' pili < M**V
Na svetu je 1,5 milijarde ljudi lačnih, 500 milijonov podhranjenih, zaradi lakote pa je samo v letu otroka umrlo 17 milijonov najmlajših. Zdi se, da najsiromaflnejfte dežele izgubljajo boj z lakoto. Zato bi se o pridelovanju hrane morale skupno dogovoriti razvite in revne dežele. Eden prvih korakov k dogovoru, da bi bogati pomagali revnim, je bil pravkar narejen v Novem Sadu, na sedmem zasedanju svetovnega sveta za hrano pri OZN.
ZA VSAKDANJO RABO...
XXXIV. Številka 41
Iger Mavec ik t. d. Jate Koiajek
Kranj, torek, 2. 6. 1981 Cena: 7 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1990 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ASILO    SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Udarnost
Solidarnost je ena od vrednot naše socialistične družbe, ki jo ne-razvijaino, uveljavljamo in potrjujemo vseskozi ob razvijanju Idi socialističnih odnosov. Ne kaže se le v darovanju krvi _J, ob akcijah zbiranja rabljene obleke, ki jo morda kdo še aje, pač pa se izraža še posebej v veliki pripravljenosti deliti j elementarnih nesreč, pa naj se zgode sosedu, krajanu, v drugi .drugi republiki ali v mednarodni skupnosti. Kajti solidarnost ob lih nesrečah, ki je le del socialistične solidarnosti narodov in i Jugoslavije, je v zadnjih letih postala tisti trden most »katerega se lajšajo posledice tako poplav, neurij, žleda, potresov Wmo. Narava ne skopari s takimi preizkušnjami, včasih tako ni, da jih brez razvite solidarnosti ne bi mogli nikoli docela
7tednu solidarnosti, ki je od 1. do 7. junija, resda tudi zbiramo pri-^po zakonu, Se bolj pomembno pa je utrjevanje zavesti, da brez Sdupnosti, vseh nas, nihče ne sme ostati. Velika Šola solidarno-1 skopski potres, od tedaj naprej tudi imamo teden solidarnosti, nt si ob vseh podobnih nesrečah nenehno dokazujemo, da smo »»osobni omiliti in odpravljati težave, karkoli nas že doleti iWo ob zadnjem večjem potresu pn nas, v Črnogorskem Pri Uko je bilo ob lanskih oziroma letošnjih vremenskih nezgodah ■iji, tako je bilo tudi ob lanskem potresu v južni Italiji. Samo v 1 je bilo lani in v začetku letošnjega leta;, iz sredstev solidar-■rfjeno prizadetim občinam okli 269 milijonov din.
ii nenehne ogroženosti pred novimi nesrečami moramo pač cono pripravljeni, nenehno moramo izboljševati organizacijo in rijenost za nuđenje učinkovite pomoči področjem, ko to pomoč ojejo, zavarovati moramo kmetijsko proizvodnjo pred naravni aeami ter še nadalje izpopolnjevati sistem solidarnostnega za »maja sredstev za odpravo posledic elementarnih nesreč. Le z rpripravljenostjo in učinkovitejšo organiziranostjo bomo - tako i »tvojem pozivu vsem delovnim ljudem in občanom predsedstvo alt konference SZDL Slovenije - lahko vedno znova potrjeva-enotnost in trdnost v prizadevanjih za nadaljnje razvijanje lati in vzajemnosti ter socialističnega humanizma, enega ijev zagotavljanja socialne varnosti in celovitega vsestranskega i naše družbenopolitične skupnosti.
mes otvoritev sejma
zasedenem prostoru hale A PPC Gorenjskega od danes do 5. junija vsak dan od 9. do 18. ure na ogled vsakoletni jugoslovanski prikaz sredstev in opreme tašči te
13. v avli skupščine občine Kranj na sprejemu, ki se ga bo udeležil tudi predsednik predsedstva SR Crne gore Veljko Milatovič, podelili tudi medalje. Veljko Milatovič, ki otvar-ja letošnji sejem v Kranju, bo jutri obiskal tudi Iskro in Savo.
Spomin in opomin
V Podljubelju je bila v soboto, vstaje in srečanje internirancev Podljubelj — Izredno lep dan, pa tudi široko zasnovana organizacija proslave v Podljubelju, ki jo je letos imela na skrbi komisija za interni-rance pri Občinskem odboru ZZB NOV Kamnik, je v Podljubelj pripeljala mladino in internirance z vseh krajev Slovenije in tudi iz zamejstva.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris, slavnostni govor pa je imela Mira Svetina, članica CK ZKS ui sveta republike. Poudarila je, da je bil program OF, ki se je rodil v tistih najhujših dneh, edina svetla točka, ki je v ljudeh vzbujal upanje in kazal pot iz črnih dni, osveščal ljudi, ki so že zapadli v malodušje, rodil ljudsko vojsko. Prav je, da obletnicam, kot je prav 40-letnica vstaje, damo tudi delovni značaj, da pregledamo prehojeno pot in da načrtujemo za naprej. Predvsem je potrebna budnost vseh, kajti sovražne sile ne trpijo našega socialističnega razvoja. In '
Erav tu so še enkrat poklicani prav orci za našo svobodo, da še vedno prispevajo kolikor je v njihovi moči, da prenašajo na mlade svoje izkušnje, da se mladina zave, spozna vsebino in odnose, ki jih je rojevala največja človeška stiska. Danes, ko ta bolečina ni več tako ostra, nacizem spet dviga glave. Pisati moramo svojo zgodovino, ne zato, da bi kazali na naša junaštva, temveč, da bi mlade tega sveta opozorili, kakšna usoda jih čaka, če fašizem Še enkrat prodre. In sleherni se mora zavedati.
30. maja proslava ob 40-letnici z mladino
da se dolžnosti do naše socialistične domovine, do naprednega sveta, ne more in ne sme nihče izogniti.
Veličastni zbor internirancev in srečanje z mladino v Podljubelju je pozdravil tudi predstavnik avstrijskih internirancev in pozval vse, posebno pa mlade na odkrit boj proti nacizmu, ki se spet pojavlja v nekdanjih fašističnih državah. Preveč je bilo žrtev — v koncentracijskih taboriščih je ostalo preko 100.000 zavednih Avstrijcev - da bi pri vsem tem, kar se danes dogaja v svetu, ostali malod"šni.
Pozdravu avstrijskega predstavnika internirancev se je pridružil tudi predstavnik državnega združenja bivših internirancev in deporti-rancev iz Stare Gorice, ki je poudaril, da imajo mladi danes mnogo trdnejše in jasnejše osnove za življenje in delo in da morajo za vsako ceno te vrednote očuvati in razvijati. 0*
V kulturnem programu so sodelovali DKPD »Solidarnost«, mešani pevski zbor »Svoboda« Mengeš, reci-ta torka Mojca Lah iz Komende in tržiški pihalni orkester.
D. Dolenc
Da bi se nikoli ne pozabilo trpljenje taboriščnikov in da bi se mladina zavedala prave poti, so poudarili govorniki na veličastnem srečanju internirancev z mladino v soboto v Podljubelju. - Foto: D. Dolenc
Festival mladine Jugoslavije ■■■■■■■■■
Ponovno potrjena bratstvo in enotnost
- Danes dopoldne se žara zata vnem prostoru Go-ttjma največja jugoslo-nutavna prireditev na po-loteme in sredstev civilne za-Iji je letos dodana še oprema obveščanja, opazovanja in •je Okoli 130 domačih in ivljalcev prikazuje na le-9. sejmu najrazličnejšo > a osebno in kolektivno za-protipoiarno  zaščito, zaklo-■eostva   za prečiflčevanje [atemljevanje objektov, za od-pnje ruševin,   reševanje iz [Matva za prvo veterinarsko ' in drugo. Da bi organizacije dela in tudi posamezni [«zanimajo za nakup tovrstne ttt našem tržišču imeli bolj Si I nad kakovostnejšimi izdelki, j na voljo register najboljših 2e včeraj si je razstavljeno aa sejmu ogledala posebna komisija  in   izbrala ter mdatva in opremo civilne MfotliJim no bnHo rlanes ob
V treh sejemskih dneh, do 5. junija, se bo zvrstila tudi vrsta prireditev in seminarjev. Tako bo jutri, v sredo, posvetovanje s proizvajalci opreme in sredstev civilne zaščite in službe OOA, ki ga organizirata Gospodarska zbornica Jugoslavije in Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo. Ta dan se začne tudi prvi seminar za kadre službe obveščanja, opazovanja in alarmiranja na temo Organizacija in delovanje občinskega^, sistema OOA. Za seminar, na katerem bodo predavali vidni jugoslovanski strokovnjaki s tega področja, se je prijavilo izredno veliko prijavljencev, okoli 1200. Organiziran pa bo tudi dvodnevni seminar za kadre civilne zaščite.
Z izročitvijo zastave festivala mladincem Kranja, organizatorjem prihodnjega srečanja, se je v Bosanskem Samcu v nedeljo opoldan končal XXVI. festival »Bratstvo -enotnost«. Mladi iz dvanajstih jugoslovanskih mest, iz vseh republik in avtonomnih pokrajin — iz Bitole, Gornje Radgone, Kranja, Nikšiča, Niša, Prištine, Rijeke, Slavonskega Broda, Subotice, Trebinja, Zagreba in Bosanskega Samca — nadaljujejo s tem četrt stoletja trajajočo in v mnogočem edinstveno manifestacijo enotnosti in bratskega sodelovanja.
Letošnjega festivala v prijetnem bosanskem mestecu v objemu Save in Bosne se je udeležilo preko tisoč mladih in članov delegacij. Zaplesali so v skupnem kolu, spregovorili na tematski razpravi Mladi v političnem sistemu, se srčno borili na športnih igriščih in za šahovskimi deskami; svoje izkušnje so izmenjali pionirji in mladi literati. Pesem in ples pa sta bila ob vsem tem tista, ki sta mladost dvanajstih jugoslovan-
skih mest zlivala v reko prijateljstva in ljubezni.
Mesto Kranj je na festivalu zastopalo devet članov delegacije in 43 mladincev, med njimi rokometašice Iskre, kegljači, strelci, šahisti, folklorna skupina Iskra, mlada literata iz gimnazije ter pionirja osnovne šole na Planini. Kranjčani so bili v petek skupaj z mladinci iz Bitole gostje delovnih kolektivov Buduč-nost in Stil. Z delavci Sipadovih temeljnih organizacij so zapeli in zaplesali na tovarniškem dvorišču. Gostoljubnost in odprtost domačinov se je ponovno izkazala v soboto, ko so mladi obiskali nekatere krajevne skupnosti v bosansko-šamacki občini. Mlade iz Kranja in njihovo delegacijo so sprejeli krajani Gornje Crkvine.
Večina slovesnosti ob festivalu je potekala v čudovitem spominskem domu Mitar Trifunovk5-Učo in ob njem so v spomin na XXVI. festival »Bratstvo - enotnost« simbolično posadili dvanajst drevesc. Udeležen-
ci festivala so predsedstvu SFRJ in centralnega komiteja ZKJ poslali pozdravno pismo z zaobljubo, da bodo negovali in razvijali Titovo de lo — bratstvo, enotnost, socializem, samoupravljanje in neuvrščenost.
Za mlade iz K ran ia je bilo letošnje srečanje še posebej pomembno. Maja prihodnje leto se bo namreč kolo mladosti po letu 1968 zopet ustavilo v Kranju. Priprave zani so že stekle, toda kljub temu se člani delegacije oziroma organizacijskega odbora za izvedbo sedemindvajsete
§a srečanja vračajo iz Bosanskega amca z nekaterimi novimi izkušnjami in spoznanji, predvsem pa z mislijo, da bo treba v organizacijo festivala pritegniti vse družbene subjekte in občane mesta Kranj.
C.Zaplotnik
9. SEJEM OPRE/ME
W CIVILNE Z4SCITE
kranj 2.-5.6/81
r^s o r*j
m «~
m C« .3»
m :*» t.
g las 2.stran
NOTRANJA POLITIKA
T0REK2 JUKUAIS!
PO JUGOSLAVIJI
Nov železniiki red
Včeraj je začel veljati nov železniiki vozni red, ki bo ostal nespremenjen do22. maja prihodnje leto. Ž njim so uvedli tudi dva nova brzo-vlaka, ki bosta petkrat na teden vozila na progi Novi Sad-Trst. Na progi Beograd—Trst so uvedli nov modernejši in udobnejši vlak, za katerega bo potrebno sedeže rezervirati. Mednarodni vlak Beograd ekspres ne bo več vozu od Hamburga do Beograda, ampak od Hamburga do Zagreba. Ukinili so dnevna vlaka po progah Beograd—Solun in Ljubljana — Dunat. Med Beogradom in Ljubljano bo odslej vozil tudi avtovlak. Med Zagrebom in Puljem bosta naslednjih pet mesecev vzdrževala zvezo dva nova vlaka. Zaradi razlike v času, zaradi katere zaostajamo za drugimi deželami za eno uro, so morali pripraviti dva vozna reda.
Vlak za katerega ni meja
V nedeljo se je v Mariboru ustavil Sončni vlak, s katerim je 372 invalidov iz Avstrije, Egipta, Izraela, ZRN in Jugoslavije potovalo po Evropi. Vlak, katerega potniki ne potrebujejo ne potnih listov, ne vizumov, so v štajerskem središču zelo prisrčno pozdravili pionirji, mladina, predstavniki Rdečega križa in predstavniki mesta. Sončni vlak se je prvič odpeljal na pot leta 1963, tri leta zatem je miroval, od leta 1967 dalje pa je vedno vsako leto na poti. Vlak povezuje narode, saj so bili lani na njem potniki iz osmih držav, letos pa iz petih.
Praznik slovenske besede
V Sovodnjah pri Gorici so v soboto prvič podelili učencem tamkajšnje osnovne šole Bevkove hrame značke. Podelitev je bila zelo slovesna in župan sovodenjske občine je praznik označil kot praznik slovenske besede. V tekmovanju za Bevkovo bralno značko je sodelovalo več kot 60 odstotkov slovenskih učencev v goriški pojrajini.
Spominske proslave
Na mnogih krajih v Sloveniji so bila konec tedna spominska srečanja borcev, mladine in drugih občanov. Tako je bilo v Trbovljah, kjer 1. junija praznujejo občinski praznik v spomin na spopad delavcev z Orjuno. Slavnostne seje občinske skupščine so se udeležili tudi nekateri delavci, ki so tedaj sodelovati v spopadu.
V spomin na zmagovito bitko II. grupe odredov 22. maja, 1942. leta na Tujem grmu pri Jančah se je v soboto zbralo na Jančah čez 3000 borcev, mladine, aktivistov in drugih občanov. Srečanje je bih tudi na Livku v Goriikih brdih, ter v Podljubelju.
Večje hranilne vloge
Po najnovejših podatkih Narodne banke Jugoslavije imajo naši državljani na hranilnih knjižicah 420 milijard dinarjev. Od začetka leta so se hranilne vloge povečala, za 7,12 odstotka oziroma za skoraj 28 milijard dinarjev.
bMj — Skupščina občine Kranj je skupaj z občinsko konferenco P,- konec prejšnjega tedna prvič organizirala sprejem in svečano podelitev knjige Naš malček 190 mladim staršem, katerih otroci so se rodili v prvih treh mesecih letošnjega leta. Na prisrčni slovesnosti je spregovoril Stane Božič, predsednik skupščine občine Kranj. Kranjska občina je med prvimi občinami v Sloveniji, ki je na pobudo Društva prijateljev mladine začela z izročanjem knjige, ki naj bi bila v pomoč storiem pri vzgoji v najnežnejšem obdobju otroka, tudi po tej plati J**y**i za mladi rod. Stroške za knjigo Naš malček, ki naj bi jo tudi v bodoče podeljevali staršem na slovesnejši način, si delijo izvršni svet skupščine občine, skupnost otroškega varstva in zdravstvena skupnost. (L. M.) - Foto: M. Ajdovec
Gorenjska pred kongresom samoupravljavcev
Te dni tečejo širom po Gorenjski številne aktivnosti za pripravo na III. kongres samoupravljavcev, ki bo sredi junija v Beogradu. *
Tako so 21. maja člani koordinacijskega odbora za pripravo III. kongresa skupaj s predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta, skupščine občine in drugih, ocenili dosedanje aktivnosti in se dogovorili o aktivnostih ob obravnavi resolucije III. kongresa samoupravljavcev.
26. maja Je bila skupna seja MS ZKS in MS ZSS, na katero so bili vabljeni tudi vsi predsedniki občinskih koordinacijskih odborov, nosilci razprav za III. tematsko področje — delegatski sistem, in člani delovne skupine, ki je bila oblikovana pri MS
Mednarodna
mladinska
izmenjava
Kranj — Sodelovanje mladih iz kranjske občine z vrstniki iz pobratenega angleškega Oldhama in francoskega La Ciotata ima že dolgoletno tradicijo. Tudi letos bodo izmenjali obiske delegacij. Francozi bodo z baletno skupino, ki bo imela na Gorenjskem tri gostovanja, prišli 15. julija in se pri nas zadržali dober teden, trideset najbolj aktivnih mladih Kranjčanov pa bo v La Ciotat odpotovalo 16. julija.
Razveseljivo je, da izmenjava s Francozi vendarle postaja nekoliko bolj vsebinska, posebno ker mladina v La Ciotatu ni tako organizirana kot pri nas ali v Oldhamu, od koder prihajajo na obisk zrelejše skupine, program pa se dotika tudi pogovorov o pomembnih družbenopolitičnih, gospodarskih in drugih vprašanjih. Mladi iz Oldhama bodo letos gostovali v kranjski občini od 18. avgusta do 1. septembra.
H. J.
Usposabljanje delegatov
Radovljica — Po sklepu koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL Radovljica bo Delavska univerza tudi junija nadaljevala s seminarji za usposabljanje delegatov za občinske zbore in interesne skupnosti. Tokrat bodo v seminarje vključeni tisti delegati, ki se doslej niso izobraževali. Po podatkih jih je več kot tretjina.
Delavska univerza je že organizirala posebni celodnevni seminar za 40 delegatov delavskih svetov vseh šestih temeljnih organizacij združenega dela LIP Bled. Na blejskem seminarju so se slušatelji seznanili z značilnostmi delitve celotnega prihodka, metodologijo .dela samoupravnih organov, o gospodarjenju v združenem delu občine s posebnim
Coudarkom na uresničevanje sta-ilizacije ter z izvoznimi nalogami in s praktičnimi vprašanji delovanja delavskega sveta in medsebojnimi odnosi. . ■
JR
ZKS za oceno uresničevanja samoupravnih odnosov. Ocenili so dosedanje aktivnosti s poudarkom na III. tematsko področje in dogovor o obravnavanju resolucij.
27. maja je koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa občine Skofja Loka organiziral razpravo na temo »Pomen usposabljanja delegatov za opravljanje delegatske funkcije«. Nosilca razprave sta bila koordinacijski odbor za DPI pri OK SZDL Skofja Loka in Delavska univerza Skofja Loka.
Včeraj, 1. junija se je sestala skupina II. tematskega področja, ki je ocenila zaključke tematskih razprav II. tematskega, področja, za danes, 2. junija, pa je sklicana skupina, ki
{e    zadolžena    za    obveščanje o II. kongresu    oziroma pripravah nanj in ki jo sestavljajo predstavniki iz vseh gorenjskih občin.      D. D.
Zapleteni lokacijski postopki
LJUBLJANA - »V Sloveniji imamo letno okoli 16.Mt postopkov o lokacijskih zadevah, v teh postopkih pa je izdanih 9.9— lokacijskih dovoljenj, okoli 999 prosilcev pa se pritoži,« je dejala v pogovoru z novinarji predsednica republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Marija Zupančič-Vičar. »V občinskih upravnih organih je zaposlenih 363 delavcev, samo v urbanističnih zadevah sodeluje 199 delavcev. Se pravi, da pride na 200 upravnih zadev na enega delavca, kar je izredno veliko.«
V Sloveniji si že nekaj časa prizadevamo, da bi poenostavili postopke pri pridobivanju lokacijskih dovoljenj. Velike ovire nastajajo prav zato, ker občinah nimajo ustrezne urbanistične dokumentacije, strokovnim službam primanjkuje kadra, običajno pa se pri nas pojavlja veliko zasebne gradnje izven zazidalnih kompleksov.
Z novim zakonom o urejanju prostora, ki ga bodo sprejeli v skupščini, naj bi vprašanja bolje uredili, obenem pa si morajo že zdaj v vseh občinah prizadevati, da se postopki pri pridobivanju lokacijske dokumentacije čimbolj poenostavijo. V precej slovenskih občinah so se že zavzeli in tako soglasja že pridobivajo strokovne službe, medtem ko morajo v drugih občinah krajani še vedno trkati na razna vrata in — nesprejemljivo dolgo čakati. Prav to pa povzroča veliko nejevolje kot je obenem veliko sitnosti in veliko negativnih posledic zaradi tega, ker zasebne gradnje v preteklosti še nismo usmerjali v organizirano, kompleksno gradnjo. Veliko in preveč je bilo gradnje izven naselij, ob tem pa so nastajali problemi in težave ter posledice, ki jih že danes
*utimo-_, D.SedejJ
Slovenci na Koroškem
Nesprejemljivi pogoji
CELOVEC - Februarski razgovor med predstavniki Slovencev na Koroškem in koroško deželno vlado je pokazal, št ao se v koroškem deželnem zboru zastopane stranke voljne pogaja, ti o problemih Slovencev brez kakršnihkoli pogojev. Zašajl govor If. naj a pa je optimizem Slovencev zbrisal, saj so ssšsm glavar Leopold Wagner, njegov namestnik Stena Kaafl, desetu svetnik dr. Mario Ferrari-Brnnnenfold in direktor koroška* deželnega urada dr. Lobenwein ponovno terjali, naj or ciji Slovencev vstopita v sosvete, šele potem pa bodo
pogovori o konkretnih vprašanjih, mimo »pornega zakona t nv' redneetnih skupinah, katerega izpeljava pa v bistvu ■■■jlauH sosveti so. Pogovori so zašli v zagato, ugotavlja v kosmati Slovenski informacijski in dokumentacijski center 8IND0K.
Štiri ure je trajal zadnji pogovor. Slovenski organizaciji a zastopali dr. Franci Zwitter iu dr. Matevž Grilc, iaLFasm Wieser in Jože Wakounig ter Franc Rakovica in Herbert Seaer. Lotili so se konkretnih vprašanj predšolske vzgoje, oaaorsm šolstva in glasbene šole, vendar so zastopniki vlade smili, i m> razgovori nesmiselni brez vstopa Slovencev v sosvete. VosV telja obeh slovenskih organizacij dr. Zwitter in dr. Grilc ste a>. pogovorih izjavila, da so sedanja stališča vlade trša od Mrsu. | »kili, da so bili pogovori mirni, vendar je razkorak med stalita precejšen. Najhujša ie odločitev strank, da je vstop v tor** . edini pogoj za nadaljevanje pogovorov. Pod pritiskom s» m 4 I j demokratično in enakopravno pogovarjati. Razgovor j« tata k namen zbližati strani, sedaj pa je bojazen, da je razkorak s? f • vešji, to pa ni v interesu ne mani šine ne večine. Vsmnr p važno, da so pogovori sploh bili in da ae bodo jeseni ■amlksjM in da nasprotja niso nepremostljiva. Deželni glavar Wagaar ta je povedal, da so stranke že z zakonom o narodaostaik atsau stih izpolnile določene pogoje. Sosveti morajo ostati, vsašarU se dalo glede zastopstva kaj spremeniti. Ponovno je pnašiiia je za manjšine odgovorna zvezna vlada in da reševanje srakV matike ne bi kazalo »prenesti le na koroška tla«. Vse, kar s* to zgodilo, je dejal, mora biti skladno z ustavo. Nekakšna »smV nostna demokracija« pa ni mogoča.
Resnično bi bilo dobrodošlo, da bi manjšinsko pi iilanatit reševali skladno z ustavo in 7. členom državne pogodbe Vesav je praksa daleč od tega in od kakršnekoli »demokracije umnosti«, kot je dejal deželni glavar. Zadnje ljudsko štetje je k*» | Slovence očitno protiustavno. To je potrdil znani mtšunk* strokovnjak za manjšinsko pravo dr. Theodor Veiter t *** Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem. 1'iiillnspnši na »troje no »t, piše, je sicer stalna praksa osrednjega •jej*** ga urada. Sedanji popis ni skladen z državno pogodb). ^ P pisnih polah je bilo pri obcevalnem jeziku mogoče b*mH»I nemščino, vsi ostali jeziki pa so bili uvrščeni v rubriko »lzjm> I ma drug« brez navedbe, kateri jezik je to. Očitno ie iiiidlsi** 1
7. členom in zveznim ustavnim pravom.
jeneddsp«
J. Kotejd
Korak naprej ali dva nazaj
Tržič - Sele dobre pol leta j minilo, odkar so v tržiški občini podpisali družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike. Določbe dogovora so zelo optimistične, vsekakor pa so obvezujoče za vse podpisnike.
V dogovoru je med drugim zapisano, da bodo pri izbiri delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v tržiški občini upoštevali kot pogoj najmanj višješolsko izobrazbo. Le izjemoma je od najvišje izobrazbene stopnje možno odstopanje za eno stopnjo, če delavci to opredelijo v svojih samoupravnih aktih.
Seveda je določilo lepo zapisano. V tržiški občini namreč ne bo tako preprosto popraviti šibke kadrovske strukture, najslabše na Gorenjskem
Ea tudi v Sloveniji in Jugoslaviji, [ar 40 odstotkov delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ima namreč le srednješolsko izobrazbo. Glede na to ni bilo razumljivo, da se bodo podpisniki določila toliko bolj oklepali.
V praksi je že prišlo do prve pobude za spremembo. V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič predlagajo, naj bi ob določilu pisalo tudi to, da lahko nadaljnja štiri leta opravlja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delavec, ki je ta dela opravljal doslej, če se na razpis ne prijavi nihče drug. Pobudo utemeljujejo s tem, češ da v
Jubilej bralne značke
Kranj - V petek, 22. maja, je bila v osnovni šoli France Prešeren zaključna svečanost ob tekmovanjih za Prešernovo bralno značko za učence iz kranjske, tržiške in škofjeloške občine. Pripravila jo je komisija za bralno značko pri Zvezi društev prijateljev mladine v Kranju.
Prisotni so bili najboljši bralci iz osnovnih šol, njihovi mentorji, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, zavoda za šolstvo in pesnik s Koroške Valentin Polanšek. Razen njegovega nastopa je vse navdušil program, v katerem je učenka Diana Debevc recitirala pesmi mladih pesnikov. Posebej prisrčno so izzveneli verzi, posvečeni našemu dragemu Titu.
Komisija za bralno značko je sklenila, da bo podobna prireditev poslej vsako leto maja, ob zaključku tekmovanj za bralno značko. .
Z. Volarič
ne U
praksi dogovora sicer izpeljati.
Če zanemarimo dejstvo, da 1 pobudi Bombažne predilnic* a' niče še dolga razprava v vas* nih podpisnic družbenega ter da je morebitna urenicsfl zelo daleč, pa je vseeno sad] vprašanje: ali pobuda pomnil vilno pot? Se ne bo ifoskj namesto koraka naprej povn«M nazaj? Ni morda vendarle ps*|L popuščanje praksi in iaro«Tg> okostenele kadrovske poct»Vw nazadnje pa  tudi statua tržiški kadrovski strukturi?
Šenčurjani imajo svoje glasilo
Pred kratkim je izšla k številka Glasila krajevne Šenčur, ki podrobno obvek** jane o vseh najpomembneje godkih v kraju. Tako ob&rnol čajo o zadnji uspešni akciji Nr ko je bila v krajevni skupnosti < ^ nizirana protidesantna obrambi' družbenopolitičnih organiuci}. nimiv pa je tudi članek »§l varno svoj kraj«, kjer je «h kako je Šenčur sploh nastal prispevek so v glasilu objava^ učenci 1. razreda osnovne SoMj povedali kaj vse si želijo u w] zdrav domači kraj. Vredn*", želi le to, da bi krajani **du sodelovali pri ustvarjanju (fr*! svojimi prispevki.
Srečanja vVeselah
Vesele pri Sentprumši - 1
boto, 30. maja, so se v Vedul Sentprimožu v Pod juni prvitp* ni srečali nekdanji koroški pam in aktivisti ter borci mejo. Srečanje sta osrednja odbora koroških" ym nov v Celovcu in v Ljubljani 1 so z Gorenjske, Štajerske, l)xlAm Podjune, Roža in Zilie in bde »i resnično lepo tovariško srečanj*.] imenu koroških partizanov je pozdravil predsednik koroških zanov Janez Wutte-Luc, v i« gorenjskih koroških partizanov Alojz Zupančič-Zmago ii Kranja.
V kulturnem1 programu je > loval koroški partizanski pevski i in recitatorji Prosvetnega Jezersko.
,2 JUNIJA 1981
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
taborniško »brezdomstvo«
3.stran g las
- Na eni od aej tržiske m j« začela ostra raz Mam, kako je mogoče, da milka odra d) a v občini, hi kriški, dobit« aa delo k atar milijon dinarjev, ateisti stične mladine, ka-kdfktivni  član taborniki i je ateer za vnela za primer flateciranje,    vendar s ai prodrla.
ni od danes. Tabor-•odijo med tinte, ki jih aikee ne mara. Čeprav organizacija,   ae zdi, ■nami sebi namen in ne r/sli mladino v sociali-snka, v varovanju kultne, spoštovanju tra-►rvobodilr.ega boja splošnega ljudakena od-
rveza   tabornikov je občinske teleenokultur-ki financira le tisti ki ga taborniki jo, to pa je približno Itsntkov vsem. dobila pet J Bilijonov.   Ce   od tega 14 milijona samo za stroške in najemni -v v domu družbenih \  ostane    za redno tabornikov, aktivnih občini približno tristo,
obeh    odredov je .Tržiški ima, na primer, krtorov, kriški par več. lo do kakšne naravne nesreče,    bi labko I streho sto do sto-■nt.
i tati ni čudno, da tabor-Ihtb velikim uspehom in - že ltM. leta so bili m državnem prvenstvu Ppčasi. korak za kora-i. Število članov ne tako ne akcije in m velikih prireditvah.
etesna šola
Se dobro, da je med njimi toliko zagnancev, ki delajo zastonj.
Ze predlanskim so tržiški taborniki zahtevali ureditev financiranja in zagrozili z razpustom. Do danes ni ne prvega, ne drugega. Dobili so veliko moralno podporo z vseh strani, tudi obljub ni bilo malo, njihov položaj pa je ostal nespremenjen. Prisiljeni so, da trkajo na vrata združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, od koder jim k sreči priteče še nekaj denarja.
S težavami so seznanili zvezo tabornikov Slovenije, o njih so spregovorili na medobčinski ravni in na problemski konferenci socialistične zveze, posve-
čene položaju družbenih organizacij in društev. Rešitve tudi »od zgoraj«, čeprav bo slejkoprej najbrž morala priti, ni.
Problem bi odstranili, če bi polovico njihovega programa reševal občinski proračun. Tako imajo urejeno v nekaterih drugih občinah, drugo polovico pa svobodna menjava dela s telesno-kulturno, izobraževalno, kulturno skupnostjo in skupnostjo otroškega varstva, z vsako za tisti del programa, ki ga izvajajo. Zal nobena od njih v temelje družbenik planov za to srednjeročno obdobje ni vgradila potreb tabornikov. Četudi gre le za nekaj starih milijonov ...
H. Jelovčan
Premalo štipendij za obramboslovce
Gorenjska je pred kratkim dobila prvega diplomiranega obramboslovca, vendar pa je glede na potrebe usmerjenega izobraževanja in ostalih potreb po kadrih v SLO in DS razpi-
.1— xxl----»»»
sanih premalo štipendij — le dve
Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita sta del naših samoupravnih družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov. Zaradi vse bolj vsestranskega podruž-bljanja te tako pomembne dejavnosti, nadaljnjega razvijanja in poglabljanja zasnove SLO in DS, je treba skrbeti tudi za kadre, ki naj bi delali na tem področju. Na nedavni seji republiške konference SZDL je bilo poudarjeno, naj bi vsaka občina imela najmanj dva štipendista Študiju SLO na Fakulteti za
na
so-
Pred osemnajstimi leti, v Tržiču zgrajena osnovna iGrajzerja, še nihče ni ra-celodnevni pouk ali na izobraževanje, ki zahte-šblske prostore, kabine in učne delavnice pa tudi kuhinjo, ki bi z m kosili zadovoljila otro-rne odidejo domov.
pouk v tržiški šoli še bo mogoč, kot prehodna so že zaživeli oddelki po-bivanja.   Malice  so se tople obroke, medtem ivo kosil za okroglo pet-cajna kuhinja ni več pri-ustreza sanitarnim pred-
kosila v* tem šolskem letu osnovni šoli Kokrškega Krizah. Seveda pa to ni Itev, zlasti ne, ker bo sep-prihodnje leto kriška šola prešla na celodnevni rtoritve njene kuhinje za
tržiške učence ne bodo več mogoče.
Obnova oziroma razširitev osnovne šole heroja Graj ze rja je zato nujna. Načrtovana je v dveh etapah. Najprej bodo dogradili kuhinjo, večnamenski kabinet in delavnico za tehnični pouk. Delati bodo začeli po novem letu, naložbo, ki bo stala okrog 13 milijonov dinarjev, pa bodo financirali iz dveh virov. Deset milijonov bo prispevalo združeno delo na osnovi že sklenjenega družbenega dogovora, tri milijone pa bodo primaknile vse tri osnovne šole iz združenih sredstev amortizacije.
V drugi etapi, ki se bo premaknila v naslednje srednjeročno obdobje, bo osnovna šola heroja Grajzerja pridobila osnovne pogoje za prehod na enoizmenski pouk in s tem tudi možnost celodnevnega načina življenja in dela. Predvidena je namreč dozidava štirih novih kabinetnih učilnic ter telovadnice, ki je učenci nižjih razredov zdaj nimajo.
H.J.
lovalci sprašujejo
ako gospodariti
vedeli kako in kdaj bo stanovanjska skupnost nas, seznanila z novim zakonom in predvidenimi spora -J Jih moramo skleniti v zvezi z upravljanjem hiš, da bomo J kako gospodariti v hišah družbene lastnine?« ~Tr, vprašanje je bilo največkrat postavljeno na posvetu predsednikih svetov na Zlatem polju v Kranju. Hišna samouprava naj bi i ena osrednjih oblik sodelovanja ljudi v krajevni skupnosti. Toda pri urejanju stanovanj, temveč naj bi združevala stanovalce ranskem urejanju okolja za čimboljše počutje. To zlasti v .blokovnih naseljih, kjer spremenjeni pogoji življenja vse bolj lijo človeka nekdanjega prirojenega občutka sočloveka, tovan-imopomoči in odnosov do sosedov, do ljudi in družbe. Taka je vizija stanovanjske in hišne samouprave. Se pravi, da ne gre le ekonomsko gospodarjenje s hišo oziroma družbenim premože-
tično smo daleč od tega. Stanovalci blokovnih naselij postavat bolj številka, obvezni plačniki določenih storitev. Večkrat kaj in kako se nekaj pripravlja okrog nas, še najmanj pa smo kot alci in krajani vključeni, zajeti in upoštevani kot osnovni iki«, plačniki in koristniki vsega. To je bilo čutiti tudi na posvetu predsednikov hišnih svetov, je precej krivde tudi na nas, ker preveč čakamo na informacije j. Novi zakon o stanovanjskih razmerjih nas z vso resnostjo v pomislek. Stanovanjska samouprava se spušča navzdol, na ike in stanovalce, na organizirane zbore v hišah. Z januarjem norijo prevzeti vso odgovornost za hišo: razpolagajo s stanarino, jo vse ^obveznosti glede amortizacije, anuitet, investicijskega lin tekočega vzdrževanja hiše. toda brž, že na tem pogovoru, je izbilo vprašanje, kako usklajevati Mae starih in novih hiš, malih in velikih potreb. To naj bi reševali f aaimi, povezovanje ožjega in širšega območja stanovalcev, kar j* sni, ena sama hiša ne more brez drugih. Kako urejati zapletene s1 in»vodske in računovodske predpise?
X Na posvetu je bilo obljubljeno, da bodo kmalu prišle brošure s n mfenji o vseh novih zakonskih in samoupravnih določilih v » sovanjski samoupravi. Prav tako so predvideni ustrezni seminarji, i- f to z namenom zainteresirati, pridobiti in vključiti stanovalce * stivno usmerjanje, oblikovanje in uveljavljanje stanovanjske i »k*samouprave.
K.Makuc
a_.
za na
obramboslovce kot učitelje obrambe in zaščite. gimnazija Kranj, Ekonomsko-administrativni šolski center Kranj, Tekstilni in obutveni center Kranj, Šolski center za kovinsko in avtomehanično stroko Škofja Loka.
Delo pn obrambnih pripravah opravljajo v številnih upravnih organih, teritorialni obrambi, v centrih obrambne vzgoje, v družbeno
trcditičnih skupnostih, družbenopo-itičnih organizacijah in organizacijah   združenega  dela   neredko še delavci brez ustrezne usposobljenosti,   marsikje   pa   še   delavci po pogodbi — upokojenci. Potrebe po strokovno  usposobljenem  kadru s široko družbenopolitično razgledanostjo, z organizacijskim, pedagoškim, didaktičnim in metodološkim znanjem ter kadrih za znanstveno raziskovalno delo s področja SLO in DS  so  brez  dvoma  velike. Tudi družbeni    dogovori    o kadrovsk politiki so že podpisani, kadri SLO in DS so sistematizirani . delovnih mestih posebnega družbenega pomena, zanje je predvidena tudi  reelekcija.  Glede na  to, da jeseni   začnemo   izobraževati po novem zakonu o usmerjenem izobraževanju, nam končno ne sme biti vseeno, da imamo na Gorenjskem le  enega  dipromiranega obramboslovca, drugi pa so dobili štipendije drugje. Verjetno bi morali besedo o tem reči tudi komiteji za SLO in DS in tudi organizacije ZRVS, saj so prav kadri s tega področja širšega družbenega   pomena   in   ne samo stvar kadrovskih služb.
Viktor Balažič
Lepa si
zemlja slovenska
2e lani smo napovedali izid knjige profesorja Janka Ravnika: Lepa si zemlja slovenska. Danes lahko povemo, da je knjiga izšla in našla svojo pot v marsikateri dom. Ta edinstvena knjiga o lepoti slovenske zemlje, zlasti naših gora, je življenjsko delo Janka Ravnika, ki se je rodil pred 90. leti pri nas na Gorenjskem v Bohinjski Bistrici.
Knjiga obsega 304 strani velikega formata (21 x 30 cm) in ima 192 barvnih slik, med njimi 18 čez dve strani. Barvni posnetki tega velikega mojstra fotografije in režiserja prvega slovenskega filma »V kraljestvu Zlatoroga« so čudoviti. Knjigo lahko dobite v vseh knjigarnah, stane 750 dinarjev.
ciologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Trenutno je tam vpisanih le 82 študentov z vse Slovenije.
Gorenjska ima le enega diplomiranega obrambologa v Kranju, ki je pred nedavnim končal študij. Sicer pa teh kadrov v ostalih gorenjskih občinah nimamo dovolj; prav zato je slabo, ker smo v planih potreb po kadrih za obdobje 1981—85 zaman iskali potrebo po diplomiranim obramboslovcem na Gorenjskem. Trenutno sta bili na Gorenjskem sicer dve štipendiji za to smer študija, no, en štipendiranec je zdaj diplomiral, medtem ko ni za naslednje studijsko leto razpisana nobena kadrovska štipendija. Le v radovljiški občini sta razpisani dve štipendiji iz združenih sredstev za štipendiranje. Dri kranjska študenta te smeri pa sta dobila štipendijo v Ljubljani.
Čeprav tako pičlo razpisujemo štipendije za študij SLO na FSPN, pa je iz razpisov razvidno, da potrebujejo ohr«mK/-nl----
NAŠ SOGOVORNIK
Pavle Okorn:
Prihodnje leto
že redne oddaje
Skofja Loka — V te j občini že nekaj časa pripravljajo ustanovitev lokalne radijske postaje, ki naj bi posredovala informacije za ustvarjalno sodelovanje delavcev in občanov pri odločanju ter izmenjavo mnenj, stališč in pogledov in tako omogočala kritično ustvarjalen odnos do vprašanj razvoja občine. Ledino na tem področju pa so že pred dobrim letom in pol zaorali Žirovci, ki so ustanovili svojo lokalno radijsko postajo in so se zelo dobro uveljavili v svoji krajevni skupnosti in bližnji okolici.
»Pripravljen je samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske lokalne radijske postaje,« ie povedal predsednik sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL 8kof)a Loka Pavle Okorn.
»Prav tako so pripravljeni tudi drugi dokumenti in tako ovir za delovanje praktično ni več. V začetku naj bi lokalna radijska postaja delovala v okviru INDOK centra, do jeseni pa naj bi posebna delovna skupina pripravila predlog bodočega centra za informiranje.«
»Kaj pa tehnična izvedba. Ostane studio v Zireh?«
»Studio ostane v 2ireh. Seveda pa bo potrebno zgraditi pretvorni-ško mrežo in sicer pretvornike na Lubniku, Koprivniku in Miklavžu. Na ta način bo glas radijske postaje dosegel 85 odstotkov občinske površine.«
»Kako je urejeno financiranje?«
»Na osnovi samoupravnega sporazuma med ustanoviteljem in porabniki. Podpisniki bodo prispevali iz čistega dohodka letos 0,15 odstotka od višine bruto osebnih dohodkov, potem pa približno 0,09 odstotka. Prvo leto več zaradi investicije v naprave.«
»Koliko ur programa tedensko bo pripravila postaja?«
»Letos naj bi imeli 6 ur programa tedensko, leta 1985 pa že 12 ur.
»Kdaj naj bi lokalna radijska postaja začela z rednimi oddajami?«
»Najprej morajo delovne organizacije podpisati samoupravni sporazum o ustanovitvi oziroma financiranju, potem je treba izgraditi pretvomiško mrežo in, če bo vse to potekalo brez zastojev, bo lokalna radijska postaja lahko začela prihodnje leto z rednimi oddajami.«
L. Bogataj
Uspehi nad pričakovanji
Gorenjska obrtna zadruga Kranj je visoko presegla lanski plan, obeta pa se ji tudi visok presežek pri letošnjem planu gospodar-
jenja
Kranj — Prvič je Gorenjska obrtna zadruga Kranj polagala obračun za celoletno poslovanje, kajti leto 1979 je pomenilo šele začetek. Na rednem letnem občnem zboru v hotelu Creina je predsednik poslovnega odbora Franc Suc v poročilu poudaril, da je bilo leto 1980 pravzaprav preskusno poslovanje zadruge, v katerem so bile dane osnovne smernice, da so v letošnjem letu zagospodarili, kot je treba. Vsa prizadevanja poslovnega odbora pa so usmerjena v to, da pritegne k sodelovanju čim več obrtnikov, da zadruga doseže zadovoljiv promet, si ustvari osnovo, sklade, pridobi zadostne kredite in pa seveda, da jo trg spozna.
150 članov že šteje Gorenjska obrtna zadruga, kar kaže, da obrtniki spoznavajo, da je, oziroma bo, njihovo delo lažje, če bodo takole povezani. Tudi njih je, kot vse naše gospodarstvo, lani prizadelo pomanjkanje reprodukcijskega materiala, od Beograjske banke pa tudi niso dobili kreditov, kot bi jih potrebovali, tako da je bilo otežkočeno tudi sprotno plačevanje kooperantom. Vendar, pravijo, da se jim obetajo boljši časi.
Vseeno so zadovoljni s poslovanjem. Medtem, ko so imeli v letu
1979 28 milijonov dinarjev celotnega prihodka so ga imeli v letu 1980 že 130 milijonov, za letos so pa planirali 165 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Kot vse kaže, pa bodo letošnji plan visoko presegli — računajo na skoraj 200 milijonov dinarjev.
Njihovi izdelki so iskani po vsej Jugoslaviji, poskušajo pa se tudi v izvozu, da bi si pridobili pravico uvoza vsaj najnujnejših reprodukcijskih materialov. Vendar so cene domačih repromaterialov že tako visoke, da se komaj prebijejo na inozemski trg. Poudarili so, da bodo s prizadevanji pri izvozu nadaljevali, saj bi takole združeni lahko ponudili marsikaj zanimivega.
V diskusiji je bilo še rečeno, da bi morda morali v zadrugi na novo zaposliti nekoga, ki bi se ukvarjal predvsem s proučevanjem trga in skrbel za pravočasno nabavo materialov, ki jih posamezni obrtniki — kooperantje težko dobe. Zdaj je v zadrugi zaposlenih sedem delavcev, in poudarjeno je bilo, da delajo v redu in so najcenejša zadruga pri nas: le 5 odstotkov znaša pri njih marža, 3 odstotke pa v tranzitu.
D. Dolenc
£2?«-% °°E5ft** °*r?Wi *arfri<** «° «*»««' občni zbor v kranjski Creini. FoTo:D Dolenc m folklora tovarne Sava-
g l. a s 4. stran. ® KRANJ
39. seja Zbora združenega dela skupščine občine Kranj, sreda, 10. junija, ob 15, uri v dvorani kranjske občinske skupščine
40. seja Zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj sreda,
10. junija, ob 15. uri v dvorani kranjske občinske skupščine
38. sejo
Družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kranj sreda, 10. junija, ob 15. uri v dvorani kranjske občinske skupščine
DELEGATSKO OOLOCM*J|_
TOREK, 2 JUNIJA I«!
r
Dnevni red
Zbori kranjske občinske skupščine boso na zasedanjih v .rodo, 10 junij., najprej izvolili komisij« *• verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti, odobrili zapisnike ter poslušali fx čila o izvršitvi sklopov.
poro-
Nato pa bodo delegati obravnavali: osnutek resolucije S. kongresa ss-moupravljalcev Jugoslavije
- osnutek zakona o javnih cestah
- ugotovitve komisije o stanju v delovni skupnosti organa za kaznovanj« prekrškov in predlog ukrepov za razrešite v stanja
- uresničevanje družbenoekonomske razporejanja a sredstev za upno porabo
vletulSM
poročilo o stanju in koriščenju zdruaonih sredstev K8 v letu lflSO predlog družbenega dogovora o m*riHh za vrednotenje storitev pravne pomoči
predlog sprememb in dopolnitev •porazuama o razmerjih občin za organizacijo in financiranje Temelj, nega sodišča v Kranju in Temeljne
DOGOVORIMO SE
Osnutek zakona o javnih cestah
Osnutek zakona o javnih cestah določa temeljna načela za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v cestnem gospodarstvu in tako vsebinsko izpeljuje osnove oziroma temelje, ki so postavljeni z zakonom o združenem delu — Največ sprememb in novosti glede na zakon iz leta 1971 prinašata poglavji o samoupravnih interesnih skupnostih in o planiranju, financiranju in gospodarjenju s cestami — Osnutek zakona o javnih cestah temelji na naslednjih načelih:
maaummsnje uruaneni politike na področju i dohodka in oblikovani« osebne dohodke in ek«
_ i tožilstva v Kranju predlog odtoka o potrditvi zaključnoga računa o izvršitvi proračuna občine Kranj za leto lt*t prodlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilih «a uporabo stavbnega zemljišta oeuutok odloka o prenehanju lastninske pravice v območju ZN Sen-eur
• "T***0« kittorUev za delitev S/5 ■drutonih  sredstev   K8  v občini Kranj v obdobju lfnl-iag« P**™«**       vprašanj« delegatov •u delegacij
Predlogi in osnutki odlokov
Portrditev zaključnega računa — Proračunska poraba občine Kranj za leto 1980 ie do konca leta 1980 potekala v skladu s sprejetim planom. Ob koncu leta je izvrsni svet sprejel sklep o virmamranju posameznih sredstev proračuna, ki je bilo izvedeno pri postavkah, pri katerih je bila realizacija nad 100 odstotna.
V proračun občine Kranj se je lani nateklo 225,942.069,20 din, dovoljena proračunska poraba pa je znašala 211,094.378,50 din. porabljenih pa je bilo 210,782.544,00 din. V okviru dovoljene porabe je ostalo se 311.834,50 din. kar naj bi se namenilo za obnovo ostrešja na stavbi bivše podružnične ftole v Adergasu.
Nad dovoljeno porabo pa se ie v proračun nateklo 14,847.681,00 din, ki se lahko uporabljajo za oblikovanje blagovnih rezerv in za kompenzacije za določene živilske proizvode. V minulem srednjeročnem obdobju so bile blagovne rezerve formirane v vi Sini enomesečnih zalog. V skladu z odlokom o občinskih blagovnih rezervah in programom sklada pa je treba formirati dvomesečne zaloge in sofinancirati izgradnjo za te zaloge potrebnih skladiAč. Sredstva v višini 9,865.995.30 din naj bi se namenil« z« blagovne rezerve, 4.981.685.70 din pa za kompenzacije za zaščito življenjskega standarda občanov. .
za uporabo stavbnega zem-
Siafta - Osnutek odlok« o spremembah in opol nit vah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča sta zbora občinske skupščine že obravnavala in nanj nista imela pripomb, zdaj pa je izvršni svet pripravil predlog u sprejem odloka. Ta predvideva delno spremembo v sistemu točkovanja stavbnih zemljišč glede na njihovo lego in pa postopen prehod v naslednjih štirih letih na višino nadomestila določenega po sistemu točkovanja. Ta postopen prehod naj bi veljal le za stavbna zemljišča v coni u stanovanjske' namene, kjer je po novem sistemu nastala največja razlika v višini nadomestila. Osnutek predvideva uveljavitev te spremembe v drugem polletju tega leta, do tedaj pa naj bi vsi zavezanci plačevali nadomestilo še po starem odloku iz leta 1977 in dopolnitvi iz leta 1979.
Prenehanje lastninske pravice v ZN ftančui — Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih m kompleksno - graditev pooblašča občinsko skupščino, da za kompleksna zazidalna območja, za katera je sprejet zazidalni načrt, lahko sprejme odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev; s tem se lažje ugotovi družbeno usmerjena in organizirana kompleksna gradnja po zazidalnem načrtu, kar je bilo do omenjenega zakona mogoče le z razlastitvijo posameznih zemljišč po zakonu o razlastitvi in je razlastitveni
postopek trajal neprimerno dalj časa, saj so bila možna redna in izredna pravna sredstva. Po navedeni obrazložitvi je bil smiselno pripravljen in je vsebinsko upravičen tudi predloženi odlok, ki naj ga zbora sprejmeta kot osnutek.
— Z vsemi cestami (magistralnimi, regionalnimi in lokalnimi) upravljajo temeljne organizacije združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest. Ceste so njihovo osnovno sredstvo, dohodek za vzdrževanje cest pa pridobivajo po načelih svobodne menjave dela. S cestami upravljajo in gospodarijo na način in pod pogoji, za katere se dogovorijo v samoupravni interesni skupnosti za ceste.
— Vzdrževanje in varstvo cest sta posebnga družbenega  pomena. V dejavnostih rekonstrukcije in gradnje cest so zadeve posebnega družbenega pomena: določanje zemljišč in   uporaba   prostora   za cestne rezervate,   pre točnost   in varnost prometa, zagotavljanje in združevanje finančnih sredstev, določanje namena porabe in gospodarjenja s finančnimi   sredstvi, usklajevanje interesov  občinskih  skupnosti za ceste, ki se nanašajo na razvoj cest v manj razvitih območjih in mejnih območjih, povezovanje z mednarodnimi prometnimi tokovi, oblikovanje cen storitev, usklajevanje programov   razvoja   cest, zagotavljanje pogojev za uresničevanje nalog in ukrepov splošne ljudske obrambe, družbene  samozaščite  in varstva bivalnega okolja.
— Glede na gospodarski, družbeni in prometni pomen  ter tehnične pogoje se javne ceste razvrščajo v magistralne, regionalne in lokalne ceste. Med lokalne ceste sodijo tudi ulice in trgi v naseljih kot ceste, ki povezujejo železniške postaje, luke, javna letališča in terminale, če niso razvrščene kot magistralne ali kot regionalne ceste. Gozdne ceste in druge ceste, ki so osnovno sredstvo organizacij  združenega  dela, niso javne ceste v smislu tega zakona. Prav tako po osnutku zakona niso javne  ceste dovozne  poti, vaške, gozdne in poljske poti, ki so javne poti, katere urejajo predpisi občinskih skupščin.
— Zaradi zadovljevanja potreb in usklajevanja dela s potrebami in interesi na področju cest se ustanovijo samoupravne interesne skupnosti za ceste in sicer za območje vsake občine, te pa se za območje Slovenije združujejo v Skupnosti za ceste Slovenije. Na območjih posebnih družbenopolitičnih skupnosti je mogoče ustanoviti le eno samoupravno interesno skupnost.
— Zakon predvideva ustanovitev posebnega sodišča združenega dela, ki bo ustanovljeno skupaj z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja prometa in bo reševalo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov. Pri vseh skupnostih za ceste pa bodo oblikovani organi samoupravne delavske kontrole za opravljanje nadzora nad uresničevanjem sprejetih odločitev, uporabo sredstev in delovanjem strokovnih služb.
— Zaradi skupnega reševanja zadev glede vzdrževanja, rekonstrukcij in gradenj cest, lahko dve ali več občin sklene dogovor o skupnih temeljih planov. V tem primeru so skupnosti za ceste z območja teh občin podpisniki tega dogovora.
— Zakon opredeljuje le vire sredstev za financiranje. Dejanski odnosi pri združevanju,,razporejanju po namenu porabe, skupni kriteriji za njihovo uporabo in drugi odnosi ter pravice in odgovornosti so urejeni s samoupravnim sporazumom o razporejanju sredstev in namenu njihove uporabe.
— Glede financiranja vzdrževanja in varstva cest (enostavna reprodukcija) je izpeljano načelo, da cena uporabe ceste mora kriti stroške rednega vzdrževanja. Cena storitve za neposredne uporabnike
ceste se določa na podlagi kohčme porabljenega goriva in na podlap Nosilnosti oziroma prostornine mo
t0laff„SIT.*nV0^„iar
bene reprodukcije in s samoprispevki občanov kakor tudi z določenim delom    sredstev    namenjenih za vzdrževanje in varstvo cest presegajo obseg sredstev potrebnih za vzdrževanje in varstvo cest. Ta* del sredstev se določi v samoupravnem sporazumu o temeljih planov. Če redstva   za   vzdrževanje, rekon-trukcijo in gradnjo ne zadoščajo za —klinih Hliev sred-
sredstva za
j in gru—j- -uresničevanje teroeljn* «"J«»
" "^trebna sodstva »gotov.,«
nujna
se
zakonom _ Sedanja
Slabi odnosi
Ugotovitve komisije o stanju v delovni $kq>* nosti organa za kaznovanje prekrškov predlog ukrepov za razrešitev stanja
Skupščina občine Kranj je na svoji seji 1. aprila letos obravnavala -poročilo o delu sodnika za prekrške občine Kranj v lanskem letu in ■ drugim na predlog izvršnega sveta zadolžila komisijo za volitve, ima vanja in administrativne zadeve Skupščine občine Kranj, da se vklju. v razreševanje slabih odnosov v delovni skupnosti organa za prekrike. in predlaga ukrepe za odstranitev problemov in zagotovitev pogojev: delovanje službe. Stališča, ki jih je sprejela Skupščina občine Kranj i predlog svojega izvršnega sveta in predsedstva OK SZDL Kranj i> aebej zadolžujejo komisijo, da prouči ravnanja in postopke sodniki i_ prekrške tovariša Mateja Bečiča, prouči pa naj tudi njegovo obnašana' z vidika ugleda funkcije organa za prekrške. w Komisija se je sestala na treh sejah ter na podlagi dokumentacije.ml jav zaposlenih v organu za prekrške, na podlagi izjav, ki jih ie dal * Bečič na dveh sejah komisije, ugotovila, da so odnosi v delovni si nosti dejansko slabi in da je k takemu stanju bistveno pr tov Bečič sam. To se kaže predvsem v njegovem odnosu do rap_ v delovni skupnosti organa za prekrške občine Kranj. Razen tega jek misija ugotovila, da je tov. Bečič s svojim ravnanjem tudi v odnosu i nosilcev javnih funkcij, zlasti v OZD Vodovod, Vaterpolu Ud Triglav in Ribiški družini Kranj kršil ugled organa za prekrike funkcije sodnika za prekrške .....
Komisija je tudi ugotovila, da delovna skupnost organa prekrške ni ustrezno samoupravno organizirana in da so delavci v -delovni skupnosti v minulem obdobju premalo storili, da bi odpravili tt pomanjkljivosti. Komisija meni, da so k takemu stanju prispevali ta neurejeni odnosi med samimi delavci in jih je zato nujno potrebno i boljšati. Delovna skupnost organa za prekrške občine Kranj m« sprejeti ustrezne samoupravne splošne akte v skladu z zakotsha. predpisi, ob tem pa tudi proučiti možnosti, da bi se na sktzat področjih dela povezala z drugimi organi družbenopolitične skupno* tako, da bo delo tega organa primerno in racionalno organizirano ■ ■ bo s čim manjšimi stroški možno doseči ustrezne učinke. Zatoas dolžni prizadevati vsi delavci organa za prekrške, po potrebi p *» poiščejo pomoč tudi v širši družbeni skupnosti.
Komisija na podlagi izvedenega postopka in dejstev k>J"P ugotovila, predlaga zborom občinske skupščine, da sprejmejo
1. Tov. Mateja Bečiča se na podlagi 5. točke 98. člena ak prekrških (Uradni list SRS, štev. 12/77) zaradi hujše krat* funkcije sodnika za prekrške razreši funkcije sodnika za prekrikt' ganu za prekrške občine Kranj.
2. Delovna skupnost organa za prekrške občine Kranj naj i manjkajoče samoupravne splošne akte in prouči možnosti skupnih področjih dela poveže z drugimi organi druži skupnosti.
rešitev (Zakon o amortizaciji osnovnih sredstev TOZD in drugih uporabnikov družbenih sredstev, Uradni list SFRJ, št. 58/76) ne predvideva obračuna amortizacije za javne ceste. V osnutku zakona je predlagana rešitev, ki omogoča uvedbo amortizacije za ceste, če bi bil spreiet dogovor, da. se amortizacija vpelje in bi bil ustrezno spremenjen zvezni zakon o
amortizaciji.
— Zaradi izenačevanja pogojev vzdrževanja regionalnih cest se s samoupravnim sporazumom o razporejanju sredstev in namenu njihove uporabe oblikujejo sredstva vzajemnosti.
— Glede   na   enotnost cestne mreže in zaradi zagotavljanja eno-vitosti sistema združenega dela za vzdrževanje vseh cest, se za območje ene ali več občin organizira temeljna organizacija za vzdrževanje cest. S posebnim družbenim dogovorom, ki ga sklenejo sindikati, Gospodarska zbornica,   izvršni   svet Skupščine SRS in izvršni svet občin, se določijo merila, ki jih morajo izpolnjevati organizacije  za   vzdrževanje cest, predvsem glede kadrovske sestave in minimuma    tehnološke opremljenosti.
- V skladu z 51. čl. ustave se v za vzdrže-
OZD spoštovale dogovol
Kranjsko   gospodarstvo 3 doseglo za 29,4 odstotka višji dek kot leto prej, sredstva!, osebne dohodke na «n ha*
Organizacije združenega dela so v kranjski občini v lanskem letu spoštovale načela družbenoekonomske politike na področju razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Tako ugotavlja Izvršni svet skupščine občine Kranj, ki mora po določilih 26. in 27. člena dogovora
Spremljati uresničevanje dogovora o ružbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1980 v samoupravnih organizacijah in skupnostih.
r
poslovanju organizacij vanje cest uresničuje posebni družbeni interes na področju vzdrževanja cest s soodločanjem uporabnikov cest in predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v organih organizacij za vzdrževanje cest.
— V skladu z načelom, da je ceste potrebno projektirati in graditi tako, da se na njih lahko varno odvija promet, za katerega so namenjene, zakon določa nekatere nujne elemente, ki jih je potrebno upoštevati
Sri projektiranju in gradnji cest. akon prav tako zahteva usklajeno planiranje in delovanje vseh organizacij združenega dela, ki posegajo v cesto oziroma cestno telo (kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT in podobno).
— Zakon na novo širše opredeljuje pojem vzdrževanja cest. Pri tem se poleg rednega in zimskega vzdrževanja vključujejo tudi modernizacija in ojačitve, ki so doslej bile zajete v pojmovanju investicijskega vzdrževanja. Natančnejše predpise v vzdrževanju cest bo na temelju pooblastil v zakonu izdal Republiški komite za promet in zveze.
— V poglavju o varstvu cest so zajeta vsa določila, ki se nanašajo na ukrepe, omejitve, način uporabe in skrb za ceste in varen promet.
— Določbe o inšpekciji cest so zakonom   o sistemu
OSNUTEK RESOLUCIJE 3. KONGRESA SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE
V skladu s sklepom koordinacijskega odbora za pripravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije v občini Kranj se bodo v razpravo o osnutku resolucije vključili tudi zbori občinske skupščine. Obravnavana osnutka na sejah zborov naj bi dala pregled aktivnosti vseh družbenih subjektov v pripravah na III. kongres, zagotovila široko seznanjanje z rezultati tematskih razprav in z danimi pripombami za izboljšanje besedila resolucije.
usklajene državne uprave, o Izvršnem svetu in o republiških upravnih organih. Prav tako so kazenske določbe usklajene z Republiškim sekretariatom za pravosodje, upravo in proračun.
Delitev združenih sredstev v KS
Predlog kriterijev za delitev 3/5 združenih sredstev ureja dodeljevanje sredstev KS za investicije in investicijsko vzdrževanje za posamezne objekte v KS po določenem prioritetnem redu. Predlog kriterijev je tak, da bi način dodeljevanja teh sredstev ostal, kakor je bil v veljavi po dosedanjih kriterijih; to je natečaj, obvezna lastna udeležba, določanje prednosti po namenu objekta in   prispevnih   občanov. Bistvena sprememba pa je v višini možne dodelitve sredstev in znaša skupno za   krajevno  skupnost   največ 1 milijon   din    namesto prejšnjih 600.000 din.
Novost v predlogu je tudi predpisana različna lastna udeležba po velikosti krajevnih skupnosti in ne po namenu objekta. Tako naj bi KS do 1000 prebivalcev morale zagotoviti najmanj 60 odstotkov lastne udeležbe, KS od 1001 do 3500 prebivalcev najmanj 70 odstotkov in KS nad 3500 prebivalcev najmanj 80 odstotkov.
. pa so bila 20,2 odstotka. Dosežena i razporejanju dohodka in nju sredstev  za osebne pomenijo   dosledno ui usmeritev resolucije, saj ot > sredstva za osebne dohodke v nem   gospodarstvu i 0,95 odstotne točke za v določilih dogovora, tup usklajenosti v občini, so v nih organizacijah zdniienea za osebne dohodke razponi* sredstev, kot jim ritve iz dogovora. Več srak* osebne dohodke, kot je po je lani namenilo 11 organu* že nega dela. To so predvsem OZD, ki so v doseženem gospodarstva  v občini v letu udeležene s 3,7 sredstvih za osebne dohodke* odstotka, zaposlenih pa inaj* delavcev ali 5,7 odstotka vsa slenih v gospodarstvu občine tere med njimi celo vse W» niso poslovale, nekatere so lasi dejavnost in zato zaposlovale mezne nove delavce, katera dohodki so pomembno celotno višino osebnih OZD. Ob tem pa so povprečni dohodki na delavca v večni OZD porasli manj kot v povaaf* gospodarstvu občine Kranj.
Računalniška obdelava nih računov za leto 1960, h' izdelala SDK za področje i dejavnosti, zajema 62 družbenih sredstev. Le-b » 1980 za osebne dohodke -20 odstotkov več sredstev kat1 1979, kar je sicer nekoliko pa dovoljujejo usmeritve vendar pa je čisti ošabni i" delavca  v  letu  1980 h odstotkov višji kot v letu MJl
OZD s področja uitttoj' javnosti, ki so razporedile **' stev za osebne dohodke, -dovoljujejo določila do|ovs«yj od teh ie 11 OZD ta m odstotnih točk. V njih ji I slenih 1944 delavcev ulijl« vseh zaposlenih v druzbaai nostih; po podatkih u ur se je pokazal nadp. .r~ rast uposlenih in acer i odstotka.   Povprečni čisto dohodek na delavca v teb 0X1 bil v letu 1980 za 17.5 odatotk kot v letu 1979.
Vzroki prekoračitve pa so tivnega značaja in «cer P« zaposlovanje novih delavcev širjenja obsega dejsvnoau ranje novih kapacitet, ui dežurstev, zaposlovanje invah pripravnikoh.
2 JUHAM 1981
KULTURA
5. STRAN G L A
kcer Martinu kvarteta
»*lai umetniški utrip je aprila soj nov uspešen   večer — »izvedbi Martinu kvarteta in Pečka.
nk je že kar navada, da prekipela zaživi v odzivu in aVftitvi komunikacije tona in Kakor je doživetost umetnine paameznika, kakor je z bese--fcšt zunanjo manifestacijo. ■datopo izražena, tako lahko k zaslutimo širino spon ta-itoenegs, ustvarjalno svo-V. kar vse prežema posa-'*#fa v igri sprejema. Takšna ki se rodi tudi v vzdušju večera, je blizu besedam iaaka, ki pravi: »Umetniško lOTMje je spontano ali pa ga
"u igra nastajanja, pou-in sprejema tako postaja , izraz človekovega bitja, ivojo deiavnost — umetnost ►■'^t pojav odtujenosti.   Prav ta oz.   kvaliteta plemeniti in jo uvršča pred ostale dejavnost, hkrati pa z njo v prihodnost vsa k ga člove-«k.
tnejski turni utrip
ime  -   Celovški občinski » je po dvakratnem glaso-k odločil za poimenovanje pd slovensko  gimnazijo po zatonu Janežiču, znanem slo-Sjezikoslovcu. Tablo z napi-Jftd. Janežič-Platz«   sta na govesnosti odkrila celovški Leopold   Guggenberger in J    slovenske gimnazije ttaid Vospernik.
■snu vzajemnost    — naša Tis geslo akademije na slo-annaziji v Celovcu. To je ■sto zaključna prireditev. Le-kaji v Delavski zbornici, pri Tks je bogato kulturno ustvarit gimnaziji. Na prireditvi le tudi kulturne skupine ■ih krajev na Koroškem, novega so pokazali dijaki, :k pa je zapel združeni pitke gimnazije. Na aka-Vsili med drugim predsednik deželnega   zbora Josef „er, celovški župan Gug-p, zastopniki šolskih oblasti ffiDL Slovenije, rektor Ijub-/Univerze dr. Slavko Hodžar ptavniki Zavoda za šolstvo iz
ma Levstika
__ra   družba   je pred illš-letnico rojstva pisa-Levstika iaaataala dve ajefovim portretom in tjean podpisa. Primerni •premo slehernega kul-I vajenega prostora, po tre -I m jih boste tudi za pro-4 katero boste to obletnico ifMežJli.
večja, formata   35 X 50 -Si M dinarjev, druga, IbnaaU 35 X 35, pa 60 di-Ofce   sta    tiskani na papir, z rahlim barvna.
pošljite   na naslov: dražba Ljubljana,
117.
Ali ni iskrenost, resnica človekovega bitja oz. bivanja edini vir prave umetnosti (in ne zgolj umetnosti), njena moč in večnost?
Dela takšne intenzivnosti dobivajo z vsakim dnem — tudi večer v Puštalu — le širše in nove dimenzije Tokrat je to bilo delo skladatelja W. A. Mozarta — Kvartet v Es duru št. 2; delo, ki je v igri prenosa oživilo skladateljevo zamisel, hkrati pa poslušalcu vzbudilo njemu lastni trenutek — delež sebe.
Pojav je bil spričo doživete interpretacije Martinu kvarteta možen, odvisno od poslušalca. Izvajalska zasedba, ki povezuje imena iz različnih dežel — Robert Fischer — violina (ZR Nemčija), Pamela Peeters —
viola (USA), Paul Rey Klecka -klavir (USA) in naš violončelist Miloš Mlejnik — je odkrivala tako odlične soliste kot člane skupine, njih tehnično in zlasti interpreta tivno moč. Leta je oživela lahkotnost Mozartove glasbe, igrivo popolnost, ki spričo iskrenosti prevzema, in jo v drugem delu zamenjala z romantičnim nemirom Mahlerje-vega Klavirskega kvarteta in Kvarteta v g molu skladatelja J. Brahmsa.
Vsa »igra« pa kljub zapisu in izvedbi ostaja domena poslušalca, je okostje katerega meso in kri si ustvari človek sam.
Barbara Sicherl
Gostovanje
poljskih gledališčnikov
n«^ou^arjalne»«kebimo^diSS3i«     Možncti z. med-
Koncem preteklega leta je Prešernovo gledališče uspešno gostovalo z Beckettovo tragikomedijo »Čakajoč na Godota«, ki je na poljskem gledališkem festivalu dobila vse možne najvišje nagrade in priznanja. Ze takrat je Prešernovo gledališče lahko neposredno vspostavilo medsebojne kontakte v želji po boljšem poznavanju dveh nacionalnih kultur, dveh ustvarjalnih skupin, ki jih druži želja po čim bolj plodnem gledališkem ustvarjanju.
Tokrat so v Sloveniji gostje poljski gledališčniki. Posebej pa lahko zapišemo, da so gostje kranjskega gledališča, ki jim želi ob tokratnem gostovanju vsaj delno povrniti tisto gostoljubnost, ki jo je bil deležen kranjski igralski ansambel.
Poljski gledališčniki nam bodo predstavili »KLOVNADO« po scenariju in v režiji M. E. Staskievvicza, jci je tudi scenograf uprizoritve. Glasbo sta prispevala avtor uprizoritve ter M. Rejdak. Predstavili pa
se nam bodo igralci in igralke: M. Barvcz, Z. Borowka, A. Kociolkovv-ski, I. Kramarczvk, A. Pukszta, M. Rejdak, M. Sornat, J. Szeja, J. Wilk, H. Winiarska, T. Zareba, L. Zielin-ska.
Predstava je nastala v okviru gledališke skupine Oder Gibanje pri poljskem gledališču »FORUM« Kulturnega doma Zaglebia v mestu Dabrowie Gorniczej. , V »KLOVNADI« poljski gledališčniki obravnavajo človeka in njegove osnovne življenjske ideje, človeka, ki je misleče bitje in posredno ogledalo duše, človeka, ki hoče biti močan, ki želi spreminjati, osvajati, oblikovati in spreminjati ... Človek med sanjami in resničnostjo.
Kranjskemu gledališkemu občinstvu se torej obeta zanimiv mednarodni gledališki dogodek. Lahko samo upamo, da dvorana ne bo prazna, saj so redke priložnosti, ko lahko pozdravimo v svoji sredi komedijante iz prijateljske države.
ML.
Spodbudno delo pionirske knjižnice
Kranj - Z letošnjim šolskim letom so v kranjski pionirski knjižnici vključili v svoj program tudi delo z lažje motenimi otroki, ki so vključeni v šole s prilagojenim učnim programom. Seznanili so jih s knjižnico, uvajali v sistem izposoje in prostega pristopa. V posebnih urah so jih skušali animirati za novejše knjige, knjige avtorjev, ki jih imajo v učnem programu in še posebej za mladinsko poezijo. Odziv je bil različen, vsekakor pa se je veliko otrok včlanilo v knjižnico. Knjižničarke so nanje posebej pozorne, svetujejo in pomagajo jim pri izbiri knjig. Po dogovoru obiskujejo knjižnico tudi ob sredah dopoldne, ko se jim knjižničarke lahko posebej posvetijo.
Ob mednarodnem dnevu mladinske knjige so v spomin na velikega pravljičarja Hansa Christiana An dersena pripravili zanje tudi knjižne uganke. Udeležili so se jih osmošolci. Pokazalo se je, da so pri otrocih vzbudile veliko zanimanja in sodelovanja in najboljši je dobil knjižno nagrado.
šalo, kal tara — V petek, 29. maja so v avli osnovne šole na Beli s krajšim kulturnim programom odprli zanimivo razsta naslovom človek, delo, kultura. Na razstavi se s svojimi likov ", ie posebej pa z inovacijskimi dosežki, predstavljajo, delavci organizacije združenega dela remontne delavnice jeseniške in inovatorji železarne Štore. Razstavo, ki bo odprta do ', fo pripravili delavci skupaj z učenci osnovne šole, pomeni pa učencev šol z delom in dosežki v Železarni. — Foto: D. Se-
Delo s težje motenimi otroci, ki ne obiskujejo šole, pač pa svoje sposobnosti razvijajo v posebnem otroškem vrtcu in delavnicah za delovno usposabljanje je bilo zahtevnejše. Dogovonli so se za posebne ure pravljic. Otroci so prišli v manjših skupinah v spremstvu vzgojiteljic, ki so pomagale vzpostaviti prvi stik. Za otroke je bilo sprva vse novo, toda že po nekaj obiskih jim je prostor postal domač, predmeti, naslikani na steni, so oživeli in kmalu so zaživele tudi slikanice v preprosti
Eripovedi. Delo z njimi je bilo za-tevno, njihova odzivnost ni bila vselej enaka. Toda v knjižnici so zadovoljni, da so uresničili svojo odločitev, saj se je pokazalo, da so otroci željni pravljičnega sveta, ki jih osrečuje in bogati njihov čustveni svet.
V.Konc
Osnovanje združenja
folklornih
skupin
Na Gorenjskem deluje več kot dvajset folklornih skupin, ki snujejo ustanovitev področnega združenja. Ustanovno konferenco pripravljajo za 6. junij, ko bodo v Mojstrani priredili letošnjo revijo folklornih skupin.
Združenje bo opravljalo povezovalne strokovne in organizacije naloge pri razvijanju in usmerjanju dela folklornih skupin: proučevalo in ugotavljalo stanje na folklornem področju, skrbelo za sodelovanje folklornih skupin, organizirano področno revijo, in druge večje folklorne prireditve, skrbelo za izmenjavo nastopov, za strokovno izobraževanje in izmenjavo izkušenj, pomagalo pri razvijanju založniške dejavnosti, preverjalo izpolnjevanje pogojev za sodelovanje folklornih skupin na republiških, jugoslovanskih in mednarodnih srečanjih folklornih skupin.
Program dela Združenja bodo financirale Zveze kulturnih organizacij gorenjskih občin po medsebojnem sporazumu. Združenje bo imelo konferenco, ki se bo sestajala najmanj enkrat letno in sprejemala letne in srednjeročne načrte. Sestavljali jo bodo predstavniki vsake včlanjene skupine. Izvršni odbor Združenja pa bo opravljal operativno delo.
Likovna vizija Karla Pečka
Akademskega slikarja Karla Pečka, ki ga poznamo predvsem kot osrednjo osebnost kultaraega in umetniške** življenja v Slovenj Gradcu, kot mentorja in odličnega pedagoga, je ob vssk obveznostih vedno vleklo k teaaelJBeaau življenjskemu poklicu - k slikanja. Zato tudi njegov zadali ciklus krajin in figuralnih kouaposicij pomeni logično nadaljevanje neke dolge umetniške poti. Naiprej ga je pritegoval svet med Koroško in Pohorjem a svojinu etnografskimi posebnostmi. 8 podobami iz tega sveta, z izseki iz narave in z veda tami je pokazal podobo tamkajšnjega človeka in hkrati njegove korenine. Vendar pa bi je vedno zmanjkovalo časa — vse velike projekte in vse želje, da bi ustvaril večji ciklus oljnih slik je vedno podredil »vatemu prosvetiteljskemu poslanstvu. Zato pa je toliko več in toliko bolj strastno risal in si tako koval kapital za kasnejše, mirnejše obdobje, ko se bo lahko posvetil samo ustvarjanju. Vendar tega časa še ni dočakal.
Kljub temu pa je postopno izkristaliziral svoj osebni izraz. Od črtnega sestava in risbe, ki je šla pogosto v podrobnosti je postopno prešel v nek mejni sistem — v pastel, ki je umetnostna zvrst z elementi risbe in slike. To je hkrati tudi tehnika, ki dovoljuje in zahteva mehko, subtilno modeiacijo in profinjene tonske prehode ter izrazito plastično oblikovanje. V tesanih tonik, ki so uglašeni bolj molovsko je sreduciral nekoč podrobno oblikovano krajino (ali figuro) z vsemi značilnostmi, v sistem zaobiieaih likov, ki podajajo le najbolj karakteristične sestavine konkretne krajine — sveta med Pohorjem in koroškimi gorami. V zaobljene, kroglaste like so se spremenila tudi drevesa, na enak način so se transformirale tudi človeške, predvsem ženske postave. Lirične mehkoba in pritajena svetloba, ki obliva ta sanjski svet sta tako postali vodilni motiv in hkrati izhodišče za nova iakania.
Tako se nam Karel Pečko kaže kot osebnost, ki skozi podobo krajine pripoveduje o svojih sanjah in o svoji razpetosti med dvema svetovoma — med nesebičnim delom za ljudi in poslanstvom, ki mu ga narekuje prirojeni talent.
Ivan Sede j
Šolska razstava likovnih del - Učenci podružnične šole Simon Jenko Primskovo in cicibani so ob dnevu mladosti pripravili kulturni program, združen z razstavo likovnih in ročnih del. Razstavo pisane otroške likovne ustvarjalnosti si lahko ogledate še danes. Foto: B. Malovrh
Uspešna »Emigranta«
Po uspešnem gostovanju v Beogradu bo upr^rijev predstavljena na zaključni gledališki manifestaciji gledaliških »kupin Slovenije - Tudi v prihodnje načrtuje Prešernovo gledališče podobne predstave
Koncem prejšnjega tedna je Prešernovo gledališče že tretjič v zadnjih desetih letih uspešno gostovalo v Beogradu. Tokrat je kranjsko gledališče na gledališkem festivalu BRAMS '81 predstavlja uprizoritev Mrožkovih »Emigrantov«, ki so bili premiersko uprizorjeni marca letos. Predstava je med beograjskim občinstvom naletela na izjemen odziv.
»Emigranta« pa bosta že v sredo, 3. junija, uprizorjena na zaključnem srečanju gledaliških skupin Slovenije. Prešernovo gledališče je že več let vsakoletni gost tega srečanja, ki bo tokrat v Idriji.
Ob uprizoritvi je vsekakor treba opozoriti, da je bila predstava v
začetku študija prvenstveno namenjena študijskemu izobraževanju obeh igralcev ob konkretni uprizo-ritveni nalogi. Oba protagonista sta se s skrajno zavzetostjo lotila dela, umetniško ter upravno vodstvo gledališča pa je projektu priskočilo v pomoč, čeprav je bila predstava sprejeta izven redne dejavnosti Prešernovega gledališča. Bila je dejansko presežek letošnje sezone. Izkazani rezultati ob tej uprizoritvi vsekakor zahtevajo, da gledališče tudi v prihodnje načrtno uprizarja komorne in komunikativne predstave, ki bodo namenjene študiju in seveda s ciljem, da se vsekakor predstavijo tudi publiki.
ML.
Kranj — V Glasbeni šoli v Kranju so v petek zvečer priredili prijeten harmonikarski večer, na katerem so nastopili harmonikarji kranjske i* glasbene šole in iz Bilčovsa na Koroškem. Profesorica glasbe Anica Praprotnik, ki v Kranju poučuje harmoniko, se je na željo Slovenske prosvetne zveze na Koroškem posvetila tudi bilčovskim otrokom, v petek pa so na skupnem javnem nastopu pokazali, da so se naučili že veliko skladbic in da že prav mojstrsko zaigrajo. — Foto: D. Dolenc
TOREK, 2 JUNUM9
O LAS 6.STRAN
Tomo Križnar
Z MOPEDOM
PO JUŽNI AMERIKI
Povest iz XV. stoletja
JANKO BRUN 9
Sonce ne ljubi vitezov
Noč je bila prekratka.
Drugi dan sem vozil pod pobočji in iskal stezo naprej. Kakšna prostranstva!
Sem sam na svetu ali kai, zaboga?
Zvečer sem pojedel zadnji kruh, plastično posodo za vodo sem po nesreči razbil že dopoldne. Ponoči se mi sanjajo same traparije. Nekaj o fašistih, zavoženih ljubeznih, uh, grozno!
Tretji dan sem že na poti, ko naposled obupam. Za koga naj se pobijam po teh skalah? Vse bom razbil, potem pa crknil brez hrane ob prazni mlakuži, sam. samcat, pozabljen od ljudi, požrt od kakšne slinaste hijene. Marš vse skupaj Nazaj!
♦ * *
Zbit sem, utrujen, fizično in psihično na psu. Ležim na poscani slamarici lesenega hotela na kolih ob Rio Branco in buljim v strop. Lesena polkna sem zatelesknil, v sobi je temno, zatohlo in vroče, da bi poginil. Mušice se leno valjajo pod pajčevinami.
Zunaj se čuti vroče sonce. Slišim otroški živžav doli ob reki, stare vlačuge grgrajo postano pivo . Tudi motor je na koncu.
Ze tri dni hodim okrog boaviških mehanikov. Zadnje kolo opleta sem in tja za dober decimeter, vse gume so požrte, ležaj v prvem kolesu cvili, najbolj me skrbita zobato kolo in stegnjena veriga. Mehaniki me goljufajo. Nikjer še nisem srečal toliko ljudi, ki bi me hoteli ogoljufati.
Ne vem, kdo je bolj zmahan, motor ali jaz. Zelo, zelo sem potreben družbe, prijateljev, bodrilne besede. Že štiri mesece sem od doma. Vsak dan nove okoliščine, vsak trenutek se moram prilagajati, vseskozi moram igrati nekaj, kar nisem, se imeti na vajetih, da se komu iz teh meni tako tujih kultur, ne*za-merim.
Pridejo dnevi, ko bi najraje zvrnil motor v graben, šel na prvo letalo in jo potegnil domov.
Ko iščem novo gumo, me prime, da bi popenil od jeze. Nimajo. Nikjer v Boa Visti se ne da dobiti guma za širino zadnjega Tomosovega kolesa... Končno najdem rešitev. Nataknem kar eno od brazilskega bicikla, na srečo premer kolesa ustreza.
Sam ne vem, kam naj krenem. Naj prodam motor? V pogodbi s Tomosom stoji, da ga moram pripeljati nazaj, menda ga hočejo razstaviti v svojem muzeju. Ce grem nazaj proti jugu, bom rabil do Rioa de Janeira dva meseca, vračati se pa me je groza. Poti čez Gvajano ni, čez Kolumbijo se da priti le s pirogami po zapletenih rečnih sistemih Orinoka in Rio Negra. Najeti bi moral kanuje, Indijance, oborožiti bi se moral, vendar meni se ne da več, jaz sem utrujen ...
Neki policaj mi je povedal, da je mogoče iz prve vasi čez gvajansko mejo vsak mesec leteti v vojaškem letalu vse do Karibskega morja, od tam so barke za Evropo . Nisem mu popolnoma verjel, saj informa- ' cije v teh krajih velikokrat potujejo po zelo dvomljivih virih. Vseeno sem sklenil poskusiti.
Gvajana je ob pomoči Kube neke vrste socialistična dežela, za katero vizuma, meni, Jugoslovanu, ni treba.
Neko jutro se oskrbim z bencinom, nalijem olje v amortizerje in se brez volje odpeljem po jamah v sonce. Do Bom Fina, mejnega mesteca, kjer se dajo opraviti obmejne formalnosti, je samo 120 km ...
Sredi zelene savane se pase nekaj krav. Tam, kjer so krave, tam so odpadki. In na teh v tropskih krajih zrastejo gobice, ki so fantastična hrana Indijancev. Pri verskih obredih jih uživajo za ustvarjanje mističnega razpoloženja.
Gobico zagledam na desni strani poti. Po vrhu rjava, z nežnim vratom in črnim venčkom se nedolžno nastavlja na nekaj dni starem črvivem iztrebku. Povoham, odgriznem; nič modrega, nič ne peče na jezi-
Prizor iz klavnice. Tako kot živino so pobijali tudi Indijance
ku ... potem jo hlastno pogoltnem. Greh bi bil, če ne bi poskusil, kar je dala narava. Okus je poseben, v tisti vročini deluje osvežilno. Za grmom jih najdem še nekaj. Bil sem lačen ... in bile so dobre.
Je že res, da Boa Vista nima knjižnice, ima pa savano. Mar to ni isto?
Je, če bi ljudje znali spet prisluhniti naravi! Ona ve
vse, ona je vse.
Oh, poglej jo, rožico! Ustavim motor, pokleknem. Zagledam jo... O, zelene livade s šopi palm, obsijane z divjo sončno svetlobo in gvajanskimi griči v meglicah zadaj... ja, to je prekrasno. Ne vem, ali je lepše za mano ali pred mano. Kdo je rekel: »Nekdo, ki stalno živi v temi, ki še ni videl svetlobe, si je ne zna predstavljati!« Vzamem fotoaparat, slikam, slikam, sredi samote najmanj sedemdeset kilometrov od prve farme...
Neki obraz se mi pojavi pred očmi. Koliko mi je pomenil! Poslušala sva Pink Flovde, pod oknom so brsteli kostanji, potem sva šla med trave in tam na vrhu so drgnili črički in vse mesto je kot pogorišče zavoženih usod ležalo pod nama, midva pa sva ... Samo razumel pa nisem. Oh, toliko stvari. Toliko stvari, ki mi sedaj le postajajo otročje preproste. Možgani delujejo kot naoljeni, igraje se mi ponujajo nadvse ostre formulacije za prikaz najzapletenejših čustev, igraje ujemam v besede težke, zavrte abstrakcije. Kakšno navdušenje ... Muhe na trebuhu imajo tople tace. Škržati oponašajo Mozarta.
Groza, glej, črvi, bramorji, kače ... Po tleh vse go-mazi. Strašna tesnoba me požene v travo, urin brizga v rdeči, zeleni, črni barvi naenkrat... Ja, hudiča ... To so gobe, na, to so gobe ...
Pene mi hočejo iz ust, slina se razkraja v rjave čipke ... Sesedem se na kolena, tulim v gluho savano. Ne vem, zakaj, ne vem, kdo sem, ne vem, kam grem, ničesar več ne vem. Vem samo, da bo nekaj grozno narobe. ------1
- Povej, si pobegnil?
— Nne     ni. • • sem.
_ Ne jecljaj' Govori kot človek! Sicer te mahnem z bičem Pomenljivo je zamahnil z jezdnim bičem.
Klemenu je stopila kri v glavo. Neverjetne žalitve, ki jih je prenaaafa
svoii poti do sem in sedaj še grožnja z bičem, vse to je bilo preko-4 Zardel ie kakor mak in razširil oči. Pnhuljeno je mignil z levico, h šinil z desnico, da bi možu iztrgal bič. Bil je uren, kakor strela,
PrePMožak ki je videl iskre v njegovih očeh, je z elegantnim umaknil roko. Klemenova desnica je šinila v prazno Mož je še x nim gibom vtaknil bič za pas, nato pa je pograbil Klemena za i* roko mu jo bliskovito zvil, se obrnil ter ga zalučal preko hrbta. KlemS* besnel V zraku se je kakor mačka preobrnil ter se ujel na noge. Padel * prav pred konja. Na drugi strani konja je zagledal nožnico oroija. ki n r imel mož nedvomno pripetega k sedlu
Leže se je bliskovito prevalil pod konjem, skočil na noge zgrabil rocii meča in ga izvlekel. D u i
- Dovolj! Neznanec je zavpil. Dosti je. Pokazal si, da nisi navader pastirček. Zdaj pa mir! Pomeniva se.
Deklica je pozvončkljala iz vsega srca.
- Povej mi, kdo si?
- Ne povem! Pa ti povej! Tudi sam se še nisi predstavil.
- Fant, ne prenapenjaj loka. Utegnilo bi se ti resnično kaj čudnep pripetiti Če ne bi bil otrok bi bil zdajle že na drugem svetu. Otrok »j« ne bom ubijal. Jaz sem vitez Celeč in sedaj stojiš na moji zemlji in v rab držiš moj meč. To je več, kar je dosegel kdorkoli.
- Klemenu so roke omahnile. Osramotil se je ponovno. Napadal svojega viteza. Sedaj ga nedvomno požene. Sramotno se bo moral vn domov. Vsi se mu bodo posmehovali. Oblile so ga solze od besa innutf*
r^nJCelec je pristopil in mu previdno odvzel orožje. Ogledoval si je fo« Narahlo se mu je rignilo. Na tešče je namreč popil celo bariglo piva Deklica je zlezla s konja, pristopila k Klemenu in ga objela _ Nikar ne joči. Moj oče se bo potegnil zate. Lahko ostanespri«*
Mi rabimo pastirje. Kajne očka?
T^ojedalo Klemenu moči. Divje se ji je iztrgal in zakričal. - Jaz nisem pastir! Jaz sem Klemen Gal, plemič! P0 vitezu Celcu za oprodo!
Celeč ga je najprej začudeno opazoval, nato pa se je pričel nave>p* krohotati. Tako se je režal, kakor psoglavec, da se mu je skoraj xalrt^ Naravnost dušil se je, s
Ko ga je minil smeh si je razigrano obrisal oči, pristopil k Klemea« se mu zazrl v oči.
_ Zdelo Se mi je, da je tako modrih oči le malo na svetu Res si Poznal sem Sebastijana, naj mu bo zemlja lahka, prav taksen oodri imel. Ohoho. Ravbar te je nadvse priporočil. Bodi dobrodošel Nn» mislil, da boš prišel takole reven naokrog. Vedno se mi je zdelo daGtk ne primanjkuje denarja.
Objel ga je okrog ramen in vzdignil v zrak. Zdi se mi, da si imeli** nosti na poti. No boš že povedal. Dovolj časa imava. Tole na ie mnkV Vesna ji je ime. Pravzaprav je najdenka, ampak jaz jo imam za7£T ona je moja. To je gospodarica pri meni. Dokler bova doma se hov«IS uklanjati njeni volji. Dragi fant, je že tako na svetu Pri »»i?S pomaga nobena sila.
Klemen se je priklonil deklici in jo postrani pogledal Ni imol ga namena uklanjati se ženskirriTnuham. Ni zato odšel od doma
Vitez Celeč pa ga je brez dvoma očaral. Ko je stopil proti ootnW i se opral, je nehote posnemal njegove elegantne korake, ki pa m haS? irno prežeči, kakor da se sprehaja velika roparska mačka
marn<
sar vei uc »w-----
Nor sem! Bolj kot I»navadi. malomarno drugi fant surovega videza. Ta vtakne ^.^ ^ a vto.
Cakti
zataknjeno za pas
tt&K?^?5755^ avt°
»Kai si kadil?« Klofuta prileti kot bomba.
Udarili so me. Mene! Ne, to mora biti vse skupaj en sam privid. Preklete gobe. Nikdar več. Tole ni res, potruditi se moram in biti vljuden. Kaj vem, kdo so tile.
»Kadiš marihuano?«
V trebuhu se mi razleze bolečina, vidim roko, ki se mi zopet bliža, čutim, da padam, vidim noge, ki me brcajo, in alarmni sistemi z vseh koncev telesa mi sporočajo, da je nekaj narobe. Možgani se napenjajo... Ničesar ne razumem!
Ulije se dež. V lužo lete knjige, filmi, dokumenti. Mož v brazilskih kavbojkah prevrne motor v blato.
Klemen in Celeč sta vse poletje bivala na Celčevem ^ dejal, da si je vzel zasluženi dopust. V resnici pa ie neknS-se je videlo po tem, kako se venomer nemirno o7i£ gt P1?**1"«* obzorju. Nedvomno ga je mikalo, da bi odšel na not Wl^z1 trdil je da je to pravo poletje v desetih letih, ki ea Dreživlf.l . k<*' Tudi Klemen je hlepel po potovanjih, pralnih h k*k?r"9 igrah, o katerih mu je tako razburljivo pripovedoval Cel       nh in
Celeč, ki je bil poznan kot nezmeren pijanec in li„k doma na vso moč zadržal. Vsi so se čudili temu in urihir 1,160 ŽewlL* tega neverjetnega početja. B  a11- ° Pravem'
Menda se je tudi Celeč čudil sam sebi. Zato ie v*a k izbruhnil v strašnem besu, ki je bil njegova posebnost in ne<*,''
To se je pripetilo v prepiru s trgovci, ki niso hot^r   i * ■ • zaščite in si zagotoviti varnost na njegovi zemlji To i Ki P na. Zastražena z vojaškim spremstvom, ki je bilo dovoli £"V*1* J* . počutili varne. Celeč jih je zaustavil s šestimi možmi rml II!" še Klemena. ' P°,e8 sebe pa;
BRANKO BABIC
NA KOZARI
Opravičevali so se mi, naj jim ne zamerim, če se smejejo, saj me radi poslušajo in da me sploh imajo radi. Razlog za smeh pa je bil v tem, da sem si jaz domišljal, da odlično   obvladam srhohrvatsko. kar pa ni bilo tako. Določene izraze in izgovor sem po svoje prikrojil, tako da so se ljudje ob tem zabavali. Njihov smeh pa je bil dobrodušen, brez zlobe in zafrkavanja. Navadili so se name in jaz nanje  in  kadar  sem   zopet kaj takšnega   zinil,   smo   se skupaj smejali. Moja jezikovna folklora je tako   postala   splošno   znana in privlačna: »Pojdimo poslušat, govoril bo Slovenac!« je šel glas po vaseh. Tako so me krstili za Slovenca, ime, ki ga še danes uporabljajo v občevanju z menoj tovariši in  znanci iz tistih časov.
V srbskih vaseh na osvobojenem ozemlju so kljub vojni ljudje slavili vsakoletni družinski praznik, krstno slavo. Povsod so nas vabili, naj se udeležimo njihovega slavja. Ce sem le utegnil in če je položaj dovoljeval, sem se vabilu odzval in tako prisostvoval številnim slavam po vsem Podkozarju. V mirnem času so slavo praznovali celo po
nekaj dni in tedaj jedi ter pijače ni zmanjkalo. V vojnem času ni bilo ne hrane ne časa toliko kot običajno, zato pa je bila slava še bolj skrbno pripravljena in bolj prisrčna. Ker smo bili sredi vojne vihre, se je pogovor, ki je stekel med nami. vrtel okrog takratnih vojnih dogodkov  in  vsakodnevnih vpra-' šanj.  Revolucija, kolikor je bila strašna, je rojevala nova spoznanja, odpirala nova obzorja in naše vizije  o  jutrišnjih  dneh  so bile bujne   in   brezmejne.   Ljudje so namreč bili neposredni udeleženci takratnih burnih dogajanj, ki so nrelamljala čas, rušila stare družbene pregrade ter usmerjala korak v našo novo. lepšo in srečnejšo nacionalno zgodovino in zato so bili ti ljudje zavzeti, da se staro ne povrne.
Na teh praznovanjih sem imel priložnost pobliže spoznati mnogo " ljudi, se seznaniti /. njihovimi običaji in navadami, spoznaval sem njihov duhovni svet, ki se je silovito sproščal in osvobajal raznih usedlin in spon preteklosti. Koliko domišljije, hrepenenja in hotenja po lepšem in svobodnejšem svetu  je  bilo   v   teh preprostih
ljudeh, ki so v revolucionarnem zagonu naenkrat postali subjekt svoje prihodnosti! Med njimi so se pojavili sijajni ljudski trubuni, organizatorji vstaje in graditelji nove ljudske oblasti. Koliko čudovite ustvarjalne moči. iniaci-tive in zagnanosti je bilo v njih! Na teh srečanjih sem vedno užival in se hkrati potrjeval na svoji revolucionarni poti. ki sem jo v življenju izbral.
Ne spominjam se, da bi. v partizanih kdaj nosil nahrbtnik, kvečjemu sem. imel odejo, in še to le včasih, na začetku. V glavnem sem imel torbico preko ramen in v njej vse,   kar   sem   sproti potreboval (brivske potrebščine, milo, če ga je v bilo, brisačo in drugo). V Bosanski krajinj smo ves čas obvladovali obširna osvobojena ozemlja in zato smo večinoma lahko spali pod streho. Na Kozari smo v gozdu pripravili barake — brunarice in v njih   prenočevali.   Tako   sem se, vedno gibal dokaj neobremenjen. Razen orožja nisem skoraj ničesar nosil s seboj, tudi dvojnega |>erila nisem imel. Po vaseh Podkozarja smo namreč poznali ljudi in oni nas in kadar srni prišli v vas. smo se pri tej.ali oni hiši najprej skopali in nato menjali perilo. To se je dogajalo enkrat na teden ali na štirinajst dni, kot je pač naneslo. Spominjani se smešnega dogodka, ko sem v neki taki gostoljubni hiši menjaval umazano perilo za čisto, dobil   ženske  spodnje  hlače, ker moških enostavno niso imeli. Sproščeno smo se nasmejali in bilo je
raznih dovtipov; vendar druge rešitve ni bilo. Tako sem jih nosil do naslednje menjave.
Po osvobojenem ozemlju smo na široko pojasnjevali politiko komunistične  partije kot  vodilne sile osvobodilnega boja in ustanavljali nove   partijske „ organizacije in SKOJ. Na samem začetku vstaje je bilo v Podkozarju samo šest vaških organizacij K P. v maju 1942 pa že 65. šestnajst občinskih komitejev in štirje okrajni. Podobno je bilo tudi s SKOJ. Ljudje so odprto sprejemali našo politiko, pri čemer so revolucionarne in uporniške tradicije prebivalstva  veliko prispe- ' vale k hitremu osveščanju l>udi.. Zelo pozitivno je bilo dejstvo, da so v vodstvu upora na Kozari že od samega začetka delovali pripadniki vseh nacionalnosti Bosne in Hercegovine, kakor tudi iz drugih krajev Jugoslavije. Meni so, na primer, čeprav sem bil Slovenec, zaupal odgovorno    funkcijo sekretarja okrožnega  komiteja  KPJ. Vladimiru    Nemetu-Bracu. študentu iz Zagreba, pa dolžnosti sekretarja okrožnega       komiteja SKOJ. Braco je bil med kozarsko mladino zelo priljubljen. Prvi komandant odreda je bil že znani dr. Mladen Stojanovic   iz  Prijedora   — Srb. simbol upora na Kozari. V vodstvu odreda so še bili Josip Mažar-Šoša. Hrvat,   namestnik komandanta. Ratko   Vujović-Coče. Črnogorec in španski borec, prvi politkomisai. Osman   Karabegović. Musliman, eden  prvih  organizatorjev upora na Kozari, dalje Obrad Stišovič-
Srb iz Srbije, tudi španski b* po smrti dr. Mladena Stojaafl»s komandant odreda. B*t° Siljegović-Srb. Knettfofc kasnejši politkomisar od# in še številni drugi člani okrolsjp komiteja ter štaba odreda ? so legendarna imena Komen njih so ljudje prepevali p* in jih slavili.
Podobna sestava kadrov: je U* tudi v srednjem in nižjmvajrfr Vse to in naša neugnana dejavnost    med    množicami ^ ustvarila i?. Kozare mogofiK'Č tizansko   trdnjavo, kjer ni osipa, depresije in kriznih in kjer se četništvo nikakor, a** j trenutek, ni moglo uveljaviti rodnoosvobodilno  gibanje K *. prestano raslo in se krepilo. Ur hudim bojem in velikim 1^ prebivalstva   in   zato je K«*f: sovražnik  neprestano napada * • jo skušal uničiti.
Na  osvobojenem ozemlju * namesto stare oblasti najp^t v vsaki vasi postavljali zaupnike, w so  bili   podrejeni štabu sdk«** Njihova    prva   naloga je W», oskrbovati vojsko s hrano in *m gimi   potrebščinami.   Šele nvt koncu 1941 je prišlo do imenovan vaških odborov, v katerih je bik« < 5 do H ljudi, ki so reševali vse n loge v zvezi s preskrbo vojake reševali   sprotne^ zadeve pni valstva,  pomagali Žrtvam vojn*, razmeščali ljudi, katerim ie stražnik   požgal   domove. atitefcJ za obrambo vasi pred avvMtoaVj vimi   vdori itd.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
7.
7» lepo in prav, če Domete vsak pred svojim pragom, toda, dragi Senčuriani mm tok »prage Šenčurja? - Foto: D. Dolenc »'J<*ni,
Ni jim v čast
J* »mana krajevne skupnosti kahr aapi as li, <U M radi, da bi * Šenčur is Sredin j« vas cista, ■ pnMralei ne bi odmetavali •dkov po tleh, ten već v kose, bi vsi skrbeli za urejeno s*. Prav so iaaeli. Le bolj narav-
** H ** Ukko r«Ui' da bi oči-dB foameek na aproti s pome-ab aeslih talcev tam na koncu kaearja, kjer adlaj nastaja tso središče. Za spomenik I si suaaaao nobenih pripomb, m je urejen in oskrbovan. Omd Osnovne sole Janka in haks Mlakarja so se aamo-•rtrao dogovorili in sprejeli •sns, da bodo skrbeli zanj. Tam, ametiače v gondičku nasad asosaenlka! Tisto pa niko-▼ osaeanjn ni v čsit, ampak m struni todi spomenik. Name-k ■ M hU to eden najlepših stiskov v Benenrjaa, mali park, mar bi lahko bodrili posedat v san starejši, mamice s otroki.
Posebno ie ada j, ko bo zraven tolikšno športno igrišče.
Pravzaprav se Senčurjani te dolgo  lotevajo  tega gozdička. Celo ime ze imajo za ta park — Park talcev. Ze druga letna konferenca OO ZZB NOV letošnjo pomlad je zahtevala, da se postavi vsaj tabla z napisom, da je tu prepovedano odlaganje smeti, pa table ni in ni. Le smeti je vsak dan več. Za vsakega senčurske-ga obrtnika posebej bi lahko pokazali,   katere   smeti oziroma kateri odpadki so njegovi. Prav tako za droge. Zato očiščenje tega gozdička prav gotovo ni stvar samo Turističnega društva Šenčur ali pa komunalne komisije pri svetu krajevne skupnosti, temveč prav vseh krajanov.
Upajmo, da bo tale zapis v Glasa spodbodel sicer zelo delavne in prizadevne Senčurjane in da bo prva očiščevalna akcija v kraju segla tudi do tega kamna __ah—
spotike
D. Dolenc
Roku Šenku v spomin
V ponedeljek, 18. maja smo se za vedno poslovili od 7*-ietnega Jeserjana Boka Seska, znanega gozdarja, borca v narodnoosvobodilni vojni in cenjenega pro-svetnok al turnega delavca. Ljudem ie bil znan predvsem kot posedal k in ustanovitelj znane jezerske mladinske folklorne ■kamine, katere najmlajši člani so njegovo krsto zasadi z gorenjskimi nageljni. Težko nam je bilo ob spoznanju, da na i Bok nikoli več ne bo izvabljal iz svojega instrumenta razigranih vit, ob katerih se je raznežilo prav vsako srce. Potem, ko mu zdravje ni več dopuščalo, da bi se aktivno ukvarjal z glasbo, je svoje bogato znanje nesebično prenašal na svoje učence, saj skorajda ni bilo glasbila, ki ga Bok ne bi obvla-
Boka bomo pogrešali tudi kot duhovitega in segavega sogovornika, vedno pripravljenega na salo in smeh. Predvsem je ljubil in cenil nato zemljo in zavzeto opazoval dogajanja v naravi. Vedno je imel pripravljeno tolakilno besedo za sočloveka, kateremu je z nasvetom in dejanjem priskočil na pomoč. Kot je poudaril govornik ob grobu, bomo Boka močno pogrešali pri kulturnoprosvetnem   delu, kjer
E\ najdemo ie pri samih začet-h kulturnega udejstvovanja. Nenadomestljiv bo tudi na različnih praznovanjih s svojo originalno partizansko harmoniko ter pri organizaciji in vodenju otroške folklorne skupine, ki je bil predan z vsem svojim žarom.
Vedno, kadar umre viharnih visoko v gorah, pravimo, da izgubi življenje bitko. Tak viharnih je bil tudi nai Bok in s tako oporoko se je tudi poslovil od nas.
Ana Bizjak
Borci na izletu
Čirče — Krajevna organizacija Zveze borcev iz Čirč je organizirala v počastitev letošnji' na Pohorje. Izleta
Črtomir Zoreč
POGOVORI O TRŽIČU,
NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH
SaČPoho V ^Jih' JubilejeVTzlei
članov ori« l2let* 86 Je udeležilo 30 cianov organizacije, ki »
;*T<~*r*   ^ J^4^^^£fS&i «a^
.JE V RAZCVETU - Po travnikih jeseniškega in plavškega i nad Jesenicami in Javornikom so se bele narcise ie razcvetele. \* poljane nudijo čudovit pogled na gorsko pokrajino pod Golico in Umom ... - Foto: D. Sedej
.. so z avtobusom krenili prek Trojan, Celja in Oplotnice na Osankarico na Pohorje. Predstavniki tamkajšnje organizacije so Kranjčane seznanili s potekom borbe Pohorskega bataljona. Eden od izletnikov je v muzeju našel fotografijo svojega brata, ki je padel na Pohorju. Med povratkom so izletniki spoznali še druge zanimivosti krajev, skozi katere so se vozili in se zvečer zadovoljni vrnili v Kranj.
I.P.
(1. zapis)
V svoj načrt (sodobniki bi raje rekli »projekt«) pisati o gorenjskih krajih in ljudeh, vključujem to pot tržiško območje. To se pravi, poleg Tržiča še vasi, zaselke, gore, doline in vodovja, ki sodijo danes v meje tržiške občine. Seveda bom tudi o tržiških krajih, . o podobi pokrajine, o njeni preteklosti pa tudi o velemožeh, ki so bili tu rojeni ali sb le dalj časa v Tržiču živeli, le preprosto pokramljal. Zato ti zapisi ne bodo mogli, niti ne bi hoteli biti kaka učena, resna, strokovna pisanja. To bodo slejkoprej zgolj kramljanja!
Pa še ta ne bodo namenjena le Tržičanom, ki pač o svoji deželici že gotovo dosti vedo, namenjeni pa bodo ti zapisi bolj onim bralcem, ki bi hoteli kaj natančneje spoznati ta prelep gorenjski svet pod visokim Ljubeljem.
Seveda pa ne bo nič narobe, če me bodo Tržičani kdaj popravili, kadar bo spodrsljaj le prehud, brž bom uredil, da bo potem prav zapisano.
Sicer pa sem pisanje o krajih tržiške občine vse doslej nekako odlagal (prej sem se lotil Radovljice, Bohinja, Doline, Jesenic, Kamnika, Mengša, Domžal in Moravske doline), najbrž tudi zato, ker sem za Tržičane tolikokrat slišal, da so sicer hudomušni ljudje, a tudi prav občutljivi in natančni. Ker pa čutim, da v Tržiču le nisem popoln tujec, da imam med domačini dosti prijateljev in znancev, se vendarle lotevam tega pisanja.
Sicer z določeno trpkostjo, ker ni dosti manjkalo, da bi končal »leta svojega popotovanja« v ljubeljskem uničevalnem taborišču. Pa tudi z dolžno hvaležnosto takratnim prebivalcem hiš ob cesti od Tržiča navzgor, ki so malemu konvoju jetnikov radevolje in pogumno pomagali s hrano in drugim. Bilo je to na pomlad (sredi marca) leta 1945, ko so nas gnali na delo k predoru ljubljanski domobranski policisti. Najbrž se starejši Tržičani še spominjajo tega dogodka? No, o tej, k sreči le kratkotrajni epizodi, ki še ni bila opisana (vsaj meni to ni znano), bo v teh zapisih tudi stekla beseda. Ljubo mi bo, če se bo kak očividec, domačin spomnil na ta dogodek in se oglasil na moj naslov v uredništvu Glasa.
V mislih imam pesnike in pisatelje Damascena Deva (1782-1786) Ignaca Holzaplfla (1799-1868), Petra Hitzingerja (1812-1867), Prešernovega prijatelja in zdravnika Tomaža Pirca, umrlega v Tržiču leta 1880, ljudskega pevca Vojteha Kumika (1826-1886) pa tudi še nekatere druge.
ZA ZAČETEK - IME!
iržič, kje je izvor krajevnega imena ?
Tj
M. Seveda je danes vse jasno: majhen trg je pač tržič; tudi v stari in novi nemščini: Navmarckhtl včasih, Neumarktl pozneje. Toda to je že Novi Tržič. Kaj pa stari tržič ali Tržič! Leta pa se je v latinščini imenoval Oppidum novom, kar pomeni novo tržišče. A prej, pred »novim«, kaj je bilo prej? Forum Lubelinum, t.j. ljubeljsko tržišče. To pa je stalo više, nad današnjim Tržičem, nekako tam, kjer je situiran današnji Lajb v Podljubelju. No, o tem »prvem« Tržiču bo še priložnost za kramljanje o njegovi »selitvi« v dolino.
Sicer pa krajevno ime Tržič ni tako redko na Slovenskem. Najimenitnejši soimenjak je pač laški Mori falzone, t.j. Tržič ob morju, nekoč očitno slovensko naselje, če ne pa vsaj kraj, kjer so naši predniki trgovali (menjavali svoje pridelke za laške izdelke).
Pri Kočevju (kakih 21 km oddaljen) je tudi Tržič. Majhen kraj, majhen soimenjak ... Pri* Ptuju, blizu Vidma, ie Tržeč, precej velika vas s 300 prebivalci. Domačini pravijo, da so Tržovčani. Potem imamo Še dvoje Tržišč (pri Sevnici ob Savi in pri Šmarjah na Kozjanskem). Na Koroškem imajo Trg (Feldkirchen). Sicer pa so celo Trst nekateri izvajali iz Tergeste, t.j. slovenski terg ali trg. No sedaj pa smo skoraj zašli v teme neznane preteklosti... V brezpotja negotovega ugibanja ...
Ri
_ — Podrt most ob jezeru in kupi smeti za cesto in na njej prav * If*K> niso nikakršna turistična privlačnost Bobovha. Tudi okolica r Isd Jezer je prej zanemarjeno smetišče kot kraj za oddih, saj spre-mkfUK $koraj na vsakem koraku naleti na kose polivinila, konzerve in Ivkte steklenice. — Foto: B. Malovrh
Umrl
najstarejši Naklanec
V ponedeljek, 25. maja so v Naklem pokopali Franca Po-klakarja, Bobovčevega a ta iz Naklega. Učakal je ti let in bil tako najstarejši Naklanec.
Rodil se je v Žeja h na Gorenjskem  v  številni družini. Zato je Franc že zelo mlad odšel s trebuhom za kruhom. Zdel je v Ameriko. Ko si je nabral s svojo pridnostjo dovolj prihrankov, se je vrnil spet v rodne Žeje in se kmalu nato oženil z Bobovčevo Micko. Imela sta številno družino, v zakonu pa sta vladala razumevanje in sloga. Letos bi, če ju ne bi prehitela smrt, praznovala M-letnico poroke. Bo-bovčev   a ta je  bil vseskozi trdnega   zdravja,  prav tako kot njegova mati in tudi za drage sorodnike je znano, da so   učakali   visoko starost. Robovčev a ta je komaj 11 dni pred   svojo   smrtjo pokopal ženo, izguba zakonske družice ga je zelo potrla, le za nekaj dni jo je preživel. Prebivalci Naklega   so   se   v velikem številu poslovili  od svojega najstarejšega krajana.
Saša Pretnar
NACBT PISANJA TEH ZAPISOV
es je bilo o Tržiču in njegovi preteklosti že dosti napisane .ga. Tu je Valvasor s svojo Slavo, tu je župnik Kragl, pa Ivan Mohorič, Jože in Slava Rakovec, Cene Avguštin pa še cela vrsta avtorjev, ki so pisali o Tržiču. Seveda se bom moral kot virov
Eosluževati njihovih dognanj kadar om pisal o zgodovini, ko pa bo šlo za pokrajino in ljudi — bom skušal stati na lastnih nogah, pri svojih impresijah (vtisih), pri svojih doživetjih in spominih.
Vsekakor ne bom smel pozabiti tržiških velmož, ki jih suhoparna zgodovina (ta raje govori o tujerodnih gospodarjih gradov, kot o domačih ljudeh, ki so se tako ali drugače povzpeli iz povprečja) skoraj dosledno le bežno omenja.
LJUB - LJUBELJ
u pa smo že na trdnejših tleh: saj je oznaka »ljub« naša slovenska beseda, Ljubelj — Ljubljana, kako blizu sta si ti imeni' Pa četudi so Latinci in Nemci Ljubelj po svoje imenovali; a ne čisto po svoje, saj je osnova slejkoprej ostala, leta 1169 perg Loibl, leta 1239 in monte Leuvel, leta 1251 per monte« Lovvel, leta 1254 infra montem Leybel, leta 1262 in monte Livbel, leta 1268 in monte Livbel in leta 1279 a pod Lenbel.
In tako je tudi danes, kljub nedavni divji germanizaciji slovenskih krajevnih imen: naš Ljubelj (prelaz) imenujejo tudi Nemci le Loibelpass, raztreseni naselbini onstran meje v Brodeh pravijo Loibl ta I, soimenjaka našega Podljubelja imenujejo pač le Unterloibl (nad Bo rovi jami). Kar iznenada smo spet pri imenu, ki vzbuja srh, če pomislimo na leto 1942, ko so v Podljubelju na naši strani naselili v zasilne barake blizu 1200 jetnikov iz koncentracijskega taborišča Mauthaussen, da bi gradili predor pod Ljubeljem.
Tudi o tem bo še morala steči beseda v teh zapisih. Saj napis na spomeniku   (J'accuse!)   kar kriči: Obtožujem! J'accuse!
»Okrašeni« bregovi — Sprehajalca čaka na bregovih Tržiške Bistrice vse polno presenečenj. Avtomobilske karoserije, hladilniki, štedilniki in najrazličnejša embalaža se bohotijo na vsakem koraku. Pa tudi takšnih prizorov ne manjka. Človek bi dejal, da so rečne vile imele piknik, pa so si na ta način ohladile vročo kri. — Foto: B. Malovrh
Stara cesta čez Ljubelj po risbi iz srede 19. stoletja.
O LAS 8.STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 2 JUHUA1M1
Ob vrnitvi naše alpinistične odprave
Vrnila se je naša himalajska odprava, ki je žal neuspešno naskako-vala 8611 m visok vrh Lhotseja.
Kaj je povzročilo, da naši fantje niso dosegli vrha lahko, le domnevamo,* verjetno pa so bili to orkanski vetrovi, ki so s prihodom monsu-ma začeli vladati na skrajno težkem, grebenu, po katerem je potekala načrtovana smer naše odprave, prav gotovo pa tudi vsakodnevne snežne padavine. Vse to so le domneve, ki pa bodo verjetno kmalu pojasnjene. Odprava se je vrnila. Zanimivo je, da se je alpinistov, kaže, vreme usmililo šele na koncu in jim omogočilo vsaj povratek z avionom od Lukle do Kathmanduja.
Odprava se vrača sicer brez osvojenega končnega cilja, zato pa je razkrila skrivnost najvišje stene v Himalaji. Kako naj to ocenimo?
Avtoritete na področju alpinizma in himalajizma smatrajo to steno za eno najtežjih, če ne celo najtežjo na svetu. Naša odprava je razbila mit o njeni nepremagljivosti. Verjetno je le vreme preprečilo tisto zadnje dejanje, ki na zunaj loči uspešno odpravo od neuspešne. V marsičem so se ponovile razmere ob prvem poizkusu v J steni Makaluja, z razliko, da so se tam vremenskim neprilikam pridružile še težave zaradi velikega osipa obolelih alpinistov. Kljub skopim poročilom radioamaterjev v zadnjih dneh naskakovanja imamo vtis, da na Lhotseju teh problemov ni bilo, oziroma so bili izraženi v manjši meri, zato pa je močno poslabšanje vremena onemogočilo vršne naveze. Tudi zadnji, lahko rečemo, že skoraj obupni poizkus, da bi rešili vsaj problem stene, se je končal le nekaj metrov pod grebenom, ki zaključuje steno. Alpinista so ustavile nepremagljive opasti.
Pri Makaluju smo imeli srečo. Zavrnil ie kar dve odpravi, ki sta sledili naši in tako so vrh in »slavo« pobrali naši fantje, ki so s tem posegli tudi v vrh svetovnega alpinizma. Kako bo z Lhotsejem? Stena sama je doživela že precej obiskov. Nobeden od njih ni bil niti približno tako uspešen kot naš, ki je dejansko rešil njen problem. Kdo bo preko naše smeri dosegel vrh,se ne ve, kdaj bi naši lahko ponovno poizkusili, prav tako še ne vemo. Vsekakor bo imel vsak, ki nam bo sledil,veliko, veliko lažjo pot in vedimo, da bo v primeru uspeha pobral vso smetano. Zal je v himalajizmu vedno tako. Le kdo pri velikih alpinističnih narodih Še ve, da je bil »neki Jugoslovan« Zoran Bešlin 50 metrov pod vrhom Makaluja in je moral tu odnehati borih 50 metrov pred vstopom med junake himalajskih vrhov. Le kdo pozna njegov povratek v dolino in življenje?
Odprava se je vrnila. Dosegla je ogromno. Praktično je preplezala steno Lhotseja, ki je s svojimi 3500 metri visinske razlike najvišja na svetu, s svojo absolutno višino in s skrajnimi težavami na višini preko 8200 m pa prav gotovo najtežja na svetu. Člani te odprave so zmagovalci, čeprav bo slavo morda žel nekdo drug. Se nekaj je važno: v domovino so se vrnili vsi!
i Matjaž Dolenc
Vaterpolo
Sesti zaporedni poraz triglava
ea&JftJftJMk *3 *>*xen, gledalcev vt?'(ZaJSb)a * (HerCeg No*>' Ivko-
ninaj "oeaa, Uojkov, Ban ovac 3,
g*?J* v *>ug1 nadoknadili zamu-
ja *! EkY.y* E§3 vaterpolske
v tal EeSIL^ft1 M»'IW"ftV Domačinom v taj četrtini, kije bila zanj« uaodBa, ni 41o
v nedeljo pohod na poljano
KOKRICA - V sekciji za rekreacijo, eni od sedmih, ki ae povezujejo v športno društvo Kokri ca, »o pred petimi leti prvi« pripravili mnortiči pohod na 1407 metrov visoko Veliko Poljano. Odziv je bil presenetljiv: na pohodu je bilo več kot štiristo ljudi, ki so teleti, naj prireditev postane tradicionalna. Tako je tudi bilo. Is leta v leto je pridobivala ve* ljubiteljev narave. Lani jih je kjub slabemu vremenu prišlo te precej ćez tisoč.
Peti množični pohod krajanov Kokrice in Trstenika, ki jim je v prvi vrati namenjen, in številnih drugih obiskovalcev gora * Gorenjske, bo v nedeljo, 7. junija! Pot je primerna aa vae udeletence, tudi nekoliko starejše. Začela ae bo v slikovitem Trsteni-ku, kamor bo mogoče priti s kolesi, lastnimi avtomobili ali avtobusi - izredna bosta ob 6.30 in 7.M odpeljeta s Planine in počakata na vaaki lokalni postaji - prvi del poti pa bo pohodnike vodil po senčni gozdni poti mimo vasi Povije do senoteti. Z nje je mogoče kreniti v dve smeri; leva pot je nekoliko strmejsa, desna pa zaradi zlotno-
r?i",,0alov Primerna za nekoliko šibkejše planince.
Cilj pohoda - med potjo so organizatorji pripravili dve okrepčevalnici - je pastirska planina Velika Poljana, ki iiri svoje pašnike v sedlu med Tolstim vrhom in Storilcem. 8 Trstenika je do nje dve uri planinske hoje, kar morda nekaterim ne bo dovolj za nedeljsko dopoldne. Zato svetujemo, da nadaljujejo pot na S torti* ter
Rrek Kališča v Preddvor, na Tolsti vrh čez .ritko goro v Trtic, na Malo Poljano, v vas Gozd in do Golnika, v dom pod Storticem, akord Lom v Trti*, ali na Kslišče, Po-to" ha goro, Jakob do Preddvora.
Pohod je, rasen rekreaciji in sprostitvi, ne snenjen tudi vzgoji ljudi, zlasti mladih, d.- bodo znali ceniti lepote gosdov. Kokri-ti I so namreč zaceli akupaj s strokovnjaki u Gozdnega gospodarstva pot na Veliko P :no urejati, jo popestriti z oznakami g* 'nih, botaničnih in drugih naravnih pr jnosU.Uredili so studencek ob stezi in p« *vili zasilno drvarsko bivališče z og-nj em, njihov končni cilj pa je nastanek mi    9 gozdne učne poti.
' JMtenci bodo na Veliki Poljani prejeli n :-ln letošnjega pohoda, tisti, ki bodo ns se. ie petič, teh je okrog 1*0, pa se post •> značke. Pohod bo potekal pod ge-aV m Izbrali smo Titovo pot in sodi v okvir a tcije meseca gosdov in varstva narave. Ž« prihodnje leto bo vključen tudi v republiško akcijo Iščemo najboljšo krajevno skupnost v rekreaciji.
H.Jelovcan
Preveč so grešili, da bi lahko rezultatoko nadoknadili zamujeno. Gostje so namreč v tej četrtini dali kar pet zadetkov, Triglava-ni pa le enega. Pokazalo se je kasneje, ds bi Trigiavani z bolj organizirano igro v napadu in v obrambi lahko celo zmagali.
Vendar jim to ni uspelo. Svoj delež k temu te šestemu zaporednemu porazu sta svoje dodala še tokrat res slaba sodnika. Oškodovala sta bolj domačine kot goste.
peti poraz
KRANJ - I. ZVL Triglav : POSK-Brodo-merkur 8:13 (2:4, 2:2, 1:4, 3:3), letni bazen, gledalcev 500, sodnika Drobnjak (Beograd), Vukovi* (Herceg Novi).
Triglav: Plavc, Jerman, Vukanac, Ćalič, Svarc, Starina, Strgar, Krašovec, Malava-šič, Balderman, Wagner, Vidic.
POSK: Brati*, Tuši*. Polič, Trumbič, Gabrilo, Bebi*, Milardović, Karlotto, 8u-šek, Tudor, Sisgorca.
Strelci za Triglav: Malavašič 2, Vukanac, Calič, Svarc, Starina, Strgar, Balderman po 1; za POSK: Bebi* 4, Losi* 2, Sušek 2, Gabrilo, Milardovič, Karlotto, Sisgorca pol.
4-m - Triglav 2 (•), POSK 0.
Domačini so dobro začeli in povedi i. Toda Salitčani so kaj kmalu urednili vrste in začeli dajati gole. Po uvodni četrtini ae j« igra raztivela v drugi. V tej je bila igra enakovredna in hitro se je plavalo. Kvaliteta je bila na višini. V tretji četrtini ao spet začeli boljše gostje iz Splita. Domačine so prekosili v vseh pogledih igre. Čeprav ni zaigral representant Polič, pri Triglavu ni bflo Sveglja, so Splitčani kot za •tavo dajali gole. Prednost je bila iz minute v minuto nedosegljiva. V zadnji, odločilni četrtini so se Trigiavani spet zbrali in vzpostavili ravnotežje. Toda to je bilo vse premalo za prvo točko.
Jutri, v sredo, igrajo enajsto kolo. V tem kolu Kranjčani ob M. uri v letnem bazenu gostijo vaterpoliste Primorja z Reke.
-d h
Atletika
OŠ France
Prešeren
ziinagovalec
KRANJ - Pionirji <n pionirke osnovne šole France Prešeren iz Kranja so zmagovalci gorenjskega prvenstva za »Atletski pionirski pokal Slovenije« za osnovne šole za leto 1981. Poleg obeh ekipnih so osvojili tudi tri posamične zmage ter skoraj tretino (13) vseh odlicij v posamični konkurenci.
Na prvenstvu je v 14 disciplinah nastopilo 180 finalistov, predstavnikov 17-ih osnovnih šol, ki so prsvico nastopa priborili ns podlagi doseženih rezultatov ns občinskih prvenstvih. Dosežki najboljših pa obetajo kar precejšnje število finalistov z Gorenjske ns zaključnem tekmovanju APP8, ki bo jutri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju.
Najboljši rezultat tekmovanja je dosegel Drago Čulig, učenec osnovne šole Matija Valjavec iz Preddvora. 4-kilogramsko kroglo je sunil 17,44 m dale* in tako za 87 cm izboljšal najstarejši, lt let star pionirski rekord Slovenije, ki je bil od leta 1M2 last Krsnjčsns Joteta Satler ja
Žal je tudi to kvalitetno tekmovanje, ki •ta je v sodelovanju z Zborom atletskih sodnikov iz Kranja zelo dobro pripravil atletski klub Triglav, potekalo brez tekmovalcev in tekmovalk z Jeaenic, se te vrsto let ne udeležujejo osnovnošolskih atletskih tekmovanj.
REZULTATI - pionirke - 100 m: 1. Polajnar (Prešernove brig.) 13,5, 2. Celar (F. Prešeren) 13,7, 3. Stular (M. Valjavec) 13,7; 300 m: 1. Lušina (F. Prešeren) 43,2, 2. Zupan (Kokrškega odreda) 44,5, 3. Resman (H Bračiča) 45,0; 600 m: 1. Erbetnik (F. Prešeren) 1:45,2, 2. Smrtnik (M. Valjavec) 1:47,9. 3. Halher (L. Seljak) 1:40,61; daljava: i. Meglic (H. Brati*.) 455, 2. Ter-moth (H. Grajezerja) 448, 3. Gsrtner 445, 4. Sturm (obe rfd«we J"*?^? 9 * višina: 1. K veder (A T. Linhart) 143,2.-5. Lunar in Rant (obe F. Prešeren) 140; krogla: 1. Sodnik 10,04, 2. Dragan obe M. Valjavec) 10,38, 3. Legat (A. T. Linhart) S 85- 4 x 100 m: 1. Prešernove brigade od,», 2. Heroja Grajzerja 54,5, 3. Matija Valjavec 56,0, 4. F. S. Fintgar 57,0, 5. Peter Kav*.* 57,2, 8. Simon Jnko 57,7; pionirji - 100 m:
1 Polajnko (P. Kavči*) 12 4, 2 Mllkov.č (Planina) 12,4, 3. Stremfelj, (P. K»vt,*> 12 5- 300 m: 1. Botnar (M. Valjavec) 40,3. 2. Petrevci* (F. Prešeren) 40,3 3 -4 Ovse-nek (H. Bra*i*a) in Korošec (A. T-Linhart 41,2;  1000 m:  1. Megli* (H. Graj_zerja)
2 56 1   2. Novak (H. Braciča) 2:57,2, S.
Prešeren) 579, 2. Megli*i (H. B"*ic8] 1 Lotri* (F. Prešeren) 536; višina
Kavči*) 170, 2. mgMl^*r
1.
(F 558,
Hribernik (P. .------,
Rejc.(ob. F- Pre^renMOO, krog.aeko
(M. Valjavec) tfTreteren) 13,98, 3.
4a i 9 K Prešeren 4»,», •»•>*• »•
Bračiča 49,7, 2 Linhart 50,3, 4. Graj zerja 50,8.6. Planina 51.0,
F. Prešeren
P. Kavčič 50,7, 5. Heroja
EKIPNI VRSTNI RJJD «JD MONJ««: Heroja Braciča (irzic; . Matija
^riJ!*dC Slranf) 82°V Heroja Grajzerja 'i,      F S  Fintgar (Radovljica) 41, »•
vkotNI   RED* oSe<n -
Prešeren (Kranj) 158, 2.. _ rTrtič) 111, S. Peter Kavči* (Skorja WW) (TrttčJ w^ Linhart (Radovljica) 98,5, 5.
Grajzerja (Trti*) 54,6, 6. Matija (Kranj)   55,   7. Simon
109, 4 Heroja Valjavec
kranj - unirea državni moštveni prvak pri mladincih — Telovadnica OŠ Franceta Prešerna v Kranju je dva dni gostila dvanajst najboljših mladinskih namiznoteniških moštev iz Jugoslavije, ki so se borili za državni naslov. Po prikazani igri je zasluženo državni prvak moštvo Unireje iz Uzdine. To moštvo je dobilo skoraj vsa srečanja po zaslugi mladinskega in pionirskega prvaka Jugoslavije Lupulesca. Lep uspeh so dosegU Mariborčani, ki so drugi in Ljubljančani z osvojenim četrtim mestom. Mladinci Triglava so bili deseti. Izidi finalnih srečanj: Unirea : Maribor 5:4, Unirea : Indu strogradnja 5:2, Unirea : Olimpija 0:5, Maribor : Industrogradnja 2:5, Maribor : Olimpija 5:2, Industrogradnja : Olimpija 5:2. Vrstni red: 1. Unirea, 2. Maribor, 3. Industrogradnja (Zagreb) 4. Olimpija, 5. Vojvodina, 6. Lokomotiva (Vinkovci), 7. Partizan (Beograd), Kajuh (Ljubljana), 9. Jajce, 10. Triglav (Kranj), 11. Vitez (Zenica), 12. Skopje. - Foto: D. Humer
Ob tridesetletnici Partizana Kranj so člani kranjskega Partizana v telovadnici OŠ Franceta Prešerna pripravili pregled svoje dejavnosti. Pozabili niša tudi na svoje člane, ki so orali ledino Partizana. Predsednik izvršnega odbora društva Matija Juvan izroča priznanje Ivanu Lampretu. - Foto: D. Humer
Jubilej TVD Partizan Kranj
Nadaljevali bodo začeto
cicibanov skupaj a starši. Taka v*sto«j» pri Partizanu obnesla, saj veliko ada* sedaj skupaj vadi s svojimi starti, »asa« rekreacija je osnovni del dejsrse* *♦ štva. Treba jo je širiti na vas k»nr* članstva. Vsako leto paruzanovd «as" zirajo partizanski mnogoboj, Cap** test in turnir v odbojki. Vsako ha * članov kranjskega Partizana orfun** tabori v Ban jotah pri Puli. Lati Partizan Kranj v Banjolah doksjd ** datnih 50M kvadratnih me
Jenko
(Kranj) 46,5, 8. Lucij.n Seljak (Kranj) 57, i P*«in.(kr.nj) 29, 10. Janez Mencinger (Radovljica) 26, 11. Staue Žagar (Radovljica) 21,5, 12. Kokrški odred (Trti*) 17,5, 13. Stane Žagar (Kranj) 13,5, 14 F. S. Fintgar (Radovljica) 13, 15. Josip Pleme« Ijica) 12,5, 16. Prešernove brigade (Skofja Lokal 7. 17. Josip Broz Tito (Kranj), 1,5 točk" EKIPNI VRSTNI RED OBČIN -PIONIRJI: 1. Krani 358,5, 2 Trti* 185, 3. Radovljica 171,5, 4. Skofja Loka 116 točk.
I. Kavču*
J k
KRANJ — Prisrčno in slovesno je bilo v
rtok v telovadnici OS Franceta Prešerna, prikazom svoje dejavnosti so člani Partizana Kranj proslavili trideseto jubilejno obletnico marljive« športnega rekreativnega društva v občini Kranj.
Naša samoupravna socialistična d rut bena ureditev narekuje takšno tolesnovzgoj-no vlogo, ki je v skladu s spremembami od osvoboditve do danes. Na taki osnovi je Partizan leta 1976 na svojem občnem zboru sprejel smernice, ki so glavno vodilo pri usmerjanju in vzgoji mladega rodu. Marsikaj se je v društvu v teh tridesetih letih spremenilo. Število členov, ki je za vsako društvo merilo uspešnosti, je padalo in raslo. V letu 1953 je to društvo imelo dvestošestdeset clandv, leta 1966 pa le dve-Htoštirideset. Bila so obdobja, ko je mladina s pomočjo ustanoviteljev in mentorjev ohranjala društvo pri tivljenju. Tako je bilo društvo leta 1971 brez vodnikov in organizirana je bila rekreativna vadba za starejše občane in cicibane. Vzrokov za tako stanje je bilo veliko. Toda v Partizanu Kranj se niso predali. Delali so naprej in tako delo se jim je obrestovalo. Društvo ims sedaj petstoštirideset člsnov. Le-ti ne udejstvujejo v splošni telesni vzgoji, košarki, odbojki, trim vadbi in v malem nogometu. Starostne skupine zajemajo člane od treh let naprej. Letos so organizirali vadbo
__metrov aw^>-
Veliko prostovoljnega dela so tka** vili v tem taboru in tudi mnogo «dR5 vložili Pri tem jim je veliko posttPVl občina Kranj, sej jim je dodata *2 dinarjev dotacij. H vale* ni so psn*«** skupščini občine sa to posao*.
Partizan Kranj se te od samt s*** tve naprej vsako letu ubada • prah»* telovadnic. Vsako leto ao odrismiat** , skih osnovnih šol, ki jim daje n« ts|j»«b vadnice. To nesebično pomoč iz naš* vanja pri Partizanu cenijo. Po letih res uspešnega telesnokatts--slanstva bi člani Partizan Kraaj bližnji prihodnosti dobili sami v I telovadnico svojega predhodnik* ^e f*k,°,bi »»Ako obnoviH svoje mb« in dobili mesto v širokih množicah, k to določa program Partizana Slovenije
KBJttflMf p
Krasita*'
Na slovesnosti ob obletnici kegljaškega kluba Triglav iz Kran uspehe v teh letih. Priznanje je dobil tudi prvi predsednik KKJTrio£L Jurgele. — Foto: D. Humer 1 rvw,a 1
Kranjski kegljači slavili
Ob jubileju zlati kegelj s srebrnim vencem
KRANJ - V preteklem tednu je bilo živahno na kegljišču kranjakega Triglava. / Ob svoji trideseti obletnici organiziranega kegljanja v Kranju so namreč pri keglja-škem klubu Triglav pripravili vrsto zanimivih in kvalitetnih tekmovanj. Se bolj slovesno kot na kegljišču je bilo v domu JLA. Tu so se nsmre* zbrali kegtjsči in pregledali svoje uspehe in neuspehe v tridesetih letih. Ko listamo po zborniku, ki so ga izdali ob jubileju in na pobudo predsednice kluba Mojce Polak,lahko ugotovimo, daje bilo uspehov več kot neuspehov.
Kegljaški šport se je v Kranju začel razvijati in uveljavljati pomladi leta 1961. Takrat so ustanovili kegljaški klub Kranj in te na ustanovnem občnem zboru je bilo šestin sedemdeset članov. Od lastnika hotela Stara pošta so dobili kegljači Kranja tudi enostezno kegljišče. Ker kegljišče ni bilo zgrajeno po zahtevah KZ Jugoslavije, so gs adaptirali. Kmalu so se začeli kszati prvi tekmovalni uspehi. Se posebno potem, ko so jim ns pobudo Vlada Martotanca v Intexu zgradili dvostezno kegljišče. V sezoni 1951/52 je kegljaški klub Kranj prvi postal republiški prvak. Ts naslov so potem osvojili še osemnsjst-krat in tudi v letošnji sezoni niso več daleč, ds ga osvoje še dvajseti*. Msrtolan-cu, Starcu, Vladu Ambroiiču, Debeljaku, Miru Ambroiiču, Bajcu, Valentarju in Kavčiču so se prikjučili tudi mladi. V tem času so pričeli organizirano pridobivati za ta šport tudi ženske. Tudi kegljavke so kaj kmalu bile med vodilnimi v republiki in državi.
Z osnovanjem $D Triglav Kranj se je tudi kegljaški klub Kranj preimenoval v KK Triglav. V letu l9B4~se je začelo resno razmišljati o novem štiristeznem kegljišču.
Leta 1966, sa da« republike, je I derno kegljišče narod. Ob tej si Triglav dobil tudi prvo tisto Jugoslavije. S to novo pridobitev« *' začeli nizati še boljši uspehi kagta*r<T« P»y*.V *em lotu so člani srrie aa* tudi državni moštveni naslov. Ta aauaP so nato oavojUi še sedemkrat. Svoj aaH uspeh je (lansko moštvo osvejUa'M 1970, ko so bili biM v evroseka* ka« *kem1P°k*l« drugi. Pri vsshtM sip* moških in tensk so svoje uspehe teti m posamezniki. Kvaliteta kraajaka kaT čev in kegltačic je bita taka. datanM ns   reprezentanca   ni  ssngb kra I movalcev iz Triglava. Tako ima Od* det štiriindvajset nastopov m črtava i prezentanco, sedemkrat j* aa bara Ji slavijo kegljala tudi Francka lana. nastope ima Aniea Petek in dva Jasi I man Marija Zore pa je petkrat Igrah i mladinsko reprezentanco. Največ sat nov, triinštirideeet, ima pri saška Jat. Turk. Anton Česan je aavettauHiiilfcV nastopal aa barve Jugoslavije, V laso l*r-tetanc devetnajsta rat, Rajko Start km I nsjst nastopov, štirikrat je sami H Ambroiič, po dva nastopa sa taati Lajat Kordet in Ribani Prijoa. Poku rsesa ua' so kegljači Triglava v aateetaeki kasta renči, v konkurenci članov k« Masi« mi posamezniki in peri osvojili še Hfoetrdh naslovov državnik in rspukllmlk sraka
Ob svoji tridesetletnici U m izraba ari. zadevanje ter za razvoj kigjjaškeai kara, zs vzgojo vrhunskih tekmovalcev is šaa> tenih uspehov jih je KZ Jsnjesarije saga. dila z »Zlatim kegljem a arsbraia as-
2 JUNIJA 1981
9.STRAN GLA
l POD KOdl
- Na gorenjskih košarkarskih g» Sluga i. Zseela ao a« številna aja članov B je
Kakra B Hiimasgjaln Seneur,
se Godk. Kokra B
Kamric«
Plaarika Kokrico, Bekael A i sat ur. Prva kola sta po-
■ajaoUiasm laskati med ia Kakra B, Šenčurja
mi so Meavose premagale Verigo,  Blaa Žirovnico. Gamar Mojatraao in Pla-PrsssmaUJlvo   vodi Gumar .Oba lauata enako a te vilo aea nora s Plauaeeaua doma na« mlaiinri. Sencur je pre-vas, Jesenice v ajoatek Ra-^■imskt sin vila v Gorenji _ Beocur. Uvod kase, da aunanaivo amrmdi velike ise-V f km n i naj h kadetov aseul Triglav, ki je bil ©▼fjaci, ftencurjani pa so _ Vsa teksae mm niso bile — bo tekusovoje manimivo m bo amuagfovslec uvrstil v reemansko ligo. Tekmuje Kladi var je porazil Jese-, »Ueva Jesenice A in Jesenice B nato . m A. Tekmovanje ni popolno, saj ne j ab »asorljllssk«,   prav   tako pa i *Ueeak. Prav bi bilo, da bi nam igri-maH talite ekipe.
. *ANJK za pokalno • UOVANJE '
jUW - Za sodelovanje v pokalnem i aaaa uumovanju se je prijavilo ksr bab sastav iz Na ki«. Kranja, Rs-■d b^ietmj, Krone, Jesenic in Škofje S ttoekasbo na sporedu danes. Zrnate m be mat opni na republiškem en tekmovanju.
M. C ade*
ije
[ZMAGAL
- V Kmnj« je bilo gorenjsko laismrjev v streljanju. Obenem > tasti labirna sa nastop na remi. Zi
v Postojni. Zmagah • 478 krngd. Tri kroge Kram j, tret-; mie~467 krogiiksfls Loka. Med i pa so aauagSHlT Kranicsake s nI I aoanknanl lil in RaaIo»ylji-
Mk*aljto*avejsTV sni Umnik a nuh (ffkoljs Loka) in Marko Ti trije bodo sestavljali
_      _ prven-gbdrk an'bodo M i ja Strniša , fammj is Kranja ter Damjana »Skorje I
»II,
A. L.
H UGOTOVLJEN NASLOV
I - gara is Kranja si je Ae pred astvs asaudotrlln naslov clan-krsnjske občinske noejoenet-,~im pred kuseen je lamela pet
_ anajagjp Fllanarjl, si je Kokrica t cmago nad i aagotovila prvo mesto. V vedi Sava s 27 točkami Kokrico 1» in Trbojami pa Naklo n 17 točkami lf, dencurjean   IS in
. elaaov vodi Korotan s 25 risank ii i laa M, PUsaarji 1», Jfumveesn 11. Britodosn t in Mmlsallnrib so prvi Filmarj« ' sred Naklonu 1«, Šenčurjem M, riidkiaajaml t). Kokrico 5 Pionirji tekmujejo v dveh vedi Kokrica s 27 točka 22, Savo 2» in Naklon 15, - je prvo Priamskovo z 11 g. Preddvorom 2
točke.
S. Vernic
IP1VAK
sogometni rekreacijski ligi " tekmovanje. Zrna ara I je l Lestvica je naslednja:
12 8 2 2 44:20 18 12 7 1 4 2S:SS 16 12 6 3 S 22:22 15 12 7 0 5 2fe21 14 12 6 1 6 26:23 13 12 S 2 7 17:61 8 12 • 1 11 1 vodi Bled pred Boktojemin
ipreaBriUrfoau in Bohinjem Na aii teflnalna tekma sa prvs-aad Bohinjem in prvakom
P. Novak
SPOROČILI STE NAM
DRUGO MESTO ZA SANDUA JAKOPIČA - Na prvi dirki sa reptabtitko prvenstvo v kartiag«, ki je bila v ljubljanskih javnih sUsdiseik, je sodelovalo 74 tekmovalcev v neuk kategorijah. V nacionalnem razredu fg kubičnih cestbaetrov je zmešal Brkan (AMD Moste), odtieen drugi pa je bil Sandi Jakopič z AMD Bleda. V kategoriji C-2 126 ccm pa se je ns peto mesto uvrstil Vlsdo Berce, člsn AMD Bled.
M.J.
TEKMOVANJE PEKOVIH ORODJARJEV - Sindikalne organizacija TOZD Orodjarna t rti sk ©ga Peka je pripravila kegjjatko tekmovanje za ovoje elane na kegljišču v Zvircah. Med 22 nastopajočimi je bil najboljši Tone Pavaek, ki je podrl 1276 kegljev. Lojze Lausegar je bil drugi. Prane 8 tri ti h tretji, Tone Meglic četrti, Brane Ravnik peti, Marjan Valjavec sesti, Jernej Reainc sedmi, Janez Psvsek osmi, Lado Koder deveti in Herman Stepiinik deseti.
M, Jenkole
POMEMBNA ZMAGA UROŠA PIVKA -Mladi tenisači so v Portorožu tekmovali za slovenski pokal. Igrali so mladinke in mladinci do 16 in 18 let in pionirke ter pionirji do 12 in 14 let. V mladinski konkurenci je v odsotnosti mariborcanov Vecaja in Mole ta zmaga! v obeh kategorijah Kranjčan Uro* Pivk. Premagal je Rukavino (Branik) v finalu do 18 let in Berglja (Vic) v finalu do 16 let. Pri mladinkah sta v skupini do 16 let v finalu igriai Krajncanki Perencakova in Tratnikov. Prva je bila uspešnejša. V skupini do 18 let ps je Ferenicakova v finalu zgubila z Zibratovo (Branik). Uspešen je bil tudi nastop pri pionirkah in pionirjih. Pri pionirjih do 14 let je bil triglavan Stare drugi, v enaki kategoriji pionirk pa je bila druga S kara bo tova. Dobra druga je bila tudi Gantarjeva pri pionirkah do 14 let.
I Por
KONDOR I, ALPLE8 IN ALP INA -Končalo se je tekmovanje v škofjeloški občinski članski namisnoteniiki ligi, ki je bila zaradi velikega i te vila nastopajočih razdeljena v tri skupine. V A skupini je mr-g-1 Kondor I s 14 točkami. Sledijo Gra-parjT 11, Polet 11, Zminc 8, Gorenjska predilnica in Karlove po 5, EGP S in LTH 1. Zadnja zapuščata A ligo. V B skupini je imagei Alpies z 12 točkami pred Kondorjem II, ki ima enako število točk. Sledijo Gradiš 11, Gsbrk I g. Kondor in 5, Karlove II 4, Kladi var 4 in Termika S. Termika zapušča B skupino, v A pa sta se uvrstila prvi in drugi. V C skupini je z 16 točkami zmagala Alpina. Sledijo Gsbrk II g, kolikor jih ima tudi prva ekipa Centra slepih. Četrti je S»D Janez Peternelj, peti Partizan Skofja Loka, testi Polet n in sedmi Center slepibll
Slovesen zaključek tekmovanja je bil v petek.
J Starman
BALINARJI HUJ PRESENETILI -Prvi del gorenjskega prvenstva balinarskih cetvork je končano. Presenetljivo vodijo Člani Balinarskega kluba Huje, saj so se naseli ******* »6» eele po dodatnih kvalifikacijah. Pod vodstvom Toneta H rovati na so z resnim delom veliko dosegli Ce bodo tako nadaljevali, imajo motnosti za sodelovanje v republiški članski ligi Nekoliko je razočarala pred letom vodilna Kokra, ki se bo morala potruditi sa obstanek v ligi. Po končanem prvem delu vodijo Huje is Kranja z le) točkami. Loka Iggg jih bas t. Trate Skofja Loka in Radovljica po 6, Jesenice 7, Lesce 6, Kokra Kranj 6 in Kres Jsvornlk S.
M.Cadei
GORENJCI V LIGAŠKIH TEKMOVANJIH
KRANJ - Nogometa« kranjskega Triglava so na gostovanju pri ljubljanski Iliriji dosegli lep uspeh. Iz Ljubljane ao ae vrnili z obema točkama. Ti dve pa ste izboljšali položaj na lestvici. V SNL - zahod so Jeseničani doma z golom Kramarja premamil nogometaše Tabor- Jadran.
Izidi - Ilirija : Triglav 6:1 (0:1), Železničar : Mura 1:2 (1:2), Rudar : Slovan 0:1 (0:0), Šmartno : Kladi var 3:0 (2:6), Lendava : Vozila 2:2 (1:6), Izola : Koper 1:2 (0:1), Jesenice: Tabor-Jadran 1:6(1:6).
ROKOMET - V republiškem slovenskem derbiju v drugi zvezni ženski ligi so bile rokoeneteiice Alplesa iz Železnikov boljše nssprotnice od moštva iz Velenje. Lep uspeh in zmago so v goste h v slovenski ženski ligi dosegle rok ometa* ice Preddvora. V Ptuju so dosegli pomembni točki v igri z domačo Dravo. V moški republiški ligi je Jelovice tmagala v Celju. Premagali so A ero Celje. V Krizah so pri Pehu gostovali rokometa*! Usnjarja. Moštvi ste se ranili z neodločenim izidom.
Izidi - Alpies : Velenje 18:13 (8:7), Drava : Preddvor 16:18 (16:7), moški - Aero Celje : Jelovice 27:31 (15:14), Peko: Usnjar 22:33(10:7).
- dh
iutek zakona o cestah
zakona o javnih cestah sprejela slovenska skupščina H ie zastareli zaJkon je se iz leta 1971, ob osnutku no-i treba razčistiti se nekaj vprašanj
. ije in   upravljanje z eaatami naj bi ae z novim o javnih cestah, ki je bil ofen v osnutku delegatom akufjščine, precej spreme -Mek namreč -predvideva, t »ioni cestami, tako magi-refjonalnimi in lokalnimi, temeljne organizacije dela za vzdrževanje cest. do ceste njihovo osnovno dohodek pa naj bi pridobi -■obodno menjavo dela. Seve-'■ garale te organizacije s ce-,6gigadariti tako, kot se bodo o meli tudi v okviru sa interesnih skupnosti za
r kakih deset let veljavni jamih cestah je že zastarel "paten. 2e ob predlogu zako-k> potrebno pripraviti tudi podzakonske akte, do ta-saj bi, tako so zahtevali Sora združenega dela, imeli eelotno bilanco denarja za (tat in za vzdrževanje cest v obdobju. Novi zakon
seveda sam po sebi še ne bo zagotovil tudi več denarja za ceste, tako za gradnjo kot za vzdrževanje. Ceste bodo take, kolikor bomo zanje lahko zbrali in združili denarja. Že ko ao delegati v skupščini razpravljali o osnutku novega zakona, so opozorili na to, da je treba bolj doseči planiranje na tem področju, razčistiti medsebojne obveznosti za ceste, zlasti pri zagotavljanju skladnega razvoja cestnega omrežja. Osnutek upošteva tudi dolgotrajna prizadevanja cestnih delavcev, da naposled tudi upravljajo s cestami, ki jih vzdržujejo. Delegati so v razpravi tudi postavljali vprašanje o ustreznosti ustanavljanja cestne skupnosti prav v vsaki občini, ko bi morda ustrezala ena skupnost za dve občini. Važno je seveda poenoteno gledanje na razvoj cestnega omrežja, saj se praktično nobena cesta ne konča že z občinsko mejo. Delegati so opozorili tudi na vlogo krajevnih skupnosti, ki imajo brez dvoma tudi velik vpliv na vzdrževanje in tudi na gradnjo lokalnih cest.
Kokrica — V nedeljo, 31. maja, nekaj pred 19. uro je voznik osebnega avtomobila znamke zastava 750 Branko Cander (roj. 1951) zavijal v levo na Pokopališko cesto, pri tem pa je izsilil prednost voznici osebnega avtomobila Manci Grašič, ki je pripeljala po prednostni cesti iz Predoselj in je prav tako nameravala zaviti v desno. V trčenju je voznika Čandra vrglo iz avtomobila in jo je odnesel le z lažjimi urez-ninami, medtem ko je na avtomobilih škode za 40.000 din. — Foto: M. Ajdovec ^
Novosti zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (15)
USPOSABLJANJE VOZNIKOV
Novi zakon skuša s spremembami odpraviti nekatere slabe strani dosedanjega usposabljanja voznikov motornih vozil z novim programom usposabljanja, ki obsega:
— pravila cestnega prometa, prometne znake in njihov pomen, znake, ki jih dajejo pooblaščene osebe, nevarnosti v prometu (napačna ocena hitrosti, prehitevanje v nasprotju s prometnimi predpisi, neupoštevanje prednosti itd.);
— način vožnje motornega vozila, ki zagotavlja uspešno in varno vožnjo v skladu s prometnimi pravili in okoliščinami na cesti in v prometu;
— osnove delovanja naprav na motornem vozilu, ki so pomembne za varen cestni promet (naprave za ustavljanje, naprave za upravljanje, naprave, s katerimi se dajejo svetlobni znaki ali osvetljuje cesta in vozilo kot tudi pomen pnevmatik in varnostnih pasov);
— vpliv nezadostnega znanja in spretnosti na vožnjo, alkohola in drugih mamil, utrujenosti, zdravil, bolezni in drugih neugodnih duševnih in telesnih stanj, naravnih faktorjev (sneg, megla in druge vremenske razmere) ter stanja vozila in ceste za varnost prometa;
— teme, ki prispeva k razvijanju humanih odnosov, odnosov vzajemnega spoštovanja in razumevanja med vsemi udeleženci v prometu po načelih družbene samozaščite in solidarnosti, kot tudi ravnanje ob prometni nezgodi (dolžnosti ob nezgodi, postopki, s vani?)™ 86 preprečuJe smrt ^radi poškodb, način prevoza poškodo-
S tako spremenjenimi predpisi se je usposabljanje voznikov motornih vozil bolj odmaknilo »učenju za izpit« in se bolj približalo »učenju za varnejše življenje v prometu«.
VOZNIŠKO DOVOLJENJE
i«A«VoZi1-iSk0 dovolJenje je dokument, s katerim sme voznik voziti določeno ali pa vse kategorije motornih vozil. Zakon glede tega ne prinaša Distvenih novosti. Vprašanje se je postavljalo le ob možnosti pridobitve pravice za vožnjo motornega vozila kategorije D. Organizacije združenega dela, ki opravljajo javni prevoz potnikov imajo namreč težave, ker ne morejo zagotoviti dovolj voznikov te kategorije, zaradi česar so se pojavljale zahteve, naj bi se pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja D kategorije omilili. Novi zakon dejansko prinaša lažje pogoje za pridobitev te kategorije. Po novem zakonu lahko pridobi pravico do D kategorije voznik, ki ima pravico voziti motorno vozilo kategorije C:
— če je vozil motorno vozilo kategorije C najmanj dve leti,
— če je vozil motorno vozilo kategorije B in C skupaj najmanj 3
leta.
Vozniško dovoljenje bo veljalo 10 let. Osebam starejšim kot 65 let pa se bo izdalo vozniško dovoljenje z veljavnostjo treh let. '
Ce gre pri pridobivanju pravice do vozniškega dovoljenja za zdravstvene razloge, predvideva zakon kontrolne zdravstvene preglede voznikov motornih vozil. Pregled lahko zahteva organ, ki je pristojen za nadzorstvo nad cestnim prometom, javno tožilstvo, sodišče, sodnik za prekrške in tudi OZD in druge organizacije, v katerih je voznik zaposlen, če.se sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen zanesljivo voziti motorno vozilo.
Voznik, ki še nima vozniškega dovoljenja, pa vseeno vozi motorno vozilo, se lahko kaznuje z denarno kaznijo od 800 do 4000 din ali z zaporom do 60 dni zapora.
Ce je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 1000 do 5000 din ali z zaporom od 30 do 60 dni.
PRAZNIČNO TEKMOVANJE GASILCEV - V počastitev 40. oblet niče vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije prireja občinska gasilska zveza Kranj tekmovanja za vse kategorije gasilcev. V nedeljo, od koder je naš posnetek, so v Naklem tekmovali pionirji in mladinci. V soboto, 6. junija, bodo tekmovali veterani, članice in mladinke, v nedeljo, 7. junija pa člani in gasilske enote v civilni zaščiti. V soboto bodo tekmovala tudi industrijska gasilska društva. Nedeljsko tekmovanje kaže, da bo letošnja udeležba najštevilnejša in da bodo tudi rezultati dobri, (jk) — Foto: J. Košnjek
NESREČE
PREVRNJEN TOVORNJAK
Lakovee - V petek, 29. maja ob 9.30 se je na regionalni cesti K ran j-Mengeš prevrnil s tovornim avtomobilom Hasan Puškar (roj. 1957) iz Ljubljane. Voznik je vozil proti Kranju z neprimerno hitrostjo, zato je cisterno z betonom začelo zanašati po cesti, zapeljal je na rob ceste in se prevrnil. Voznik je bil v nesreči le lažje ranjen, škode na vozilu pa je za 300.000 din.
S CESTE V DREVO
Kranj — Na magistralni cesti med Zlatim poljem in Kranjem je v petek, 29. maja, nekaj po 13. uri nenadoma zapeljal s ceste in trčil v drevo voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Nikola Cvjet-kovič. Voznik je povedal, da mu je nasproti po njegovem voznem pa <u pripeljal nek osebni avtomobil zelene barve, ki se mu je umikal v levo. Vzroke nesreče še raziskujejo. Vodnik Cvjetkovkf je bil v nesreči lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 20.000 din.
V DROG JAVNE RAZSVETLJAVE
Skofja Loka - V petek, 29. maja nekaj minut pred 23. uro je voznik osebnega avtomobila Jože Mišon (roj. 1962) iz Škofje Loke peljal proti hotelu Transturist in hotel zaviti na parkirni prostor, vendar je pri tem izgubil oblast nad krmilom in trčil v drog javne razsvetljave. V nesreči je bil ranjen sopotnik Tomaž Dolenc iz Sv. Duha. Škode na avtomobilu pa je za 30.000 din.
TRČIL V KOLO
Kranj - Marija Pestar (roj. 1932) iz Adergasa je v petek, 29. maja, ob 21.30 hodila ob kolesu od Trate proti Adergasu po desni strani ceste. Iz nasprotne smeri je pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Ribni-kar (roj. 1955) s Praprotne police, ki je sicer pred srečanjem zaviral, vendar pa ga je pri tem začelo zanašati, tako da je z bočno stranjo udaril v kolo in Pestarjevo. V nesreči je bila Pestarjeva lažje ranjena.
ob
PADEL Z MOTORJEM
Kranj - V soboto, 30. maja 5.20 zjutraj se jeiia Ljubljanski cesti pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti. Voznik motornega kolesa Darko Panjan (roj. 1963) iz Britofa je peljal od Labor proti centru mesta. V ovinku na Gaštejskem klancu ga je zaneslo na levo stran ceste, kjer je trčil v kolesarja Slavkota Skrbiča s Planine, nato pa trčil v robnik in padel na hodnik za pešce, kjer je z motorjem zadel Še Vojislava Skrbiča. V nesreči sta bila Slavko in Vojislav Skrbič lažje ranjena, na motorju pa je škode za 1500 din.
L. M.
"Spet nezgoda v dvigalu
Kranj - V petek, 29. maja okoli 12. ure se je spet pripetila nezgoda v dvigalu, tokrat v stolpnici Ulice Gorenjskega odreda 16. Marija Udir se je s svojima vnukinjama vračala s sprehoda in v 8. nadstropje so se peljale z dvigalom. Dveletni Tanji je v dvigalu med 7. in 8. nadstropjem padla na tla cvetica in ko jo je hotela pobrati, ji je roko stisnilo med steno jaška in dvigalo. Udir jeva je takoj, ko se je dvigalo ustavilo, poklicala sosede, ki so z železno palico odmaknili kabino dvigala od stene in rešili otroka še preden so prispeli gasilci. Tanjo so s poškodovano roko prepeljali v Klinični center.
Veletrgovina
5pecer.ua ©O©©
Pri razpisu prostih del in nalog ao za
VODJE TEMELJNE
ORGANIZACIJE
VELEPRODAJA
pomotoma izpadli pogoji in sicer:
- višja ali srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj,
- moralnopolitične kvalitete in aktiven odnos do samo-samoupra vi janja
GLASIO. STRAN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
TOREK. 2 JUNUA19I1
Na podlagi 5. člena Odloka o priznanju občine Jesenice (Ur. veatnik Gorenjske ftt. 18-1M/78) odbor za izbor nagrajencev in podelitev priznanj občine Jesenice
RAZPISUJE
OBČINSKO PRIZNANJE 1. AVGUST ZA LETO 1981 Občinsko priznanje 1. avgust ae podeli:
1. zaslužnim delavcem ali skupinam delavcev za večletno uspešno in vidno delo v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih ter drugih organizacijah in skupnostih v interesu skupnosti in družbe; ali za izjemno pomembna družbeno koristna dejanja in naloge na kateremkoli področju delovanja ter za aktivno družbenopolitično in samoupravno udejstvovanje, ki prispeva k napredku pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja;
2. organizacijam združenega dela, delovnim in drugim skupnostim, družbenim in drugim organizacijam ter društvom za:
— nadpoprečne in izjemne rezultate v gospodarjenju ter uresničevanju samoupravljanja, ki so prispevali in prispevajo k razvoju in splošnemu napredku občine,
— uspehe, dosežene v dograjevanju samoupravljanja oziroma samoupravnega sistema v neposrednem izražanju splošnih in dogloročnui interesov s pravilno usmeritvijo v politiki oblikovanja in delitvi dohodka in spoštovanja načela nagrajevanja po delu,
— delo, opravljeno na področju družbenih in drugih dejavnosti, prežeto z znanstvenim marksističnim pogledom na svet in vsakodnevno usmerjeno k izgradnji socialistične samoupravne družbe,
— uspešno oblikovanje izjemnih organizacijskih oblik samoupravnega organiziranja in samo-
upravnega urejanja družbenih odnosov ter učinkovito izvajanje planiranih nalog. Predloge za podelitev priznanj lahko dajo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in družbene organizacije, delovne in druge skupnosti.
Obrazloženi predlogi morajo biti predloženi Skupščini občine Jesenice - odboru za izbor nagrajencev in podelitev priznanj občine do 30. junija 1981. V predlogu morajo biti navedeni tudi splošni osebni podatki o predlaganem kandidatu.
Odbor za izbor nagrajencev in podelitev priznanj občine Jesenice
KRAJEVNA SKUPNOST LESCE
Odbor za gospodarjenje z družbenim centrom pri KS Lesce odda v najem
GOSTINSKI LOKAL - RESTAVRACIJO DRUŽBENI CENTER LESCE, Alpska cesta 58.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na naslov Krajevna skupnost Lesce, Alpska cesta 58, 64248 Lesce, v roku enega meseca od dneva objave razpisa.
Vse kandidate prosimo, da navedejo v svoji ponudbi poleg osnovnih podatkov tudi dosedanja službovanja z navedbo lokalov, ki so jih že vodili, oziroma so bili tam v službi. Poleg navedenega naj interesenti navedejo možnost in pripravljenost sofinanciranja pri adaptaciji restavracije.
Odbor bo z najugodnejšim ponudnikom sklenil pogodbo z veljavnostjo od 1. septembra dalje po dogovoru.
Vse informacije se dobijo pri svetu KS Lesce.
P-TLn
jJDKAINVEST
jskofja loka!
R g«
DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo višjo ali visokošolsko izobrazbo ustrezne tehnične ali družboslovne smeri,
— da imajo najmanj pet let uspešnih delovnih izkušenj v enaki ali sorodni dejavnosti,
— da imajo organizacijske sposobnosti,
— da izpolnjujejo pogoje družbenega dogovora o kadrovski politiki,
— da imajo moralno etične in družbenopolitične kvalitete.
Mandat imenovanja za opravljanje razpisanih del in nalog traja štiri leta.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
IN ELEKTROVZDR2EVALNA
RUDNIK URANA Žirovski vrh v ustanavljanju
Skofja loka, šolska 2
Komisija za delovna razmerja objavlja oglas za sklenitev delovnega razmerja delavcev za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje naslednjih del in nalog:
1 ELEKTROMONTAZNA DELA - 3 delavci Pogoji:
— K V elektrikar — jaki tok, .
— do 5 let delovnih izkušenj,
— jamsko in izmensko delo,
— uspešno opravljen zdravniški pregled,
— poskusno delo po pravilniku,
— odslužen vojaški rok
Objavljena prosta dela se opravljajo v Žirovskem vrhu. Zaposlitev po dogovoru.
Komisija bo obravnavala samo popolne vloge, t.j. z dokazili o izpolnjevanju pogojev.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roka 1» dni po obi• vi oglasa aa gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
lip bled
Lesna industrija n.sol.o. TOZD Lesna predelava Podna rt, n.sol.o. Podna rt Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VODJE VZDRŽEVANJ A IN INVESTICIJ
Pogoji za zasedbo:
— višja šola elektro ali strojne stroke in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja šola elektro ali strojne stroke in 4 leta delovnih izkušenj,
— izpit iz varstva pri delu,
— poznavanje tehnologije obdelave lesa in gradbeništva,
— izpit iz S naprav,
— nemščina pasivno Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazilom o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh to je do 17.6.81 na naslov LIP Bled, TO Lesna predelava Pod na rt 64244 Pod-nart.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu na odboru za delovna razmerja.
vsak dan
mm
V KRANJU
od 9. do 20. ure
ENTRAL
$GUXX
KRANJ
Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n.o.sol.o.
Kadrovski sektor delovne organizacije takoj zaposli
VEČ ORODJARJEV
z delovnimi izkušnjami za specialna orodjarska dela, z možnostjo nastanitve v samskem domu in s stimulativnimi osebnimi dohodki.
Pošljite pismeno vlogo ali se oglasite osebno do 10. junija 1081 v kadrovskem sektorju, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6.
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE KRANJ JLA 7
razpisuje javno dražbo — licitacijo za naslednja osnovna sredstva
— 5 osebnih avtomobilov Zastava 101, letnik 1177, izklicna cena od 30.906 din do 55.060 din
— osebni avto Zastava 750, letnik 1977, izklicna ce* na 30.000 din
— osebni avto VW 1200, letnik 1976, izklicna ceni 50.000 din
— drugo pisarniško opremo
Licitacija bo v sredo, 3. junija 1981 v garaži UNZ Kranj Ins' stavbo SO Kranj) za družbeni in zasebni sektor ob 15. un In teresenti si lahko ogledajo vozila eno uro pred pricetkom liv
citacije.
Prometni davek plača kupec. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 odstotni i polog od izklicne cene.
4
»I^UBLJANA^*
. TOZD Triglav - Gorenjka Lesce n. sub. o., Rožna dolina 8
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1 SALDAKONTISTA KUPCEV
Pogoj: - ESŠ in 1 leto delovnih izkušenj
2. REFERENTA ZA OBRAČUN PROMETNEGA davki IN BLAGOVNI KNJIGOVODJA UAVKA
Pogoj: - ESŠ in 1 leto delovnih izkušenj '
3. VODJE AVTOPARKA
Pogoj: - srednja šola prometne smeri. — leto delovnih izkušen j
Za objavljena dela in naloge pod točko 1. in 3. se zahtev« 9 »~~a. poskusno delo, pod točko 2. pa tromesečno poskusno delo --mesečno Delovno razmerje sklenejo delavci pod točko 1   ? in čas s polnim delovnim časom. " In ^ 23 "edolotai
iao o c""..... —----
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju poaoiev , dni po oKjavi TOZD Triglav - Gorenjka^aT^v?^, Lesce, Rožna dolina 8.
15
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po konč ranju prijav.
anem rf>j.
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKF Kranj ' °»o.
Komisija za delovna razmerja Delovno l-
služb Kranj objavlja prosta 81kuPno8ti skupak
ADMINISTRATIVNO-TEHNICNA DELA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati fc ^
- dokončana poklicna šola administrativne smeri
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov l
delo traja dva meseca. °vnim časom. Poskusno
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevan iu
pisom pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov 0«J?°g°^ev in -bvljeajr-
renjske, o.o. Kranj, Gosposvetska cesta 10 - kadrovska °j2^^vstvoG<>"
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh
sprejemanje prijav. n P° preteku roka i
SGP TEHNIK TOZD Gradbeništ. Skofja Loka
razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD GradhpnUt«. dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgoVorao'tai
VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne <men in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enake« ah podobnega dela,
— da je gospodarsko razgledan
Kandidati naj pošljejo dokazila o zahtevani izobrazbi is delovnih izkušnjah v zaprti pismeni ovojnjci na naslov SGP Tehnik, TOZD Gradbeništvo, 64220 Skofja Loka, Stara ceata 1, za razpisno komisijo.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 15 dni ^ izbiri kandidata. ^
r
2 JUNUA1S81
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
11 stran gla
MALI	telefon
OGLASI	23-341
Prodam ZLATO za zobe. Informacije po tel. 77-337 od 7. do 12. ure razen sobote
5267
Prodam dva 150 kg težka PRAŠIČA Praprotna polica 4, Cerklje 5258
kupim
f PRODAM
prodam "italijanski globok I VOZIČEK. Boitjančič, 2u r~.j 31, Kranj 5029 Mu 250-litrski AKVARIJ so opit Subic Drago. Zlatnarjeva 4/a, ■j-9traiiiče 5129 Man delovnega VOLA. Potočnik K Nasilje 6, Zg. Beanica 5213 *ma rabljena za steklena vezana IA «0 x 156, 80 x 196. 60 x 140, koto BALKONSKO OGRAJO, KJ1S, malo rabljene DESKE, 25 mm,
Bteraco okenske POLICE, zidno , 9IPOREKS, 12 cm. Telefon f 5214 Mn ćroobel TELEVIZOR gorenje. *Wo», Kokrica Kranj 5215 hmm 14 dni starega črn obe lega BIK »njo. Baaaj, Suha 40, Kranj 5216 hkm 4200-litrsko plastično CI-W0 in GORILEC colomat. Zupan a Zalog 92, Cerklje 5217 Mba telo dobro ohranjen globok mi  VOZIČEK.    Lapuh Jana,
ra 24 Radovljica, tel. 74-4334 5218 ugodno prodani MOTORNO lltV) hoajvama 480 H. Informacije po mm 74-130 od 16. do 16. ure 5219 Uni nov globok OTROŠKI VOZI iprtG, temno rdeč žamet, prodam za MŠM. Telefon 064-78-246 5220 ftmm SADIKE fuksij in PELAR mi - BR8LINK po 15 do 20 din. fsfoe, Mošnje 37, Radovljica 5221 IMsb ŠIVALNI STROJ singer -■strijari dobro ohranjen, prirejen za Wjm Wendling, Zanova  30, Kranj,
5239
IM« 90T0R - PRIKOLICO. m» 064-61 -800 popoldan 5240 |fftw prodam KAVČ - POSTELJI In fotelja. Ogled od 9. do 15. ure. IpM. Podlubnik   161,   Skofja Loka
5241
Wmm SENO in OTAVO. Zalog 10, It 5242 Kam KUHINJSKI KOT studor. ■nacije po tel. 78-018 5243 Kao prodam crn o bel TELEVIZOR K«u electronic. Ziherl, Tončka psaf Kranj, V. nadstropje 5244 mma železni model za ponikvalaico PmiM M. Jelenčeva 6 Kranj
Kupim 1 fazno gradbeno dvigalo. Suhor Viki, Cesta svobode 30, Bled, tel. 77-529
Kupim SLAMOREZNICO s puhal-nikom in verigo v dobrem stanju. Hvasti, Jama 35, Mavčiče 5245
Kupim približno 2 kv. m italijanskih PLOŠČIC 10 x 20 rdeče-rjave z belimi lisami in 3 kv. m roža barve, 15 x 15 cm. Naslov v oglasnem oddelku 5246
Kupim LES za brunarico. Telefon 27-825 * 5247
vozila
Prodam avto NSU 1000, celega ali po delih. Sajovic, Kokra 4 5072
Nujno prodam ALFA SOUD letnik 1974/75 in AUDI 100 S, letnik 1970. Ogled vsak dan popoldan. Telefon 064-77-964
Prodam V/ARTBURGA 25.000 km, dobro ohranjenega. Siškovo naselje 29, Kranj, Ogled po 15. uri 5076
Prodam skupaj ali po delih ZASTAVO 1300. Informacije po tel. 40-617 v nedeljo
Prodam AMI 8, letnik 1972. Ažman, Loka 36, Tržič 5104
Prodam V/ARTBURGA, letnik 1977. Informacije po tel. 061-752-716 5207
Ugodno prodam R 4 TLS, letnik 1977. Telefon 27-931 5222
Prodam nov MOTOR avtomatic elektronk 3. Ogled pri hišniku, Tavčarjeva 41, Kranj 5223
BMW 518 zelo ugodno prodam. Meglic, Sebenje 21 /B, Tržič 5224
RENAULT 8 prodam za 4.000 din in STROJ za plastiko. Šenk, Hotemaie 50, Preddvor 5225
V/ARTBURG de lux, prva registracija,? 15. XII. 1977, 30.000 km, Draginje, ZiganjaT^ vas 40/a 5226
Poceni prodam AUDI 90, registriran do 20. 2. 1982, ali zamenjam za les. Prevodnik, Zminec 19, Skofja Loka 522^
Ugodno prodam temn^ modro ZASTAVO 101 SC, letnik 1980. Telefon 064-60-394 5228
Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, karoserija potrebna obnove in R-6, v nevoznem stanju, celega ali po delih. Čadež, Žabja vas 2, Poljane nad Skofjo Loko 5229
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Dolenec, Delavska 9, Stražišče pri Kranju 5230
Prodam 126-P, letnik 1979, registriran do marca 1982, poraba goriva 6,4 do 6,8. litra. Miklavc, Dorfarie 18, Zabnica 5231
Več TOVORNIH PRIKOLIC za moped, primerne tudi za kmetovalce (cizo ali kimpež) prodam. Telefon 24-485 5232
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. z obnovljenim IR motorjem, registriran do maja 1982. Informacije po tel. 21-308
5233
AVTO SKODA lOOO MB, uporaben za rezervne dele, motor po generalni, poceni prodam. Informacije vsak dan po 19. uri po tel. 50-049, Ogris, Bistrica 22, Tržič
5234
Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Telefon 78-344 popoldan 5235
Prodam FIAT 127, letnik 1978. Informacije: telefon 064-88-464 zvečer 5236
CITROEN GSX 1,2, rdeče barve, letnik 1968, zelo ugodno prodam. Ogled vsak dan od 8. do 20. ure. S leveč Janez, Preserie, Pelechova 16, Radomlje 5237
Prodam TOMOS 14-TL, letnik 1974. Justin Vinko, Posavec 40, Podnart od 14. do 17. ure 5238
Zelo ugodno prodam R-4/75 ali zamenjam za gradbeni material. Golnik 30
5255
Prodam KOMBI VW kason, letnik 1966. Tratar Polde, Bevkova 49, Radovljica, tel. 75-797 5256
li stil kamin
- ODPRTI KAMINI
- VRTNI GRIL KAMINI
- ORODJE, OPREMA, DODATKI
— Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim sek. ogrevanjem zraka in radiatorske vode (15.000 kcal/h)
ZUPAN Janez, Maistrova 1, 61234 MENGEŠ, tel. 061/737-562
stanovanja i
SUrejša ženska, samska brez otrok, tč^fn08?.bno STANOVANJE na območ-
j <5?nn,J^ Telef?n 75 152 5178 SOBO oddam mlajši upokojenki brez otrok   za   manjšo   pomoč.   Pod šifro Samska 5248
• auoročamo žalostno vest, da je za posledicami nesreče Globoko PresuI^|iJri naš dolgoletni družbenopolitični delavec
ALOJZ KODER
iz Davče
Od njega se bomo poslovili v sredo, 3. junija 1981, popoldan. Do pogreba leži na domu.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
KRAJEVNA SKUPNOST DAVČA in druge DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE DAVCE!
Nenadoma nas je v 80. letu starosti zapustila naša dobra in draga žena,
mama, stara mama, sestra in teta
ANA ŠKRJANC
roj. Orehar — Škrjančeva mama s polja
Na zadnjo pot jo bomo jrospremili v torek, 2. junija 1981, ob 16. uri izpred hiše žalosti — Zg.Duplje št. 2 na pokopališče v Dupljah.
ŽALUJOČI VSI NJENI!
Duplje, 31. maja 1981
Starejša zakonca brez otrok iščeta dvosobno STANOVANJE v okolici Tržiča ali Kranja. Nudiva večletno predplačilo! Telefon 50-440 - int. 003 dopoldan 5249
1 posesti
Prodam PROSTORE z vrtom v centru Preddvora ali zamenjam za vikend v okolici Preddvora. Prostori so uporabni za stanovanje, lokal, obrt ali skladišče. Cena ugodna! Ponudbe pošljite na »Glas« pod: Gotovina 5186
Enodružinsko HlSO z vrtom in ostalimi objekti, v bližini Kranja, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5250
zaposlitve
Takoj zaposlim žensko v KEMIČNI ČISTILNICI Kemična čistilnica AR-NOL, C. talcev 5, Skofja Loka 5191
V redno delovno razmerje sprejmemo KUHARICO ali KUHARJA. Stanovanje in hrana v hiši. OD po dogovoru. Telefon 064-76-388, PENSION R02lC, Ribčev laz 42, Bohinj 5251
Zaposlim KV MIZARJA. Sitar, Šenčur, Velesovska c. 20 5252
obvestila!
SERVIS: za čiščenje »tepihov«, tapi-soma in i tiso na. Čistim za zasebni in družbeni sektor. Kličite 25-819 od 14. do 20. ure 5253
izgubljeno!
Na cesti Naklo— Podbrezje sem v soboto izgubil rezervno kolo od manjšega tovornjaka. Sporočite po tel. 47-129, Strahinj 95 5254
Izdaja ČP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341.
Individualna polletna naročnina 250, — din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno s poštnino
Oproščeno prometnega davka po pri stojnfm mnenju 421-1/72. -- _-_ J
Socialistična republika Slovenija
SKUPftČINA OBČINE TRŽIČ
Svet delovne skupnosti upravnih organov Komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge
SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA PREMOŽENJSKO
PRAVNE ZADEVE
Pogoji:
— visoka izobrazba pravne smeri,
— dve leti delovnih izkušenj,
— zavzetost za družbeno dejavnost pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja,
— tri mesece poskusnega dela
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi tega razpisa komisiji za delovna raz-* mer j a skupščine občine Tržič. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi tega razpisa.
farntOp0|
SOVODENJ
Delavski svet razpisuje dela in naloge
1. INDIVIDUALNEGA P08LOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA OZD
Za individualnega poslovodnega organa, je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ in da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnim sporazumom in družbenimi dogovori,
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične, organizacijske ali pravne smeri, -
— da ima najmanj 5 let ustrezne prakse,
— da je moralno in politično neoporečen
2. VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
K temu delokrogu opravil je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje sledeče pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo pravne ali upravne smeri,
— da ima 4 leta delovnih izkušenj na vodilne.ii delovnem mestu,
— da je moralno in politično neoporečen ter da izpolnjuje z zakonom določene pogoje
Kandidati naj pošljejo ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po zaključenem razpisanem roku.
XINEX
Titova 48
Komiaiia za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela odroma naloge
V KOMERCIALNEM SEKTORJU - ODDELEK ZA OSKRBO POTNIKOV
— prevzemanje in skladiščenje materiala za oskrbo potnikov in opremljanje letal ter priročnih skladišč (skladiščnik)
— zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom, delavec bo opravljal delo na Brniku.
Pogoji:
— osnovna šola in tečaj za skladiščno poslovanje,
— šoferski izpit B kategorije,
— dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog,
— izpolnjevanje pogojev za gibanje in muditev na letališču in obmejnem področju,
— poskusno delo tri mesece
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Inez Adria aviopromet, Titova 48, Ljubljana, v li dneh po objavi.
Vlog brez priloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev ne bomo upoštevali.
Utrinki z beograjske prireditve
ekran ne pokaz
Ogled prireditve v počastitev 25. maja na stadionu JNA v Beogradu je eden izmed tistih trenutkov, ki ne uidejo kar tako hitro iz spomina. Pa ne samo zaradi pisanih barv in živih slik, ki so prijetne za oko. Tudi pot z vlakom do Beograda, pa tihi jutranji obisk na Titovem grobu in nenazadnje sam Beograd s svojimi značilnostmi do vrha napolnijo človeka z novimi vtisi in spoznanji.
Tudi za nas, Kranjčane, je bilo to posebno doživetje. Kar 80 nas je
ftripotovalo z vlakom skupaj z osta-imi Slovenci. O tem, da v takih vlakih ne manjka smeha, veselja in novih poznanstev, sploh ni treba govoriti. Celo temnopolti Študentje iz Afrike, ki se pri nas izobražujejo, so z lahkoto navezovali stike z nami. Z različnimi narečji se je pomešala še angleščina. Bila je že pozna noč, a vlak se ni in ni hotel umiriti. Tudi kolo so zaplesali, kjer se zbere toliko mladih. Prehitro minejo dnevi, pa je treba izkoristiti še noč!
Po tej neprespani noči in po napornem dnevu, ko smo si ogledovali Beograd, nas je čakalo največje presenečenje. Zbrali smo se na tribunah, skupaj z vsemi ostalimi iz cele Jugoslavije. Kaj zares posebnega na začetku nismo pričakovali. Vsako leto smo pač to slovesnot ogledali na televiziji, vendar pa televizija sedeža na tribuni ne more nadomestiti.
Ze dobri dve pri pred pričetkom so začeli prihajati gledalci in od vse povsod so se zgrinjali ljudje k vhodu stadiona. Kmalu po našem prihodu so prve skupine nastopajočih že prišle na prizorišče. Vsaka je prinesla s seboj pesem in glasne vzklike, tako da je vsa zbrana mladina pela z njimi. »Druže Tito, mi ti se kunemo« je bila največkrat zapeta pesem in kar naprej smo jo ponavljali, da je odmevalo daleč naokoli.
Kranjčani smo bili seveda najbolj navdušeni nad našimi mladinci, ki so že teden pred nami dopotovali v
Beograd in so skupaj z Zadarčani tvorili oranžno celoto. Na žalost smo imeli samo en daljnogled, ki je potem divje švigal od oči do oči. Vsi smo iskali svoje znance, prijatelje, sošolce in v tistem trenutku smo bili zares ponosni nanje. Lepo je, če so tiste drobne pike na travi, prav tisti, ki jih vsak dan srečuješ in se po-
Sovarjaš z njimi. Kadar so prišli liže naši tribuni, smo sploh ponoreli. Ze tako smo venomer vstajali in peli z nastopajočimi in ploskanju ni bilo ne konca ne kraja. Prav vsa tribuna je delala kot eden. Besedi bratstvo in enotnost v tem delu Beograda, v tem trenutku nista bili kar tako izgovorjeni. Tri ure, kolikor je trajalo vse skupaj, smo družno spremljali vsak gib pod nami in pritegnili vsaki pesmi. Zares čuden, a čudovit občutek dobiš sredi te množice. Se dolgo bo ostal globoko v nas.
Štafeta je končno prišla na cilj. Predstave je bilo konec in po ognje-
metu so se tudi. kamere izključile. Prerinili smo se do ograje do naših nastopajočih. Objemanju ni bilo ne konca ne kraja. Bili so Še bolj navdušeni kot mi. Res je, da so cel mesec neutrudno vadili in se trudili, tako da jim je zmanjkalo časa za šolo in za zabavo. A v enem samem večeru jim je bilo vse povrnjeno. Od ponosa, od napora in od vsega skupaj, so jim rdeče žarela lica. Biti delček v tej veliki masi, ki se je zbrala in trudila samo zaradi enega človeka — Tita, mora biti prav nekaj posebnega. To smo jim brali iz obrazov. Zavidali smo jim ...
Potem smo hiteli nazaj na vlak. Po kupejih smo utrujeno spali. Misli so begale zdaj sem, zdaj tja in se končno umirile. V enem samem dnevu smo doživeli toliko, kot se nikdar drugače ne da doživeti.
Tekst: Polona Sosič Foto: Tomaž Rogelj
GLASOVA ANKETA
Po šoli v tovarno
Bliža se konec Šolskega leta in diplomanti srednjih šol bodo poleti in jeseni dobili delavske knjižice. Vendar za vse ne bo lahko dobiti primernega dela za izobrazbo, ki so jo pridobili v dveh, treh ali štirih letih šolanja. Upada namreč potreba po delavcih, usposobljenih za razne administrativne poklice, trgovce in še nekatere druge, predvsem neproizvodne poklice. Točneje pa že vedo, kaj bodo delali, maturanti poklicnih šol.
nju vojaškega roka pa bom nadaljeval šolanje. Verjetno se bon takoj vpisal v strojno tehnično šolo in če bo šlo v redu, tudi kasneje na fakulteto.«
Če te postrv ugrizne v palec
____ , . •-•___ Prod n«
Jurij Benedičič iz Železnikov: »Izučil sem se za orodjarja in imam sklenjeno učno pogodbo v tovarni Niko v Železnikih. Tudi zaposlitev po končani šoli bom tam dobil. V Niku sem bil vsako leto na praksi in delo mi ugaja in tako nič ne premišljujem, da bi iskal delo kje drugje. Ne vem sicer še, na katerem stroju ali v kateri delavnici bom delal, važno je le, da bom lahko opravljal poklic, za katerega sem se izučil «
Stane Primožič iz Zminca:
»Učno pogodbo imam sklenjeno v tozd Orodjarna v LTH in sem se izučil za orodjarja. Tam sem bil na praksi in najbrž bi se tam lahko tudi zaposlil. Verjetno pa bom raje ostal do odhoda k vojakom doma, kjer bom pomagal očetu, ki je obrtnik, po odsluže
k.:-
Jai
na: »Izučil »m se M avtoatsr
Čeprav se Se msem poaovtral,
nel
vtomehanfte
žalitvi, ns^J^i P?*km,   saj   avt«neC£ i itonevui ^lavrncaTpoT 0 Ce pa bi se le zgodj?
Mika Rabi« iz Mojstrane je velik ljubitelj živali - Z BjHnjl toM tako ravnati, da jih povsem naveže nase - Postrv priplava, če zagleda njegovo čepico
Mojstrana — Ze pred leti so se v Mojstrani zavzeli in uredili ob ribniku lep park, ki ga danes še dopolnjujejo in ga bodo v prihodnje še razširili. Iz ribnika in skozi park teče voda, tako, da sta okolje in narava mojstranškega parka nadvse lepa in vanjo radi zahajajo gostje, ki jih
bi, tako, kot včasih, ko jih je še kot majhne dečke in deklice priklicala iz bližnje ali daljnje okolice. Slišali so jo tja gor v planino ...
Rabičev Miha, zaposlen v jeseniški Izolirki, pa se je od ranih let navzel prav posebne ljubezni do živali, predvsem do ptic in rib.»Rabičev Miha udomači prav vse, kar hočeš,« pravijo Mojstrapčani in če ne verjameš, se lahko takoj prepričaš.
Okoli hiše so po smrekah in drugih drevesih ptičje hišice in Miha pozna vse navade njihovih malih stanovalcev. Celo več: če le hoče, jih kadarkoli prikliče. Niso si le bližnji sosedi, domači so si, tako zelo, da brez njihovega žvrgolenja Miha kar ne bi mogel. Za celo povest bi bilo vragolij, ki jih je počenjala Mihova vrana, prava znamenitost vse Mojstrane. Na okna tistih sosedov, ki jih je poznala, je prišla trkat; da so odprli, da so jo posadili na ramo in ji šli v trgovino kupit sir. Najbolj pa je bila seveda navezana na Miha: spremila ga je do avtobusne postaje in ga ob treh prišla tudi čakat. Moj-strančani so jo občudovali na lastne oči,  dokler  ni   obležala   pod pobalinskim strelom neke zračne puške ...
Zdaj ima Miha v zaboju pred hišo novo vranjo družino in mali vranček
Miha Rabič z Mojstrane je lik ljubitelj ptic...
že steguje kljun . .. Pred nedavnim jih je -prinesel, v strašansko nejevoljo in ljubosumnost vseh vran, ki letajo okoli njegove hiše. Tako so bile jezne zaradi novih Mihovih ljubljencev, da so posmukale vse smrekove vršičke okoli visoke strehe.
A tisto, kar je komaj verjetno, preden ne vidiš na lastne oči, je potočna postrv v ribniku. Zdaj je že merska,   28   centimetrov   ima. S krasnimi rdečimi pikami in z vso postrvsko eleganco se suka po vodi gor in dol, dokler seveda ne pride Miha. Tako jo ie udomačil in tako navezal nase, da priplava brž, ko zagleda njegovo čepico;  če pa je nima, Miha pomoli le prst v vodo, malo  počofota  in  postrv je pod mostičkom. V zajemalki ima nenavadni dreser črve, ki jih pomoli ribi pod  nos in postrv mu sunkovito odvzame hrano. Včasih jo draži, da riba poskakuje pol metra visoko, a vedno pride, tudi če ni lačna. Miha jo je naučil tako, da ji je najprej metal hrano od daleč, nato vse bližje, dokler je ni tako udomačil, da ga celo ugrizne za prst.
Miha Rabič je seveda ribič. A ne tiste vrste, da bi le metal trnek in sploh ne tiste vrste, da bi pospravljal v malho vse, kar se mu na muho obesi. Pravi ribič je, z velikim smislom in ljubeznijo za varstvo narave in živali: z njimi zna tako ravnati, da jih udomači. Celo najbolj plašne med njimi, celo priznano nezaupljive potočne postrvi...
D. Sedej
da«
detel
L Bogauj
Na Bledu že precej gostov - Začetek poletne sezone se kaže tuAmt
blejskih cestah, saj je bilo v minulih lepih dneh na Bledu front*, Z mačih in tujih gostov. Na Bledu so se na letošnjo poletno sezon^Atrv pripravili in bodo organizirali več zanimivih prireditev privktb*iy vost pa je turistični avtobus, ki bo povezoval zanimive hinJ*A^7L*k. na Bledu in v okolici. - Foto: D. Sedej ™ 'unsačne Up
ve-
poleti na Dovjem in v Mojstrani ni malo. Letujejo večinoma v hotelu Triglav in pri zasebnikih, ki še posebej v Mojstrani oddajajo precej turističnih sob.
Park je za prijeten sprehod in za sprostitev, za poslušanje žvrgolenja ptic ali v ranem jutru za nadvse prijetno srečanje z mado srno, ki se je že sprehodila po parku in se vrača nazaj v bližnji gozd. Park je za otroško igro ali za hladno poletno senco, mojstranški park pa je tudi za nadvse zanimiva in domala kaj nenavadna doživetja ...
Ob ribniku namreč stanujejo v hiši Rabičevi: mama, ki je rodila in »spravila h kruhu« osem otrok, ki so danes že po službah, le Miha je še doma. Vsi se radi vračajo ob praznikih v prijetno domače okolje in vsem je najbrž povsem naravno, da jih še zdaj mama pokliče z rogom h kosilu. S tistim, ki ga kot nekdaj vzame iz drvarnice in trikrat zatro-
r
Lepa potočna postrv se prikaže tanoj, ko zagleda Miha ...
Uspel
referendum v Gorjah
Gorje — V nedeljo, 31. maja so krajani krajevne skupnosti Gorje glasovali za uvedbo drugega samoprispevka v krajevni skupnosti. Drugi krajevni samoprispevek je še bolje uspel kot prvi, tako po udeležbi kot tudi po odstotku glasov, ki so se opredelili za uvedbo ponovnega samoprispevka. Referenduma se je na štirih voliščih udeležilo 87 odstotkov krajanov, za samoprispevek pa je glasovalo 62 odstotkov krajanov.
S samoprispevkom bodo zbrali okoli 6 milijonov dinarjev v petih letih.in jih namenili za razširitev pokopališča, za kanalizacijo, vo dovod in asfaltiranje.
D. S.
Mladi
tekmovali
v računalništvu
Društvo Informatika je 30. maja 1981 izvedlo v Ljubljani 5. tradicionalno tekmovanje srednješolcev v računalništvu. Okoli 100 tekmovalcev iz vse Slovenije je bilo razdeljenih v dve skupini glede na to, ali se učijo računalništvo eno leto ali več. Med njimi je bilo tudi 9 dijakov škofjeloške gimnazije, ki jih v okviru pouka praktičnih znanj uvaja v računalništvo prof. Brane Roblek in 6 članov računalniškega krožka Iskre Kranj, ki z Iskrinim štipendistom Rokom Sosičem enkrat tedensko vadijo na računalniku tovarne na La-borah.
Organizatorji so v obeh skupinah podelili po 3 prve, druge in tretje nagrade. Člana Iskrinega krožka Zoran Kozina in Tomaž Čebašek sta v prvi skupini osvojila 2. in 3. nagrado, dijakinja škofjeloške gimnazije Ne-venka Pustavrh pa v drugi skupini 3. nagrado.
P. S.
Praznik KS Komenda
Komenda — Krajani K ob* j de bodo v prihodnjih dneh P pravili niz prireditev v oki»-i krajevnega praznika, ki p p**-1 nujeio v spomin na požig plM zanske bolnice na Konsstfcl Dobravi.
V četrtek, 4. junija, ob li« j bo praznovanje odprte m Društva upokojencev K ona »Ročna dela in izdelki upokaja 1 cev« ter razstava Lončar***! podjetja Komenda »Lončeni n-| delki nekoč in danes«.
Osrednja slovesnost bo v če-1 trtek, 11. junija, ko bo v prostu a krajevnega doma ob 19.30 slavnostna seja, proslava pri puti. zanski bolnici na Koroendski Da> bravi pa bo v soboto, 11 junija, ob 16. uri.