V spomin na 27. julij 1941, ko ao se na Kamniškem med prvimi v Sloveniji dvignili proti okupatorju, kamniška občina danes praznuje. Toliko slovesneje, saj je slikovito mesto pod kamniškimi planinami letos staro 750 let. Daleč nazaj segajo korenine kamniške zgodovine, mesta, ki je večkrat odločilno poseglo v dogajanje. Kamničani so danes polni načrtov in snovanj novih rešitev, ki bodo prinesle hitrejši razvoj, >redvsem gospodarski, ki ga v tem trenutku najbolj potrebujejo. ZADNJA VEST Gorenjci za Kredarico KRANJ — Na seji predsedstva gorenjskih planinskih društev včeraj v Kranju so ob obravnavi akcije za izgradnjo Kredarice ugotovili, da je treba vseslovensko akcijo pospešiti. Na seji so povedali, da smo Gorenjci doslej zbrali okog 80 starih milijonov dinarjev. Kranjsko društvo je zbralo skoraj polovico te vsote, posnemanja vreden pa je primer iz Martuljka, kjer so za Kredarico prispevali vsi člani. Akcijo vodi, usmerja in sprotno ocenjuje posebni koordinacijski odbor pri republiški konferenci SZDL. (jk) jto XXXII. Številka 57 inovitelji: obćinake konference SZDL »niče, Kranj, Radovljica. Skorja Loka Trti* - Izdaja Časopisno podjetje *M Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, petek,27. 7. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kozorogi >do ozdraveli _ Ljubeljska kozo-,eja čreda, tako zanimiva za >iskovalce Podljubelja in Lju-»lia ter okras narave tod okoli, ,e zbolela za garjami. To je hudo obolenje in težko ozdravljivo hkrati vendar naši veterinarji in lovci gojitvenega zavoda Kozorog iz Kamnika niso obupali Med prvimi na svetu so se lotili svojevrstne metode zdravljenja, da ct. Kozoroge s pomočjo v iz- metode G ohranili, dragocenost so drugega za drugim nosebne puške s cepivom Srelku omamili in jih strpal, v obora ali kozo-imenovan. 27 varnem. Le okrog manjši prostor, rogja karantena živali je že na pet jih je še zunaj in tudi tem bo nudena pomoč. Kozorogi bodo ostal, v karanten, oziroma v obor, še najmanj dve leti. Medtem love, in njihovi sodelavci kozoroge drugega za posebni razto P^boTnTihovih teles odstra SIL smrtonosno bolezen. Ko-oanie bodo ponavljali toliko časa. dokler živali ne bodo zdrave ,n Spome proti boleznim. Garje so SEvratne. vendar lova upajo, da bodo uspeli, čeprav takšna meto-J JloHle, na svetu še ni bila pre-Žlutena Zahtevno in večkrat \ Ai nevarno delo je kopanje luai p0 štirje možje krotijo v posebni banji. Se posebno rno je kozorogovo rogovje, kakšno zdravljenje kozorogov hJ Liubeljem je že terjalo prvo ? * «Pri omamljanju živali seje ftno ponesrečil tržiški veteri-*mrrt?n velik, ljubitelj ter zago-zdravljenja kozorogov Prestor. Po njem so ime-ben sklad, v katerem . shirajo sredstva za zatiranje b0l,e2;nr! 28 julija, se bodo lovci JU bral. pod Ljubeljem. Po-bodo tržiški gozdarji enote Momčila Marjan-Kranja. Živali bodo ponov-razen tega pa razširili da se bodo živali na in vornik Anton novali pose« spet magali jm in vojak ca iz no kopal«. U?irrfDr°ost"oru lažje gibale, večjem pr°™ , Košnjek Obnova Črne gore Pravi trenutek za trdnejši dogovor Člani delegacije izvršnega sveta Črne gore in občin Tivat ter Cetinje, kamor naj bi Slovenija predvsem usmerila svojo pomoč pri obnovi po potresu, v sredo obiskali škofjeloško Jelovico — Slovenski izdelovalci montažnih objektov med prvimi ponudili pomoč in kasneje nekajkrat ponudili svoje objekte in znanje za obnovo, vendar je nanje premalo konkretnih odgovorov — Jelovici ponujena gradnja vrtca v Cetinju Škofja Loka - Slovenski izdelovalci montažnih objektov, ki jih predstavljata Marles iz Maribora in Jelovica iz Škofje Loke, so takoj prve dni po katastrofalnem potresu v Črni gori ponudili tem krajem in ljudem pomoč, obenem pa predstavnike prizadetih krajev povabili na potresna območja v naši republiki, kjer smo prav z montažnimi objekti zagotovili ljudem, organizacijam in ustanovam hitro in trajno streho nad glavo, so med drugim poudarili v sredo v škofjeloški Jelovici med obiskom delegacije črnogorskega izvršnega sveta in občin Cetinje in Tivat, katerima naj bi Slovenija še posebej pomagala pri obnovi. Na osnovi dogovora naj bi na tem prizadetem področju klasične in montažne stanovanjske in druge objekte gradili člani sestavljene organizacije združenega dela GIPOS, v kateri sta Marles in Jelovica še posebej zadolžena za gradnjo montažnih objektov. Od tragičnega potresa do danes sta slovenska montažerja posredovala v Crno goro in tudi pristojnim organom Slovenije številne ponudbe z dokumentacijo, a so bili odgovori redki. Tako Jelovica in Marles ne vesta, kje, koliko in kdaj bo potrebna njuna pomoč. To so predstavniki Jelovice in Marlesa še posebej poudarili v sredo na srečanju z delegacijo iz Crne gore, ko so jo sestavljali Branislav Milic, član izvršnega sveta Crne gore, Nikola Ražnjatovič, predsednik občinske §9. mednarodni gorenjski sejem kranj 10.-20.8/79 — ugodni nakupi blaga široke potrošnje — nižje cene — kmetijska mehanizacija — večerni zabavni program epo'95 skupščine Cetinje, Marko Borozan, predsednik izvršnega sveta Cetinja in Boško Mijanović, sekretar eetinj-skega komiteja ZK. Prav tako še vedno ne vemo, s kom lahko sklepamo trdnejše dogovore, kar vse skupaj že sicer skopo odmerjen čas za obnovo še skrajšuje. Sedaj je pravi in obenem tudi skrajni čas za dogovor, saj je solidarnostna akcija uspešna, na streho pa čakajo številne družine, razen tega pa na tem področju nismo brez izkušenj. Ce bo časa zmanjkalo, tudi še tako dobri in trdni dogovori ne bodo izvedljivi. Obisk črnogorske delegacije v Sloveniji je dal vedeti, da bo teh pomanjkljivosti konec. Zastopniki v potresu prizadete republike odhajajo s kopico dogovorov o gradnji stanovanj in drugih objektov. Pri nas so dobili zagotovilo, da bosta naša gradbena projektiva in operativa uresničili sprejete naloge. Crnogorske družine namreč že prejemajo sredstva za obnovo, priteka pa tudi denar za obnovo in gradnjo družbenih ter gospodarskih objektov. Člani delegacije iz Crne gore so bili navdušeni nad montažnimi hišami Jelovice, ki pa so žal, kot so dejali, v njihovi republiki premalo poznane. Jelovici so tudi ponudili gradnjo vrtca za okrog 200 otrok v Cetinju. Takšni dogovori se bodo še nadaljevali. Slovenija že prihodnji teden pričakuje prve konkretne odgovore na predloge in ponudbe. J. Košnjek KAMNIK PR4ZNUJE Kamničani v letošnjem jubilejnem letu posebej slovesno praznujemo občinski praznik, 27. julij. Leta 1229 je bila podeljena listina, s katero se Kamnik imenuje mesto in tako letos slavimo 750-letnico. V tej dolgi zgodovini je Kamnik dostikrat odigral pomembno vlogo v razvoju mesta in njegove okolice, daleč preko meja današnje občine. Čeprav je mesto stisnjeno pod kamniške planine, so se tu križale pomembne poti in Kamnik je bil važno gospodarsko in politično središče. Dobil je svojo slikovito podobo, ki še danes privablja številne turiste. V vsej svoji dolgi zgodovini je Kamnik najpomembnejšo vlogo za vso Slovenijo odigral, ko so najbolj napredni delavci množično pripravljali odpor okupatorju. Že maja 1941, komaj mesec dni po razpadu Jugoslavije, so člani komunistične partije začeli s pripravami na oboroženi odpor. Med prvimi organizatorji so bili: Marjan Dermastia, Tone Štur m, Stane Žerovnik. Roman Potočnik in drugi. Ustanovili so vojni komite z nalogo, da osnuje čete in bataljone ter prične z oboroženim odporom. 25. julija so na sestanku v Volčjem potoku, ki mu je prisostvoval tudi Tomo Brejc, sklenili, da se upor prične v nedeljo, 27. julija, opolnoči. Akcija se je začela z rušenjem mostu na Duplici, podiranjem telefonskih drogov v Podgorju, rušenjem ceste in podobno. Pri opravljanju svoje naloge sta pri mostu na Perovem padla Dominik Mlakar in Anton Miklavčič. S tem se je začel prvi upor proti tedaj nepremagljivemu in nadmočnemu okupatorju. Edinstveni, junaški podvig malega naroda v samem osrčju okupirane Evrope se je začel prav na Kamniškem, zato s ponosom praznujemo 27. julij kot naš praznik. Prehajamo v zadnje leto petletnega programa in rezultati prvega polletja letošnjega leta kažejo, da bomo kljub težavam, ki pestijo naše gospodarstvo, uspešno zaključili sprejeto nalogo. Večina delovnih organizacij razširja obseg dela in nekateri ob občinskem prazniku odpirajo nove proizvodne prostore: Svi-lanit, Kemijska industrija, Stol. Z gradnjo novega obrata pričenja Fructal-Alko. Že to šolsko leto bo sprejela nova zgradba Centra za izobraževanje prve učence, dograjena bo šola s telovadnico na Duplici, v gradnji je večnamenska telovadnica pri šoli Frana Albrehta v Kamniku, odprt je bil otroški vrtec v Komendi, urejena kanalizacija s čistilno napravo, asfaltirana cesta v Tunjice in na Rudnik, ulice v Kamniku, začenjajo se dela na mestni obvoznici, dograjuje se vodovod in še vrsta drugih del v krajevnih skupnostih naše občine. V tem jubilejnem letu je kulturna in društvena dejavnost posebej razgibana. Za nami je že vrsta prireditev in razstav naših znanih glasbenih in likovnih umetnikov. M a ni fes ta ti vno smo sprejeli Zbor gorenjskih aktivistov na Rudniku in do konca leta se nam obeta še več lepih prireditev in srečanj. Želja nas vseh je, da bi tudi v bodoče tako uspešno izpolnjevali načrtovane naloge. Ob tem našem velikem prazniku iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom. Nande Vode predsednik občinske konference SZDL Kamnik Delegacija črmtgorskegu uiišnegu scetu in skupščin Cetinja in livuta med obiskom r škofjelitški -/e/ocici — Fttto: J, Košn/ek NASLOV: GLAS 2. STRAN Novi člani slovenskega izvršnega sveta Delegati vseh treh zborov slovenske skupščine so na ponedeljkoivm zasedanju sprejeli odlok o razrešitvi ptxipredsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Zvone ta Dragana ter dveh članov Štefana Nemca in Jožeta Zakonjška, ki odhajajo na nove dolžnosti. Za nova p2 seja i/vršnega sveta skup ščine občine, ('lani izvršnega sveta so obravnavali poročilo o polletni realizaciji proračuna občine Kranj za leto 1979 in poročilo o finančni dejavnosti organov družbenopolitične skupnosti do konca letošnjega junija Na dnevnem redu so bile tudi nekatere premoženjske zadeve. Svet v tem tednu •jk RADOVLJICA__ V četrtek, 2b. julija. Me je sestal koordinacijski odbor za spremljanje tli usklajevanje javne razprave o samoupravno družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu pri predsedstvu občinske konference SZDL. ('lani so pripravili načrt |avne obravnave prehoda na ekonomske stanarine v občini Radovljica. V četrtek, 2B julija, so člani sveta za ljudsko obrambo, varnost m družbeno samozaščito ter komiteia za ljudski odpor in družbeno samozaščito obravnavali po delovnih skupinah izdelavo vojno-politične ocene v občini Radovljica. V sredo, 25. julija, se je sestala delovna skupina sveta za informiranje pri predsedstvu občinske konference SZDL (Mani so obravnavali program za pripravo problemske konference, ki ho predvidoma jeseni. I). R. Nagrade vstaje in plakete ZZB Na slovesni seji republiškega odbora ZZB NOV Slovenije ob dnevu vstaje minuli teden so podelili letošnje nagrade vstaje in plakete ZZB NOV Jugoslavije — Med nagrajenci je tudi več posameznikov in organizacij iz gorenjskih občin Ljubljana — Pred dnevom vstaje slovenskega naroda je bila 20. julija v veliki dvorani slovenske skupščine slovesna seja republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, ki so se je udeležili številni ugledni družbenopolitični delavci iz naše republike. Slavnostni govor je imel predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janez Vipotnik, ki je po obrazložitvi predsednika žirije Mateja Bora o dodelitvi letošnjih nagrad, tudi podelil nagrade vstaje slovenskega ljudstva. Nagrade vstaje za umetniška, znanstvena in druga dela, ki ohranjajo tradicije naše narodnoosvobodilne borbe in revolucije, so letos podelili že štirinajstič. Med devetimi letošnjimi nagrajenci je bil tudi pesnik Miha Klinar, ki je dolga leta delal in živel na Jesenicah, zdaj pa biva na Bledu. Nagrado je prejel za partizansko liriko in tri pesniške zbirke. Pesnik Miha Klinar je svojo partizansko liriko ustvarjal med vojno, kot partizan na Gorenjskem in Krajevni praznik Zasipa Zasip — Vsako leto prebivalci Zasipa in Podhoma slavijo svoj krajevni praznik 5. avgust. Letos bodo krajevni praznik proslavili še posebno slovesno. V soboto, 4. avgusta, bo v* popoldanskih urah seja članov krajevne skupnosti, po seji pa bodo položili venec na grobišče padlih krajanov, nato pa bo povorka šla v Piškovco, kjer bodo odkrili spominsko ploščo vaščanu Janezu Ambrožiču. Ambrožič je v noči med 4. in 5. avgustom leta 1941 v povezavi z jeseniško partizansko četo miniral tlačni cevovod elektrarne v Piškovci. Moški pevski zbor in reci-tacijska skupina mladincev bosta pripravila kulturni program. Za zaključek bodo nastopili še gasilci, ki bodo imeli vajo. V nedeljo, 5. avgusta, bodo odkrili še eno spominsko ploščo na Homu, v spomin padlemu krajanu Jožetu Pretnarju. Tudi tam bodo pripravili kulturni program. Krajevna skupnost Zasip-Podhom je pobratena s krajevno skupnostjo Podzemelj v Beli krajini, zato se bo slovesnosti ob krajevnem prazniku udeležila tudi delegacija iz tega kraja. Na Katarinci bo prijetno družabno srečanje. MS. Koroškem. Se več pesmi s partizansko tematiko pa je napisal po vojni. Toda svoje pesmi, enako kakor svoja prozna dela, je večinoma objavljal v manj vidnih revijah ali pa zunaj našega kulturnega središča. Od treh njegovih pesniških zbirk nobena ni izšla v Ljubljani. Zgodilo se je celo to, da so Miha Klinarja, zaslužnega partizanskega poeta, prezrli celo sestavi jalci raznih antologij naše partizanske poezije. To pa je žalostno in krivično, saj Klinar kot pesnik zasluži vse naše spoštovanje in priznanje! Napisal je izredno veliko pesmi s partizansko tematiko. Mnoge od njih v ničemer ne zaostajajo za najboljšimi umetniškimi stvaritvami naših znanih in priznanih partizanskih pesnikov. Marsikatera njegova pesem je pravi biser. Dostojen izbor iz Klinarjeve partizanske poezije bo izšel prihodnje leto pri založbi Borec. To pa vendar ne pomeni, da je žirija Mihu Kli-narju prisodila nagrado eno leto prezgodaj. Nasprotno, zaslužil jo je Že davno prej. Plakete zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije je prejelo 70 najzaslužnejših posameznikov in organizacij iz naše republike in zamejstva, štirje iz Italije in trije z avstrijske Koroške. Priznanja je Janez Vipotnik med drugim podelil tudi več posameznikom in organizacijam iz gorenjskih občin. Tako so plakete prejeli Stane Boštjančič iz Kranja, Gabrijel Ferjan iz Radovljice, Rudi Hrovatič iz Tržiča, Albin Lavtar iz Škofje Loke, pihalni orkester jeseniških železarjev in borčevska organizacija z Jezerskega. Pionirska brigada v Istro Gorenjski pionirji tudi letos odhajajo na mladinsko delovno akcijo. V začetku avgusta bodo v Šmarjah pn Kopru, kjer poteka republiška akcija Istra 79. 54 pionirjev in pionirk z Jesenic, iz Tržiča, Škofje Loke in Kranja v starosti od 10 do Ulet bo združeno v pionirsko mladinsko delovno brigado dr. France Prešeren. Organi zator brigade občinska konferenca ZSMS Jesenice je poskrbela za dobre priprave, potrebne, da se bodo pionirji lahko uspešno vključevali v brigadirsko življenje. V. Bešter Komisija za medsebojna razmerja delavcev Državne založbe Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge: PRODAJANJE v poslovalnici P - Kranj, Prešernova 2 (2 delovni mesti) Pogoj: triletna poklicna loJl (dokončana šola za prodnialcei do J mesece delovnih izkušenj. Plamene prijave sprejema splošno kadrovski sektor Drtavne zaloibe Slovenije na gornji naslov 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. Srečanje pred Havano Gvinejski predsednik Sekou Toure in predsednik republike Sejšeli Albert Rene na obisku v Jugoslaviji pred kavanskim srečanjem neuvrščenih — Nikaragva celi rane boja in diktature ter terja od ZDA vrnitev Sonioze in njegovih pajdašev — Italijanska vladna kriza traja, Fanfani pa najverjetneje novi mandatar za sestavo vlade — Praske na meji med Kitajsko in Sovjetsko zvezo — Naftni vrelci v Egiptu BRIONI - Voditelja dveh prijateljskih neuvrščenih držav sta na obisku v Jugoslaviji. Prvi je prispel k nam na povabilo predsednika Tita gvinejski voditelj Sekou Toure, za njim pa predsednik republike Sejšeli France Albert Rene. Tako kot Gvineja so tudi Sejšelski otoki člani gibanja neuvrščenih in zagovorniki težnje, da se morajo neuvrščene države na bližnje vrhunsko srečanje v Havani dobro pripraviti in utrditi enotnost, kar je jamstvo za svetovni mir Gvinejski predsednik Sekou Toure je v pogovoru s predsednikom Titom in našimi voditelji poudaril, da ostaja njegova država zvesta izvirnim načelom neuvrščenosti, ki jih mora bližnja Havana še okrepiti. Jugoslavija goji in krepi stike z vsemi članicami gibanja in tako vedno bolj ravna tudi večina drugih neuvrščenih držav. Sodelovanje med neuvrščenimi državami mora posegati na vsa področja, neuvrščeni pa morajo skupno in enotno posegati v prizadevanja za graditev novih in pravičnejših mednarodnih gospodarskih odnosov in za razreševanje kriznih svetovnih žarišč. Gibanje neuvrščenosti se mora še naprej demokratizirati, kar lahko omogoči učinkovitejše delo koordinacijskemu biroju. Gvinejski voditelj je ugodno ocenil vrhunski sestanek Organizacije afriških držav v Monrovii. Afriki ne zmanjka problemov in večina od njih je dediščina kolonialne preteklosti. Naš predsednik Tito je visoko ocenil gvinejsko vlogo v neuvrščenem gibanju. Brez neuvrščenosti ne bodo učinkovito in trajno rešena svetovna krizna žarišča. Tito pa je še posebej opozoril na nujnost pestrejšega in aktivnejšega medsebojnega sodelovanja, o čemer so še posebej govorili sodelavci predsednikov Tita in Sekou Toureja. Gvinejski predsednik je po pogovorih na Brionih odpotoval v Srbijo, kjer nadaljuje pogovore s predstavniki te socialistične republike. Drugi gost predsednik republike Sejšeli pa je začel obisk v Jugoslaviji z obiskom v Sloveniji. Bled je bil njegova rezidenca. Sledil je obisk Ljubljane, drugi del obiska Alberta Reneja pri nas pa bo minil v pogovorih s predsednikom Titom. »Vrnite nam diktatorja Somozo in njegove sodelavce ter priznajte novo vlado!« se glasi poziv novega vodstva Nikaragve Združenim državam Amerike. Vedno več držav priznava novi režim v tej državi, ki je štiri desetletja ječala pod Somozo, drsela v revščino in teror ter dočakala konec Somozovega terorja sredi velikih težav. Ljudstvo Nikaragve se loteva obnove z vso zavzetostjo. Tudi iz tujine že prihaja pomoč, pomembna pa je novica, da utegne nova vlada že na bližnjem havan-skem srečanju neuvrščenih zaprositi za sprejem v gibanje. Enotam sandinistične fronte se predaja vedno več pripadnikov Somozove nacionalne garde. Navadne vojake spuščajo domov, gardiste, obtožene zločinov, pa bodo postavili pred sodišče. Največji krvniki s Somozo na čelu so zbežali iz dežele. Največ jih je v Združenih državah, največjemu zavezniku diktatorja. Za Somozo je že nekdanji ameriški predsednik Roosvelt izjavil, da je pokvarjenec, vendar pokvarjenec tudi po ameriški krivdi! Italijanska vladna kriza še traja. Socialističnemu voditelju Cra-xiju ni uspelo predvsem zaradi nasprotovanja krščanskih demokratov sestaviti nove vlade, o čemer je že obvestil predsednika republike Perti-nija. Komu bo Pertini zaupal mandat za sestavo 42. italijanske vlade po letu 1943? Med kandidati omenjajo sedanjega zunanjega ministra Forlanija, vendar mu velikih možnosti ne pripisujejo. Zato utegne dobiti mandat senator Amintore Fanfani, preizkušeni politik. Vprašanje je, ali bo uspel oblikovati politično nevtralno vlado. Ob vsem tem pa je zanimivo, da vladna kriza, tako pogosta v tej državi, tudi tokrat volivcev pretirano ne zanima. Precej Italijanov niti ne ve za vladne težave. Še nekatere druge zunanjepolitične dogodke velja omeniti. Šuš-Ijajo, da so ameriški diplomati obiskali Hanoi, kar pa Vietnam zanika in hkrati obtožuje Kitajsko za izzivanja. Slednja je tudi obtožila Sovjetsko zvezo za obmejne spopade na delu meje, ki naj ne bi bila sporna. Egipt je na Sinaju v skladu z mirovnim sporazumom dobil nekatere naftne vrelce, evropski parlament pa se je na prvem zasedanju izognil glavnim problemom, s katerimi se utegne srečevati. j Košnjek A Odbor za delovna razmerja Cestnega podjetja v Kranju objavlja prosta dela in naloge OBRACUNOVALCA OSEBNIH DOHODKOV V 01 - TIM Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje: — ekonomski tehnik. — tri leta delovnih izkušenj. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru Osebni dohodek je določen s samouprav turu spora/.umom <> delitvi sredstev za OD. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v kadrovsko službo podjetja. Kok prijave je 8 dni po objavi, oziroma do zasedbe. CPGLAS Kranj objavlja na oanovi sklepa U O DO štipendije za šolsko leto 1979/80 za redni študij 2. na poklicni grafični doli 1 štipendija Pogoj: končana osnovna Šola X najmanj dobrim uspehom. Starost do I 7 lei Dokazila o izpolnjenih pogojih naj kandidati skupaj z^vlogo dostavijo do 16. 6. It7t na naslov: CP Glas, Kranj, Moše Pij ade j s l/lll s pripisom za Stipendije. XE?,T*i ?lbor i" (»las Kranj Iv V JlrtTEK. 27. JULIJA 1979 3.STRAN G LAS Kamničani smelo gledajo v prihodnost Kamnik praznuje. Vrstijo se prireditve, odpirajo nove proizvodne hale. Če je občinski praznik običajno pregled opravljenega dela, pa se letos v Kamniku spleta s snovanji novih nalog. Sedanji trenutek, poln pomembnih rešitev in načrtov za prihodnost, smo skušali ujeti v razgovorih. SLAVKO RIBAŠ. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Delovno praznovanje 750-letnice Kamnika Pred 750. leti se je beseda Kamnik prvič pojavila v zgodovinskih virih. Jubilej letos praznujemo zelo delovno prek celega leta, da bi pritegnili dim širši krog izvajalcev in občanov. Tako se v Kamniku vsak mesec nekaj dogaja, kar je povezano z niegovo zgodovino in razvojem. Praznovanje istočasno pomeni tudi prispevek k poglobljenemu zbiranju in proučevanja kamniške zgodovine 8 poudarkom na delavskem gibanju in dogodkih narodnoosvobodilne borbe Prispevek k praznovanju dajejo tudi naši delovni kolektivi. Odpiramo nove proizvodne prostore v Svi-lanitu Stolu in Kemijski industriji. Ma področju družbenih dejavnosti smo začeli oziroma zaključujemo večie investicije. Jeseni bo odprt center usmerjenega izobraževanja, gradimo športno halo in prizidek pri osnovni šoli na Duplici s telovadnico, zgrajen je bil otroški vrtec v Komendi. Pričenjamo, z.ureditvijo umetnostne galerije k. bo pomemben prispevek na področju kamniške kulture. Smo v zelo razgibanem obdobju ««!iemania novega srednjeročnega prejemanja po8pefteno anali- P ana °Ho "danje uresničevanje na-?1ramo dosedanj bodoč ,og ,n ^ff^^ amo, da smo do-WZ.V°J5oloien nipredek, vendar z *gl1 nit v celoti zadovoljni. rWben prohod ni rastel po pla-•~«i stopnji, razlog je predvsem v mTB Jklmu dohodkovnih razvojih" programov. Vendar letošnji jSatki kažejo, da se situacija po pravlja m če se bo začetni trend bomo do konca tega naaaucv j1_„h načrtovano. Zaosta- Sdobja dosegh načrtovano. Z predvsem na področju otroka varstva, saj imamo premalo * gS vkliučenih v varstvo, prav tak 0trulrn ie zdravstvo. Število pre-P i!Sv se veča, zdravstvene usluge ^zahtevnejše, prostori pa so taki kot včasih. x/ amernicah smo se odločili za V rast gospodarstva, stop- dinarnično rast ^^^^ Po_ večala naj ivnogti |f| ne večjega dviga pr"" Zato iSe bomo morah SETZSSii novih razvojnih pro-lotiti ,8KU\J viagati v medernizacijo gramov, v . proizvodnih linij. družbenih dejavnost, Letošnja občinska priznanja Zlati plaketi občine Kamnik k «ta prejela delavsko kulturno osvetno društvo Solidarnost in Roman Potočnik. Srebrne plakete bodo prejeli, lsko društvo Kamniška Bi-g a gasilsko društvo Moste, 8tnačarski klub Kamnik, Franc Vil t*>\\ Lojze Perko, Ferdinand VndeinJani« Prezelj. Bronaste plakete bodo prejeli: b u.irno društvo Zgornji Tuhinj, Franc Nograšek, Marjan Bolha, V*" Maleš, Franc Modrijan, il^fz Kahne. Katja Serbelj. v nc Rerns. Gašper Cerar, a ton Smolnikar in Tea Zvikart lavna priznanja pa bodo preje- 1 ndred Bistriških gamsov Kam-".V jože Vonta, Zdravko Mar- 2 & Peter Kladnik, Marija Rifel, zii« Vidmar, Miran Romih, TeTZ Volčanšek, krajevna skup-t Nevlje, osnovna šola Ko-n° j„ Moste in osnovna šola bomo nadaljevali začeto in razrešili probleme, ki so se pojavljali že sedaj. Upamo, da bomo lahko uredili osnovno šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo in še nekatere druge družbene dejavnosti. Pogoj bo seveda željena rast gospodarstva. Posebno pozornost bomo posvetili varstvu okolja, čisti vodi in zraku. Priključili se bomo na centralno čistilno napravo v Domžalah in zgradili manjše čistilne naprave pri onesnaževalcih vode. "S Kamniška občina je po površini na 31. mestu med šestdesetimi slovenskimi občinami. Njene meje ji dajejo značilno oblik*) ptice s širokimi krili proti Kamniški Bistrici in Tuhinjski dolini. Naravna odprtost proti Ljubljani, Domžalam in Kranju pogojujejo njene poti povezovanja. Šteje blizu 25.000 prebivalcev, ki bivajo v 115 naseljih, organiziranih v 21 krajevnih skupnostih. Največji kraj in edino mesto v občini je Kamnik z okrog 10.000 prebivalci. Letos mineva 750 let, odkar je bilo prijazno, staro mesto prvič omenjeno v zgodovinskih virih. Jubilej je povod za poglobljeno zbiranje in preučevanje kamniške zgodovine, ohranitev in obnovo kulturno zgodovinskih spomenikov pa tudi za pospešeno gradnjo nekaterih objektov v občini. Skoraj šestdeset odstotkov družbenega proizvoda v kamniški občini ustvari industrija. Druga najpomembnejša panoga gospodarstva je gradbeništvo z desetimi odstotki v strukturi družbenega proizvoda. Na kmetijstvo odpade pet odstotkov družbenega proizvoda, ob tem pa je v občini okrog 14 odstotkov kmečkega prebivalstva. Za kamniško gospodarstvo je značilno, da je izrazito izvozno. Lani so na tuje prodali za 14 milijonov dolarjev izdelkov. Dolgoletno povprečje deleža uvoza v izvozu je 55 odstotkov. Zadnji dve leti je bil odstotek zaradi večjega uvoza opreme nekoliko večji, vendar so rezultati letošnjih prvih treh mesecev spet zelo vzpodbudni. Izvoz je usmerjen predvsem v države zahodne Evrope in ima klasično obliko brez višjih oblik sodelovanja. Za kamniško občino je značilna 47-odstotna zaposlenost žensk, kar je nad slovenskim povprečjem. To seveda poraja vrsto problemov in zahtev po naložbah na področju otroškega varstva, družbene prehrane pa tudi osnovnega šolstva. V organizirano otroško varstvo je zajetih 600 otrok, v prihodnjem planskem razdobju bodo skušali zagotoviti varstvo za 40 odstotkov predšolskih otrok. V tem planskem razdobju so načrtovali izgradnjo 347 stanovanj. Plan bo realiziran 77-odstotno. Morda še tale podatek: v kamniški občini ima vsak peti prebivalec motorno vozilo in vsak 21. telefonski priključek. Predlagamo policentrični razvoj Za sedanje plansko razdobje je značilna neenakomerna dinamika razvoja, predvsem v prvih treh letih nismo dosegali planirane rasti družbenega proizvoda. Ne bomo realizirali nekaterih investicij in delež sredstev za investicije na prebivalca je precej nižji od slovenskega povprečja. Tudi načrtovane rasti zaposlovanja ne, kar je sicer ugoden dejavnik družbenoekonomskega razvoja, vendar ni posledica zavestne usmeritve, temveč upadanja gospodarske aktivnosti, kot je to primer v Utoku. Letos smo zastavili nekaj novih družbenih pobud, s katerimi skušamo povečati investiranje in analiza prvih treh mesecev kaže, da je trend ugoden. Izvoz je kar za 23 odstotkov večji in računamo da ga bomo zadržali v prvo polletje. Značilno za sedanje razdobje je, da smo imeli organizacije združenega dela, ki so poslovale z izgubo ali na robu rentabilnosti. Ena ključnih nalog je bila njihova sanacija. Učinkovito smo jo izvedli v Utoku, za Donitov tozd Svit sta izdelana dva variantna razvojna programa, glede Viatorjevega tozda Hoteli in žičnice smo imeli razgovore s predstavniki Viatorja in občine Ljubljana-Šiška o nekaterih posodobitvah predvsem Velike planine, ki je tesno povezana z razvojem tega tozda. Industrija je glavni nosilec gospodarskega življenja in njeni uspehi so pomembni za celoten razvoj občine, zato bi morala narediti smelejše razvojne korake. Opazno se povečujejo vlaganja v zadnjih letih, vendar ne bomo dosegli načrtovanih investicij. Na področju družbenih dejavnosti bodo zgrajeni nekateri pomembni objekti: otroški vrtec v Komendi, center usmerjenega izobraževanja, športna dvorana, prizidek pri osnovni šoli na Duplici s telovadnico. Pravo prelomnico z vidika vlaganj bo doživelo komunalno urejanje. V prvi vrsti bo to začetek gradnje dolgo pričakovane obvozne ceste Železni most—Duplica. Izdelali smo analizo razvoja malega gospodarstva, iz katere je razvidno, da se razvija prepočasi in s programom podali smernice razvoja obrti. V zadnjem času je zaznano večje število delavnic predvsem storitvenih obrti, saj smo sprejeli največje davčne oprostitve. Problematično je zagotavljanje poslovnih prostorov. Stanovanjska skupnost naj bi jih zagotavljala v novih soseskah in jih dajala storitvenim obrtnikom v najem pod ugodnimi pogoji. Kamnik ima naravne in kulturno zgodovinske pogoje za razvoj gostinstva in turizma, vendar jih ni izkoristil, ker nimamo nosilca razvoja na tem področju oziroma tisti, ki smo smatrali da je, ni dobro opravil svoje naloge. Delež kmetijstva v družbenem proizvodu upada, vendar je to posledica hitrejšega razvoja ostalih panog. Lani smo sprejeli vso urbanistično dokumentacijo in opredelili potrebe po prostoru. Krajevne skupnosti uspešno uresničujejo začrtane naloge. Poudariti je treba, da sredstva, ki jih dobijo, s svojo dejavnostjo večkratno oplemenitijo v obliki samoprispevkov in prostovoljnega dela. Družbenoekonomski razvoj v prihodnjih petih letih bo povezan z dosedanjim razvojem in problemi, predvsem z doseganjem investicijskih vlaganj in z globalno usmeritvijo Slovenije in Jugoslavije. Politika bodočega razvoja bo težila k stabilizaciji tokov družbene reprodukcije, gibalo razvoja bodo njegovi kvalitetni dejavniki. Eden ključnih dejavnikov gospodarske rasti bo izvoz, saj je kamniško gospodarstvo izrazito izvozno. Izvoz je večji od uvoza in dolgoletna povprečna stopnja povečevanja izvoza je 15 odstot- ke jeseni bo šolski vrvež napolnil novi center usmerjenega izobraževanja, ki je ena letošnjih najpomembnejših pridobitev v kamniški občini. TONE PENGOV, PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA kov. Zato realno ocenjujemo, da se bo v letih od 1981 do 1985 povečeval od 10 do 16 odstotkov. Predvidevamo, da bo rast družbenega proizvoda 6 odstotna, da bo produktivnost porasla za 3,5 odstotka in zaposlenost za 2,5 odstotka. Ker ne bomo realizirali vseh nalog na področju investiranja, zato kompenzacija, saj ne pričakujemo pomembnega povečanja produktivnosti. Kadrovska politika bo morala zagotoviti materialno stimulacijo strokovnemu kadru, pomemben dejavnik bo tudi inovatorstvo. Industrija bo še naprej nosilec gospodarskega razvoja, druga najpomembnejša panoga v občini je gradbeništvo. Trgovina bo posodobila svoje poslovne prostore, na področju kmetijstva bomo največ pozornosti posvečali hribovskemu področju. Za razliko od dosedanjega razvoja, ki je bil usmerjen predvsem na ožje območje Kamnika, predlagamo policentrični razvoj. Družbeno življenje — šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo — naj bi se razvijalo tudi v odročnejših krajih. Vendar to ne pomeni, da bi vsaka krajevna skupnost imela vse, temveč bi izkoristili komparativne prednosti. Tudi organizacije združenega dela naj bi proučile možnosti odpiranja obratov predvsem v krajih, od koder se delavci vozijo na delo. Družbene dejavnosti bodo pomemben dejavnik kvalitetnega izboljšanja celovitih pogojev življenja in dela. Glede na razvitost posameznih področij bomo največ vlagali v zdravstvo, otroško varstvo, vso pozornost bomo povetili tudi drugim področjem v skladu s potrebami in materialnimi možnostmi. V otroško varstvo naj bi vključili 40 odstotkov predšolskih otrok. V telesni kulturi bo poudarek na množičnosti, saj bomo pridobili pomemben telesnokulturni objekt, ki bo to zagotavljal. Naša naloga bo tudi krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in že na začetku planskega razdobja naj bi realizirali blagovne rezerve. j \ DANIJEL ARTIČEK, SEKRETAR OBČINSKE KONFERENCE ZK Polni pričakovanj pomembnih rešitev Ob občinskem prazniku običajno pregledamo dosežene rezultate, kar je pravzaprav že obveznost. Letos pa smo obrnjeni predvsem naprej, polni pričakovanj nekaterih pomembnih rešitev, ki jih Kamnik čaka že vrste let. Ocenjujem, da sta pri preobrazb Kamnika bistveni dve nalogi. Prv* je začetek gradnje obvozne ceste, k bo rešila izredno težko' prometnt zagato samega mesta. Drugi dogodek pa bo otvoritev in začetek dels novega centra usmerjenega izobraževanja. Po mojem mišljenju bo ta center v naslednjih petdesetih letih odigral ključno vlogo v šolstvu in v življenju občine sploh. Usmerjene izobraževanje bo doseglo obseg, ki gs pri tem številu prebivalstva in go spodarskem potencialu nujno potre bujemo. Pojavljajo se sicer nekateri programske dileme, ki še niso a celoti odpravljene, ker smatramo da mora biti center programski odprt in se mora torej programsk« prilagajati in dopolnjevati. Tud gimnazija bo s tem doživela svoj veliko preobrazbo, ki jo zahtevi sedanji sistem izobraževanja. Mi slim, da ni treba posebej poudarjati kako velikega pomena za vsak mesto je prav šolska študentska mladina, ki nujno prispeva delež 1 kulturnemu, športnemu in nasploi življenju kraja. Usposobitev šolske ga centra bo najlepši spomenik 750 letnici mesta. Program prireditev Danes ob 8. uri se je začela slav nostna seja vseh zborov skupščii občin Kamnik in Domžale v ha) Komunalnega centra v Domžalah na kateri bodo med drugim podelil letošnja občinska priznanja. P slavnostni seji bodo ob 11. uri Papirnici Količevo odprli novo pre izvodno halo, kalorično centralo i spustili v obratovanje nov kartonsl stroj. Tudi v kamniški občini bodo o občinskem prazniku odprli več novi proizvodnih hal. Tako je Svilani včeraj predal v uporabo novo bai varno. V ponedeljek, 30. julija, o 13ruri bodo v Stolovem tozdu IV ploskovno in kosovno pohištv Sloga Moste odprli nove proizvodu prostore. Kemijska industrija Kan nik pa bo novo proizvodno hal odprla v soboto, 4. avgusta, ob K uri. Med pomembnimi pridobitvami j tudi asfaltirana cesta v Tunjice, 1 bo slovesno odprta v soboto, 28. jul ja, ob 10. uri. Omenimo naj še nekatere prire ditve, ki se bodo zvrstile v prihod njih dneh. Program praznovanj namreč teče že od začetka juliji V soboto, 28. julija, ob 9. uri se b na zunanjih odbojkarskih igriščih Kamniku začel odbojkarski turn trojk, ki se ga bodo udeležili števil? slovenski klubi. Ob 16. uri pa se bo< v Kamniški Bistrici srečali izseljen kamniške in domžalske občine. C 17. uri se bodo na nogometnei igrišču Virtus na Duplici pomeri kamniški in domžalski nogometr klubi za pokal občinskega prazniki Ob 20. uri pa bo na Trgu prijatel. stva v Kamniku že tradicionalr miting. V nedeljo, 29. julija, ob 14. uri s bo začela slovesna proslava 25-le niče dela Občinske gasilske zve? Kamnik z razvitjem prapora i veliko parado vseh gasilskih em skozi mesto Kamnik. Ob 14,30 | se bodo v Komendi začele konjsl dirke, ki so bile zaradi slabega vr mena preložene s pretekle nedelj O L, A S4.STRAN PETEK, 27 JUtUA 197» Posodobitev bo dajala kvalitetnejše izdelke Ob občinskem prazniku odpiramo novo barvarno za oplemenitenje metražnega blaga, iz katerega izdelujemo predvsem konfekcijo. V novem obratu je poleg naprav za barvanje montiran razpenjalno-sušilni stroj, ki bo dajal možnost obdelave striženega frotirja s parjenjem, s čemer bomo dosegli kvaliteto blaga, ki je na tržišču, predvsem na tujem, najbolj iskana. S preselitvijo obdelave metražnega blaga v novi objekt bomo lahko dokončno rekonstruirali barvarno za prejo po najmodernej- ših principih. Z gradnjo, ki je skupaj z notranjo opremo veljala 30 milijonov dinarjev, smo začeli v začetku lanskega leta. Nova barvarna je za Svilanit velika pridobitev, saj smo morali doslej iskati usluge drugod. Najpomembnejši je vsekakor novi razpenjalno-sušilni stroj, ki je postavljen prek cele hale. Uvozili smo ga iz vzhodne Nemčije in predstavlja tretjino vrednosti investicije. Stroj bo pridobitev tudi za okoliške tekstilne tovarne, predvsem za Eksperimentalno tkalnico, tozd Mari- Gospodarske vezi JANEZ BKLUuAK, PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Glavni poudarek sedanjega dela je stabilizacija gospodarstva oziroma uspešnejše gospodarjenje, uresničevanje stališč republiškega sindikalnega sveta o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke, aktivnostih okrog planiranja, v katerega naj bi bil vključen sleherni delavec. Na pohodu je akcija o spremembi odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in večji koraki za povečanje družbenega standarda vseh. Sindikat meni, da je treba zdravstveno varstvo približati delovnemu človeku in delovnemu mestu, ker bomo le tako lahko začeli ukrepati preventivno. V okviru smernic za razvoj v prihodnjih petih letih smo se o teh stvareh poseb< j opredelili, Kako bomo organizirali zdravstvo, da bo čim bolj učinkovito in kvalitetno. Pripravljamo se " na Karavano prijateljstva, ki jo bomo gostili od 6. do 9. septembra. V medrepubliško sodelovanje, ki traja že 12 let so vključene občine Gornji Milanovac, Kamnik, Kotor, Peč, Slavonska Požega, Strumica, Travnik in Zre-njanin. Sindikalno sodelovanje je obogatilo relacije in leta 1974 jeprišlo do pobratenja občin iz vseh republik in pokrajin. Poleg sodelovanja med letom in srečanj, kjer obravnavamo program delovanja sindikatov, se občinske delegacije srečajo vsako leto v drugi občini. Samo sodelovanje pa je že preseglo politično manifestacijo in privedlo v konkret no sodelovanje na kulturnem in športnem področju, v zadnjem času vse bolj tudi na področju gospodarstva. Najdlje je Živilska industrija Eta, ki ima dolgoročne dogovore in sporazume o združevanju dela in sredstev s proizvajalci povrtnin iz Strumice in Slavonske Požege. Industrijske dejavnosti so precej različne, vendar je možnosti sodelovanja še več. Ob hudem potresu v Crni gori je dolgoletno prijateljstvo prišlo posebej do izraza. Dogovorili smo se, da bodo vse pobratene občine zgradile v Kotoru osnovno šolo. Osrednja mladinska proslava na Mali planini IZTOK KURET, PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE ZSMS V kamniški občini je blizu 5.000 mladih, 3.200 je vključenih v mladinsko organizacijo. 25 osnovnih organizacij imamo v krajevnih skupnostih, 33 v delovnih organizacijah in sedem v šolah. Najbolj aktivne so tiste v šolah in v obrobnih krajevnih skupnostih: Tuhinj, Špitalič, Komenda in Moste. V delovnih organizacijah pa so najbolj delovne v Stolu, Titanu, Svilanitu in v Kemijski industriji. Najbolj potrebne pomoči so osnovne organizacije v delovnih organizacijah, ki težko začenjajo delati. V krajevni skup nosti Kamnik, kjer se mladi pravzaprav ne poznajo več med seboj, smo že ustanovili pet osnovnih orga- nizij in še več jih nameravamo ustanoviti. Izdajamo glasilo Viharnik in polnimo stran Kamniškega občana. Sicer pa, lahko je obveščati, če delamo in imamo tudi kaj napisati. Trenutno se največ ukvarjamo z akcijami. Imamo brigado v Beli krajini, pnhodnji mesec bo odšla na Kobansko. Sedem brigadirjev bo avgusta odšlo v Kotor, kjer bodo skupaj z mladimi iz vseh s Kamnikom pobratenih občin odstranjevali posledice potresa. V tem trenutku čutimo do pobratenega Kotora še posebno odgovornost. Koncem avgusta bomo izdali posebno brigadirsko glasilo s pričevanji o delu v Crni gori. V teh dneh se pripravljamo na praznovanje 40-letnice pete državne konference SKOJ, ki je bila 7.avgusta na Mali planini v Lectarjevi koči, ki je bila kasneje med vojno požgana. To bo osrednja slovenska proslava ob 60-letnici SKOJa. Na Mali planini je bil pred štiridesetimi leti za sekretarja SKOJa izvoljen Ivo Lola Kibar, sodelovala pa je tudi Lidija Sen t jure in Franc Leskošek-Luka, ki je bil takrat zadolžen za tehnično organizacijo konference Na proslavo, ki jo bomo poimenovali zlet slovenske mladine, bodo povabljeni tudi preživeli skojevci. Mladi pa bomo skušali skozi dejavnost predstaviti mladinsko organizacijo, ki obsega različna društva in organizacije kot so taborniki, planinci, pionirji. Proslava, ki bo 25. in 26. avgusta na Mali planini bo pomenila tudi ohranjanje in prenašanje revolucionarnih tradicij. Tekstilna industrija 1TEKSTILINDUS KRANJ popravek k objavi 24. julija 1979, kjer je bilo pomotoma objavljeno pri razpisu za GLAVNA LABORATORIJSKA DELA pri pogojih: pravilno je - kemijski tehnik in ne kmetijski tehnik. borskega tekstilnega mštitu.t*. Objekt je lociran v sklopu sta mrrft* jek - tov in se nadaljuje v konfekcijo, s čemer bomo dosegli povezavo proizvodnega procesa. Barvarna je delovna enota tozda Frotir, njen vodja je ing. Florjan Torkar, ki je s sodelavci zelo angažiran pri projektu. Lani je za dosežke na področju strokovnega dela dobil oktobrsko nagrado. Pred nami je še ena velika investicija, ki bo končana do konca leta. To bo proizvodna hala tozda Svila z upravno stavbo in obratom družbene prehrane. Predračunska vred- Svilanit, Stol in Kemijska industrija odpirajo ob občinskem prazniku nove proizvodne prostore. Iz Svilanitove barvarne z novim razpenjalno-sušilnim strojem bo prihajala bistveno boljša kvaliteta frotirja. BORIS ZAKRAJ8EK, VODJA SPLOŠNE SLUŽBE V SVILANITU nost investicije je 45 milijonov dinarjev in 70-članski delovni kolektiv se bo tako preselil v sodobne prostore, na katere odpade 25 milijonov dinarjev celotne naložbe. Tudi delavcem skupnih služb bo omogočeno delo v primernih prostorih. Ne gre prezreti izgradnje obrata družbene prehrane, ki danes dela v skorajda nemogočih delovnih razmerah. SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Servis osebnih vozil objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge 1. ČISTILKE OSEBNIH VOZIL 2 PRALCA-PREMAZOVALCA ZA DINITROL ZAŠČITO 2 delavca Zahtevani pogoji: pod 1.: NK delavka. Poskusno delo 1 mesec; pod 2.: končana osemletka in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, izpit B kategorije, odslužen vojaški rok in stalno bivališče v Kranju ali okolici. Poskusno delo 1 mesec. Delo je dvo-izmensko. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5 - 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. metalka 30 let Ne kopamo se samo v morju blagovnico ljubljeno Kopalnica je pomemben del vašega stanovanja Do 4 avgusta lahko v naši blagovnici v Ljubljani. Mariboru in v prodajalni v Kamniku, izbirate med obilico kopalniške opreme Opozoriti vas želimo, da lahko v tem času — kupita opremo sodelujočih izdelovalcev na 12 mesečno brezobrestno potrošniško posojilo. — kupite vse na enem meetu, — dobita strokovna nasvete, — kopalnice »Kolpa« — Novoles in »Maja« — Marles dostavimo brezplačno tudi na dom (do 26 km od prodajalne) Z Metalko sodelujejo Marles Velenje. Sigma - Žalec in Svilanit Tudi to j« Metalka! Maribor Novoles — Novo mesto Mablo — Nova Gorica Gorenje Kammk Odprto vsak dan od 1 30 do 20 ure ob sobotah do 1 4 ure PETEJČ 27.JUIUA 1979 5.STRAN O L, A Tovarna usnja Kamnik Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznike občin Kamnik, Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič Vabimo vas v svoji trgovini v Kamniku in na Bledu, kjer vam nudimo modno usnjeno konfekcijo. Trgovini sta založeni tudi z modnimi torbicami in drobno usnjeno galanterijo. TOVARNA USNJA KAMNIK TOZO UtNJARNA • TOZD USNJENA KONFEKCIJA* Meso Kamnik Priporočamo nade domače specialitete Ob prazniku občine Kamnik čestitamo vsem občanom in "poslovnim prijateljem piminuimran SGP GRADITELJ p. o. KAMNIK Ob praznikih gorenjskih občin čestitamo vsem delovnim ljudem inposlovnim prijateljem IMOS gjfnuufi Tovarna SORA Medvode Ob praznikih gorenjskih občin čestitamo delov nim ljudem in poslovnim prijateljem vam nudi: metalka v 30 let prodajalna kamnik kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje in stroje, gospodinjske stroje in potrebščine, talne obloge, vse vrste keramike kopalniško opremo, stavbno pohištvo, vse vrste profilnega železa Delovnim ljudem, in cenjenim po'trošnikom čestitamo za praznike gorenjskih občin Prodajalna je odprta vsak dan od 7 do 19 ure, ob sobotah od 7 do 13 ure m TITAN KAMNIK tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. proizvaja: — fitinge iz bele temper litine — ulitke za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo — ključavnice vseh vrst in dimenzij, navadne in cilindrične — stroje za predelavo mesa za mesarije, hotele, trgovine in obrate družbene prehrane — ostale proizvode za liroko potrošnjo Cenjenim potrošnikom priporočamo nase proizvode. Naš. delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik KOVINOTEHNA CELJE TOZD TT — poslovalnica OPREMA Mengeš se pridružuje čestitkam za praznike gorenjskih občin. Obveščamo cenjene kupce, da se pri nas lahko oskrbijo z raznim tehničnim blagom kot je: — bela tehnika — TV in radio aparati — posoda — vodno- in elektroinstalacijski material ter material za centralno kurjavo — ploščice in sanitarna keramika — razna delovna orodja ter stroji Tudi lepo darilo lahko izberete pri nas. Prodaja na potrošniško posojilo Dostava na dom Se priporoča kolektiv OPREME Mengeš Gozdne semenarne in drevesnice nudijo sadike za gozd, parke, vrtove, žive meje, zaščitne nasade, gozdna semena in okrasne storže. Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitajo za praznike gorenjskih občin V- Vabimo vas v našo tovarniško prodajalno v tovarni v Medvo-^ji, kjer vam nudimo raznovrstno predsobno pohištvo in mladinsko pohištvo MAK. Kovinsko in strojno podjetje Hidrometal Mengeš Izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, naprav za pripravo pitne in tehnoloških voda, izgradnja regionalnih vodovodov in črpališč. Ob praznikih gorenjskih občin čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem GLAS 6 .STRAN PETEK, 27.JUIUA 1S7» U NIZOZEMSKA POMLAD Na trajekt, ki vozi čez zaliv vsako uro je v Vli-saingu speljana kar direktna cesta. Plovilo je bolj podobno pravemu čezmorskemu parniku, ki v svoj ogromni trebuh sprejme več kot 120 avtomobilov in nad tisoč potnikov. Za prevoz avtomobila s štirimi osebami je treba plaža ti 7 guldnov Notranjost, ki je opremljena s svetlečimi prometnimi znaki, je podobna veliki podzemski garaži ali tovarniški hali. Potniki si lahko krajšajo čas v restavracijah, ali na razgledni palubi, če seveda ne piha premočan morski veter, kar pa je prava redkost. Tudi mejno južno ozemlje Nizozemske je izredno lepo obdelano, naselja pa vsa mično urejena. Kmetje so v večini oblečeni v narodne nošnje, ki se posebno podajo ženskam z snežnobelimi pokrivali podobnimi kot jih nosijo nune, širokimi temnimi krili in lesenimi coklami. Zelo so ponosni na svoja tradicionalna oblačila, zato izkoristijo sleherni praznik ali obisk v mestu, da se pokažejo v njih. CEZ MEJO BREZ POTNEGA LISTA Nizozemsko smo zapustili pri vasi Eede po glavni cesti, ki pelje v belgijsko flamsko središče Brugge. Lahko je hitro ugotoviti, da si v Belgiji po slabši cesti in razmeroma manj urejeni krajini, manj skrbno obdelanih poljih in predvsem po hišah in naseljih, ki se po zunanjosti močno razlikujejo od nizozemskih. Na meji ni videti nobenega carinika ali uniformiranega človeka, da bi se zmenil za vozila, ki hite v eni ali drugi smeri. Razlika med enim in drugim ozemljem je precejšnja. Tudi ljudje so bolj skromno oblečeni in manj živahni bi rekel pa tudi bolj konzervativni, kar je za Flamce kot večne nezadovoljneže še posebno karakteristično. V belgijskih naseljih ni vsaj v teh krajih nikjer videti »sex chophov«, trgovin s pornografskimi publikacijami in predmeti, ki so na Nizozemskem v domala vsaki vasi povsem običajna stvar, dostopna moškim, ženskam pa tudi otrokom. Gostinski lokali in trgovine so v primerjavi z nizozemskimi skromnejši, pa tudi cenejši, zlasti, če se plača v guldnih. SREDNJEVEŠKI BRUGGE Brugge je zgodovinsko flamsko mesto, ki pa ni dosti večje od Maribora. Ponaša se z značilnimi gotskimi stavbami, predvsem pa zanimivim srednjeveškim trgom, mogočnim stolpičastim magistratom, katedralo in trdnjavo. V dokaj gostem avtomobilskem prometu še vedno suvereno križarijo po središču mesta staromodne kočije, ki jih upravljajo dostojanstveni kočijaži v cilindrih. Razen spominkov se Nizozemcem ne splača v takajšnjih trgovinah ničesar kupovati, ker imajo precej boljši izbor v domačih prodajalnah. Bolj kot to se jim splača v gostilno na dobro kosilo in okusno vino, ki je cenejše kot v Holandiji. Belgijska hrana je za nas bolj užitna kot bolandska. Močno se pozna vpliv francoske kuhinje, ki pa očitno ugaja tudi severnim sosedom. Po nekajurnem sprehodu križem po mestu, \ nih izkušenj; pod 5.: osemletka in I mesec ust rezu i h delovnih izkus.n i Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev polljite v 15 dneh po objavi na naslov: Slutba družbenega knjigovodstva v SRS -podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije I, kadrovska dlužba. Loške tovarne hladilnikov n. sol. o. Skofja Loka objavljajo naslednja prosta dela oziroma naloge ter vabijo k sodelovanju: 1 PROJEKTANTA L 2 KONSTRUKTORJA L * 3. PRODAJNEGA REFERENTA 1. 4 OPERATERJA NA SISTEMU AOP 5 SPECIALISTA ZA POPRAVILO TL STROJEV b. STRUGARJA (več delavcev) 7. ORODJARJA (več delavcev) 8. UČENCI ZA POKLIC: — orodjarja — struga rja — atrojnega ključavničarja — elektrikarja Poleg z zakonom določenih splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje: pod 1., 2. in 3.: visoka izobrazba strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, pod 4.: srednja izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj, pod 5.: srednja izobrazba strojne smeri in 4 leta delovnih izkušenj, pod 6., 7.: poklicna šola, pod 8.: dokončana osemletka. Prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovsko socialna služba 15 dni po objavi. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ objavlja za šolsko leto 1979/80 razpis KADROVSKIH ŠTIPENDIJ: 1. eno Stipendijo na ekonomski fakulteti 2. eno stipendijo na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo — smer politologija 3. dve Stipendiji na visoki Soli za organizacijo dela — organizacijsko-računalniSka smer — II. stopnja 4. eno stipendijo na visoki Soli za organizacijo dela - organizacijsko-računalniSka smer — I. stopnja 5. dve Stipendiji na srednji ekonomski Soli 6. tri Stipendije na srednji upravno-administrativni doli Pogoji razpisa: 1. Štipendije bodo podeljene po kriterijih družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju študentov. 2. Pogoj za podelitev štipendij je najmanj dober učni uspeh. 3. Prednost imajo študenti z boljšim učnim uspehom, prosilci iz socialno šibkejših družin, občani občine Kranj in tisti, ki se vpisujejo v višje letnike. 4. Prijave sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, do 30. 9. 1979 f>. Prosilci naj predložijo prijave na obrazcu DZS, l,6.r>. b. Prijavi naj predložijo: - kopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, - potrdilo o vpisu v šolo oziroma fakulteto, ki jo bodo obiskovali, - potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, - dokazilo o dohodkih staršev za leto 197H, - izjavo kandidata, da nima obveznosti do drugega štipenditorja. 7 Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni pismeno v roku 30 dni po poteku razpisa. H. Prepozno vloženih nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. Op IMOS — Splošno gradbeno podjetje Tržič PRODAJA GOSTINSKI LOKAL v novozgrajenem trgovskem objektu DETELJICA v Bistrici pri Tržiču Skupna površina lokala je 2.f>.r> kv m Prodajna cena za I kv. m površin skupno /. opremo znaša 10 700 din. Kupcu nudimo 40 't blagovnega kredita za dve let i Interesenti dobijo vse informacije na upravi DO, Trtic, Blejska H, TEK. 27. JULIJA 1979 7.STRAN.G LAS j Dan oglarjev Dela iz galerijske zbirke Stari vrh - V nedeljo, 29. julija, bo ob 11. uri na Grebljici na Sta-vrhu začel tradicionalni Dan rjev, ki ga letos že osmič pod kroviteljstvom SOZD GLG Bled ipravlja turistično društvo Stari i Po pozdravnem govoru in krajni kulturnem programu se bo ob [uri začel prikaz pridobivanja tja in dela oglarjev. Skupina petih brjev bo pripravila in uredila jpo, na ogled bo koparsko orodje in fto. Prikazu oglarskega dela bo idil zabavni program, igral bo ;«ambel Selški fantje. Obiskovalci do lahko kupili oglje, ki ga je pri-lvil organizator. Na prireditveni ifctor lahko pridete z osebnimi voli iz Selške ali Poljanske doline, kkirni prostori bodo na Grebljici Zaprevalu. Praznik koscev na Novi Oselici Nova Oeelica - V nedeljo, 29. Jlija ob 15. uri bo turistično dru-Vo iz Sovodnja pripravilo na Novi ifelici nad Sovodnjem tradicional-fj etnografsko prireditev Praznik Wev. Na programu bo povorka Wev in grabljic z značilnim kme->'~im orodjem, sledila bo pokošnica star ljudski običaj, nakar se bodo fcmerili kosci in klepači. Program bo nadaljeval z rajanjem pod lipo, (al bo Alpski kvintet s pevko Ivan-Krsševec Letošnji Praznik koscev je že u«i«ka Bela - Zaradi sla-t vremena minulo nedeljo so se ? ■ /nilskega društva z Bohinjske £' 3urf$% "o dovesno.. ob i mu novega gasilskega avto-SSa v n"del,o, 29. julija. Gasilci Wa vi jaje svečanost ob gasilskem Kob N. uri. ^ribodnjo soboto na Viš ,*A**>k za planinsko hojo in vodni-nri Planinskem društvu Kranj *S ? soboto, 4. avgusta, na planin-t ♦ Z do poti prijateljstva na Z tUr?rnv visoki Viš v Italiji ne-ugoslovanske meje. Odhod Jlečod jug« n jZpre€j hotela V:°bU8av branju in povratek do i Udeleženci planinske ture L"!i?.'.ieio visokogorsko opremo in Wen potm list. prijave s pred-fffl 1(1(1 dinarjev pa sprejema ^KraS do«, avgusta. ^pBAVJE V NARAVI Drevi ob 19. uri bodo v Tržiču odprli razstavo del in stalne galerijske zbirke Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE Tržič — Letos se v tržiški galeriji prvič predstavlja stalna galerijska zbirka, ki je nastala v več kot desetih letih. Zbirka je postopoma nastajala že s prvimi likovno-razstavnimi začetki v Tržiču, ko se je le-ta dejavnost odvijala še v prostorih muzeja in delavske univerze. Spočetka je bilo to povsem spontanega značaja, v zadnjih letih pa gre za načrtne odkupe del domačih avtorjev, predvsem akademsko izobraženih likovnikov. Od skupaj 52 del, kolikor jih trenutno šteje stalna galerijska zbirka, bo zvečer ob 19. uri razstavljenih 24. Gre za dela, ki predstavljajo tako časovni — nastajala so od 1923. do 1977. leta — kot tudi motivni in formalni razpon. Razstavlja 11 avtorjev, domačinov, ki delajo in živijo v Tržiču ali so kakorkoli povezani s tem krajem: Milan Batista, Herman Gvardjan-čič, Vili Jakopin, Franc Klemen, Tone Kralj, Kamilo Legat, Jože Meglic, Dušan Premrl, Vinko Ribni-kar, Blaž Šter in Jože Trpin. Čeprav jih je poklic ločil od domačega kraja, se vendar radi odzovejo povabilu na razstavo in leto za letom sporočajo svoj svet preko platen. »Težko bi naili vsej razstavi nek skupen izraz, saj gre za snovno in formalno velike razlike med njimi,« pravi Janez Šter. kustos tržiškega muzeja in umetnostni zgodovinar. »Vsa razstavljena dela izvirajo iz tako različnih pobud, se dotikajo tako različnih vprašanj in govore tako vsaka s svojo govorico, da jih je preprosto nemogoče združiti v eno samo, enotno podobo.« »In vendar lahko potegnemo neko skupno črto. Vsaka od grafik, risb, vsako olje in vsaka skulptura, ki je uvrščena v stalno zbirko, priča o moralni spod- budi avtorju, o tem, da se njegovo delo ceni in da ni dovolj le bežni trenutek razstave, ko želimo iz enotne predstavitve doseči čimveč, temveč da želimo ta .trenutek* podaljšati v stalni zbirki.« Čeprav se dela zdaj na razstavi še posebej predstavljajo, so vendar do sedaj postala vsakdanji spremljevalci v prostorih knjižnice, šolskih prostorih delavske univerze in v muzeju. Ob otvoritvi del iz stalne galerijske zbirke bodo člani filmskega kluba Tomo Križnar predstavili nekaj poskusov iz svoje dejavnosti. Razstava bo odprta do 20. avgusta vsak dan od 17. do 19. ure. H. J. KRAJEVNA SKUPNOST BOH. SREDNJA VAS IN 60RJUŠE V Radovljici bo od 21. julija do 28. julija vsak dan od 1 5. ure dalje na Linhartovem trgu SEJEM IZDELKOV PARTIZANSKIH KRAJEV, IN RAZSTAVA PARTIZANSKIH SLIKARJEV Pri tem bo tudi vsak dan kulturni program, kar je razvidno iz lepaka. Izdelki bodo tudi v prodaji. Pridite, postreženi boste z dobrimi domačimi jedrni! PRIPRAVLJALNI ODBOR (127. zapis) Ime narodne heroine (t. j. ljudske junakinje) Rezke Dragar-Eve sem že nekajkrat omenjal v svojih kraje-pisnih črticah: pri Spodnjih Lokah blizu Krašnje v Črnem grabnu je Rezka preživljala svojo prvo mladost, grenko mladost nezakonskega otroka preproste delavke; potem sem obiskal Dragomelj pri Domžalah — tu se je Rezka poročila z Antonom Dragarjem (zdaj nosi šola v Dragomlju njeno ime — pred vhodom v šolo stoji njen kip); ko sem opisoval Mošnje pri Podvinu, sem prebral njeno ime, vklesano v partizanski nagrobnik, tu je Rezka pokopana. In naposled je treba reči še besedo o njenem junaškem vedenju, ko je kot na kol privezana talka zrla v naperjene puškine cevi na Lanco-vem ob Savi. REZKA DRAGAR-EVA Zživljenjepisi je dostikrat prav hudo: različni viri vsak po svoje govore. Vsaj pri tako pomembnih osebnostih našega osvobodilnega boja, kot je Dragarjeva, bi moralo biti vse bolj točno, zanesljivo. — Tako preberem, da je bilo na Lancovem ustreljenih 20 talcev, na Zvest jeseniškemu kampu Jesenice — Nekoliko odmaknjen od magistralne ceste, vendar pa lahko dostopen je jeseniški kamp, ki sprejme v turistični sezoni veliko gostov, večinoma prehodnih. Kamp je lepo opremljen, leži pa ob Jesenici in v prijetnem, zelenem okolju, v zatišju Jesenic. Vodi in upravlja ga zasebni gostilničar Valentin Šranc. Jesenice niso turistično mesto, saj mu daje jeseniška železarna izrazito industrijski utrip. Zato se sprva zdi kar malo čudno, da prihajajo na Jesenice tuji gostje že leta in leta, da so se navezali na Jesenice in na okolico in da ni poletja, da Jesenic ne bi obiskali. Med njimi jetudi Belgijec Maurice Oris, ki s svojo družino prihaja v jeseniški kamp že dvanajsto leto. Takole pravi: »Za kamp v zatišju Jesenic mi je pred dvanajstimi leti povedal brat, ki se je mudil z družino na Jesenicah. Prav veliko lepega je vedel povedati, tako o gostiteljih kot tudi o izletih v bližnjo in daljnjo okolico. Kaj nas tako privlači? Predvsem prijazni ljudje, ki so dobri gostitelji, predvsem okolica in izleti v čudovite alpske doline in ne nazadnje so nam všeč tudi vaša mala mesta. Večkrat se zapeljemo v Ljubljano in tudi v Kranj, kjer še posebno radi preživimo dan. Kaj nam ni všeč? Nezadovoljni smo, če je slabo vreme, malo pa smo jezni tudi tedaj, ko v trgovinah nenadoma zmanjka osnovnih živil. Ce pa že leta in leta prihajaš, potem se tudi tega navadiš in dobro veš, kdaj približno bo kruha zmanjkalo.« M- Oris, po poklicu programer in vzdrževalec, prihaja v jeseniški kamp skupaj z ženo in dvema otrokoma, ki Jesenice prav dobro poznata. Ce je lepo vreme, se kopajo v jeseniškem kopališču, če dežuje, se odpeljejo v Postojno ali tudi dlje. Pravijo, da jim bo tudi letošnji dopust ostal v lepem spominu in da se bodo tako kot vsa leta doslej tudi prihodnje leto radi vrniVi. D. S. agrotehnika ik EXP0HT — IMPORT. LJUBLJANA, TITOVA 1» Po rezervne dele za traktorje, kosilnice BCS in avtomobile hodimo v AGROTEHNIKO poslovalnico KRANJ, Dražgoska 2, tel.: 26-681 Kumara (Cucumis sativus) na prehrambena rastlina, premalo pa na po zdravilnih snoveh, ki so zelo po-po*»*n" IT grčne in ledvične bolnike in nego °*e i tip ie čas kumaric Kuhinja se obogati za F Velenjavo. Zal imajo mnogi s kumarično solato odličn« z te?ave kar gre predvsem na rovaš nezrelih prebavne kumHr /ato )e važno, da pripravljamo le Iprezeleni wrumene,e kumare, lzogihajmo se »žele-zrele, ra ker jih želodec težko prebavlja. Ce na , nih« kUJ!;iemo vodo, ah pijače z ogljikovim dioksidom, kumare P J včaHin tl,di nevarne zaradi čreves- ■0 te*ave Gogpodinie imajo navado, da narezane nih kr stlskH|<> in sok zavržejo, kar je napačno, kajti kumare n dravjme sn<)Vi in učinkovine. PraV/mara vsebuje vitamin« C A in B. ter vrsto KU i h snovi Je zelo pomembna za srčne bolnik.-. minera'"1" v(h)o u u,u,sti Malc, mano. da kumarieni ker od vej" , |JH mčnQ kislino, /.ato je prav. da ga sok(svež.»vp _ pijejo bolniki, ki trpijo za ledvičnimi kamni in kamni v mehurju. V preventivne namene naj bi ga pili tudi zdravi ljudje. S svežim sokom si izboljšamo tudi krvno sliko. Ker kumara vsebuje insulinu podobne snovi, je priporočljiva tudi za sladkorne bolnike. Kumarično solato ali sok uporabljamo tudi pri lenem črevesju in zaprtju; iztrebljanje poteka brez težav! Kot lepotilo igra kumarin sok veliko vlogo, ker dela kožo gladko in prožno. Ženske, ki poznajo skrivnost lepotičenja oz. nego kože, vedo, da skoraj ni boljšega lepotilnega sredstva od svežega kumaričnega soka. Vtaremo ga v kožo in počakamo, da se posuši. Nekateri praktiki priporočajo mešanico soka in pšenične moke. S to kašo si napravimo obrazno masko, ki naj vpliva na kožo pol ure, lahko pa tudi več oz. celo nekaj ur! To zelo polepša kožo. Zanimivost je tudi v tem, da ženskam v meni zelo prija kumarični sok (vsaj trikrat na dan po I del), saj vpliva na premočno valovanje krvi. Vitka postava ni le dar narave, pač pa je mala skrivnost v tem, da mnoge vitke žene pijejo vsak dan kumaričen sok (večkrat na dan po 1 kozarec). Komur sok. ki |e plehkega okusa, ne prija, naj doda soku malo jabolčnega soka. ABC Kip Rezke Dragar — Eve pred Osnovno šolo v Dragomlju (šola nosi njeno ime). — Kip je izdelal akademski kipar Stane Kolenc. spominski plošči, postavljeni na kraju okupatorjevega zločina, pa je vklesanih le 17 imen. Potem navaja prvi življenjepis, da je Dragarjeva padla Nemcem v roke med borbo rašiške čete s sovražnikom, drugi življenjepisni vir pa -trdi, da se je Dragarjeva umaknila na Vodice in bila tam zaradi izdaje zajeta. No, gotovo mi bo kateri od bralcev teh zapisov, ki o stvari več ve, postregel s točnejšimi podatki; rade-volje jih bom objavil v okviru te rubrike. Rezka je bila rojena 16. novembra v Ljubljani. Se ne polnoletna je postala tekstilna delavka. Bila je zaposlena v Tovarni plišev Eifler v Ljubljani, v Tovarni platnenih izdelkov Induplati v Jaršah in v Jugobruni v Kranju. Povsod se je aktivno vključevala v delo pri delavskih sindikatih. Tudi pri znani stavki tekstilnih delavcev je bila Rezka ena od najbolj borbenih organizatork. Znano je, da je za ceno lastnega življenja preprečila stavkolomstvo s tem, da se je vrgla pred lokomotivo, ko so iz skladišč nameravali odpeljati tovarniške izdelke. V tedanjem delavskem gibanju ji po neustrašenosti ni bilo enake. Leta 1937 je bila sprejeta v KPS. Z možem je od tega leta dalje živela na Črnučah, na delo je hodila v Eiflerjevo tovarno na tedanji Dunajski cesti. Udeleževala se je kot predana komunistka vseh revolucionarnih akcij, ki jih je pripravila Partija. Takoj po vdoru okupatorja v naše kraje, se je priključila v OK in že v letu 1941 odšla v partizane, kjer je pristopila v Rašiško Četo. Le-ta je delovala na pod-očju tnkota med Rašico, Mengšem in Črnučami. V septembru so Nemci z veliko premočjo napadli manjšo skupino Rašiške partizanske čete. Tedaj je bila Rezka Dragarjeva ujeta in nato odpeljana v begunjsko kaznilnico. Kot ujeto partizanko so jo Nemci seveda takoj uvrstili v seznam talcev, ki bodo ustreljeni ob prvi partizanski akciji. In res, še ni minil mesec - kajti že 17. oktobra 1941 je bila kot talka — edina ženska med moškimi — ustreljena na Lancovem ob Savi pod Radovljico. Talci so bili tu ustreljeni zaradi požiga velike Remčeve žage in ogromnega skladišča lesa. Razsrjeni Nemci so brž prignali iz Begunj skupino (20 ali 17?) že pripravljenih talcev in jih ustrelili prav na pogorišču. Pogumno je pristopila h kolu, na katerega so jo privezali. Ko pa so ji hoteli prevezati še oči, je to oklonila in rabljem zabrusila: »Kar streljajte, saj zmagali ne boste!« (Kol, h kateremu je bila privezana, je ohranjen v muzeju NOB v Begunjah.) Grob njen je v Mošnjah. Za narodno heroino je bila razglašena leta 1952. Predvideno je bilo (a ni bilo uresničeno), da bi se nova Tekstilna šola v Kranju imenovala po Rezki Dra-gar-Evi. POMNIKI NOB NA PODROČJU LIPNICE Na večjo spominsko ploščo, vzidano na pročelju Zadružnega doma Lancovo — Zgornja Lipnica, sem že v prejšnjem zapisu opozoril. Danes jo lahko predstavim še v podobi. So pa na področju obeh Lipnic (Zgornje in Spodnje) še drugi štirje pomniki NOB: nad cesto Radovljica—Lancovo je postavljena DODC Spominska plošča na Zadruznen domu Lancovo — Zg. Lipnica. spominska plošča padlima borcema Rudolfu Grosu in Jožetu Prevcu; pri Osnovni šoli v Sp. Lipnici je pred glavnim vhodom v poslopje postavljen bronast doprsni kip narodnega heroja Staneta Žagarja; ob cesti na Zgoško ravan je v pobočje vzidana spominska plošča padlemu borcu Jožetu Grilcu; ob cesti na Talež pa stoji spominsko znamenje padlemu obveščevalcu Antonu Tomanu. DVA POPRAVKA Saj vem, da se v te zapise vti-hotaplja le preveč tiskovnih napak, kriv je seveda brezimni tiskarski škrat. No, v zadnja dva zapisa pa sta se vrinili dve, le pregrdi napaki: v zapisu št. 125 je pri merah razvalin Pustega gradu prav, da je širina 45 m, ne višina; podnapis pod sliko gotskih oken v zapisu številka 126, je treba začeti brati kot vzorno (ne: vzročno). Tudi zaporedna številka zapisa je 126, ne 26. Spominska phtšča na Lancovem. posnivijenu oh cesti nasproti nekdanji Remčeve žage. kjer je hila dne 17. oktobra IH4I poleg IH moških Ustreljeni tudi Rezka Dragar Danes je v Sloi>eniji 160 turi stičnih kmetij s 1.597 ležišči. Največ jih je v gorenjski regiji, kar 91 z 808 ležišči, torej več kot polovica. Na drugem mestu je savinjska regija, ki ima 32 turističnih kmetij s 412 ležišči. Izstopa še koroška regija, ki ima 19 turističnih kmetij s 170 ležišči. V zadnjem času se kažejo tendence, da bi kmečki turizem razvijali tudi v drugih krajih Slovenije. Tako naj bi imela koroška regija do konca leta 1980 od 400 do 500 ležišč na turističnih kmetijah, v podravski regiji bodo imeli 79 kmetij s stacioniranim in 88 z izletniškim turizmom. V pomurski regiji načrtujejo 117 kmetij s stacioniranim in 41 z izletniškim turizmom. V Brdih pa so že uredili tako imenovano vinsko cesto. Nove spodbude za kmečki turizem Kmečki turizem se je v škofjeloški občini začel razvijati po letu 1968, ko je tudi slovenska skupščina razpravljala o problematiki praznjenja hribovskega področja in priporočila občinskim skupščinam, naj več pozornosti posvetijo vključevanju kmečkih gospodinjstev v turizem. V Škof j i Loki so se teh problemov zgodaj zavedli. Nanje so jih opozarjali gozdarji in kmetijci. Prisluhnila jim je tedanja občinska politična struktura, ki ima veliko zaslug, da se je kmečki turizem kot nova organizirana dejavnost turizma uveljavil v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Cela Jugoslavija je slišala za turistične kmetije v okolici Starega vrha. Leta 1976 je skrb za razvoj kmečkega turizma prevzela Kmetijska Samotna kmetija na osojnem pobočju Potočnikove grape pod Lubnikom je pripravljena, da sprejme prve goste. Čaka jih urejeno stanovanje s kuhinjo, zato so počitnice na kmetih kot nalašč za družine z otroki. Gost kuha sam Seveda so tudi v teh hribih pogoji za življenje, pravi Ivanka, toda reba je veliko delati. In zrasla je nova hiša in hlev in šest zdravih in pridnih otrok, ki že krepko poma >>ajopri delu. Večina gostov, ki prihaja na turistične kmetije je najbolj navdušena nad gostitelji, nad njihovo gostoljubnostjo in neprisiljenim, preprostim in naravnim odnosom do gostov. Odgovori gostoljubnost, čistoča, dobra hrana in prijazna gospodinja kažejo, kako je kmečki turizem pravzaprav odvisen od ljudi, ki se z njim ukvarjajo. Na to smo se spomnili, ko smo -biskali Potočnikovo kmetijo v .•ireznici pod Lubnikom, ki je pripravljena, da sprejme prve goste V sadovnjaku nad hišo je gospodar Ciril Krajnik iztesal leseno mizo in stole. Vsedli smo se v hlad oreha in že je k nam prihitela gospodinja Ivanka ter poslala najmlajša dva klicat očeta, ki je s starejšimi štirimi sinovi delal v gozdu Takoj je stekel sproščen pogovor, kot da bi se že dolgo poznali. Pravkar sem potegnila kruh iz peči, je dejala Ivanka in že je bil na mizi dehteč hlebec Ciril pa je prinesel domače žganje, kot se »podobi, da pravi gospodar pozdravi ,-oste. Kar potegnilo nas jev pristno kme-ko življenje na samotni kmetiji v .'otočnikovi grapi, kjer je dvajset minut hoje do najbližjega soseda in poldrugo uro do Škofje Loke Seveda ,() bili pogoji za življenje, pravi Ivanka, ki je pred sedemnajstimi leti prišla k Potočniku z ravninske Dru iovke, treba je bilo le veliko delati In zrasla je nova hiša in hlev, obde lanih je pet hektarov zemlje in vsako leto je iztrebljen rob med ♦ravnikom in gozdom, saj bi se sicer ^ozd vse bolj pomikal k domačiji. Pripeljali smo se po novo urejeni gozdni poti, ki v vasi Mrežnica zavije ,a desno Tri leta so delali, v cesto *o vložili šest milijonov dinarjev, nega je primaknilo Gozdno gospo darstvo. Kako so živeli tista leta, ko so ves denar vtaknili v hišo in hlev. Kako vendar? Posejali so pšenico, ječmen, ajdo in žito zmleli v domačem mlinu in že je bil na mizi kruh in žganci. Tudi vso zelenjavo imajo doma, pa seveda devet glav v hlevu. Otroci so pridni. Pomagali so pri gradnji. V gozdu so nabirali gobe in druge sadeže in natekel se je denar za šolske zvezke in knjige, za obleko in čevlje. Pogovor je poln Cirilovih iskrivosti. O občinskih inšpektorjih, ki so jih obiskali, ko so urejali kmetijo za turizem. Kako niso mogli razumeti, kam je speljan odtok, kako voda iz pipe le kapljala in se je že zgrozil, da bo moral zgraditi novo zajetje vode, pa so le ugotovili napako v peči. Kako boste pa hrano nosili sem gor, ga je vprašala neka tovarišica. Ce sem prinesel hišo, bom tudi sol in olje, ji je odvrnil Ciril. Kako nerazumljiva so taka vprašanja kmetu, ki je tesno povezan z naravo in ga je oblikovalo življenje na samotni hribovski kmetiji. Kako blizu so nam, ki smo tako daleč od pristnega kmečkega življenja. Potočnikova kmetija še ni usmerjena. Gospodinja še ni osvobojena kmečkega dela. Zato so se odločili za obliko počitniškega turizma. Za k'oste so uredili sobe in kuhinjo, v kateri bodo kuhali sami. Za vse, kar bodo potrebovali pri kuhi, bodo poskrbeli Potočnikovi Ce si bodo gostje zaželeli prave ajdove žgance, jih bom seveda skuhala, pravi Ivanka. Taka oblika kmečkega turizma je kot nalašč za družine z otroki Po točmkovi pa bodo s pomočjo uvajanja turistične dejavnosti na kmetiji hitreje dosegli raven usmerjen«' kmetije. Cirii se n* ustraši Je tako težkega dela Letos je | sinovi dogradil cesto, ki jih je povezala z vasjo lireznica m bo gostom omogočila lahek dostop do kmetiji- Dolgu f§ dva kilometra tn požrla jim je šest milijonov dinarjev zadruga Skofja Loka. To je bil drugi primer v Sloveniji, da je kmetijska zadruga zaposlila pospeševalca za kmečki turizem, saj je leta 1972 kot prva to storila zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje. Vendar kot pravi Milan Krišelj, pospeševalec za kmečki turizem pri škofjeloški kmetijski zadrugi, področje občine Skofja Loka je Jugoslavija v malem, saj ima ravninski, dolinski in hriboviti svet. Morda zato drugi precej pričakujejo od nas, kako bomo mogli in znali reševati te pr<>-storske probleme. Tega se tudi zavedamo, zato skušamo te procese zasledovati in jih usmerjati čimbolj strokovno. Kmetijska zadruga pospeševanje kmečkega turizma ne gleda skori dinar Kmečki turizem je izraz, ki se je udomačil, vendar kot pravi Milan Krišelj, ni najbolj ustrezen, saj bi analogiji z delavskim turizmom morali biti turisti kmetje. Strogo je treba ločiti kmečki turizem od pojma turizem na vasi, ali v širšem smislu turizem na deželi, v katerem skupno nastopajo številni subjekti, ne le kmetje. Pojma je treba ločevati predvsem zato, ker se je širša družbena skupnost odločila, da bo z različnimi ukrepi reševala tisti del kmečkega prostora, kjer so pogoji za kmetovanje najtežji, to je v hribovitem svetu, za katerega želi, da bi ostal poseljen. Tako daje sredstva za pospeševanje kmečkega turizma v obliki kreditov, regresiranih obresti in diferencirane davčne politike. Vendar pa se kmečki turizem lahko razvija tudi drugod, na primer v ravninskem svetu. Toda tu ne bo deležen tolikšne družbene pomoči. Kmečki turizem je torej raznovrsten pojav, ki se pojavlja povsod, kjer so pogoji zanj. Glede na to vsebinsko izhodišče bi bila lahko služba za razvoj kmečkega turizma organizirana kjerkoli. Vendar pa ima kmetijska zadruga kmete, torej tiste, ki se bodo ukvarjali s kmečkim turizmom, najbolje organizirane, tako po proizvodni kpt po samoupravni plati. Posebej je pomembno, da ima organizirano hranilno kreditno službo in seveda kmetijsko pospeševalno službo, ki pri škofjeloški kmetijski zadrugi zelo dobro dela. Pod vodstvom Jurija Kumra je postala priznana v slovenskem merilu in prejela vrsto priznanj od kmetijskega instituta, zadružne zveze in biotehniške fakultete za uspehe pri razreševanju problematike hribovskega prostora. Direktor zadruge Vinko Kržišnik pravi, da pač niso običajna delovna organizacija in da se s pospeševanjem kmečkega turizma vključujejo v širši družbeni interes. Ce je kmetija turistična, je tudi urejena in usmerjena, ljudje ostajajo doma in obdelujejo zemljo in hribovski svet se ne prazni. Prostorsko načrtovanje kmečkega turizma Z izgradnjo zimsko rekreacijskega centra na Starem vrhu je bilo v začetku sedemdesetih let v glavnem v okolici Starega vrha usposobljenih za kmečki turizem sedem kmetij I 93 ležišči. ljetos s jih je že 14 s 173 ležišči. Za 40 kmetij pa so bili že izdelani ureditveno investicijski programi /.<• pa se kaže slika, da bo v naslednjih letih sposobnih za vkliučitev v kmečki turizem še HM) kmetu Osnova tako široko sastavljenitga programa uvajanja turistične dejavnosti na kmetije je sistematično delo pos|>«'ševalne službe, ki je priverila možnosti razvoja kmečkega turizma na področju občine. Milan Krišelj je V svoji magisterski nalogi raz u I [hetodo <>< «-n jevanja prostora in naselij za potreb«- kmečkega turi/, ma. Izdelal jo je na podlagi kriterijev, ki jih je preskusil na naseljih v škofjeloški občini, v kat»'iil) M k meč ki turizem ž«- razvila / n|<> )•• mo goče oceniti ah imajo pomaotna področja možnosti za razvoj kmečkega turizma in jih razvrstiti po stopnjah primernosti Veliko teh podatkov vsebuje ureditveno investicijski program, ki ga pospeševalna služba izdela za posamezno kmetijo Koncept so izdelali Skofjeločani, dodelali so ga pri zadružni zvezi hranilno kreditnih služb in obraze« danes uporabljajo po vsej Sloveniji. Poleg splošnega opisa kmetije vse bujs opredelitev pogojev u razvoj : turizma na kmetiji, opis potrebnih • investicij, njihovo predračunsko vrednost m vin- financiranja, kri ditne sposobnosti kmeta tri pred videno poslovanje turistične kmeti je. Vrednotenja1 prostora u potni'« kme<*kega turizma |c pruv/.apra\ ena izmed faz. ki s«' vključuje * prost <>i sko planiranje, \ katerem [• kmečki turizem I«- integralni del l/.obraziti kmečko prebivalstvo Pomembna osnova za razvoj i: km«'čkega turizma je izobraževanje :! Direktor škofjeloške kmetijske zadruge Vinko Kržišnik in pospeševalec za kmečki turizem Milan Krišelj sta nas odpeljala na obisk k Potočnikovim in spoznali smo eno izmed šestih kmetij, ki se letos vključujejo v kmečki turizem. in vzgoja kmečkega prebivalstva. Prav na tem področju je bilo v Skof-ji Loki veliko narejenega. Delavska univerza je že pred leti začela z organizacijo predavanj, tečajev, seminarjev, individualnega dela in ekskurzij. Njen direktor Mirko Polajnar se je za to področje posebej zavzel in v svoji diplomski nalogi obdelal organizacijo izobraževanja in vzgoje kmečkega prebivalstva s poudarkom na razvoju kmečkega turizma, saj je ugotovil, da je stopnja izobrazbe kmečkega prebivalstva v škofjeloški občini izredno nizka in znaša poprečno komaj šest razredov osnovne šole. Izobraževanje pa bi bilo treba razširiti tudi na goste, ki prihajajo na turistične kmetije, meni Milan Krišelj. Mnogi si preprosto ne predstavljajo, kaj sploh je kmečki turizem ali pa je njihova predstava močno idealizirana, saj često temelji na zakoreninjenem, romantičnem pojmovanju dežele. Ne zavedajo se, da je šlo tudi življenje na kmetih naprej. Zato jim je treba povedati, da na kmetijah, kjer je organiziran kmečki turizem, ne bodo našli več vprežnih voz, po njivah ne bo več oračev in konjskih vpreg, ne pastirja na paši. Takšnih elementov kmečkega življenja danes na vasi ni več, vsaj tam ne, kjer so podani objektivni pogoji za razvoj kmečkega turizma. So pa druge vrednote, ki so se ohranile, nekatere pa nastajajo nanovo. V hribovitem svetu je to predvsem kmečki dom s kmečko pečjo, ki je kljub vgrajeni centralni kurjavi ostala v hiši. Pa ne zaradi romantike ali tradicije, pač pa zaradi potrebe. Na samotnih kmetijah bo treba še naprej kruh peči doma. Načrt za kmečko hiso Največji problem, s katerim se je srečala pospeševalna služba že takoj na začetku, je bilo dejstvo/da ni bilo ustreznih projektov za kmečke hiše. Večina kmetij je prišla do take stopnje razvoja, da je proizvodni del urejen, stanovanjska hiša pa ne še. Vendar pa ni bilo niti enega samega načrta za kmečko hišo. Na osnovi pobud in opozoril pospeševalne službe je prišlo do širše republiške akcije, ki jo vodi Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. S problematiko se posebej ukvarja docent Dušan Moškon, ki pri svojem pedagoškem delu opozarja mlade arhitekte, da je tudi kmečka hiša lahko velika arhitektura. Sad prizadevanj je prvi načrt za kmečko hišo, prirejen za potrebe kmečkega turizma, ki ga je financirala škofjeloška kmetijsko zemljiška skupnost, izdelalo pa Projektivno podjetje iz Kranja. Tik pred realizacijo je še eden podoben projekt, ki ga izdeluje Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani. M. Volčjak ^Jjjfc^:;:;r::;::r:::;::::>š;:£;rr> 1 tovarn« obutve iin 20 DOSOX v vseh prodajalnah ALPINA v Ajdovščini, Celju, Logatcu, Domžalah, Idriji, na Jesenicah, v Kranjski gori, Kranju, Ljubljani. Mariboru. Mežici, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, Škofji Loki, Šentvidu, Trbovljah, Velenju in Žireh PRIČAKUJE VAS t alpina, g V J 2 PETEK Četrta generacija Studentov v MUC Pokljuka rvi stiki z vojaškim življenjem Danes se v mladinskem učnem centru na Rud- mo pomanjkljivosti, ki se pojav-nem polju na Pokljuki končuje 16-dnevna »obu- "^t.\^rATl ka« Za Študente prvih letnikov Višjih in visokih ob*in»kiml konferencami ZSMS \ol iz vseh gorenjskih občin, Koroške in dela Šta- ^^^mMnAVo%SSZ erske — Usposobljeni, da lahko stopijo v bran ciJa je Predla*ala kandidate za L -. _ ___^ • » «r , FL y značko »primeren mladinec« in morebitnemu zavojevalcu — Najboljšim prizna- za sprejem v zvezo komunistov. ni a »primeren mladinec« — Številni eostie U8tanoviIi 8mo,tudi disciplinsko J j * j i i r» f J komisijo, vendar so študentje navdušeni naa aelom m življenjem mladincev vaje vzeii resno in pojavov nevo- V UČnem Centru jaškega ponašanja skorajda ni bilo.« Ko se oglasi jutranja sirena .. . Kot so nam zatrdili starešine, so študentje začetne težave hitro prebrodili. Nekaj pa jih je vendarle bilo. Največ zmede je povzročila prva jutranja sirena ob peti uri. Takrat je zavrelo kot v čebeljem panju. Dohodi do umivalnikov so bili v hipu blokirani, zabrneli so (ročni) brivski aparati in »špičili« brade. Cas pa zjutraj tako neumorno beži. Sirena se oglasi še drugič, tretjič in mladinski bataljon se »postroji«. Jutranjo naglico je na hudomušen način opisal kranjski študent v biltenu, ki so ga izdali v prvi četi: »2e prvi dan sem ob peti uri ugotovil, kateri glas mi bo teh šestnajst dni najljubši. Glas dežurnega, ki nas vsako jutro predrami iz najlepšega sna s težko pričakovanima besedama »diž se«. Po prerivanju v umivalnici smo pripravljeni za izvrševanje prve »bojne« naloge — postiljanje postelj!« Po pregledu bataljona je jutranja telovadba prebudila še zadnje zaspance. V bližini kasarne so lani dokončno zgradili moderen športni park s poligoni, košarkarskim, odbojkarskim in rokometnim igriščem ter atletsko stezo. Dopoldan so študentje preživeli na vajah na Uskovnici, Koprivniku, Viševniku, pri Mrzlem potoku ali v neposredni bližini kasarne. Proti poldnevu so se oglasili tudi želodci. »Hrana je kot doma, kalorična pa še bolj,« zatrjuje Aljoša Drob-nič, študent pravne fakultete iz Kranja. »Za priboljšek često dobimo sadje pa tudi vojaški pasulj je okusen. Sicer pa sem se na takšno življenje navadil že pri tabornikih. Všeč so mi predvsem nočne vaje, ko je treba hoditi pazljivo, da se ne izdamo sovražniku.« Po kosilu se je oglasil radio Pokljuka. Program pripravljajo študentje sami. Obenem oživijo športna igrišča, kulturniki pa pripravljajo literarne večere. UGODNI REZULTATI »OBUKE« Med 16-dnevno »obuko« so študente v mladinskem učnem centru na Pokljuki obiskali številne starešine, predstavniki njihovih občin in fakultet, med njimi tudi podsekretar republiškega sekretariata za notranje zadeve tovariš Tominc, načelnik teritorialne obrambe republike Slo- Utrjevanje stopal Počitniško potepanje sta za 16 dni zamenjala vojaški red in disciplina. Foto: C Z. Z vojaškimi vajami za študente smo v Sloveniji pričeli pred štirimi leti. Ustanovljeni so bili trije mladinski učni centri na Velikih Blokah, na Pokljuki in v Tolminu, letos se je tem pridružil še center v Mariboru. Študentje so bili do leta 1976 izključeni iz koncepta splošnega ljudskega odpora oz. oboroženih sil SFRJ in bi v primeru kakršnekoli agresije predstavljali »prazni potencial« brez znanj in vojaških spretnosti. Že v srednjih Šolah in pozneje na fakultetah si pri obveznem predmetu teme- lji splošnega ljudskega odpora pridobijo teoretična znanja, zadnja štiri leta Da si ta še pred odhodom na 12 mesečno služenje rednega vojaškega roka obogatijo s praktičnimi izkušnjami v mladinskih učnih centrih Cilji obuke so znani: usposobiti študente, da bi bili tudi oni v vsakem trenutku sposobni stopiti na branik domovine. Hkrati se v mladinskih £etah krepi prijateljstvo, enotnost, hrabrost in prepričanje, da je skrb za obrambo socialistične samoupravne Jugoslavije dolžnost ne le oboroženih sil, temveč vseh - tudi študentov. ZAHTEVEN PROGRAM »Kdo pa je ta mlada vojska . .« je dmevalo v petek (ta dan smo se udih na obisku) sredi pokljuških "ozdov, ko so se študentje prepevaje gracali z uspešno opravljenih dopol-H nskih vaj. Mladinski učni center Pokljuka je za 16 dni zopet sprejel študentov iz vseh gorenjskih hčin Mozirja, Velenja, Dravo-° ada Slovenj Gradca in z Raven na Koroškem. Študentje so se v dneh ~\ q do 24. julija spoznavali z redom ira«»rni s stražarsko službo, z osebno in kolektivno RHB dekontaminacijo, s postopki posameznika, ^letine in voda v napadu, v obrambi in v zasedi. Starešine so jim razlcr-*!le uporabo protipehotnih in proti-f nkovskih min. Preskusih so se tudi T streljanju, v metanju ročne bom-k ' Skratka — okusili so vojaško živ-rlnie Na podlagi izkušenj iz prejš-h let je program upošteval po-stopno obremenjevanje, saj vsi štu-A ntie niso bili enako kondicijsko riDravljeni. Lažjim vajam na tere-P,. ho sledile vedno težavnejše. Dopoldanskemu »zanimanju« je oDoldan sledilo idejnopolitično iz-Pbraževanje, kjer so obravnavali letualne teme sodobnega sveta. Ob zaključku značke V torek je 356 študentov iz desetih slovenskih občin, ki so se urili na Pokljuki, sleklo uniforme. Zaključka se je udeležil turi gene-ralpodpolkovnik Jože Ožbolt, ki je pohvalil prizadevanja študentov pri krepitvi naših obrambnih sposobnosti. Petintridesetim je podelil značke vzornega mladinca, izrekli pa so tudi 18 pohval. Nasploh so letošnji rezultati, kot so poudarile starešine, izredno ugodni. v_C±J Študentje so z zanimanjem prisluhnili besedam o mednarodnih odnosih, o politiki neuvrščenosti, o letošnjih jubilejih: 60-letnici KPJ in SKOJ in delavskih sindikatov. V vseh treh četah mladinskega bataljona so ustanovili osnovne organizacije ZSMS in KP. Mladinski in partijski aktivisti so se tudi tokrat izkazali in učinkovito reševali konkretne probleme. Vukša Nikola je študent strojne fakultete z Jesenic in predsednik mladinske organizacije v prvi četi. »Vsak dan se pogovarjamo s starešinami,« pravi, »in odpravlja- Stopala so pri gibanju človeka v neposrednem stiku s potjo. Po svoji naravni zgradbi so prilagojena vsem načinom gibanja: hoji, plezanju in teku. Če so močna, prožna in gibljiva, se nam v veliko oporo pri vsakodnevnih in pri vrhunskih športnih storitvah. Stopala — končni del nog, utirajo stopinje skozi vse življenje, ob skočni, odrivni in mirujoči — statični moči nosijo človeka, ob usmerjevalni možganski dejavnosti določajo smer gibanja in nas drže na nogah tako, da je korak prožen in gotov. Domiselnemu naravnemu ustroju stopal je civilizacija dodala obutev. Industrija obutve se prilagaja naravnemu svobodnemu bolj sproščenemu gibanju nog, vendar moda večkrat hromi ali celo ovira gibljivost in lahkotnost hoje. V letnem času se radi znebimo obutve. Otroci so v teh mesecih bosi, prav tako tudi starejše zajame veselje bosonoge hoje ali teka po gladkih poteh, zgodnji rosi ali po pesku. To je naravna masaža nog, podobna plavanju, zračenju in drugim načinom utrjevanja in sprostitve nog. V pretekosti so slabe gmotne razmere onemogočale otrokom primerno obutev. V letnih mesecih so bili praviloma bolj bosonogi. Isto obutev, ki so jo čevljarji krpali, so nosili otroški člani družine kar drug za drugim. Danes je drugače. V razvitem svetu so otroci preskrbljeni z obutvijo, odrasli pa imajo na voljo nekaj parov čevljev. Kaže, da smo že preveč obuti in zgubljamo stik z materjo zemljo. Ko ae odločamo za prvinsko bosonogo gibanje, moramo upoštevati nekatera navodila, ne bi bilo prav če bi se ravnali in primerjali z olimpijskim zmagovalcem A bebo Bikilo, ki je celotni rimski maraton pretekel bos. Predvsem moramo hoditi na varnem terenu, po gladkih stezah, mehkem pesku ali primernem zemljišču. Obvarovati se moramo stekla, črepinj, trnja in drugih predmetov, ki bi mogli povzročiti praske ali rane. Pozornost pred okužit-vijo ni odveč, na travnikih so naravna in umetna gnojila. Čim bolj smo se odvadili bosonoge hoje ali tekanja, tem bolj skrbno se moramo privajati na to prvinsko naravno gibanje. Ko je človek obul čevlje, zgradil stanovanja in žalil ulice z asfaltom, ima po mnenju znanstvenikov malo stika z električnim nabojem zemlje. V tem je eden od vzrokov glavobola, živčnosti, hitre utrujenosti in slabega spanja. Pri človeku, ločenem od zemlje, se kopičijo znatni škodljivi električni delci. Ti dosežejo pri hoji po linoleju veliko napetost. Gibanje brez obutve prispeva k ozemljitvi človeka, kar ugodno vpliva na njegovo zdravje, osebno počutje in delovno storilnost. To pa ne pomeni, da moramo zavreči obutev kot zaščitno in varovalno sredstvo pri delu. Prav v letnih mesecih je več priložnosti, da noge dobivajo ponovni stik s kopnimi površinami, z vodo, zrakom in s soncem. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Nenavadni kraji porodov Rosa Martinez iz ZDA se rada ušteje pri datumu, ko naj bi rodila; zgodilo se je, da se je prvi otrok rodil v vlaku, drugi pa na letališču. Zdaj je še tretjega otroka rodila na precej nenavadnem kraju, v letalu. Mlada mati, ki ima komaj 19 let, pa je imela vselej srečo, da je bil med potniki tudi zdravnik. Poroka za album July Hayward in Tony Mills sta v Bradwellu že drugič v mesecu dni sklenila zakonsko zvezo. Obred je bil natanko tak kot prvič. Bel rollsroyce je pripeljal nevesto in ženina, 80 ponovno povabljenih svatov je že čakalo. Razlog ponovitve: na pravi poroki je najetemu fotografu nekdo ukradel opremo iz parkiranega avtomobila. Nevesta je vztrajala pri ponovnem poročnem obredu, da bi imela slike za družinski album. Po 28 urah prisili prste Kirurgi splošne bolnišnice v Bostonu so uspeli nekemu dvajsetletniku prišiti štiri prste 28 ur za tem, ko mu jih je odsekal stroj za rezanje papirja. Za pritrditev vsakega prsta so potrebah štih do šest ur, celotna operacija pa je trajala 23 ur. Dvanajst dni po operaciji so mladeniča odpustili domov. Zdravniki so povedali, da že lahko premika en prst in da bodo sčasoma razgibali tudi druge tri, tako da bo ponesrečenec lahko opravljal enostavnejša dela. i/ taki in starešine so lani zgradili športni poligon v bližini kasarne na Rud ni p<>0a Letos so ga študentje v prostem popoldanskem času dobesedno "okupirali* - Foto: C. Z. Prvi stiki z orožjem. Da ga te ne bi bilo treba nikdar uporabiti, pravijo štu-dentje. venije tovariš Kocjan in predstavniki zveznega sekretariata za narodno obrambo ter starešine ljubljanskega vojnega področja. Navdušeni so bili nad prizadevnostjo študentov in njihovimi pogoji za delo. »Bataljon sestavljajo mladi in izobraženi ljudje, ki znajo zrelo razmišljati,« ugotavlja komandant mladinskega bataljona v kasarni na Rudnem polju Tomislav. Šipčić. »Temu ustrezni so tudi rezultati. Načrtovane obveznosti smo uresničili in tudi skupna ocena, kjer so upoštevani rezultati vojno-strokovne ,obuke', idejnopolitič-nega dela, streljanja, kulturno-zabavne in športne aktivnosti, je dokaj visoka. Študentje so se v teh dneh navadili vojaškega reda, .rokovanja' z nekaterimi orožji in pridobili tudi nekaj vojne taktike.« C. Zaplotnik RAZVOJ ROMUNSKEGA JEKLARSTVA Proizvodnja jekla v Romuniji je dosegla 650 kilogramov na prebivalca, kar ustreza proizvodnji v Veliki Britaniji, Franciji ali Italiji. Hiter razvoj romunske črne metalurgije je mogoče ponazoriti z naslednjim podatkom: v letu 1965 je proizvodnja jekla na prebivalca znašala le 180 kilogramov. V obdobju od 1976 do 1980. leta naj bi v to industrijsko panogo vložili štirikrat več denarja kot od 1966. do 1970. leta. V zadnjih nekaj letih so v črni metalurgiji zaposlili več kot 41.(XX) novih delavcev. TE DNI PO SVETU TRČENJE IN POŽAR V bližini mesta Ajdi na v zahodni Turčiji ata trčila avtobus in tovornjak, pri čemer je izgubilo življenje 34 ljudi, 16 pa je bilo ranjenih. Takoj po trčenju je izbruhnil požar, ki je zahteval največ žrtev. NAFTA SE JE RAZLILA V Karibskem morju sta trčila dva super tankerja. Nafta, ki se je pri tam razlila, je že tretji dan zajela okoli 50 kvadratnih milj morja. Minister za energijo Trinidada meni, da bo v morju ostalo približno .'1,5 milijona sodčkov nafte, škoda pa bo po vsej verjetnosti znašala okoli 150 milijonov dolarjev. LETALSKI NESREČI V dveh letalskih nesrečah v ZDA je umrlo osem ljudi. Nesreči sta se pripetili v Alabami in Koloradu. V Ala-bami je enomotornik v nevihti padel na vojaško orožarno, v Koloradu pa je podobno letalo trčilo v planinski masiv. PRIHODKI DR2AV OPEC Strokovnjaki ameriškega finančnega ministrstva ocenjujejo, da bodo države članice organizacije izvoznic nafte (OPEC) z izvozom nafte letos ustvarile okoli 181 milijard dolarjev prihodka, prihodnje leto pa okoli 205 milijard dolarjev. Te ocene utemeljujejo s podražitvami nafte v letošnjem prvem polletju. KAZEN ZA »SMETI« SKYLABA Medtem ko v pustih in redko naselje nih predelih zahodne Avstralije nada ljujejo iskanje dragocenih koščkov ameriškega vesoljskega laboratorija Skvlab, je okrajni svet mesteca Espe-rans na južni obali zahodne Avstralije zahteval, naj NASA plača kazen zaradi metanja odpadkov na zemljo oziroma zaradi onesnaževanja ozemlja. Okrajni svet zahteva od ameriške agencije za vesoljske raziskave, iraj plača 400 avstralskih dolarjev (okrog 8000 dinarjev), kolikor je po zakonu največja kazen za vsakega, ki odmetuje odpadke v mejah Esperansa. HOMEINI PREPOVEDAL GLASBO Iranski verski voditelj ajatola Ruholah Homeini je prepovedal radiu in televiziji oddajati glasbo. Kot poročajo zahodne agencije, je Homeini dejal, da je glasba destruktivna kot mamilo in da jo je bivši iranski Sah uporabljal za to, da bi izpridil ljudstvo. Se zlasti mladino. »Ce hočete neodvisno državo, morate radio in televizijo spremeniti v izobraževalni ustanovi in odpraviti glasbo,« je Homeini sporočil ljudstvu. LAKER SNUJE NOVE NACRTE Freddie Laker, ki je izumil tako imenovani »zračni avtobus«, zdaj načrtuje, da bi s cenenim letalskim prevozom povezal vse države čiauice EGS. Laker je zahteval, naj bi njegovi družbi omogočili, da vzpostavi letalske proge med Londonom in 35 evropskimi meati. Njegov predlog bodo preučili jeseni. Kot vemo, je britanski letalski prevoznik že vzpostavil letalske proge čez Atlantik po izredno nizkih cenah. VELIKANSKI VAL Velikanski val, ki je prejšnji teden za-pljusnil indonezijski otok Lomblen, je terjal okoli 750 življenj Tako poroča indonezijska vojska Val je K;! očitno posledica podmorskega potresa, uničil pa je prav vse, kar se je nahajalo okoli stopetdeset metrov od obale. G LASTO.STRAN PETEK. 27 JULIJA 1979 KOMENTIRAMO Plavanje Ni bilo še pravih iger KRANJ — Za osem ligaše i — Gusar, Solaris, Brodograditelj, Jedinstvo, Delfin, Koper, Kamnik, Triglav — sta v medrepubliški vaterpolski ligi — zahod prvi dve koli prvenstvenih srečanj. Več ali manj so vsi pokazali, kako so pripravnem za borbo v tem prvenstvu in v tej zahodni skupini. Več ali manj so bili v teh dveh prvih kolih doseženi tudi pričakovani izidi. Favoriti so zlahka dobili prve točke, čeprav so gostovali, ali pa so doma gostili. Izdvojila se je že trojka, ki bo na koncu prvenstva dala odgovor, kdo bo prvak in kdo bo odšel po prvenstvu na kvalifikacije za izpolnitev prve zi>ezne vaterpolske lige. Trojica favoritov je torej že pokazala, da bo njihov obračun do konca prvenstva napet in zagrizen. To so Solaris iz Šibenika, Triglav iz Kranja in ne nazadnje v tej kombinaciji je vedno boljši Kamnik. Vsi ti trije so v teh dveh uvodnih kolih, ko je šlo šele za ogrevanje, pokazali tudi največ. Čeprav sta Kamnik in Triglav doma gostila Koper in Delfin iz Rovinja, pa so njihove štiri točke že lepa bera za končni obračunski vrh. Najtežjo nalogo je že na startu imel šibeniški Solaris. Moral je na gostovanje v Zadar k vedno neugodnemu Jedinstvu in Gusarju iz Filip Jakova. Toda na teh gostovanjih je Solaris osvojil vse možne točke, saj je oba nasprotnika premagal. V Zadru je srečanje z Jedinstvom dobil težje, a je nato v Filip Jakovu domačine premagal kar z osemindvajsetimi goli razlike. Kot kaže pa je prav Gusar najslabše moštvo v ligi. Brodograditelj iz Murtra je osvojil dve točki in bo skupaj z Delfinom in Koprom krojil sredino prvenstvene lestvice, medtem ko naj bi bili Zadr-čani četrto moštvo te lige. Oba »Gorenjca« sta se tokrat predstavila domačemu občinstvu. Kamničani so imeli v gosteh Koper in Delfin, Kranjčani pa ista nasprotnika v obratnem vrstnem redu. Tako kot Kamnik je tudi drugi favorit za prvo mesti) Triglav osvojil vse štiri točke. Oba pa lažje kot so vsi pričakovali. Nasprotnika sta bila v teh uvodnih kolih za ogrevanje preslaba, da bi Kamnik in Triglav lahko pokazala svojo pravo vrednost. Medtem ko smo od Kamnika pričakovali obe zmagi, je Triglav s Koprom in Delfinom pokazal manj kot je sposoben. To je tudi razumljivo, saj sta bila oba nasprotnika le prešibka, da bi lahko že sedaj ocenili njihovo igro. Bila je več ali manj igranje »mačke z mišjo«. Vendar se je nekaj le pokazalo. Vaterpolisti Triglava zaigrajo lahko dovršeno in hitro, če to le hočejo. In to velja tudi za Kamničane. A nekaj je le pri Kamničanih. V nadaljevanju doma ne bodo več tako zlahka zmagovali kot so v teh dveh kolih. Kamnik in Triglav bosta že jutri in v nedeljo morala pokazati več kot sta s Koprom in Delfinom. V goste jima namreč prihajata Jedinstvo in Gusar. Če pogledamo, bodo oboji z lahkoto osvojili točki z Gusarjem. A z Jedinstvom se bodo morali Kamničani že potruditi, če hočejo biti res tretje najboljše moštvo v tej druščini. Tudi Triglav bo moral prav z Zadrčani igrati bolje kot je s Koprom in Delfinom. Vendar bi v tej igri Kranjčani lažje prišli do točk kot Kamničani. Z Gusarjem pa je le vprašanje, koliko golov bodo triglavani spravili v mrežo gostujočega vratarja. V Kamniku jutri in v nedeljo ob 17. uri gostuje Gusar in Jedinstvo, v Kranju pa ob 20. uri v obeh dnevih Jedinstvo in Gusar. Ostali pari so — Koper : Brodograditelj, Delfin : Solaris, Koper : Solaris in Delfin : Brodograditelj. D. Humer Kolesarstvo V nedeljo po ulicah Kranja KRANJ — V počastitev praznika občine Kranj, jubilejev KPJ, SKOJ in delavskih sindikatov prireja kolesarski klub Sava pod pokroviteljstvom industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava iz Kranja v nedeljo vsakoletno, tokrat te trinajsto, mednarodno kolesarsko dirko Po ulicah Kranja. Dirka se bo začela ob 7.45 s startom mlajših mladincev, ki bodo vozili 8 krogov v skupni dolžini 26 kilometrov, za njimi se bodo ob 8.15 podali na progo starejši mladinci (12 krogov), ob 9.25 pionirji B (1 krog) in ob 9.30 pionirji A (2 kroga). Kot vsako leto doslej, posebno če bo lepo vreme, pa ho na tisoče Kranjčanov in drugih Gorenjcev pritegnilo tekmovanje članov. Ti bodo startali ob 9.45, prevoziti pa bodo morali 30 krogov oziroma 98 kilometrov, torej kar 30-krat premagati strm Jelenov klanec, zaradi katerega sodi dirka Po ulicah Kra- Obvestilo Kolesarski klub Sava Kranj obvešča udeležence v prometu, da bo v nedeljo, 29. julija, od 7.30 do 12.30 zaradi kolesarske dirke Po ulicah Kranja delno zaprt Maistrov trg, Prešernova ulica, Titov trg, Poltna ulica, C. 1. maja, Smledniska in Savska cesta, popolna zapora pa velja za Jelenov klanec (Merkur—Savski most. Savski most-Ćir-ce). V času zapore bo ves promet preusmerjen na obvoznico v Kranju s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije. Šahovski turnir pri Šobe u LESCE - Šahovsko društvo Murka iz j ,f nc bo v nedeljo že šestič zapored organiziralo mostveni šahovski turnir v kampu $obec. Turnir se bo začel v nedeljo, 29. ju- Posebnost letoinjega turnirja je, da bodo v moštvu tokrat prvič nastopili tudi po dve c|anici, moški pa s štirimi igralci. Vsa moštva bodo razdeljena v skupine po igral-n, moči. Ta turnir je v sklopu športnih prireditev ob občinskem prazniku Radovljice- Šahovsko društvo Murka Lesce bo danes v družbenem centru organiziralo tudi šahovski turnir ob tridesetletnici društva in v počastitev krajevnega praznika Lesc. •sh tem turnirju bodo nastopili šahisti iz 'Tunizije, Italije (Opčine, Trst), Avstrije /jepa in ASKO) ter šahisti Jesenic, , Trži £4, Radovljice in domačini. To srečanje se 0ri*ne jutri ob 10. uri. *^ -dh Invalidi so tekmovali JESENICE - Aktiv invalidov Železarne ., organiziral v počastitev dneva vstaje La|inarnki turnir. Na balinišču na Kresu je ".stopilo šest moštev invalidskih in dru !rih organizacij iz jeseniške občine. Verige ■ I esc in društva invalidov iz Škofje Loke. '* Najboljše je bilo moštvo Partizan Javorja: Koroška Bela pred društvom invalidov ? senice in aktivom invalidov Veriga iz ' - -jr nja med najzahtevnejše v naši domovini. Organizatorji so nekaj prijav že prejeli. Tako lahko pričakujemo ogorčen boj med kolesarji domače Save. ljubljanskega Roga, Novoteksa iz Novega mesta, Siporexa iz Pulja, zagrebške Metaliacommerce in drugimi, dirke pa se bodo razen teh udeležili tudi predstavniki tujih klubov. Prišli bodo iz Buttgena v Zahodni Nemčiji, A. R. B.O. z Dunaja, Poljaki iz Lublina, medtem ko gostov iz češkoslovaških Košic zaradi tekmovanj doma letos ne bo. Lanskoletni zmagovalci dirke Po ulicah Kranja so bili domačin Bojan Ropret pri članih, Stanislav Tibor iz CSSR pri starejših in Božo Moravec iz Varaždina pri mlajših mladincih. Favorite nedeljskega tekmovanja najverjetneje spet lahko iščemo kar v kranjskem klubu, razen pri starejših mladincih, kjer so daleč najboljši kolesarji ljubljanske Astre. Sicer pa: proga je zahtevna. Jelenov klanec zahrbten in kdo bi videl naprej. Novost letošnje dirke Po ulicah Kranja pa je njen sobotni uvod na kolesarski stezi v Stražišču. Tekmovalci bodo vozili kriterij. Ob 15. uri bodo startali mlajši mladinci in prevozili 30 krogov (krog je dolg 400 metrov), ob 15.20 starejši mladinci (42 krogov), ob 16. uri člani C (30 krogov) in ob 16.20 člani A in B (54 krogov). Kranju, kolesarskemu mestu, se torej v soboto in nedeljo obetata zanimivi športni doživetji, naslednji konec tedna pa še državno prvenstvo na kronometer, gorsko prvenstvo in prvenstvo na stezi. H. Jelovčan V vodstvu Jm • v OVC1C in Praznik KRANJ — Po devetem kolu letošnjega članskega šahovskega prvenstva Gorenjske sta v vodstvu Jovčič in Praznik. Oba sta namreč v teh kolih zbrala sedem točk. Za točko manj zaostajata Bumbar in Mencinger. Sicer pa na tem turnirju za gorenjskih naalov nastopa šestnajat najboljših gorenjakih šahistov. Med njimi sta dva mojstra, trinajst mojstrskih kandidatov in en prvokategornik. Prvi del so šahiati z Jesenic, Lesc in Kranja opravili na Jesenicah, drugi del pa se igra v Kranju. Oba dela gorenjskega prvenstva sta v okviru športnih praznovanj ob letošnjih občinskih praznikih Jesenic in Kranja. Med šestnajstimi šahisti sta tudi dva iz prijateljskih mest. Vujičič je iz Zemuna, Hin pa iz Osijeka. Drugi del turnirja, ki ae igra v Kranju v delavskem domu, igralni čas je od 16. do 21. ure, je v torek odprl predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič. Najboljšo igro sta v devetih kolih pokazala oba vodilna pa tudi mladi Bumbar in Mencinger ne zaostajata. Med temi je tudi Železnik ter Bavdek in H oblek, medtem ko je Osterman nekoliko razočaral. Izidi devetega kola - Bumbar : Mali 1:0, Matjašič : Rakovec 0:1, Jokovič : Jovčič 0:1, Vujičič : Osterman prekinjeno. Praznik : Roblek remi, 2eleznik : Hin remi. Mencinger : Kosmač remi, Bavdek : Krek 1:0. Vrstni red - Jovčič, Praznik 7, Bumbar, Mencinger 6, 2eleznik 5,5 (1). Bavdek 5,5, Roblek 5, Osterman 4,5, Vujičič 3,5 (1). Rakovec, Matjašič, Jokovič, Kosmač 3,5, Hin 3 (l).Krek in Mali 1,5. Zadnje kolo je na sporedu v sredo. I. avgusta, ob 14. uri. -dh Vsi so ,garali' za državni naslov KRANJ — Letošnje državno prvenstvo v plavanju za mladince, ki ga je ob svoji šestdesetletnici plavalnega kluba Ilirija iz Ljubljane organiziral ta plavalni kolektiv, je v vevškem bazenu minilo ob premoči mladincev in mladink iz Slovenije. Od devetindvajsetih posamičnih disciplin so slovenski mladinci in mladinke osvojili kar tri četrtine državnih naslovov. Tudi mostveni skupni naslov je ostal v Sloveniji, saj so tu zmagali tekmovalci kranjskega Triglava, v konkurenci mladincev so bili v mostvenem delu najboljši Ljubljančani, pri mladinkah pa so ponovno slavile Kranjčanke. Vsi ti osvojeni naslovi v posamični in mostveni konkurenci so še enkrat doka- Špela Rebolj je v najdaljši ženski disciplini osemsto metrov kravi osvojila bronasto odličje. Z rezultatom 10:00,4 je dokazala, da bo to progo kaj kmalu preplavala izpod desetih minut. — Foto: H. zali, da slovenskim mladinkam in mladincem ostali jugoslovanski plsvalci in plavalke niso več kos. To je dokaz, da ae po vseh slovenskih klubih z mladimi plavalci in plavalkami dela na vso moč resno in zavzeto. V vseh plavalnih centrih v Sloveniji je enotno delo in uspehi so tu. Mladi iz Slovenije pa so tudi dokazali, da njihovi uspehi niao le trenutni navdih, saj so postavili kopico novih državnih in slovenskih rekordov. Mostveni skupni državni naslov in prvo mesto v mostveni razvrstitvi mladink je v pravih rokah. Mladi plavalci in plavalke kranjskega Triglava so bili v teh borbah nepremagljivi. Resnično so se borili in vsi so »garali« za ta dva naslova. V njihovih vrstah ni bilo slabega mesta. V vsemoštve-nem delu so pri osvajanju državnega naslova osvojili kar 5360 točk več kot drugo-uvrščena Ljubljana, tretji Mladosti iz Zagreba pa so »ušli« kar za 8445 točk. Te številke pa pomenijo vse. Zato še enkrat iskrene čestitke vsem. Tudi med posamezniki se triglavani niso odrezali slabo. Več kot to. Darjan Petrič je bil med vodilnimi plavalci, ki so se kar trikrat okinčali z zlatim odličjem. Darjan je bil z najboljšimi letošnjimi rezultati nepremagljiv na 1500 m in 400 m kravi ter na 400 m mešano. Pri dekletih se je ponovno izkazala Vesna Praprotnik. Vesna je osvojila državni naslov na 200 m delfin, za nameček pa je postavila v tej disciplini še državni rekord za mladinke in absolutni rekord SRS. Praprotnikova pa je absolutna rekorderka SRS tudi na 100 m delfin in 400 m mešano ter rekorderka SRS za starejše pionirke v disciplini 400 m kravi. Rekord SFRJ za mlajše pionirke A je postavila tudi Mateja Kosirnik na 100 m prsno. Lep uspeh je dosegla na 800 m kravi tudi Spela Rebolj, saj je v tej najdaljši ženski disciplini osvojila bronasto odličje. In to med mnogo starejšimi vrstnicami kot je sama. Rezultati — mladinke - 800 m kravi — 1. Separovič (Mladost) 9:21,55, 2. Praprotnik 9:40,70, 3. Rebolj (obe Triglav) 10:00,4, 200m prsno - 1. Rodič (Fužinar) 2:52,06, 3. Kosirnik 2:54,86 (rekord SFRJ za ml. pionirke A), 6. Dvoršak 2:56,58, 7. Brada- Želja po mostvenem naslovu SFRJ BEOGRAD — Danes so se v hitrem bazenu na Tašmajdanu začeli finalni obračuni na letošnjem članskem posamičnem in mostvenem državnem prvenstvu v plavanju. Na tem našem največjem »elitnem« tekmovanju se za naslove v obeh konku-rencah in mostveni naslov bori nad dvesto plavalcev in plavalk iz vseh najboljših jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Na to prvenstvo so z velikimi željami odpotovali tudi tekmovalci in tekmovalke kranjskega Triglava, ki bodo skušali doseči kar največ. Njihova največja želja je, da si priplavajo mostveni državni naslov. Temu naslovu so bile podrejene tudi vse njihove letošnje priprave. Niso brez možnosti, saj so že mladinci in mladinke Triglava z osvojitvijo državnega moštvenega naslova v Vevčah dokazali, da so za te obračune v Beogradu izredno dobro pripravljeni. Čeprav so v Beograd odpotovali brez Spele Rebolj, dobila je škrlatinko, vsi obljubljajo, da se bodo borili do zadnjega atoma moči in da bo naslov njihov. Veliko bitko bodo Kranjčani bili z domačini prvenstva plavalci Partizana in Mladosti iz Zagreba. Čeprav je v prednosti Partizan, pa triglavani menijo, da lahko pričakujejo enakovredno borbo pri osvojitvi naslova. Pred odhodom, po zadnjem treningu v domačem bazenu, so si fantje in dekleta Triglava zadali nalogo: »Plavali bomo vsi za enega, eden za vse.« Stjepan Jelačič - trener PK Triglava — »Priprave so bile take, da lahko računamo na uspeh, a težko bo s Partizanom in Mladostjo. Škoda je Spele Rebolj. A prepričan sem, da bomo uspeli in se domov vrnili z moštvenim naslovom.« Nenad Miloš — plavalec Crvene zvezde iz Beograda — Naš najboljši hrbtaš je že šestnajst dni na treningu v Kranju. Svoj trening v kranjskem bazenu bo nadaljeval tudi po državnem prvenstvu v Beogradu — »Borba za mostveni naslov bo samo med Triglavom in Partizanom. Prepričan pa sem, da bo Triglav prvak. Imajo res dobro in izenačeno moštvo. V kombinaciji za osvojitev tega naslova ni Mladost. Prešibki so v ženskem delu moštva. Separovičeva in Tisaničeva sami ne moreta narediti vsega. Tudi moj klub. Crvena zvezda ni nevaren obema tekmecema za naslov.« Barbara Stembergar - PK Triglav -»Prednost je na strani Partizana. Borili se bomo in upam, da uspeh ne bo izostal.« Ciril Globočnik - PK Triglav - »Celo leto živimo za to prvenstvo. Upam, da Danes plavalni maraton JESENICE - V kopališču Ukova se v letošnji plavalni sezoni vrstijo kvalitetne prireditve v plavanju in v skokih v vodo. Danes pri plavalnem klubu Jesenice pripravljajo še eno zanimivo in privlačno prireditev »24 ur neprekinjenega plavanja«. Ta ideja se je porodila pri nekdanjih aktivnih tekmovalcih domačega plavalnega kluba. Na teh štiriindvajsetih urah plavanja lahko nastopijo le tisti, ki so najmanj pet let aktivno plavali. Pokroviteljstvo nad tem »maratonom« je prevzel sindikat Železarne, prireditev pa sodi v okvir športnih praznovanj ob občinskem prazniku, 1. avgustu. Sest plavalcev, članov PK Jesenice -Beno Ramuž, Niko Brejc, Rudi Trošt, Saida Cučuk, Rado Torkar in Bojan Ravnikar -bo ob 16. uri začelo, končali pa bodo jutri ob isti uri. Predvidoma bo vaak plaval po eno uro in tako naj bi se šestorica menjavala vseh štiriindvajset ur. V tem času naj bi preplavali od 60 do 70 kilometrov. Omenim naj še, da bo jutri po končanem maratonu izvedenih še nekaj komičnih skokov s stolpa. •J Rabić Uspešna skakalca v vodo JESENICE - Na pravkar končanem državnem prvenstvu v skokih v vodo za mladince v Beogradu sta nastopila tudi jeaeniška skakalca Anita Kos in Robert Babic. Solidno sta se odrezala. Aniti Kos je v skokih z deske za bronasto odličje primanjkovalo le dvajset točk. Zmagala je državna reprezentantka Laza-revičeva iz Beograda. Soliden je bil tudi Robert Babic, ki je bil z deske enajsti. bomo le imeli nekoliko več sreče kot na zimskem članskem prvenstvu. Takrat nas je Mladost premagala nekaj več kot za petsto točk. Prvi bomo! V to sem tudi prepričan.« Barbara Juvan - trener PK Triglav -»Odločitev bo padla na koncu. Res je prednost na strani Partizana, a prepričana sem, da bodo triglavani plavali tako kot znajo in toliko kot so sposobni. Ce bodo plavali le nekoliko hitreje kot na mladinskem državnem prvenstvu v Vevčah se ni bati, da pri osvajanju moštvenega naslova ne bi uspeli.« Borut Petrič - »Plaval bom 100 in 200 m delfin, 100, 200 in 400 m kravi ter 400 m mešano in v štafetah. Partizan ima boljše štafete, mi pa boljše posameznike. In če bomo vsi dali od sebe vse. ni bojazni, da se ne bi domov vrnili ■ moštvenim naslovom.« D. Humer V Vevčah je Mateja Kosirnik osvojila tretje mesto med mladinkami na 100 m prsno in izboljšala državni rekord za mlajše pionirke A. — Foto: H. ška (vse Triglav) 2:67,11, 200 m delfin -1. Praprotnik 2:28,09 (rekord SFRJ za mladinke in absolutni rekord SRS), 6. Berlož-nik 2:36,30, 8. Dvoršak (vse Triglav) 2:40,72, 4 x 100 m mešano - L Fužinar 4:50,91 (rekord SFRJ za mladinke), 5. Triglav I 5:07,42, 7. Triglav III 5:08,60, 8. Triglav II 5:13,08, 200 m hrbtno - 1. Krstić (Partizan) 2<30,57, 5. Kosirnik 2:41,19, 8 Berložnik (obe Triglav) 2:48,89, 100 m delfin - Minič (Crvena zvezda) 1:09,16 (rekord SFRJ za mladinke), 2. Praprotnik 1:10,34 (absolutni rekord SRS), 6. Berložnik 1:12,57, 8. Dvoršak (vse Triglav) 1:13,79, 200 m mešano - 1. Separovič (Mladost) 2:31,26, 3. Praprotnik 2:36,78, 4. Dvoršak (obe Triglav) 2:30,25, 4 X 100 m kravi - 1. Crvena zvezda 4:24,41 (rekord SFRJ za mladinke), 4. Triglav I 4:36,56, 6 Triglav II 4:36,71, 400 m kravi - 1. Separovič (Mladost) 4:35,02, 4. Praprotnik (Triglav) 4:43,15 (rekord SRS za st. pionirke), 100 m prsno - 1. Brumen (Fužinar) 1:20,27, 3. Bradaška 1:22,71, 5. Dvoršak (obe Triglav) 1:23,30, 400 m mešano - 1. Separovič (Mladost) 5:21,83, 2. Praprotnik 5:23,10 (absolutni rekord SRS), 5. Dvoršak 5:40,21, 7. Berložnik (vse Triglav) 5:50,41; mladinci — 1500 m kravi — 1. D. Petrič 16:41,31, 3. Celar 17:17,61, 6. Koželj (vsi Triglav) 18:10,19, 200 m delfin - 1. Voćko (Fužinar) 2:14,55, 6. D. Petrič (Triglav) 2:20,28, 200 m kravi - 1. Apro (Crvena zvezda) 2:02,33, 4. D. Petrič 2:03,06, 8. Celar (oba Triglav) 2:07,94, 100 m delfin -1. Voćko (Fužinar) 1:01,53, 6. D. Petrič (Triglav) 1:04,46, 4 x 100 m kravi - 1. Rudar 3:55.84 (rekord SFRJ za mladince), 4. Triglav 4:03,07, 400 m kravi - 1. D. Petrič 4:17,70, 4. Celar (oba Triglav) 4:23,86, 400 m mešano - 1. D. Petrič (Triglav) 4:55,78, 4 x 200 m kravi - 1. Rudar 8:36,84 (rekord SFRJ za mladince), 2. Triglav 8:4i'89- D. Humer X© ljubljanska banka Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske. Kranj, poslovna enota Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za gospodarske zadeve, delovna razmerja in družbeni standard naslednja prosta dela oziroma naloge 1 strokovni referent kreditno poslovanje 2 kreditni referent za kreditiranje investicij 3. referent urejevalec 4. referent usklajevalec 5. referent za funkcionalno knjigovodstvo 6 3 operaterje na rekorderju za poslovno enoto Kranj, Radovljica in Jesenice Delo se združuje za nedoločan čas 7 referent za žiro in tekoče račune Delo se združuje za nedoločen čas Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahteva pod 1 dokončana ekonomska fakulteta ali visoka ekonomska komercialna šola ter 4 leta delovnih izkušenj, pod 2 dokončana I stopnja ekonomske fakultete ali višja ekonomska komercialna šola ter 3 leta delovnih izkušenj, pod 3 m 7 dokončana ekonomska srednja šola ali upravno administrativna štiriletna, gimnazija z maturo ter 2 leti delovnih izkušenj, pod 4 in 5 dokončana ekonomska srednja šola ali upravno administrativna šola štiriletna, gimnazija z maturo ter 3 leta delovnih izkušenj, pod 6 dokončana dvoletna administrativna šola ter 1 leto ustreznih delovnih izkušenj — delo se opravlja v dveh izmenah Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske — poslovna enota Kranj, služba splošnih poslov Prešernova ul 6 do 13 8 1979 Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi PETEK. 27. JULIJA 1979 It STRAN GLA TELEVIZIJA 28. JUL. 15.55 Poročila 16.00 Princ Bajaja. mladinski film 17 15 Na* kraj 17.25 Nogomet Crvena zvezda v eiez — prenos, v odmoru Propagandna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Hi*icavnajem - TV nanizanka 2035 Sm**no dekle, celovečerni film 23 20 Poročila 2325 625 Oddajniki II. T V mreže: 18.40 Teat 1835 Poročila 1900 zabavno glasbena oddaja 19 30 TV dnevnik 20.00 175 let prve srbske vstaje 21.15 Poročila 21.25 Športna sobota TV Zaugreb - I. program: 15.10 Poročila 15.15 TV koledar 1525 Zabavni koledar 16.25 Otroški festival v Šibeniku_ 17.25 Nogomet Crvena zvezda veiez 19 30 TV dnevnik 2000 Celovečerni film •21 45 TV dnevnik , u /.» 2200 Om* 79. festival dalmatinskih klap 23.10 V soboto zvečer 2». JUL. a in Poročila 115 Za nedeljsko dobro jutro: . 9 Srečanje pihalnih godb v Art.čah M05 SStoJanovič: Več kot igra. nadaljevank« TV Beograd 11.00 Priljubljene zgodbe- mladinska oddaja 13.40 Poročila ,oi<; Hockenheimring 13 5ivM»obilske dirke, prenos 14 15 Festival dalmatinskih klap Ow*79, 15^^onrkeSke-prenos r.«hL 15.45 Moskva: Atletska pnb tekmovanja na Spartakiadi, prenos 17 40 Zgani se, ljubica - rum 192o Risanka io-«l TV dnevnik io 00 D- Kovačevič: Med nebom in zemljo, nanizanka >n 45 Severni Slovenci od Jfsedbe 2045 prve avstrijske republikedo image nad fašizmom, oddaja iz cikla Žive naj vsi narodi 91 10 TV dnevnik 21 45 Zabavno glasbena oddaja JOOO Športni pregled ŽS) Spsrtakiadfl v Moskvi. 22 filmski pregled Oddajniki II. TV mreže: 14.48 Test 15.00 Poletno popoldne 17.30 TV dnevnik I 7.46 Premor ob glasbi 18.00 Govori Tijarica. dokumentarna oddaja 18.30 Dokumentarni film 18.50 Koncert violinista Igorja Ojstraha 19.30 T V dnevnik 20.00 Kanjon Colorada. dok. oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Filmska komedija T V Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Otroška oddaja 10.30 Skrivnost pletenega kosa 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja • 12.30 Jugoslavija, dober dan 15.00 Poletno popoldne 17.30 TV dnevnik 17.45 Mladinski film 1930 TV dnevnik 20.00 Poti in stranpoti 20.55 Reportaža 21.25 TV dnevnik 21.45 Zabavno glasbena oddaja 22.00 Športni pregled 22.30 Spartakiada v Moskvi PONEDELJEK 30. JUL. i r I 16.55 Kmetijska oddaja TV Beograd ; 17.55 Poročila 18.00 Jurij Raketa, glasbena pravljica 18.15 V domovini Kaire, dok. film I 18.35 Obzornik 18 45 Mladi za mlade ■19.15 Risanka -1930 T V dnevnik 20.00 G. Verdi: Rigoletto, II evrovizijska operna predstava "21.55 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: - 17.25 Teat 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 T V dnevnik 18.15 Iz pravljice v pravljico 18.30 Miti in legende 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Aktualnosti 21.05 Poročila 21.15 Celovečerni film 22.45 Spartakiada v Moskvi — filmski pregled T V Zagreb — L program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Iz pravljice v pravljico 18.30 Miti in legende 18.45 Mladi za mlade 19.30 T V dnevnik 20.00 T V drama 21.05 Glasbeni trenutek 21.10 Življenje filma 22.10 TV dnevnik 22.25 Skladatelji — borci TA TEDEN NA TV Sobota V zvrsti lutkovnega fd-* ie Jirii Trnka to kar nisney v risanem filmu ^veda^je risanka uspešnejša, možnosti animacije »ečie in razvoj je Sel iZnožc dlje kot v lutkov- V totalnosti sredi petde-TeZZZ po motivih stare proiEtena komedija je gotovo zvrst, ki je P And dvajset let dožw-f 'svoje vzpone in pad ^PojZ v dežju, Zgodba C€ zahoda* strani pa tudi i.JZno dekle so filmi, ki Sm ,Zak v svojem času *%d*avljali velike filmske PreJr£ Barbra Str^d Plovno vlogo v SMB8-£££ DEKLETU odlično do°ra je kot pev ° sredozemske igre v ne-na,ia okrnjeni postavi; ljubljanski televiziji N<> ljUs Lartakiade gle boT Anevne preglede tek ^U^nTZsebejpaboksin m,le?*o kl b°Hta ^ -fezblNI SE, LJU-fČZ ima zanimivo zgo-*lCt> Po prvotnem na AoVl naj bi nastopila v črtu ManlynMon g^unld vodstvom Oeorge »a J^rinm kot soigralcem. gTalkm samomor je Tod** precej ka ^'CTeZ'Ukoprede,,,, Day in režiserju Michaelu Gordonu. Film pripoveduje o ženi, ki se po prometni nesreči dolgo zdravi, ko pa se vrne k možu, ugotovi, da je ta tik pred ponovno poroko. Ponedeljek Znano opero Giuseppa Verdija RIGOLETTO so pripravile v sodelovanju vzhodnonemška, italijanska in francoska televizija. V vlogi Rigoietta nastopa Rolando Panerai, ob njem pa še Margerita Rinaldi, Franco Bonisoli, zbor in orkester dresdenske opere in zbor berlinskega radia, kijih vodi Francesco Moli-nari-Pradeli. Torek Honore de Balzac (1799 do 1850) je bil obdarjen z neizčrpno močjo. Vročično je pisal več romanov hkrati, v sebi je združeval najbolj nasprotna hotenja, sprejemal najrazličnejše tuje vplive. CESAR BI-ROTTEAU oziroma o vzponu in padcu Cesarja Birotteauja, trgovca z dišavami, županovega namestnika v Drugem pariškem okrožju, viteza častne legije itd. (tak je polni naslov dela) je značilna Balzacova pariška zgodba. Francoska televizija je po njej posnela nadaljevanko v šestih delih. Četretek Robert Bresson je bil v času, ko je pot mel ZEPAR-JA, zelo znan francoski filmski avtor. Med pomembnimi njegovimi filmi je na primer Dnevnik vaškega župnika. V Zeparju prikazuje Bresson življenje mladega tatu. Film je zastavil zelo objektivno, zato deluje filmska pripoved hladno, odvija se počasi, saj je hotel poudariti duševna stanja in dogodke, v katere se je zapletal glavni junak. Posebej je treba opozoriti na zelo preštudirano vizualno podobo filma. Tu se je Robert Bresson izkazal kot izreden poznavalec slikovnih možnosti. 31. JUL. 18.05 Poročila 18 10 Čez tn gore: Oktet Poljana (Prevalje) 18.35 Obzornik 18.45 Gorani, reportaža TV Beograd 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Koncert v Monte Carlu ob letu otroka 21.10 H. de Balzac: Cesar Birotteau. TV nadaljevanka 22.05 TV dnevnik 22.20 Kvropski operni pevci: Elena Suliotis Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 T V dnevnik 18.15 Pionirske T V novice 18.45 Narodna glasba 19.30 T V dnevnik 20.00 Festival srbskih gledališč 21.30 Poročila 21.40 Znanost 22.25 Spartakiada v Moskvi -filmski pregled T V Zagreb — L program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Pionirske TV novice 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 21.00 Celovečerni film 23.20 T V dnevnik 1. AVG. 18.00 Poročila 18.05 Mala Čebelica, otroška serija 18.20 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Ljubljanska banka 19.20 Cikcak 19.30 T V dnevnik 20.00 Tretja razsežnost 21.50 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Moskva: Tekmovanja v boksu na Spartakiadi 19.00 Kratek film 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz revolucionarne preteklosti, dokumentarna oddaja 20.45 Poročila 20.55 Rembrandt — dokument, serija 21.30 A. Dumas: Dama s kameli jam i — TV nadaljevanka 22.20 Nove knjige 22.50 Spartakiada v Moskvi, posnetek tekmovanj v boksu TV Zagreb — L program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Poletje na Adi — prenos 21.30 Izbor v sredo 22.45 TV dnevnik 23-00 Dokumentarni film Zelo priročno kompletno kamp servirao garnituro, primerno za taborjenje, piknike ... imajo v Murkinem ELGU v Lescah. Uvožena je iz Italije in stane 641,66 din. V BUTIKU »VERU8KA« v Park hotelu na Bledu naa je presenetila velika izbira modnih pletenih kompletov in oblek, izdelanih iz svile in bombaža. Na voljo so v velikosti od it. 36 do 40. Cene: od 1500 do 1900 din. Čeprav se teden tovarne Rade Končar v FUŽINAR -JU na Jesenicah izteka, vam bodo izdelki omenjene tovarne v FU2INARJU se naprej na voljo. Friteze imajo po 761,80 din, mlinčke po 363,95 in likalnike po 264,65 dinarja. IZBRALI SO Zk IfflS V Murkini MODI v Radovljici so nas opozorili na lepe motke obleke, izdelane v tovarni Slavonija Osijek. Imajo jih v svetlo sivi, temno sivi, temno modri in temno rjavi barvi, izdelsne iz čiste runske volne. Velikosti od it. 46 do 54 in od 88 do 108. Cene: od 2347,25 do 2576,25 dinarja ČETRTEK 2. AVG. 16.20 16.25 18.15 18.25 19.15 19.30 20.00 21.15 22.05 Poročila Nogomet Partizan : Celik — prenos, v odmoru Propagandna oddaja Obzornik Iskanje Britanika, film iz serije Skrivnosti morja Risanka TV dnevnik Film tedna: Zepar Rav Charles in Cleo Laine TV dnevnik V Globusu na športnem oddelku Kokre imajo zelo uporabne miniaturne plinske kuhalnike domače proizvodnje, primerne za izlete, vzpone v planine, kolesarske izlete ... Proizvajalec zagotavlja, da z eno bombico s plinom lahko skuhate 30 kavic oziroma da vam kuhalnik deluje kot svetilka 6 ur, če ga opremite z dodatkom, ki je v kompletu. Cena kompleta: 175,70 din, rezervna bombica: 25,10 din Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Test 18.15 Otroška oddaja TV Skopje 18.45 Kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 ... gremo 23.00 Poročila 23.05 Premor ob glasbi 23.10 Spartakiada v Moskvi — filmski pregled T V Zagreb — I. program: 16.10 Poročila 16.15 TV koledar -16.25 Nogomet Partizan : Celik 18.15 Otroška oddaja TV Skopje 18.45 Kviz 19.30 T V dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 21.05 F. 2ižek: Ipavci -TV nadaljevanka 22.20 Akcije 22.25 TV dnevnik 22.40 Koncert zagrebške filharmonije 23.10 Spartakiada \ Moskvi — filmski pregled 3. AVG. 17.55 Poročila 18.00 Doživljaji mačka Toše - otroška serija 18.15 Priljubljene zgodbe— mladinska oddaja 18.40 Obzornik 18.50 Tri srca - Radenci 79, glasbena oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Jadranska srečanja — prenos iz Crikvenice 21.25 Junaki serijskega filma: Nevidni človek 22.15 TV dnevnik 22.30 Nočni kino: Novi list Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Otroška oddaja 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 Poročila 21.10 Portreti 21.40 Glasbena oddaja 22.10 Spartakiada v Moskvi — filmski pregled T V Zagreb — I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Otroška oddaja 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Jadranska srečanja - prenos iz Crikvenice 21.25 Junaki serijskega filma 23.00 TV dnevnik 23.15 Nočna premiera KINO Kranj CENTER KINO KINO KINO Kamnik DOM 27. julija hongkon. barv. karate KARATE IZ TEMPLJA SAOLIN ob 16. in 18. uri, ital. barv. SKANDAL ob 20. uri 28. julija hongkon. barv. karate KARATE IZ TEMPLJA SAOLIN ob 16. in 18. uri, amer. barv. akcij. krim. MOŽ IZ SAN FERNANDA ob 20. uri, amer. barv. SLADKA PUNČKA ob 22. uri 29. julija ital. barv. west. MOZ IZ VIRGIN1JE ob 10. uri, hongkon. barv. karate KARATE IZ TEMPLJA SAOLIN ob 15. in 17. uri, amer. barv. akcij, krim. DRIVER ob 19. uri, prem. amer. barv. krim. OČI LAURE MARS ob 21. uri 30. julija ital. barv. krim. INSPEKTOR V AKCIJI ob 16., 18. in 20. uri 31. julija ital. barv. krim. INSPEKTOR V AKCIJI ob 16., 18. in 20. uri 1. avgusta amer. barv. SLADKA PUNČKA ob 16., 18. in 20. uri 2. avgusta amer. barv. SLADKA PUNČKA ob 16., 18 in 20. uri Kranj STORŽlC 27. julija amer. drama LENNY ob 16., 18. in 20. uri 28. julija amer. barv. kom. TIŠINA ... SMEJEMO SE ob 16. uri, nem. barv. pust. ZAKLAD ŠPANSKIH GALEJ ob 18. uri, ital. barv. erotič. kom. NORI SEKS ob 20. uri 29. julija nem. barv. pust. ZAKLAD ŠPANSKIH GALEJ ob 14. uri, ital. barv. erotič. kom. NORI SEKS ob 16. urj, amer. barv. krim. HARYJEVA TOLPA ob 18. uri, prem. ital. barv.f pust. LUANA ob 20. uri 30. julija ital. barv. pust. LUANA ob 16., 18. in 20. uri 31. julija ital. barv. pust. LUANA ob 16,18. in 20. uri 1. avgusta amer. barv. krim. HARY-JEVA TOLPA ob 16.. 18. in 20. uri 2. avgusta amer. barv. kom. TIŠINA ... SMEJEMO SE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 28. julija prem. ital. barv. krim. INSPEKTOR V AKCIJI ob 18. in 20. uri, prem. amer. barv. krim. OČI LAURE MARS ob 22. uri 29. julija ital. barv. west. MOZ IZ * VIRGINIJE ob 15. uri, amer. barv. krim. HARYJEVA TOLPA ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. akcij. krim. MOZ IZ SAN FERNANDA ob 21. uri 30. julija hongkon. barv. karate KARATE IZ TEMPLJA SAOLIN ob 18. uri, amer. barv. drama SLADKA PUNČKA ob 20. uri 31. julija hongkon. barv. karate KARATE IZ TEMPLJA SAOLIN ob 18. in 20. uri 1. avgusta amer. barv. kom. TIŠINA, SMEJEMO SE ob 18. in 20. uri 2. avgusta ital. barv. pust. LUANA ob 18. in 20. uri 28. julija ital. barv. pust. LUANA oh 18. in 20. uri, predprem. amer. barv. akcij. krim. DRIVER ob 22. uri 29. julija amer. barv. kom. TIŠINA .. SMEJEMO SE ob 15. uri. ital. barv. krim. INŠPEKTOR V AKCIJI ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. SLADKA PUNČKA ob 21. uri 30. julija domači barv. glasb. POJEM PODNEVI IN PONOČI ob 18. uri. amer. drama LENNY ob 20. uri 31. julija amer. barv. krim. HARY-JEVA TOLPA ob 18. in 20. uri 1. avgusta nem. barv. pust. ZAKLAD ŠPANSKIH GALEJ ob 18. in 20. uri 2. avgusta hongkon. barv. karate KARATE IZ TEMPLJA SAOLIN ob 18. in 20. uri Duplica 28. julija amer. barv. krim HARY-JEVA TOLPA ob 20. uri 29. julija ital. barv. west. kom. KARAMBOL ob 15. uri, franc. barv. kom. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 17. in 19. uri 1. avgusta amer. barv. krim. OČI LAURE MARS ob 20. uri 2. avgusta ital. barv. krim. INŠPEKTOR V AKCIJI ob 20 uri Jezersko 27. julija ital. barv. west. kom. KARAMBOL ob 20. uri Čeinjica v Bohinju 29. julija ital. barv. pust. DEMON AVTOSTOPA ob 17. uri, franc. barv pust. PREDVSEM POLICAJ ob 20.30 Skofja Loka SORA 27. julija amer. akcij. PASJK POPOLDNE ob 17.30 in 20. uri 28. julija amer. krim. TOBOGAN SMRTI ob 18. in 20. uri 29. julija amer. krim. TOBOGAN SMRTI ob 18. in 20. uri 31. julija amer. drama FEDORA ob 20. uri 1. avgusta amer. drama FEDORA ob 18. in 20. uri 2. avgusta amer. drama EQUUS — SLEPI KONJI ob 20. uri Železniki OBZORJE 27. julija amer. krim. TOBOGAN SMRTI ob 20. uri 28. julija grški zgod. IFIGENIJA ob 20. uri 29. julija franc. krim. PRETNJA ob 18. uri 1. avgusta hongkon. karate ZNAK RDEČEGA ZMAJA ob 20. uri Jesenice RADIO 27. julija amer. barv. kom. NORA TEKMA ob 17. in 19. uri 28. julija amer. barv. pust. SIVI OREL ob 17. in 19. uri 29. julija amer. barv pust SIVI OREL ob 17. in 19. uri 30. julija amer. barv pust. BRODOLOMCI IZ BOEINGA 747 ob 17. in 19. uri 31. julija amer. barv. pust. BRODOLOMCI IZ BOEINGA 747 ob 17. in 19. uri 1. avgusta ital. barv. akcij. PREISKAVA POD STRAHOM ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 27. julija amer. barv. ŽRELO ob 18. in 20. uri 28. julija amer. barv. BRODOLOMCI IZ BOEINGA 747 ob 18. in 20. uri 29. julija amer barv BRODOLOMCI IZ BOEINGA 747 ob 18. in 20. uri 30. julija amer barv. SIVI OREL ob 18. in 20. uri 31. julija amer barv. SIVI OREL ob 18. in 20. uri 2. avgusta amer. barv NORA TEKMA ob 18. in 20. uri Dovje 28. julija amer. barv. STANOVALEC ob 19.30 29. julija amer. barv. NA MUHI BRZOSTRELKE ob 19.30 Kranjska Gora 28. julija amer barv. NA MUHI BRZOSTRELKE ob20. uri 1. avgusta amer. barv. BRODOLOM-,C1 IZ BOEINGA 747 ob 20. uri Radovljica 28. julija ital barv BEL PAESE TEŽAVA MOJA ob 18. uri, amer. barv. PASJI VOJAKI ob 20. uri 29.julija ital. barv. vojni PROSTOR V PEKLU ob 18, uri. ital. barv. BEL PAESE TE2AVA MOJA ob 20. uri 30. julija ital. barv vojni PROSTOR V PEKLU ob 20. uri 31. julija ital. bav. BEL PAESE TEŽAVA MOJA ob 20. uri 1. avgusta amer. barv. PASJI VOJAKI ob 20. uri 2. avgusta amer. barv. M02 NA MOZA ob 20. uri Bled 27. julija meh barv. EL MEXICANO ob 20. uri 28. julija meh barv. EL MEXICANO ob 18. uri. ital. barv. ZAPELJEVANJE ob 20. uri 29. julija ital. barv. erotič. kom. CEN-TERBURYSKE NOČI ob 18. un. itaL barv. ZAPELJEVANJE ob 20 uri 30. julija ital. barv. BEL PAESE , TEŽAVA MOJA ob 20. uri 31. julija amer. barv. PASJI VOJAKI ob 20. uri i 1. avgusta ital. barv. BEL PAESE TEŽAVA MOJA ob 20. uri 2. avgusta ital. barv. vojni PROSTOR . V PEKLU ob 20. uri G L, A S12. STRAN PETEK, 27. JULIJA 197 RADIO TRIGLAV JESENICE RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00. 6.30, 7.00. 8.00, 6.00, 10.00 (danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00. 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00. ob nedeljah pa ob 4.30. 5.00, 6.00, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 12.00. 13.00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00. 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30. 11.30. 12.30. 13.30, 15.00, 16.30. 17.30, 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 n 19.55. SOBOTA 28. JUL. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem OPZ GvS Franca Šturma — Ljubljana 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Domače vi že 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti ing. Tatjana Brumat: Urejanje trate 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 -Iz naAih krajev — posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.06 Glasbena panorama 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 1800 »V ljudskem tonu...« 18.30 Mladi mladim 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 1945 Minute z ansamblom Borisa Kovaćića 20.00 Sobotni zabavni večer 21.30 Oddaja za naie izseljence 23.00 Lirični utrinki 23.10 Igramo in pojemo 0.05 Nočni program — glasba DrugI program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Andreja Šifrerja 16.00 NaS podlistek J. Mum: Človeška srca 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni ~aS»no 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za šanson 18.35 Naši kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 19.25 Stereorama 20.30 SOS - v soboto obujamo spomine 21.30 Ples v soboto 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Promenadni koncert 10.50 »Stihi in note« 11.35 Na ljudsko temo 16.00 Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno 16.45 Glasba je glasba 18.05 Kultura danes 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.00 Minute stare glasbe — Baročna glasba za trobento in orgle 19.30 V ljudskem tonu 20.00 VV. A. Mozart: Figarova svatba, opera v 4 dejanjih 22.50 Literarni nokturno NEDELJA 29. JUL. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Veseli tobogan 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Panorama lahke glasbe 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna Zgodbe o Nasredinu Hodži 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Pri nas doma 16.20 Gremo v kino 17.05 Popularne opeme melodije 17.50 Radijska igra Erland Josephsson: Navzdol 18.25 Glasbeni intermezzo 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19 35 I^ahki> noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.2(1 Skupni program J RT — Glasbena tribuna mladih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov O.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo — šport, glasba in še kaj 19.30 Stereorama 20.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 19.05 Karta več za večer z orkestrom Nova philharmonia 21.05 Sodobni literarni portret — Pesniki belega otoka 21.25 Leo Delibes: Odlomki iz opere »Lak me« 22.15 S srbskim godalnim kvartetom PONEDELJEK 30. JUL Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.40 Počitniški pozdravi 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti ing. Miro Rednak: Prireja mesa v Sloveniji 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 1925 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači 20.00 Iz naše diskoteke 21.05 Glasba velikanov 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 ZevTop8kimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II. Droeramu Andrei Arnol — Silvo Štingl 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz partitur orkestra in zbora »John Fox« 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Iz zakladnice jazza — Kila Fitzgerald 21.00 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Plesi in spevi 10.40 Aktualni problemi marksizma 11.00 En sam, za dva, za tri ... 11.50 Človek in zdravje SSS 16.00 Aktualni problemi marksizma 16.20 Tako muzicirajo ... 17.35 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarialnost 20. stoletja - Milorad Kuzmanovič in Konstantin Babic 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom prof. dr. Jože Hlebanja 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji Ivo Petrič in Alojz Srebotnjak 20.00 Literarni večer H Melville Zgodbe o Joni 20 40 Z našimi opernimi pevci 2145 Razgledi po sodobni glasbi: Donaueschingen 78 22 50 Literarni nokturno I. Ros: Orgije 31. JUL. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladi koncertant 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . 1210 Danes smo izbrali 12.40 13.00 13.20 13.30 14.05 15.30 16.00 17.00 18.00 18.15 18.35 19.25 19.35 19.45 20.IK) 20.45 21.05 22.20 23.05 23.10 0.05 Kmetijski nasveti ing. Milica Oblak Pridelovanje jagod v Italiji Po domače Danes do 1.1.00 -Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam .. . V korak z mladimi Zabavna glasba Vrtiljak Studio ob 17.00 Bruno Bjelinski: Sonata za klarinet in klavir Štirje tonski utrinki Zborovska glasba V prostoru in času — Romunska sodobna glasba Obvestila in zabavna glasba Lahko noč. otroci! Minute z ansamblom Francija Puharja Slovenska zemlja v pesmi in besedi Tipke in godala Radijska igra N. Deon: Osebna izkaznica van Badabuma S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Lirični utrinki S popevkami po Jugoslaviji Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 13.35 14.00 16.00 16.05 16.40 17.35 17.50 18.00 18.40 19.25 20.30 21.30 22.00 22.45 22.55 Iz obdobja svvinga ... z orkestrom Count Basie Znano in priljubljeno Z vami in za vas Pet minut humorja Lahke note Diskomentalnost Iz partitur orkestra in zbora »Percv Faith« Ljudje med seboj Danes vam izbira Koncert v ritmu Stereorama Torkov glasbeni magazin Rezervirano za countrv glasbo Pesmi svobodnih oblik Zrcalo dneva Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijski operni list Marij Kogoj: Črne maske 10.40 Za šolarje Matjaž Kmecl: Kako je očka peljal Primoža in Andreja na Triglav 11.10 Moment musical 11.40 Tekoča repriza 16.00 Za šolarje Zmaga Kumer: Sem fantič z zelenega Pohorja 16.35 Operni koncert 18.05 Narava in človek dr. Jože Štirn: Morje in varstvo okolja 18.20 Minute za Mstislava Rostropoviča 19.00 Z našimi solisti — Jože Pogačnik, flavta, Hubert Bergant, orgle 20.00 Deseta muza 20.20 Berlinski festival 1978 - Schubertov večer Berlinske filharmonije: dirigent Kari Molim 21.45 Aram Hačaturjan: Koncert za violino in orkester 22.20 Skupni program J RT — studio Zagreb Jugoslovanska glasba 1. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Pesmice na potepu 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti— Vrt v avgustu 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo 15.30 Zabavna glasba 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Škatlica z godbo 18.30 Odskočna deska Akademski baročni kvartet 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19 35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.00 Naš gost 20.15 Zborovske skladbe in priredbe Matije Tomca 20.40 Mozart s pihalnim kvintetom RTV Ljubljana 21.05 Richard VVagner: Dva odlomka iz glasbene drame »Valkira« 22 20 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23 10 Jazz pred polnočjo Chari.s Marber — dutch svving col lege band — Tremble Kids 0.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 13.35 14.00 14.30 14.35 16.00 16.10 16.40 17.35 1 7.40 18.00 18.40 19.25 20.30 22.15 22.45 22.55 Paleta melodij Znano in priljubljeno S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj Iz naših sporedov Z vami in za vas Tokovi neuvrščenosti Moderni odmevi Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe Vprašanja telesne kulture Iz partitur orkestra in zbora »James Last« Kam in kako na prepih Koncert v ritmu Stereorama Melodije po pošti Zvočni portreti — David Holland & Derek Baile.v Zrcalo dneva Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Še pomnite, tovariši 11.00 Na krilih petja 11.40 Tri madžarske rapsodije F ran za Liszta Igra pianist Gvttrgv Cziffra SSS 16.00 Zborovska glasba našega preporoda 16.20 Arsantiqua 17.00 Koncert v paviljonu za vrtom — A. Dvorak, F. Mendellsohn 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Stereofonski opemi koncert 19.30 Izbrana proza B. SUnkovič: Stanoja 19.45 Glasbeni predah 20.00 Večer simfoničnega orkestra RTV Ljubljana dirigenta Samo Hubad, Neeme Jarvi solist Aci Bertoncelj - klavir 22.00 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno G. Trakt: Pesmi ČETRTEK 2. AVG Prvi 4.30 8.08 8.30 9.05 10.05 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 13.30 14.05 14.20 14.40 15.30 16.00 17.00 18.00 18.15 18.35 1 9.25 19.35 19.45 20.00 21.05 21.45 22.20 23.05 23.10 0.05 program Dobro jutro! Z glasbo v dober dan Mladina poje MPZ OŠ 1. celjske čete — Celje Z radiom na poti Rezervirano za ... Znane melodije Kmetijski nasveti — dr. Neža Snoj: Antibiotiki v čebelarstvu Od vasi do vasi Danes do 13.00 -Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam ... Enajsta šola Koncert za mlade poslušalce Jezikovni pogovori Zabavna glasba Vrtiljak Studio ob 17.00 »Vsa zemlja bo z nami zapela« . . . Lokalne radijske postaje se vključujejo Vladimir Lovec: Sonata de camera v starem slogu Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Jožeta Privška Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Naukov ne zaničuj, ki ti jih bukevce dajo... V. Lepe melodije Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev Lirični utrinki Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev Nočni program — glasba Drugi program 8.«) Četrtek na valu 202 13.00 13.35 14.00 16.00 16.20 16.45 17.40 18.00 18.40 19.25 20.30 21.00 22.00 Vedri zvoki Znano in priljubljeno Z vami in za vas Tam ob ognju našem Instrumenti v ritmu Jazz klub gost kluba: Igor Janež ic-lz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana Danes vam izbira Koncert v ritmu Stereorama Beseda v ročku Naš glasbeni teleks Akordi 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Solisti in orkestri 10.40 Za šolarje Daniel Dano. Borec proti smrti 11.15 Tekoča repriza 16.00 Za šolarje Janez Dokler: Mornar Vascoda (Jama 16.35 Narodne za koncertni oder 17.00 Ura z Mauricom Ravelom 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Komorni koncert 19.35 Dve slovenski komorni 20.00 Glasbeni klub Alfred Cortot, Pablo Časa Is, Solomon 21.40 Vabilo v studio 22 22.50 Literarni nokturno J. Herriot: Muc m 3. AVG Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Glasbena pravljica ŠDanska ljudska — . M. Vodopivec. Carodejne orglice 8.47 Naši umetniki mladim poslušalcem B. Lesjak: Počitnice v sončni Grčiji 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti dr. Jože Spanring: Pričakovane spremembe v sestavi posevkov 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Srečanje z zagrebškimi solisti S. Sulek: Klasični koncert št. 3 v F-duru za god. orkester 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Od arije do arije 1830 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Prostor za reprize 0.05 Nočni program — Radio Koper Drugi program 8.00 Petek na valu 202 1300 ' 3.35 14.00 15.45 17.35 17.45 18.40 19.25 20.30 21.45 22.00 22.45 22.55 Jazz v komornem studiu — Duo Czeslav/ Gladkovvski — Krzvsztof Zgraja Znano in priljubljeno Z vami in za vas Vroče — hladno Odmevi z gora Operetna glasba Koncert v ritmu Stereorama Stop pops 20 Iz francoske diskoteke S festivalov jazza 16. Nemški festival jazza Frankfurt 78 John McLaughlin Zrcalo dneva Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Po Talijinih poteh 10.40 Za šolarje Samorog in lev 11.15 Orkestrski utrinki 11.45 Jezikovni pogovori 16.00 16.35 17.15 18.05 18.45 19.00 19.44 20.00 20.15 za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva sss Za šolarje 0 Tartmanu, ki je bil po pomoti strašilo Pota naše glasbe Iz operne diskoteke Šestnajst strun Variacije na temo -Kata Od premiere do preimere Henrik Ibsen: Mali Eyolf Glasbeni intermezzo »Glasbene pisanice« Z jugoslovanskih koncertnih odrov Koncert Slovenske filharmonije v Križankah dirigent Uroš 1 .hjovi<. solist Dejan Bravničar — violina Orkestrski odlomki iz hrvaških oper Literarni nokturno 00 22.15 22.50 UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza - Gornje-savska dolina 103,8 megaherza — Jesenice in okolica 1(X),6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota : 16.03 Lokalna — obvestila. poročila 16.30 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja -Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov Športni pregled — Morda vas bo zanimalo - Minute I narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Stop zelena luč — Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Naš obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ b 18 ■ „ 20 ■ L ■ 23 24 ■ 1 " 28 29 ■30 31 ■32 33 "1 36 ■37 38 39 40 ■ " 42 • 44 45 46 1 48 ■ 49 50 ■ ■ 53 54 55 56 58 59 VODORAVNO: 1. vojaško vozarstvo, tren, prtljaga za na pot, 7. vojaški tabor, 13. episkop, pravoslavni cerkveni vladar, 14. kar se zvotli, 16. pogovorni izraz za lepilo, 17. kdor živi v laguni, 19. industrija nafte na Hrvaškem, 20. vrhovni bog staroegiptovskega mesta Tebe, 22. ranocelnik, 23. staro ime za Kalinin, mesto ob reki Volgi, 24. ptica ujeda, ki pokončuje miši, 26. ljubkovalno moško ime, Riko, 27. zelenica v puščavi, 28. muza petja v grški mitologiji, 30. v slovnici mehkonebni glas, 32. arabski Žrebec, 33. kratica za Zveza komunistov, 35. veliko trpljenje, žalost, tudi grožnja, svarilo, 37. kijevski veliki knez, ustanovitelj Kijevske države, 39. norveški slikar (1831 — 1892), Peter Nicolai, 41. predpona v tujkah, ki pomeni zračno, 43. prijeten, plemenit vonj, 46. pohod, tudi koračnica, 47. železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu, uzda, 49. velika ptica roparica, 50. starorimski pozdrav, 51. ženska, ki kima, 53. starorimski veznik, 54. krilate pošasti z ženskimi obrazi in s kremplji, 56. otročaji, 58. kovina svetlosive barve, znak La, 59. dragocen okrasni obroč okoli glave, načelek. NAVPIČNO: naraščanje morske gladine, del bibavice, 2. špansko žensko ime, nekdaj zelo popularna popevka, 3. Anton Dermota, 4. tanka mrežasta tkanina, 5. naš znani alpinist in gorski reševalec, franci, 6. organizator NOB na Gorenjskem, narodni heroj, Stane, 7. označbe, 8. svarilen glas, napis, zgled, 9. trenje, 10. skrajni konec polotoka, 11. sad oljke, 12. izvor, nastanek in razvoj česa, 13. železniška kompozicija z lokomotivo, 15. utežna mera za drage kamne, 18. vseučilišče, najvišji znanstven zavod, 21. črnogorski vladika in pesnik »Gorskega venca«, Petar Petrovič, 23. bikoborec, ki se bori peš, 25. ime slovenskega opernega pevca in glasbenega pedagoga Dari-ana, 29. Arabski polotok, 31. ime TV redaktorice Pečetove, 33. zamahljaj, 34. hrup, trušč, vpitje, 36. močan pas, ki prenaša energijo iz enega vrtečega se kolesa na drugo; ozek trak iz usnja, 38. kraj pri Golniku, 40. stara palača v Milanu, kjer je znamenita galerija slik, 42. kadar se kaj odvede, 44. glavna reka v Tajski, 45. svobodna zemljiška posest, alodij, 48. uradni spisi, 51. največji, ribi podoben morski sesalec, 52. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena, 55. kratica za pleno nomine. polni naslov, 57. Oskar Danon. Rešitev pošljite do srede, 1. avgusta, na naslov: Glas Kranj, Moše Pija-deja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 20. julija: 1 prehod. 7. izreka. 13. lesorez, 15. Govekar, 16. espri, 17. Leo, 19. oksid, 20. Dee, 21. Slavnik, 24. pra. 25. nro. 2 7 Atair. 28. OLO. 29. avizo. 31. Cargo. 33. anat. 34. U, 35. jeza, 37. metla. 38 ars, 40 Anica, 42. ino, 43. reditev. 46. vir, 47. ro. 48. Pind. 49. Ozim,5|. IX). 52. Antonia. 54 tonikum,56. naglas. 57. Panama Prejeli smo 123 rešitev. Izžrebani so bili: I. nagrado (150 din) prejme Matjaž Orož i m, Sercerjeva 12, 64240 Radovljica, 2 nagrado (120 dini prejme Tilka Senk, Britof 207. 64000 Kranj. 3. nagrado (100 din) prejme Marjeti Štrekelj, Stara cesta 18. 64000 Kranj. "f"E R IVI I K A LJUBLJANA, soi TOZD Proizvodnja Skofja Loka, o. sub. o. Na osnovi sklepa DS TOZD ustanavljamo čistilno skupino za strojne naprave, objekte in površine. Zato razpisujemo delovne naloge: 1 ClSCENJE PROIZVODNIH PROSTOROV IN NAPRAV (predviden OD 8800 din) 2. ClSCENJE, UREJANJE IN VZDRŽEVANJE ZGRADB IN POVRŠIN (zunanji delavec — predviden 01)6700din) 3. ClSCENJE IN POSPRAVLJANJE PISARNIŠKIH, SKUPNIH PROSTOROV IN SANITARIJ - ClSTILKA (predviden OD 7200din) Dela se opravljajo v obratih Trata. Bodovlje in Poljane. OD je za redni delovni čas, brez osebnih dodatkov. Razpolagamo s svojimi avtobusnimi prevozi po Poljanski dolini na vse delovne izmene. Možnost še dodatnega dela, izobraževanje in urejanje osebnih vprašanj standarda. Delo se združuje za nedoločen čas I polnim delovnim časom. Vsi zainteresirani naj vložijo pismene prošnje J^*JJ>]gS*j5*! bo TOZD v 15 dneh po objavi na naslov TERMIKA TOZD Proizvodnja Skofja Loka, Trata 32, 64220 Skofja Loka. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. 13.STRAN GLAS Ali veste, da ... so kapre cvetni popki trna-stega grma, ki raste na sredozemskih obalah. V trgovino prihajajo nasoljene ah pa vložene v pridobivamo cimet iz drevesnih skorjic. Poznamo ceylon-ski cimet, kitajski cimet in lesnati cimet. Eteričnega olja vsebuje od 1 do 3 odstotke. Najboljši je cey-lonski cimet. Kvalitetnega pridobivajo iz skorjic mladih poganjkov cimetovca, slabšega pa iz lubja starih plutovmastih vej. je žafran iz posušenih pesti-cev cvetov žafrana. Za 100 g žafrana je treba nabrati okrog 60 000 pestičev, zato ni čudno, da ie drag in ga dajemo za primerjavo da je to ali ono »drago kot žafran« ... Ima intenziven duh in nekoč okus. Vodo obarva rumeno, ?ato se uporablja za barvanje testa. Vsebuje do 1 odstotek eteričnega olja. so klinčki ah nageljnove žbice nerazviti, posušeni popki nageljnovega drevesa, ki je doma na zahodnih indijskih otokih. Žbice vsebujejo med dišavami največ eteričnega olja, do 20 odstotkov. Uporabljajo jih tudi v parfumeriji. ^ Če imamo trd vrat Zrahljale si ga bomo z gimna-stično vajo, kot kaže slika: roke sklenemo za vratom in s silo celega »Lesa 6 sekund pntiskajmo z glavo nazaj, popustimo, se z rokami do-teknemo tal (kolena vzravnana!) in ponovimo. _ TER MIKA LJUBLJANA« soi o OZD Proizvodnja Skofja Loka. o sub. o OBJAVLJAMO 4 učna mesta za strojne ključavničarje interesenti vložite takoj iroinje za sprejem in se Glasite osebno v kadrov-službi TOZD v obratu nB Trati. JESENICE .o*« 19 20 din. cvetača 30 din, S°Lčel 3i20 din, česen 40 din, če-korencek 13 20 dm kumare bul* n^radižnik 20 din, paprika 10,10 din^parja ka ^ *5 d2Vp 50 40 din. limone 27,80 din. groZrfJe ka 24,20 din, koruzna ajdova ' Raša 16 dirii sur0vo rno\* V^ao din, smetana 41,05 din, mas*0 di sladko zelje 6 din, skuta •3,'/f.U50J din> orehi 223,70 din, llot>^B*t -I,™ din, C - 2,30 din, iaJČk *,80 din, krompir JO din. jaj D KRANJ . ta vi) din, špinača 38 din, cve-^ii din korenček 16 do 20 din. ^•^•fiOdin. čebula 15 do 20 če^n„ fižol 20 din, pesa 18 do ^^"kumare 12 do 15 din paradii-•20 d'n', 9 Hin paprika 25 din, slive nik 10 ^? din jabolka 18 do 20 din. 20 <*° 2oc din grozdje 40 din, lube-hrtf*% din borovnice 80 din limone nice.lb a;rva moka 22 din, koruzna "7 din*,«Jdo H din. kaša 25 din suro-moka I« do' din> smetana 38 din. To ^d,n sladko zelje 12 din ki-? 12 din. oreh. 180 do 200 din. alo ie% Jo do 3,00 din, krompir 8 di- j<2kW»wi 14 d,n' buče 18 Jfiodin- Iz Pellapratove kuhinje Mislimo že sedaj na zimo «* Če rade pletete, vzemite za vsak primer tudi na počitnice klopčič volne in igle. Morda se vam bo zahotelo ples ti, ko boste posedale na morski obali in bo sonce hotelo za oblake. Zima bo kaj kmalu tu in vaš šolar potrebuje nov brezrokavnik. Naj bo to pot rebrast, ima žepke in se zapenja spredaj z gumbi, kot sta tale dva na naši sliki. Ce si zaželimo vampov Vampi so del govejega želodca, siriščnika in devetoguba. V nekaterih mestih prodajajo že očiščene in skuhane vampe, najpogosteje pa dobimo pri mesarju surove in le grobo očiščene. Zato jih moramo sami dobro očistiti. S pripravnim, ne preostrim nožem postržemo z njih razne žilice, kožice, sluz in drugo, namočimo za nekaj ur v mrzlo vodo in jih kuhamo vsaj 5 ur v slani vodi. Kuhane denemo v mrzlo vodo in jih šele potem, ko se shlade, pripravimo po receptu. Veliko časa in dela si bomo pa prihranile, če kupimo hkrati več kilogramov vampov, jih očistimo, skuhamo, razrežemo in spravimo v zamrzovalnik. Tako bomo le enkrat imele veliko, grdo delo, potem bomo pa vsakič le vzele zavitek iz zamrzovalnika, jih odtajale in pripravile. Pa še to: če jih kuhamo v ekonom loncu, so kuhani hitreje. r DEŽURNI VETERINARJI od 27. 7. do 3. 8. 1979 RUS Jože, dipl. vet., Cerklje »t. 147, tel. 42-015 dr. CEPUDER Bogdan, diplomirani veterinar, speč, Kranj, Kaj uho va 23, telefon 22-994 za občini Kranj in Tržič PIPP Andrej, dipl. vet., Šk. Loka, Partizanska 37. telefon 60-380 za občino Skofja Loka PLESTENJAK Anton, dipl. veterinar, Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 28. julija, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa so dežurne naslednje prodajalne TOZD od 7. do 19. ure: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemenšček, Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje. Živila — prodajalna SP Prehrana, Cesta Staneta Žagarja 16, Samopostrežna prodajalna Planina-Center, Gorenjskega Odreda 1. JESENICE: Špecerija Bled -Supermarket Union, Titova 22 SKOFJA LOKA: Nama Škotja Loka TRŽIČ: Živila Lipa, Koroška 1. poslovalnica Mercator, Kavne 9, po-slovanica Mercator, Kovor. Krompirjevi opečeni cmočki Za 6 oseb potrebujemo: 750 g kuhanega krompirja, 50 g surovega masla, 100 g moke, 200 g naribanega ementalca, 3 jajca. Kuhamo 10 do 12 minut. Ravnokar kuham krompir odcedimo, ga pustimo, da se iz njega izkadi para, ga pretlačimo, zmešamo s 30 grami surovega masla, 75 grami sira, z moko in jajci, ga solimo, popramo in izoblikujemo iz te mase na pomokani deski kot oreh debele kroglice, ki jih še malo sploščimo. Cmočke skuhamo v slani vodi, na tako majhnem ognju, da voda le komaj opazno vre. Kuhane dobro odcedimo in denemo plast za plastjo na pomasleno, proti ognju odporno ploščo (v jensko posodo). Vsako plast potresemo po vrhu z naribanim sirom, vrhnjo pa še poškropimo z raztopljenim surovim maslom in spečemo cmočke v vroči pečici. S solato jih imamo lahko za samostojno jed. LOTERIJA Srečka št. din Srečka št. din 30 40 51624 1.000 5340 500 70944 1.000 43080 1.000 86304 1.050 210500 10.000 835 100 11 50 4005 400 21 30 7545 500 61 ' 30 64465 2.000 881 80 125895 10.000 29691 1.000 516695 10.000 56441 5.000 577705 10.000 95511 1.050 273301 10.000 06 40 36 30 32 40 76 70 92 50 86 30 072 80 30266 2.000 6362 400 151326 10.000 23612 1.000 511966 500.000 55732 1.040 210502 10.000 047 100 210852 10.000 71977 1.000 410012 10.000 99917 5.000 547162 10.000 370597 10.000 562752 50.000 8 20 3 20 65028 1.020 12223 2.020 227338 10.020 15083 1.020 250808 10.020 15363 1.020 345198 10.020 77163 2.020 90493 1.020 19 30 053433 10.020 89 30 184873 10.020 509 80 679 200 04 50 24579 5.000 14 40 86819 1.030 39524 1.000 536909 10.000 V počastitev 1. avgusta, praznika občine Kranj) bo predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, postavil spominsko obeležje ob pričetku gradnje stanovanjske soseske Planina II, v kateri bo preko 1000 stanovanj in spremljajoči objekti. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj vabi delovne ljudi in občane, da se slavnosti, ki bo v sredo, 1. avgusta 1979 ob 16. uri na Planini ob Cesti talcev, udeležite. Sodeluje godba na pihala. s. lit KONJENIŠKA TEKMA ZA POKAL KAMNIKA V NEDELJO V KOMENDO NA KONJSKE DIRKE Konjeniško prireditev, ki bi morala biti 22. julija, so organizatorji prestavili na to nedeljo, t. j. pojutriftnjem. Pričela k bo ob 14.30 uri, osmih točk tekmovanja pa se bo udeležilo preko 60 konj iz vse Slovenije. Naj vas opozorimo na veliko dirko za pokal Kamnika in na kasaško dirko dvovpreg, zanimive pa bodo tudi ostale točke v bogatem programu. Po dirkah bo velika vrtna veselica. OLIVE R DR A GOJE VIČ NAJESENICAH V teh vročih poletnih dneh, ko vsi hitimo morju in osvežitvi naproti, se telimo poleg kopa nja in sončenja tudi razvedriti. Glasbeni organizatorji so poskrbeli, da ne manjka raznovrstnih koncertnih in plesnih prireditev. Po obmorskih mestih križan tudi karavana z naslovom »TURNEJA LETA 79 - OPROSTI Ml PAPE*. Mislimo, da ni potrebno posebej poudarjati, da je glavni nosilec programa ie vedno najpopularnejši jugoslovanski pevec zabavne glasbe OLIVER DRAGOJEV1C Oliver je bil lanskoletni trikratni nagrajenec splitskega festivala, potem nagrajenec zagrebškega festivala. Beograjske pomladi in se bi lahko naštevali. Potujoča glasbena karavana bo rzen ob morski obali nastopila tudi r nekaterih krajih na »celini*. Tako bo koncert pod gornjim naslovom tudi v Športni dvorani pod Mežakljo na JESENICAH, in sicer danes s pnčetkom ob 20. uri. In kdo so gostje Oliver-jevega shoivaf DRAGAN MIJALKOVSKI -lanskoletni zmagovalec festivala »SKOPJE 78*, atraktivna MILKA LENAC, mlada perspektivna pevka iz Reke NE VIA R1GVTTO. Pevce bo spremljal ansambel »VELEMAJSTORI*. Obeta se vam dve uri odlično uvedenega programa. Kranjska koča na Ledinah (1698 m), ki jo je zgradilo PD Kranj, je primerno ufuniišče za vzpone na Kranjsko in Koroško Rinko (Križ) ter Veliko babo. Do koče je speljana tudi tovorna žičnica, na bližnjem ledeniku pod Skuto pa obratuje smučarska vlečnica, ki omogoča prijetno smuko tudi poleti Najprimernejši dostop do koče je markirana pot z Jezerskega (1.30 ure). Na manj obiskane Rinke se lahko povzpnete po markirani p<>ti preko Malih Podov 14 JO ure), na Veliko babo (2127 m), najvišji vrh med tremi mejnimi vrhovi, ki so vključeni v Kranjske vrhove, pa se povzpnete čez Jezersko sedlo (3,45 ure). Ostala dva mejna vrhova: Goli vrh (1787 m) in Virnikov Grintavec (1654 m) sta dostopna z Jezerskega. Na Virnikov Grintavec se lahko povzpnete iz Zg. Jezerskega (od Kazine) mimo cerkve do opuščene Murnove domačije pa na mejni greben m nato levo na vrh (2,46 ure), ali pa iz Sp. Jezerskega po gozdni cesti proti Komatevn, pa naprej do Virnikove planine in naprej na vrh (3 ure). Da pa boste opravili celotno pot Kranjski vrhovi, pa se morate povzpeli še na Stegovnih (1692 m), manj znani vrh, ki spada v Karavanke. Na markantni vrh, ki osamljen stoji na polovici med Storiičem in Košuto, se lahko povzpnete u Jezerskega (3 ure) ali pa od Doma pod Storiičem na Javorniški preval, dalje čez Javornika, pod vzhodnimi stenami Stegovnika do ograje m nato lem na vrh (430 ure). Opozarjamo vas, da je za vzpon na Veliko babo. Virnikov Grintavec in Goli_vrh potrebno dovoljenje organa za notranje zadeve občinskih skupščin zaradi gibanja v mejnem pasu. Pred obiskom vrhov, vključenih v pot Kranjski vrhovi vam priporočamo nakup lične knjižice, ki je obenem dnevnik poti. V njej boste našli potrebne informacije, na voljo pa vam je na sedežu PD Kranj in v planinskih postojankah. LD STARA FUŽINA prireja v nedeljo, 29. 7. 1979 ob 14. uri na prireditvenem prostoru POD SKALCO ob Bohinjskem jezeru veliko lovsko veselico z bogatim srečelovom in streljanjem za odstrel srnjadi. Igra ansambel GORENJCI Vabljeni! ALPETOUR Skofja Loka ECREiriR TOZD HOTEL CREINA KRANJ Obvešča cenjene obiskovalce da bo dancing bar začel obratovati 3. avgusta 1979. Priporočamo se za obisk! Kolektiv Hotela Creina Lesnina proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom n. sol., Ljubljana, Titova 51 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA MREŽA o. sub. o., Ljubljana prosta dela oziroma naloge BLAGAJNIKA - REFERENTA POTROŠNIŠKIH KREDITOV za trgovino KRANJ - LES, PrimskovG. Pogoji: srednja izobrazba ekonomske ah administrativne smeri, eno leto ustrezne prakse, obvladanje strojepisja. Poskusno delo 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen <"as s polnim delovnim ("asom. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z opisom o izpolnjevanju pogojev in rezultatov dosedanjega dela na naslov: LESNINA - LES, Primskovo, 64000 Kranj do vključno 12. avgusta 1979. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu pristojnega organa. O Lr AS 14.STRAN. PETEK, 27 JUUJAl^ Dragi Boštjan, ml si kot žarek jutranjega soma v jutranji rosi. da trpka pa ho ostala za nas resnica, zakai si moral kol cvet v popku umreti. Nič več ne bo tvojih poljubov, objemov in smeha po dvorih u kruta nam je ostala le resnica, da te ne bo več med nami. ne. ne. Boštjan vedno boš živel, živel v naših srcih. ZAHVALA Ob tragični m boleči izgubi našega ljubljenega sinka, brata, vnučka in nečaka BOŠTJANA URHA £*!253? ifij^ sorodnikom, sosedom prijateljem, znancem in vaščanom. k. so v najtežjih trenutkih žalosti, k. nas preveva sočustvovali z nami, daroval, vence in cvetje, ter posprenlili nagega sinka na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom: Rozmanovim. Južnovim, Jenkolečev.m; sodelavcem i/ n°tV! 5*"?* m " kolektiva Živil iz Kranja; duhovniku za lep pogrebni obred „S ' u v eSet govornikoma: Robitu Južnovemu za tako lepe poslovilne besede vimenu va«uh otrok ,n Vesni Jeralov. ,z Praš za lep poslovilni govor v imenu otrok Krajevne skupnost? Mavrtre Zahvala vsem. ki so tako številno in z obilico cvetja počastili njegov spomin. Žalujoči: mamica, očka. bratec Aleš in ostalo sorodstvo! ZAHVALA Ob smrti starega očeta in strica URBANA GALlClCA upokojenca v 83. letu starosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi SGP Gradbincu, kakor tudi Domu oskrbovancev Albina Drolca iz Preddvora za skrbno varstvo in nego. Zahvaljujemo se g. župniku iz Trboj za lep pogrebni obred in poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči vsi njegovi! Žerjavka, 15. julija 1979 OBLETNICA 30. julija mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila v petintridesetem letu starosti naša draga ljubljena žena in mati ANICA MIKLAVČIĆ roj. Marolt Ta kruta usoda je prišla tako nepričakovano, in je pretrgala nit tvojega mladega življenja Dan je postal tih in prazen, v naših srcih je ostala bolečina. Cas gre svojo pot, toda ne odnese s seboj naših solza in ne ozdravi bolečine naših src. Zares, težka in boleča je misel, da te ne bo nikoli več med nami. Ne veš, kako prazen je sedaj naš dom, ki hrepeni po tebi, a tebe ni. O, ločitev in samota kako / sta boleči. Kdorkoli se je spominja in obiskuje njen prerani grob, iskrena hvala. Žalujoči mož Hudi ter hčerki Branka in Marjetka! Podnart, 30. julija 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke, sestrice in vnukinje ALEKSANDRE DOLAR s«' zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo sosedom in prijateljem za nesebično pomoč, sorodnikom, Pevskemu zboru Stane Žagar iz Krope, govornicama za ganljive besede, fantom in deklicam, ki so jo spremili v belem, KS — Sr. Dobrava, sodelavcem Iskre TOZD — Mehanizmi Lipnica in Plamena Kropa ter vsem, ki so ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Žalujoči, mamica, ati, bratec, stan starši in ostalo sorodstvo. Zg. Dobrava, Žirovnica, 23. julija 1979 mali telefon oglasi 23-341 PRODAM Prodam STRESNO OPEKO bo-brovec. Sire Alojz, Trstenik 18, Golnik 5818 Prodam 187-litrski AKVARIJ, komplet z ribicami. Cuderman, Gol-niška 38, Kokrica 5819 Prodam CEMENT in APNO. Naslov v oglasnem oddelku. 5820 Poceni prodam TELEVIZOR. Štular, Šorlijeva 18, Kranj 5821 Prodam ali zamenjam za VOLA mlado KRAVO frizijko, dobro mle-karico. Tavčar Franc, Zabreznica 25, Žirovnica 5822 Prodam 390-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. Kodrič Marica, Breg 65, Žirovnica 5823 Prodam KRAVO po teletu. Kurirska 1, Kranj 5824 Prodam SEME krmnega OHROV TA. Zupan, Povije 6, Golnik 5825 Prodam SLAMOREZNICO tempo. Trstenik 14, Golnik 5826 Poceni prodam 96-basno novo klavirsko HARMONIKO z 12 registri. Vogljell3 5827 Prodam termoakumulacijsko PEC, 2 kVV, dve tridelni OKNI ter tri nove VRATNE PODBOJE (200 x 83 cm) za 1000 din. Voglje 100, Šenčur 5829 Prodam majhne PRAŠIČKE. Pu-šavec Anton, Hudo 3, Tržič 5830 Prodam leva BALKONSKA VRATA KLI Logatec z žaluzijami in 300 kosov novotex STREŠNIKOV, grafitno sive barve, ter 40 kv. metrov LAMELNEGA PARKETA, I. vrste (z vgraditvijo in lakiranjem). Podlubnik 281, Skofja Loka, telefon: 61-158 5831 Prodam vprežni OBRAČALNIK za seno. Zapoge 15, Vodice 5832 Ugodno prodam dva KAVČA in PEC na olje z električnim vžigom. Kranj, Jezerska c. 87, tel.: 22-205 5833 Prodam domače VINO. Grosova 23, Kokrica, Kranj 5834 Prodam SLAMOREZNICO epple 800. Gorice 13, Golnik 5835 Prodam KRAVO ali zamenjam za GOVED za zakol. Meglic, Lom 21, Tržič 5836 Prodam IVERNE PLOŠČE (18 mm). Naslov v oglas, oddelku 5837 Prodam KRAVO simentalko po teletu. Senično 20, Križe 5838 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in ZIBELKO. Jelenčeva 27, Kranj pri tovarni I BI 5839 Prodam električni ŠTEDILNIK s štirimi ploščami in pekačem. Šenčur, Mlakarjeva 48 5840 Zaradi selitve ugodno prodam KLAVIR in nov klasični bukov PARKET. Bradač, Golnik 67 5841 Prodam 1ZRUVAC za krompir wilmaus. Malo Naklo 3 5842 Prodam SEME enoletne trave. Prebačevo 45, Kranj 5843 Prodam kopalno KAD, OMARO za obleko, KAVČ in 3 FOTELJE, vse dobro ohranjeno. Jezerska cesta 130, Kranj 5844 Prodam dobro ohranjeno cementno STREŠNO OPEKO (folc s sle-menjaki). Kapler Greta, Zg. Bitnje 10, Zabnica 5845 Poceni prodam PEC za centralno, 25.000 kal/h in novo 400-Iitrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Subic Vinko, Drolčevo naselje 15, Kranj 5846 Prodam KRAVO tik pred telit-vijo. Hlebce 26 pri Lescah 5847 Prodam popolnoma nov NAKLADALNIK za seno (19 kub. m). Ho-mar Tončka, Novi trg 26, Kamnik 5848 Prodam starejši TV SPREJEMNIK, cena simbolična. Obermajer, Žirovnica 106 5884 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ bagat. Beguš Marija, Kranj, Tominčeva 35 5787 Prodam SEME rdeče detelje in visoko brejo KRAVO. Drulovka 12, Kranj 5885 Prodam električno PEC EMO. Sp. Besni«-h 2 5886 Prodam SVINJO, po mladičkih in pet let staro KOBILO z žrebetom. Sp. Brnik 60 Cerklje 5887 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Lahovče 21, Cerklje 5888 Prodam dve toni CEMENTA. Zg. Brnik 73. Cerklje 5889 Prodam KRAVO po izbiri, ali teli-to. Praprotim8, Selca 5890 Prodam do 40 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 5891 Prodani KRAVO po izbiri. Zasip, Reber 1, pošta Bled 5892 Prodam ŠTEDILNIK na olje in PEC za centralno kurjavo, 25.000 kal. Indihar Alojz, Drulovka 13/a, Kranj, telefon 27-722 5893 Prodam 20 kub m DRV. Hriber nik, Lavtarski vrh 3, Kranj 5894 Prodam KONJA Sparovec, Za-draga 12, Duplje 5895 Prodam več od 30 do 40 kg težkih PRAŠIČEV Krč Janez. Kranj. Ko krški log K) 5896 .Prodam . KRAVO siuuuialko., k>. ho čez en mesec četrtič teletila. Tr-boje 74 58&7 Prodam GLISER s prikolico, za štiri osebe, brez motorja; ali zamenjam za osebni avto. Milutinovič, Savska c. 24, Kranj 5898 Prodam dve KRAVI s teleti. Stra-hinj 46, Naklo 589» Prodam dve KRAVI s teleti ali brez. Podreča 10, Kranj 5900 Prodam 1500 kosov STREŠNIKA novoteks, 40 kom. SLEMENJAKOV in 50 kom. ZAKLJUCNIKOV. Ber-gant Štefan, Zg. Luša n.h. pri trgovini. Selca. Vsak dan od 15. do 18. ure 5901 Ugodno prodam električni ŠTEDILNIK, dobro ohranjen. Cimerman, Dežmanova 7, Kokrica 5902 Prodam lesene STOPNICE in kletno POLICO (stelažo) s predalom za krompir. Mohorič, Stara c. 18, Kranj 5903 Prodam »furmanskega« KONJA. Zagoriška 14, Bled 5904 Prodam novo diatonično HARMONIKO, ali zamenjam za osebni avto. Ziganja vas 13, Tržič 5905 Prodam mlado KRAVO s teličkom. Zg. Bela 14 5906 Prodam nov VARILNI APARAT (na CO2). Bohinc Janez, Radovljica, Sercarjeva 1 5907 Prodam KOBILO, staro pet let, ali zamenjam za starejšega KONJA. Visoko 90, Šenčur 5932 Prodam 200-litrsko POSODO za akvarij. Tonja, C. Gorenjskega odreda 18, Kranj 5945 Prodam KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Mavčiče 16, Kranj 5946 Prodam »PLOHE«. Ogled v soboto popoldne. Kranj, Reševa 9 5951 Iščemo študentko ali študenta za dvomesečno delo, avgust—september, za korekturo časopisnih strani. Prijave sprejema ĆP Glas, M. Pijadeja 1, Kranj VOZILA Prodam dobro ohranjen avto SAAB 96, letnik 1975. Lebar Marjan, Weingerlova 3, Šenčur, telefon: 41-090 5804 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen NSU 1200C, letnik 1970. Logar, Puštal 73, Skofja Loka 5849 Prodam PONY EXPRESS. Breg 26, Žirovnica 5850 Najboljšemu ponudniku prodam novo ZASTAVO 101 comfort, rdeče barve. Ponudbe pod: Comfort — gotovina 5851 Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1961, registriran do 23. junija 1980. Zadnikar Jože, Preddvor 69 5852 Prodam ŠKODO 110 L, let. 1974. Jesih Ludvik, Naklo 200 5853 Prodam CITROEN GS CLUB, letnik 1975. Ogled 27. in 28. t. m., na naslov: Pangeršič Stanko, Pristava 84, Tržič 5854 Prodam FIAT 750, letnik 1970, registriran do julija 1980. Senično 17, Tržič 5855 Prodam ZASTAVO 750, letnik april 1971. Cuderman Jože, Delavska 43, Kranj, ali tel.: 24-913 5856 Prodam dve leti star avto VAUX-VALL - CHEVETTE GL. Zupan Srečko, Bistrica 122, Tržič 5857 Prodam osebni avto FIAT 600 D, po ugodni ceni, z neparno številko. Pavlin, Vrečkova 3, Planina 5858 Prodam VVARTBURGA in ZA-POROŽCA. Telefon 064-26-311 5859 Prodam ZASTAVO 750, let. 1970. Kuhar, Župančičeva 25, Kranj — Huje 5860 Prodam R-4, letnik maj 1977. Hrast je 199, Kranj 5861 Prodam rezervne dele za FIAT 1300, vrata so še odlično ohranjena, dele za ŠKODO in MOTORNO KOLO puch 250, registriran do maja 1980. Velesovo 75, Cerklje 5862 Prodam dobro vzdrževan, garaži-ran RENAULT 4, letnik 1975. Ogled vsak dan do 18. ure. Godnov, Križe št. 56/a 5863 Prodam rezervne dele za NSU 1000. Mravlje Jakob, Dobračeva 41, Ziri 5864 Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1977, po delih, motor komplet. Zgornje Bitnje 164 5865 Prodam R-4 po delih, motor odličen in karamboliranega »FlCKA«, r Izdaja < I' Olaa. Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tiak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredniitva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51600-603-3199» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-H36, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 številko v kolportaii 5 dinarjev. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. [ g j j j ■- ■ 7FEK. 27. JULIJA 1979 »tnik 1975. t'oteij, Čopova 1. Lesce, •I.: 75-140 in t. 274 5866 Prodam ZASTAVO 101, let. 197.1 uneza Puharja 2, Kranj, Planina, tel.:28-097 5867 Ugodno prodam dobro ohranjen FORD CAPKI 1500 XL, letnik 1971, metal, stalno garažiran. Gozd Martuljek 86 5868 FIAT 850 special, generalno obnovljen, prodam. Telefon 064-22-626 5870 Prodam CITROEN PALLAS, letnik 1977, z dodatno opremo. Informacije tel.: 22-515 5871 Prodam avto VVV, letnik 1974. Ve-hovec Marjan, Valjavčeva 14, Kranj 5883 Prodam TOMOS avtomatu- 3, letnik 1974. Ogled od 12. do 15. ure. H rastje 90, Kranj 5952 AUDI 60 L, letnik 1967, registriran do marca 1980, poceni prodam ali zamenjam za ZASTAVO 750. Cena 2,5 SM. Bremec Alojz. Nomenj 46, Bohinjska Bistrica 5807 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977/78, dohro ohranjeno. Telefon 064-82-497 5908 Prodam dobro ohranjen 126-P, stalno garažiran. Ogled v petek od 16. do 20. ure in v soboto od 7. do 12. ure. Bled, Mlinska 7 5909 Prodam FORD 17 M caravan. Kržišnik Miha, Gorenjskega odreda 18, Kranj 5910 Prodam MOTORNO KOLO CZ enduro 175, eno leto staro. Zabni- Prodam OPEL ascono 16, ali zamenjam za KADETTA. Jezerska c. 89, Kranj 5924 Prodam ZASTAVO 1300. Nadižar-jeva 5, Kranj, telefon: 24-471 int. 91 Prodam 126-P. letnik 1977. Podre-ća 8, Kranj 5927 Prodam ZASTAVO 750. Breg ob Savi 43, Kranj 5928 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, tar ZASTAVO 750, po delih. Krt Drago, Kurirska 7, Kranj 5929 Ugodno prodam dobro ohranjeno DIANO, z neparno ste vik o. Ogled možen od sobote, 28. julija dalje. Burgar Marija, Križe 90 5930 Po ugodni ceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Pišlar Sonja, Podlubnik 153, Skofja Loka 5931 Prodam dobro ohranjen FIAT 132 GLS, predelan na plin. Ogled v petek in soboto. Dovžan Simon, Cankarjeva 11, Tržič 5933 Prodam MZ 250, dobro ohranjen, star tri leta. Vukovič Luka, Finžgar-jeva 11, Lesce 5947 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, 76.000 km, neparna številka. Kern, Betonova 34, Kokrica, ali tel.: 25-354 5950 KUPIM 15.STRAN GLAS Jesenice Ugodno v mesecu juliju KUHINJA VERA | Lepa — funkcionalna — sodobna £ ca 1 5911 Prodam KOMBI furgon MERCEDES 306/D. Gorice 6, Golnik 5912 Poceni prodam MOPED APN 4 in osebni avto VVV CARMEN. Zg. Bitnje 136, pri puškami 5913 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1871, registriran do konca leta. Davidovič Stojan, Maistrov trg 6, Kranj 5914 Prodam ZASTAVO 101. Ožek, Moša Pijadeja 9, Kranj 5915 Prodam R-4 TL, letnik 1978. Bož-nar Janez, Gabrk 3, Skofja Loka 5916 Prodam 125-PZ, letnik 1972. Bene-dičič Jernej, Martinj vrh 33, Železni- 5917 Kupim mlado KRAVO simental-ko s teletom. Naslov v oglasnem oddelku. 5882 Kupim neuporabno ali uporabno traktorsko ŠKROPILNICO ali samo ČRPALKO. Naslov v oglasnem oddelku. 5934 Kupim od 150 do 200-litrski MEŠALEC za beton. Markun, Zg. Bela 20, tel.: 45-017 5935 Kupim starejšega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Lužan, Bistrica 13, Duplje 5936 Kupim rabljen levi ŠTEDILNIK na trda goriva (gorenje). Delavska 3, Šenčur 5937 Pri nakupu kuhinje VERA vam v mesecu juliju, poleg nasvetov, nudi tudi BREZPLAČNO STROKOVNO MONTAŽO Zato vam svetujemo, predno odidete na dopust, se odločite za kuhinjo Vero Pričakuje vas l^Sllina Jesenicah STANOVANJA I 1POSESTI . ?a^nja-JS, ali kuPim dvosobno lastniško STANOVANJE v Bistrici za enako ali večje v Kranju. Ponudbe pod: Lahko brez centralne 5949 v Kranju in na 9> let I I I I I damo Poizve se pri Julki Beltram, Kozakova 40, Ljubljana - Šentvid d a.mxa f°rica)> a,i !«• avgusta v J/odkočni 5, Jesenice 5874 ki Prodam dobro ohranjen R-6, letnik 1971. Florjančič, Cesta talcev 25, Skofja Loka 5918 Prodam ohranjeno ZASTAVO 850, registrirano za eno leto. Marjan Zupančič, Mlaka 41, Kranj 5919 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 1000 kg. Zg. Brnik 81 5920 Prodam VW 1303 S, letnik 1973. Tenetiše 39, Golnik 5921 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Maistrov trg 3, Kranj 5922 Prodam FORD TAUNUS 12 M, letnik 1967, registriran do 24. 4. 1980. Kavčič Ivan, Šempetrska 49, Kranj 5923 Prodam takoj vseljivo STANOVANJE. Arsič, Ljubljanska 6, Kranj Družina z dvema otrokoma išče STANOVANJE za dobo enega leta v okolici Tržiča, Škofje Loke ali Kranja. Sp. Bistrica 105, Tržič 5815 Kupim večjo SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod: Kupim Iščem manjše STANOVANJE, najmanj za dve leti. Nagrada 15.000 dinarjev. Ponudbe po tel.: 25-813 V najem vzamemo STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Smo dobri plačniki. Ponudbe pod: Solidni 5938 Mlada družina nujno išče STANOVANJE ali SOBO s souporabo kuhinje in sanitarij v Škof ji Loki ali okolici Kranja. Šifra: Reden plačnik - takoj 5939 ZAHVALA Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Škofje Loke — Selška dolina. Ponudbe pod: Loka 5552 V Poreču prodam nedograjeno enonadstropno HIŠO — dve triin-polsobni stanovanji (po 120 kv. m), z vrtom. Telefon v službi 052-517-199 Na Planini vzamem v najem GARAŽO za eno leto. Predplačilo. Telefon 26-551 5872 Ugodno prodam 900 kvadratnih metrov zemljišča, primerno za vikend. Tel. 60-912 Ugodno prodam VINOGRAD s staro ZIDANICO, PAŠNIK in SADOVNJAK, skupaj 4000 kv. m. Voda in elektrika potekata po parceli. Dostop je možen z verni vozili. Šifra: Mirna na Dolenjskem 5873 PARCELO z leseno HIŠO (vrt, voda, elektrika) na Gorenjskem, pro- ZAPOSLITVE Sprejmem več VAJENCEV v uk za poklic finomehanika. Pismene ponudbe oddajte na naslov: Avbelj Peter, Kajuhova 23, Bled 5598 Službo dobi kvalificirana NATAKARICA (samska). OD po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna VIGRED, Zdravko Debeljak, Reteče 59, Skofja Loka 5812 Gostišče ADERGAS sprejme več NATAKARJEV ali NATAKARIC ter KUHARICE za delo na Gorenjskem sejmu od 10. avgusta do 21. avgusta. Prijave sprejemamo od 30. julija dalje v Gostišču v Ader-gasu št. 37, Cerklje. GOSTIŠČE KUHAR 5878 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA z znanjem varjenja. Ponudbe pod: Priden 5940 Iščem honorarno ZAPOSLITEV v popoldanskem času. Julka Tonja, C. Gorenjskega odreda 18, Kranj 5941 Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA ZARJA v Trbojah zapita od 1. do 21. avgusta zaradi letnega dopusta. Obenem čestitamo vsem občanom i za občinski praznik. Se priporočamo! = PRIREDITVE^ GASILSKO DRUŠTVO Velesovo / prireja v nedeljo, 29. julija 1979 * VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom. Igra ansarrbc' ' FRANCA MIHELICA. Vabijo gasilci! 5683 , Vsako soboto PLES v hotelu JELEN. Igra ansambel JEVŠEK IZGUBLJENO Izgubil sem KLJUKO ze enoosno prikolico, na relaciji Voglje-Trboje. ♦ Najditelja prosim, da sporoči v Voe-'Je41 5881. NAJDENO . 9-junija smo našli OČALA. Dobil jo se na Pivki 16. Naklo 59JJ Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA FLORJANČIČA upokojenca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajžlju ter g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Kranj, 20. julija 1979 OBVESTILA: Nameravate jeseni saditi VRTNICE? Poglejte si jih sedaj, ko so v polnem cvetju, tako bo odločitev lažja. Odprto vsak dan razen nedelje. TUŠEK - DREVESNICA OKRASNIH RASTLIN, Vodice nad Ljubljano 5813 Obveščamo cenjene stranke, da bo PEKARNA UMNIK - Šenčur zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 1. avgusta do 26. avgusta 1979 5879 BARVANJE RADIATORJEV v kovinskih in ostalih emajlih s suše- Cenjene stranke obveščamo, da bo lokal zaprt od 23. julija do 12. avgusta. Foto studio Majhenič — Domžale. Cenjene občane MLAKE obveščamo, da smo ponovno odprli prodajalno MLA*A - Veletrgovina ŽIVILA Kranj, TOZD Maloprodaja. Odprta je vsak dan od 7.30 do 15. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. OSTALO ZAHVALA Vsem, ki so ob prezgodnji smrti mojega moža, brata in strica njem v komorni peči. Cenjene stranke obveščam, da smo po krajšem remontu spet pričeli z delom. Tudi na bančni kredit! Zupan Peter, Kranj, Tekstilna 14, telefon 23-168 5880 Pozivam dva fanta s kolesoma;; naj mi vrneta odnesenega sivega psička ŠARPLANINCA, z belo lise na glavi. Kdor mi lahko nudi dodat ne informacije o fantih in psičku naj mi proti nagradi sporoči. Kranj, C| na Klanec 9 594| Star sem 18 let, pa še ne znam ple sati, zato bi se rad čimprej naučile Kdor ve za nasvet in mi je pripravljen pomagati iz težav, naj piše pod; šifro: »Gorenc« JOŽETA MAROLTA upokojenega rajonskega monterja darovali cvetje in vence, izrekli sožalje, ter ga spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Posebna zahvala sestram bolnice Golnik — pulmološkega oddelka 200, dr. Debeljaku in dr. Mariji Rus z Bleda, kolektivu Elektro Žirovnica, tov. Pšenici za poslovilne besede ter sosedom. Žalujoča žena! Bled, 24. julija 1979 V 87. letu starosti je prenehalo biti srce nase drage mame ANGELE VETERNIK iz Strahinja 79 Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 27. julija, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Naklem. Žalujoči vsi njeni! ZADOVOLJNI SMUČARJI IN PLANINCI - Dve leti mineva od otvoritve kranjskega planinskega doma na Ledinah. Za marsikoga je bila takrat gradnja planinske postojanke visoko nad Jezerskim nesmiselna, pravi med drugim predsednik tedanjega gradbenega odbora m predsednik PD Kranj Franci Ekar. vendar danes tudi skeptiki menijo, da je bila upravičena. Postojanka je stalno zasedena. Tu se srečujejo planinci in smučarji, za katere je smuka na bližnjem skoraj 3 kilometre dolgem ledeniku užitek. Pomaga jim 600 metrov dolga vlečnica, številni klubi, med njimi tudi zamejski, pripravljajo vadbo za svoje člane na Ledinah. Markacisti kranjskega in jezerskega planinskega društva vzorno skrbijo za pota in tako je do Ledin še bližje, (jk) — Foto: F. Ekar Jutri »živi šah« na Jesenicah JESENICE - V počastitev praznika občine so šahovski delavci pripravili privlačno šahovsko prireditev, ki je bila na Jesenicah organizirana zadnjič leta 1975. Ponovno bodo oživeli to prireditev »živi tek«. Prireditev bo jutri ob 20. uri v dvorani Podmežakljo. Organizator te zanimive šahovske igre je SD Jesenice v sodelovanju z amaterskim gledališčem Tone Cufar in Glasbeno solo. Partijo bo komentiral šahovski mojster Ivo Bajec iz Ljubljane. J Kabič Gradnja družbenega doma v Radovljici Radovljica — Precej odmevna pobuda o nujni izgradnji družbenega doma, ki so jo že pred dvemi leti sprožili občani na uličnih konferencah SZDL v Radovljici, bo kot kaže, našla svoje mesto kot prednostna naloga novega srednjeročnega načrta krajevne skupnosti Radovljica za obdobje 1981 do 1985. Radovljica je eno redkih občinskih središč na Slovenskem, ki ne premore nobenega večjega društvenega prostora, še manj pa primerne dvorane za gledališke in druge večje prireditve. Iz zagate jih, kolikor je pač možno, rešuje le Kinopodjetje Radovljica, ki občasno odstopa svojo dvorano prirediteljem za primerno najemnino. Kinodvorana brez pravega odra in drugih spremljajočih prostorov seveda še zdaleč ne ustreza namenu vse bolj razvite gledališke, koncertne in druge kulturne dejavnosti. Organizatorji si morajo včasih pomagati tudi z avlo osnovne šole Antona Tomaža Linharta, ki pa prav tako ne odgovarja takšnim namenom. Razen gledališke dvorane v mestu ni nobenih prostorov za vadbo pevskih zborov, orkestrov in folklornih skupin. Kulturno društvo in njegove sekcije nimajo društvenih in klubskih prostorov. Prav tako na tesnem je občinska knjižnica, ki bi razen večjih prostorov nujno rabila tudi čitalnico. . Vse to so imeli občani v mislih, ko so postavljali zahtevo za novim društvenim objektom, ki je naletela na polno soglasje v.«"h družbenopolitičnih organizacij in delegatske skup ščine krajevne skupnosti Radovljica. Ta je imenovala koordinacijski odbor, ki je že oblikoval okvirno zamisel za naložbe kot sestavni del bodočega srednjeročnega načrta. Zaradi enakih prostorskih potreb občanov iz Lesc so predlagali, da bi akcijo uskladili in se poskušali dogovoriti o enotnem načrtu za obe krajevni skupnosti. Skupna in vzajemna prizadevanja bi prav gotovo naletela na podporo vseh delovnih ljudi in občanov, posebno, ker bi bila -izgradnja dosti bolj racionalna in tudi uporaba objekta bolj izkoriščena. Takšno zamisel pa je na zadnji seji podprlo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica. Radovljiški koordinacijski odbor bo že v prihodnjih dneh vzpostavil stike z Leščani in skušal utemeljiti svoje predloge za dogovore o tej pomenih ni akciji. Suša ni prizanesla Da bi obdržala sedanji stalež krav in proizvodnjo mleka, kranjska občina že dva meseca premi-ra liter oddanega mleka s 30 parami — Suša povzročila v kranjski občini za okrog 24 milijonov dinarjev škode - Oblikovanje posebnih sredstev za primere izpadov pri proizvodnji hrane KRANJ — Sušni dnevi so že nekaj časa mimo, posledice pa še trajajo. Marsikateri hlev je skromnejši pri goveji čredi in manj mleka je začelo prihajati v mlekarne..Koliko je škode zaradi suše pri proizvodnji mleka in prireji mesa, je težko natančneje oceniti. Zanesljivo vsota ni majhna. Prav tako pa je zaskrbljujoč podatek kmetijskih strokovnjakov o škodi zaradi izpada proizvodnje. Pri travi znaša 9,235.000 dinarjev, pri ječmenu 1,178.268 dinarjev, pri pšenici 1,867.776 dinarjev, pri semenskem krompirju 6,898.500 dinarjev in pri koruzi 4,662.875 dinarjev. Skupno dosega izpad kmetijske proizvodnje v kranjski občini skoraj 24 milijonov dinarjev, pri tem pa vsa škoda, ki so jo utrpeli kmetje, ie upoštevana ni! Komisija za pospeševanje kmetijstva skupščine občine Kranj in izvršni svet sta sprotno obravnavala posledice suše in se odločala za ukrepe. Z njimi so soglašali tudi delegati zborov občinske skupščine, ki so na zasedanju 11. julija obravnavali to problematiko. Menili so, da je treba preprečiti nenačrtno oddajanje krav in telic v zakol in stimulirati proizvodnjo mleka, kar bi vzpodbujalo rejce k privezovanju telic in jih odvračalo od oddajanja telic v zakol. Če bi se pritisk na klavnice nadaljeval, bi bila škoda nepopravljiva, ogrožena pa bi bila tudi preskrba s hrano. V kranjski občini že veljajo nekateri izjemni ukrepi za ublažitev posledic suše. Strokovnjaki in pospeševalci kmetijskih organizacij združenega dela in Živi-norejskoveterinarskega zavoda Gorenjske so okrepili strokovno svetovalno službo. Njim se je pridružila tudi skupščina in njen izvršni svet. Slednji je takoj namenil 500.000 dinarjev za izredno premiranje oddanega litra mleka. Pridelovalci že od junija dalje dobivajo 30 par za liter oddanega mleka, ukrep pa velja tudi julija in avgusta. Skupščina je zato odobrila še dodatnih 760.000 dinarjev, kar bo zadostovalo za premiranje 4,166.000 litrov mleka, kolikor naj bi ga v treh mesecih oddali v mlekarno proizvajalci iz kranjske občine. Pomembno je tudi priporočilo kranjske skupščine drugim gorenjskim skupščinam in kmetijskim ter drugim organizacijam združenega dela ter skupnostim, da bi oblikovali posebne sklade za posredovanje v tako kritičnih primerih, kot je bila letošnja 8U*a- J. Košnjek Radovljica — Pred nedavnim se je sestal vaški odbor SZDL Dvorska vas, zbora vaščanov se je udeležilo 42 krajanov. Razpravljali so o vprašanjih predvidene lokacije centralne deponije občine Radovljica v Dvorski vasi. Krajani tako predlagajo, da delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica na naslednji seji ne bi razpravljali in sklepali o centralni deponiji v Dvorski vasi. Predlagajo, da se osnutek odloka umakne iz obravnave, dokler vsa vprašanja področja varstva naravnega okolja in pitne vode niso razčiščena in dogovorjena s prizadetimi krajani. Menijo, da v občini še niso izdelali načrtov o vodnih virih, ki so perspektivni za vodno oskrbo. Zato jih zanima, kdo lahko odloči, da se potok Peračica onesnaži in zastrupi. Pravijo, da se predsednik zveze vodnih skupnosti ob lokaciji v Dvorski vasi ni opredelil. Krajevna skupnost Begunje poleg zagotovila, da bo smetišče eno najbolj modernih v Jugoslaviji, še ni prejela nobenega načrta ali projekta. Krajani pravijo, da so nekatera njihova vprašanja ostala brez odgovora, predvsem vprašanje tehnologije nove deponije. Nekateri so na sestanku predlagali, da se ustanovi medoobčinski družbeni svet in da o postopku za lokacijo centralne deponije v Dvorski vasi razpravljajo delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica. Vključil naj bi se DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 SLOVO HKKOir TOUKKJA - Gvj. MJaki predsednik Sekou Toure. ki jf l>il na povabilo predsednika Tita iih obisku pri nas, je včeraj odpotoval iz Beograda Obisk je ocenil kot izredno uspešen. Predsednik republik« SejAeli Rent pa nadaljuje bivanje v Sloveniji. Včeraj je Ini na 1'ri morskem, obiskal pa je ludi Postojnsko lamo in gradbišče avtomobilske ceste CARTERJEV POZIV - Am.n k, predsednik Carter je v govoru po|asml spremembe v vladi in poudaril, da je sedaj njegova vlada trdna m pristojna ukrepali v vseh težavah. I državljane je pozval k podpori taksne usmeritve m le posebei opozoril na pomen ukrepot pri energetiki DEŽELE V RAZVOJU O ENERGETIKI - V tanz.anijskem mestu Arusha se je začel sestanek predstavnikov dežel v raZVOJU. na katerem razpravljajo ii gospo darskem položaju v svetu, se posebna pozornost pa velja vedno bolj kritični preskrbi / energijo. Zadnje podražitve nafte so za dežele v razvoju na jhol ] boleče GOSTEJŠI PROMET - Uprava jat ne varnosti iz Kranja sporoča, da na Go-reii|skeni danes I četrtek 1 dopoldne m bilo nesreč, čeprav jf promet proti l.jubl|am m naprei proti morju izredno gost Na mejnih prehodih ni zaslo|ev Ob zakliuč ku redakcije smo tudi izvedeli, da se je na Cesti .11,A v Kranpi pripetita prometna nezgoda O poškodbah m gmotni kodi za zdai še ni podatkov .1 Košnjek tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja skupščine občine Radovljica ter predstavniki vseh treh zborov skupščine občine Radovljica. D. s. Delovne nezgode PRSTI MED VALJE Radovljica — V torek ob 19.45 se je v Knjigoveznici v Radovljici poškodoval pri čiščenju tiskarskega stroja delavec Pavel Rihtaršič (roj. 196.'}) iz Zgornjih otok pri Radovljici. Rihtaršič je pred čiščenjem valjev stroja odstranil zaščitno mrežo. Pri tem se mu je nezavarovani stroj vključil in vrteči valji so Rihtaršiču poškodovali štiri prste na desni roki. Prvo pomoč so mu nudili v zdravstvenem domu v Radovljici. PADEL ŠTIRI METRE GLOBOKO Jesenice — V sredo ob 10.20 se je pri gradnji podpornega zidu ob magistralni cesti lažje telesno poškodoval Drago Barišić (roj. 1957), zaposlen pri SGP Gradbinec Kranj. TOZD Jesenice. Barišič je s samo-kolnico vsipal bitumen z vrha v podporni zid. Spotaknil se je. padel štiri metre in pol globoko in se lažje poškodoval. NEZGODA V DVIGALU Kranj — V sredo ob 16.30 se je v delovni organizaciji Ikos v Kranju hudo telesno poškodoval strugarski vajenec .Jože Sever (roj. 1962) i/ Kranja. Sever je skupaj s Tomažem Jermanom (roj. 1961) iz Zapog odšel z delovnega mesta do tovornega dvigala in se skupaj odpeljala iz pritličja v prvo nadstropje, kjer sta izstopila. Cel nekaj časa je Sever sam odšel do vrat dvigala, jih odprl in padel skozi odprtino v dvigalo, ki je hilo tedaj v pritličju. Pri tem se je Sever hudo telesno poškodoval m so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. OMAHNIL SKOZI CEVNI ODER Tržič — V tržiškem Zlit u se je v sredo ob 18.30 pripetila delovna nezgoda, v kateri se je hudo poško doval Božo (i roba r (roj. 1956), /a sebni obrtnik i/. Celja Grobar je V Zlitu nameščal regulator v kanal u transport žagovine. I/, jaška kanala je odšel k delavcu, ki je prav tako opravljal montažna dela Pri tem je omahnil skozi cevni oder in padel štiri metre globoko. S hujšimi teles nimi poškodbami so ga prepeljali V Klinični center v Ljubljano. C Z Poletne igre — Kdo pravi, da kanal vaškega potoka ni zanimivi1 V njem je moč spuščati »barčice« in pregnati otroški dolgčas! - Foto: S. Saje Karton iz Količevega bo nadomestil uvoz Danes bodo v Papirnici Količevo slovesno odprli nov obrat za izdelavo premaznega kartona — 1,15-milijardna investicija pomeni šestkratno povečanje produktivnosti Domžale — Danes ob 11. uri bodo v Papirnici Količevo v okviru praznovanja domžalskega občinskega praznika slovesno odprli nov obrat za proizvodnjo premaznega kartona za potrebe grafične, grafično predelovalne, prehrambene, farmacevtske in drugih industrij. Začetek obratovanja kartonskega stroja s kalo- Občani proti smetišču Krajani krajevne skupnosti Dvorska vas so še vedno proti centralni sanitarni deponiji v Dvorski vasi, čeprav je posebna komisija sklenila, da je lokacija neustrezna — Skrbi jih tehnologija NESREČE PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Naklo — Sredini prometni nezgodi ob 8.30 na magistralni cesti na nadvozu v Naklem je^ botrovala prekratka varnostna ra'zdalja. Voznik osebnega avtomobila Mate Matijašević (roj. 1951) jz Makarske je vozil v koloni od Podtabora proti Kranju. Na nadvozu se je kolona vozil ustavila, Matijašević je to prepozno opazil in kjjub zaviranju trčil v zadnji del pred njim stoječega avtomobila, ki ga je vozil Arnold Rievvesell (roj. 1939) iz ZRN. V nesreči se je sopotnica v vozilu makar-ske registracije Ruža Matijašević (roj. 1950) lažje poškodovala in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. NEPREVIDNOST VOZNIKA Jesenice — V sredo ob 13.20 se je na cesti Borisa Kidriča na Jesenicah pripetila prometna nezgoda, ki je povzročila le materialno škodo. Voznik osebnega avtomobila Thomas VVilfried (roj. 1948) iz ZRN se je zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v zadnji del avtomobila Stanka Muratoviča z Jesenic. SOPOTNICA URMLA PO TREH DNEH Kranj - V torek ob 01.10 je v splošni bolnišnici v Ljubljani za posledicami silovitega čelnega trčenja na Jeprci v nedeljo nekaj čez deveto uro (o nesreči smo že poročali) umrla sopotnica v Vugovem vozilu Justina Karli Vuga (roj. 1902) iz Trsta. rično centralo in ostalimi spremljajočimi objekti je velikega pomena za naše gospodarstvo, saj ne bo več treba uvažati premazne kartone, poleg tega pa bo del proizvodnje Papirnica Količevo tudi izvozila. Po sedanjih svetovnih cenah kartonov bo celotni devizni efekt okrog 50 milijonov nemških mark letno. Končna vrednost investicije, ki so jo dokončali po dveh letih priprav in treh letih izgradnje, je 1,15 milijard dinarjev. 60 odstotkov vrednosti so tudi krediti in sovlaganje, 40 odstotkov pa so domača sredstva. V financiranju so poleg Papirnice Količevo sodelovale tri tuje firme, šest domačih delovnih organizacij kot sovlagatelji, štiri domače organizacije kot kreditorji in domžalska enota Ljubljanske banke ter Zavarovalna skupnost Triglav , Začetna zmogljivost stroja je 50 tisoč ton kartona letno, kasneje pa bo možno proizvajati do 70 tisoč ton na leto. Vrednost proizvodnje bo 700 milijonov dinarjev letno. Stroj bo obratoval neprekinjeno v štirih izmenah, ob njemu bo delalo 150 delavcev. Produktivnost se bo povečala kar šestkratno. To je prvi stroj s tehnološkim mikro procesorjem, ki bo avtomatično uravnaval standardno kvaliteto izdelkov, zato v Papirnici lahko računajo na izvoz. Osnovna surovina za proizvodnjo kartona so papirni odpadki, ki predstavljajo 85 odstotkov vseh surovin. Upajo, da jih bodo lahko dobili doma več kot polovico, ostalo bo treba uvoziti. Drugo pomembno surovino — celulozo bodo zagotovili domači proizvajalci, nekaj> jo bo prišlo s Koroške, saj je Papirnica v tovarni celuloze v Rebrci 25 odstotni sovlagatelj. Ob novem kartonskem stroju je zgrajena tudi industrijska toplarna oziroma kalorična centrala, ki bo dajala paro in električno energijo celotni tovarni. Kot pogonsko gorivo bo služil zemeljski plin ali mazut. Za zagotovitev zemeljskega plina je Papirnica sodelovala pri izgradnji slovenskega plinovodskega omrežja. M. Volčjak Latite se teka s»trim« proqramom Peha JlfSL športna obutev