THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AND MOST POPULAR SLOVENIAN amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 239. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 11, 1930. LETNIK XXXIX. Preiskave pri Hh v Italiji. - »i mobilizirajo ITALIJA OSUMILA SLOVENCE, DA SO IZVRŠILI UMOR NAD ITALIJANSKIM FINANCARJEM. — UKAZ, DA SE ODDA OBLASTEM VSE OROŽJE. — PREISKAVE V SLOVENSKIH DOMOVIH SO V TEKU. Rim, Italija. — Pretekli teden je bil ob ■ jugoslovanski Meji ubit neki italijanski fi-nancar s strelom iz puške. — Storilca niso dobili, a, kakor je bilo pričakovati, so italijanske oblasti brez vseh dokazov naprtile zločin na rame Slovencev in so seveda proglasile Umor, da se je izvršil iz političnih motivov in da ga je izvršil kak "terorist-zarotnik". Umor skrbno preiskujejo in dognali so, da je bila krogla izstreljena iz avstrijske vojaške puške; in še več so brihtni italijanski detektivi dognali, namreč, da je bil strel oddan iz take daljave, da bi se s puško samo sploh ne moglo meriti na cilj, ampak se je moral Za to posluževati strelec posebnega teleskopa, ki ga je Avstrija zadnje čase koncem Vojne razdeljevala med vojaštvo, da ga je pritrdilo na puško, češ., da se z njim lahko Wj daleč meri. Komur je znan tisti teleskop, tudi ve, da je bil skoraj Popolnoma brez praktične dednosti in se ga tudi ni uporabljalo. Vidi pa se iz tega, da italijanske oblasti kujejo storijo, da bi umoi*a obdolžili kakega Slovenca, kajti edino ti so mogli še izza vojne pridržati pri sebi avstrijske puške; in da je bila avstrijska Puška, je dokaz velika daljava in — teleskop. Prišel je torej pretekli ponedeljek odlok iz Rima, da 'iiora prebivalstvo takozvane yenezia Giulia pokrajine,, večinoma Slovenci, oddati tekom ur prostovoljno vse svoje Orožje oblastem. Težke kazni 80 predvidene za tiste, ki bi se ukazu ne pokorili. Biriči so Oglasili ukaz v zadnjo gorsko vas. Takoj po preteku določenih NEVARNA DRUŠČINA SUHAČI SE PRI PRAVLJAJO Suhači nameravajo reorganizirati svoje sile. — Za posebno agresivnost se pripravljajo pri prihodnjih predsedniških volitvah. Washington, D. C. — Zavedajo se suhaški fanatiki, da se jim majejo tla pod nogami, kar so imeli priliko izprevideti posebno pri zadnjih volitvah. Svoje izgube pripisujejo predvsem temu, da niso bili dovolj organizirani. Zato nameravajo zdaj strniti svoje vrste v eno skupno fronto in se vreči s posebno ljutostjo v boj zlasti pri prihodnjih predsedniških volitvah leta 1932, V torek so imeli suhaški voditelji, zbrani iz cele dežele, tukaj svojo konferenco, na kateri je bil glavni govornik dr. O. W. Stewart iz Chicage, ki je pozival navzoče, naj združijo svoje razcepljene moči po vsej deželi in naj ta skupna narodna organizacija prične delovati na popolnoma novem temelju. "Takoj zdaj se moramo pričeti pripravljati za volitve 1932," je dejal. "Vso našo podporo mora dobiti tista stranka, ki se bo izrazila za prohibicijo. Če se bodo pa obe stranki izrazili proti njej, bomo pa delali, kakor bodo potrebe pokazale. Naše stremljenje bo, da se polastimo lokalnih, državnih in okrajnih uradov, da bomo lahko iz njih določali uveljavljenje prohibici- je." Kakor znano, se za prohibicijo potegujejo v prvi vrsti razne protestantovske verske sekte. Glede tega je dr. Stewart omenil, da mora biti bo- 24 ur so se spravili karabiner- ^očaTkupna prohibicijska or-na delo. Preiskovati so pri celi vse slovenske domove, kajti vsak Slovenec je sam po Sebi tudi osumljenec. Preiska-Va je še vedno v teku, a kakor ganizacija politična in ne ver ska. S tem pa ni rečeno, da bi morale cerkve prenehati svoje delovanje za stvar, ki po nje- . govi izjavi pospešuje moral- ''oročajo rimski listi, ne kazelnogt( -n naj bodo §e nadaije Korajžna mlada deklica, ki tako brez strahu vodi "na špagci" nevarnega bika, je 141etna Sarah A. Tolan iz Sangamon okraja, 111., ki je na mednarodni živalski razstavi zadnji teden v Chicagi prejela prvo nagrado v krmljenju živali. MOSKOVSKI PROCES LE SLEPILO Celi proces je bil Francozov le burka. po mnenju izmišljena ri°sti uspehov, češ, da so se ^ovenci radovoljno pokorili Ukazu. fo Belgijska kraljica se potegnila za žrtve Liege, Belgija. — Katastro-' ki jo je povzročila skriv->tna strupena megla, o ka-.eri ie bilo včeraj poročano, a 3e umorila 67 ose zdravniki popolnoma Je umorila 67 oseb, so na ^avali belgijski ,7 Pritisk vlade Potlačiti". Belgijska kraljica ^ izabeta pa je pretekli pone-,eliek obiskala prizadete kra-* j« odredila, da se izvrši te-ž ®ijit zdravniški ogled mrtvih t^ev, da se ugotovi vzrok ka-4 ^rofe. Cimdalje bolj prevla-v* Prepričanje, da jo je poučil strupen dim iz cinkov-^ kemičnih tovarn, kateri,6 Precejšnja množina v *ajšnji okolici. protestantovske cerkve zbirališča za razprave in propagando v tej zadevi. -o- zopet podtaknjena bomba Chicago, 111. — Kakor potresni sunek je delovala bomba, ki je pretekli ponedeljek ponoči s strahovitim pokom eksplodirala v velikem poslopju na 666 Lake Shore drive, v katerem se nahajate dve trgovini s pohištvom, nam reč Furniture Mart in Kroe hler Furn. Co. — Vzroka za ta čin ne morejo dognati in tudi ne vedo, kateri trgovini je bila bomba pravzaprav na menjena. Eksplozija je pobila vsa okna do 6. nadstropja. Poškodovan ni bil nihče. Ob času Pariz, Francija. — V Franciji splošno prevladuje mnenje, da ni bila cela moskovska preiskava, ki se je končala preteklo nedeljo, nič drugega, kakor komedija, Td jo je vpri-zorila sovjetska viada v dobro premišljen namen. Z dozdevno zaroto da hoče namreč slepiti rusko ljudstvo in ostali svet, zakaj ni imela s svojim petletnim industrializacij -skim programom pričakovanih uspehov, in obenem je s tem tudi našla dober vzrok za pomanjkanje živil na Ruskem. Zaradi obdolžitve Francije,i članek izšel, da je bila vpletena v zaroto, ]nila. bo bržkone Francija prekinila svoje diplomatske odnošaje s sovjeti. -o- MUČENJE NASPROTNIKOV PILSUDSKIJA Politične poljske jetnike v ječi stradali in mučili. Warsava, Poljska. •— Kakor je bilo poročano svoječasno, je poljski napol-diktator Pil-sudski enostavno pometal 80 vplivnejših . osebnosti opozici-jonalnih strank'v ječo in se jih s tem rešil. Nekateri so bili zopet izpuščeni, a večina od teh ne mara govoriti o življenju, ki ga je prebila v ječi. Edino 'eden, A. Strug, je v nekem listu izdal, da so jetnike strahovito gladovali in mučili. Lačni da so bili tako, da so žvečili slamo s svojih ležišč. Bičanje se je vršilo redno vsak dan. — Izdajo lista, v katerem je ta KRIŽEMJVETA — Dublin, Irska. — Neka Lady Tinton je ponudila irski državi v dar dragoceno poslopje, polno umetniških in starinskih znamenitosti, da bi v njem stanoval predsednik države. Vlada pa je darilo odklonila. — Tokio, Japonska. — U-radne' številke ljudskega štetja, ki se je vršilo pretekli oktober, izkazujejo, da ima Japonska 64 in pol milijonov prebivalcev. V zadnjih petih letih je število narastlo za štiri milijone. — Regina, Sask., Kan. — Minister za javna dela je objavil, da se bo vpeljala med tukajšnjim mestom in Chicago ter New Yorkom zračna služba, s pomočjo katere bodo prihajale na trg v obeh mestih vedno sveže ribe iz severnih pokrajin. — Buenos Aires, Argentina. - Pretekli torek zjutraj so bili po prekem sodu ustreljeni trije banditi, ki sO bili zasače-ni v petek pri ropanju in so streljali na policijo, ko jih je ta skušala ujeti. — New York, N. Y. — V svoji sobi, ki jo je imel najeto za $6 na teden, se je obesil znani igralec in pisatelj iger, L. Cunningham. -o-- POLICIJA ODKRILA ZALOGO OROŽJA Minneapolis, Minn. — Celo orožarno, zalogo strojnih pušk, navadnih pušk, bomb in drugega orožja je tukajšnja policija odkrila v neukem stanovanju. V zvezi s tem ste bili aretirani dve osebi, en moški in ena ženska. Policija domneva, da se je s tem prišla na sled zalogi, iz katere so se zalagali banditi pri pogostnih roparskih napadih zadnjega časa. -o- ŽELEZNICE V AMERIKI NUDIJO VARNOST Chicago, 111. — Najbolj varna oseba v Ameriki je potnik na železnici. Tako se je izrazil neki višji uradnik New York Central. Od 900 milijonov pot nikov, ki so jih železnice pre vozile tekom leta 1929, jih je Iz Jugoslavije, SLABE DELAVSKE RAZMERE. — BEDA RUDARSKIH DRUŽIN V SENOVEM. — STRAŠNA NESREČA: OČE ZGOREL. — SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ DOMOVINE. iz ŠE DRUGE VRSTE PROHIBICIJO HOČEJO Boston, Mass. — Ameriška farmarska federacija ima tukaj svojo letno konvencijo, na kateri je udeleženih, kakih 1500 farmarjev. V razpravi je bila resolucija, da se zahteva od zakonodaje, naj se uvede zakon, po katerem bo prepovedano vsako kajenje na ameriških farmah, za kar navajajo dosti vzrokov; tako pravijo, da kajenje ogroža poslopja, da povzroča pohajkovanje t'ar-marskega delavstva, da dim eksplozije je bil eden nočnih' škoduje mleku, da se s kaje-čuvajev v 15. nadstropju, dru-'njem daje slab vzgled mladi- raznih vzrokov doletela je vlada zaple-jsmrt samo 114, in celo od teh i je bilo 78 slučajev takih, za --o--j katere železnica ni odgovorna ŽENSKA OBSOJENA V DO-,in bi jih ne mogla preprečiti. Igi pa v kleti. ni itd. SMRTNO JEČO Denver, Colo. — Pretekli ponedeljek zvečer je bila pred tukajšnjim porotnim sodiščem končana razprava proti 31 letni Mrs. Pearl O'Loughlin, ki je bila spoznana mora svoje 10 letne pastorke, Leone. Truplo zadnje so po tridnevnem iskanju našli 17. oktobra v nekem jezeru z dvema ranama na glavi. Sum je padel na njeno mačeho, ki ga je potrdilo še to, ker je njen mož istočasno ležal težko bolan v bolnici vsled uživa-joja zmletega stekla, in tako steklo so našli tudi v želodcu deklice. Iz tega se je sklepalo, da se je ženska hotela iznebiti obeh, da bi se DANSKI KRALJ IMEL i NEZGODO | Kopenhagen, Danska. — | Na potu domov iz opere pre-krivim u-,tekli P°nedelJek zvečer je kra- Stroji jemljejo ljudem zaslužek Jesenice, 2'0. nov. — Največja železotovarna v državi, na Blejski Dobravi na Gorenjskem, napenja vse sile, da bi čim več blaga producirala. — Modernizira obrate in vpo-stavlja najmodernejše stroje, ki opravljajo dela, katera so preje imeli v rokah delavci. — Vsled tega je sedaj na zimo veliko delavcev odpuščenih, kar bedo revnega delavstva poveča. V sredo ie bila na Dobravi nabita lista z imeni onih, ki so takoj naslednji dan odpuščeni od dela. Ker podjetje sijajno uspeva, bi pač brez škode lahko zaposlilo kaj več delavcev, ne pa, da jih seda.1' na zimo še odslavlja. Je že tako, da so kapitalisti povsod enaki in gledajo samo na svo; dobiček. -o- Žalostne razmere rudarskih družin v Senovem Iz Senovega poročajo: Kakor megleni jesenski dan je pusto življenje delavca-rudar-ja, pusto je in bridko. Kako tudi ne? Zima je tu, ki ima vse druge potrebe, kakor jih je imelo poletje. Kje naj ubogi rudar vzame, da vse te potrebe krije, ko je pri pičlem poletnem zaslužku komaj preživljal družino in sebe? — V srce te zaskeli, ko stopiš v stanovanje rudarja. Kopico otrok vidiš, suhljatih in bledičnih. kakor da jih je že smrt zaznamovala. Ni smeha in brez-skrbnosti na njih upadlih o-brazih. Izgledajo, kakor bi tudi oni občutili težo skrbi in gorja, ki teži stariše v skrbi za ta ubogi vsakdanji kruhek. Čeprav je zima pred durmi, vendar še vedno ne delamo vsaki dan. Zasluži *se komaj od 500 do 800 Din ($9.00 do $13.00) na mesec Kdor zna tem izhajati, je že umetnik v stradanju. -o- Nesreča kmetske družine Rogaška Slatina, 20. nov. — Pri posestniku Antonu Debelaku na Rodnah je v nedeljo na nepojasnjen način izbruhni1 požar v hlevu. Ko je bil že vef hlev v plamenih, je hitel posestnik reševati gosi. Nenado ma se je zrušilo goreče tra-movje in ga popolnoma zasulo. Drugi reševalci so se še pravočasno umaknili, Debelak pa v skrbi za svoj imetek veda postaviti zato nov rekord. Pravi, da bo igral nepretrgoma na tamburico 200 ur. -o-- Smrtna kosa V Št. Rupertu na Dolenjskem je umrl Rudi Simončič, posestnik in občinski in hra-nilniški odbornik. — V Pod-cerkvi pri Starem trgu je umrla Frančiška Škrbec roj. Kovic, žena posestnika in trgovca. — V Stražišču pri Kranju je umrl Leopold Hafner, posestnik in mesar v Srednjem Bitnu. -o- Ijevi avto zadel v neki drugi & ney ti avto, v katerem sta sedeli dve!^ -j.... „ __j „„„ ženski. Kralj je bil občutno poškodovan po obrazu od razbitega stekla, a je kljub temu drugi dan sprejel v avdijenci novega argentinskega poslanika. lahko poročila z moževim bratom, Frankom, ki je tudi zdaj na vrsti, da pride pred poroto. Ženska je bila obsojena na dosmrtno ječo. Drugo jutro so našli med raz valinami njegovo truplo zoglenelo do kosti. Nesrečna druži na, žena in sedem otrok, je ob očeta in ob ves pridelek, brez živeža in sredstev za zimo. -o- Tekma med rekorderji . V Zagrebu je igral neki Iv, Jankovič nepretrgoma 100 ur Čudna mati V hišo posestnice Ane Vu-kove v Gruševju je stopila neznana ženska in ker ni bilo drugega doma kakor mala dva otroka, je posadila svojega o-troka na mizo in odšla. Policija sedaj inče otrokovo mater. -o- 41 nečakov ima Seljak Joso Radman iz vasi Šimici v Bosni ima nič manj nego 41 nečakov. Star je pa 55 let. 41. nečak se mu je rodil pred dnevi. -o- Ljubljana Ljubljančani se zelo veselijo, ko bodo v ki-atkem imeli nove vozove električne železnice. Posebno so še veseli, ker bodo ti prebarvani z belo in zeleno barvo, med tem ko so dosedanji rudeči. Tudi omrežje cestne železnice so letos razširili do Šiške. Drugo leto spomladi bodo zgradili progo do Viške cerkve. -o- Nesreča Uršula Ižančeva iz Prigori-ce pri Ribnici je šla na oder po deteljo. Ko je bila že vrh lestve, je lestva spodrsnila in Ižančeva je padla na roke ter si obe zlomila v zapestju. -o- Nesreča v kočevski tovarni Ni še preteklo 14 dni od zadnje nesreče, ko je te . dni zopet nesreča zadela delavko Hildo Abnerjevo, ki si je pri predilnem stroju nevarno porezala roko nad zapestjem. -o- Nezgoda Pri Sv. Marjeti ob Pesnici si je pri padcu zlomil roko delovodja cestnega odbora pri Sv. Lenartu, Janko Šket. ——o- Iz kamene dobe Pavel Jurič, poročnik v pokoju, je izkopal v bližini Bosanskega Ljubočca ob Savi razne predmete iz kamene dobe, kakor orožje, posode itd. Tobačni pridelek v Hercegovini Iz Mostarja poročajo, da je letošnji pridelek tobaka znatno obilnejši od lanskega. Lani se je pridelalo v Hercegovini približno 450 vagonov tobaka, in 32 minut na tamburico in je tako potolkel Majetičev 100-j letos ga je za kakih 200 vago-urni rekord. Majetič hoče se-'nov več. r Bfrini B ^ AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 11. decembra 1930 AMERIKANSKI SDOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The First and the Oldest Slove-list T Ameriki. nian Newspaper in America. Ustanovljen let« 1891« Established 1891. lihaja vsak dan razun nedelj, pons- Issued daily, except Sunday, Mon-Itljkov || dnevoT po praznikih. day and the day after holidays. Izhaja in tiska Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication oifice: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. STslefon: CANAL 009» Phone: CANAL 0098 Naročnina: Subscription: El Eelo leto__._____$5.00 For one year ----------------------$5 00 t a pol leta _______2.50 For half a year--------2.50 Ea četrt leta_______1.50 For three months ----------------1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto ______$6.00 For one year-----------$6.00 Za pol leta____3.00 For half a year--------3.00 četrt leta______ 1.75 For three months---------------1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Bo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker £ tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov liredništvo ne vrača. _____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ___ 'J. M. Trunk: Realizem II. Kot Slovenci hočemo živeti tudi v Ameriki. To je vsaj želja količkaj probujenih, kateri so prišli sem kot naseljenci Ali imamo v to svrho kako organizacijo, jasno začrtano stremljenje? V celoti ne, nekaj v podrobnostih, kakor bolj razmere nanesejo. To je velika hiba, ampak se ne da odvrniti radi razmer. Pozneje hočem to bolj pojasniti. Poleg par župnij, in še tu bi prišle v poštev le one župnije, katere imajo svoje župnijske šole in slovenske učne moči, smo nekako v jednotah. Kakor pa zasledujejo župnije v svojem bistvu svoj namen, namreč kot verske organizacije, dasi so po vsej pravici slovenske župnije, tako imajo tudi jednote bistveno lasten namen, in ta namen je podpora ir medseboj na pomoč, dasi so enako res slovenske organizacije. Ravno pri jednotah se je prikazal realizem v vsej svoji ostrosti. Ker so smrti vsak dan odprta vrata, kakor nekako pravi naš Prešern, se jednota krči, ako ne dobiva novih članov. Novih naseljencev ni, na vrsti je toraj le — mladina. Realne razmere so toraj dovedle do tega, da so se jednote — hočeš, nočeš — morale začeti baviti z vprašanjem mladine, in kako jo pritegniti nase. Tu pa še ni točka, za katero gre. Jednote so katoliške, brezbarvne, svobodomiselne, napredne . . . bodisi po imenu in bistvu imena, ali samole po imenu, lahko tudi brez imena, in tudi čisto nevtralne so, kakor vsaj pravijo, namreč, da svetovno naziranje, katoliško ali svobodomiselno, pripuščajo posamezniku. Tu gre za smer nazi-ranja, in o tem tu ne nameravam pisati. K točki pridemo šele, ko pridemo k narodnem značaju jednot. Tudi tu je ime postranskega pomena, in ostane lahko tudi brez imena. Imamo celo kranjsko-slovensko jednoto, potem narodno-slovensko, dalje celo jugoslovansko, in sicer iz dobe, ko še ni bilo Jugoslavije, in bi bilo tako ime danes velika težkoča, dasi Jugoslavija obstaja . . . Ime je ime, pa zopet ni golo ime. Ravno ta se je prikazala možnost, kako da bi zamogli živeti tudi tu ~7 Ameriki še kot Slovenci. Neke frakcije ali kaka mednarodnost ne pridejo v celoti v poštev. Slovenci smo, prišli smo kot Slovenci iz stare domovine, zdaj smo v Ameriki, ampak nočemo umreti kot Slovenci, niti ni nam treba, živeti hočemo kot Slovenci še naprej. Ampak zopet so srflrti vrata odprta, in mladina mora nadomestiti nastala vrzela, mladino, tu rojeno mladino moramo pridobiti, in ta mladina mora biti — slovenska mladina, da moremo še naprej živeti v Ameriki kot Slovenci. Ameri-kanska, ali tu rojena, v Ameriki rojena mladina naj bo — slovenska. Zdaj smo pri točki. Ali moremo to amerikansko mladino komandirati, ji kratkomalo zaukazati, da naj bo slovenska, ali vsaj slovensko-amerjkanska mladina? S kako komando se najmanj v Ameriki kaj opravi, ker tu smo v deželi svobode, in ta amerikanska mladina se razume prav dobro na privilegij amerikanske svobode. Govoriti se more le v splošnem, posameznosti ne pomenijo nič. Tu je zazijal neki — prepad. Ta tu rojena, torej amerikanska mladina, nekaj noče prav slišati, da bi naj bila tudi — slovenska, ker pravi, da je amerikanska, in taka hoče biti, in taka hoče ostati. Hud in trd realizem je to, ker razmer se ne da na kole- nu prelomiti. Najmanj pomaga tu kako ropotanje, kaka sta-rokrajska komanda. Realizem je pretrd. Na mestu je le delo za notranje prepričanje. Ako se kaže amerikanska mladina celo nekako osorno pri vprašanju, da naj bo tudi slovenska, ali ne ume potrebe, da mora biti tudi slovenska, in je v bistvu le slovenska, ker je beseda amerikanska prazna, ko ima Amerikanec zeleno kri, potem je pot do namena le pouk, izobrazba, prosveta, prepričanje, ne komanda. KRATKE JOLIETSKE NO- ga smo tako že težko pričako-VICE vali in želeli. Res je, da smo Joliet, III. i že imeli sv. misij on, pa ne v Dne 20. nov. je smrt pretr- slovenskem jeziku, pač pa v gala nit življenja 691etnemu Martinu Musich. Pokojni zapušča žalostno ženo Mary in sina Franka v Chicagi. Dalje sinove Jožefa, Johna, Martina Jr. in hčere Mrs. Mary Jakov-cich, Mrs. Catherine Horwath, Mrs. Mathilda Kezerle in An-tonieto, vsi v Jolietu. Nadalje zapušča pokojni Martin Musich 16 vnukov in sestro Mrs. Frances Jaklich.. Pogreb je o-skrbel pogrebni zavod Težak in Jenco. V soboto, 22. nov. ob 8:45 se je začel sprevod pomikati s truplom pokojnega iz njegovega doma na 1208 N. Chicago St. v slovensko cerkev sv. Jožefa, kjer se je ob 9. uri darovala slovesna peta črna sv. maša z leviti za dušo pokojnega ob obilni udeležbi ljudstva in sorodnikov, ki so ga po maši tudi spremili na pokopališče sv. Jožefa, kjer je bil položen k večnemu počitku. Štorklja se je dne 30. nov. oglasila pri družini Anton in Frances Prus na 1300 N. Hickory St. Pustila jim Je za spomin čvrstega sinka prvorojenca, ki so ga vsi željno pričakovali, zato pa vlada sedaj tem večje veselje med njimi. Temu veselju se pridružijo tudi naše častitke. Zopet je smrt stopila med nas in tokrat pobrala v večnost malega sinčka Barbare in Marko Pluth na 1221 Vine St. Komaj štiri mesece star, pa se je že preselil med angele v nebeški raj. To je že drugi sin omenjene družine v tem letu, kateremu je smrt pretrgala nit življenja. Žalostnim staršem izrekamo naše sožalje. Poročevalec. ZAHVALNI DAN V ENUM-CLAWU IN KRAINU Enumclaw, Wash. Zadnjič sem obljubila, da se bom še oglasila. Ker treba obljube držati, jo tudi jaz držim in tako sedaj zop€t poročam nekaj iz zapada. Prvo, ki poročam, naj bo, da povem, kako smo v Krain obhajali Zahvalni dan. Rečem, da je bilo vse drugače in bolj zanimivo kakor druga leta. Za ta čas nas je obiskal naš slovenski misijonar Rev. Odilo Hajnšek in nas tako iznenadil, da kar verjeti nismo mogli, da bomo imeli sv. misijon, katere- angleškem. Ne morem vam popisati, cenjeni bralci, kako smo bili ginjeni, ko smo slišali besedo božjo v svojem materinem jeziku. Slišali smo one lepe Marijine pesmi, da nam je srce veselja prekipevalo. Kako bi pa ne, ko smo se po toliko letih zopet čutili tako domače, ko nas je častiti misijonar s svojo pridigo tako-rekoč prestavil v našo- milo Slovenijo, katero smo pred toliko leti zapustili. Marsikdo je takrat, ko je zapuščal domovino, obljubil, da se v kratkem povrne, pa usoda je premnogim zaprla vrata. Vse to smo premislili v tem misijonskem času. Premislili smo pa še tudi to, da mi na za-padu nismo tako srečni, kakor ste srečni vi na vzhodu, ko lahko vsako nedeljo poslušate besedo božjo v svojem materinem jeziku. Hvaležni smo naši novi domovini za vse, ker imamo vsega v izobilju, samo manjka nam, da bi imeli slovenskih duhovnikov. Zato smo se pa letos tako razveselili zahvalnega dne, ker je prišel med nas naš goreči slovenski misijonar in nam tako lepo pridigal zjutraj, pri sv.- maši. Zvečer smo pa imeli petje Marijinih pesmi, sv. Rožni venec, litanije in blagoslov. — Pa goreči misijonar tudi ni pozabil na naše drage rajne, ki tako zapuščeni počivajo na pokopališču, ker nam ni mogoče na Vse svetnike tako opraviti, kakor v starem kraju. Pa je č. g. misijonar kljub utrujenosti tako uredil, da smo na Zahvalni dan šli po sv. maši na pokopališče v procesiji, da smo tam pomolili za naše drage ranjke. Rečem le to, da tolike procesije še tukaj v Krain nismo videli. Vsi smo bili gi-nj>ni. Omenim naj še, da smo č. g. misijonarja vsi vzljubili. Naša mladina se ga je z veseljem in spoštovanjem oklenila. Tudi drugorodci so prišli od daleč in s celimi družinami k sv. opravilom in poslušali misijonarja ter sprejemali sv. zakramente. Sicer imamo tukaj dobrega duhovnika, pa je Irec in ga starejši ljudje ne tazume-jo, in tako tudi Poljaki in Slovaki pogrešajo svojih učeni-kov-duhovnikov in so sprejeli našega slovenskega misijonar- ja ravno tako z veseljem, kakor smo ga mi Slovenci. Vsak si je želel, da bi nas č. g. kaj kmalu zopet obiskal. Posebno lepo so se pobožnosti udeležile slovenske družine iz Black Diamond. Ni jih strašil mraz, ampak so pridno obiskali cerkev zjutraj in zvečer. Cast takim družinam, ki nam tako lepo pomagajo in se ne sramujejo očitno pokazati svoje katoliške vere. Gospod misijonar nam je povedal, da kdor ljubi in spoštuje svojo vero, ljubi in spoštuje tudi svojo državo. Ponosni smo lahko, da smo podu-čeni v pravi veri. Držimo se je .in živimo po njej. Kar pozabiti ne morem, kako je bilo res lepo na-Zahvalni dan. Še puran se nam je zdel mnogo bolj okusen kakor druga leta. Prav skoro tako se nam je zdelo, kakor v stari domovini na veliko nedeljo, ko smo jedli blagoslovljene jedi. Ta žahvalni dan nam ne bo šel iz spomina. Toliko lepih slovenskih pesmi še nismo slišali, kakor tisti dan. Vse je prepevalo, stari in mladina. Posebno rada je mladina prepevala angelsko češčenje. Kakor nas je prihod g. misijonarja iznenadil, tako nas je tudi iznenadil njegov odhod. Kaj radi bi ga bili pridržali nekaj dni med nami, pa nam je takoj odšel, ko je dovršil vse pobožnosti. Obljubil nam pa je, da nas o priliki zopet obišče. Za sedaj pa da ne more drugače, ker ga dolžnost kliče drugam. Solze so nam rosile ob slovesu, ker ne vemo, če se bomo-še kedaj videli. Iz srca mu želima, naj mu Bog podeli ljubega zdravja v njegovem težkem poklicu in naj obilo blagoslovi njegovo težko delo v vinogradu Gospodovem. Prosimo ga, da se naj nas spominja v molitvah in mu še enkrat kličemo prisrčni: z Bogom. J. R., zastopnica. -—i«— LEPA IGRA V ŠOLI SV. KRISTINE V EUCLIDU Euclid, O. Otroci šole sv. Kristine v Euclidu priredijo na božični dan, 25. decembra zvečer, v šolskih spodnjih prostorih lepo igro. Naše č. sestre sv.Fran-čiška se vsako leto potrudijo, da nauče otroke lepih iger v slovenskem jeziku. Posebno se vsako leto vsem dopade živa božična slika. "Prav je, da se tudi v teh žalostnih časih človek nekoliko razveseli s pošteno zabavo, katero nam nudijo naši otroci. Mi stariši bi pač morali biti častitim šolskim sestram hvaležni za njihov trud, ki ga imajo z otroci. — Ves čisti dobiček je namenjen za potrebe cerkve in šole. Pridite zato na prireditev v velikem številu. S tem, da se v velikem števiju udeležite prireditve, razveselite svoje otroke, zraven tega imate samo dobro polteno zabavo in storite še dobro delo, ker pomagate svoji ■slovenski cerkvi. Pridite in poglejte, kaj se vse naši otroci naučijo. Ko boste vse«.to videli, boste., znali ceniti katoliško šolo, ki je .steber našega življenja. Ako bo mladina zadobila v katoliški šoli trdno versko podlago, bo ona z lahkoto nadaljevala n.a-še' započeto delo na narodnem in kulturnem polju. Na ta način bomo napredovali in ne nazadovali. Vesel božič želim vsem naročnikom in prijateljem tega lista. Bog nam daj v prihodnjem letu boljših časov ! J- J--o------i ZA DECEMBERSKO ZABAVO Detroit, Mich. Vsak mese'c ima svojo posebno zabavo, tako tudi mesec december. Mladina se ga veseli, ker ta mesec hodi okoli sv. Miklavž in deli otrokom igrače, ako so pridni. Porednim paglavcem pa prinese šibo. Marsikateremu starejšemu pridejo ta mesec na misel do'god-ki iz otroških let, kako smo se veselili prihoda sv. Miklavža in nastavljali večer pred njegovim praznikom razne košarice, nalašč za to spletene, ali drugo posodo, kamor je sv. Miklavž odlagal darila. Stariši so nam pa zabičali, da moramo ta večer posebno glasno moliti, da nas bo sv. Miklavž slišal, če ne nam nič ne prinese. Zato smo pa tisti večer nekoliko več molili kakor navadne večere. Prav na glas smo molili mi otroci, da nas bo ja svetnik slišal in nam prinesel darove. Kako jje bila ta naša kričeča molitev Begu všeč, pa ne vem. Pa tudi za starejše ljudi ni mesec december brez pomena. Med tem, ko narava zunaj počiva, se ljudje v dolgih zimskih večerih zbirajo skupaj in se pogovarjajo o pretečenem in prihodnjem letu. Drugi o društvenih veselicah in sejah, koga bodo v odbor volili itd. Največjo zabavo pa imajo ta mesec lovci, posebno če kakega dolgouhca ali kozjerepca prevrtajo s svojimi puškami. Ker smo ravno pri lovcih, naj povem lovsko zgodbo, ki sem jo bral v Slov.-hrvatskih Novicah št. 47, ki izhajajo v Calu-metu, Mich. Lovci so se nekje zbrali skupaj in med seboj so Imeli nekega lovca, ki je bi! prvikrat na lovu na srne. Nekega dne, že proti večeru, se je vračal proti kemrti. Ves je bil potrt, ker ni cel dan videl niti srnjakovega repa, kaj šele srnjaka. Ko tako koraka zamišljen, mu hipoma zapre stezo velik srnjak. Junaški lovec se tega nenavadnega prizora tako prestraši, da začne na vso moč bežati, srnjak pa za njim. Ko lovec prisopiha ves utrujen na glavno cesto, si od strahu toliko opomore, da se ustavi in se domisli, da ima puško pri sebi. Sam nase jezen, da se ni domislil na puško že preje, se obrne proti srnjaku, da bi ga ustrelil, toda srnjak se je že prej naveličal teči za njim in je zginil v gozdu. — Kdo je bil ta junaški lovec, zgodba ne pove. Mislim si pač, da je imel ta lovec še večjo smolo kakor jaz. John Gosenca. OD PODR. ŠT. 36 S.Ž.Z. McKinley, Minn. Slov. Ženska Zveza je bila krasna zasnovana misel, ki je dala veliko dela našim prvo-boriteljicain. SŽZ. kot taka bi morala najti med slovenskim ženstvom v Ameriki več odmeva. Zaklicala bi najraje vsem Slovenkam: Na nege! Pridružite se nam in ustanavljajte podružnice v naselbinah, kjer jih še ni. Sestre, agitirajte, da bo naša SŽZ. štela kmalu 10 tisoč vnetih članic in 100 podružnic. Vsem Sita tel jem tega lista želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Josephine Lautižar, tajnica. Opomba ur.:—Objave za sejo 11. dec. nismo priobčili, ker smo prejeli dopis prepozno. Pošljite drugič preje.—Ur. -o- IZ SHEBOYGANSKE OKOLICE Sheboygan, Wis. Zadnjo soboto, 29. nov., je mala vas Kohler, tri milje od Sheboygana, imela izredno čast, da je pozdravila svetovno znanega raziskovalca, zračnega iznajditelja severnega in južnega tečaja naše zemlje, admirala Richard E. Byrda. Sicer on ni odkril severnega tečaja, bil pa je prvi, ki je poletel čez. Prišel je na povabilo gover-nerja naše države Walter Kohlerja, in je v veliki in obsežni dvorani imel predavanje o odkritju južnega tečaja ter ob tej priliki kazal tudi vzete slike njegovega poleta na "spodnji" konec naše zemlje. Pravijo, da so slabi časi in vendar je bila dvorana®nabito pol-ina, dasi je bila cena sedežev od enega do tri dolarje. Bilo (Dalje na 4. strani.) NAROČNIKOM i V MILWAUKEE IN WEST ALUS Stenski koledar Amer. Slovenca za leto 1931 je ravnokar prispel. Njegova oblika je lepša, kakor so bile vse dosedanje,'in vsakdo ga bo vesel. Vse tiste naročnike (ce), ki stanujejo v bližini podružnice, ali pa pridejo semkaj po o-pravkih, prosim, naj se osebno zglasijo, da bodo dobili koledar in si bodo obenem lahko tudi podružnico ogledali. Veliko dela mi boste s tem prihranili in zelo vam bom hvaležen- Enako tudi tisti, ki vedo za kako novico, najsibo o krstu, poroki, smrti ali kaj drugega zanimivega, ki se je pripetilo v naselbini,naj pridejo v podružnico in to sporoče, da bomo poslali na uredništvo v priob-čitev. Naseibina je tem bolj na glasu, čim večkrat se kaj sliši iz nje. Pozdrav vsem naročnikom in naročnicam. John Pemich, poslovodja. KAKO JE AVŠKOV LUKA HIPNOTIZIRAL (Dogodbica.) Prebivalcem na Klinjah se je obetal izredno zanimiv dogodek. Številni lepaki so jih vabili v vaško gostilno, kamor pride čarovnik, ki bo človeka samo pogledal, pa bo zaspal in v spanju ga povrgel svoji volji. Kar mu bo ukazal, bo u-spavan človek izvršil. Domišljavi Avškov Luka se je za predstavo najbolj zanimal. Stopil je pred oder in nepremično gledal tujca, ki je izvajal svojo umetnost. Imel je jako dober spomin, zapomnil si je vsako kretnjo in besedo. Izvajanje uspavanja je izzvalo v dvorani mnogo strme- nja, toda Luki se je zdelo vse to vsakdanja navadnost. "Ce zna on, bom znal tudi jaz," si je mislil in sklenil poskusiti, čim nanese priložnost. "Saj res ni kaj posebnega," so trdili po končani predstavi njegovi tovariši. "Človeka je treba živo pogledati ter ga prepričati, da mora spati, na kar je lahko spojiti svojo voljo z njegovo voljo." "Težje pa ga je zbuditi," je vedel nekdo izmed pivcev. "Dihnem mu v obraz in zamahnem z roko," se je postavil Luka, "pa ga pusti zaspanost." "Poskusi, Luka, pokaži, koliko si se naučil!" "Kdo je pripravljen, da ga hipnotiziram?" "Jaz," se je ponudil Savčev Šimen. "Samo, da me boš prebudil." "Vdaj se moji volji in stori, kar ti bom ukazal." Šimen mu je nastavil prsi in glavo, češ: stori, kar hočeš, ves sem ti na razpolago. Skrivaj je namignil tovarišem, da ga bo potegnil, pri čemur naj mu gredo na roko. Razdelili so se v dva tabora: prvi so svarili Luko pred nevarnim počenjanjem, drugi pa so ga osrčevali. "Spi, trdo zaspi!" je zapo-vedal Luka in razprostrl dlan pred Šimnovim obrazom. Šimen se je potuhnil, zaprl je oči in umolknil. Mladeniči so ostrmeli. "Zdaj je v njegovi oblasti," so se menili. "Kar mu bo ukazal, bo moral izvršiti." "Sedi, poklekni, lezi na tla," ;;e je glasilo Lukovo povelje. Šimen ga je poslušal in dela! po njegovi volji. "Ta pa zna," šo ga mladeniči občudovali. "Kar čudeže dela." Luki je rasel ponos kakor goba v deževnem jutru. "Uh, kako je mraz," je govoril Šinu nu, "zapni se, da se ne pre-hladiš." ' Uspavanec se je stresel in zavil v obleko. "Za zimo je nastopilo poletje. Ha, kako pripeka!" Šimen je segel po robec ter si je obrisal čelo. "Zdaj bo pa dovolj," so zahtevali mladeniči. "Kaj, če bi, mu škodovalo . . ." "Zbudi ga!" je velel Metuljev Jernej, najveljavnejši fant. Luka mu je pihnil v obraz in čakal, da se bo prebudil. — Ponovil je drugič in tretjič, toda brez željenega uspeha. Šimen ni pokazal nobenega znaka, da se .bo predratoll. "Zdaj pa imaš," so ga plašili in silili vanj. "Ali te nismo svarili?" "Šimen, vzdrami se!" ga je prosil v silnem strahu. Toda fant je bil gluh in nem za njegove prošnje, "Položimo ga na posteljo," je svetoval Jernej. "Hitro naj stopi kdo po zdravnika," Navihanec je odhitel po vaškega mazača, ki ga je spotoma pripravil na dogodek. Luka se je vrgel- predenj na ko- lena ter ga rotil, da naj pokaže svojo zdravilsko vedo. . Smilil se je mazaču zbegani mladenič, vendar se ni mogel premagati, da bi si ga nekoliko ne privoščil. "Zakaj se pa lotiš stvari, ki jih ne zmoreš!" ga je pokaral. "To se pravi u-bijati življenje!" "Morilec!" so grmeli fantje okrog njega. "Smrt si zaslužil!" "Pomagajte! Saj nisem imel merilnega nameni." ' ■ O* ; i jf "No, pa poskusimo, kaj se bo dalo napraviti." Mazač se je fražno postavil k postelji in zapovedal, naj se odstranijo iz sobe. Luko pa je s trdimi besedami zapodil domov. Spremljale so ga grozlrie misli, ki s6 ga morile vso noč do ranega jutra. Videl je Šimna na mrliškem odru in slišal klice njegovih staršev: "Edinega sina si nam umoril!" Čutil je> kako ga je zgrabila trda roka pravice ter ga tirala v zapor-Zaslišali so ga in popisali cele pole papirja, kako je izvršil dejanje in proti kateri točki zakona se je pregrešil. Odpr-la se mu je prostorna sodna dvorana, stal je pred porotniki, ki so potrdili njegovo krivdo. Sodba se je glasila: Smrt na vešalih. Izmučen je proti jutru nekoliko zadremal. Ko se je prebudil, je sijalo pomladno nedeljsko ju^o. Na vasi blizu niše so se'šalili fantje, zraven bil tudi Šimen izredno živahne volje. Govorili so o sinochern dogodku tako glasno, da J Luka slišal, kako so ga potefc nili. Četrtek, 11. decembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 STENSKI KOLEDARJI ZA LETO 1931 SE RAZPOŠILJAJO MEHIKANSKI ŠPORTNIKI SE POKLONILI PREDSEDNIKU O našem stenskem koledarju za prihodnje leto 1931. smo pred kratkem že spregovorili par besedi. Opisali smo 2a na kratko kakšen je in poročali, da se bo v kratkem razposlal. Ko pa pišemo te vrstice je koledar že razposlan na vse naše zastopnike. V one naselbine, kjer nimamo zastopnikov in pa onim posameznim naročnikom po raznih krajih, se bo pa razposlal te dni v posameznih zavitkih. Tekom enega tedna upamo, da bo vsak naš naročnik že ]niel naš stenski koledar. Po naselbinah kjer imamo lokalne zastopnike (ce) pa Prosimo, da tudi naročniki (ce) sami pomagajo zastopnikom (cam) s tem, da sami gredo h njim po koledar ali koga drugega pošljejo ponj, s tem bo marsikateremu zastopniku (ci) prihranjen marsikateri korak. Obenem pa prosijo tudi zastopnike (ce) naj se požurijo in koledar čimpre-Je med naročnike razdele. Letošnji koledar upamo, da bo vsem ugajal. Izdati tak koledar je v zvezi z velikimi stroški. A zadovoljstvo naših naročnikov je nam vsikdar v zadoščenje. Zato smo prepričani, da ga bodo vsi naši zvesti prijatelji naročniki veseli in da bodo naše žrtve pri izdajanju ženskega koledarja upoštevali s tem, da bodo ostali nam zvesti naročniki in prijatelji še v naprej in obenem tudi list Amerikanski Slovenec" priporočali še svojim prijateljem *n sosedom. Naročila za v stari kraj za stenski koledar močno priha-iaio. Sai ie na cena istemu tudi tako nizka. Svota 15c. je komaj za pošiljatvene stroške i\vendar je naš stemki koledar lep dar, če ga pošljete do-^ov v stari kraj svojim doma-j cim. Veseli ga bodo, kakor ste £a Vi. Kdor ga še misli naro- v, Clti za svoje domače v stari kraj, naj hiti, dokler je koledar v zalogi in dokler strankam z njim lahko postrežemo, ^dor jih pa naroči pet skupaj en naslov, mu jih damo po centov komad. Priporočali ^i to le: Kdor ima doma v sta- i ^m kraju več sorodnikov, naj M naroči pet skupaj na en Naslov in tam si jih razdelijo ^ed seboj. Za 50 centov se ^am ne bi mnogo poznalo, do-^a v starem kraju bodo pa le 'meli lep koledar skozi celo lete v svojih domovih in hišah. ^ naročili pa hitite dokler je koledar v zalogi. Koledarje smo poslali v na-Selbine, kjer imamo svoje zaupnike sledečim zastopnikom (cam), kateri Vam bodo ^li naš stenski koledar, ali pa se zglasite pri njih in ga b°te dobili: SAN FRANCISCO, CALIF.: Capine Cesar, 1115 Rhode Island Sir. J s cANON CITY, COLO.: Mrs. John ; Usnian, 845 So. Fifth Str. ^Colorado springs, colo.: chael Kapsch, 508 No. Spruce Str. .. CRESTED BUTTE, COLO.: Mar- 1 Težak, C. B. C. Box 312. k DENVER, COLO.: George Pavla-°v'ch, 4459 Pearl Str. I CEADVILLE. COLO.: John It- ^'kar, 320 W. Third Str. >, ^EBLO, COLO.: J. Meglen, 514 6ft,fat Str- u . REPORT, CONN.: Geo. Fe- "cTak. 299 Bostwick Ave. h SUMMIT - ARGO, ILL.: John 7428 — 61st Str. 314 DLEY' ILL-: M- SlnoIe> Box C AGO, ILL.: Jožef Fajfar, ljst W. 22nd PI. in v Upravništvu ^uii ^ar°čniki v Berwyn, Cicero, fc^n in drugj], krajih izven kroga I>o Postaje Pilsen, ga bodo dobili S ■°UtH CHICAGO, ILL.: Anton z velikanskim trudom so kaj posebnega. Niso leseni kot po drugih cerkvah v hribih, ampak so kamniti in krasno izdelani. Cerkev je taka, da bi čast delala na vsakem vogalu v New Yorku ali v Chicagi. Ker je g. Anton poznal umetnost, zato je tudi zidal cerkev v pravilnem romanskem slogu. Blizu cerkve čez cesto je sezidal lepo novo župnišče tako, da ga mu ni para daleč na okrog. V župnišču je pustil eno Slovenci iz Gorice in okolice prihiteli na pomoč, da so zavod zopet dozidali in obnovili. Seveda so morali za to najeti italijanske zidarje in delavce, čeprav je bil denar njihov, in prepustiti vse delo njih oskrbi. To je bilo tudi vzrok, da se je jela stavba zopet rušiti, ker so Italijani pri obnovi rabili najslabši materijal. Pred dvema letoma so morali vse popravljeno znova prezidati. Lahko sobo za šolo. Bil je 40 let v si mislimo, kakšno železno vo- Lučnah in je delal neumorno kot duhovnik, učitelj in svetovalec in pomočnik kmečkemu stanu. Znal je tako nastopiti, da ni imel niti enega sovražnika ali nasprotnika. Farani so ga ljubili kot očeta in skoro ni bilo dneva, da bi ne bilo prišlo več kmetov gospoda prašat za svet. Ko je odhajal iz Lučen, smo se zbrali pri njem njegovi prijatelji in smo se s solzami v o-čeh od njega poslovili, kajti bil je tudi nam duhovnikom velik pomočnik in svetovalec. Šel je v pokoj, pel je zlato mašo, par mesecev pred svojo smrtjo je obhajal biserno mašo na Brezjah pri Mariji Pomagaj. Umrl je eden najboljših in najbolj izobraženih duhovnikov v Sloveniji. Zelo je bil učen a kljub temu preprost in ponižen,bil je nad vse goreč za čast Božjo in lepoto hiše Božje. V miru počivaj, dragi g. Anton in večni pokoj vživaj v nebesih — zaslužil si ga. P. Alfonz M. Miklavčič. GOSPODU ANTONU DOLI-NAR V SPOMIN Chicago, 111. Star je bil 83 let, ko je u-mrl. Bil je visokke postave, držal se je po konci kot vojak in bil je neprimerno lepega obnašanja. Doma je bil v Lučnah, v fari med poljanskimi hribi. Jaz sem bil dušni pastir pri sv. Treh Kraljih, ko je gospod Anton vodil lučensko faro. Bila sva soseda, dasi narazen eno uro in pol. Prav mnogokrat sem ga obiskal. Pomagal sem mu tudi v cerkvi ob raznih prilikah. Vsi duhovni gospodje daleč na okrog so ga radi imeli. Zato v poletnem času gospod Anton ni bil nikdar sam, po dva ali trije gospodje so bili pri njem na obisku. Najbolj prijatelji smo bili z g. Antonom šentjoški župnik Jože Na-gode in jaz. Gospod Anton je bil le nekaj let za kaplana. Ko v njegovi rojstni fari niso imeli duhovnika, je prosil škofa Poga- ODREŠENA GORICA Chicago, 111. "Odrešena Gorica." Take plakate lahko bereš, saj so pritrjeni na vsakem drevesu ob drevoredu, na vsakem vogalu in na premnogih hišah naše nesrečne Gorice. Odrešena si, tako ti pojejo tujci, ki trumoma prihajajo iz Italije. Gorica je danes Italijanu mesto polno življenja, polno veselja, dela in jela. Naj pride iz še tako daljne Kalabrije ali Sicilije, ali naj pride iz Nea-peljna, kjer si premnogi na cesti kuhajo in šivajo prav po cigansko. In od teh strani jih prihaja dandanes v Gorico veliko. Gorica je za nje mesto, v katerem se cedi med in mleko, tukaj je raj za Italijane. Ko se sprehajaš po lepih u-licah krasne Gorice, ko vidiš živahnost mesta, veselje tujcev, se ti nehote ukrade misel: Kaj pa z domačini? Znana ti je vsaka ulica, vsaka hiša. Oni prijetni kraški vetrič te objema in boža kakor stari znanec, ki ni v strašnih dneh pozabil nate; a kje ste prijatelji, znanci, sošolci? . . . Krenimo v stransko ulico, kjer je življenje bolj mirno. Poglejmo ob tem navideznem miru v srce in dušo domačina tega mesta. Kakor vstopiš, te ljo je imelo naše ljudstvo, da je zopet toliko žrtvovalo. Veselje do Alojzijevišča jih je prevzelo, in to veselje je premagalo vse ovire in težave. No in danes pa berem, da je bil ves ta trud zaman. Danes berem, o ljudstvo slovensko na Goriškem, da je tvoj zadnji up končan. Kruta krvoločnost tujca, ki vodi tvojo usodo, je iztrgala iz tvojih rok zadnjo oporo, na katero se je naslanjalo tvoje srce. Zadnji slovenski zavod, slovensko Alojzijevišče, ki je bil ponos vsakega goriškega Slovenca, so razpustili. Tako je torej Gorica odrešena. Ne moremo si predstavljati, kako more naše slovensko ljudstvo vse to mirno prenesti in gledati, kako jim privan-dranci, tujci, jemljejo vsako najmanjšo pravico in jim polnijo srce z obupom . . . "Železno voljo imamo — bolj ko železo kuješ, bolj je trdo." — Tako se je izrazil neki mož. izgnati na otoke.—Mati vdova je živela z dvema sinoma. Pred tremi leti so prišli po starejšega in ga odvedli. Do danes živa duša ne ve nič o njegovi usodi in kaj se je z njim zgodilo. Leto pozneje so prišli karabinerji ponoči in odpeljali najmlajšega. Ta kruti udarec, ki jo je zadel, — ni ga mogla preboleti. Zbolela je na umu. Ako greš danes v goriško umobolnico, vidiš na vrtu ženo, ki z razmršenimi lasmi hodi gori in doli po vrtu in vedno povprašuje po sinovih. Glas iz pisma najmlajšega, katerega so odpeljali pred dvemi leti in ki se glasi: "Mamica, ne skrbi zame, meni se godi dobro," — ni te mamice več umiril. Leta 1929 je tudi zbolela mati tega krutega preganjalca Slovencev. Na smrtni postelji'je prosila za duhovnika in j ko je prišel, se ta ni mogla v italijanščini spovedati, ker bila je — Slovenka in njen sin — največji sovražnik in preganjalec slovenskega ljudstva na Goriškem. Žalostno je to, a žalibog resnično. Mary Janesh. SLOVENSKIM ROJAKOM IN ROJAKINJAM SIROM AMERIKE La Salle, III. Odprto pismo slov. rojakom in rojakinjam v Ameriki, po-sebno pa še nekdanjim zvestim faranom cerkve sv. Jerneja v Pečah, na prijazni gorenjski strani. Predragi rojaki Peške fare in spoštovani g. Štrukelj: — Oprostite najprej, da vas kot župnik fare sv. Jerneja prav lepo pozdravim in tudi vse rojake vaše znance. Pred enim letom sem nastopil službo kot župnik v Pečah. Moj prednik g. Borštnar je odšel dol na Velika betlehemska štalica in božične jaslice Skupno 28 figur (Vrednost $15) Izredno samo $4.50 Prvikrat v tem letu smo .prejeli iz Evropo sijajno in čudovito novost ».a hnžič, ki naj bi bila v vsaki katoliški hiši. To je krasna, trdna, prava, velika betlehemska Stali«', z božičnimi jaslicami, predstavljajoč Krstuaovo rojstvo. Cela skupina obstoji iz 2X trdno stoječih figur, izdelanih iz trpežnega ma-terijala. okrašene v krasnih umetniških barvah. Stalica jo izdelana ia le senih tramov, ppkritp. s slamo, pročelje pa je okrašeno z vedno zelenimi smrekovimi vejicami. Vso je izdelano krasno in trpežno, da bo trajalo mno-ko let. V štalici so sledečo figuro: Mali Jczušček v jaslicah. Marija, sv. Jožef, S kralji, dva pastirja, kamela, krava, osel, in 17 ovac. To ni nikaka igrača, ampak prave tradicijonalne božično jaslice in štalica in, kamor jo boste postavili, bo v okras prostoru in bo prinesla pravo božično razi>oloženje v dom. Skupaj je vredno najmanj $15. a prodajamo za izredno nizko ceno samo $4.60. Ako ne bo zadovoljivo, povrnemo denar. BREZPLAČNO! Z vsako skupino damo krasen božični venec za vašo okno. NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ, ampak samo izrežito ta oitlas in ga pošljite s 50 ceni i v znamkah za pošiljala« stroške. Za štalico boste plačali J4.50 poštarju na svojem domu. GRAND NOVELTY COMPANY 1723 No. Kedzie Ave. Dept 117, Chicago, 111. italijansko mejo v Hotederšco. Ko sem jaz nastopil tukajšnjo faro, sem takoj videl, da bo dosti dela in popravila, ker je bila farna cerkev sv. Jerneja vsa zanemarjena tako od znotraj, kakor od zunaj in pa še streha za nič. — Najprej smo popravili križe v pot, ki je že začel razpadati. To nas je sta lo 1700 Din. Nato smo se lotili cerkvene strehe. Odločili smo se, da jo pokrijemo s plehom, ker se je streha iz škrlja do sedaj slabo obnesla in vedno zatekala. Samo za pleh smo dali 12,000 Din. Do majnika je bila cela cerkev pokrita. Za tem smo dali prebarvati streho na zvoniku, ki se je je že prijemala rja. Barva sama nas je stala 1000 Din. Vse delo je izvršil domačin klepar Pro&enec in prejel do sedaj na račun 4400 Din. Nato smo prebelili in prebarvali celo stavbo od zunaj, kar nas je stalo zopet 1700 Din. Ko je bilo to delo gotovo, smo dobili slikarja u-metnika, ki nam je celo cerkev popolnoma prenovil in preslikal, da je tako lepa, da ni daleč naokolu tako lepe. — Vse slikarije so tako lepe, da bi jih kar gledal in se vidi tako, kakor bi bilo vse v resnici živo, ne samo naslikano. Vse slikanje je stalo 8750 Din. Slikar je tudi prenovil vse oltarje in prižnico, kar je zopet stalo 2020 Din. Veliki oltar izgleda sedaj, kakor bi bil iz samega svetlega marmorja. Vsak se sedaj čudi od blizu in daleč, kako je sedaj v Pečah lepa cerkev. — Vsa popravila, kar smo jih napravili letos na 7k cerkvi, nas stanejo čez 30,000 Din., kar je za Peško faro že velikanska svota. Polovico smo plačali, za drugo polovico smo pa prisiljeni prositi. Pobiralo se bo ta mesec po celi fari in po okolici. Zato se v imenu cele občine obračam na vas, g. Štrukelj, in vas prosim, da malo poagitirate med on-dotnimi rojaki, če bi mogoče kaj pomagali za novookrašeno fax-no cerkev sv. Jerneja. — Imena vseh, ki bi kaj darovali, se bodo prebrala v cerkvi s prižnice in se bo za nje molilo ter se jih bom spominjal pri sv. maši. Njih imena se bodo vpisala v farni zapisnik. — Želim obilo božjega blagoslo-va vam in vsem rojakom. Jakob Ogrizek, župnik. To pismo, Kakor ste videli, je bilo poslano name, da bi naj jaz med vami poagitiral za darove. Fara sv. Jerneja je ena najmanjših fara Moravske dekanije in vsi lahko vemo, da vsega v resnici ne zmorejo in lepo bi bilo, če mi nekoliko priskočimo na pomoč svojim faranom. Vsi pač dobro vemo, kako težki časi so sedaj v Ameriki, ko je tolike ljudi brez dela in zaslužka. Vendar prosim, če kdo more, naj daruje, kolikor mu je pač mogoče. S tem bomo pokazali, da smo še sinovi in hčere naše mile slovenske domovine, katero pač vsi ljubimo. Pokazali bomo, da še v nas veje duh vere. — Kdor torej more kaj pomagati, ! darove in ne delj. Kar bom dobil do takrat, bom potem v januarju prihodnjega leta poslal na pristojno mesto, na župni urad Peče, pošta Moravče, Gorenjsko, Jugoslavija. A. Štrukelj, zastopnik. naj e na naslov: Anton Štrukelj, 124C 3rd Street, La Salle, 111. — Do j novega leta bom sprejemal, ZDRAVSTVO (Nadaljevanje s 3. strani.) ri skozi nos" in zaradi tega hohnja. Zlobneži se norčujejo iz njega in tudi sam sebi je v nadlego. Vsak je že zapazil sam, da prav težko misli, kadar ima nahod. Vzrok taki to-posti duha je zamašen nos. — Hohnjec ima vsak zamašen nos in je zaradi tega tudi nepazljiv in okornih misli. Na-hodnika mine topoglavost, čim poneha nahod, hohnjec pa hohnja in topoglavi vse življenje. Vendar pa je mogoče tudi prirojeno hohnjavost ozdraviti. Če pogledamo- nosne votline hohnjeca, vidimo, da so več ali manj zamašene in to po mesnatih izrastkih, ki jim pravimo polipi, ali pa je koščen nosni pretin (stena, ki deli vnosje na dvoje) tako skriv-ljen, da zapira eno ali celo o-boje nosnic. Z operacijo se dajo te nepravilnosti kaj lahko popraviti v zadovoljnost in korist bolnika. Prav posebno pri šolskih otrocih-hohnjecih, ki so prej le težko sledili pouku, opazimo po operaciji silno spremembo v učnih uspehih in nam je to jasen dokaz, da je baš hohnjavost pogostoma kriva slabih uspehov učencev. —-Take operacije izvršujejo v bolnicah. MI izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. PEČI takozvane "BUNGALOW PORCE-LIRANE PEČI", ki imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na druj;i strani pa s plinom. Prav moderna in praktična peč. O-glejte si jo v naši trgovini. Te peči prodajamo sedaj za izredno nizko cene. Poslužite se te prilike. Sedaj posebna cena: $54.50 SEDAJ je čas, da mislite zimo, ki bo kmalu tukaj. Pre-skrbite si peč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst peči, razne barve in cen. — Dovolj, da oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je ..bote rabili. Prodajamo jih po kakovosti od $9.95 naprej. t VELIKA IZBIRA kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo,, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topokjicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste ku-ninjske sestave dobite pri nas, pet komadov od $17.95 NAPREJ. amerikanski slovenec Tvoj nedeljski tovariš TEDENSKI KOLEDAR 14 Nedelja — Viator, Nikazij. 15 Ponedeljek — Kristijana. 16 Torek — Evzebij. 17 Sreda (kv.) — Florijan. 18 Četrtek — Gracijan. 19 Petek (kv.) — Nemezij. 20 Sobota (kv.) — Julijan. Ev- K. Zakrajšek: TRETJA ADVENTNA NEDELJA. "Verujem v vstajenje mesa," molimo v apostolski veri. 1. Besede "vstajenja mesa" pomenijo, da bodo naša te-% ki gredo s smrtjo v grob, zopet vstala od mrtvih. Kakor Gospod Jezus vstal od smrti, tako bodo tudi vsa telesa ljudi, '''kor jih je kedaj živelo na zemlji, ali jih še bo, vstala od >tvih in sicer na sodni dan, ko bo Kristus obudil in priklical svojo božjo vsemogočnostjo tudi naša telesa nazaj v bivanje, '^or smo bili v življenju, da se bo naša duša zopet morala ipužiti s telesom, v katerem je bivala v življenju in služila ali delala grehe. 2. O vstajenju je Jezus Kristus povedal jasno, ko je iisal poslednjo sodbo: "Kadar pride Sin človekov v svojem ^čanstvu in vsi angelji z njim, takrat bo sedel na sedežu °iega veličanstva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi jih bo ločil kakor pastir loči ovce od kozlov." "Kateri so :lali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali hudo, Ido vstali k obsodbi." Ze pravičnost božja zahteva, da bo tudi telo sprejelo pla-°> ako se je pokoravalo duši in božjim zapovedim in naftno, da bo skupaj z dušo kaznovano, ako je delalo hudo. ji je vendar duša pogubljena radi telesa. Kristusovo telo je poveličano, ker je s telesom Kristus izpolnil voljo svo-■a Očeta in je bilo telo, ki je trpelo; Marijino telo je bilo "ialu po smrti sprejeto v nebesa, ker se ni spodobilo, da bi strohnelo tisto telo, ki je dalo kri in meso samemu Sinu %mu. Tako bo tudi naše telo zopet vstalo iz prahu, v ka-feSa se spremeni po .smrti, da bo sprejelo svoje plačilo ali °io kazen, kakor si bo zaslužilo. "Kristus bo preobrazil ^ borno telo, da bo podobno njegovemu poveličanemu te-V' uči sv. Pavel. Kako se bo to zgodilo, seveda ne vemo. Vemo pa, da bo Po, ker je Bog sam to povedal, in vemo, da je Bog vsemogo-P> da bo mogel to storiti. Kakor je bilo Kristusovo telo po Pjenju poveličano in se je moglo prikazati' apostolom in Ncera in zopet izgniti, tako bodo tudi naša telesa spreme- Zato ne delajmo greha! JSLp jiustimo, da bi telo rabili za eh> ker bo tudi telo kaznovano zanj. 3. Zato pa sv. Cerkev izkazuje mrtvemu truplu poseb-i čast s tem, da ga s posebnimi obredi spremlja v greh in da Poslavlja pokopališče, kjer spe ranjki verniki svoje večno Se. : Radi tega nauka o vstajenju mesa pa sv. Cerkev odločno Via sežiganje mrličev in ga strogo »prepoveduje. Kdor da !°Je telo sežgati, zanj sveta Cerkev ne moli obrednih mo- , Zato je tudi pravilno, da prirejamo svojim umrlim lepe e kras, sicer je pa cerkev bolj nizka in to je vzrok, da je v : poletnih mesecih ob nedeljah zelo vroče. Takrat se poti go- . spod pri altarju in verniki po cerkvi. Cerkev ima dosti okenj, i a je kljub temu bolj temna. : Ima tri altar je. Veliki altar ka- ] že gotične oblike, je bolj maj- i hen a menza, kjer se mašuje, H je pa jako pripravna in dolga, j Na altarju ni nobenih okras- i kov. Idealno lep jc na božični 1 praznik, na velikonoč in dru- < ge velike praznike, ko ga se- .] stre okrase. Na stranskih altar- i jih se ne mašuje, zato so vse < maše ob 40. urni pobožnosti i pri velikem altarju. Kras cer- 1 kvi delajo 4 lepi kipi. Ob stra- I ni velikega altarja na evan- ] geljski strani je 5 čevljev vi- i sok kip sv. Vida, farnega pa- i trona, na drugi strani je sv. : Jožef. Pred obhajilno mizo na ] ženski strani je lep kip Srca i Marijinega, na nasprotni stra- i ni Jezusovega Srca. i Stene v cerkvi so z raznimi 1 slikarskimi ornarnenti poslikane in tudi slike različnih svet- 1 nikov so dobro ohranjene. Ob velikem altarju sta dve zakristiji, ena za duhovnike, druga za mašne strežnike. Zakristi- ( ja za duhovnike je malo pre- • majhna vendar je zelo čedna in je lepo vse v redu. Z mašno 1 opravo je cerkev dobro pre- J skrbi j ena. Za velike praznike ] ima krasne plašče in dalmati- ] ke, navadnih nedeljskih pla- 1 ščev je v izobilju in za delav- 1 nike jih je na izbiro. Cerkve- ^ nega perila je tudi mnogo. Vsa 1 masna in bogoslužna oprava 1 se skrbno hrani. Zadaj 'za cer- -kvijo je le malo prostora, gre [ se v šolo pri stranskih vratih; 1 med cerkvijo in župniščem je 1 mal vrtič, kjer sem se najraje 1 mudil o prostem času in sem ' tu imel svoje cvetice, rože, 1 palme in zelenje. Na vrtu tik : šole je na lesenem podstavu 1 šolski zvon, ki vabi v šolo in 1 pozvoni ob koncu pouka. Zvon j je precej velik in bi bil pri- • praven za kako cerkev. Ker ■ ravno pišem o zvonu, naj ome- 1 nim, da sta v cerkvenem zvoni- [ ku dva zvonova, prvi je precej j velik iii ima močan glas: Ob ■ slovesnostih tudi pritrkavajo 1 po stari kranjski navadi, seveda to pritrkovanje ni tako, kot 1 doma v Sloveniji, ko imajo 1 cerkve tri ali štiri dobro ubrane velike zvonove. Slovenci imamo veselje do lepega zvo-i nenja, zato ker smo od doma na to vajeni. Kajne, kako veličastno so zapeli zvonovi dan pred Božičem ali na veliko soboto popoldne ali v sredo pred praznikom presv. Rešnjega Telesa in drugimi velikimi prazniki. Doma so znali zvonarji NAZNANILO! Prejeli smo MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1931. Zbirka vsebuje sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1931. 2. Slovenske večernice, 83. zvezek. 3. Zgodovina slovenskega naroda, 9. zvezek. 4. Zajedavci. 5. Mati. 6. Življenje svetnikov, 7. zvezek. Cena za vseh 6 knjig skupaj je s poštnino vred: $1.25 Naročili smo jih le omejeno število, zato kdor jih želi, naj takoj piše po nje na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, III. vsakovrstne melodije. No pa tudi Št. Vičani in Novoburžani znajo dobro pritrkovati, ako so zvonovi za to. Pri sv. Petru na Superior Ave. v Clevelandu so 4 zvonovi. Vi ne veste, kako lepo pojo ti zvonovi pred velikimi št. peterškimi slovesnostmi, ko so naši rojaki v zvoniku. Po celem mestu odmeva melodijozno pritrkovanje in g. monsignor Pfeil, št. peterski župnik je zato hvaležen Slovencem in je velik njihov prijatelj. Tudi v Newburgu poveličujejo praznovanje velikih slovesnosti z pritrkovanjem, zlasti lepo zvone v nedeljo po prazniku presv.Rešnjega Telesa, ko imajo procesijo presv. Rešnjega Telesa zunaj cerkve. V splošnem pa v Ameriki nimajo radi zvonove zlasti ne velike. Ponekod nimajo sploh cerkve zvonikov zlasti Irci niso prijatelji zvonenja. Kjer pa i-majo zvonove pa tako zvone, da vsi zvonovi v velikem nesoglasju skupaj tolčejo. Zvonovi v Ameriki niso iz tako dobrega blaga kot so v Evropi, po mnogih cerkvah imajo zvonove iz železa. Tudi niso zvonovi tako obešeni kot doma in zato je tudi med udarci preveč presledka in to počasno zvone-nje je mučno poslušati. Tudi ne rabijo dosti zvonov,kjer jih imajo. Parkrat potegne in preneha. Tik cerkve sv. Vida je župnišče, a je leseno, pretesno in premajhno. Zdolej je pet sob. Uradna soba je za tako velikansko faro (približno 4000 družin) premajhna in kadai je vpisovanje otrok v šolo, so ljudje po veži, na mostovžu in na vrtu. Nasproti uradne sobe je pisarna župnika, kjer prav pridno dela, bere in piše sedanji župnik. Vse farne knjige in zapisnik fare je v lepem redu in kar je mnogega pomena, v vseh knjigah je lepa pisava in vse je zelo pregledno. To. trdijo tudi farani, le z eno reč-jo glede uradovanja niso zadovoljni in to je, g. župnik ne izdaje tiskanih letnih cerkvenih l-ačunov in zato pravijo, da. ne vedo kam gre denar. Kolikor je meni znano, rečem samo to, da je gospod Ponikvar zelo varčen in moder gospodar, zato pa tudi fara nima niti vinarja dolga, pač pa na banki precejšnjo svoto kapitala. Zraven pisalne sobe je sprejemna soba za duhovnike; od te naprej je precej prostorna obednica, zraven je pa lična kuhinja s sobico za kuharico. Zgorej je stanovanje samo za enega kaplana, ki ima dve majhni sobici, gospod župnik pa prav za prav zgorej nima nobene prave sobe. nrih.1 I Samo dva tedna I je še do Božiča f Pripravljene imamo lepe srajce, kravate, spodnje obleke in najboljše čevlje za družino, Rub-f bers, moške volnene hlač s najboljše vrste in še | mnogo drugih reči. \ Lepe stenske koledarje brezplačno! f Se priporočam Slovencem v naklonjenost. | ANTON BAKŠE ! 9600 Avenue L. So. Chicago, 111. t I , ki jih ima v zalogi Knjigarna Am. Slovenca, j SLOVENSKI MOLITVENIKI j "BOGU KAR JE BOŽJEGA"', priredil F. S. Finžgar, Zelo pripraven molitvenik za moške, zl. obreza.... 85c 1 KAM GREŠ, trde platnice z zlato obrezo...................... 1.00 \ MOLITE BRATJE, velik tisk, zelo pripraven za sta- i rejše ljudi, vendar primerne oblike za moške za ' v žep. V usnje vezan z zlato obrezo........................................................1.25 | Rudeea obreza ............................................................................................................85c . MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE: I V platno vez., zlata obreza............................................ 75c j V usnje vez., zlata obreza ............................................ 1.00 1 Vatirane platnice, zlata obreza ...."*.............................. 1.25 j Bele koščene platnice, zl. obreza................................ 1.25 , MARIJA VARHINJA: V platno vezan ................................................................. 75c / Fino usnje, vatirane platnice ........................................ 1.50 NEBESA NAŠ DOM: \ V platno vezan ................................................;............... 75c i Fino usnje, vatirane plat., zl. obreza............................ 1.50 OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obreza.................... 75c | Bele koščene platnice, zlata obreza.......................... 75c J RAJSKI GLASOVI: V platno vezan ............................ 75c Fino usnje vatirane plat., zlata obreza.................... 1.50 ' SLAVA MARIJI, sestavil in spisal P. Kazimir Za-J kra'šek. Debelejši tisk, zlata obreza, vezan v usnje pripravne oblike za v žep.............................................. 1.00 1 SVETA URA: V platno vezan ....................................... 85c i V fino usnje, zlata obreza ......................................... 1.50 , SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obreza.................. 75c I * VODITELJ V SREČNO VEČNOST: V platno I vezan .................................................'„'............................... 75r J ZDRAVA MARIJA, molitvenik lepe oblike izdelan in vezan na več načinov in stane: j Male oblike, zlata obreza ............................................ SSc Večja oblika, zlata obreza ................... ....................... 1.00 ^ Bele koščene platnice, zlata obreza...*........................ 1.0C Zlate platnice .................................................................. 1.5C j Vez., rdeča obreza ...............;.......................................... 75c HRVATSKI MOLITVENIKI SLAVA BOGU, fine lis ti j ate vatirane platnice, zl. obr. 1.75 ' UTJEHA STAROSTI, fino vezan, zlata obreza............ 1.50 1 VRTIČ GOSPODINJI, usnjate vatirane platnice, zla- j ta obreza, pripravne oblike za v žep.......................... 1.50 Koščene -»latnice, zlata obreza .................................... 1.50 ZVCNČEC NEBEŠKI, fine usnjate platnice, zlata ^ obreza .................................................................................. 1.50 ANGLEŠKI MOLITVENIKI ^ THE DEVOUT CHILD, (za otroke), male oblike ... 15c Boljša vezava s sliko na platnicah ......................... 25c * LITTLE COMMUNICANTS PRAYER BOOK, || (za otroke) .................................................................... 45c ji MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, (za mlajše in starejše), zlata obreza .............................. 1.00 1 KEY OF HEAVEN, (za mlajše in starejše), v usnje i! vezan, /A. obreza ............................................................ 75c l V boljše usnje vezan, zlata obreza....................... l.OC (1 Fino usnje, mehke vatirane platnic* ........................ 1.50 '' Koščene platnice, zlata obreza, z lepo sliko na (J platnicah .................................................................... 1.56 Koščene platnice s sliko na platnicah, znotraj na [I platnicah vdelan lep križ, lep molitvenik............ 1.75 jj THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE, v fino usnje ve- il zan, zlata obreza ............................................................ 2.50 (J Usnje, rdeča Obreza ........................................................ 2.00 Ko naročate molitvenike, vedno omenite, kako vrsto ve-d zavo želite, da bo tako mogoče po želji ustreči vašemu nail ročilu. Naropilom je pridjati potrebni znesek v Money ij Orderu, bančnem draftu,- v znajnkah, ali v gotovini. Vsa " naročila pošljite na: sj Knjigarna Amerikanski Slovenec d ir4c> wfst 99nj ctppct rj-iirAr.n n i r Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 11. decembra 1930 SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec ■iiMiiiinuflW iiiHiiiiiuiiiiBiiainiiBiaiii 1 Slovenske VIKTOR Plošče '|0<>0<>0<^CKK>0<>^^ OOO <, O "Resnično, velika je čast, ki jo hočeš s tem izkazati temu belemu psu," je rekel Kuitla-hua. "Dobro pomisli, kneginja si, vladarica rodu Otomi in ena izmed hčera našega vladarja. In od tebe se nadejamo, da pripeljaš na našo stran gorske rodove Otomi, katerim si vladarica, in da se ločijo iz svoje brezbožne zveze s prokletimi Tlaskalanci, sužnji Tjulov. Ali ni tvoje življenje predragoceno, da bi ga zastavila za zvestobo tega tujca? Zakaj vedi, Otomi, ako bo nezvest, ti .tvoje dostojanstvo ne bo pomagalo." "Dobro vem vse," je odvrnila mirno. "Najsi je tujec ali ne, jaz ljubim tega moža in hočem biti s svojo krvjo porok zanj. Še več, z njegovo pomočjo upam, da pripeljem ljudstvo Otomi zopet v zvestobo domače dežele. Ampak dovoli, gospod, da govori sam za sebe. Mogoče nima želje, da bi me vzel za ženo'." Kuitlahua se je srdito nasmejal in rekel: "Kedar se izbera tiče smrti in tvojih zalih rok, nečakinja, se njegov odgovor lahko ugane. Vendar govori, Tjule, in hitro.'' "Malo imam povedati, gospod. Ako me hoče kneginja Otomi vzeti za moža, jo hočem jaz vzeti za ženo," sem odgovoril; v trenutku nevarnosti so se razpršili vsi moji dvomi in pomisleki. Kuitlahua je bil govoril resnico; lahko je bilo uganiti izbero človeka, kateremu je bilo voliti med smrtjo in kneginjo Otomi. Otomi je slišala moje besede, me pomenljivo pogledala in rekla s tihim glasom : "Spominjaj se onega kar sva govorila, Tjule. S to poroko se odpoveš preteklosti in mi izročiš svojo prihodnjost." "Spominjam se,'' sem odgovoril; ko pa sem izgovoril te besede, se mi je v duhu prikazal Lilijin obraz, kakršen je bil, ko sem se poslavljal od nje. Tak je bil torej konec priseg, ki sem jih bil prisegel. Kuitlahua me je gledal, kakor da bi mi hotel prodreti v cr-in je rekel: "Sliš:m tvoje besede, Tjule. Ti, belopolti popotnik, si torej tako milostiv, da hočeš vzeti to kneginjo za ženo in se ž njo povzdigniti visoko med velikaše naše dežele. Ampak, kako ti moremo mi zaupati? Ako se nam izneveriš, umrje tvoja žena v resnici; kajpada to ni tebi nemara nič." "Pripravljen sem priseči udanost in zvestobo," sem odgovoril. "Sovražim Špance, med njimi je moj najhujši sovražnik, za katerim sem se podal čez morje, da bi ga*ubil — tisti človek, ki me je prav danes skušal zopet umoriti. Več ne morem reči; ako dvomite nad mojimi besedami, je najbolje, da naredite konec z menoj. Mnogo sem že pretrpel od vaših ljudi; malo mi je na tem, ali sem mrtev ali živ. "Drzno govoriš, Tjule. Sedaj, tovariši, pa prosim, kakšna je vaša sodba. Ali naj damo-tega človeka kneginji Otomi za moža in ga zaprisežemo, da bo eden izmed nas, ali pa ga naj pri tej priči ubijemo? Vsa zadeva vam je znana. Ako se moremo v resnici nanj zanesti, kakor Guatemok in Otomi verujeta, bo nam več vreden kot cela vojska; on pozna jezik, navade, orožje in način bojevanja teh belih hudičev, katere so spustili bogovi nad nas. Ako mu pa po drugi plati ne moremo zaupati, ako nam je težavno, da bi verovali človeku njihove krvi, nam utegne prizadejati mnogo zla; naposled potegne k Tjulom in jim izda naše načrte in našo moč, oziroma nje pomanjkanje. Na vas je, da sodite, tovariši." Svetovalci so se jeli posvetovati med seboj ; eni so dejali to, drugi so trdili ono; niso namreč bili enih misli. Kuitlahua je naposled postal nestrpen in jih pozval, naj glasujejo; glasovali so z vzdiganjem rok. Najprvo so glasovali oni, ki so bili za to, da umrjem, za njimi pa so bili oni, ki so bili mnenja, da bi bilo pametno, če bi ostal pri življenju. Poleg Kuitlahue je bilo šestindvajset svetovalcev navzočih in od teh je glasovalo trinajst za smrt, trinajst pa za življenje. "Kakor je videti, moram še jaz oddati svoj glas," je rekel Kuitlahua, ko so bili glasovi prešteti; kri mi je zastajala po žilah, ko je govoril te besede, saj sem bil spoznal, da je bil tudi on zoper mene. Tedaj pa se je oglasila Otomi in rekla: "Oprosti, stric, ampak preden izpregovoriš, naj še jaz rečem eno besedo. Kajneda, vi potrebujete mojo pomoč? Ako namreč bo ljudstvo Otomi sploh koga poslušalo in se dalo odvrniti od svoje zle poti, sem to jaz. Moja mati je bila že po svojem rojstvu njihova vladarica, poslednja dolge vrste glavarjev, in jaz sem edini njen otrok; poleg tega je moj oče njihov cesar. Moje življenje v teh burnih, hudih časih potemtakem ni majhne vrednosti; dasi nisem sama za svojo osebo nič, se lahko zgodi, da pripeljem trideset tisoč vojnikov pod vašo zastavo. Duhovniki tam na piramidi so to dobro vedeli, in ko sem zahtevala svojo pravico, da se dam žrtvovati ob strani tega Tjula, so mi ugovarjali in niso hoteli tega dovoliti, dasi jih je žejalo po kraljevski krvi, dokler nisem poklicala maščevanja bogov nanje. Stric, in vi, velikaši naše dežele, rečem vam tole: Ubijte tega človeka, ako vas je volja; toda vedite, da morate potem dobiti drugega človeka, da izpelje ljudstvo Otomi iz upora, ne mene; zakaj potem dovršim jaz, kar sem davi pričela, in grem za njim v grob." Umolknila je in začudeno mrmranje je završalo po dvorani: nikdo ni bil pričakoval, da bi bila v srcu te visoke ženske tolika ljubezen in tolika srčnost. Samo Kuitlahua se je razsrdil. "Brezvestno dekle," je rekel, "ti se drzneš staviti svojega ljubega pred blagor dežele? Sram te bodi, brezsramna hči našega vladarja! Ej, tako je pač v krvi, kakršen oče, taka hči. Ali ni Montezuma zapustil svojega ljudstva in šel k Tjulom, tem krivim otrokom Kvecalkotla ? In sedaj hodi še ta Otomi njegovo pot. Povej nam, ženska, kako je to, da sta se samo ti in tvoj dragi rešila z one piramide, ko so bili vsi ostali pobiti? Ali si že v zvezi s temi Tjuli? Povem ti, nečakinja, ako bi bilo drugače in ako bi jaz imel glavno besedo, tvoja želja bi se ti v resnici izpolnila, zakaj usmrtili bi te ob strani tega človeka in tekom ene ure." Umolknil je, loveč sapo, in jo gledal ves razjarjen. »Dalje prih.) G O D B A P E T J E SEDAJ JE CAS! "Godba, ki jo želite — je na V iktor ploščah." 23000—Hruškovo drevo, štajeriš, Da si nabavite slovenske plošče za jesenski in zimski čas. Preberite spodnji eznam plošč in jih naročite iz naše knjigarne. Stari pečlar, valček, igra na harmoniko Ahačič......75c 23001—Ljubljanski valček — Poskočna polka, Iloyer Trio 75c 23002—Terezinka, pevski zbor, Lepa Jožefa, valček, Iloyer Trio.................................75c 23003—Društvo Kastrola, 1. in 2. del, petje Adrije..............75c 23004—Jolietske deklice, polka, Lovec, mazurka, igra Dajčman-Perush....................75c ?3006—Kmet in purgar, O polnoči na sred vasi, Adrija in Dajčman brata. ...75c 23007—Empajris — Samo da bo likof, Hoyer Trio in zbor....75c 23003—Pod dvojnim Orlom, Dunaj ostane Dunaj, citre in Trio..............................75c 23009—Tone s hriba Trumplan, Koroška koračnica, Dajčman brata ..........................75c 23010—Dva gorenjska slavčka, Spomin na Bled, ženski duet s sprem, klavirja......75c 23011—Pozdrav od doma — Zbirka valčkov, slov. orkester 75c 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples, Tajna ljubezen, valček, orkestra................................75c 23013—Kar imam, to ti dam, polka, Vesela dekleta, valček, Hoyer Trio..........................75c 23014—Po gorah je ivje, Megla v jezeru, moški kvartet Jadran....................75c 23015—Flahauer Štajeriš, Prav vesela polka, Olbtigov trio na citre..................75c 23016—Ob zimskih večerih, 1. in 2. del. Adrija in Hoyer....75c 23017—Po valovih, valček, Ne pozabi me, polka, Hoyer Trio.............................75c 23018—Krasna Mariška, šotiš, V divni dolini, Landler orkester..............................75c 23019—Škrjanček, valček, Korajžni fantje, polka, Dajčman-Peruš....................75c 23020—Ples v skednju, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer Trio....75c 23021—Novomeški purgarji, koračnica, Trboveljska polka, Hoyer Trio ...............................75c 23022—Na planincah solnce sije, Bleda luna, moški kvartet Jadran..........................75c 23023—Lepa Francka, polka, Oj dekle kaj tajiš, valček, harmonika in banja........75c 24024—Ljubezniv valček, Bela Ljubljana, polka, Harmonika in banje............75c 79484—Korajža velja — Vesela Gorenjka, dve polke..........75c 80183—Oj, ta zakonski stan—Nova stara pesem, kvartet....75c 80184—Radi kotla v kejho—Ravbar na gavge, kvartet. ...75c 80331— Zgubljena pesem—Jolietska Slovenka, polke, Dajč.75c 80332—Amerikanec na obisku—Amerikanec se poslavja....75c 8033—V Krčmi, 1. in 2. del s petjem......................................75c S0334—France polka—Gozdni zvok, Trumplan, Dajčman..75c S0481—Dolg, dolg fant — Seničica, polke..........................75c j 80482—Nocoj je lušna noč—Njega ni, petje z orkestrom 75c , 80526—Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom..............75c ( ">0527 Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje........75c j 31250—Mlatiči — Še ena, poje kvartet Adrije....................75c I 31413—Zeleni Jurij — Študentovska, prizor s petjem..."'.. 75c I 31414 Domače veselje — Vesela polja, harm, in kitara..."75c j .71454 Ob trgatvi, 1. in 2. del s petjem in godbo............. 75c PISANO POLJE DELO DOBI mlado, pošteno in pridno dekle pri družini z enim otrokom. Nič pranja ali kuhanja. Skrbeti za otroka. Plača po dogovoru. — Becker, 5568 W. Monroe St., Chicago. — Telefon: Columbus 3997. SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICE so že na razpolago. Zdaj je čas za pisati v stari kraj in kmalu bo tudi za tukaj. Zastopniki in trgovci, ki želijo razglednice naj prijavijo, koliko jih želijo. Prodajajo se: 3 RAZGLEDNICE 10c. Zastopnikom in trgovcem dovolimo, ako jih naroče najmanj ducat poseben popust. Knjigarna 'AMERIKANSKI SLOVENEC' 1849 W. 22nd St., Chicago, III. SLOVENCEM V MILWAUKEE IN WEST ALUS naznanjamo, da imamo v zalogi za božične praznike vse vrste jaslice in štalice po različnih cenah. Ravno tako božične razglednice s slovenskim besedilom._ Pridite in oglejte si jih. Dalje imamo v zalogi lepe KRIŽE in SVEČNIKE različnih vrst. Posebnost pa je SESTAV, v katerem je vsa priprava za slučaj, kadar se kliče duhovnika h bolniku. Imamo teh sestavov več vrst po različnih cenah. Tak sestav bi morala imeti vsaka katoliška družina. Potreben je zelo pogostokrat, ker ne vemo ne dneva ne ure, kedaj katerega izmed nas zadene usoda take ali take bolezni in treba klicati duhovnika h bolniku. Pridite in oglejte si te sestave. Podružnice Amer. Slovenca 723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS Telefon Hanover 1357. VELIKE 12 PALČNE PLOŠČE 39086—Na Sveto noč, 1. in 2. del, poje Adrija..................$1.25 CJS923—Ženitovanje, 1. in 2. del, poje Adrija....................$1.25 68924—Romanje k Materi Božji, 1. in 2. del, poje Adrija $1.25 , 73000—Vandrovec—Cigani, smešen prizor petje in harm.$1.25 73001—Zlata poroka, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer............$1.25 73002—Botrinja — Kadar imajo vsi Jožefi god................$1.25 MANJ KAKOR TRI PLOŠČE NE RAZPOŠILJAMO! ; Naročilom je priložiti potrebni znesek. Pri naročilih manj j kakor pet plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino, j Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. Pošiljamo j tudi po C.O.D. (poštnem povzetju), jsakar pa računamo : stroške 20c od pošiljatve. Naročila blagovolite poslati I -avnost na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 WESTfc22nd STREET, za na- Bo tudi — za smeh. Kakor je bilo poročano (roba je morala biti — pretresljiva!), je med listi v neki ljubljanski kavarni tudi mesečnik "Cvetje iz vrtov sv. Frančiška." Tja gotovo ne spada. G. Molek je odkril marsikaj, kako se "dela" ob kavarniški mizi. Jaz sem vedel to že davno prej. Posedanje vpliva na možgane. Vsakemu svobodno. S kavarniškim duhom nasičeni možgani so seve vrlo malo prikladni za kak nabožen list, kakršno je "Cvetje". Normalni možgani bi se držali dnevnega reda, kavarniški možgani pa ne morejo preko — po-neumnjevanja, ker so pač dosti že — poneumnjeni, in gli-ha vkup štriha. Radi te sorodnosti — se zdi — je smatral "Poročevalski biro Prosvete" za umestno, da sporoči nekaj te svet pretresljivo robe sem v Ameriko. Tako je bilo nekaj v tisti rubriki. Zdaj ne vem, čemu ni več tam, ker mora biti iz iste ka varniške kuhinje. To je pa postranska zadeva. Prav na isti način se kaša prekuhava zdaj pod rubriko: "Za kratek čas." Tudi pod rubriko: "Za smeh . . ." spada roba, namreč, kakor se na sebi čisto nedolžne reči iz imenovanega lista izrabljajo, da bi se dokazalo — poneumnjevanje in celo "navadno malikovalstvo". Stavim, da bi dobil ta kavarniški možganar "heplo", ako bi moral položiti izpit o — ma-likovalstvu, saj bo težko vedel, kaj piše. Sramotiti se da lahko prav vse, n. pr. tudi, da se Leninova ali Zavrtnilcova slika razo-beša po hišah. Vse se da sramotiti, treba je le nekaj prav neumne zlobnosti, n. pr. da bi kako Vero ali Verico ali Viri-co . . . kar zlodej pobasal, ali da bi roženkranci morali biti ne le iz železa, celo iz jekla... Ako tako pisarenje ni res pravo — poneumnjevanje, mora biti še po kavarnah sama rao drost. Na razna vprašanja je baje odgovoril pater Hugo Bren. V kavarni je o odgovorih pisano: ". . . je vse to navadno malikovalstvo do verskih rekvizitov. In tako zamaknjenost cer-kev obrajta. Treba .ji je pač ovac, ki jim rogovi ne rastejo! Poneumnjevanje. Če je kje, tu v teh vprašanjih in odgovorih je." Da bi dal dosti poudarka, je podčrtal in je debelo tiskano. Ako se ne motim, je pater Hugo Bren položil dva doktorata. Če kavarniško smešenje ni gola neumnost, in pisatelj mora misliti, da je'— modrost, potem bi pater Bren zaslužil še dva doktorata, namreč iz— malikovalstva in poneumnje-vanja. * Si i'; Prikazni. Prikazen ni nobeno čudo, ampak nekaj, kar je iz navadnega reda. Solnčni vzhod ali zaton ni nobena prikazen, pač pa je solnčni mrk, dasi mrk ni Isledoval kakih sebičnih namenov. Za prepričanje pa je treba doprinašati žrtev, morda zaničevanje, zasmeh, opravljanje, zbadanje, blatenje. — Prikaže se pogostoma prikazen, da je — katoličanstva namah konec. Volkovi so začeli tuliti, in zboji se jih, se jim pridruži in — tuli z njimi. Osebnosti so delikatna roba pri — prikaznih. Naš list n. pr. se je dotaknil strani, ki sega v osebnosti, pa je naenkrat postal — Scandalsheet. Nekdo pošilja svoje otroke v župnijsko šolo, sam pa je versko tako mrzel kakor zimski dan, a je samole mrzel, nič več. Je prikazen, pa še gre. —* Ampak nekdo pošilja deco v katoliško šolo, se s tem celo hvali, pa napada vse, kar Je katoliškega, na prav nesramen način, javno v časopisi11' in to je — čudna prikazen. Prikazen je tudi, ako kdo "brumno" posluša od devetih do desetih v cerkvi duhovnik3' ob enajstih pa pride domov enako "brumno" čita napad® na to, kar je ravno v cerk^1 slišal, in se smehlja in ne za" briše lista v kot, oziroma ga ne vrže za vselej skozi okno. Za vsako dušo se vrši borba. Nebesa in pekel se borita-Pekel napada vsepovsod, na iglici, pri bari, na shodih, v l1' stih, v hišah in zbornicah-skrivaj in očitno . . . Ako Pa kdo brani sebe in duše drugih pri tej borbi, pa izjavi nekdo, kateri naj bi bil po poklicu vodja v borbi, da so to le "neumnosti in sami prepiri," pote111 je to pač zopet — prikazen-Naj dodam še eno os^"0 prikazen — oprostite —• a 3° vsaj jaz smatram za prikazeI1' Čital sem in čitali so drugi.^1 "Od- na je bilo pisano in tiskano: kar ta flikar Trunk pisari 'pisanem polju', jih je že veh' ko spravil ob vero." Upam, je tudi to le — prikazen. Pred časom sva si bila z Molekom hudo v laseh radi di-Ryana kot sociologa. G. M0' lek ni se mogel dosti zaniČe" valno izražati o "fathru" R?® nu, ki bi že radi tega "fath* rovstva" ne bil sposoben za kakega sociologa. Celo g. ton Garden, ko še ni bil PrJ "štabu", je moral g. Molek» krotiti. Vsaj Prosveta pa Pr)" naša v št. 254 kritiko istega dr. Johna A. Ryana Hooverje-ve administracije, in kritika Je socialno nekaj vredna, 111 Ryan se imenuje tam "veteran v boju za delavsko zakonodaJ- stvo." Skoroda čudna prikazen. -o- Hiša se zrušila V Belgradu se je zrušila stara hiša, v kateri je bila kavarna "Leskovac". Hiša je bil'1 stara in so jo nameravali P° j dreti. Ranjen ni bil nihče. -o-- Smrtna nesreča V sušaškem pristanišču se je pri vkrcavanju krst smrt«0 ponesrečil pristaniški delavec MILWAUČANJE IN WEST ALLIČANJE POZOR! Vse slovenske Viktor in Columbia plošče, katere so navedene v oglasih v tem listu se dobijo v prodajalni Podružnica Amer. Slovenca 723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. Pojdite po plošče tja, da jih obenem slišite, kakšne so. nobeno čudo. CHICAGO, ILLINOIS; Prikazni niso le v naravi, tudi na duševnem polju jih imamo in opazujemo. Ko je bil liberalizem v stari Avstriji v cvetu, so vsi "boljši" in merodajni krogi, vsi vladni krogi od cesarja doli, plavali do vratu v — libera lizmu. Liberalne šole so bile prava punčica teh krogov. Ampak svojo lastno deco so pa pošiljali dosledno v samostanske, toraj cerkvene šole, nikakor ne v šole, za katere so bili z dušo in telesom. Marsikdo se dfcla hudo — katoliškega na ta ali drugi način. Ni ravno treba, da bi za- Ivan Jakopič iz Krapme. Pa- del je v 4 m gloobko odpi^ ladijsko skladišče in si razbi lobanjo. "Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo g** vseh njegovih prijateljev! ^ Phone: Canal 4340 Vinko Arbanas EDINI SLOV. CVETl.lCAF v CHTCAGI 1320 W. I8tb St. Chicago r-rvt:rsJySJff dela'' izvršujem točno po ^..stavljam na dom.