Doprinos soboške škofije v severovzhodni Sloveniji oz. Pomurju 193 1.04 Strokovni članek UDK: 27-772(497.411) Andrej Lažeta uni. dipl. teolog, župnija Beltinci, Mladinska 4, SI – 9231 Beltinci e-naslov: andrej.lazeta@gmail.com DOPRINOS SOBOŠKE ŠKOFIJE V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI OZ. POMURJU Ustanovitev soboške škofije je gotovo eden izmed vidnejših sadov združi- tve Prekmurja z matično Slovenijo leta 1919. Papež Benedikt XVI. je namreč 7. aprila 2006 s papeško bulo Slovenorum fidelium ustanovil Soboško škofijo,1 v kateri so združene tri dekanije s 36 župnijami: Soboška (14 župnij),2 Lendavska (11 župnij)3 in Ljutomerska (11 župnij).4 Prvoimenovani dekaniji v celoti pokri- vata današnje Prekmurje v Republiki Sloveniji,5 tj. ozemlje, ki se je pred 100 leti ločilo od Madžarske in se združilo s Kraljevino SHS oz. Kraljevino Jugoslavijo. Tako je ravno združitev Prekmurskih Slovencev z ostalimi Slovenci omogočila ustanovitev soboške škofije, ker Sveti sedež škofijske meje običajno uravnava po državnih mejah. Papež Benedikt XVI. je v soboško škofijo združil prav osrčje nekdanje sre- dnjeveške slovanske kneževine Spodnje Panonije, ki ji je knez Kocelj v letih 869 do 874 vladal suvereno in je bil njej nadškof in metropolit, vsaj nekaj časa, sv. Metod. Zato je nadvse primerno, da je sv. Metod postal tudi glavni zavetnik novoustanovljene6 soboške škofije. Prekmurski Slovenci tako v novi katoliški škofiji živijo že 13 let. 1 Ne Murskosoboško. Dioecesim Sombotiensem. Pridevnik Murska je namreč ostanek madžarizacije, ko so na takratnem Ogrskem Mursko Soboto z njim (oz. madž. Muram) razločevali od drugih Sobotišč na Ogrskem, tudi Sombotela. Danes bi lahko ta pridevnik brez posebne škode popolnoma odpravili. 2 Sestavljajo jo župnije: Bakovci, Cankova, Dolenci, Gornji Petrovci, Grad, Kančevci, Kuzma, Markovci, Martjanci, Murska Sobota, Pečarovci, Pertoča, Sv. Jurij v Prekmurju in Tišina. 3 Sestavljajo jo župnije: Beltinci, Bogojina, Črensovci, Dobrovnik, Dokležovje, Hotiza, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana. 4 Sestavljajo jo župnije: Apače, Cezanjevci, Gornja Radgona, Kapela pri Radencih, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Mala Nedelja, Radenci, Razkrižje, Sv. Jurij ob Ščavnici in Veržej, kar znese 5,4 % površine Slovenije. 5 Škof msgr. dr. Jožef Smej stalno naglaša, da je tudi Porabje del Prekmurja, čeprav je del madžarske države. 6 Nadškofijski sedež sv. Metoda v Spodnji Panoniji je bil t. i. antični škofijski sedež sv. Andronika, ki je bil lociran v Sirmiumu (danes Sremska Mitrovica), kar pa ne pomeni, da je tudi sv. Metod imel svoj sedež tam in ne morda v Blato Gradu. Danes so na sedež sv. Andronika titulirani, tako kakor je bil sv. Metod, škofje Sremske Mitrovice. Soboški škofijski sedež pa je novoustanovljen kot soboški. 194 Andrej Lažeta 1 UPRAVA ŠKOFIJE Za prvega soboškega škofa je bil ob ustanovitvi škofije imenovan msgr. dr. Marjan Turnšek, ki je škofovsko posvečenje prejel in bil umeščen ob razglasitvi škofije 25. junija 2006 v stolnici sv. Nikolaja v Murski Soboti. Kot škof je msgr. Marjan Turnšek služil škofiji do 28. 11. 2011 (4 leta in 5 mesecev), ko je bil ime- novan za mariborskega nadškofa koadjutorja s pravico nasledstva. Istega dne je bil za soboškega škofa imenovan dotedanji mariborski pomožni škof msgr. dr. Peter Štumpf SDB, ki je bil za soboškega škofa umeščen 10. januarja 2010 v stol- nici sv. Nikolaja v Murski Soboti in je tako že deset let nadpastir soboške škofije. Prvi generalni vikar in kancler soboške škofije je bil od njene ustanovitve do leta 2015 msgr. Franc Režonja, ki ga je v obeh službah nasledil Lojze Kozar, ki ju opravlja še danes. Prvi voditelj pastoralne službe je ob ustanovitvi škofije postal dr. Karel Be- dernjak, ki ga je leta 2010 nasledil dr. Franc Zorec. Prvi ekonom soboške škofije je bil od ustanovitve škofije do leta 2010 An- drej Zrim. Od leta 2010 do leta 2017 je bil škofijski ekonom Alojz Benkovič. Od leta 2017 naprej pa to nalogo opravlja Goran Kuhar. Od leta 2015 naprej ima škofija tudi škofovega vikarja za narodnostne sku- pnosti. To poslanstvo od ustanovitve te službe opravlja msgr. Franc Režonja. Prvi dekan soboške dekanije v novi škofiji je bil Martin Vöröš (2006 do 2010), zdaj pa službo soboškega dekana opravlja Ivan Kranjec (od 2011). Lendavsko dekanijo sta od ustanovitve soboške škofije vodila Lojze Kozar (2006 do 2016) in Ivan Krajnc (2016 do 2018). Trenutno je lendavski dekan Bo- ris Kučko (od 2019). V ljutomerski dekaniji pa so se v dekanski službi za časa soboške škofije zvrstili: Anton Hribernik SDB (2006), Jože Vehovar (2007 do 2010), Andrej Zrim (2010 do 2018) in aktualni dekan msgr. Franc Režonja (od 2018). 2 CERKVENE USTANOVE, KI SO NA OZEMLJU SOBOŠKE ŠKOFIJE OBSTAJALE ŽE PRED USTANOVITVIJO Osnovne cerkvene ustanove na področju soboške škofije so vsekakor žu- pnije, ki so bile vse ustanovljene že pred ustanovitvijo škofije in povezane v že imenovane tri dekanije, ki so bile združene v pomurski naddekanat leta 2004. Neposredno pa se je soboška škofija v pastoralnem smislu razvila iz Po- murskega pastoralnega področja, v katerem so se povezale Soboška, Lendavska in Ljutomerska dekanija. Začetki povezovanja področja segajo v leto 1970, a je bilo pastoralno področje od Mariborske škofije s statutom uradno potrjeno šele leta 2001. Izmed 36 župnij soboške škofije so ob ustanovitvi škofije 5 župnij pasto- ralno upravljali redovniki (don Boskovi salezijanci: Kapelo, Radence, Veržej in Doprinos soboške škofije v severovzhodni Sloveniji oz. Pomurju 195 Dokležovje; ter kapucini Kančevce). Danes redovniki pastoralno upravljalo 4 župnije (don Boskovi salezijanci Radence in Veržej, kapucini Kančevce in mi- noriti Turnišče).7 Na področju škofije je ob ustanovitvi deloval 1 samostan (danes 3) in 4 redovne hiše. V samostanu bratov kapucinov v Kančevcih so bivali 3 redovniki (prav tako danes). Salezijanci so imeli redovno hišo v Veržeju s 6 člani skupno- sti (5 duhovnikov8 in sobrat; danes 6 duhovnikov). Frančiškanke brezmade- žnega spočetja so imele redovni hiši v Beltincih (3 redovnice; danes 1 redovnica – redovna hiša je uradno združena s hišo v Veržeju) in Veržeju (2 redovnici; danes prav tako 2); Hčere Marije pomočnice pa v Murski Soboti (6 redovnic; tudi danes 6 redovnic); v Ljutomeru je v hiši sester križniškega reda bivalo 5 redovnic (danes v Ljutomeru bivata 2 sestri). Od leta 1984 dalje je v Murski Soboti in vse do danes, z nekaj vmesnimi prekinitvami, katehetsko pastoralna šola za izobraževanje laičnih katehistinj in katehistov.9 Ob ustanovitvi škofije so v Murski Soboti vsako leto potekali tudi Nikodemovi večeri, ki pa so sčasoma zamrli. V škofiji so ob ustanovitvi delovali trije domovi duhovnosti oz. domovi za duhovne vaje: v Beltincih na župnišču, v Kančevcih in Veržeju. Slednja sta imela tudi lastno duhovno vodstvo in delujeta še danes, medtem ko beltinski dom duhovnosti danes ne deluje več in je v njem glasbena šola Beltinci. Ob ustanovitvi škofije je v njej delovala le ena cerkvena vzgojna ustanova in sicer zasebni vrtec Lavra, ki ga je v sodelovanju s Hčerami Marije Pomočnice ustanovil župnijski Miklavžev zavod v Murski Soboti (1992), ki je imel podru- žnico tudi na Tišini (2002). Obe enoti še vedno delujeta in sta se razvili v sodob- no in kvalitetno vzgojno-predšolsko cerkveno ustanovo. Leta 2001 je bila v Murski Soboti ustanovljena Šola za cerkveno glasbo, ki danes deluje v okviru glasbene šole Beltinci. Istega leta je Miklavžev zavod usta- novil Kleklovo knjigarno, ki je ob ustanovitvi škofije prešla pod okrilje Pogača d.o.o., od leta 2018 pa deluje pod okriljem založbe Družina. Kleklova knjigarna je edina specializirana knjigarna z versko-duhovno literaturo, z vsem potreb- nim za župnijsko pisarno in liturgičnimi pripomočki ter devocionalijami na območju soboške škofije. Leta 2003 so bili v Martjancih blagoslovljeni prostori za dopisništvo Dru- žine in Radia Ognjišče,10 ki so sicer nekaj časa služili svojemu namenu, a se v 7 Od slednje naštetih 4 župnij so Radenci začasno izročeni redovnikom, ostale tri pa so redovnikom izročene za stalno. 8 Od tega so po eden živeli v Dokležovju, Radencih in na Kapeli, kjer so bili župniki. 9 Prim. Marija Sraka, Pomursko pastoralno področje – odlična zasnova za novo škofijo, v: Škofija Murska Sobota 2006. Almanah ob ustanovitvi škofije Murska Sobota. Zgodovinski oris krščanstva v Pomurju (ur. Stanislav Zver in Franc Kuzmič), Murska Sobota 2006, str. 169 (dalje: Sraka, Pomursko pastoralno področje). 10 Prim. Sraka, Pomursko pastoralno področje, str. 170. 196 Andrej Lažeta novi škofiji zaradi popolnoma spremenjenih razmer na področju medijev (di- gitalizacija) niso nikoli prav razvili oz. so postali nepotrebni. Kot »doto« je nova škofija dobila tudi glasilo pomurskega pastoralnega področja Stopinje, ki je leta 1972 začelo izhajati kot koledar oz. letni zbornik.11 Škofija ga je sprejela za svoj letni koledar in zbornik. Prav tako je škofija na področju versko-periodičnega tiska »posvojila« duhovno versko glasilo Poti k Bogu, ki je prvič izšlo leta 1993 kot glasilo lendavske dekanije. Sčasoma je po- stalo še glasilo soboške dekanije. Danes izhaja (praviloma) štirikrat na leto, kot versko-duhovno glasilo za vso soboško škofijo.12 3 EKUMENIZEM Na ozemlju škofije živi večina slovenskih evangeličanov, v 13 cerkvenih občinah, in približno 60 pravoslavnih družin. Prisotni so tudi kalvinci (ena pretežno madžarsko govoreča cerkvena občina v Motvarjevcih) in večja bin- koštna skupnost. Katoliška in evangeličanska cerkev ter binkoštna skupnost re- dno obhajajo skupno ekumensko bogoslužje v molitveni osmini za edinost med kristjani. Škofijska Karitas in evangeličanska EHO – Podpornica sodelujeta pri karitativnih programih, predvsem pri razdeljevanju hrane. Evangeličani, kato- ličani in kalvinci so s pomočjo Svetopisemske družbe skupaj izdali tudi Novo zavezo Svetega pisma (2010) v slovensko-madžarskem jeziku. Leta 2016 je potekalo v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti veliko eku- mensko srečanje pod geslom Od konflikta do skupnosti? Združeni v upanju, v spomin 500-letnice Lutrove reformacije. Prav tako sta ob 500-letnici reforma- cije katoliški škof Peter Štumpf in Geza Filo imela skupno predavanje na temo teologije o ekologiji v obeh Cerkvah in sta skupaj javnosti predstavila tudi do- kument Od konflikta do skupnosti. Predstavniki katoliške in evangeličanske Cerkve se priložnostno srečujejo predvsem, ko gre za pripravo skupnih bogoslužij in za uskladitev pastoralnih in etičnih vprašanj. Od leta 2013 imajo pravoslavni kristjani za bogoslužje na razpolago kapelo Matere Božje v Rakičanu (stolna župnija Murska Sobota). Priložnostno prihaja v to kapelo obhajat bogoslužje pravoslavni duhovnik iz Maribora. Pravoslavni kristjani so dvakrat obhajali božič tudi v soboški stolnici. 11 Prvega je izdal dekanijski urad v Murski Soboti, poznejše izdaje pa Pomursko pastoralno področje. Od ustanovitve škofije ga izdaja škofija. 12 Prim. Jože Vugrinec, Versko-duhovno v Pomurju, v: Škofija Murska Sobota 2006. Almanah ob ustanovitvi škofije Murska Sobota. Zgodovinski oris krščanstva v Pomurju (ur. Stanislav Zver in Franc Kuzmič), Murska Sobota 2006, str. 205–207. Doprinos soboške škofije v severovzhodni Sloveniji oz. Pomurju 197 4 NOVE CERKVENE USTANOVE, KI JIH JE USTANOVILA SOBOŠKA ŠKOFIJA V novi škofiji so bile seveda najprej ustanovljene nove ustanove in sveti, ki so potrebni za samo delovanje škofije. Tako so bili že v prvem letu delovanja škofije ustanovljeni: Škofijska pisarna, zbor svetovalcev, duhovniški svet, škofij- ski pastoralni svet in škofijski gospodarski svet, škofijska gospodarska uprava in podjetje Pogača d.o.o. Pastoralna služba se je takoj razdelila v tri referate z več odbori: Refe- rat za oznanjevanje,13 referat za bogoslužje in cerkveno glasbo14 in referat za diakonijo.15 Že leto dni po ustanovitvi škofije, leta 2007, je bila cerkev Marijinega vne- bovzetja v Turnišču razglašena za škofijsko romarsko središče. Znotraj škofijskega zavoda PONS, ki je bil ustanovljen leta 2015, delujeta Družinski center Dlan, ustanovljen 2015, in Center kulture in sožitja Srebrna hiša, ki ga je soboška škofija na Srebrnem bregu na goričkem ustanovila iz za- puščine duhovnika Ivana Camplina leta 2015. V letu po ustanovitvi škofije je bila ustanovljena tudi Škofijska Karitas Murska Sobota, ki je do danes tekom delovanja svoje poslanstvo izvrševala z naslednjimi programi: Lazarjev dom leta 2014 (Ljudska kuhinja in brezplač- na zdravstvena pomoč v Murski Soboti), Svetovalnica za žrtve nasilja leta 2017 in Materinski dom (na dveh lokacijah: v Sv. Juriju ob Ščavnici od leta 2016 in v Martjancih od 2016; slednja se bo v Mursko Soboto preselila leta 2020) ter Domačija Šprinc (2016 do 2020). Škofijska Karitas in njeni prostovoljci so se posebej izkazali v emigrantski krizi leta 2016. Že leta 2008 je škofija začela z gradnjo Doma Danijela Halasa Velika Po- lana (dom za ostarele), ki je bil blagoslovljen in svojemu namenu predan leta 2010, danes pa deluje pod okriljem Mariborske Karitas. V Turnišče so leta 2012 prišle sestre klarise, klariški samostan Marije Ma- tere Cerkve v Turnišču pa je bil kanonično ustanovljen leta 2018. V njem da- nes svoje poslanstvo živi 8 nun. Prav tako je bil v Turnišču leta 2015 na novo 13 Z odbori za: katehezo, homilijo, mladino, odrasle, družino, medije, duhovna gibanja, ekumenizem, misijone in župnijske pasto- ralne svete. Danes v referatu obstajajo naslednji odbori: odbor za katehezo (OŠ), odbor za mladino, odbor za odrasle (družino), odbor za medije, odbor za ŽPS, odbor za misijone, odbor za duhovna gibanja, odbor za narodnostne skupnosti, odbor za ekume- nizem in odbor za pastoralo Romov. 14 Z odbori za: liturgična opravila, ministrante, liturgične sodelavce, duhovne poklice, cerkveno glasbo in organiste, ljudsko in mla- dinsko petje. Danes v referatu delujejo naslednji odbori: odbor za liturgična opravila in liturgične sodelavce, odbor za ministrante, odbor za duhovne poklice, odbor za mladinsko petje, odbor za ljudsko petje, odbor za cerkveno glasbo in organiste, odbor za biblične in molitvene skupine. 15 Z odbori za: Karitas, Vero in luč, odvisnike, krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, Hospic, izseljence, zapornike, Kolpingovo združenje in Rome. Danes v referatu delujejo naslednji odbori: odbor za Karitas, odbor za župnijske pomočnice in odbor za bol- nišnično pastoralo. 198 Andrej Lažeta ustanovljen minoritski samostan sv. Antona Padovanskega, ko so župnijo in božjo pot začeli upravljati patri minoriti. V samostanu danes živijo trije patri. 5 DRUGI DOPRINOSI V POMURJU PO SOBOŠKI ŠKOFIJI Škofija je v svoji »doti« dobila tudi božjega služabnika Danijela Halasa. Njegov škofijski postopek za beatifikacijo je bil dokončan leta 2014, že naslednje leto pa se je začel nov škofijski beatifikacijski postopek za duhovnika Alojzija Kozarja. Leta 2013 je škof dr. Peter Štumpf na praznik Marijinega vnebovzetja sobo- ško škofijo v Turnišču posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Ob 10-letnici škofije je škofija po vseh župnijah izvedla škofijski misijon (dec. 2015 do avg. 2016), s katerim je skušala prebuditi in utrditi v škofljanih katoliško vero in s tem vse plemenite sadove, ki jih katoliška vera omogoča. Leta 2016 je škofija posebej poskrbela za bolniško pastoralo, ko je enemu izmed dveh soboških stolnih kaplanov za delokrog dodelila duhovno oskrbo soboške bolnišnice in dveh soboških domov za ostarele. Danes je za bolnike po- skrbljeno (od 2019) preko koordinatorja bolnišnične pastorale in z duhovnim pomočnikom v soboški stolni župniji. Soboška škofija vse od svojega začetka, posebej pa od leta 2015 naprej, odkar ima škofovega vikarja za narodnosti, po svojih močeh pastoralno skrbi, predvsem s slovenskim bogoslužjem, za Slovence v Porabju. Leta 2019 je škofija z večmesečno pripravo po župnijah, veličastnim pra- znovanjem v Beltincih (17. 8.) in znanstvenim simpozijem obeležila 100-le- tnico priključitve Prekmurja k matični domovini Sloveniji. S tem je skušala v škofljanih prebuditi narodno zavednost in hvaležnost za katoliško vero, skratka za vse, kar so nam častitljivega zapustili slavni predniki. Škofija Murska Sobota se je v zadnjem letu tako izkazala za edino ustanovo v Pomurju, ki je bila spo- sobna pri ljudeh spodbujati tako narodno zavest, kakor vero v Jezusa Kristusa Odrešenika ideološko neobremenjena. 6 PREHOJENA POT V LUČI STATISTIČNIH PODATKOV Ob ustanovitvi soboške škofije je na njenem ozemlju živelo 120.146 pre- bivalcev (danes pa približno 110.000), med njimi 95.463 (79,5 %) katoličanov (danes 83.900 ali 76,2 %). Ob ustanovitvi je škofija imela na svojem ozemlju 45 duhovnikov, danes pa 48 inkardiniranih duhovnikov, od katerih jih 8 ne biva na ozemlju škofije. Živita pa na ozemlju škofije 2 duhovnika iz drugih škofij. Od 36 župnij jih je trenutno zasedenih 32, 4 pa so oskrbovane iz drugih župnij. Danes na ozemlju škofije prebiva 13 redovnikov, kar je 2 več kot ob ustanovitvi. Število redovnic se je povečalo od ustanovitve s 16 na 19 (poleg tega so še tri članice Doprinos soboške škofije v severovzhodni Sloveniji oz. Pomurju 199 svetnih ustanov), čeprav za časa ustanovitve škofije ni nobeno dekle vstopilo v nobeno redovno skupnost. SKLEP Danes škofija žal nima škofijskega bogoslovca,16 niti nobene redovne kan- didatke, redovni bogoslovec pa je eden – salezijanski. Istočasno se povečuje šte- vilo neurejenih zakonskih skupnosti, kar bo demografsko krizo (ki je nastala, ker mnoge generacije niso rodile in vzgojile vseh otrok) in krizo vzgoje, pred- vsem vzgoje za družino, še okrepilo. Tako bo glavni škofijski pastoralni izziv, v vsej njegovi celovitosti, prebujanje življenjske poklicanosti katoliškega kristjana in odgovorno uresničevanje življenjskega poslanstva. Škofija se lahko tako ob svojem skromnem ekonomskem stanju (vsiljuje se mnenje, da tudi vedno skromnejšem duhovnem kapitalu) nasloni predvsem na vero v vsemogočnega Boga in zagovor Device Marije, sv. Metoda, župnijskih zavetnikov in božjih služabnikov Danijela Halasa ter Alojzija Kozarja. VIRI IN LITERATURA Tiskani viri Sporočila slovenskih škofov, letniki od 2004 do 2019. CD 117 – Nova ureditev Cerkve v Sloveniji leta 2006. Letopis Katoliške cerkve v Sloveniji 2017, Ljubljana 2017. Naslovnik slovenskih škofij 2005. Naslovnik slovenskih škofij 2005/2006. Naslovnik slovenskih škofij 2007. Naslovnik slovenskih škofij 2020. Literatura Škofija Murska Sobota 2006: Almanah ob ustanovitvi škofije Murska Sobota. Zgodovinski oris krščanstva v Pomurju (ur. Stanislav Zver in Franc Kuzmič), Župnijski zavod sv. Miklavža, Murska Sobota 2006. Sraka, Marija, Pomursko pastoralno področje – odlična zasnova za novo škofijo, v: Škofija Murska Sobota 2006: Almanah ob ustanovitvi škofije Murska Sobota. Zgodovinski oris krščanstva v Pomurju (ur. Stanislav Zver in Franc Kuzmič), Župnijski urad sv. Miklav- ža, Murska Sobota 2006, str. 165–173. Vugrinec, Jože , Versko-duhovno v Pomurju, v: Škofija Murska Sobota 2006: Almanah ob ustanovitvi škofije Murska Sobota. Zgodovinski oris krščanstva v Pomurju(ur. Stani- slav Zver in Franc Kuzmič), Župnijski urad sv. Miklavža, Murska Sobota 2006, str. 205–207. 16 Od ustanovitve škofije do danes je bilo v škofiji posvečenih 14 novih duhovnikov. 200 Andrej Lažeta POVZETEK Prispevek želi karseda objektivno, kar je zaradi zgodovinske ne-odma- knjenosti ne ravno lahka naloga, izpostaviti doprinos ustanovitve soboške (ka- toliške) škofije v severovzhodni Sloveniji oz. Pomurju. V članku so pregledno našteti duhovniki in škofa, ki so sodelovali pri vodenju škofije, cerkvene usta- nove, ki so na področju škofije obstajale že pred ustanovitvijo, in tiste, ki so nastale kot nujna posledica ustanovitve škofije oz. jih je škofija ustanovila iz drugih (pastoralnih) razlogov. Vsaj orisano je tudi duhovno, moralno, kultur- no in državotvorno poslanstvo, ki ga je opravila mlada škofija. Izpostavljeno je tudi pastoralno poslanstvo škofije in demografija ter nekaj drugih statističnih podatkov. KLJUČNE BESEDE: Prekmurje, Pomurje, Soboška škofija Summary THE CONTRIBUTION OF THE DIOCESE OF MURSKA SOBOTA IN NORTH-EASTERN SLOVENIA OR POMURJE The article strives to present as objectively as possible the contribution of the establishment of the (Catholic) Diocese of Murska Sobota in north-eastern Slovenia or Pomurje, which is not the easiest task due to the historical non- distance. It provides an orderly enumeration of priests and bishops who par- ticipated in the running of the diocese and church institutions which existed in the territory of the diocese even prior to its establishment and those that were created as a necessary consequence of the establishment or were founded by the diocese for other (pastoral) reasons. The spiritual, moral, cultural, and state- forming mission carried out by the young diocese is drafted. The pastoral mis- sion of the diocese, demography, and some other statistical data are also given. KEYWORDS: Prekmurje, Pomurje, Diocese of Murska Sobota