Leto XYm.
¥ Celju, dne 22. januarja 1908.
Štev. 8.
A
Uredništvo
j« a* ScMUeijevi cesti Si 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi s« ne vračajo.
ik ter velja za one. Za Ameriko
druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 60 vin. Naeočnina se pošilja upravniStvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake peti t-vrste po 20 vinaijev za vsa^ kokrat: za večje inserate in mnogokratno lnserira^je znaten popust.
Naročajte in širite »Domovino"! 9Domovina' izhaja trikrat na teden in stane mesečno I K.
Tajno delovanje nemške diplomacije.
Kot dodatek in v spopolnitev našega uvodnika o vseslovanskem shodu ▼ predzadnji štev. ..Domovine" priobču-jemo članek, ki ga je prinesel praški »Čas" dne 14. t. m. Članek se glasi:
Krasno zamišljena in zasnovana politika Nemčije imenovana sploh »Erang nach Osten" kaže v zadnji dobi dva posebno izrazita toka. Jeden v pribaltiških gubernijah ruskih, drugi v Macedoniji. V Mitavi (na Kuronskem) je bila nedavno osnovana tajna nemška banka, katere glavni namen je kupovati zemljišča na Kuronskem ter naseljevati na njih kmete iz Nemčije. Takih tajnih nemških bank, t j. bank g tajnim ciljem germanizacije, je na Rnskem in po svetu mnogo in kakor bomo videli, obstoji podobna banka tudi za Macedonijo. Kakošen je namen nemške kolonizacije ruskih pribaltiških dežel? Petrograjska »Rus" odgovarja, da isti, kakor nasilna germanizacija Poljakov na vzhodno-pruski meji: »Smo-treni in jasno začrtani strategični plan, katerega namen je zavarovati napad na Rusko s pomočjo prebivalstva, ki simpatizuje s tem načrtom". Ta definicija je zelo točna in primerna.
Nič manj zanimivo je najnovejše nemško delo v Macedoniji. Potniki, proučujoči to nesrečno deželo so našli v zadnjih letih nepričakovano novost. Ob želežniških progah od srbske meje proti, jugu je navstala v zadnjem času cela vrsta nemških kmetij, takoime-novanih čiftlikov. Na južno od Skoplja so še bolj redke, dalje pa čimdalje bolj goste in goste, in proti koncu se vlečejo nepretrgano v dveh smereh proti luki Solunski in Kovalski. Položaj in število teh nemških kmetij jasno dokazuje, da cilj tega podjetja je zasedenje ali okupacija glavnih cest k Egejskemu morju ter da je naravnost izključena možnost, da se gre tn za kako privatno podjetje. V Macedoniji to tudi ni prav nikaka tajnost, da financirajo to podjetje nemške banke, obstoječe na Turškem.
Za slovanski svet je nenavadno zanimivo primerjati, kako se novi nemški nevarnosti in nemškemu napada stavijo v bran na Ruskem, v največji slovanski državi, kako pa v Macedoniji, v deželi največjih slovanskih muk in poniževanja. Ruska vlada je pošiljala za časa ruske revolucije v pribaltiške pokrajine vojne ekspedicije
proti ruskemu ljudstvu na korist nemških baronov. Ruska uradna politika vidi v Estoncih, Kuroncih, Livoncih, prav tako kakor v ruskih Poljakih revolncijonarske elemente, kateri se hočejo odcepiti od skupne države, dočim smatra Nemce na Ruskem za »konservativni, državo vzdržujoči element". Zato podpira slepa rnska uradna politika tudi vsa ona nemška podjetja, katera nosijo na sebi očividne znake veleizdaje. Nemška politika „Drang nach Osten" cvete na Rnskem vsled direktne in odkrite podpore ruske vlade in njenih uradov.
V Macedoniji vidimo nekaj naravnost nasprotnega Tamošnje slovansko prebivalstvo je dobro spoznalo in razumelo pomen nemške nevarnosti ter se ji na svoj način stavi v bran. Dela se je poprijela notranja macedon-ska vstaška organizacija, katera ima vkljub vsem svojim zgubam, ki jih je v zadnjem času vtrpela, še vedno veliko moč in velik upliv. Dobro vedoč, da so nemški veleposestniki (kmetje) navezani v prvi vrsti na domače kmetske delavce, zapovedala je organizacija delavstvu, naj zahteva neprimerno zvišanje mezd. Nemci pa, ki dobivajo sijajne podpore, se niso ustrašili tudi te zapreke in so plačali, kar je kdo zahteval. Zato je ukazala notranja organizacija, da bi domače delavstvo delo pri nemških kolonistih opustilo — in prebivalstvo je ubogalo.
Nemci so začeli najemati delavce iz najbolj oddaljenih krajev, pa tudi te je notranja organizacija kmalu ovladala, naj so že bili Bolgari ali druge narodnosti, vsi so se morali vdati njenemn nasilstvu. Ako ni nobeno drugo sredstvo pomagalo, so vstaši napadli nemške kmetije ter je požgali; to se je pa zgodilo le redkokedaj. Turški uradi so bili brez vse moči in zato je navstal sedaj tak-le položaj: na vseh nemških kmetijah v Macedoniji je delo ustavljeno, kmetije so zapuščene in propadajo ali pa je kupujejo bolgarske občine ali društva.
S tako samopomočjo so se Mace-donci to pot rešili nemške nevarnosti. Morala mora, seveda, priznati, da ta način samopomoči ne prenese stroge kritike, da, ali pa velja v Macedoniji sploh kaka morala?
Rusija bi morala biti slovanskemu svetu vzor in vzgled. Današnja absolutna in birokratična Rusija je sicer vzgled, pa — odstrašujoč vzgled".
Germanizatorično delo, katero opravljajo na Ruskem in na Balkanu tajne nemške banke, opravlja pri nas „Sudmarka", katera tudi kupuje slovenska posestva ter je deli med nemške naseljence. Temu delovanju se ne posvečuje pii nas nič ali prav malo pozornosti in vendar je tudi ta člen v veliki verigi, v katero hočejo Nemci vkovati slovanski svet.
Politični pregiea
Domače dežele.
Zveza naprednega nemškega uči-teljstva v Avstriji je v svoji seji dne 19. t. m. soglasno sprejela izjavo, v kateri poziva vse napredno misleče elemente v boj proti klerikalizmu, ki vsled svojih že doseženih uspehov opojen, sega na šolo ter hoče uničiti prostost učiteljstva, udušiti še ono malo prostega duha, ki živi še v našem šolstvu ter skrajšati šolsko obveznost. Predlog posl. Jedez in StOckler, naj se skrči šolska obveznost od osem na sedem let ni nič drnzega nego napad klerikalcev na sedaj veljavni državni šolski zakon. Proti tem napadom se treba odločno postaviti v bran v interesu duševnega in telesnega , razvoja naše mladine. Nemško napredno učitelj-stvo upa, da bodo nemški napredni poslanci te nazadnjaške naklepe' klerikalcev uspešno odvrnili.
Želeti je, da se vsi napredni elementi vseh avstrijskih narodov zedinijo in nam obvarujejo šolstvo, proti kateremu so reakcionarci vseh narodov napovedali »sveto vojsko" in proti kateri fanatizirajo nevedno ljudstvo v svojih časopisih, v cerkvah, na shodih in v društvih. Ta boj proti šoli se kaže tudi pri sedanji deželnozborski volitvi v celjskem okraju in duhovniški kandidat Terglav nastopa povsod tudi kot zagovornik poldnevnega pouka in sedemletne šolske obveznosti ter že s tem kaže, da je le slepo orožje v rokah duhovnikov.
Zadnje irredentovske demonstracije proti avstrijskim delegatom v Pulji so nanravile na dunajske vladne kroge neprijeten utis. Da se je to zgodilo v edini avstrijski vojni luki, to je dunajsko gospodo posebno zbodlo. Sedaj so poklicani vrhovni nradniki vseh oblastev na Dunaj, da se v posebnih konferencah posvetujejo, kako bi se takim pojavom napravilo konec. Kot najboljši in nezgrešljivi lek so gospodje priporočili predvsem strožje policijske odredbe in sicer: strožje nadzorovanje tujcev, dohajajočih v Pulj in pomnožitev državne policije. Bilo bi smešno ako bi ne bilo žalostno, da se modrost naših burokratov ne more nikdar povspeti više nego do policijskih odredb. Ko to ne bode pomagalo, prišli bodo z ustanovitvijo nekoliko nemških šol — in s podelitvijo 12 ali 16 virilnih glasov c. in kr. vojnemu arsenaln v mestnem zboru. Pa prepričali se bodo, da tudi to ne bo pomagalo.
Dr. Kramžf je govoril na nekem shodu v Klato ih o spravnih pogajanjih med Čehi in Nemci. Branil se je proti očitanju, da se bodo vršila ta poga-
janja pod pokroviteljstvom vlade. Kra-maf je še nedavno pričakoval prav veliko od teh spravnih pogajanj, pa splošno nezaupanje Čehov v nemško spravljivost je tudi njegovo trdno vero omajalo in na tem shodn je naravnost izjavil, da je tudi on proti takim po-gajanjam, ker ve, da so bila do sedaj še vedno brezuspešna, da bi pa bilo od Čehov nespametno slikati te konference, če se kedaj snidejo, že v naprej
kot nekaj škodljivega.
*
V ogrskem parlamentu ne poteče razprava o zakonu v jednem in jedi-nem paragrafu, s katerim se ima pre-osnovati parlamentarni poslovnik po volji koalicije, tako gladko kakor si je dr. Wekerle mislil. Stranka neodvisnosti ima svoje pomisleke proti tej reformi, Hrvatje so pripravljeni obstrn-irati in morda se vzmože tudi poslanci nemadžarskih narodnosti na odločnejši odpor proti tej novi madžarski nasilnosti, katera bi jim odvzela vso parlamentarno prostost
*
Opozicija proti novemu banu bar. Rauchu se na Hrvatskem če dalje bolj širi in utrja celo v takozvanih konservativnih, nekdanjim madžaronom precej naklonjenih krogih. Da Rauch ni imel in nima drnzega programa, nego postati za vsako ceno ban, to smo že večkrat rekli in to je na Hrvatskem splošno znano, zato se ga ceni še niže nego bivšega Rakodczaya. Bar. Rauch se je v svoji servilnosti pred Madžari že kar v Budimpešti v dogovoru z Wekerlom obdal z novimi oddelnimi načelniki hrvatske vlade in je pred-1 lagal tudi imenovanje svojih in madžarskih kreatur za velike župane. Imenovanje oddelnih načelnikov je glasom § 2 zakona od 10. jan. 1874. popolnoma autonomna stvar Hrvatske, na katero nima ogrsko ministerstvo najmanjšega upliva.
Oddelne načelnike, ki so za svoj urad banu in saboru odgovorni, predlaga ban in je kralj v sporazuir ,enjn s hrvatskim ministrom potrdi - aiini-sterski predsednik in sploh ogrsko ministerstvo se pa nima kaj mešati t ta imenovanja. Rauch se je pa vender že v Budimpešti obdal s takimi pomočniki, ki so bili Wekerlu po volju — toliko se niti Rakodczay ni ponižaL Ta imenovanja in »program", ki gaje razvil pred uradniki, so napravila na deželo tako neugodei utis, da se mu lahko prorokuje žalosten konec njegove tako r .jene banske slave.
V«ar;jje države.
— Pi-nsI . Pruski deželni zbor je sprejel v svoji seji dne 18. t. m. proti-poljske zakonske predloge o ekspro-prijaciji poljske zemljiške posesti v tretjem čitanju. Po drugem čitanju tega siamotnega zakona je pisala
„Frank£nrtBr Zeitung": „V nekoliko urah je T>llo jednostavno vrženo raz krov vse, kar smo do sedaj smatrali za pravo ia kar j« bi* potrjMfc * obljubami ia zakoni — in tO -tfc je zgodilo brez vsega očitanja pravnega čuta in pravne zavesti. Poslanska zbornica je zavzela stališče, da vstreže prnskcrtiemškemu državnem« blagru z ! najbrezobzirnejšim izvajanjem gesla: | ,Moč gre nad pravico'." — T«ij Obsodbi se pridrnžnje vsak kuftsrai Človek. 1
Dopisi.
Iz Loč. Žalostne Mike numnee. Na petrazredaioi v l*>čah .
je prazno mesto Hmelja. Vesoljna nemSka politika se je zavzela za Cme-, reška in bil je imenovan po milosti nemSkega deželnega Sotifkega 1 nadnčiteljem v Štorah. Tam je mesto, ki ne bo dalo dosti dela — kar je za „tega nemškega" gospoda glavna stvar
—	tam bo tndi užival, vsaj spočetka, neomejeno zaupanje denarnih nemšku-tarskih mogotcev. Dobili smo s tem zopet jasen dokaz, kako se ravna z učiteljstvom v dobi nemške komande iz Gradca. Kaj je tu treba za avanzma nezmožnih, lenih in v vsakem ozirn slabše kvalificiranih nemškutarskih učiteljev značajnosti, pridnosti in zmožnosti! Da si le nemškntar, da stoji za teboj nekaj nemških revolverskih listov
—	pa napreduješ v službi! O sredstvih, nečastnih za moža in nčitelja, s katerimi se ti nemškutarski protežiranci spravljajo na boljša mesta bo pač odveč govoriti: pasjeponižno klečeplazenje in moledovanje, potem pa krik časopisja o „izvrstnem učitelju-, slovenski nevarnosti, obrekovanje in protipo-stavno zapostavljenje slovenskih učiteljev to so še menda najlepša.
Ne razpravljamo tukaj o Cmerešku in njegovih „zmožnostih". Gre se za še važnejšo stvar: v srcu slovenskega štajerskega ozemlja, v slovenskem kraju stoji petrazredna loška šola, na katerih deluje že leta in leta kar pet nemčurskih učiteljev in učiteljic, vse po zaslugi loškega paše Possecka. Posledice „dela" tega nem-škeera nčiteljstva se Že kažejo: nedolžne slovenske otroške duše se napajajo z nemštvon in Ijntim sovražtvom do Vsega slovenskega; redek je fant, ki ostane po šolskih letih še narodnega mišljenja. Seveda napreduje tudi jed-nakim korakom nazadovanje splošne izobrazbe in se širi surovost in neoli-kaaost.
Krivice, ki se nam tu gode so vne-bovpijoče in zadnji čas je misliti na odpor. (Opomba uredništva: V takih slučajih se prav jasno vidi pomanjkanje energičnega slov. spodnještajer-skega »Narodnega sveta", se prav jasno vidi, kako potreba je nam Slovencem enotna, narodna ljudska organizacija. Le na podlagi organizacije je mogoč Splošen, vse podirajoč ljudski odpor, ki bi kmalu povedal kakemu Possecku, da nima on nikake pravice ponemče-vati in poneumnjevati našega ljudstva. Ali ne eksistira sicer v Konjicah politično društvo in ne zastopa okraja narodni poslanec Pišek?)
Zasluga Posseckova je tudi povišanje loške šole v drugi plačilni razr., dasi je stanje nčiteljstva v Ločah morda najugodnejše v celi Dravinjski dolini. Da je več vode!
Slovensko učiteljstvo v Št. Jerneju, Špitaliču in še drugod, ki je glede službe in morale boljše kvalifikovano, pa naj gara in poginja! Kaj to mari nemškemu konjiškemu okr. šolskemu svetu!
Za izpraznjeno učiteljsko mesto v Ločah pa naj prosijo slovenski proš-njiki. Bodemo videli, ali je pri oddajanju slovenskih učiteljskih služb kom-
petenten nemški mogotec ali ljudstvo. Treba je, da pričnemo v tem in enakih kričečih slučajih boj na nož. Popuščanje in mrtvaška ravnodnšnost nas morit!
V Mozirje I Pa kdaj!? To je gotovo, 4a v nedeljo, dne 26. prostata 1908. Pl-avijo, da bo tedaj v Mozirju pri Vatdetu, ali V hotela ^Ilirija" Velika II. ttaškarad* Savittskega Sokola. Plesali !>odo, to je euktat za vselej pribito. Kaj pa še? Smejali se bodo, to jfe gvišno resen. Pa fcakaj ? Kakor pravijo, no ja, pa naj rabim staro fratfft —> kakor se slM izza kulis — bo velikanski špas. Saj je čas pred-Jftšthl, ta Čas presneti, ki je ttfehi' zmešal glaVo. Žato pa pojddm v nedeljo prav gotovo v Mozirje. Da se pa ne bom tam sukal sam in divil pre-ietni prireditvi, za to prosim vse ' Gornjesavinčane, Zadrečane, Šaleščane in Spodnjesavinčane, da ja prav gotovo preberejo te moje reklamne vrstice, katere jim pošiljam kot resen opomin ob 3/4 na 12 pred nedeljo, da ja nobeden ne pozabi ter da ne ostane v nedeljo dne 26. t. m. doma, mesto da bi šel pravgotovo z vso svojo obiteljo, z ženo, sinovi in hčerkami v Mozirje. Oni mladi pa, ki še ne smejo in ne morejo z ženo na ples, pa naj pripeljejo svoje izvoljenke. miljenke in srčke in ti lepi srčki vse svoje ljubljence, da bomo lušni in veseli se vrteli in plesali od poznega večera do ranega jutra. Kdor pa iz malomarnosti in brezbrižnosti za časnike ne prebere te moje zadnje reklame ter pozabi na maškarado dne 26. t. m. v Mozirju, temu pri najboljši volji in pri svoji globoki usmiljenosti žalibog ne bom mogel pomagati, če si bo v pondeljek pulil lase z glave same jeze, togote in žalosti, da je maškarado prespal. Zdaj je čas v premislek in odločitev. In če se spomnim na lansko leto, mi ne gre in ne gre tisti krasen večer nikakor iz glave.
Pa kaj lani. Letos smo vendar za 365 dni starejši in za eno leto bolj modri. Uprizorili bomo take stvari, da se bo čudil ves svet in strmela Savin-ska dolina. Nekakoršni gorjanski šo-štarji pravijo, da hočejo na vsak način nastopiti in pokazati svojo umetnost. Umestno bi tedaj bilo, da bi mnogoštevilni udeleženci od vseh vetrov in krajev skup privreli, obnli najbolj raztrgane črevlje, pa ne na kveder, ampak one lične na — zasuk —, da jim je bodo gorjanski šoštarji — potum-plali —.
Pa to še ni vse — Shod bo, velik shod vseh slovanskih narodov od severa do juga.
Videl boš, če ne boš preveč za-dreman, od Čeha do Hrvata in Hrvatice vse v najlepših slovanskih nošah, da te bodo srbeli podplati ob zibajočem se valčku, da boš poskakoval pri ma-zurki in kazal svojo umetnost pri čet-vorki. Vsega pa vendar ne izdam, le toliko rečem: resne so moje besede, ne zabi jih nikdo in nikdo naj ne manjka v nedeljo, dne 26. t. m. v Mozirju v krasno, lepo, divno olepšanih prostorih pri Vasletu. -
Vsi, ki čutite s Sokoli, ste Sokoli in bodete Sokoli, pridite vsi, da bo dobil naš čili Sokol trdno gnezdo, iz katerega bodo vzplapolali čvrsti mladi Sokoliči v ponos in diko cele zavedne doline.
Tedaj vsi kot en mož gotovo v Mozirje na II. maškarado Savinjskega Sokola.
Srbopet.
Kupujte narodni kolek!
Sloienske sem
Štajersko.
—	Izjava. G. Sinko Šiško, Visoko-šolftfc v Selcak, nas prosi, naj potrdimo, da ni z zadnjim dopisom it Sv. Ru-perta V Slov. goricah v ,, Domovini" od 16. t. m. V nikaki Zvezi, kar resnici na ljubo drage volje potrjujemo.
Uredništvo „Domovine".
—	Teharski sejen. Včeraj, dne 21. t. m. je bil na Tebarjih zelo dobro obiskan sejem. Pri krčm&rju Štiglicu v Slancih se je Zbralo, kakor navadno, zelo mnogo občinstva. Ker so deželno-zborske volitve pred dnrtni, razvito we Jfe med občinstvom živahno razgo-varjanje glede od obeh strank postavljenih kandidatov, tako da je ta razgovor bil prav kakor kak tfo&d.
Kandidat Terglav je imel samo enega zagovornika, ki je povzročil, da se je nek kmet iz Dramelj z vso odločnostjo potegnil za kandidata Narodne stranke g. Jožefa Zdolšeka, posestnika v Hotunji pri Ponikvi. Govorniku je vse pritrjevalo, ter je bil splošen sklep, da oddajo volilci svoje glasove dne 23. t. m. kandidatu Narodne stranke.
—	T „Skalni kleti" pri Celju se vrši v soboto dne 25. prosinca 1908 domači plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejmejo, ker se eventu-elni prebitek porabi v dobrodelne namene. K obilnemu obisku se uljudno vabi.
—	Iz šole. V političnem okraju Celje zasedejo z začetkom letnega semestra 1908 1. naslednja učiteljska mesta definitivno: na enorazredni lj. šoli v Žusmu (II.) mesto nadučitelja, na petrazredni ljudski šoli v Braslovčah (II.), na dvorazredni ljudski šoli v Le-tušu (HI., krajni šolski svet Braslovče) in na štirirazredni dekl. šoli v Šmarju pri Jelšah (II.) mesto učiteljice; na petrazredni šoli na Polzeli (II.) mesto učitelja in učiteljice, obe s prostim stanovanjem. Prošnje je oddati do 20. februarja t. 1. pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
—	Volitve v okrajni zastop brežiški se vrše sredi svečana t. 1., najbrže 17.—19. svečana.
Slovencem je zmaga v veleposestvu, tedaj večina, zagotovljena, če vsi store svojo dolžnost. Veleposestnikov v imeniku je 31, med temi 1« odločnih Slovencev in 2 povsem nezanesljiva v Dobovi.
Eden nemški glas odpade vsled smrti, samostan oo. trapistov rajhen-burški dosedaj nikdar še ni volil.
Pričakuje se od vsakega volilca, da stori svojo narodno dolžnost.
Nemci napenjajo vse sile, da bi nam ugrabili par omahljivcev, ali vsaj jih od volitve odvrnili. — Slovenci, na delo!
—	Stavke. V Cirilovi tiskarni v Mariboru imajo stavko stavcev. — V Rutgersovi tovarni na hočkem kolodvoru so tudi stopili v stavko. Podjetje je nato vse delavce izplačalo in odpustilo.
—	Štajerški deželni šolski svet je imenoval v svoji zadnji seji dne 16. t. m. nadučiteljem v Petrovčah gosp. Ernesta Slanca, dosedanjega nadučitelja pri Sv. Bolfenku blizu Ormoža. Defi-nitivni so postali gsr. Maks Drofanik v Lučanah, pri Sv. Benediktu v SI. gor. Terezija Schmidlechner, dosedaj učiteljica pri Sv. Antonu v Slov. gor.; učiteljica Ladislava Laurič dosedaj pri Sv. Lenartu blizu Ormoža, je prestavljena v Fauč, pri Sv. Benediktu v SI. gor. Al. From, dosedaj učitelj v Kapeli. Učiteljica ženskih ročnih del v Te-harjih Jožefa Tratnik, je prestavljena v Petrovče. Deflnitivni učiteljici gdč.
Tereziji Schmidlechner se je dovolila omožitev s tukajšnjim učiteljem gosp. Al. From.
—	Iz zdravstvenega poroAlt za dobo od 8. do 31. decembra m. 1. posnemamo, da ja v omenjenem časa na Štajerskem zbolelo 1401 oseba na ošpicah, od katerih jih je 38 umrlo; na difteriji ali davici je obolelo 164 in umrlo 25 ljndi; na oslovskem kašljn obolelo 287, umrlo 10, na škrlatici 221 obolelo in 15 umrlo.
—	Inflnenca se zelo širi po deželi, samo v Gradcu je obolelo nad 1600 ljndi Ha influenci.
—	Padel je v Novi vasi blizu Slov. Bistrice posestnik Polattec teko nesrečno na podu, da je v dveh arah ttmri.
—	IZ Slotefcjgradte*. Dne 6. t. m. se je vršil za tekoč® buto redni občni zbor tukajšnje narodne čitalnice. Novi odbor se je sestavil iz gospodov: Jak. Blažon, predsednik; Ivan Verdnik, podpredsednik; Franjo Pichler, tajnik: Vladim. Ferjan, blagajnik; Fr. Pajtler. knjižničar; Josip Druškovič, gospodar; Lovro Vavpot, Kac Ivan, Kumer Janko, odborniki. Stavljenih je bilo več važnih predlogov in so bili med drugimi sprejeti predlogi g. cand. iur. Konr. Šmida. 1. da pristopi čitalnica kot redni član Ciril-Metodovi družbi; 2. da r,e kole-kujejo vsa pisma z narodnim kolkom; 3. da se razširi čitalnica v ljudsko knjižnico; 4. da se priredi meseca avgusta velika ljudska slavnost in 5. da se nabavi gledališki oder. Gosp. Ivans Kacu, Ferd. Kacu. Ivan Verduikn in Kari Barletu, ki so za nakup novega odra z večjimi zneski Se enkrat priskočili — prisrčna hvala. Še nekaj takšnih rodoljubov in videli bodemo naše diletante kmaln na novem odru.
—	Iz Slov. Gradca. V mesta živimo pod vtisom vednih prepirov in tožba med nemškimi „Turnarji", med kojimi je tudi več pristnih Čehov. Pretepanje „Turnarjev" med seboj kar noče prenehati in sodišče ima dokaj opraviti s temi olikanci. Na strani teh seveda stoji nemški župan, pristni Nemec Potočnik, kateri je sicer zemlje-merec za slovenske kmete, kateri mn pridno dajejo dobrega zaslužka. Njegova desna roka je lekarnar Rebulj — R6bbul po rodu in akcentu pristen Čeh. Ta mož je nekdaj pozdravljal z na zdar, sedaj je pa največji Heilbruder in hoče voditi „Sudmarkino" politiko pri nas! Ko je prišel pred 6 leti tn sem iz Maribora, bi se bil skoraj pridružil slovenski stranki, a tej je takrat baje manjkalo inteligence. Sedaj kot Nemec pa namerava celo svojemu pobratimn županski stolec izpodmakniti. Najbrže je tudi eden od teh dveh sprožil tisto duhovito resolucijo, v kateri se protestira proti upeljavi tajne občinske volitve, katera je pa bila en dan pozneje od vlade objavljena. Boje se namreč, da bi Slovenci zmagali v enem razredu. Toraj tudi blamaža! Pravni konsulent teh dveh veljakov je tukajšnji odvetnik, ki je sicer strasten Nemec, kateri pa kaj rad sprejema zaslužke tudi cd slovenskih kmetov in okrajne hranilnice. V njegovi pisarni, kjer je kar po 6 uradnikov, se seveda uraduje vse nemški, ker itak nihče ne zna slovenski. Zakaj se tukaj ne naseli kak slovenski odvetnik? Ta bi imel posla dovolj, posebno še, ker v bližnjih sodnih okrajih v Marenbergu, v Št Pavlu in v Pliberkn ni nobenega odvetnika in ker bi slovenski kmetje — nemških tako ni — potem tudi raje zahajali k svojemu. Karakteristično za imenovano trojico je tudi nekaj, kar osvetljuje njih doslednost in značajnost. Pred štirimi leti so zvabili tu sem zdravnika, pravega Nemca, samo zato, da bi izpodrinili drugega, tudi nacijo-nalca, kateri pa ne trobi v njihov rog.
Ker j« pa prvi preveč odkritosrčen in M mara tirati tiste pogubonosne rene-gatske politike in tem posilinemcem včasi tudi kako resnično v obraz pove, so ga začeli preganjati in ga hočejo na vsak način proč spraviti. Seveda dotičnik še ostane nekaj časa tnkaj v jezo te trojice.
Zvesti služabnik imenovanih je tndi klobučar Debelak (nekje iz Gorenjskega doma), kojemu slovenski denar sicer diši, kateri pa drugače ne sme ničesar slišati o Slovencih. Ako bi bilo med našimi konsumenti več narodne zavednosti, bi se vsi ti nemškonarodni stebri kar na mah podrli. — Za danes naj bo dovolj, prihodnjič oglasim se zopet.
—	Iz Podgorja pri Slorenj-gradeu. Častnim občanom občine Podgorje pri Slovenjgradcu je bil pri občinski seji dne 11. t. m. soglasno imenovan tr. nadučitelj Matija Šmid v priznanje zaslug, katere si je pridobil za občino kot 20 letni nadučitelj in občinski odbornik.
—	Občinske volitve v Lehnu tik Slov. Gradca. Kakor znano, so bile svoj čas volitve v občinski zastop v I. in II. razredu razveljavljene. Pri novi volitvi so zmagali v I. razredu ialibog, Nemci, in v drugem Slovenci. Ker je bilo med voljenimi Slovenci nekaj kimovcev, je volil občinski odbor s sedmimi glasovi županom Nemca Scharnerja in tri štajercijanske občinske svetnike. Tako je prešla ta popolnoma slovenska občina v nemšku-tarske roke. V občini je namreč samo h Nemcev. Nemškim meščanom se je Že dolgo slinilo po gospodstvu v tej občini in oni so tudi odločili pri tej aa nas sramotni zmagi. Bjlje bi bilo, da bi se ti gospodje malo bolj brigali za svoje stvari, kjer bi imela velika metla precej opraviti A zapomnite si kmetje posebno barantavca z Vašimi zemljišči Jamnika, kateri Vas je sedaj spravil ob vsa zastopstva! Ta mož namreč pridno razkosava Vaša posestva in si dela denar z Vašimi žulji. Se prodajajte mu več posestev, ker on dobiček spravlja v namene zoper Vas.
Pri občinskih volitvah je bil vsakokrat navzoč tudi komisar okrajnega glavarstva, ker so to zahtevali meščani in tam je celo prisilil prejšnjega župana, vrlega gospoda Eotovnika, da je moral radi 4 Nemcev prečitati volilne predpise v nemškem jeziku, najbrž zaradi tega, ter sam ne razumi slovenski. yTo je tisti g. SchOnhofer, kateri se je lansko leto v Mariboru v odsotnosti glavarja gr. Attemsa proti Slovencem odlikoval. Naj že bo kakor hoče, občina je za sedaj izgubljena, a Slovenci naj se združijo in vsaj za prihodnjost gledajo, da se ta sramota popravi in se Nemcem pristrižejo poroti, da se ne bodo več vtikali v razmere slovenske okolice.
—	Pri Sv. Frančišku Ksaverlju t gornjegrajskem okraju sta se pred nekaj dnevi dva moža nasrkala žganja. Prevelika množica spitega alkohola, pa ju je tako prevzela, da sta med potom v nekem jarku obležala in nista mogla vstati. Slučajno — bilo je ponoči — najde ponesrečenca neka žena. Spravili so ju na varno in enega od teh so z velikim trudom šele čez dolgo časa oživili. Bila sta od mraza popolnoma trda. Varujte se žganja zlasti sedaj po zimi Nekateri so mnenja, da daje žganje, oziroma alkohol telesu gorkoto. To je popolnoma napačno mnenje.
—	Vozna pošta Gornji grad-Kamnik. Piše se nam: Glede vozne poštne zveze Gornji grad - Kamnik s poštno štacijo v Novi Štifti je še pripomniti, da, je trgovsko ministerstvo že ukazalo nižjim oblastim in korpo-racijam odposlati vprašanja glede vozne pošte raznim gornjesavinskim občinam,
/ •
društvom itd. Naj stopijo te občine in korporacije z občino Novoštifto v do-tiko, da se ta dolgo sojena želja prav kmalu uresniči. — Vozna pošta bi imela ppleti mnogo prometa, ker bi se vozili turisti semintja, kar je tudi potrebno povdariti za povzdigo tajskega prometa. Naj bi se za to poštno zvezo zavzela tudi kamniška mestna in druge prizadete kranjske občine. Pohvalno moramo omeniti, da se je zavzel za to poštno zvezo g. državni poslanec Ježovnik. Posredoval je v trgovskem ministerstvu in dobil po-voljen odgovor.
—	Iz Mozirja. Čila, mlada, lepo se razvijajoča ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda že zopet priredi v kratkem lepo zabavo, pri kateri se bodeta igrali dve igri. Več o pravem času. Mozirje se giblje! Lepo, čast!
—	Iz Galieije. Dne 20. t m. je imel g. Terglav, po domače Čepur, kandidat duhovniške stranke svoj volilni shod, kakor se samoobsebi razume, v župniščn. Shod se je vršil sicer ob 10. uri zjutraj, a zbralo se je vendar le malo nad 20 ljudi — in tudi med temi je bilo toliko nevolilcev, da so enega nevolilca izvolili celo v odbor, ki je vodil to imenitno zborovanje. Gospod Terglav je z vidnim duševnim naporom razvil svoj program. V tem svojem „govoru" je udrihal najprej po Narodni stranki, „ Domovini" in „Narodnem Listu", trdeč, da ta dva lista po krivici pišeta, da je njegova izobrazba za poslanca pomanjkljiva in nezadostna, sr. Terglav meni, da on za poslanca prav dovolj zna in da bode svoje volilce v deželnem zboru gotovo izvrstno zastopal. (No, mi volilci smo nasprotnega mnenja.) Ponovil je še tistih par fraz, ki se jih je naučil na pamet o škodljivosti zajcev in o potrebi reforme lovskega zakona. Ta obljuba je prav dober kup, reforma lovskega zakona mora priti, tudi če bi ji g. Terglav nasprotoval. Tudi našo ljudsko šolo bo g. Terglav reformiral in bo deloval na to, da se uvede poldnevni triurni pouk. Pri tem se drži gosp. Terglav pravila naše duhovščine: Čim manj naše „dobro in verno" ljudstvo ve — tem trdnejše je imamo na vrvici, zato treba najprej šolski pouk omejiti, potem se bode skrajšala šolska doba iti nazadnje se bodo začele tudi ^nepotrebne" šole zapirati. No, tudi v tem oziru je večina naših volilcev drugega mnenja, ko g. Terglava duhovski pokrovitelji in bo to tudi na dan volitve z glasovnico v roki dokazala. Možje, pridite vsi na volišče. Gospodje, kateri želijo g. Ter-glavn pripomoči do zmage, so določili ficer jako kratek in neprimeren volilni čas od 3. do 6. ure popoldne v nadi, da večina volilcev velike in raz-hodne naše občine ostane doma in ne pride volit. Pa ne dajte se premotiti, zavedni kmetje, pridite na volišče vsi, če prav bi Vam bil popoldanski čas neprimeren. Pridite vsi na volišče, napredni in zavedni kmetje in oddajte svoje glasove za .Jožefa Zdolšeka, kateri bo Vaše koristi v deželnem zboru gotovo najboljše zastopal.
—	»Slovenec" in narodno delo. ^Slovenec" se ob vsaki priliki, če kaže kakega Slovenca napasti, zateče k Nemcem za pomoč. Tako tudi zadnji torek. Znano je, kako Nemci ob meji kupujejo slovenska posestva in kako mariborski slovenski duhovniki hodijo v zanesljivo slovenske kraje zgago delat, mariborski okraj pa izročajo Nemcem. Slovenci se še nismo po-vspeli tako daleč, da bi imeli vspešno delujoče obrambno društvo kakor Nemci „Siidmarko". Za posameznika je pa očividno prevelika žrtev, če bi sam za svoja sredstva kupoval posestva, da jih Nemci ne dobe. Če pa kdo tako ogromno žrtev prevzame, ima za za-
hvalo tak nastop lastnih rojakov, kakor zadnji »Slovenec" dokazuje. Dr. Ku-kovec je namreč vsled nujne opozoritve slovenskega visokošolca vHočah kupil na dražbi prodana posestva Wieserjeva v Hočah in v Sv. Petru pri Mariboru za 42.000 K, da bi jih za lastno ceno oddal slovenskim kupcem. K nakupu je povabil slovenske kupce ponovno javno v časopisih, Slovenci so mu pa odgovorili le z nasprotovanjem, seveda iz škodoželjnosti. Ko se je n. pr. v Sv. Petru za eno izmed imenovanih posestev potegoval Slovenec Anton Lebar ter mu je dr. Kukovec posestvo obljubil za lastno ceno in obljubil tudi, da bode na večji del kupnine počakal, da bode mogel Lebar v obrokih izplačati, prišel je ta kupec po že sklenjeni pogodbi naenkrat s plašnim izgovorom, rekoč, da si ne npa kupiti, ker mu je šentpeterski kaplan Krajnc dejal, da mn dr. Kukovec baje zato na obroke proda, da bi ga pozneje pritisnil in mu posestvo nazaj vzel, kupec pa bi bil ob svoj denar. Tako razumevajo slovenski duhovniki ob narodni meji narodno delo. Vendar so do sedaj knpili pri Sv. Petru sami Slovenci, kar že iz imen sledi in sicer: Jožef Tram-puš iz Nebove, Anton in Barbara Že-leznik iz Nebove, veleposestnik I. Da-mič iz Terčove. Izmed posestev v Hočah je kupil posestvo v Piroli tamošnji župan Miha Grašič. Sedaj pa „Slo-venec" po „Deutsche Wacht" dr. Kn-kovca zasmehuje, češ, da je prodal posestvo Nemcn Grašiču. V srce dr. Kukovec kupcu seveda ni mogel videti, da bi zanesljivo vedel, ali je in ostane zvest Slovenec; toda govoriti o prodaji v nemške roke, je v tem slučaju nesramnost, satanska zlobnost, če se upošteva, da je Grašič župan slovenske občine Pirola, v kateri ne stanuje niti eden Nemec.
Zelo mogoče je, da izvira poročilo »Deutsdhe Wacht" iz užaljenosti pristnih nemških kupcev, ki so se za to posestvo potegovali, pa ga niso dobili. Nemški zlobnosti bi se konečno ne bilo čnditi, da je pa slovenska klerikalna gospoda v Celju ta slučaj porabila in v „Slovencu" sumniči ob ti priliki dr. Kukovca nenarodnega dejanja, ko je slovenski stvari storil v tem samem slučaju tako veliko žrtev, kakor je vsi štajerski klerikalci skupno niso sposobni, to označuje vso ničvrednost štajerske duhovniške stranke in njenega od papeža priporočenega časopisja. Iz narodnega sveta so izstopili, ker jim narodno delo smrdi. Če pa slovensko posvetno razumništvo, k i danes edino nosi ves narodni davek na Štajerskem, skusi storiti kaj z velikimi žrtvami v obrambo slovenske posesti, mečejo mu ti rimski brezdomovinci polena pod noge. S tako satansko zlobnostjo bodo ti ljudje onemogočili vsako spravo ž njimi v doglednem času in naše politične razmere se ob taki pobalinski zlobnosti klerikalcev ne morejo ublažiti ampak le še poostriti do uničenja brezznačajne klerikalne stranke.
— V Šmarji pri Jelšah obnesla se je veselica, ki je bila dne 19. t. m. v prid šolarske kuhinje, vrlo dobro. Vsa čast veseličnemu odboru; skazal se je tako v podrobnostih, kakor v celoti. Znani obširni veselični prostori v hotelu Habjan (prej Jagodič) širili so po svoji dekoraciji skoraj omamljivi čar, tropična zelenica sredi trde zime! Godba 27. pešpolka koncertirala je izborno. Vsaka točka, biser narodne srlasbe, nam je bila umetniški užitek. Zato je pa tudi godba žela obilo priznanja in pohvale, oboje izraženo s skoraj brezkončnim ploskanjem. Po lepem koncertu oduševljena družba
pričela je ples s pravo vnemo; ples je trajal do svitlega dne. Ves razvoj te lepe noči spopolnjeval je pa v vsestransko izraženo zadovoljnost gostilničar g. Habjan. Zato in pa, ker on prvi tukaj vporablja računske listke naše šolske dražbe, ma izrekamo javno priznanje in pohvalo. Dejstvo pa, da nam bode sedaj mogoče revne in lačne učence nasičevati, bo pa najlepša zahvala vsem nprizoriteljem, vsem daro-vateljem!
—	Iz Mezgovec. Ogromna množica ljudstva je spremljala dne 9. t. m. umrlega veleposestnika Mihaela Čttša na domače pokopališče v slovesnem sprevodu. Ob odprtem grobu se je kmet Ivan Tašner poslovil v ginljivem govoru od nekdanjega občinskega predstojnika. Bil je nenavadno delaven, podjeten in za blagor svojih občanov in sotrpinov-kmetov vnet mož. Da je imel ne le voljo, ampak tudi zmožnost svojim soobčanom biti v izdatno pomoč kaže to, da je bil v vseh odborih, kjer se je le šlo za napredne kmetske koristi. Bil je občinski svetovalec, ud tukajšnje kmetijske podružnice, podporni ud požarne hrambe v Domovi, ud bralnega društva pri Sv. Marjeti, sirotinski oče svoje občine itd. Svoje otroke je dal izobraziti kakor le redko-kdo njegovih vrstnikov. Zagrebli so ga, njegova dela pa živijo med ljudstvom. Bodi mu žemljica lahka!
—	V Framu slavita 26. t. m. g. nadučitelj Franc Pirkmaier in soproga Marija, roj. Kukovič srebrno poroko, Na mnoga leta!
—	Živinska kuga. V Kostrivnici (okraj Ptuj) razsaja med govejo živino vranični prisad; v Braslovčah, Ljubnem in Žalcu (okraj Celje) srab ali garje, istotako v ptujskem okraju v Ločicah. Svinjska kuga: v Mozirju in okolici (okraj Celje), v Slov. Bistrici (okraj Maribor), v Kostrivnici in v Moškanjcih (okraj Ptuj) ter v Globokem, Kapelah in v Bizeljskem (okraj Brežice.)
Primorsko.
—	»Goriška kmetska stranka"
je že postavila svoje kandidate za deželni zbor goriški. Narodno - napredna stranka še ni postavila svojih kandidatov.
—	Kap je zadela v Trstu 38 letnega poštnega oficijala Franca Poljaka. Bil je takoj mrtev.
—	Utopila se je v Rojamu s samomorilnim namenom v domačem vodnjaku 75 letna Marija Jeler.
—	Nemško šolo misli zidati „Schulverein" v Lazah, od Novega mesta jedno uro oddaljeni vasi. V Lazah je polovico Slovencev in polovico Kočevarjev.
—	Blejsko jezero je popolnoma zamrznilo. Drsalcem se nudi redek užitek.
—	Nesreča na ledu. 14 letna Marija Vojznarič se je drsala na drsališču ob Savi pri Litiji. Pri tem pa je tako nesrečno padla, da so se ji pretresli možgani in je malo upanja, da okreva.
—	Gorelo je zadnjo sredo v Mo-linejevi tovarni za celulozo v Tržiču. Ogenj so sicer kmalu pogasili, vendar pa ima tovarna znatno škodo, ker je mnogo blaga nerabnega.
Svetovne vesti.
—	Nesreča na železnici. Na mostu Acquabella v Italiji so trčili trije vlaki skupaj; dva vozeča jeden za drugim v isti smeri iz Milana proti Bergamu in koj nato je pridrdral v nasprotni smeri en vlak ter silovito trčil ob prekuc-njeno lokomotivo in ob prevrnjene vagone onih dveh vlakov. Bilo je 9 oseb ubitih in 25 ranjenih.
—	Požar je vničil skoro celo mesto Menuco v južnem Čile v južni Ameriki. Škoda je ogromna.
—	Ustrelil se je v Černovicah huzar Dallmann, službujoč v 10 hnzar-skem polku radi šikan polkovnikovili. To je že drugi samomor v tem polku.
—	Bojkot pivu, ki se je zdatno podražalo, izvršujejo prebivalci v nekih vaseb blizu Curiha v Švici. Shodi se vrše izven gostiln pod milim nebom.
—	Štrajk dijakov je nastal na akademiji umetnosti v Krakovn. Šolski prostori so tako slabi in nezdravi in vlada za prošnje, naj bi je popravila, tako duha, da so dijaki začeli štraj-kati.
—	Stavka oficirjev in moštva paroplovne družbe »Dalmacija-1 je končana. Družba je spolnila zahteve svojih uslužbencev.
Društvene vesti.
—	Iz Mozirja. Bratje sokoli! Dne 26. prosinca točno ob 4. uri popoldne se vrši v prostorih brata Vasle-ta občni zbor rMozirskega Sokola". — Ker je isti dan maškarada „Sokola" se bratje prosijo da se v velikem številu udeleže in sicer v kroju, ter »e prosi za vsestransko agitacijo za udeležbo. Toraj na svidenje!
—	Iz Konjie. Vabilo k javnemu predavanju, ki ga priredi Zgodovinsko društvo dne 26. januarja 1908 v „Narodnem domu" v Konjicah, ob 3. uri popoldne. Predmet predavanja: Stari gradovi in grajsko življenje v konjiškem okraju. Predava dr. A. Ste-genšek. Vstop Je prost.
Odbor Zgod. društva.
—	Iz Središča. Vojaško veteransko in vojno društvo za Središče in okolico, priredi v nedeljo, dne 26. januvarja 1908 v gostilni g. Veniger-holz-a „ Plesni venček" h kateremu vljudno vabi	odbor.
—	Učiteljsko društvo goruje-skega okraja zboruje dne 6. svečana 1908 v Gornjem gradu točno ob 11. uri dopoldan.
—	Savinska podružnica „Slovenskega planinskega društva" ima svoj letni občni zbor v sredo, dne 29. januvarja 1908 v Gornjem gradu. — Zborovališče: soba okrajnega zastopa. Prvi občni' zbor je sklican na 2. uro popoldan. Ker pa ta itak ne bode sklepčen — radi preoddaljenosti večine članov — se vrši ob 4. uri isto-tam, isti dan drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu ndele-žencev.
—	Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja ima v nedeljo, dne 26. januvarja t. 1. po večernicah v šolskih prostorih svoj XV. občni zbor z običajnim vsporedom. K mnogoštevilni udeležbi vabi	tačasni odbor."^
—	»Brežiški Sokol" ima svoj občni zbor dne 26. t. m. zvečer ob 8. uri v mali dvorani ^Narodnega doma" s sledečim sporedom: Poročilo staroste, poročilo tajnika, poročilo načelnika, poročilo blagajnika, poročilo gospodarja. Naj zunanji člani vzamejo to na znanje, ker se druga vabila ne bodo razpošiljala. Na zdar
»Brežiški Sokol".
—	»Brežiški Sokol" priredi 1. sušca t 1. Veliko sokolsko maškarado. Imeli bodemo priložnost občudovati dovršeno spretnost jahačev in telovadcev cirkusa „Buffalo Bili". Pripravljalni odbor hoče letos posebno izne-naditi prijatelje »Brežiškega Sokola". Vršijo se velikanske priprave v upanju, da bode naš trud poplačan z mnogo-brojnim obiskom. Samoobsebi je razumljivo, da se vrši tudi ples, kotiljoni, komični prizori in še marsikaj dru-zega, kar je še sedaj skrivnost. Mogoče izvemo še kaj izza kulis, kar
hočemo našim prijateljem takoj poročati. Na zdar!
—	Akademičuo društvo »Slovenija" na Dunaju naznanja svoj III. redni občni zbor. dne 20. januvarja 1908 v restavraciji „Zum griinen Tor" VII. Lerchenfelderstrasse ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje, društvu naklonjeni, dobro došli.
—	Akad. teh. društvo »Triglav" v Gradcu ima svoj II. redni občni zbor dne 25. prosinca 1908 ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo upia-viteljevo. 4. Poročilo revizorjevo. 5. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli.
Zaupnikom in okrajnim odborom!
Prosimo, da nam v četrtek po volitvah takoj brzojavno poročate izid na naslovg
Izvrševalni odbor ,,Narodne stranke", Celje.
POZOR!
Naprodaj so pravi lovski psi pri g. Ant. Dreščiku, gostilničarju pri Novem kloštru, pošta Sv. Peter v S^inski dolini. Kdor želi kupiti, naj se v kratkem oglasi, dokler jih je še kaj v zalogi.
Anton Dreščik.
tudi sposobna za vsa hišna opravila in vsaj nekoliko nemščine zmožna najde takoj službo pri dveh osebah na deželi blizu Gradca. Mesečna plača 16 K, voznarina k nastopu k stopu službe se povrne. - Po-nudbe naj se pošljejo pod znamko: ,;Kuharica 24" upravništvu „Do-
movine
66 2—2
V blagovoljno znanje.
Naznanjamo častitemu celjskemu občinstvu, da se je odprla
na Cerkvenem trgu št. I. v Celju.
Meterski stot stane domu postavljen K 2'90. — Domu se dovaža od 50 kilogramov naprej. Cali vozi pri zanesljivem dostavljanju so znatno cenejši. — Naročuje se v prostorih 60 Cerkveni trg št. I. 3-2
Sprejme se takoj
trjoVsHf učenec
iz dobre hiše in dobrimi šolskimi spričevali, zmožen nemškega in slovenskega pri Josipu Klinger-ju, trgovina z mešanim blagom 51 v Slovenjgradcu. 3.2
Češko posteljno perje
po nizki ceni. 5 kg novo, očiščeno K 9 60 boljše K12"— belo, pavolnomehko, očiščeno K —.18 in K —-24, snežuobelo, pavolnomehko, očiščeno K —-30 in K — M. Pošilja se franko po povzetju. Zamena in vračilo proti povračilu -in portostroškov dovoljena.
Benedikt Sachsei, Loties 347, p. PilziiO,
poleg okrajne ceste, obstoječa iz dveh sob in knhinje s štedilnim ognjiščem. Zrave* sta dva svinjska hleva, drvarnica ia list-njak. Hiša je še 5 let davka prosta. Ker spadata k hiši dva lepa vrta in ena njiva, se lahko redijo 3 svinje. Do železn. postaje r Poljčanak je 8 minut, istotako do cerkve in šole. Primerna je ta hiša za penzijoniste ali obrtnika. Cena 1300 gld., 237 gld. jih 53	lahko obleži.	3—2
Karol Stojan, pismonoša r Poljčanali b. št M.
Sprejmeta se takoj
dva trgovska pomočnika l
v Narodno trgovino v Slovenjgradcu.
Naznanilo.
,Posojilnica y Gornjem gradu4 obrestuje od 1. jan. 1908 do preklica hranilne vloge po
5°l„
in daje posojila po 6 V
63 1
Načelstvo.
Steekenpferd lilijino milo
50—38 od Bergmann & dr., Draždani in Dečin na Labi (Češko) • 97 je in ostane po priznanjih, katera dobivamo dan za dnevom, najboljše zdravilno milo proti pegam na licu in v dosego nežne, mehke kože in zdrave barve na obrazn.
Komad po 80 r je dobiti po vseh lekarnah, dregerljab, trgovinah z dišavami ln milom ter pri brljažlh.
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
Žalec v Sf inski dolini, Štajersko.
VINCENC KYEDER

13 130—8	j
mhmnmnhmn^^
24 10—8
Nova vinska postava ^ZUT^ Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po naka""^«ci ali v znamkah.



prave ruske,
baiOSlie, PROVODNIK"
s znamko priporoča
»
ZVEZDA
™ P. lostifi v Celju
a 10
lsh5£5£se5e£e5e5h5eses£se5h£e52sese5e£e5e5e5h5