno za vse želje. Gasilci žeje brez skrbi, za bum-bum si že cel te-daii glave belimo kje bi se dobila najboljša kapljica. Pa več glav, več misli, in tako ga bo tudi več vrst vse od Triglava do Jadrana. Gasilci na plan! Brez ham-ham pa tudi bum-bum di — skrb stran, stvar v dobrih rokah. Zadnja točka sporeda: ples in srečolov, prosta zabava in odhod domov. —A. Gospodarstva Pokrajinska obrtna razstava v Maribora. (Od 8. do 17. septembra 1922.) Razstava vrtnih pridelkov. Razstava vrtnih pridelkov, se priključi pokrajinski obrtni razstavi obeta biti velezanimrva. Priprave za zgradbo paviljonov in za nasade na prostem so v polnem teku. Znani vrtnarji v mestu in po deželi so se z ve&oe že odzvale povabila na razstavo, vendar nekaj vrtnarjev še ni vposlaio prijavnic. Razstavni odbor vljudno prosi, naj se izostale prijavnice nemudoma vpošljejo odboru. Razstavni odbor ponovno opozarja, naj se tudi posetniki malih obrtov udeležijo razstave, bodisi s cveticami n. pr. s kako posebno lepo cvetico lončnico, bodisi z lepo vrtno zelenjavo, četudi le v par komadih; ravno mali vrtnar ima časa dovolj, da se specijalizira za to ali ono rastlino in doseže lahko lepe uspehe. Vsak tak posestnik malega vrta naj torej takoj prosi za prijavnico pri društvenem načelniku g. Kegl-u, vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Razstavni predmeti se morajo najkasneje do 3. septembra dostaviti na razstavni prostor, ker bodo pozneje došli predmeti izključeni od ocenitve v svrho priznanja in podelitve diplom za najboljša dela. Za prenočevanje tujcev, ki bodo posetili to razstavo, bo skrbel stanovanjski odsek razstavnega odbora ki že danes sprejema tozadevna n močila. V prijavi naj se navede natančno za katero dobo si želi stanovanja, ter koliko sob oziroma postelj. _ ZAHVALA Globoko potrta družina Viihar vsled izgube ljubljenega soproga, očeta MatUa Viihar se srčno zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnega k večnemu počitku. Posebna zahvala velja preč. gosp. dekana, j gasilnemu društvu Vel. Otok in Postojna ter' pogrebnemu podjetju v Trstu. IVAN KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejSe kuhinjske in druge hišne potrebščine iz dnhiji. sttiMit. Ini 'n ouHiraae inti. TRST — Piazza San Giovanni AMBULATORIJ za spolna« siHNUAi«, kolno In otrolko bolezni 44 P.ra G. & A. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje »Ifilltične bolezni, zoženja in vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifitltičnih okuženj. Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Gorica, Piazza KkoldTomnasoo (Piazzutta) 8 Naznanilo Slavnemu občinstvu najvljudneje pripo^ ročam svojo dobroznano krojačnico. Cene od L 20.— do 60.—. Finejše delo po dogovoru. Istočasno naznanjam, da imam zastopstvo, ter v zalogi najboljše, svetovno znane šivalne streje «Singer». Lastnik Fran Žibema, Divača 29 Srebrne krone In zlato plačujem po najvišjih tenah ALOJZU POVH Trst Piazza GaflbaHfl It z (prej Barriera) i 9 KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR ISCE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« SM Raiiiafejfi ilroti črni mai TržnJko pajolilnitn in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroStvom* uraduje v svoj! lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema n&vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter |ih obrestuje 99" PO 4°!o večje In stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9 đo 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. razpisuje Maši ©nissi a« računajo po 20 sloiink bc&eda. — Najmanjša pristojbina L 2'—» Debel« črke 40 stotink Iv-c« da. — Najmanji« prsato t bira L 4'—. Xdur išč«5 službe, plača polovično ceco* POROČNA SOBA, iz bukovega lesa, masivna!.............., _ , i svetla L 1400, obedna iz amer&anskega j U vanje stirmrat v tednu, plača po dogo | orehovega lesa z ogledalom, brušenimi kri- j voru. stali in mramorjem L 2400.—. Velika izoeraj Konkurenti morajo dokazati popolno zna-navadnih in finih sob. Skladičče Via Udme,Q^ slovenskega in italijanskega jezika. štev. 25. j prc|n:- mora^o priložiti spričevalo, da so ŠIVALNI STROJ se proda po ugodni ceni. Via j nad eno leto opravljali službo občinskega i DOBROZNANA MANUFAKTURNA TVRDKA M. AITE 68 Trs« — Via Manlnl Stev. 37 (prej Via Nuova) — Trst cinznanja cenj. odjemalcem, da $e je preskrbela z veliko izbero blaga za moš^e fn ženske obleke, platna, bombaievlne, volnenih odej. žimnic In vatiranih odej lastnega izdelka, trliža, volne in žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah. Sv. Nicolo 2, II. KOZO z mlekom ;n mladičem dice Scorcola 3S0. orodam. NAJEMNIK(-ICA) s kavcijo za gostilno v j okolici (stanovanje na razpolago) in vinotočj ° v mestu se išče. Ponudbe na «Edinost*. 1401! 1393! tajnika. Čas za vlaganje prošenj jc do 25. julija 1922. j Nastop službe s 1. avgustom 1922. Župan: CEARO. ren-1399 V SKLADIŠČU pohištva v uL Geppa 17 se prodajajo po najnižjih conah: spalno sobe, popolne, z mizo in dvema stolicama po L 1000, poročne sobe z velikimi ogledali od L. 2000.— naprej, obedne sobe, stolice s pravim usnjem od*L.'3090.— naprej, garnitura za predsobe, pohištvo za letovišča in vrte, popolne ikuliinje in posamezni kosi, pohištvo za urade, vilika izbera stolic in naslonjačev. Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Za izvažanje blago v transitu. I4C2 GOSPOD 35 leten, samec, s precej velikim premoženjem, želi znanja z gospodično, zdravo, prijetne zunanjost; prednost gre ončm, ki razpolagajo s 5—6 tisoč lirami. Resne ponudbe če mogoče s sliko pod «Sporazumno življenje« na upravmštvo. Tajnost zajamčena. 1380 KKONE srebrne in ziate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Franceaco 15, II. to se pravi po slovensko ¥iCHA STREHA. Zastopstvo in zaloga H. KfilifiLC, Sv. Peter m Krasu. Predao se ocTočfte za kritje streh, vprašajte za vzorce in proračun. (486) SVINEC mehek (o!oyo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefoctaae 1. 195 IVAN KAtIN, izdelovatelj orgelj in harmonijev, Gorica, Via Cario Favetti 6 (Venturini) ima v zalegi vsakovrstne' harmonije, klavirje, strune za tamburico in jezike za harmonije. Popravlja in uglašuje orgije, harmonije, klavirje. Predaja Hi-di na obroke. 1556 Književnost in umetnost Zakon o zavarovanju delavcev in izvršilna naredba. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922. Str. 152. Cena 8 din, po pošti 40 para več. Zgoraj omenjeni zakon, ki je za obrti in industrije velevažen, je pravkar izšel in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. DAROVI Slov. a kad. drušivo «BaIkan» se tem potom aajpr i srčne je zahvaljuje za svoto 300 lir, najta-tane s strani «Tržaške hranilnice in posojilnice* in 500 lir »Trgovske obrtne zadruge v Trstu. — Za podružnico * Šolskega društva« pri Sv. Jakobu je nabral g. Ivan Počkaj v neki veseli družbi L 30.—; blagafrdk g. Just Mavrič je nabral za isto prodružnico po občnem zboru «Edi-nosU» na Opčinah L 56.—. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vkljub našim ponovnim opozoritvam, naj se ni oisi pošiljajo pisani s črnilom, ker jih m umo drugače sami prepisovati, nam še vedno cd tu in iam prihajajo s svinčnikom pisani dopisi. Opozarjamo torej ponovno, da bct!io depise, pisane s svinčnikom, metali ne-csTE?eao t koš, brez ozira na njegovo važnost in nujiiosL KLAJNO apno za živino ima v zalogi lekarna v II. Bistrici. 2816 POZORl Krone, korale, zkto, platin in zobovje po naiviSjih cenah pto'Hije edim gro« sist Belleli Vita. via Mador.nina 10. I. 16 V KOBARIDU je na prodaj hiša z vrtom in hlevom, primerna za kmetijo. Naiančna pojasnila pri Antonu Uršič, Kobarid 158. 1390 ENONADSTROPNA HTŠA s pekarno, vodovodom in električnim osvetljcnjom, s celim pohištvom, vse v vrlo dobrem stanju ohranjeno, stanovanjem 5 sob, vrtom, hlevom, se za ceno od K 520.000 proda. Kupec se takoj lahko vseli. Mate Grgič, Maribor, Pod mostom 16. 34/23 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria 4, L H89 Dr. fl. GRUSOUIN specialist za kožne In spolne bolezni ter negovanje kože, pertekdoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od S—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli. 60) ©h Ti IL =8 MOTORNI ČOLN, za visoko morje, nov, dolg 12 m, širok 3*50 m, za približno 100 potni-nosi 15 ton, dobičkanosen, zavarovan, se proda ali zamenja. Naslov pri upravništvu < Edinosti». 1392 POSTELJE L 60.—, vzmeti 55.—, žimnice 30, chiffoniers 220.—, ponočne omarice 50.—, žimnice iz dolge volne L 140.—, izredna prilika. Fonderia 3. 1394 Velika zaloga vina, žganja In likerjev JAKOB PERHAUC ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xydia» 11» i, Mmton 2-8«. Vm&ao v znSogi In po cenah izven vsake konku-kuronce: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivorec. Lest'".! Srdctkl : šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski ref-»šk Lacrima Crlsti in drhga. S^eiSiEHeh s Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovr--.tni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi. (50) MS-SMli IlM v Trstu ragutrovana udt s neomejenim jatnatvom CHcs Pfer Lofgl do PalestrSna it 4. L O&restBic lavaite brasilse visite p 5°l ■ o ===== vloge, vezane na trimesečno odpoved po S1///, ako znašajo 20-30.000 LU. po 6•/. ako znašajo 30-40.000 , po 6 '///• 81(0 presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št 16-04. TeL št 16-04. p!a?iaje po višjih cenah kakor vsi drugI kupci ALBERT PO m - Trst, via SSSSjfe 4S st" v Irsti Izurials m tiskarska dela točno In solidno M tiskarne se M$ v iti Sv. Fraiita Mm it. 20 JADRAN BANKA Delniška slovnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. o> Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in cjene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilir&ni zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank. Izvriule vse banina posle. par PREJEMA VLOGE na hnrallM knjižice in no tekočI raba ter Itn obrestuje po 470. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. = Dale v najem varnostne predale (saffes) ■ Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa dl Rlsparmio Stev. 5 — Via S. Nlcold štev. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.