GLASILO OBČINE LITIJA • FEBRUAR 1996, ŠT. 2, LETO XXIII.
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 61270 LITIJA Srečanje, ki poteka v vsakem vremenu
Počastitev slovenskega kulturnega praznika v geometričnem središču Slovenije
Kljub obilnem sneženju so se v nedeljo, 4. februarja, podali v Spodnjo Slivno nad Vačami številni obiskovalci od blizu in daleč, da bi v tem lepem, geometrično opredeljenem središču Slovenije počastili spomin na velikega poeta, dr. Franceta Prešerna.
Letošnje srečanje je bilo že enajsto po vrsti. Začeli so ga domači pevci KUD Lipa Vače, pridružili pa so se jim še pevci kvarteta Šmartin iz Šmartna pri Litiji. Vse dogajanje je vodil in povezoval dramski igralec Jože Logar, slavnostna govornica pa je bila znana gledališka igralka Jerca Mrzel.
V svoji slavnostni besedi je posebej podčrtala misel, kako bi bilo lepo, če bi vsi Slovenci nastopili složno in vse svoje sile posvetili srečnemu in uspešnemu življenju vseh Slovencev.
Po slavnostnem delu, kije potekal na prostem, so se
udeleženci zbrali še v gostišču Kimovec, kjer je spontano stekla prijazna beseda in so zazveneli glasovi pevcev in pevk ter Jerčina kitara.
Ob slovesu so udeleženci zagotovili, da drugo leto zagotovo spet pridejo.
J. S.
Več o praznovanju in prireditvah preberite na zadnji strani, kije tokrat v celoti posvečena kulturi!
Kulturne prireditve ob praznovanju
Kako lepo zazveni melodija, ko jo skupaj zaigrata oče in hči! Več o produkciji Glasbene šole Litija preberite na 8. strani!
V torek, 6. februarja, je bila prireditev tudi na občini. V goste je prišel literarni ustvarjalec Veno Taufer (na fotografiji), odprta je bila razstava URA V LESU Milana Lovšeta, v kulturnem programu, ki sta ga pripravila knjižnica in ZKO, so sodelovali recitator Sašo Jovanovič, pevski zbor Jevnica, pod vodstvom Jožeta Eržena in jevniški ženski septet, ki ga vodi Natalija Šuštar, na kitari pa spremlja Matej Rezek.
Spet je mesec naokrog in pred vami je nova številka Občana. Tokrat je posvečena kulturi, kajti kulturna zakladnica in značaj naroda sta tesno povezana. Sama se zmeraj največ naučim ob otrocih, tistih "tavelikih" in malih. Ob njih se učim upati, zaupati, verjeti... Vsaka ustvarjalnost oplodi življenje, predvsem pa so polne vitalizma ideje mladih. Izbrala sem nekaj misli o kulturi, ki so jih napisali "moji" osmošolci, ki pravkar stopajo na pot izobraževanja, ki jim bo usmerila življenje. Takole so razmišljali:
* kulturni dan ima zelo velik pomen. Takrat se Slovenci spomnimo človeka, ki je za naš narod veliko naredil... (Tine)
* kulturne prireditve so za mnogo naših sovrstnikov popolnoma tuje ali pa celo mukotrpne. Zakaj? Menim, da bi lahko bile take prireditve obarvane s kančkom duhovitosti, saj tudi humor spada v kulturo, mar ne... (Jasna)
* dolgo nisem razumela, zakaj je Prešeren naš največji pesnik. Meni so bili drugi zanimivejši. Šele nedavno sem spoznala pomen jezika in kulture za nek narod. S kulturo se krepi tudi narodna zavest, zato nas nikoli niso mogli potujčiti... (Tanja)
* Slovenci damo precej na kulturo in praznike, to nam kaže tudi število kulturnih prireditev... (Jure)
* meni se zdijo vsi prazniki enaki, takrat namreč ni pouka...
(Tomaž)
* Prešernov dan pomeni vsakemu posamezniku različno. Sprašujem se, zakaj praznujemo prav obletnico smrti. Odgovori so različni... (Maja)
* ker je Slovenija mlada in majhna država, mora še toliko bolj skrbeti za svojo kulturo in jo ohranjati. Veseli smo lahko, da so v časih, ki so bili za Slovence odločilni, živeli ljudje, ki so se zavedali pomena patriotizma... (Tadeja)
* ob kulturnem prazniku se spomnimo svojih korenin, zelo pomembno pa je tudi druženje ljudi... (Jani)
* kulturnih prireditev se velikokrat udeležim. Slovenci smo si morda zato izbrali kulturni praznik na dan Prešernove smrti, ker smo se šele po smrti tega umetnika zavedali, koliko je naredil za svoj narod... (Matevž)
* kulturni praznik praznujem kot vsak drug praznik. Veselim se, ker ni pouka... (Rok)
* naša kultura je visoko razvita, čeprav smo majhen narod. Prešeren je avtor slovenske himne, po njem smo dokazali svetu, daje slovenski jezik dovolj bogat za visoko poezijo. Postal je zgled tudi drugim pesnikom. Upam, da bomo Slovenci še naprej spoštovali kulturno dediščino in se zavedali, kaj so nam umetniki zapustili. (Karlo)
Sodelovali učenci OŠ Vače. Zbrala: Dajana Žabkar
V TEJ ŠTEVILKI
PREBERITE:
I Po novem: iskalci zaposlitve ali brezposelni
I Civilno služenje vojaškega roka
t Novice iz naših KS
Referendum
o združitvi KS Litija desni breg in KS Litija levi breg v Mestno skupnost Litija
bo v nedeljo,
17.03.1996
| Občinska volilna komisija občine Litija, J    v zvezi z 34. členom Zakona o J   referendumu in o ljudski iniciativi
(Ur. I, RS, št. 15/94) objavlja: S  Na podlagi 15. in 44. člena Statuta I občine Litija (Url RS, št. 41/95, 70/95 I in 6/96) in na podlagi sklepov zborov I občanov KS Litija desni breg in KS I Litija Levi breg z dne 12.10.1995 in I 13.10.1995 je Občinski svet občine Litija na seji dne 14.02.1996 sprejel
SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA
Izvede se referendum o združitvi KS Litija desni breg in KS Litija levi breg v Mestno skupnost Litija.
(Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se KS Litija desni breg in KS Litija levi breg združita v Mestno skupnost Litija?" s Volilec glasuje tako, da na glasovnici ' obkroži besedo "za" ali besedo "proti".
III.
Referendum se izvede v nedeljo, dne 17.3.1996.
IV.
Referendum vodi in izvaja Občinska I volilna komisija občine Litija in volilni odbori.
V.
Glede dela volilne komisije, dela i    volilnih odborov in glede ostalih \ vprašanj v zvezi z izvedbo referenduma, se smiselno uporabljajo določbe i zakona o lokalnih volitvah (Ur.l. RS, št. j 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) in zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Ur.l. RS, št. 15/94).
VI.
I Sklep o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št.: 029-1/96-2311 Datum: 14.02.19961
PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKUUČNO 10. MARCA 1996!
"S.....idi::;:
STRANKE POROČAJO, OBVESTILA
GLASILO OBČANOV, februar 1996
Srečanje članov in prijateljev Slovenskih krščanskih demokratov občine Litija
SKD
Jasen program - uspešno delo - zadovoljni občani
V soboto, 3. 2. 1996, so krščanski demokrati občine Litija v Kulturnem domu Šmartno pri Litiji pripravili letno srečanje članov in prijateljev stranke. Uvod v srečanje je popestril s svojim petjem moški pevski zbor s Polšnika, ki se pripravlja tudi na izid svoje av-dio kasete.
Predsednik občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov - ing. Martin Ho-stnik je v svojem govoru podal kratek oris dosedanjega dela odbora, kjer se je dotaknil uspešnega dela članov stranke pri sanaciji neporavnanih obveznosti bivše občine in dobrem sodelovanju z Ministrstvom za promet in zveze, posebno z državnim sekretarjem za ceste - dipl. ing. Marjanom Dvornikom, ki seje še posebej prizadeval za reševanje problematike občine na področju infrastrukture. Tako bo prav z njegovim trudom in trudom ministra Igorja Umka pridobila občina Litija kar nekaj izboljšav na področju infrastrukture, ki so že v teku: širitev te-
Marjan Dvornik - državni sekretar za ceste z svetnikom Občinskega sveta občine Litija iz vrst SKD Tonetom Korim-škom in M. Kosom vaščanom iz Velike Preske.
lefonskega omrežja, izgradnja novih mostov v Šmartnem pri Litiji, dokončanje ceste na Tre-beljevo, avtobusno postajališče v Ribčah.
V proračunu za leto 1996 pa so predvidene investicije in začetek del tudi na cesti M10-9 (Ribče - Litija), cesti R 330 (Sopota - Jagnjenica) in cesta R 329 (Moravče - Čatež). Na koncu se je predsednik občinskega odbora SKD - ing. Martin Hostnik dotaknil tudi
Vsem materam in ženam.
Iskrena voščila za vaš praznik!
Slovenski krščanski demokrati
načrtov za v prihodnje in se zahvalil članom ter prijateljem Slovenskih krščanskih demokratov za dosednje delo in dobro sodelovanje.
V nadaljnem pa sta gosta srečanja državni sekretar za ceste Marjan Dvornik in poslanka v Državnem zboru Jana Primožič predstavila delo SKD v državnem zboru in v vladi. Pri tem sta poudarila prizadevanja SKD za sporazum in dogovor z upokojenci pri sprejemanju pokojninske zakonodaje ter ne le igranju na kratek rok za pridobivanje volilnih točk.
Po zaključku pa sta se gosta zadržala še v prijetnem razgovoru z navzočimi.
R. M.
: ■
Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Litija z dne 28.12.1995 Občina Litija
razpisuje
oddajo v najem profitno štirisobno stanovanje štev. 2 v izmeri 97,34 m2 v II. etaži poslovno stanovanjskega objekta Ulica Mire Pregljeve 4 v Litiji.
Merila za izbor:
a) višina ponujene mesečne najemnine; izklicna mesečna najemnina znaša 25.026,00 SIT (januar 1996);
b) reševanje stanovanjskega vprašanja kadrov v občinskih ustanovah.
Ponudnik zavaruje resnost ponudbe za najem v višini 30.000,00 SIT (dva podpisana čeka tekočega računa, drugo).
Ponudbe s prilogami zainteresirani oddajo v zaprti kuverti do SREDE, 6. marca 1996, do 12.00 ure na naslov: OBČINA LITIJA, Oddelek za gospodarsko infrastrukuro, Jerebova 14,61270 LITIJA. Na kuverti naj bo napis:"NE ODPIRAJ, ponudba za profitno stanovanje". Prepozno prejetih ponudb ne bomo upoštevali. Informacije in pisne pogoje interesenti dobijo na Komunalno stanovanjskem podjetju Litija.
VABILO
PD Litija vabi vse svoje članice in člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, KI BO V NEDELJO, 17.3.1996, OB 11.00 URI V PLANINSKEM DOMU NA JANČAH. Na občnem zboru bomo pregledali opravljeno delo v minulem letu in se dogovorili o nalogah za naprej. Organiziran bo prevoz s posebnim avtobusom, ki bo izpred športne dvorane v Litiji odpeljal ob 10.00 uri. Vsi, ki se želijo peljati z avtobusom, naj to sporočijo osebno po telefonu 883 -137 v pisarno društva ob uradnih urah, vsak četrtek, med 16.00 in 18.00 uro. PD Litija
Usmeritve SLS za leto 1996
Na zadnji seji IO SLS Litija dne 7. 2.1996 je bila sprejeta temeljna usmeritev delovanja SLS podružnice Litija v letu 1996, predvsem kot predlog za pripravo in izvedbo programa na območju občine Litija kot celote.
1. IO SLS podružnice Litija predlaga, daje treba tudi v prihodnje voditi delo, ki bo vestno in pošteno in vedno v korist občanov na podlagi njihove izražene volje. 2. Občina naj vodi tako politiko, ki bo občinski tolar čim bolj oplemenitila s sredstvi iz države. 3. Občina mora voditi politiko enakomernega razvoja občine 4. Potrebno je posvetiti večjo pozornost sodelovanju občinske uprave s krajevnimi skupnostmi, tudi z letnimi obiski v KS. 5. IO SLS-podružnica Litija meni, da mora biti občinska uprava čim bolj racionalna in učinkovita. 6. Predlagamo, da občina vodi enakomerno razvojno investicijsko politiko, tako po dejavnostih kot tudi po območjih. 7. IO SLS- podružnica Litija daje pri izvedbi programa občine naslednje prednosti: LITIJA: Izgradnja železniškega podhoda, nadaljevanje adaptacije knjiž-njice, začetek sanacije vodovoda, začetek urejanja OŠ v Litiji, začetek širitve pokopališča in ostale naloge po prioritetnem programu odbora stavbnih zemljišč. ŠMARTNO: Začetek sanacije vodovoda, priprava dokumentacije za obvoznico v Šmartnem in ostale naloge po prioritetnem programu odbora stavbnih zemljišč. GABROVKA: Pričetek modernizacije regionalne ceste R-329 in asfaltiranje cest po pogodbah. DOLE: Asfaltiranje ceste Dole-Brezovo, začetek izgradnje mrliške vežice. POLŠNIK: Nadaljevanje projekta CRPOV, asfaltiranje 1 km ceste in rekonstrukcije ceste Basjek-Tepe. KONJŠICA: Kandidiranje na natečaju za demografsko ogrožena območja za začetek izgradnje vodovodnega omrežja. SAVA: Asfaltiranje ceste Sava-Leše. VAČE: Dokončanje asfaltiranja ceste Cirkuše-Mačkovina
in odseka na Vačah po pogodbah. JA-BLANISKA DOLINA: Asfaltiranje ceste Cerovica-Bukovica. KOSTREVNI-CA: Program CRPOV - Levstikova pot in sofinanciranje dokumentacije za kanalizacijo. PRIMSKOVO: Izvedba agromelioracije Poljane-Gradišče in nadaljevanje vodovodnega sistema. VINTARJEVEC: Asfaltiranje ceste v Riharjevec po pogodbah in izvedba agromelioracije. JEVNICA: Nadzidava podružnične šole, sofinanciranje dokumentacije za kanalizacijo. KRESNICE: Odkup zemljišča za širitev pokopališča, izgradnjo pokopališke vežice in izvedba del za širitev pokopališča, ureditev obcestnih kanalov po prioriteti. RIBČE: Ureditev avtobusnega postajališča in sofinanciranje obnove kulturnega doma. HOnČ: Izvajanje programa krajevnega samoprispevka. ŠT. POLJANE: Izgradnja avtobusnega postajališča in začetek modernizacije ceste Obolno-Gozd Reka in ureditev obcestnih kanalov po prioriteti. VEL. ŠTANGA: Asfaltiranje ceste Štanga-Mala Štanga cea 1 km. Pri širših projektih pa predlagamo, da župan in občinska uprava naredi vse, da bi se že v letošnjem letu pričelo z rekonstrukcijo magistralne ceste M 10-9, kot tudi ostalih še makadamskih regionalnih cest v občini, širitev moderne telekomunikacijske mreže, reševanje stanovanjskih problemov s sistemskim pristopom na območju celotne občine Litija i.t.d. V IO SLS -podružnice Litija smo prepričani, da je možno predvidene naloge uresničiti ob zavzetem delu župana, občinske uprave in občinskega sveta, še posebno, če se bo občina pravočasno odzivala na razpise, ki jih bo država oz. pristojna ministrstva že kmalu razpisala. Zato smo tudi mnenja, da je za občino zelo pomembno, da se proračun za leto 1996 čim prej sprejme.
za IO SLS Litija tajnik: Roman Ciglar
Popravek
V januarski številki Glasila občanov je pod člankom Gradili smo zaupanje prišlo do napake. Besedilo: "Okoli 100 km novih cest je asfaltiranih oziroma so v izvajanju", bi se moralo glasiti:"okoli 10 km novih cest je asfaltiranih oziroma so v izvajanju." Za napako se opravičujemo. Urednik
Športno društvo "Presad" Gabrovka 60, 61274 Gabrovka
Razpis košarkarskega in nogometnega turnirja
Športno društvo "Presad" Gabrovka vabi vse rekreativne igralce košarke na košarkarski turnir, ki bo v soboto, 02.03.1996, v telovadnici Osnovne šole Gabrovka, s pričetkom ob 9.00.
Prijave: do srede, 28.02.1996, Igorju Medvedu po tel. 871 - 042/ dop./, 871 - 041 /pop./ V primeru premalo prijavljenih ekip si organizator pridružuje pravico do odpovedi turnirja.
Športno društvo "Presad" Gabrovka vabi vse rekreativne igralce malega nogometa na dvoranski turnir, ki bo v soboto, 09.03.1996, v
telovadnici Osnovne šole Gabrovka, s pričetkom ob 9.00.
Prijave: do ponedeljka, 04.03.1996, Igorju Medvedu po tel. 871 -042 /dop./, 871 - 041 /pop./
V primeru, če bo premalo prijavljenih ekip, si organizator pridružuje pravico do odpovedi turnirja.
Za organizacijski odbor: Igor Medved
Avto šola SI CAR SVETIČ iz Litije vabi vse zainteresirane občane na
brezplačni tečaj cestno prometnih predpisov A, B, C in E kategorijo, ki se bo pričel v petek, 1. marca 1996, s pričetkom ob 16. uri.
Vse informacije dobite na Graški cesti 2, vsak dan od 14. -15. ure in od 19. - 20. ure, po telefonu: 061/883 -140 Nudijo vam možnost obročnega odplačevanja, organizirajo tudi tečaj prve pomoči.
Stanovanje- %♦ SDSS trajna dobrina
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
V petek, 9. februarja 1996, smo se sestali socialdemokrati litijske občine na redni programski konferenci.
Med drugim smo pozorno proučili program našega dela za leto 1996 in sprejeli dogovor o aktivnostih, ki jih bomo izvajali za njegovo uresničitev.
Posebej smo osvetlili stanovanjsko politiko v občini Litija, ki ni naklonjena mladim družinam in delavcem z nizkimi plačami. Osnovni vzrok pa moramo iskati v novi stanovanjski zakonodaji, na podlagi katere je razprodana večina najemnih stanovanj. To pomeni popolno stagnacijo na področju gospodarjenja s stanovanji. Razmere so kritične zlasti zato, ker po sprejetju nove zakonodaje, ne gradimo novih stanovanj. Nesporno pa je stanovanje trajno ter eden temeljnih pogojev za normalno življenje.
Izhod iz nezavidljivega položaja v naši občini vidimo
socialdemokrati v ustanovitvi občinskega stanovanjskega sklada. Tu bi se združevala sredstva od prodanih stanovanj, kijih kupci obročno odplačujejo, kakor tudi del sredstev od najemnin in posojil. S temi sredstvi bi najhitreje omogočili gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj. Namenjena bi bila tistim kategorijam prebivalcev, ki začasno ali trajno sami ne zmorejo rešiti svojega stanovanjskega problema. Hkrati pa moramo skrbeti za pospešeno zadružno stanovanjsko gradnjo ter organizirano prenovo starejših stanovanj.
Zato bo temu dejstvu namenjena največ pozornosti, ob spoznanju, da sta pravilna in vseobsegajoča stanovanjska politika in zadostno število najemnih stanovanj najpomembnejša ukrepa za vzpodbujanje demografskega prirastka.
Občinski odbor SDSS Litija
ZLSD bo leva opozicija
ZLDS ni več koalicijska stranka in poslanska skupina, temveč opozicijska. 38. izredna seja Državnega zbora seje končala s sprejetjem vladnega amandmaja k 160. členu zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju, s čemer se ZL ni mogla strinjati, zato je ostro protestirala in glasovala proti. Že na 37. seji pa je bil podan predlog za obravnavo predloga za razrešitev dr. Maksa Tajnikarja, ministra za gospodarske dejavnosti.
Oboje je bilo na ZL in za njeno poslansko skupino popolnoma nesprejemljivo. Spre-
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov Litija
memba pokojninsko invalidskega zakona v zvezi z usklajevanjem pokojnin pomeni namreč za upokojence hud in z njimi neusklajen poseg države v položaj in pravice upokojencev. Predlog za razrešitev ministra Tajnikarja pa pomeni kršitev bistvene določbe "Sporazuma" o medsebojnem sodelovanju in vstopu ministrov ZL v vlado dr. Janeza Drnovška.
Zato so odstopili vsi ministri Združene liste socialnih demokratov, kije odslej v opoziciji.
Joža Ocepek
Poslanka Mateja Kožuh -Novak na obisku
Litijske ženske je v soboto, 10. februarja, obiskala poslanka Mateja Kožuh-Novak. Njen obisk je bil namenjen vsem ženskam ne glede na politično pripadnost. Tudi sama ni strankarsko opredeljena, čeprav je poslanka ZLSD. Mateja Kožuh-Novak se že vrsto let trudi, da bi v politiki delovalo več žensk, ker meni, da bi bilo tako za vse lažje in boljše. Temu so namenjena tudi njena torko-
va srečanja (vsak drugi torek v mesecu) v Šestici v Ljubljani, kamor vabi podobno misleče ali drugače misleče ženske. V Litiji bo o problematiki ženske, ženskega dela in vključevanja v politiko organiziranega okrogla miza, ki bo pokazala kako smo občanke pripravljene sodelovati pri ustvarjanju pogojev za delo in življenje v domačem kraju za sedanjost in jutri.
Joža Ocepek
Prostovoljno gasilsko društvo Gabrovka obvešča krajane Ga-brovke in okolice, da zaradi prestavitve sirene, za pomoč gabrovških gasilcev kličejo v trgovino Utenkar Gabrovka, tel. 871 038.
Na pomoč!
MALI OGLASI
Poslovni prostor v centru Litije velikosti 77 m2 prodam. Tel.: (061) 883-843
Dvoinpolsobno stanovanje 64,50 m2 na Jerebovi ulici prodam. Tel.: (061) 881 -843
GRADBENIŠTVO ZDRAVKO SEDEVČIČ Partizanska pot 58, 61270 LITIJA tel. 881 - 006
V redno delovno razmerje sprejmem:
- zidarja (1)
- pomožnega delavca v gradbeništvu (1)
Informacije iz Urada za delo Litija
Po novem: iskalci zaposlitve ali brezposelni
Poziv Zavoda za gozdove Slovenije lastnikom gozdov, naj čimprej ocenijo poškodovanost drevja v svojih gozdovih
Prvo polletje tega leta bo za delavke Urada za delo - Litija zelo naporno, saj morajo, tako kot določa novi pravilnik, povabiti vse nezaposlene v občini Litija na pogovor. Ti pogovori so osnova za razvrstitev prijavljenih v eno od dveh evidenc in sicer v evidenco iskalcev zaposlitve ali evidenco brezposelnih oseb. Po izpolnitvi obrazca Prijava v evidenco, ki ga bo vsakdo od vabljenih prejel po pošti na dom oz. mu ga bomo vročili ob prvem letošnjem obisku na Uradu za delo, bodo prijavljeni za eno ali drugo evidenco morali takoj javljati vse morebitne spremembe.
Naporno bo tudi za brezposelne osebe, saj bodo morale glede na dogovor s svojo svetovalko zaposlitve redno dokazovati pristojnemu Uradu za delo svoje aktivnosti pri iskanju zaposlitve. Prav tako bodo morali najkasneje v 14 dneh, običaj
Pobič sem star šele osemnajst let,
cesar me hoče k soldatom imet.
Kako bom soldat,
sem fantič premlad,
ne morem še puške držat.
Narodna
Slovenske vojaške pesmi so nastajale v času, ko so morali naši fantje služiti vojsko daleč od doma in se vojskovati predvsem za tuje interese. Tako je bilo še pred nekaj leti. Po svobodi (1991) pa smo si s samostojno državo priborili tudi lastno vojsko. Polega tega je prišlo še do ene novosti na tem področju. Fantje - vojaški obvezniki imamo sedaj možnost drugačnega načina izpolnjevanja obveznosti do države. Za t.i. civilno služenje se odločijo zlasti tisti, ki jim vest le ne da miru. Tudi v Litiji je že nekaj takih fantov. Kaj nam ima o tej odločitvi povedati eden izmed njih?
Moj sogovornik je Jure Babnik iz Litije. Je eden prvih v naši občini, ki se je odločil služiti vojsko brez puške na rami. Jure, nam lahko navedeš vzroke za takšno odločitev?
Najprej moram povedati, da sem poznal že kar nekja fantov, ki so se odločili za civilno vojaško služenje. Ravno oni so mi vso stvar tudi podrobneje razložili. V stik sem prišel s prijateljem, ki je to obveznost opravljal na Skupnosti katoliške mladine in meje prvi navdušil. Takrat sem se že odločil, hkrati pa tudi začel razmišljati o vojski. Meni se vojska sicer zdi potrebna; lahko pa človek naredi več dobrega, zlasti v mirnem času, če si prizadeva, da do vojne sploh ne pride in se hkrati trudi za vzgojo drugih v tem duhu. To je tudi bistven razlog, zakaj sem se tako odločil.
Se ti zdi da se premalo fantov odziva na ponujeno možnost služenja vojaške obveznosti na tak - alternativen način?
Zdi se mi, da jih je v Sloveniji še vedno premalo, če gledamo v primerjavi z drugimi državami, kjer je ta sistem že utečen. Prej sploh nisem dosti razmišljal v tej smeri. Sedaj pa, zlasti ker služim pri sale-zijancih, ki se ukvarjajo z mladino, ugotavljam, da tem mladim manjka idealov. V svetu, kjer smo preskrbljeni z materialnimi dobrinami, ideali kar nekam izginejo. Tak način služenja se mi zdi kot želja po spremembi sveta, tega pa danes ne manjka, saj smo zadovoljni s tem, kar je. Če pa že nismo zadovoljni
no pa v razpisnem roku, sprejeti ponujeno delo, ki so ga glede na svojo izobrazbo in delovne izkušnje sposobni opravljati.
Obseg storitev, ki jih zagotavlja pristojna služba Republiškega zavoda za zaposlovanje, je za iskalce zaposlitve in brezposelne osebe različen predvsem v tistem delu, ki se nanaša na financiranje programov svetovanja, izobraževanja in usposabljanja pri zunanjih sodelavcih zavoda za večjo konkurenčnost brezposelnih na trgu delovne sile. Republiški zavod za zaposlovanje bo v enakem obsegu in kvaliteti nudil iskalcem zaposlitve in brezposelnim osebam informacije iz trga dela, posredoval zaposlitve in izvajal svetovanja.
In kakšna je razlika med obema statusoma:
Iskalec zaposlitve je oseba, ki je mlajša od 60 let ženska oz. 65 let
smo leni in se nam ne da ničesar spremeniti.
Omenil si, da služiš pri salezijancih. Bi nam opisal, kje je to, kako si prišel tja in kakšno je tvoje delo?
Služim v Salezijanski gimnaziji Želimlje, to je ena izmed treh privatnih srednjih šol. Ta šola tam obstaja že od 1970. leta. Sprva sojo uporabljali samo salezijanci za svoje kandidate, lani pa je šolo zapustila že prva generacija laičnih dijakov - maturantov. Trenutno gimnazijo obiskuje 180 dijakov: od tega jih je 120 v dijaškem domu. Sicer pa so Želimlje vasica JV od Ljubljane (Ig) v tihi dolini Iščice. Za možnost služenja tam sem zvedel ob obisku rakovniš-kih salezijancev. Takrat sem že imel odobreno pravico za civilno služenje.
Jure Babnik iz Litije je eden prvih v naši občini, ki se je odločil služiti vojsko brez puške na rami.
Kar se tiče dela, moram povedati, da je zelo raznoliko. Sem povsod, kjer me potrebujejo in kjer se čutim sposobnega kaj narediti: med odmori sem v klubu za prosti čas, kjer sta dve biljard mizi in prodajal-nica; pred zaključevanjem ocen pomagam pri učenju fizike in matematike; k domu sodi tudi kmetija, kjer je treba včasih kaj postoriti; sodelujem kot animator na duhovnih vajah, včasih koga kam zapeljem z avtomobilom; ob petkih in včasih čez vikend pomagam na župniji Golo, ki jo tudi upravljajo salezijanci, sicer je pa teh aktivnosti še dosti, tako da lahko rečem, da sem kar polno zaseden.
Si sam na služenju ali pa imaš ob sebi še kakšnega "kamerada?"
V Želimljah v tem času služita vojsko poleg mene še dva "civilnika". Eden je kot salezijanec - asistent inje na vzgojni praksi, ki se mu šteje v vojaški rok, drugi (lanskoletni maturant GŽ) pa opravlja podobne naloge
moški, ni upokojenec, dijak ali študent, prebiva v Republiki Sloveniji in je sposobna in voljna sprejeti zaposlitev, ki ustreza njeni izobrazbi, sposobnostim in delovnim izkušnjam.
Izmed iskalcev zaposlitve so brezposelni le tisti, ki niso v delovnem razmerju (zaposleni), ki niso lastniki ali solastniki gospodarskih družb (d.o.o., d. n. o.) ali zemljišč, ki zagotavljajo dohodek, od katerega je mogoče obračunati najnižjo plačo in tisti ki opravljajo samostojno dejavnost kot poklic (samostojni podjetnik).
Zavod odločneje kot v preteklosti izvaja ukrep črtanja iz evidence, ki ga predvideva Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za brezposelnost in Pravilnik o kriterjih za izgubo denarnih pravic.
Vodja Urada za delo: Majda Hostnik
kot jaz. Konec januarja pride še eden, ki bo ostal tam čez poletje in bo zlasti pomoč na kmetiji.
Kaj pa postopek, ki ga moraš opraviti, da si lahko zagotoviš pravico do civilnega služenja?
Najprej sem opravil vpis v evidenco oz. vse tako kot ostali vojaški obvezniki (prednaborni pregled itd.). Ko pa sem dobil poziv za nabor, sem v roku 10 dni napisal ugovor vesti in ga poslal v Litijo, na oddelek za obrambo. Od tam so ga poslali v Ljubljano, na Ministrstvo za upravo in pravosodje, kamor so me čez nekaj časa poklicali na zagovor ugovora vesti, ki sem ga uspešno opravil. Mislim pa, da so se z novim zakonom te stvari nekoliko spremenile.
Če slučajno pride do oboroženega napada na Slovenijo: bi prijel za orožje?
Težko je odgovoriti. Mislim, da ne bi, saj niti usposobljen nisem. Poleg tega pa je v vojnem času toliko drugih potrebnih nalog, da bi se gotovo lahko dejavno vključil na kakšnem področju. Sicer pa se vojne ne dobivajo samo z orožjem, temveč tudi s podporo iz zaledja. No, ne rečem; če res ne bi bilo nikogar, ki bi me lahko zaščitil in ljudi okoli mene, potem bi prijel za puško. Ampak, kot sem dejal: bistvo ni v orožju, temveč v vzgoji proti orožju, v vzgoji proti vojnam. Utemeljiti bi bilo treba neko novo kulturo na tem področju.
Začeti je potrebno torej pri vzgoji. Meniš, da bi bilo nujno uvesti t.i. vzgojo za mir in nenasilje že v OŠ?
Vsekakor. To je nujno potrebno, čeprav se nekateri še vedno trudijo in dokazujejo, da take vzgoje slovenska mladina ne potrebuje.
Se ti zdi, da smo Slovenci nasilen narod?
Slovenci nasilen narod? Ne, mislim, da nismo. Manjka le poštenja, volje do življenja in ambicioznosti posameznikov.
Hvala ti, Jure, za tvoj prispevek. Upam, da si s tem še koga v našem kraju in občini navdušil za služenje miru. Želim ti še mnogo pestrih vojaških dogodivščin.
Pogovarjal se je Matjaž Berčon
Za tiste, ki morda razmišljate podobno kot Jure in ste vojaški obvezniki obrnite se na upravno enoto v Litiji, na izpostavo Ministrstva za obrambo in se pozanimajte (nov zakon!).
i m ■£jn71mn: ,?d__zA
Sneg, ki je začel naletavati dan starega leta, je s svojo obilico in težo povzročil težave domala vsem. Skupaj z žledom, ki mu je sledil v začetku januarja, je pustošil tudi v gozdovih, ki jih pokriva Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana. Medtem, koje sneg lomil in ruval drevje predvsem v nižinah, do 550 m nadmorske višine, je žled v večji meri prizadel gozdove v nadmorski višini od 550 m do 650 m.
Da bi čimprej, učinkovito in zakonito odpravili posledice, Zavod za gozdove Slovenije poziva lastnike gozdov, naj čimprej pregledajo oz. ocenijo poškodovanost drevja v svojih gozdovih. Posebna pozornost naj velja polomljenemu drevju in vejam ob strugah potokov in rek. Ob odjugi ali močnem deževju bi namreč zaradi drevja in vej nastopila nevarnost zajezitve strug in s tem poplav, zato jih je potrebno čimprej odstraniti. V primerih, ko podprto in polomljeno drevje leži oz. sega na stavbe, ceste, poti in ostale komunikacije, naj lastniki gozdov čimprej poskrbijo za odstranitev. Po razrezu je treba veje in vrhače iglavcev razžagati in zložiti kupe, tako da prekrivajo svoje debelejše konce ter razžagati in zložiti tudi veje listavcev. V navedenih nujnih primerih lahko lastniki gozdov dela opravijo tudi brez predhodno izdanih odločb, ki jih sicer izdajajo lastnikom revirni gozdarji (29. člen Zakona o gozdovih), vendar morajo o nameravani sanitarni sečnji in drugih preventivnih varstvenih delih predhodno pisno obvestilti revirne gozdarje.
V primerih, ko je v gozdu podrto drevje, ki pa ne ogroža komunikacij in če je poškodovano stoječe drevje.
V Radečah ima svoj sedež javna gozdarska služba, krajevna enota Radeče (KE), ki spada v Območno enoto Brežice, Zavoda za gozdove Slovenije, meri nekaj manj kot 10.000 ha gozdov, ki leže v občinah Radečah, Litija in Laško. Krajevna enota je razdeljena na štiri revirje. Javna gozdarska služba strokovno usmerja razvoj vseh slovenskih gozdov in opravlja druge strokovne naloge v zvezi z
OBVESTILO LASTNIKOM GOZDOV!
naj se lastniki gozdov čimprej oglasijo revirnim gozdarjem Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Litija. V Krajevno enoto Litijja sodijo revirji Kresnice, Polšnik, Reka - Ga-brovka, Slatna, Šmartno in Vače. Revirni gozdarji bodo označili drevje za posek in izdali lastniku Odločbo o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdu. Označeno drevje mora biti posekano, izdelano in odpeljano iz gozda čimprej, priporočljivo je, da se to stori takoj po izdaji odločbe ali vsaj do začetka vegetacijske dobe! Rok poseka in spravila, naveden v odločbi, naj lastniki gozdov upoštevajo dosledno, saj bi zaradi velikih količin poškodovanih iglavcev lahko prišlo do škodljive namnožitve podlubnikov. Pri spravilu se mora upoštevati občutljivost tal, ne sme se torej spravljati po mokrem, mehkem, saj bi sicer prišlo do velikih poškodb gozdnih tal, vlek in poti. Sortimenti bora naj bodo odpeljani v predelavo čimprej, ker sicer les zaradi modrenja izgublja svojo estetsko in s tem seveda tudi odkupno vrednost.
Naslov Krajevne enote Litija, kjer se lahko lastniki gozdov oglasijo vsak delovni dan med 7. in 9. uro: Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Litija, Litijska c. 20, Litija, tel. 881 768.
gozdom in gozdnim prostorom (vključujoč njun živalski svet) ter skupinami gozdnega drevja in posamičnim drevjem zunaj gozda. V občini Litija ležita dva revirja in sicer Dole in Ga-brovka, kar zajema približno pol krajevne enote. Kmalu po novem letu je naše gozdove prizadel sneg in žled. Prizadeti so predvsem nasadi iglavcev (macesen in rdeči bor), v ostalih sestojih pa posamična drevesa.
Kaj morate storiti pred posegom v gozd?
Lastnike gozdov obveščamo, da je potrebno pred posekom drevesa po predhodnem svetovanju in skupni izbiri označiti (odkazati) in se dogovoriti o sanaciji poškodovanih gozdov. Lastniku bo izdana ustrezna odločba. Svetovanje in odkazilo je brezplačno in ni osnova za davek od gozda, saj se le-ta plačuje na osnovi katastrskega dohodka.
Pri prodaji lesa pa je zavezanec za plačilo prometnega davka pravna oseba, ki les odkupi. To pomeni, da ga mora plačati podjetje, kateremu ste les prodali. Ker smo mnenja, da tudi vi želite strokovno ukrepati v svojem gozdu, nas poiščite na KE Radeče, Obrežje 77, 61433 Radeče, vsak dan od 7.00 do 8.00 ure ali vsak ponedeljek od 7.00 - 10.00 ure ali po telefonu 0601 81-195. Revirnega gozdarja za revir Dole (k.o. Dole pri Litiji, Prelesje) Zorana Kosa lahko pokličete tudi vsak ponedeljek od 7.00 do 10.00 ure. V logarnico na Dolah, po telefonu 061 872 003, revirnega gozdarja za revir Gabrovka (k.o. Velika Goba, Vodice, Moravče, Tihaboj, Okrog in Pečice) Damjana Femca lahko dobite vsak ponedeljek od 8.00 do 11.00 ure na sedežu Krajevne skupnosti Gabrovka ali po telefonu 061 871 001.
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, KRAJEVNA ENOTA RADEČE
AKTUALNI POGOVOR: O civilnem služenju vojaškega roka
"Pobič sem star šele 18 let..."
IZ NAŠIH KS
IASILO OBČANOV, februar 1996
Oživitev pihalnega orkestra Litija v letu 1995
Več zanimanja kot inštrumentov
Leto 1995 je bilo za Pihalni orkester zelo pestro, kajti pričakovati je bilo, da bo oživljanje orkestra po premoru trajalo dlje, a je bilo ravno nasprotno. Bilo je očitno, da so vsi nekdanji člani orkestra in ostali ljubitelji tovrstne glasbe komaj čakali na pričetek vaj, saj so to potrdili s svojo prisotnostjo na prvem OBČNEM ZBORU ORKESTRA, kije bil 6. marca in se gaje udeležilo kar 42 glasbenikov. Soglasno so potrdili za vodenje orkestra g. Ivana Kolarja.
Z rednimi vajami smo pričeli 13. marca. Udeležilo se je 29 članov. Že prva vaja je pokazala, da se bo z rednimi in aktivnimi vajami dalo z orkestrom veliko narediti. Tako smo imeli vaje dvakrat tedensko (enkrat sekcijsko, enkrat skupno), kar seje zelo obrestovalo. Od 13. marca pa do konca koledarskega leta smo imeli 64 vaj in 9 nastopov. Na vajah seje število članov gibalo od 18- 28, na nastopih pa od 24 - 38.
V tem času smo ponovili kar nekaj koračnic, nekaj pa je bilo novih. Kaj kmalu smo ugotovili, da bi orkester zelo rad izvajal tudi drugačne - koncertne skladbe, katerih smo se tudi naučili.
Zanimanje za sodelovanje v orkestru je zelo veliko in zato ni mogoče aktivirati vseh ineresentov, predvsem zato, ker orkester ne razpolaga
z zadostnim številom instrumentov. Drugi problem je pomanjkanje prostora za vadbo, saj je prostora za skupne vaje le za 25 članov. Zato skušamo na vse načine urediti mansardo - podstrešje v prizidku Osnovne šole Litija, za kar imamo že tudi gradbeni načrt.
Pihalni orkester je v času delovanja potrdil potrebo po prisotnosti v občini oz. mestu in s svojimi nastopi obogatil družbeno sceno. V prihodnje je potrebno vzpodbujati aktivnosti in podpreti uresničevanje ciljev za izboljšanje pogojev delovanja in to z zagotovitvijo instrumentov, uniform, ureditvijo prostora za vadbo in drugimi potrebami.
Sodelovanje z glasbeno šolo je nekoliko boljše, vendar pa učitelji glasbe še vedno ne prisluhnejo nobenemu povabilu za sodelovanje. Skupaj z orkestrom so igrali le za otvoritev prenovljene knjižnice v Litiji.
Vemo, da so tudi občani ob zvokih našega orkestra uživali, zato jih ob tej priložnosti VABIMO NA LETNI KONCERT, kjer bomo predstavili nov program. Gost koncerta bo UČITELJSKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE ŠOLE GRADEC. Koncert bo v petek, 8.3., ob 19. uri, v dvorani na Stavbah.
predsednik Janez Baš kapelnik Ivan Kolar
Jubilejni koncert v Gabrovki
- In ne pozabimo: "Pesem druži ljudi. Kdor poje, zlo ne misli. Naj bo to vodilo naših pevcev in nas vseh tudi v prihodnje", tako so zveneli zaključni stavki voditeljev jubilejnega koncerta ob 20 letnici delovanja moškega pevsekga zbora KUD Fran Levstik iz Gabrovke. In teh rekov so se prav gotovo najbolj zavedali ravno pevci, ne le ta dan ampak vseh dvajset let. 20 let trdega dela, odrekanj, potrpežljivosti, vztrajnosti, prilagajanj in vse to iz ljubezni do petja.
Od vsega začetka, ki sega v marec leta 1975, je pri zboru vztrajalo pet sedanjih pevcev: Viktor Korelc, Jože Vodenik, Marjan Valenčič, Franc Kotar in Milan Resnik-Gabrovka. Našteti pevci so ob tej priliki prejeli srebrna Gallusova priznanja, poleg njih sta enaki priznanji prejela tudi Marjana Oblak in Milan Resnik iz Moravč. Podeljenih je bilo nekaj bronastih Gallusovih značk.
Matija Pačnik, Ivan Fojkar, Ivan Kolar, Tone Tori so imena, ki so več ali manj časa povezana s tem zborom. Z dirigentsko palico so usmerjali tok in kvaliteto zbora.
V maju 1986 leta pa je zborovod-stvo prevzela ga. Marjana Oblak iz Litije, ki je vztrajala z zborom vse do tega jubilejnega večera.
Zbor je v letih svojega delovanja nastopil na marsikateri prireditvi, sodeloval je z mnogimi zbori. Stalen
gost je na vseslovenskem pevskem taboru v Šentvidu, pogost gost na prireditvah v občinskem merilu v Litiji, na Bogenšperku in še kje. Da o prireditvah v domačem kraju ne govorimo. Doma si seveda le teh sploh ne znamo predstavljati brez naših pevcev. Saj je tako prijetno prisluhniti njihovim žametnim glasovom. Zapojejo nam ob najrazličnejših priložnostih. Tudi takrat, ko nas njihove žalostninke globoko presunejo, kadar se poslvaljamo od svojih dragih.
Pevci so v goste na ta jubilejni večer povabili skupino deklet in fan-
Kako hitro je minilo
Kadar praznujemo takšen ali drugačen jubilej, je prej pravilo kot izjema, da se ozremo nazaj, v leta, ki so minila.
20 let je dolga doba - če gledamo naprej, če pa se ozremo nazaj, porečemo:" Kako hitro je minilo."
Še hitreje minejo leta ob lepo zapeti pesmi, čeprav je pot do "lepo zapete" pesmi dolga in trnova, to vemo vsi pevci.
Cas, ki ga živimo, odmerja kulturi skromna sredstva, zato smo morali, če smo hoteli jubilejni koncert speljati, ubrati drugačna pota.
In sedaj, koje vse skupaj za nami, mislimo, da uspešno, smo dolžni izreči besedo zahvale vsem ustanovam, podjetjem, samostojnim podjetnikom, društvom in vsem ostalim darovalcem, ki so nam priskočili na pomoč s finančnimi sredstvi ali kako drugače.
Iskreno zahvalo smo dolžni tudi ga. Anici Resnik in g. Vinku Rc-sniku, ki sta s toplo, vedro besedo popestrila našo prireditev.
Torej vsem še enkrat iskrena hvala!
Člani moškega pevskega zbora KUD Fran Levstik Gabrovka;
predsednik zbora Franc Kotar
tov mladih po srcu in vedno veselih. Odmor med obema deloma koncerta je s svojimi plesi popestrila Folklorna skupina Javorje.
V drugem delu koncerta smo poleg ubrano zapetih pesmi slišali še veliko zahval, pohval in čestitk jubilantom.
"Še enkrat velja omeniti predsednika zbora Franca Kotarja in seveda dirigentko zbora go. Marjano Oblak, ki je duša zbora. Hvala vsem za dobro voljo, trud in ure vašega prostega časa, ki ga namenjate ohranjanju naše pesmi," tako je s pohvalami in zahvalami začela voditeljica ga. Anica Resnik.
"Naj vam še naprej dobro služijo glasovi in naj vam ne zmanjka volje in vztrajnosti za vaje, da se čez leta, ko se obrne prednja številka pri obletnicah, spet srečamo. Ob jubileju pa vsem iskrene čestitke...", tako so se vrstile čestitke in dobre želje druga za drugo. Kar veliko jih je bilo in bile so iskrene.
Saj verjamem, da v polni dvorani OŠ Gabrovka ni bilo človeka, ki si ne bi zaželel tako prijetnega večera še kdaj.
Po uradnem delu koncerta so pevci skromno pogostili vse, ki so prišli, da počaste njihov jubilej. Prav nič niso bili utrujeni, trema je ob veselih zvokih ansambla "Zimzelen" povsem popustila in do jutranjih ur je v dvorani šole v Gabrovki odmevala pesem iz njihovih grl.
Helena Perko
Zlata poroka
6. januarja 1996 sta si na gradu Bogenšperk ponovno obljubila zvestobo zakonca Ivanka in Franc Cepin.
Poročila sta se 4. januarja 1946, v zakonu so se jima rodili štirje otroci, zdaj imata že devet vnukov in eno prav-nukinjo.
Tudi v imenu našega uredništva jima iskreno čestitamo in želimo še
veliko sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja!
Visok življenjski jubilej
Sredi januarja je šmar-ska osnovna šola priredila v prenovljeni avli božični koncert, na katerem so sodelovali pevka Jožica Kališnik, citrar Miha Do-vžan ter domača tamburaška skupina pod vodstvom prof. Janka Slim-ška. Prireditvi je prisosto-vala tudi najstarejša upokojena učiteljica Mimica Vozel, ki je tik pred božičem praznovala visok življenjski jubilej - devetdesetletnico. Ker je bila takrat bolna, so ji predstavniki šole izročili darilo
na omenjenem koncertu in ji zaželeli še obilo zdravja in dobrega počutja. B. Z.
Društvo upokojencev Litija se predstavi...
Letos prihaja Društvo upokojencev Litija že v štiriinštirideseto leto delovanja. V register društev občine Litija je bilo vpisano pod zaporedno številko 2, kar tudi nekaj pomeni.
S svojimi skoraj tisoč člani deluje na raznih področjih, od športa do kulture. Sekcije društva: balinarji, šahisti, planinci, izletniki, kolesarji, strelci, kegljačice, pevke in pevci, likovniki in ostali kulturniki pestrijo tretje življensko obdobje.
Izletniška sekcija je pripravila 15 izletov po Sloveniji in zunaj nje, ki se jih je udeležilo 783 članic in članov, na izletih in pohodih planinske sekcije je sodelovalo 1016 upokojenk in upokojencev, med drugimi tudi dvodnevni pohod čez Pohorje, kjer smo prehodili približno 80 km od Mariborske vzpenjače do Slovenj Gradca. Drugi izleti in pohodi so primerni upokojenski zmogljivosti, kjer obenem delamo Badjurovo krožno pot, Zasavsko planinsko transverzalo, Slovensko planinsko pot in Transverzalo kurirjev in vezistov NOB Slovenije in še druge poti po Sloveniji.
V počastitev 850 letnice prve omembe Litije je Društvo upokojen-
cev Litija pripravilo dve prireditvi: razstavo ročnih in likovnih del upokojenk in upokojencev ter večer slovenskih pesmi v sodelovanju mešanega pevskega zbora iz Zaloga in Borovnice. Kulturna sekcija je pripravila tudi dva ogleda: gledališke predstave v Zagorju in enega koncerta, gostovanja pevskega zbora v Domu Tišje, v Zalogu, na srečanju upokojencev Slovenije v Mariboru in na zaključku Tedna upokojencev na Spodnji Slivni. V zimskem času tega leta poteka tečaj nemškega jezika, ki ga obiskuje 15 članov in članic. Pripravljamo tudi krožek ročnih in likovnih del.
V decembru smo imeli že tretje prednovoletno srečanje s kulturnim in zabavnim programom ter srečolo-vom. Tu se tudi zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali dobitke za ta srečo-lov. Seznam vseh darovlacev je bil zelo velik - še enkrat vsem prav lepa hvala!
Vabimo upokojenke in upokojence, da se nam pridružijo!
Uradne ure v društveni pisarni Litija, Jerebova 3, so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11. ure. Društvo upokojencev Litija
15 let vrtca na Savi
Letos mineva 15 let, kar so se prvič odprla vrata vrtca Kekec na Savi. Leta 1981, 2. februarja, smo se vselili v prijazno hišo g. Vere Bezjak. Sprva je bilo malo otrok, šest do deset, kasneje se je število povečalo od šestnajst na dvajset. V vrtec so prihajali tudi otroci v program male šole.
V Bezjakovi hiši so nas presenetile tudi poplave. V obdobju bivanja so bile tri, tako da smo se morali preseliti v zadružni dom na Savi. Največja poplava je bila 2. novembra 1990 in nam je vzela zelo veliko igrač, knjig in didaktičnega materiala. Prav ta
poplava je bila nekak povod za graditev novega vrtca in šole, kajti stara šola je imela že tako velike razpoke, da pouk v njej ni bil več varen. Stekli so pogovori in priprave za graditev novega objekta. Maja, leta 1993 so pričeli z rušenjem stare šole in z graditvijo novega objekta. V letu dni so izvajalci dokončali veliko zgradbo, kjer sta združena šola in vrtec. Povezuje ju še velika telovadnica.
4. septembra 1994 smo se preselili v nov vrtec. V njem smo preživeli že prijetno, veselo, razigrano šolsko leto.
Alenka Litrop
Zimska šola v naravi
Kar 53 učencev 5. razredov (le 7 jih je ostalo doma) je letos odšlo v zimsko šolo v naravi, ki smo jo letos prvič organizirali na Soriški planini. Poudarek je bil seveda na učenju alpskega smučanja in smučarskega teka, vendar pa nismo zanemarjali tudi drugih dejavnosti. Tako smo pripravili ples v maskah, družabni večer, kviz, član GRS Jože Repina je prikazal praktično reševanje v primeru poškodbe na smučišču, zvečer pa smo imeli še razgovor z njim.
Novost letošnje šole je tudi sodelovanje z ministrstvom za obrambo,
ki preko svojih zunanjih sodelavcev, strokovnjakov za smučarski tek, izvaja akcijo propagiranja tega športa med mladimi. Tako smo tri dni gostili učitelja smučarskega teka Iztoka Kordiša in Mileno Kor-dez, ki sta učence učila osnov smučarskega teka. Pohvaliti moramo tudi osebje Litostrojske koče, ki je poskrbelo, da je bilo bivanje in počutje otrok na zelo visokem nivoju. Zahvala gre tudi obema prevoznikoma, g. Rudiju Grmu in g. Sandiju Kraševcu za delno sofinanciranje prevozov.
Albert Pavli
Podelitev priznanj mladim perspektivnim športnikom v občini Litija
ŠZ Litija je tudi v letošnjem letu pripravila razglasitev najbolj perspektivnih športnikov v letu 1995. V ta izbor so prišli vsi športniki mlajših kategorij do mladinskih selekcij, ki so v preteklem letu dosegli vsaj eno od prvih treh mest na občinskem nivoju ali pa odmevnejši rezultat na regijskem ali državnem nivoju ali pa, da so člani ali kandidati v eni od državnih selekcij v ekipnih športih.
Priznanja so prejeli:
- Iz področja šolskega športa: Karmen  Perko,   Matjaž Kotar,
Marko Gračar, Marjeta Kotar, Simona Voje in košarkarska ekipa mlajših deklet, kije v lanskem letu igrala v četrtfinalu državnega tekmovanja OŠ (vsi OŠ Gabrovka), nogometna ekipa, kije osvojila prvo mesto na državnem tekmovanju v malem nogometu za OŠ, košarkarska ekipa mlajših fantov, ki je v lanskem letu osvojila 2. mesto na državnem tekmovanju OŠ, Matija Tori in Jani Kune (vsi OŠ Litija), Gašper Pavli in Mojca Hostnik (OŠ Šmartno).
- Iz področja tekmovalnih klubov: Ivo Matijcvič, Primož Premk, Klemen Mahkovic, Klemen in David Se-lovski (Kegljaški klub Litija), Andrej
Jakopič (NK Kresnice), Marko Parkelj in Bojan Rajšek (ŠD Jevni-ca), Filip Gradišek (RK Inženiring Šarbek), Urban Hauptman, Gregor Kolman, Mario Japič (KK Iskra Li-tus).
Žal je bilo vsako leto manj predlogov s področja športa odraslih, predvsem zaradi številnih objektivnih okoliščin, kot so: težave pri primerljivosti posameznih športnih panog med seboj, med individualnimi in ekipnimi športnimi rezultati, med
vse težjo ločljivostjo med profesionalizmom in amatereizmom ter podobno.
Zato smo se v zadnjih letih odločili, da ne podeljujemo več priznanj samo najboljšemu športniku oziroma športnici, pač pa evidentiramo vse dobre in nadpovprečne rezultate naših mladih športnikov ter vsem podelimo priznanje kot perspektivnemu mlademu športniku.
Predsednik ŠZ Litija: Albert Pavli
10. srečanje gozdarjev in lovcev iz Radeč, Dol in Gabrovke
Natanko pred desetimi leti smo gozdarji iz Radeč (GG Brežice) in lovci LD Radeče sklenili, da bomo naše dobro sodelovanje popestrili z vsakoletnim srečanjem in lovom. Krona tega sodelovanja je bil tudi takrat podpisan sporazum, ki sta ga podpisala generalni direktor GG Brežic Teodor Oršanič in starešina LD Radeče Franc Krajne. Levji delež k uspešnemu začetku teh srečanj je prispeval pokojni Emil Ixkše.
Gozdarji iz Radeč skoraj v celoti pokrivamo lovišča LD Radeče, LD Dole pri Litiji in LD Gabrovka, tako da smo se skupaj z lovci z omenjenih lovskih družin dogovorili, da srečanja z lovom vpeljemo še v ostali družini. In tako se vsako leto srečamo v eni izmed lovskih družin.
Da so ta srečanja resnično zaživela, so poleg omenjenih pripomogli še mnogi lovci in gozdarji, predvsem pa Tone Rupar, Petar Huis, Jože Zavrl, _ Mirko Vrtačnik, Peter Knavs, Bruno
Utenkar, Rihard Urbane, Hrvoje Oršanič ter Slobodan Sokolič in Toni Beci, predsednik ZLD Zasavje, ki je na letošnjem srečanju v Gabrovki dejal, da ta srečanja dajejo sadove in da jih velja v bodoče nadaljevati. Teh srečanj se udeležujejo tako
lovci kot gozdarji iz cele Slovenije. Moto vsakoletnih srečanj je, da le poznavanje skupnih problemov, ciljev in poti našega gospodarjenja s skupnim prostorom lahko obrodi čimkvalitet-nejše sonaravno gospodarjenje in varstvo narave. Jože Prah
Uredimo okolico svojega doma!
Ali morda niste zadovoljni s svojim vrtom oziroma okolico doma? Za preureditev bo morda potrebno le malo dobre volje in truda, pa tudi stroški ni nujno, da so visoki. Večkrat se vozite mimo hiš, ki se vam zdijo prijazne, tople, vendar sami ne veste, kako bi uredili okolico svoje hiše. Biti mora prijazna, služiti mora svojemu namenu, istočasno pa se mora prilagajati okolju. Pri urejanju okolic hiš je potrebno upoštevati toliko stvari, da vam nedvomno ne bo odveč predavanje, obogateno z diapozitivi, ki ga bo vodila mag. Anka Bernard, dipl. ing. agronomije. Strokovnjakinja, ki je vse svoje življenje posvetila naravi in ki jo marsikdo pozna po številnih člankih in praktičnih nasvetih v revijah Moj mali svet, Naša žena in
Popek, nam bo povedala in pokazala toliko zanimivega, da si velja vzeti približno dve večerni urici, kolikor bo trajalo naše srečanje.
Dobimo se torej v petek, 8. marca 1996, ob 18. uri v OŠ Kresnice. In še to: morda ne bo odveč, če si določena vprašanja v zvezi z ureditvijo vaše okolice doma ali v zvezi z vzgojo in negovanjem posamezne okrasne rastline, grmovnice, sadnega drevesa, pripravite že doma! Gospa Bernar-dova bo z veseljem odgovorila na vsa vprašanja.
Torej še enkrat: vabljenih na prijetno druženje ob diapozitivh v OS Kresnice! Vabilo ni namenjeno le krajanom Kresnic in Kresniškega vrha, ampak bomo veseli vseh, kijih tematika zanima.
Ivica Šinkovec
Občinsko tekmovanja v rokometu za osnovne šole
Dne 11.1.1996 je v športni dvorani v Litiji, v organizaciji športnih pedagogov OŠ Litija, potekalo občinsko prvenstvo v rokometu za kategorijo dečkov, letnik 1981 in mlajših. Na tekmovanju so sodelovale tri šole: OŠ Gradec, OŠ Šmartno in OŠ Litija. Vse tekme je sodil sodnik Dobrovoljni Miro iz Šmart-na.
Rezultati: OŠ Šmartno : OŠ Gradec 17 : 6, STRELCI: za OŠ Gradec Novak 2, Kolman 2, Repina 1, Uča-karl; za OŠ Šmartno Anžur 4, Tro-tovšek 4, Dolšek 3, Poglajen 3, Peterim 3. OŠ Gradec : OS Litija 1 : 19 STRELCI : za OŠ Litijo Adamovič 7, Kune 4, Bukovšek 3, Majcen 2, Dra-gar 2, Tori 1; za OŠ Gradec je dal edini gol Boštjan Učakar. OŠ Litija : OŠ Šmartno 12 : 11 STRELCI: Za OŠ Litijo Kune 4, Majcen3, Adamovič 2, Dragar 2, Bukovšek 1; za OŠ Šmartno Poglajen 5, Janež 2, Trotovški 2, Peterlin 1. VRSTNI RED : 1. OŠ LITIJA 2. OŠ ŠMARTNO 3. OŠ GRADEC
Zbral Peter Strle
Začetni tečaj šivanja na Primskovem
Zimski čas je najprimernejši za organiziranje različnih tečajev. Tako je gospa Magda Dacar iz Šmartnega v januarju in februarju izpeljala začetni tečaj šivanja, ki je potekal v avli osnovne šole na Primskovem.
Zanimanje za tečaj med mladimi je bilo precejšnje, vendar gaje zaradi službe in ostalih obveznosti obiskovalo le sedem krajank. Prav zaradi majhne udeležbe so se na mesto za običajni 50-urni, odločili za skrajšani 30-urni program. Vse udeleženke tečaja, kije potekal ob ponedeljkih in sredah od 16-20 ure, so bile zado-
voljne, saj so se naučile izdelovati krila od začetnega merjenja do končne izdelave, zatem pa so krojile še hlače, bluze in brezrokavnike.
Izredno požrtvovalni mentorici Magdi Dacar se moramo zahvalili, da so udeleženke pridobile na tečaju po trebno znanje, saj je prihajala na Primskovo kljub zasneženim cestam, s sabo pa je pripeljala tudi šivalne stroje in ostali pribor. S pridobljenim znanjem pa bodo krajanke sebi in svojim družinam prihranile marsikateri tolar, ki bi sicer šel za nakup oblačil. Miha Ovnik
ZAHVALE, PISMA BRALCEV
GLASILO OBČANOV, februar 1996
1111
• Umrli v mesecu decembru 1995 in januar 1996:
Koprivnikar Jožefa, stara 84 let iz Širmanskega hriba
Ptičar Stanislav, star 75 let iz Bukovice pri Litiji
Režun Ladislav, star 66 let iz Litije
Mulh Frančišek, star 76 let iz Litije
Poglajen Martina, stara 83 let iz Šmartna pri Litiji
Končar Jože, star 46 let iz Spodnjega Hotiča
Šuler Franc, star 88 let iz iz Litije
Nograšek Jožef, star 63 let iz Litije
Zupančič Emilija, stara 76 let iz Litije
Hudnik Jožef, star 92 let iz Jevnice
Možina Franc, star 84 let iz Zavrstnika
Kolman Marija Erika, stara 32 let iz Litije
Zavrl Frančiška, stara 82 let iz Litije
Gorišek Vojko, star 25 let iz Litije
Dernovšek Marko, star 36 let iz Spodnjega Hotiča
Sončar Jožef, star 87 let iz Podšentjurja
Sapor Marija, stara 87 let iz Moravč pri Gabrovki
Adamlje Frančiška, stara 71 let iz Razbor
Kovač Franc, star 86 let iz Boltije
Zupan Jožefa, stara 88 let iz Radgonice
Repovž Jožef, star 88 let iz Stranskega vrha
Juhant Martin, star 81 let iz Štangarskih Poljan
Martinčič Pavla, stara 81 let iz Hohovice
Božič Franc, star 78 let iz Gobnika
Burkelc Jakob, star 62 let iz Moravč pri Gabrovki
Češek Anton, star 70 let iz Jablaniških Laz
Polutnik Alojz, star 78 let iz Gradiških Laz
Krhlikar Ljudmila, stara 77 let iz Ribč
Cirar Frančiška, stara 81 let iz Boltije
Oblak Alojz, star 65 let iz Radgonice
Medvešek Marija, stara 61 let iz Male Gobe
Kastelic Leopold, star 75 let iz Zagozda
Vodišek Frančišek, star 71 let iz Bukovice pri Litiji
Brakiž AIH, star 3 leta iz Litije
Medved Roza, stara 57 let iz Mulh /umrla novembra/
Gros Anton, star 69 let iz Jastrebnika /umrl novembra/
Pregrad Jožefa, stara 80 let iz Litije
Prašnikar Jožefa, stara 80 let iz Cirkus
Zavrl Anton, star 80 let iz Ježevca
Martinčič Marija, stara 76 let iz Gabrske gore /umrla novembra/
Ojnik Branko, star 48 let iz Litije /umrl novembra/
Sedej Friderik, star 67 let iz Litije /umrl novembra/
• V mesecu decembru 1995 in januar 1996 se je na območju občine Litija rodilo 16 dečkov In 11 deklic.
• Na gradu Bogenšperk se je v decembru In januarju poročilo 11 parov.
Matična služba
PISMA BRALCEV •© PISMA BRALCEV •© PISMA BRALCEV
Zakaj takšne laži?
Če imate to srečo, da lahko na svojem ekranu sprejemate ATV signal Litijske televizije, ste lahko dne 12.12.1995 in 16.12.1995 gledali oddajo, kjer je bil predvajan tudi del seje sveta občine Litija.
Tudi jaz sem gledal ponovitev 16.12.1995 in bil nemalo presenečen oziroma razočaran, koje stopil na govorniški oder gospod Sandi Kraševec iz Moravč pri Gabrovki. Zlasti meje šokirala razprava, koje začel blatiti zimsko službo in nazadnje tudi mene. Nikakor ne morem razumeti, kako g. Kraševec lahko pride za govornico s takimi lažmi, ki jih
je verjetno pobral na cesti ali pa v gostilni. Trdno sem prepričan, da taka razprava ni v čast svetniku, njegovim volilcem pa klavrna tolažba.
Kako je cesta vzdrževana, bodo povedali uporabniki, "pa ne iz Moravče", porabo posipnega materijala pa je že povedala SKP Litija, ki mi te agregate dostavlja. Po mnenju tega podjetja je poraba materijala v normalnih količinah, tudi sol, ki jo po mnenju g. Kraševca krmim živini.
Izjava g. Kraševca, da sneg plužimo samo takrat, ko sije sonce, je otročja in žaljiva. Kot bivši vršilec zimske službe, bi moral vedeti, da se sneg pluži, ko ga zapade nad 10 cm. Če bi bila ta služba finančno zanimiva bi jo g. Kraševec še danes opravljal.
Končno naj povem, da sem po
pogodbi odgovoren za prevoznost ceste Stanga - Štangar-ske Poljane in za racionalno rabo posipanega materijala SKP Litija, s katerim imam sklenjeno pogodbo.
Gospod Kraševec: Ni več veliko časa, da svoje izjave dokažete ali pa prekličete v tem časopisu.
Ivan Žust
Litijski labirint
"Predsednik" KS - levi breg g. Ciril Golouh: Želim veliko sreče pri iskanju poti iz litijskega labirinta!
Meščan mesta Litije, Nace Šteferl
(OP. URED.: Pisem ne lektoriramo.)
Smrt neizprosna nam je vzela mamo,
nam pa pustila rano,
srce naše zdaj ječi,
zakaj, zakaj odšla si mama ti?
Zahvala
Ob smrti drage mame, žene in stare mame
Jožefe Zupan
iz Radgonice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter kakorkoli drugače pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred ter g. Stanetu Kmetiču za poslovilne besede pri odprtem grobu.
Vsi njeni
Le delo, trud, trpljenje, izpolnjevalo je tvoje življenje. Vse do zadnjega si upala in se bala, da bolezen s trdno voljo boš ugnala. Pa pošle so ti moči in zatisnila utrujene si oči.
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
Ivane Šlcrabanja
iz Podbukovja pri Vačah 29.4.1909-3.2.1996
Iskreno se zahvaljujeno vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč in darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno sožalje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Miri za pomoč, g. župniku Janezu Zaletelu za lep poslovilni obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem z Vač za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerke Iva, Zorka in Ana z družinami in sinova Slavko in Ivan z družino ter ostalo sorodstvo
Zahvala
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče
Koti Kristan
z Vač
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za vso pomoč, izrečeno sožalje, cvetje, sveče, darovane
svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in g. Juvanu za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: sinova Lado in Ivan z družinama in ostalo sorodstvo
Zahvala
Ob izgubi našega ata
Martina Juhanta
iz Štangarskih Poljan
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, maše in izrazili sožalje, posebej pevcem in gasilcem. Zahvala gospodu škofu Alojzu Uranu za globoke besede ter župniku Janezu Jasencu in ostalim duhovnikom za lep pogrebni obred.
Vsi njegovi!
Odšel je naš nepozabni
Stane Ptičar
iz Litije
Pogrebno slovo je bilo v krogu družine in prijateljev, 9. januarja 1996, na pokopačišču v Litiji.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu poklonili zadnjo rožico in postali ob njegovem grobu.
Za njim žalujemo: žena Ana, hči Silva in sin Stane z družinama
Lipa zelenela je tam v dišečem gaju s cvetjem me posipala, djal sem, da sem v raju.	Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega Ivana Hostnika iz Litije nazadnje stanujoč v Moravčah pri Gabrovki	V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, saj čeprav spokojno spiš, z nami kot prej živiš.
smo dolžni iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste ga spoštovali. Enako se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in izrečena ustna in pisna sožalja.		
	Zahvaljujemo se tudi njegovemu zdravniku dr. Lebingerju.	
Nazadnje pa se zahavljujemo g. župniku Geldu, gabrovškim pevcem, g. Ivanu Bohu in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.		
	Žalujoči: žena Lidija in hčerka Marija z družino	
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
S. Makarovič
Ob boleči izgubi naše drage mame
Marije Muzga
rojene Požaršek iz Litije
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v tem času, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter nam drugače stali ob strani. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Zahvala
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
Franca Simončiča st.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter GD Litija, ki ste nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali
cvetje, sveče in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala zdravnikoma zdravstvenega doma Litija dr. Lebingerju in dr. Kolšku za skrb v času njegove bolezni. Iskrena hvala g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred. Hvala pevcem za zapete žalostninke, g. Lesjaku za govor ter g. Setničarju za zaigrano "Tišino." Vsem še enkrat hvala
Žalujoči: vsi njegovi
Zahvala
V 85 letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Antonija Zagore
izTep 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali za sv. maše, cvetje, sveče in za izrečena sožalja. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred_ in pevcem.
Žalujoči vsi njeni
Čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže, do srca globin in do ljubezni smrti moč ne seže.
Ada Škerl
V spomin
Minilo je eno leto, odkar te ni med nami, dragi naš
Karel Ostrež st.
S ponosom in ljubeznijo hranimo spomin nanj
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in obiskujete njegov poslednji dom. Tvoja žena Vera, sinova Karli in Boris ter hči Vesna z družinami in vsi, ki so te imeli radi.
Skrb, dobrota in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vse to si prestala, sedaj boš v grobu tiho spala.
Zahvala
V 85. letu nas je za vedno zapustila draga teta
Pepca Koprivnikar
iz Sirmanskega hriba št. 11 nad Litijo
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter
spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih pomagali, patronažnim sestram Zdravstvenega doma v Litiji za obiske na domu in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: nečakinja Fani Ulčar in ostalo sorodstvo
Zahvala
Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica
Jožeta Sončarja
18.4.1908- 13.1.1996
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. dekanu A. Masniku za tako lepo opravljen obred in nagovor ob odprtem grobu, pevcem za lepo poslovilno petje ter obema patronažnima sestrama Bernardi in Moniki za nego na _ domu ter g. doktorju Šašiču za izkazano zdravniško pomoč. Žalujoči: sin Tone, hčerki Marija in Albinca z družinama, sestra Ana
ter ostalo sorodstvo
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Alojzije Doblekar
(roj. Jelnikar) iz Račke
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Hvaležni smo vsem, ki ste ji poklonili cvetje, sveče, darovali za sveto mašo ali jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. župniku, pevcem, trobentaču in govorniku. Žalujoči: hčerki in sinovi z družinami
Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostal.
Zahvala
Ob nenadni in mnogo prerani izgubi dragega sina, brata in prijatelja
Vojka Goriška
iz Litije
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v
tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo gospodu župniku Masniku za poslovilne besede in opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
V življenju le skrb in delo si poznal zdaj od vsega truda si zaspal odšel si v svet, kjer ni bolečin za teboj bo ostal boleč spomin.
Zahvala
Mnogo prezgodaj je odšel od nas nepozabni mož, ata in stari ata
Franc Vodišek
iz Bukovice 8, Šmartno pri Litiji
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za darovano cvetje ter pisna in ustna sožalja. Hvala pevcem Lipe za zapete žalostinke, g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Binetu Jesensku za poslovilne besede in pogrebcem. Iskrena hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Delo, trud, trpljenje, tvoje je bilo življenje. Ljubil si delo, ljubil si dom, zdaj pa brez tebe je prazen naš dom.
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata
Antona llovarja
(Ovčinarjevega ata) Iz Volčje Jame 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovane maše, cvetje in sveče in vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Zahvaljujemo se GD Štangarske Poljane, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, župniku za lepo opravljen obred, Kovini Šmartno in CB klubu Valvasor. Vsem se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi
Zahvala
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
Alojza Polutnika
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, krajanom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče ali nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se osebju Doma Tišje in Zdravstvenega doma Litija za nego in pomoč ob njegovi bolezni, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Še posebna zahvala gasilcem za častni sprevod in pogreb ter g. Tonetu Zavrlu za poslovilni govor. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi
V življenju le delo in skrbi si poznala, zdaj od vsega truda in kratkotrajne bolezni si zaspala. Odšla si v svet kjer ni bolečin, za teboj ostal boleč bo spomin.
Zahvala
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame in babice
Štefke Groboljšek
iz Konjščice 25
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in drugo pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo a, župniku Jožetu Erjavcu za lep obred in Fantom od fare iz Šmartna za lepo zapete žalostninke.
Žalujoči: mož Ludvik, hčerka Zdenka in sin Darko z družinama
OB KULTURNEM PRAZNIKU
GLASILO OBČANOV, februar 1996
Litijska glasbena šola uspešno deluje
že več kot 40 let!
N
lajbrž ste že ugotovili, da gre za Glasbeno šolo Litija, ki deluje v okviru
Zavoda za izobraževanje in kulturo. Ustanovljena je bila leta 1953 in z večjimi ali manjšimi prekinitvami dela vsa ta leta. Vodili so jo mnogi glasbeni pedagogi iz Litije in okolice - dolga leta je bil na njenem čelu Jože Dobravec - zdaj pa jo že nekaj let vodi pozavnist Uroš Hribar z Izlak. Šola gostuje v zgradbi litijske osnovne šole in se vsa ta leta otepa s
pomanjkanjem lastnih učilnic. Ampak kolektiv učiteljev GŠ je mlad, strokovno dobro podkovan in se ne da. Verjamemo, da jim bo nekoč
uspelo streti tudi ta oreh. Zakaj šolo predstavljamo prav zdaj, porečete, spoštovani bralci. Dva razloga obstajata. Prvi je ta, da v kulturniški februarski številki predstavljamo kulturne dejavnosti, drugi pa je nedavna interna produkcija, ki je pokazala, da šola
nezadržno napreduje. Ko so se v torek, 6. februarja, vrstile glasbene točke in so pred zbrano občinstvo prihajali novi in novi nastopajoči, je bilo vsem prisotnim resnično lepo pri srcu. Uspešno so se predstavljali mladi flavtisti, pianisti, klarinetisti, trobentači, kitaristi in violinisti in človek je bil kar malce v zadregi, komu naj nakloni večji in mogočnejši aplavz. Še zlasti prijetno so presenetili člani novega
Vsa/ca šola nekaj stane, pravi star pregovor. Seveda velja to v nekem bolj grenkem, izkustvenem smislu. Bolj kot opozorilo in opomin. O šoli, ki jo zdajle predstavljamo, velja, dajo je treba plačevati - del sredstev zanjo prispevajo starši - je pa to prijetna šola, ki te nagradi, če si priden in vztrajen, z lepimi glasbenimi
vtisi in izkušnjami.
Ponos šole je čisto pravi koncertni klavir, ki ga do zdaj še niso imeli.
Vodja Glasbene šole Litija Uroš Hribar
Prireditvi ob kulturnem prazniku v knjižnici
• V litijski knjižnici so ob kulturnem prazniku ves teden potekale prireditve. Pripravili so priložnostno razstavo knjig Franceta Prešerna, o pesniku pa so se pogovarjali tudi cicibani iz vrtca Najdihojca, ki so obiskali knjižnico in učenci drugih razredov OŠ Gradec.
• Na Savi - V sredo, 7. februarja, so praznik počastili tudi učenci POŠ Sava, ki so pripravili recitacije Prešernovih pesmi, peli in plesali ter gostili dva pesnika: domačega učitelja Vlada Garantinija, ki je razstavil tudi likovna dela in njegovega prijatelja Jožeta Sevljaka. Prireditev sta skupaj pripravili litijska knjižnica in savska šola. J. O.
Povabilo na kulturne prireditve
Vabimo vas na ure pravljic, ki bodo:
• v torek, 27. februarja ob 17. uri v knjižnici Litija, ob 18. uri v knjižnici Šmartno
• v torek, 12. marca ob 17. uri v knjižnici Litija, ob 18. uri v knjižnici Šmartno
• v torek, 26, marca ob 17. uri v knjižnici Litija, ob 18. uri v knjižnici Šmartno.
• Recital ljubezenske poezije bo v petek, 8. marca, ob 19. uri v litijski knjižnici.
Milan Lovše razstavlja v avli občine
Likovni samorastnik Milan Lovše je doma na Zg. Logu. Že dolgo vemo, da je zapisan oblikovanju lesa in gline, saj je udeleženec mnogih likovnih kolonij v občini in izven nje. Njegove skulpture stojijo tudi na Kleniku pri Vačah.
Tokratna druga razstava Milana Lovšeta v občinski avli nosi naslov URA V LESU in je svojevrsten poklon lesu, iz katerega je Milan izvabil vso njegovo lepoto in napake preoblikoval v lepoto unikatnih izdelkov-ur, ki nam merijo čas.
Razstava bo odprta do konca februarja.
J. O.
wlJyil!feP VDvJtlfVV
Ustanoviteljica: Občina Litija
Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik), Dajana Žabkar (lektoriranje). Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Zupančič Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Občina Litija
Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, za Glasilo Občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo.
Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18.2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov.
harmonikarskega orkestra, pravzaprav nekdanji učenci te šole, kijih ljubezen do glasbe še vedno navdušuje in vabi, da se zbirajo. Eno je gotovo, Litijanom se ni treba bati za glasbeni rod, ki prihaja. Še zlasti ne zdaj, ko so prvič v zgodovini glasbene šole dobili čisto pravi klavir. Verjeli ali ne - bil je že skrajni čas, saj je bila edina glasbena šola v Sloveniji, ki ga še ni imela!
Kaj naj zapišemo ob koncu našega razmišljanja? Bravo, mladi glasbeniki, samo tako naprej! In vam, spoštovani učitelji, iskrena hvala za dobro delo! Uspehi pridejo samo z neumornim delom in vztrajnostjo!
R. J.
V družbi harmonika še lepše zapoje!
Letošnji prešernov nagrajenec Veno Taufer v Litiji
Veno Taufer, letošnji prejemnik Prešernove nagrade, je imel v torek, 6. februarja, na predvečer podelitve nagrade svoj literarni nastop tudi v Litiji. Bil je vesel ponovnega obiska v Litiji, kraju, kjer je preživel svoja prva leta življenja. Gradec je tudi rojstni kraj njegovega očeta, mama pa je bila rojena na Bregu pri Litiji.
O svojih spominih na Litijo je pripovedoval takole:
"Moj prvi spomin je zelen smrekov gozd. Bil sem bolehen otrok. Zdravnik je mami svetoval, naj me vsak dan vodi v smrekov gozd, zaradi zraka. Tako sem se pozdravil. Moj drugi spomin je hiša v Litiji, kjer smo stanovali. Ne vem več točno kje, nekoč sem bil skrit pod mizo, vse se je treslo. Bil je potres. Potem se spomnim voza, pohištva na njem, tudi jaz sem se peljal na vozu. Selili smo se na Dole. Dole so pomenile najlepša leta mojega otroštva. Bilo je kot v pravljici, tam sem res živel brezkrbno ob igranju in poslušanju pravljic. Takrat je bilo na Dolah kot v devetnajstem stoletju, brez elektrike, hrupa. Spomnim se tudi, ko me je oče prviče peljal z Dol v kino v Litijo. Naslova filma se ne spomnim, bilo je meni nekaj neznanega."
Veno Taufer sodi med pesnike, ki so v slovenski književnosti utrdili modernizem in je pri svojih stališčih in pesniških oblikah vztrajal tudi takrat, ko časi tovrstni književnosti niso bili naklonjeni. Uvajal je nove oblike, jezikovne
tvorbe in zagovarjal tezo, da je jezik treba negovati in ga razvijati. Veliko mu je dalo ljudsko slovstvo. Veno Taufer je tudi esejist in dramatik. Dramsko delo Odisej in sin ali Dom in svet so uprizorili v Mladinskem gledališču v Ljubljani, režiral pa ga je sin Vito Taufer. Je tudi prevajalec, sodelavec pomembnih literarnih revij v preteklem obdobju, soustvarjalec gibanja za samostojno Slovenijo in borec za človekove pravice. V literarno zgodovino je Veno Taufer že zapisan s trinajstimi pesniškimi zbirkami (zadnja je izšla v tem mesecu), dvema knjigama za otroke, dvema dramskima deloma in tremi knjigami esejev.
Za svoje sedanje delo je do leta 1990 prejel osem domačih in mednarodnih nagrad. Decembra lani pa je na Dunaju prejel tudi Mednarodno srednjeevropsko nagrado, za katero pravi, da je pravzaprav odmev na delo, ki ga je opravil pri Vilenici.
Prešernovo nagrado je Veno Taufer prejel za življenjsko delo.
Joža Ocepek