r, Največji ilevenaki dnevnik v Združeni] Vejjt ne leto 1 v Združenih državah • . $6.00 . - $3.00 ev York celo teto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za pol leta - 21a Nei TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 232. — STEV. 232. RODA UstisIovenskihidelavcevY Ameriki. n i l The largest Slovenian Dasly in the United States. Inoed every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers* Matter, September 21, IMS, at tha Office at New York, N. Y„ under Act ef •f March 8, 1S71 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 3, 1938. — PETEK, 3. OKTOBRA 1930 TELEFON: CHELSEA »78 VOLUM1 ZXZTID. — LBTNIK XIIVBI TRI MILIJARDE ZA ALKOHOLNE PIJAČE AMER1KANCI POPIJEJO ZDAJ DVAKRAT VEČ VINA IN ŽGANJA KOT SO GA PRED PROHIBICIJO Zveza proti prohibiciji je objavila skrajno zanimive podatke glede konsuma alkoholnih pijač. — Tudi demokratje v Rhode Island so proti osemnajstemu amendmentu. — Gospodarske posledice prohibicije. WASHINGTON, D. C/, 2. oktobra. — Prebivalstvo Združenih držav je izdalo tekom leta — $2, 848,000,000 za nedovoljene alkoholne pijače, kot je razvidno iz poročila zveze proti prohibicij-skemu amendmentu glede gospodarskih posledic prohibicije. — Ne domnevamo, da so te naše številke popolnoma nezmotljive, — se glasi nadalje v poročilu. Verujemo pa, da je znašala letna poraba piva 790,000,000 galon, 110,000,000 vina in dvesto milijonov galon gina, žganja in drugih močno o-pojnih pijač. Zveza opozarja nato, da se je poraba vina v primeri z letom pred vojno podvojila in da je tudi poskočila za deset odstotkov poraba drugih močnih pijač. Poročilo se opira na porabo materijala, potrebnega za izdelovanje "nepostavnih" pijač, kot hmelja, grozdja, sladkorja in snovi, ki so potrebne za nedovoljeno izdelovanje žganja Povdarja se, da so v.polni meri vzeli vpoštev u-porabo materijala, katerega se ne rabi za izdelovanje žganih pijač. PROVIDENCE, R. L, 2. oktobra. — Ostra izjava je bila sprejeta danes proti osemnajstemu a-mendmentu na tu zborujoči demokratični konvenciji za državo Rhode Island. Stranka je nominirala prejšnjega senatorja, Petra Gerry-ja iz Warwicka za governerja. Izjava glede prohibicije pravi, da so zla prohibicije prav tako velika, kot prejšnje gastilne na vogalih. Zahtevajo popolni preklic amendmenta. H. HOOVER 0 BLIŽAJOČI PR0SPERITETI PIKETSKA STRAŽA V DANVILLE NOV IZBRUH OGNJENIKA NEŽGANJE AMPAK STRUP Predsednik Hoover j e Delavski voditelji poziv- govoril na banketu Zveze Ameriških Bankir -jev ter rekel, da je sedanja depresija le začasna. ljajo delavce, naj n e hodijo v okolico Danville. — Policija vzdržuje mir. CLEVELAND, O.. 2. oktobra. — Danes se je začela tukaj 56-letna konvencija "American Bankers Association". Kot slavnostni govornik je nastopil predsednik Hoover, ki se je bavil z depresijo, ki je zavladala vsepovsod po deželi. Izjavil je, da se bodo razmere kmalu izboljšale, kajti državni temelji so zdravi in sedanje slabe razmere so le začasen pojav. Bankirje je hvalil, češ, da izbor-no sodelujejo s trgovino in industrijo pa tudi z vlado v svojih prizadevanjih, aa stabilizirajo trg.- Pozval je bankirje, naj najdejo načine in sredstva, da bo sedanje gospodarske krize čimprej konec ter da se onemogoči obnovitev takih razmer v bodočnosti. Kot enega glavnih vzrokov depresije je 'navedel nadprodukcijo raznih izdelkov, posebno pa surovin, s katerimi je trg preplavljen. Odločno je nastopil tudi proti o-nlm. ki pravijo, da je treba znižati sedanji ameriški življenski standard. VEKA NESREČA V NEW Y0RKU Včeraj zjutraj ob šestih se je porušila na 15 Grenwich St., v New Yorku štirinadstropna hiša. Pod razvalinami je bilo pokopanih tri-njast oseb. Sedem oseb je bilo na mestu mrtvih. DANVILLE, Va., 2. oktobra. — V Danvillu je danes popolnoma mirno. 150 piketov je zavzelo svoja mešat pri Riverside in Dan River predilnicah, brez ozira na vse injunk-cije, s katerimi je skušal tvorniški predsednik zaviti stavki vrat. Sodišča so sicer prepovedala stav-karjem stopiti na tla predilnic, a so oa. čno odklonila dovoliti, da bi bili tolovaji predilnice opremljeni i kot "pomožni šerifi" ter zapriseženi kot taki. Sodnik Clement je opozoril na to, ! da lahko "bosi" imenujejo toiiko j še rilo v kot hočejo, da pa ima unija i isto pravico nastaviti pikete. j Vzdržanje miru in varstvo živ-j ljenja je stvar pol cije. Pod policijskim vodstvom je skušalo nato 15 neorganiziranih oditi v Schoofield naprave, da opravijo zaoostalo delo. Stavkarski piketi so jih skušali opozoriti na to, da je skrajno neprimerno pasti za hrbet tovarišev, ki se bore za izboljšanje svojega obstanka. Vieh petnajst mož se je nato o-brailo in ž njimi tudi policisti, ki so se sicer obnašali skrajno pasivno. Le superintendent in voditelji so smeli stopiti v naprave. Tekstilni delavci po vsej deželi bodo nujno pozvani od narodne organizacije, naj se izognejo Danvillu, da preprečijo nov dohod delavcev. Žareči kosi skal so bili vrženi 300 čevljev HINDENBURG STAR 83 LET V! JEPRODAJAL Ogromna na množine če- . . - —--1 stitk je dospela v nem- zrak, a dosedaj se ni pri-, »itale je bil aretiran v, ško glavno mesto.—Po-kazala še nikaka lava. ! v zvezi s smrtjo nekega sebni uradniki opravlja- AER0PLAN BOMBARDIRAL PREMOGOVNIK Bomba je podrla star skedenj, v splošnem pa ni napravila nobene škode. — V okraju je šlrajk. MADISONVILLE, Ky., 2. oktobra Tukajšnji unij ski premogarji so pred kratkim zastavkali, nakar je začela družba obratovati s stavko-kazi. Danes zjutraj se je pojavil nad premogovnikom zrakoplov, in zra-koplovec je vrgel iz njega veliko bombo. Svojega cilja, namreč vhoda v rov. pa ni zadela. Bomba je porušila le star skedenj v bližini. Sfcivkokazi so takoj prenehali z delom. Oblasti bodo uvedle strogo preiskavo. To je te drug slučaj, da je bil v tej drtavl obstreljevan premogovnik, v katerem so delali skebi DRŽAVNA KONFERENCA V ANGLIJI VELK GOZDNI POŽAR PROVTNCETOWN, Mass., 2. okt. Mesto ogroža, velik gozdni požar, ki je izbruhnil t bližini. Gozd gori v ■ilrofcawU dveh milj. Dosedaj so bila vsa prizadevanja gasilcev brez-iMpeina, Mac Donald je rekel, da se je približala obratna točka v zgodovini Anglije in njenega imperija. LONDON, Anglija, 2. oktobra. — V zgodovinski Locarno dvorani zunanjega urada so se danes zbrali državniki, ki zastopajo četrtino prebivalstva vsega sveta, k otvorilni seji angleške državne konference. Seja je trajala le dve uri. Predsednikom je bil izvoljen angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald, ki je rekel, da se je približala obratna točka v zgodovini Anglije. Razven njega so govorili tudi ministrski predsedniki in zastopniki raznih dominijev. MacDonald je pojasnil, kakšno delo jih čaka. Pečal se je tudi z vprašanji, katera je treba rešiti. SVEČAN SPREJEM FRANC GENERALA V New York je prišel kot gost Ameriške Legije znani francoski general Henri Gouraud. Pozdravil ga \je newyorski župan Walker ter mu izročil ključe mesta New Yorka. Ko je bil Walker pred par leti v Evropi, ga je v imenu pariškega mesta pozdravil general Gouraud. in ADVERTISE 'GLAS NARODA* 80.000 BREZPOSELNIH V DETROITU DETROIT, Mich., 1. oktobra. — Ko je bil tukaj otvorjen brezplačni občinski posredovalni urad za delo, se je prvi dan prijavilo osemdeset tisoč oseb, ki so brez dela. 12,000 družin je prosilo oblasti za takojšnjo pomoč, češ, da nimajo živil, obleke in da ne morejo plačati stanarine. Naročite w m "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik t Ura-tenlb driarah. NAPOLJ, Italija, 2 oktobra. — Ognjenik Vezuv je pričel včeraj zvečer zopet bljuvati ter metal več kot 300 čevljev visoko v zrak žareče skale To je povzročilo skrb prebivalcev več milj v okrožju. Ravnatelj vezuvskega observaotri-ja je izjavil, da ne obstaja za enkrat nikaka nevarnost, da bi pričela teči iava. a prebivalstvo ni vrjelo temu ter ostalo pozno v noč v plašnem pričakovanju. Premeščenje kraterja za nekako 60 čevljev je imelo za posledico, da sta se pojavila nova dva izbruha lave, koje sijaj je razsvetljeval obzorje. Številni prebivalci Napolja ter mnogi inozemci so opazovali ta izbruh s sosednjih gričev. Vezuv je bil izza zadnjega poletja več ali manj nemiren. Dne 11. julija se je vlila reka lave preko zapadnega dela kraterja. Tekla je več dni. a od tedaj naprej je ostal ognjenik sorazmerno miren. Avgusta meseca je bruhal ognjenik žveplene pline in paro. moža, ki je umrl po za-vživanju ^žganja". SUHACIOTVORILI KAMPANJO^ ALBANY, N. Y., 2. oktobra. — Danes se je začela tukaj velika su-haška kampanja, da se pomaga prof. Carrollu na governerski sto-lec. Prošnja za nominacijo bo v soboto registrirana pri državni volilni oblasti. HUDA KAZEN ZA ZAMUDO Včeraj bi imel nastopiti pred sodiščem v Jersey City notar Solomon Schustrin. Sodnik ga je čakal ob določeni uri, toda Schustrin je prišel devetdeset minut prepozno. Sodnik ga je obsodil zastran zanemarjanja dolžnosti na trideset dni ječe. VELIK NASIP V KANADI VICTORIA, E. C., 2. oktobra. — Kootenay Power and Light Co. namerava zapreti Pend Oreille reko s 400 čevljev visokim nasipom. Vodno moč, ki bo na ta način nastala, bodo uporabili za pridobivanje električnega toka. Nasip bo največji, kar jih je v Kanadi. iJDINA TURŠKA BOJNA LADJA Turčija Ima eno bojno ladjo, pa še ta je bila nekoč sko last, Fred kratkim so nurriii na nji (ar- Včeraj so aretirali 48-letnega Franka Vitale, lastnika neke lekarne na drugi Ave ker je baje povzročil smnt 29-letnega John Ziem-ba. kateremu je prodal za 25 centov "žganja". Ziemba bi moral biti včeraj pokopan, a policija je prepovedala pogreb. Raaitega so ga prevedli v mrtvašnico. kjer ga bodo raztelesil:, da kemično preiščejo notranje organe. Emrt. je nastopila baje radi za-strupljenja. Neki John Gillespie, ki je v soboto skupaj z Ziembo zavžil to brozgo, je močno zbolel ter je b;l pridržan od policije kot važna mate-rijalna priča proti Vitalu. FARMER UBIL DUHOVNIKA SEARCY, Ark., 2. okt. — Sedemdesetletni farmer John Miller je u-strelii danes duhovnika Masona iz Springfielda. Nato se je sam javil oblastim. Kaj ga je doveulo do tega, ni dosedaj še hotel povedati. jo delo. — Hindenburg se mudi na Bavarskem. BERLIN, Nemčija, 2. oktobra. — Včeraj je bil zaposlen posebni štab poštnih uradnikov, da are de posebno pošto, ki je dospela v Berl.n ob priliki dne, ki je predsednik Hin-denburg dosegel starost 83 let. Iz vseh delov Nemčije so prihajala poročila ter brzojavke, katere bo dobil predsednik šele koncem tedna. Odpotoval je namreč na Bavarsko, v prijazni Dietramszell. kjer je povsem mirno preživel svoj rojstni dan. Brzojavke prihajajo iz vseh slojev prebivalstva. V najbolj širokih krogih spoznavajo namreč, da je bil Hindenburg najmočnejši branik republike. • Njegovi prijatelji izjavljajo, da je imel od onih, ki so ga posadili na predsedniški stol, le malo hvale. Vsled tega je bilo zadnjih par let slrrajno napornih zanj. Ko je podpisal dokument, ki je uveljavil Youngov načrt, so ga nemški naci-jonalci pod vodstvom Hugenberga ostro napadali. Raditega je predsednik odklonil sprejeti njih voditelja. GENERALNI ŠTRAJK _V MALAGI GIBRALTAR, Španska, 2. oktobra. — V Malagi na Španskem je izbruhnil generalni štrajk. Vsa trgovina in obrt počivata. Najprej so zastavkali pristaniški delavci. NEMŠKI POSLANIK - GOST ANGLEŠKEGA KRALJA LONDON, Anglija. 2. oktobra. — Dr. Friedrich Sthamer, ki je bil prvi nemški poslanik v Angliji izza svetovne vojne, se je včeraj poslovil od angleškega kralja in kraljice. Angleški kralj je dal za to prirediti svečano pojedino. Dr. Sthamer bo stopil v pokoj. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamod* rasa, bres nadaljnih potov In stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene b podpisom naslovljen cev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne ea posameznike v slučaja nesreče prt delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo I V Italijo Din 500 ........................... S 9.40 1000 ............................ S 18-fO 2000 .............................. 5 37.00 3 2500 .................:.......... S 46.25 5000 ............................ S 91.50 w 10,000..............................$181.80_ IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80^ centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Lir 100 .... --- . J 5.75 n 200 ____ ...........- $11.SO M 300 .............. $16.80 n 500 _____ ___$27.40 m 100« _______ „ 154.25 Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporassums-te glede načina nakazila. Nojns nafcazfla trrr&njemo po Cable Letter aa pktoJUeo 79 eeatvr SAKSER STATE BANK « COKTLANDT STREET NEW TORS, 8. 2* Telephone Barclay 0380 — 0381 __ imir | -Gla, Naroda" 1 Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, President Louis Benedik, Tre as. Place of buatne&s of the corporation and addresses of above officers: 21* W. Itth Street, Bdro«fh of Manhattan,__New York City, N. Y. "GLAS NARODA** (Vaice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Z'A celo leto velja list 2a Ameriko.. Za New York za celo leto $7.00 In Kanado ...............................$6.00 Za pol leta ...................................$3.50 Za pol leta ..............................„...$3.00 j Za mooemstvo za ceio leto........$7.00 Za četrt leta .......... ............... >1.50 Za pol leta ....................................$3-50 Subscription Yearly $6 00. __ Advertisement on Agreement. ____"Glas Naroda" iahaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dop.si brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA**, 216 W. I8th Street, New York, N. Y. Tetephene: Chelsea 3878 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 3, 193« PM LARGEST BLOYKfVR DAILY H IT. L li> PRED VOLITVAMI Pred kratkim so je vrSila v Syracuse. N. Y., demokratska državna konvencija. Kot je bilo pričakovati, so se delegati izrekli za preklic osemnajstega ameiidmeiita. Nekaj podobnega so storili tudi republikanci na svoji konvenciji. Med tozadevnima "plaukauia'' v platformah obeli ve-likili političnih strank je pa bistvena razlika. Demokrat je države New York zahtevajo takojšen preklic osemnajstega amendment a, brez ovinkov in pogojev. j Tudi republikanci s«.- bocejo iznebiti osemnajstega I amendments, namestil njega pa žele vključiti v zvezno 11-stavo novi amendment. Obe stranki sta odločno preti povratku salona, toda republikanci hočejo prodajo pijače urediti potom novega amendmeuta, dočiin demokratska platforma ne vsebuj*, nikake podobne določbe. Zanimivo je, da gre demokratska platforma v svojih zahtevah dosti dalje kot je svojsčasno zahteval sam governor in voditelj stranke Roosevelt. Pisal je bil namreč /vezenemu senatorju Wagnerju 1 nadomestili osemnajsti amendment z drugim ameiidmentoiii, ki bi dovoljeval prodajo pijače pod vladno kontrolo ter se obračal proti salonu. Demokratska platforma gre glede proiii'bieijc culo daljo, kot je zahteval bivši guverner Al Smith, da naj se namreč da državam lokalno opcijo ter naj same določijo, če so za prodajo pijače ali ne. Republikanska izjava glede prohibicije je precej zavita ter jako dvomljive vrednosti. Vzemimo, da bi bil preklican osemnajsti amendments kar bi pa seveda vzelo v naugodnejšem slučaju precej časa. Zakaj bi ga bilo treba nadomeščati z drugim amend-! mentomf Vlomile! so obiskali Krško. Kakor kaže, je na delu v mestu eden ali tudi več vlomilcev, .ki poskušajo z vlomi prilastiti si tuje blago. So pa to dobro poučeni nič-vredneži, ki vlamljajo samo v kraje, kjer pričakujejo obilno žetev 16. septembra so se vnele v soli na I svojega nečednega posla, zaključil s strašnim zlošinom. Za- Vačah saje. Iskre so planile iz dim- j Tako sta dva neznana vlomilca vratno je bil ubit sin posestnika nika in jih je veter zanesel proti i svojo srečo poizkusila z namenom. Cestnika iz Vinice*, ki je prišel do- sesednjim hišam. Prav lahko bi ta' da vlomita v trgovino z usnjem, ki mov na dopust od vojakov. j mala nezgoda povzročila večjo ne- f jc ima v Krškem Rumpret. V obje- Nesrečni mladenič in kovač Go- srrečc. 2 sc k sreči ogenj opazili lju- j mu temne noči sta se prikradla prav rupič sta sedela usodnega dne v dje, ki so preprečili nadaljno ne- j do lekala, kjer ima imenovan: tr-Miheličevi gostilni. K njuni mizi je varnost. Pričelo je med tem tudi gcvec vskladiščene izgctovljene ko-naenkrat pristopil kovaški pomoč- dežavati in je dež pogasil ogenj. {že. Ker sta našla vrata trdno za- Sirašen uboj. Zadnji sejem v Črnomlju se jc ' nik Medved, ki je bil že dalje časa j v jezi z Gorupičem in tudi s Ce^t- j kom. Prosil je za kozarec vina. ki • mu ga je kovač Gorupič takoj na- ! 15 : prta, sta ista navrtala krog ključav--1 nice, da bi si pridobila vstop v lo-1 kal. Napravila sta že 3 za prst de- ! t septembra pcpoldne je nala- bele luknje in bi se jima vlom go Nesrečni padec z voza. Eveleth, Minn. Tu pri nas se že naseljuje mrzla zimo. ki nas goni za peč. I Ncvic je sicer tu mnogo, seveda več žalostnih kakor veselih. Z delom gre precej tesno kakor posod.- Dne 12. septembra zjutraj cb 4. uri se je smrtno paosrečil neki 22. letni Hrvat v Spruce Mine. Ravno! je neprevidno z dinamitom. Dne 21. septembra se je domov vračujoči dobro znani Math Rebro-tich, med Chisholm in Buhl na hudem ovinku prevrnil s karo v jarek točil. Medved pa je polno čašo brez gal 27-letni posestnikov in Avgust; tvo posrečil, da ni v tem trenutku (tako liesrecno da Je bill nc_ besede zlil darovalcu za vrat. Nato Pcvše iz Orle vasi na polju pri Št. prišel po hodniku neki zaoozneli ! v,,,„ * ...... i IZL . u-13 je nastal prepir, med katerim je Rupretu svežo travo. Stopil je na pasant. ki je s svojo trdo fcojo vlc- Medved odprl žepni nož. Priskočil ( voz, da razgrne kup. ko je iz nežna- milca gotovo tako prestrašil, da sta je domači hlapec ter mu iztrgal nož is rok. Medved je odšel proti domu, a se je kmalu vrnil ter se skril za kapelico blizu Miheličeve gostilne. Ko je vojak Cestnik odhajal iz gostilne in napravil komaj par korakov, je že planil nanj iz svoje zasede Medved ter mu zasadil velik kuhinjski nož. ki ga je prinesel od doma, v srčno stran prs. Z nožem v rani je Cestnik še tekel nazaj v gcstilno. Tu je zaklical: Zaklal me je! — ter si iztrgal nož iz rane. V istem hipu pa se je zgrudil na tla in umrl. Medveda, ki je znan po svoji nasilnosti, so orožniki takoj aretirali. Ubijalec ne kaže nobenega kesanja ter zatrjuje samo. da ga je "hudič premoril". Odvedli so ga v zapore ckrožnega sodišča v Novo mesto. se je prlpetila v Podturau pri To- Njegova žrtev, mladi Cestnik je plicah. Posestnik in gostilničar Fnik bil miren in splošno priljubljen ' je dal popraviti in s slamo prekriti fant ter žaluje vsa Vinica za njim ' P=d. Pri delu je krovcem tudi sam :n sočustvuje z njegovimi starši. ; pomagal s tem. da je podajal sla- i mo. Pri tem pa se je naslonil na vrata, ki niso bila dobro zaprta, iz- nega vzroka nenadoma poskočil zaustavila svoje delo in pobegnila v konj. Povše je omahnil vznak z vo- ulico, ki vodi pod goro, kjer ju je za konju pod zadnje noge. Konja vzela noč. Pripoveduje se, da sta je udarec še boli splašil in je pričel bila na delu dva in sicer eden več-dirjati. Sprednja nizka podvoz je , je, drugi pa srednje postave, zgrabila nesrečnika in ga je konj • vlekel nekaj metrov s seboj, da je oralo njegovo telo globoko brazdo v njivo. Na sosednji njivi pri delu se nahajajoči Vasletovi iz Gr^blja so rešili nezavestnega fanta izpod voza. ga naložili na voz ter ga odpeljali na njegov dom. Poklicani zdravnik dr. Červinka je odredil prevoz v celjsko bolnico, kjer so ugotovili, da si je zlomil Povše pri padcu hrbtenico med plečami. Nesrečnika je hudih bolečin kmalu rešila smrt. Huda nesreča Tragične posledice neprevidnega ravnanja z orožjem. Letcs 28. februarja zvečer je komaj 18-letni posetnikov sin Leopold Lesjak od Sv. Magdalene v gubil ravnotežje ter padel več metrov globoko na glavo. Pri padcu si je pretresel možgane ter se dalje časa ni zavedel. Poklicani dr. Kon-valinka mu je nudil prvo pomoč, šmarskem okraju v temi pred do- ! Ponesrečenec je estal v domači o-mačo hišo v šali klical na korajžo. j ?krbi. Stanje ponesrečenca je tem Na njegovo "auf-biksanje" sta se kritičnejše. ker je mož če dalje časa mu odzvala in približala dva mo- ■ bclehal. ška, ki jih Lesjak zaradi popolne! trme ni mogel spoznati. Lesjak je držal v rokah veliko dvocevno pištolo. ki si jo je napravil sam. Nabita je bila s smodnikom Ln s ši-brami, ki jih je Lesjak istotako sam vlil. Naznanca sta ga napadla in je prejel Lesjak več občutnih udar- Sleparska cigana. V £p. Bitnje pri Kranju sta se te dni pritepla dva cigana, France Hudorovič in Janez Levakovič. pristojna na Brezovico pri Ljubljani. S seboj sta imela iskrega konjička, s katerim sta prišla k posestniku Francetu Langerholeu. Ponudila sta mu konja v nakup in sc se nazadnje pogodili tako. da sta pobila cigana v zamenjavo dozdevno slabšega Langerholčevega konja. Že naslednjega dne pa se je izkazalo, da je ciganski konj, ki je bil videti prej popolnoma ohranjen, pravcata pekveka. dočim je bil Langerholčev V-onj vendar le vreden kakih 2000 dinarjev. Pri tej priliki sta cigana ukradla Langerholeu tudi železen ključ, ki slui za privijanje vijakov na kolesih pri vezeh. 19. septembra so našli ^u v Eve-lethu v neki drvarnici obešenega Srba Geo. Lubina. Vzrok samomora je bil — v kolikor mi je znano — potres v žepu. Tu nima nobenega soredstva. Bil je tudi samec. Dne 19. oktobra bo pa priromal na Eveleth "Revček Andrejček". Ta dan se bo namreč vršila ta igra v prid društva Srca Jezusovega. K. S. K. J. Igra je zelo lepa in mična Začetek ob 7. uri zvečer v City Auditorium. Po igri bo prosta zabava. Preskrbljeno bo za žejne in lačne. za srbeče pete bodo pa imeli o-pravka Geranovi fantje iz Pinne-ville. Torej ljubitelji igre so vabljeni cd blizu in daleč. Končno pozdravljam vse bralce G. N. širom Amerike, posebno pa M. Pogcrelca ter Petra Zga^o. Prvi mi prinaša mnogo novic, dru?i me pa zabava s svojo smešno kolono. John Strah. Peter Zgaga j BAJKA Živel je možak, ki je oslepel v vojni. Na vsem svetu ni imel žive duše, imel je pa paa. mladega psa. ki ga je sprovajal po mestu. Ubogi slepcc je držal psa na vrvici, ln je hodil v t sto smer, v katero je bila vrvica napeta. Nekega dne se .ie pa začel pe- ku-jati. Kar iegei ie na cesti, in se ni ga-nil ne napre? in ne nazaj. Bi1 je pač mlad pes in ni poznal življenja. Mimo pride drugi slepec, katerega jc vedi i -tar izkušen pes Opazivši psa ležečega na tleh. mu reče: — Tovariš, sramuj se! Zakai ne vodiš svojega gospodarja"' Miadi pes je bil pa najbrž prežet 3 mladimi ideiami in je odvrnil svojemu tovarišu: — Zakaj bi ga vodil? Sai je sam kriv. Zakaj >o se pa klali tekom vojne? Ali se jim ie bilo *reba9 Zakaj so skušali drug drugemu škodovati? Zaka- so drug drugega pehali v neizmerno bedo. — Tovariš. ga prekine stari pes res ie. da so drug z drugim po človeško ravnali. Oni so pač ljudje, mi -m- pa psi Naša dolžnost je. da ravnamo ž njimi po pasje. V mladem psu sta se po teh besedah vzbudila spoznanje in kes. Vstal je. napel vrvico in je vodil -lepega človeka -kezi črno življenje. Otrok utonil v luži. 18. septembra dopoldne se jc na Senušah dogodilo, da je 4-letni o-trrk utenil v '•luži" poleg hrama v domačem vinogradu. Oregcn City, Ore. Tudi jaz hočem malo napisati iz našega zelenega Oregona. Kakor drugod, tako je tudi pri nas slabo za delavca. Kakor se vidi .je vsako leto slabše. Muči nas velika draginja, tako da je srečen, kateri ima delo. nik neupravičeno polasti voza za j vsak moški delat za dva. Ko je mož veselo vožnjo. Enake usodno se je ' 5tar in Vdelan ne dobi del?.. Poten končal izlet dunajskega .šoferja. pa naj živi hoče. Vsa druži Walifca. ki si je na skrivaj iz gara-j na mo'ra trpeu, potem pa še otro-že izposodil motorno kolo ter po- J ,zlo:ek je pa ta. da o dobili Angleži za svaj denar užitno in do-akoravno mora j bro pijačo. Amerikanci pa brozgo. v. Nekateri ljudje imajo navado, privezati košček traku okolu prsta. da ne pozabijo kake važne stvari. Na cesti ali v cestni kan večkrat epaziie takega pozabljiveža. — Nc, imaš pa zopet pentljico na prstu — so rekli rojaku, ki je zrl zamišljeno predse. — Da. — je odvrnil. — Zakaj pa? — Zena mi jo je zavezala, da bi ne pozabil oddati njenega pismu na pošto. — No, pa si ga oddal. — Ne. mi ga je pozabila dati. ^ " v" soben za vsako delo. Najbrž mu bo- t^rih najstarejši šteje 18 let, napo- j Izposojeni motor je kajpa popol j do' rncrali zdravniki amputirati 110- tiii v vinograd, da obero gnilo groi- noma pokvarjen. < To vek mora popra viri doume vj&i, da so se hoteli reJsc- 15 sePLcmlira £e Je Proti LesJa" dje. m-h ob ratvijo je ostal manj____ miKi;! .... : < ... »| *j* 1 v«. j« . ku vršila na celjskem okrožnem so- sinček o.i hramu in se igral. Usoda ] m bilka Utrl so tO SVOJO izjavo prikupiti Wlliaskim fauatl- dišču razprava pred malim sena- koni ter jih na ta liaein obdržati v republikanskem taboru. [ tem. Vse kažo, da l><> pruhibirija v prihodnjem volilnem' Državni Lo^Uec »btažii Lesja-hoju glavno vprašanje, ee ravno l>i se mu politiki radi iz- ka nakl*pne hude p°acadbe' vendar ognili na ta ali oni uaein. Amerika ie res dežela neverjetnih možnosti. šla celo iz San Francisca, da je če- | Te dni sem čital, da mora neki J stitala svoji materi in očetu. Vsi' Čikažan plačevati svoji deveti ženi pa ga je zanesla k bližnji "luži", v kateri se zbira voda. ki jo vinogradniki rabijo ob času škropljenja. , otroci jima želijo, da bi učakala še ! zlato poroko. Veliko prijateljev je bilo skupaj, dosti je bilo za jesti in piti. posebne pa je bil dober velik kek, kate- Z MRICEM JE SPAL "Corriere Padovano" poroča o rega je pripravila hčerka Štefani- ; se se je možak de.set:č poročil ali alimente in skrbeti za devetnajst otrok. Zdaj napeto čakam nadaljnih poročil o tem človeku. Kajti nadaljno poročilo mora priti: bodisi Obe glavni stranki v sta mokri, kar je vsekakor najvplivnejši ameriški državi velikega pomena. skero gotovo je deček stopil v lu- Pustolovščini, katero je doživel ne-: ja. Lep šopek svežih cvetlic je po- se je pa obesil ž- k er a u 1 na ilovnatih tleh ki trgovec na Potovanju P<> Italiji.. darila očetu in materi, ki sta tudi * zc. jer pa mu je na 1 ovna 1 . e Hotel je prenočiti v nekem južno- Cd drugih dobila lepa darila, da ji- ' Neprestano se čita o ropih in tat- , - - , T-irsnilo in ga spodneslo v vodo. itaiijanskem mestecu, kjer so ime- ! ma obo ostal ta dan v spominu. de na priznanje, kesanje in njego- Našli si ga plavajočega pod gladi- je senat upošteval zagovor ln vse t ckolnosti ter je obsodil Lesjaka gle- PUSTOLOVEC - KANDIDAT Pri volitvah v Nemčiji so kandidirali na listi narodnih socijalistov nekateri kandidati, katere bi lahko po njihovih agitacijskih govorih proglasili za umobolne. Zelo je pa verjetna, da so tuli njihovi govori samo ekscentričen politični radi-kahzem, ki naj bi stranki pridobil čim Teč glasov. Med izvoljenimi poslanci narodno socialistične stranko je pa nedvomne^ nekaj duševno abnormalnih ljudi. Med drugimi je hotel biti tevoijen tudi neki Oustav Nagel, ki velja splosno za prismuknjenega, čeprav ni izključeno, .da hode Wfct samo originalen, da bi lahko brez dela živel. Do *6. leta je fcwet Hagel pri svojih roditeljih. Ko pa roditelji also hoteli več poctpixttl njegove lenobe, se Je lotil prerokovanja. Kaj prej M |e pustil rasti dolgo brado in sa-pustoJovsko življenje li drugi dan sejem. V edinem ho vinah. Tako da včasi človeka kar Mr. in Mrs. Frank Sajovic sta se malo zamika, da bi se podal na kri- večinoma med ženskami, med katerimi si je izbiral "neveste". Mož j je bil že trikrat oženjen in sedem- j krat zaročen. Po Berlinu je nekoč i tekmoval v samem predpasniku s tramvajem in imel je seveda mno- j go hvaležnih gledalcev. Nastopal jej tudi v cirkusih leta 1924 je us tan o- \ vil stranko nemško-krščanskih sred- ' njHa slojev, ki je dobila več tisoč glasov. Ko je pa začelo zanimanje za njegov« stranko pojemati, je naročil svojim pristašem, naj razširijo t javnosti vest, da je umrl. Pozneje je zopet oživel in nadaljeval svoje romane po Nemfeiji. Tudi pri zadnjih volitvah je kandidiral, p« še ni znano, če je bil izvoljen. vo mladost le zaradi neprevidnega no — seveda mrtvega in je bila vsa telti odnosno krčmi pa niso imeli: peročila v Chicagu, III., 11. septem-ravnanja z orožjem na 4 mesece! pomeč zaman. Z nesrečnimi stari- noi)ene proste sobe. Ker se pa tr- 1905 m 1906 sta se preselila v zapora. j ši sočustvuje vsa okolica. g°vec na 1105611 način ni dal od" j Oregon City, Ore Prislužila sta si _______gnati, je krčmar priznal, da ima na \ s trdim delom lepo domačijo. Zdaj razpolago še eno sobo, da pa ne ve,: živita lepo in zadovoljno, če bi bil gost z njo zadovoljen. Tr- j želimo jima še mnogo let in da iSmmmmmmmmmmmmmmmmm znani lo eljem g govec je bil močno utrujen in za- ^i obhajala zlato poroko. J ; to je z veseljem sprejel vest, da bo J j lahko prenočil. Takoj je legel k po- Opazovalec. 1 I čitku in sladko zaspal. Ob 4. zju- j —--------------- 1 traj so pa začeli razbijati po vra-S tih. Ko je trgovec vprašal, kdo roll j govili tako zgodaj, se je začul mo-Odpsite hitro, skrajni NAZNANILO. DRUŠTVU ŽENA IN MATER' župnije G*. Cirila se tem potom na- znanja, da se 'coffee klatseh' icofe-klač), ne bo vri« Ur ncrfei>, kakor je bilo oznanjeno, ampak Šele meseca novembra, da se bo moglo vse naznanilo se bo pravo- -J obrestovanja investicij hranilnic je tklemk zveza Savings B a n k v'New Yorku znižati obrestno mero za vloge * od 41 na omar svojih (bonded m i čan glas: 1 čas je že! Grobarji so prišli, i Razbijanje po vratih se je nada-| Ijevalo tako. da je moral trgovec H ! končno odpreti. Pred njim sta stali la dva krobarja. Stopila sta k drugi I ; poste j i potegnila sta z nje rjuho in presenečeni trgovec je zagledal krsto. Spoznal -je, da je prendčeval pri mrliču. Grobarja sta prišla po krsto s truplom umrlega krčmar-jevega sorodnika, da bi jo odnesla S v kapelico, od koder se je vršil zju-- ! traj pogreb. SAKSER STATE RANK 83 CORTLANDT STREET. NEW YQBK CITY * ^ • redno ali boleče meseč- no čUčeoje. naročite si moje sta.ro-krajgko sdravflo. Cena zavoju 13.— Pišite mi s vašim popolnim zaopa-njem! _ MRS. GRETA LESKOVAR »7 E. 73rd St., New York, N. V. SAKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET NEW XOBK, N. I. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Postni ujmo se vsi hra is jezne, to stara Im stanovitne demače vo pot. Seveda garancijo bi moral imeti, da bi me ne dobili. In takemu bi izmaknii par milijonov, kateremu bi se nič ne poznalo. * Mlada ženica in njen bogat post aren mož sta se podala k morju na letovišče. Mož je vzel seboj najpotrebnejše stvari, sladka ženica pa tri kovče-ge samih oblek. In med oblekami tudi krasno črno obleko. — Zakaj ti bo črna obleka? —jo vpraša prijateljica. — Ja. — je odvrnila— moj mož ne zna prav dobro plavati, in mora biti človek pripravljen za vsak slučaj. * Bilo je v nedeljo dopoldne. Domača gospodinja in njena prijateljica sta sedeli v kuhinji. Naenkrat se je iz spalnice zaslišalo strašno preklinjanje. Prijateljica je nekaj časa poslušala, nato je pa zatisni-la ušesa. — Križ božji — je rekla, — kaj se je zgodilo. — Ah, — jo je potolažila gospodinja — to je moj dedec. V cerkev je namenjen, pa že spet ne more najti masnih bukvic. Zato preklinja. ■o* A«)ii«t»r NEW YORK, FRIDAY. OCTOBER 3, 1939 (fee LARGEST RLOTEHI DAILY Id I M ZOŠCENKO: Sodnik se vprašujoče o?rt po obtožencih Dvoje oseb stoji pred nJim mož m žena. Obtožena sta zabranjenega proizvajanja žgan-a Tedaj »e mcž praoče nenadom t cbrne k obtožencu: — Vi ne priznavate krivde* — Ne priznam, — de oni — Kriva je ona in ker je kriva, na' deU zasluženo pcfcoro. Jaz ne veni nič o tem. — Vendar dovolite vprašanje. — pravi sodnik nato. — kako je t j mogoče? Saj stanujeta z ženo vendar pod isto t-reho. In pravite. d4 nič ne veste? Ali je kje na svetu rnož ki ne bi vedel, k? dela njegova žen,a? — Jaz nič ne vem. tovariš sodnik Ona sama je vsega kriva i — Zelo čudno. de sodnik in se obrne k Seniki z vprašanjem: — Kaj pravite vi k temu' — Njegova izpoved je tccna. — cle ženska Priznavam, da sem yam a vsega kriva Mene sodite, ne njeca' Njega se ta reč p~av me ne Dobro • veli sodnik. zapomnite «1 pa drzavlianka. da je bvf-i 7mlrla, če mislite na ta način iz rezati svcjega moža. Sodišč*-bo itak proučilo zadevo kakor ie treba in pokazalo se bo samo od >ebe. kdo ;e kriv in kdo nedolžni Opozarjam vas zato. da nas ne muč dite po nepotrebnem in da nas ne mesatr z neumnostmi Sicer pa menda sami izprevidite. kako bedasto je. hočete prevari'i -od PRED SODIŠČEM — Ne po značaju ne drugače! — srže v besedo moški. — V obče j Ona je starejša od mene .. — Kaj naj to pomeni? — se nenadoma razburi obtoaenka. — Jaz j da -em starejša od tebe? Držav-j i j an sodnik, midva sva istih let To se pravi, iaz *em mesec dni \ starejša cd njega, a to vendar ni j nika'e. vse do kraja, da bodo ljudje vedeli, koliko je ura in si bodo lahko mislili, kar bodo hPt^-li. Kaj sploh? Sodnik se začne imeh^ati. — Nu. nu. Marušenka.. Sa!? to sem rekel t ja v en dan! — jo to-I laži obtoženec. — Dejal sem: sploh Nu da. mislil sem na nekolik* velo kožo. na gube. nu da, saj ni čudo v teh letih! Štirideset let ni šaia Saj menda razumete, so-drug sodnik, zakaj ne živim več z njo.... — Kaj. tako govoriš, mrcina0 — se zdaici zadere obtoženka. Mo-'a polt mu ni več všeč? Moje gube ea motijo? Ti prostaška duša, t:! In ni te sram tega povedati javno, pred sodniki, pred vsem občinstvom? Državljan sodnik, cn laže, ta svinja! Pravi, da ne živi. pa živi, in še kako živi z menoj i Kotel je sam kupil... In jaz, neumni-ca, sem bila pripravljena zeti njegovo krivdo nase, krivdo za to svinja! Ali te ni sram, da tako sramotiš svojo ženo? Nu, le ča&aj! Na' te le obsodijo!.... Obtoženka joče in se glasno vse-kuje v robec. Obtožencu se je pa silno jx>daljšal obraz — zdi se mu. kakor da je prišel nekam drugam, da je padel iz silne višine na zemljo.. Ves razočaran bulji v ženo, kakor da ne bi razumel vsega tega. kar se e pravkaf zgodilo. Potem zmaje z rameni in mahne z roko. — Ženska, — pravi, — je in ostane ženska! Žena je vrag. J že prav. državljan sodnik, priznam svojo krivdo. Če skujem zvezo s hudičem, bom imel od tega več dobička kakor od zveze z žensko. — Vrag jo vzemi! Sodnik se še vedno smehlja kn sodni dvor se umakne na posvetovanje, da izreče obsodbo. VILJEMOV DUH RAZKRINKAN Praga, Ifi. septembra, (no pogodbo v Versailles^? Kako bi Izid volitev na Nemškem je' izgledal rezultat tega miru"* Nem-vznemiril vso miroljuono Evropo, ci bi bili zahtevali del Francije, ve-Politiki, ki so od nekaaj smatra- *ik del angleških in francoskih koli popustljivost Francije napram lonij, ako ne vse. in k temu še o-Nemčiji za pogreško, vidijo v nem- i grcnmo vojno odškodnino. Glavna škem volivnem rezultatu potrditev Vijih zahteva pa bi bila ta. aa bi svoje teze. Njihova sodba je zelo j jim morala vsa zapadna Evropa do-c^tra in pesimistična ter se da zgr- ( voliti politično kontrolo tudi nad niti v naslednja izvajanja: j ostalim, ozemljem, ki ga ne bi rno- Na Nemškem so zmagali narodni 1 Sli zasesti. Duh Viljema je bil duh socijalisti. V svojem pogramu. ki j csvajaja in zasužnjevanja. Ta duh so ga lazvijali v volilni agitaciji, so ž?!ibcg še cianes ni ozdravljen. pcgcdili tajne želje velikega dela! . . . . .. 1 Nasnroti temu duhu 03va>an*a m nemškega nareda Njihov programi - . „ , . . „ J ; zaiuznjevan.ia sta francoski in an- je izraz čustva nemškega meščan- j „, .. , [ gle_- a narod pri mi rov m pjs^doi v stva, industrijalcev in posebno ari- . w „ 1 Ver-aillesu stokracije. Saj šteje ta stranka Iz Jugoslavije. L'mor pri podokniči. med svoje člane tudi tri prince Ho-henzclem. Naci' »tako ime su dobili narodni sccijalistii so v volilni dobi govorili, da se ne zadovoljijo z revizijo mirovne pogodbe, ampak da zanje mirovna pogodba sploh ne obstoja, da mora Nemčija dobiti stare meje na vzhodu kakor iudi Alzacijo-Loreno: reklamirajo dalje za vse vse nekdanje nemške kolonije ter izjavljajo, da ne bodo plačali niti pare več za vojno odškodnino V dosego tega cilja je sev-«da potrebna nova vojna, ki bi bHa po njih mnenju za Nemčijo vsekakor zmagovita in ki bi uresničila fantastične ideje bivšega cesarja Viljema. Kar se je Viljemu tako žalostno izjalovilo. to hoče sedaj Hitler doseči. Z žalostjo se mora konstatirati. \ -odeč. je sicer takozvani mali člo-da to ni samo Hitlerjeva csamlje- ! vek prežet z duhom mednarodne ni ideja, ampak da se z njo resno ' pravičnosti, a "višji stanovi" so o-bavi pretežen del nemške inteligen- •ST-al* Prl starih tradicijah. Od sveče,. ki je vojna kata-trofa ni strez- i tovne vojne do danes je koma do-nila. Še vedno je prežeta z mislijo ; oro desetletje in to razdobje je goda so Nemci edini narod na svetu. I :cvo premajhno za prerojenje ee-ki je zmožen višje kulture, tako- j lega naroda. Določbe versailLske pozvane nemške kulture, in cia ne bo Z mefcem živil, kupnem stanovanju, tako rekoč ramo cb rami. Ali ni bedasto, da nočeta nič slišati drug o drugem' Ali pa morda nI res, da živita skupaj?.. Obtoženka molči. m<»ž pa veselo prikima — Tako je. tovariš sodnik, pravi. to Je prav tisto, kar ste bili prezrli v začetku. Midva /e dolgo ne živiva skupai. To s»e pravi jaz ne živim več z njo. So pa in cclo mnogo jih je. — ki mislijo, da še vedno živiva skupai. Ta videz pa je varljiv, ker laže. Jaz že dolgo živim ločen od nje In onju edina te vsega kriva. Kaj pravite k temu obtožen ka? — se obrne sodnik k ženski. In ena potrdi, da so moževe navedbe resnične — Tako je in nic drugače. Sodite mene. ne njcg2. ker sem kriva jaz. on pa je nedol-aen — Tako torej, rodni k — Ta d v za moža in ženo zakonskega stanu, ne tivita skupai. Hm. kal hočemo! Kako pa to da. živita narazen ** Ali se ne skladata po značaju. ka-Ii** Obtoženka prikima. - Pišite, sodrug zapisnikar: ne skladata se po značaju! OTROCI JAMSTVO ZAKONSKE SREČE ' rvet srečen, dokler ne dj nemška kultura povsod zavladala. Prepričani so. da obstoja njihova božja misija v tem. aa zasužnijo ves svet. Tako je mislil Viljem in da tako misli danes Hitler in ž njim milijoni. .. Kaj bi se zgodilo, ako bi Nemci zmagali in bi oni diktirali mirov- se oddahne ki smo ju ime'i ki zbujata videz z I KDO KAJ V E o JOS KOT- j Z LAN. doma z Dragatuša Imam g pri sebi pismo od njegove sestre.} zato naj se oglasi. — Joseph Sve-tw-ti. «834 8«. Kolin Ave., Chi- j rag*. 111. <3* 2.344 • Češkoslovaški državni statistični urad je objavil podatke o razporo-kah, ločitvah in razveljavljenih za • konskih zvezah na Češkoslovaškem za 1. 1929 s pregledom razperok in •cSitev cd 1. 1920. Lanj je bilo na Čehe-lcvaškem 10.278 razporok in ločitev. Največ zakenov se je razdrlo v prvih letih po vej ni in sicer leta 192'. 11.1000. leta 1922 pa 10,999. dočim sta bih 1. 1923 9802 in leta 1927 9711. Pcvprečno se torej raz-dere na Češkoslovaškem vsako leto 10.000 zakemskih zvez. Zanim vo je. da zahteva sodno ločitev več žen kakor mož. Zanimive so tudi druge podrobnosti te težke socijaine krize. Sodno ločitev zahteva kot rečeno več zen, kakor mož. zelo pogosti so pa tudi primeri, da jo zahtevata mož in žena. Lani ie zahtevalo sedno ločitev od mize in postelje 820 mož in 1616 kil. primerov, ko sta zahtevala ločitev oba zakonca, je bilo pa 2425. Razporckb je pa zahtevala v 2188 mož in 2302 ženi. oba zakonca sta jo pa zahtevala v 889 primerih. Glede veroizpovedovanja ločencev navaja statistika samo absolutne podatke tako, da ni mogoče ugotoviti, na katero veroizpoved odpade več ločitev in razporok. Na prvi pogled pa večjih razlik ni. --Stevilično prevladujejo zakonske zveze katoličanov. • Ml! MilMWlli 1 Zanimivo je. da silite najbolj narazen zakonci brez otrok, pa tudi taki. ki imajo samo enega otro-ka. Lani se je razdrlo na Čefcoslova-kem 5176 zakenov brez otrok in 3154 zakenov z enim otrokom. Od 10.278 razdrtih za'konskih zvez jih je bilo 6432 brez ctrok ali samo z enim otrokom. Iz tega sledi, da je večje število otrok najboljšo sredstvo za ohranitev zakonske zveze. Lani je izgubilo na Češkoslovaškem zaradi ločitev in razporok očeta ali mater 8200. Najmanj zakonskih zveze se razdere na kmetih med poljedelci, največ pa med delavci zaposlenimi v industriji, trgovini, obrti itd., dalje med javnimi uslužbenci in pripadniki svobodnih poklicev. Presenetljivo je dejstvo, da se razdere največ zakonskih zvez med socijalno najšibkejšimi sloji, v prvi vrsti med delavcem vseh kategorij. Od vseh ločitev in razporok je odpadlo lani na delavce 5629. na samostojne poklice 2941. na uradnike pa 1770. Zanimivo je tudi. kdo zakrivi ločitev ali razporoko. Pri loči t vali so krivi večinoma moški 1 lani je bilo 1348 ločitev po krivdi mož in samo 503 po krivdi žen •. pri razporokah je pa ta razlika že mnogo manjša. Lani je bilo 177*7 razporok po krivdi mož, 1222 po krivdi žen. 1318 po krivdi obeh zakoncev .v 1262 primerih pa krivda ni navedena. Največ zakonskih zvez se razdere v industrijskih mestih z nad 50,000 prebivalci. Veliki industrijski kraji so torej najbolj podvrženi socijalnim in moralnim boleznim Zakonske zveze se razdirajo med starimi in mladimi zakonci, vendar pa najmanj med 10. in 20, letom zakonskega življenja'. imajo velik uspeh. SEZNAM ARANSIRANIH KON- cntTOv. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, I1L 7. decembra: gostovanje v opni "Hoffmanove pripovedke", Chicago, III. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, UL Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žeje imeti koncerte, da sporočijo do 15. septeaabra na sledeči naslov: Svetosar B a n o v e c. 62S3 St. Clair Ave., Cleveland, O. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi tamoreno dati najboljša pojasnila in priporočam« vedno le prvovrsine brro-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja zz permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem »n oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje ■■ Barge Office, New York. N. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila t veljavo x prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vfeeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Starišl ameriških državljanov, možje ka-meriških državljank, ki so se po I. juniju 1928. leta poročili; zene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-iavljanov, ki so bili postavno pri-pufc-i nI ▼ to deželo aa stalno bije . Ca vsa pojasnila se obračajte na in zanesljivo t SAKSER STATE V okolici hrvatskih Krlževcev so trije vaški fantje. Fran Posavec, j Lj ude vi t Cesarec in Josip M^sar. priredili podoknico Mesarjevi ;zvo- i !jenk.i. Ko so peli je počil strel in krogla je Mesarja zadela v sence ter mu ranila možgane. Mesar se je onesvestil ter je kmalu nato na me-,-tu izdihnil. i Cerkveni tatovi. V Stenjevcu je precej razourila prebivalce vest. da je bilo pj jio^i vlomljeno v tamo.^nja katoliško cerkev in pobrano iz nje polei nekaj , puščic milodarov tudi več dragocenosti iz tabernaklja v skupni vred- ' nosti okrg 70 000 Din. Osumili so j '.roje tamburašic. k; o ^ode- ' lovale s šoferjema pri vlomu Var- ! nostna oblastva zasledujejo oba šoferja. Postajenačelnik izginil brez sledu. I?. Velikega Bečkereka poročajo > zagonetni usedi postajenačelnka v Kraljevičevem Josipa Dola Mož e je s svojo ženo 5 septembra ude ležil kot rezervni cficir svečanosti v Beogradu No povratku >e je ustavil v Novem Sadu. kjer e pri kolo- : dvorski blagajni kupil nov vozni; listek Toda žena e zaman ča- ! cala. Vsa poizvedovanja za m ';ni s<> o--talj brezusuešna Cgcnj v Ind.ji.ji je bil podtaknjen. V Indjiji je pogorela največja in najmodernejša opekarna Vojvodine. last Jakoba Muellerja. O^eir je povzročil 6 milijonov dinarjev ško-ds\ Zavarovalnina znaša samo tretjino. Lastnik letjs zavarovalnine ni zvišal za 2 milijona, temveč io je celo znižal cd 4 milijonov na tara imperipalistična Nemčija j i.noo.ooo Din. Mueller zatrju e. da več ne povrne. Predčasno so Fran- j znaša škoda nad 6 milijonov dinar-cozi opustili kontrolo nad nemškim ;ev. V podjetje ie mvestiral 12 mi-oboroževanjem in predčasno so se t lljoncv. Po njegovem mnenju je ne-umaknili z mostišča onstran Rena. i kdo tovarno namenoma zažgal. Ako bi imeli eno in druso še danes , Orožniki iščejo pcžigaiea. rrdno v rokah, se ne bi nemški im- pri Sv. Klari. Te dni popoldne jo je mož obiskal in zahteval, da se vrne k njemu. Ker ni hotela, potegnil nož in jo večkrat sunil v glavo. Vsa okrvavljena se je žena zgrudila. Videč strašne posledice j svojega nepremišljene dejanja, je Majdak pobegnil domov, se zaprl v ' čumnato in se ustrelil. Bil je takoj : mrtev. Težka avtomobilska nesreča Samoboru. pri spregovorila mogočno besedo človekoljubja in pravičnosti. N.s.a zahtevala nemškega ozemlja in skromna je bila odškodnina v primeri z ogromnimi škodami, ki jih je prizadejala nemška armada tekem svetovne voine. Mora se reči. i da je oil v Versaiilesu ustvarjen nov svetovni nazor. Do tedaj je veljala pri vieh mirovnih pogodbah kruta sila "Vae vietis ". v Versaillesu pa sta se francoski in angleški narod odrekla tej tradicijonalni pravici sUe in sta pokazala človeštvu novo ; pet v občevanju med narodi Ta pot je pot pravičnosti. Na žalost se nemški narod ki tub bridkim izkušnjam iz svelovne vojne še ni energično odločil za to pot. ' Stari Viljemov duh še vedno pre-i vladuje. Po izidu zadnjih volitev gc^oe so bile nemški narod spon ter ga v stanu osvobodit iz stariir duhovnih privesti d:_> novega svetovnega nazora, to je do nazora mednarodne pravičnosti, ako b; Francozi in Angleži vztrajno zahtevali izvršitev teh določb Angleži posebno pa Francozi so pa tekom tega desetletja več ali manj demontirali baš one določbe mirovne pogodb?, ki so dajale garancijo, da CO V Rak.tju blizu Sainobora se je pripetila težka avtomobilska nesreča. ki jo je zakrivil pijan šofer. Zvečer sta z.dar.^ki pomoenik Ivan Ste-pič in brivski pomočnik Vjekoslav Vi jak v družbi deklet Marije Traj-b?r in Šteiiee Firer najeli avtotak-si Gjura Bubiara in ^e odpeljali iz Zagreba na preferijo. kjer so se ! ustavili v neki gostilni in začeli pi-[:.. b-fer je bil že pepreje vinjen, v [ gc::t:lni se je pa popolnoma opija-j nil. Bo'eč .se policijske racije, ki je ' v Zagrebu zelo stroga, je šofer predlagal. da se odpeljejo izven območja zagrebške policije. Okoli 2 zjutraj ;d se odpeljal, iz Zagreba, se ustavili v neki gostilni v Dubravi in okcii 4 odpeljali proti Samobo-tu Pri Rakitju blizu Samobora je pa šofer izaubil oblast nad vola-I nom. avto je zdrvei v jarek in se prevrnil Prva je zlezla izpod avto-! mobila Štefira Firer ki je ostala ; - < . ■ nepoškodovana. Ko je pogle-: daia ckoli ^-be. -e presenečena c-| pazila, da so ostili triie nezavestni. ji. i". >zil po cesti avtobus ra katerega je dekle lifer je potegnil ranjence iz-v d avtomobila in jih prepeljal v z a s rt bš ko boln ic- >. N liicžjc- ie bil poškodovan Viz-jak. ki ima pretre-ene možgane. Šr.frriu je zmečkalo cbe nogi. Ste-pič ima udrt prsni koš. Trajbarje-va pa je težje p škodovana na rokah O nesreči so bili obveščeni o-rožnik:. ki so uvedli preiskavo. Samomori. V kamnokmu Paragovo se je delavec Ivan Bab'>c'.'!ac zaljubil v neko dekle, ki ga p* ni maralo V obupa se je zastrupil in umrl v groznih mukah Krna!.l jo iz Sam« br stavilo. Š': perijalisti zatekali v svojem duhu k orožju kot zadnjem argumentu mednarodnega življenja. Ako bi An-g leži in Francozi z ujpe.šfto kontrolo zabranili Nemcem tajno oboroževanje in podržavali vojaško okupacijo na desnem bregu Rena. bL bil danes Hitler nemogoč. Rodbinska tragedija. V Zagrebu ie 17-letna brezposelna delavka Marica Crlienak iz-p la manjšo količino oetove kisline. Prepeljali so jo v bolnico, kier so ji izprali želodec in ie izven nevarnosti. — V Zagrebu se je ustrelila v sr-I ce 40-letna uradnica Tatjana Mara-V" Remetincu pri Zagrebu se e kovic. Prepeljali so :o v bolnico, odigrala krvava rodbTiska tra^edi- kjer se bori s >nirtio. ja. Posestnik Ivan Glunak-Majdak i je z nožem napadel svojo ženo in jo težko ranil, nato se je pa ust-re-i lil v srce. Majdak se je šele nedav-i no oženil. Zakon ni bil srečen, kaj-Sedaj se na Francoskem in v j ti zakonca sta se začela že prvi me-Angliji sprašujejo, ali ie bilo pa- j sec pi-epira:i. Majdak je ženo tudi i metno in koristno poskušati z do- i večkrat pretepel. Končno se je že- V Drvaru v Bo-n; se je ustrelil bro besedo, kar se da doseči le z re- j na naveličala takega življenja in je , uradnik direkcije Šipada. Branko alno silo. Najbrž je to vzrok, da so ; pobegnila k svojemu očetu v Otok Gjumič. Vzrok bainomora ni znan. se nemške stranke na videz iztrez-nile in da vse jx) \Tsti odrekajo1 hitlerjevcem enako kakor komuni- ; stom. zmožnost in pravico odločilno vplivati na nemško politiko. Hitler- j jeva zmaga jc pušla za nemške ta j- j ne načrte prezgodaj. .. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Ogiastte se za pojasnila v ljudski šoli štv. 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 19. do 12., soba štv. 308. ali pa v pondeljek In sredo ob 3. do 5., soba «13. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo .(INGUSH no n COKTLANDT STKEJET 52.— Aaroettc fs pri KNJIGARNI GLAS NARODA Sit It Street Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak ncdržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "He de France" preko Havre: TRETJI JESENSKI IZLET 24. oktobra 1 2. decembra: VELIKI BOZlCNl IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "SATURN I A" dne 28. novembra 1930 Nadaljni izlet po isti progi: 10. decembra — "Vuicania" Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vlzejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere SO že sto in sto-tisočl potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poačenL SAKSER STATE BANK 92 COKTLANDT ST^ NEW YORK Tel. Barclay 0380 1ft II rR«IOII< NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 3, 193« Neljubljena žena. ROMAM IZ tlTUKUA Zrn Glas Naroda priredil G. P. 4 (Nadaljevanje.) Z izjemo par stvari bodo vse ostalo prodali. Mala dekla je bila od puščena in drygi ljudje bodo stanovali v njenem stanovanju. Ria je globoko vzdihnila ter položila svoje čelo na mrzli roki matere. Pogreb je bil končan. Rolf je dvignil vitko, mladostno postavo Rije v svoj voz, s katerim se je pripeljal na pokopališče. Solze so ji še tekle po obrazu, a bilo je tiho, neslišno jokanje, ki je pretresalo njeno telo. Rolf Matern ni bil, kot je njegova žena pravilno premotrila, nikak prijatelj solza. Ta tiha, molčeča bolest ob njegovi strani pa ga je zelo ginila. Prijel je roko Rije ter jo pričel nemo gladiti, ker ni našel besed, s katerimi bi jo mogel potolažiti. Mirno je pustila svojo roko v njegovi ter naslonila svojo trudno glavo kot otrok na njegova ramena. Tedaj mu je postalo naravnost tesno pri srcu. Zrl je prihodnjim uram nasproti s precejšnjim strahom. Ni vedel namreč, kako bo Malvina sprejela siroto in kako se bo postavila napram njej. Prepričan pa je bil, da bo njegova žena vsaj na zunaj zadostila vsem njegovim želajm glede Rije. Negotovo pa je bilo. kako se bosta obe ženski postavili druga proti drugi. Razmišljal je že o tem, da bi Rijo nekoliko pripravil ter ji dal par migljajev. To misel pa je takoj zopet opustil. To bi gotovo le motilo priprostost Rije ter Jo napravilo bojazljivo in neokretno. Gotovo bi to bolj škodova lo kot koristilo Ničesar ni mogel storiti, kot izenačiti prevelike težkoče. Le pla-host in prisrčnost Rije ter čas. bosta mogla pridobiti srce Malvine, če •>e mu ne bo moglo posrečiti prepričati svoje žene, da ni mati dejanski ničesar pomenjala v njegovem življenju. Kaj je morala trpeti v vieh teh letih njegova žena! Vroče je vstalo \ njegovem srcu: Vsied tvoje krivde, vsled tvoje! Prestrašil se je iz svojih misli. Ali je izgovoril naglas te svoje mi- &li? Vzdihnil je globoko. Ne, nikdar ni zapustila misel na lastno krivdo ajegovega srca! Iznajdba ga je napravila bogatim in čaščenim, — a ukradla mu je srečo! Trpeti je morala njegova žena. ki je bila venomer popolnoma nedolžna pri vsej stvari! Uboga Malvina, če bi mogel popraviti vsaj na tebi, — si je mislil. Ohrabril pa se je ter se stresel teh neprijetnih misli. Z dobrohotnim smehljajem se je zopet obrnil proti Riji. Solze so ic posušile in tiho in umerjeno je sedela zopet poleg njega. Kmalu nato se je ustavil voz pred portalom vile Matern. Služabnik v priprosti, a odlični uniformi je odprl vrata voza. Rolf Matern je skočil ven na elestičen način ter pomagal Riji, da je izstopila. Mimo začudenega služabnika jo je odpeljal v hišo. Stric Rolf, tukaj mi je kot v cerkvi, — je zašepetala ter občudovala krasno pobarvana steklena okna, skozi katera je prihajala luč v pro&tor S smehljajem se je ozrl v njen bledi obraz. Trdno so se oprijeli njegovi prsti drobne ročice otroka. Z ginjenim p lasom se Je sklonil k njej ter rekel: — Pozdravljena v svoji novi domovini, moja Ria! Naj bi se čutila „rečno in zadovoljno pri nas! Pogledala ga je zelo iskreno in prisrčno in njegovo srce je postalo mehke j ie pri tsm pogledu. Stopila sta. roko v roki, v mali salon gospe Malvine. Ta se je takoj dvignila s stola pri oknu ter jima prišla nasproti, kot zahteva manira. Njen ponos se je vsa ta leta boril proti tajni bolesti. Da se je nahajala v zmoti, tega ni niti slutila. Lahno tresenje se je pojavilo na njenem obrazu, ko je zapazila, kako prisrčno drži njen mož za roko nedolžno dete. Rolf Matern je povedel Rljo k svoji ženi. Proseče Jo je pogledala, ko je rekel: Tukaj, ti privajam našo novo hišno prijateljico, Rijo Rotman, draga Malvina! Obrnjen proti Riji. je smehljaje nadaljeval: — To je moja draga žena, Ria, ki bo zastopala mesto matere pri tebi. Obe ženski sta se spogledali. V očeh Rije je ležal proseč izraz. Malvina Matern je euUla. kako ji srce hitrejše udarja pri pogledu teh velikih, plahih in žalostnih oči deklice. Prav tako jo je tudi presenetil njen glas. Prav tako nežno in plaho Je sU*ta pred njo tudi mati Rije. ko je je šla obiskat. Z istimi, velikimi očmi je tudi ona zrla nanjo. Le predobro .s: je Malvina zapomnila ta obraz, pred katerim je uda-no odložila svoje orožje! Ne nikdar ne bo mogla doprinašati tej deklici gorkejših čustev! Kar ie njen mož zahteval od nje. mora storiti. Sprejela bo to deklico, odkazaia mesto v hiši ter skrbela za njen blagor. V notranjem pa ji do ostala Ria Rotman kljub vsemu tujka! Dvori j Ivo je je ponudila roko. — Pozdravljam vas, gospodična Rotman! — je rekla formalno. Ria je čutila mrzlost v bistvu te ženske ter se čutila ustrahovano. Instinktivno je razumela, da ni prišla po volji gospe Malvine Matern in da Jo smatra slednja za vsiijivko! Doaedaj ni niti mislila na to, da ima stric Rolf ženo in da bo odvisna tudi od te. Naenkrat pa se je vzbudil njen ponos proti žalecemu obnašanju te ženske. Njena postava se Je vzravnala in njene oči so begale naokrog, iskajoč poti za beg. Le ne tu ostati, le proč, je bila njena edina misel! Rada bi zakričala naglas, a ni mogla spraviti iz grla niti najmanjšega glasu Rolf Matern se Je ozrl na svojo ženo roteče. Preplašeno bitje Rije. i*raa njenega obraza in pogled njenega moža so trvedii čuden upliv na Malvino. da Je nehote pridržala roko Rije. — Doživeli ste veliko izgubo in potrebovali boste časa, da se uživite pri nas, — je rekla — Nam ste še tuji, a ste lahko zagotovljeni, da se bo »godilo vse. da vam napravim življenje v naši hiši tako prijetno kot te mogoče, — je nadaljevala ter se prisilila k občutku prijaznosti. RJa Je dvinila. napol zbegana in napol začudena svoje oči k Mal-vtoi ter ae sramovala svojega naglega občutka. — Od ljudi ne moreš zahtevati ljubezni, katero se ne prinese na *reu. — je rekla pogosto njena mati. Zmerjala je samo sebe, ker ae je puseila pognati v beg od hladne gospe Matern ni bUo ie dosti, da ji je prišla nasproti na tak način kot je de- (LOTTO DAILY fel O. g ft Kako nepremišljeno -je nastopila! Ker jo je stric Rolf razvadil s svojo dobroto, ali more zahtevati od njegove žene isto? Kaj pa je mogla storiti drugega? Gospa Matern gotovo ni slutila, zakaj Jo hoče njen mož vzeti k sebi. Njega je gnalo le stremljenje, da popravi to, kar je zakrivil. Ona mora biti hvaležna, da Ji je dovolila ostati. (Dalje prihodnjič.) / / / / BESNEČI NOREC V vasi Nagy Szalonta je pobesnel; 24-letni kmečki sin Jožef Albert. Najprej je napadel svojo mater in ko ga je oče pahnil od nje, je navalil nanj. Mati se je zatekla ta čas v stajo, besneči sin ga je pa treščil ob tla in začel iskati njo. Ker je ni mogel najti, se je vrnil v izbo in ubil na tleh ležečega očeta s sekiro. Njegova sestra je hitela na pomoč k sosedu, kjer je pa našla doma samo ženo. Albert je hitel za sestro in ker ni mogel najti žensk, ki sta se bili skrili na podstrešju, je razbil s sekiro vrata in okna. Potem je stekel k sosedu in zažgal štiri kopice slame. Od tod se je vrnil v hišo. POZOR, ROJAKI Is naslova na Ust«, katere** prejemate, le razvidno, kdaj Yam je naročnina pošla. Ne čakajte tormj, dm se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pm pri en« člh naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo, Peter Cullg. A. Safttč. Bali da. Louis Costello. Walsenburg, M. J. Barak. INDIANA Indianapolis. Louis »■"'"i ILLINOIS Aurora, J. Verbtch Chicago. Joseph Bllsb. J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Bpillar. Cicero. J, Fabli»a. JolixJt, A. Anzelc, Mary Bamblcu J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellcb. Masco Utah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Waukegan, Jote Zelene. KANSAS Olrard, Agnes Kansas City. Frank Žagar. MARYLAND Sfceyer, J. Čeme. Kltzmiller, Fr. Vodopftvo* MICHIGAN Calumet. M. F. Koto Detroit. Frank Stular, Ant. Ja-nezlch. MINNESOTA Chlsholmn. Frank aoufte, Frank Pucelj, Ely, Jos. J. Peshel, Ft. Mala. Eveleth, Louis Qonto. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povit Virginia. Frank Hrvati ch. MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, U. 1C. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderlck. kjer je bila skrita njegova sestra. Tu je s sekiro ubil deklico, ki je slučajno prihitela iz hiše. Končno je prišlo iz sosednje vasi 10 kmetov, katere je pa Albert s sekiro pognal v beg, podil jih je do železniškega nasipa, kjer so se končno toliko ojunačili, da so ga obkolili in začeli obmetavati s kamenjem. Zadelo ga je več kamnov tako. da se je končno onesvešen zgrudil. Kmetje so ga zvezali in izročili orožnikom . Albertov oče in sosedova deklica sta bila takoj mrtva. Albertova ma ti se bori s smrtjo, on sam je pa težko ranjen. NEW YORK Oowanda, Karl •ternisha. Little Fails. Frank 44 KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. in OHIO Barberton. Jonn Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek. Chaa Karllnger. Anton 81mclch, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Olrard. Anton Nagode. Lorain, Louis Balant ln J. Kumis Niles. Frank Kogovtek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town. A*? ton Klkslj. OREGON Oregon City. J. KoJalar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakts. Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Oerm. Broughton. Anton Ipavee. Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Bresovee. v. Ro-raniek. Cra fton. Fr. Macbek. Export, O. Previč. Louis Japan-MČ, A. SkerlJ. Farrell. Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fo-renchack. Irwin, Mike Paoahek. Johnstown, John Folanc, Martin Koroshets. Krayn, Ant. Tudd).' Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvfcek. Midway John 2 ust. Moon Pun. Fr. Podmlliek. Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. A.b ln U. Jakoblch, J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pesettro. Steel ton, A. HrenT Unity Sta. ln okolico, J. Skirl), Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J PeternsL UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik Jos. Koren. Sheboygan, John Zorman. WEST Al .US: Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis inndxar. Dlamondvllle. F.- tj"»inrl DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O G L AS U J T E "GLAS NARODA" ne cat* samo me članstvo, pačptni Slovenci T vaii okolici ZA OGLASE SO ZMERNE RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Predtrtani. Preštrm In dragi net ofki w gnaofaoo ............ .25 Prigodbe čebelica Maja, trda vea...L— Ptice selivka, trda ves.......... 79 Pred nevihte .................. J) Pravljice in pripovedke (Kofiutnlk) 1. rrexek .....................40 VT628k »•••••••••■••••••s «4i Popotniki ...................... jg§ Poznava Boga .................. JO Pirhi .......................... jt PorodenJ ...................... J| P"*« Jodefc .................. J5 Prisesa Hurooakega glavarja . Prvič med Indijanci ............ JO Preganjanje Indijanskih mlsjooar- Jev ..........................................._SS Potop, I. zv.....................3.— Potop. II. it....................3.— (Oba zvezka skupaj) ..........5.50 Razkrinkani Habskariani ...... .50 Rinmldo RinaldinI .............. Robinzon .......................m Robinson (Cnisee) .............L— Rdeča megla .................. .73 Revolucija na Portugalskem ____ .30 Roman treh src.................L— Rdeta In bela vrtalen, opvest .. JO Rdeča megla ________________________ .70 Rdeča kokarda..................i.?s Slovenski ialjlvec ...............u Sloveasld Robinzon, trd. ves. .....75 Sueški invalid ..................33 Solnee in sence..................65 Skozi Sirao Indijo ............. J* Sanjska knjiga. mala ...........64 Sanjska knjga, nova velika .... JO Sanjska knjiga Arabska..........1.S6 Spake, humoreske. trda vea .... JO Spomini Jugoslovanskega dobro. voljca 1914.18...............lib Sredozlmci. trti. ves. ............ .60 brc*. ......................... Strahoto vojno ................ JO Štiri smrti. 0. XV »m oooooaao« o a a • *5t5 Smrt pred hI So ................ .64 Stanley v Afriki .............. AO Strup iz Judeje .................75 Spomin znanega potovalen .... LM Stritarjeva Anthologija bro4 .. J* Si sto Šesta, povest Is Abrucev .. JO Siti medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ JS9 Stric Tomova kota ............. JO Al od en t naj bo. V. sv........... J5 Sveta Notbnrga ................ .35 Spisje, male povesti ............ .35 Svitanje (Gorekar) ............L— Stezosledec ..................... Šopek Samotarke ................ .35 Sveta not ..................... .30 Svetlobe In sence.............. 1*1 Slike (Mefto)...................6(1 HAKESPEAREVA DELA: Maehbet. trdo vea. ............ A0 broširano....................70 Othelo ......................... Sen Kresne - noši ...............70 SPLOŠNA KNJIŽICA: §4.. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, ivzirna povest, 104 str^ brofiirano .....................35 St. 2. (Rado Mernik) Na Bledo, Izvirna povest, 181 str., brofi... A0 Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brod. 105 strani „.................. Ji' Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 str., broširano...... .............. AO St. 5. (Fran Milčlnskl) Gospod Fridolin Žoina in njegova drniina veselomodre črtice I., 72 strani, brofiirano ................ JZ5 St. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .30 St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str, brol........... .35 Stev. 8. Akt. štev. 113...........73 St. fl. (Univ.*prof. dr. Franc We. ber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, broi ....... .70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teraone, rilijefna karikatura in I minulosti. 55 str., bron. „...... ^5 Št 11. (Pove! Goils) Petertkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str^ brofi....... A5 Št. 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str., brofi.......... A0 Št 13. (V. M. GarSin) Nadežds Nlkolajevna, roman, poslovenil U. Žun. 112 tsr^ broS. ........ A0 Št 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str^ brofi. ......................... AO Št 15. Filmand In Jules de God- eoort, Renee Ifanperin. .........40 Št 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brofi. .........09 Št. 17. (Prosper Marimee) Verno dnše v vienh, povest prevel Mir. ko Pretnar. 80 str............. Al Št 18. (JarosL Vrchllcky) Oporoka lokevikega graJKakn, vase-Toigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., brol. -- A0 Št. 19. (Gerhart Hauptman) IV tspljetri t ion, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek. 124 otro, brofi. ______ M Št 20. (JuL Zeyer) Gompafl In Ksniin ssall, japonski roman. Is čeSHno prevel dr. Fran Bradač, 154 str., brofi............. Al BtJ2L ^(Fridolin Zolut) Dvanajst brc«. ........................ AS St. tt; (TotatoJ) Kretanje Parnikov — Shipping News — Ss. __I 4. oktobra: St. Louis. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne s ur Mer, Rotterdam Con>e liiancamaoo, Kapolt. Cenova a oktobra: Republic, Cherbourg. Hamburg Resolute. Cherbourg, Hambura a oktobra: Vulcania, Trst Fterenicaria. Cherbourg Columbus, Cherbourg. Bremen President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hambura 5. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Paris, Havre Majestic, Cherbourg Statendam, B llogne iur Mer, Rotterdam Roma, Napoll, Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg, Bremen tS oktobra: Msuretanla Cherbourg George Wuhlaston, Cherbourg. Ham burg Albert Ballln, Cfcerbour«. Hamburg 16. oktobra: Berlin, Boulogne sur Mer. Bremen 17. oktobra: France, Havre H jmerSc. Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotter* dam 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte Grande, Napoll, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: Dresden, Cherbourg, Bremen 24. oktobra: He de France. Havre Saturnia. Trst Europa. Cherbourg. Bremen Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Volendam. Boulogne sur Mer. Rotter-dam 29. oktobra: Deatsurg. Bremen 2fi. novembra: Mauritania Cherbourg America. Cherbourg. Hamburg 28. novembra: Saturnia. Tr«t Homeric. Cherbourg I>. Uts. h!ar 1. Cbertx>urg. Hamburg | 29. ncvembfj' Clevetand. »Cherbourg. Hamburg 3. decembra: A'juitania. Cherbourg !*n-s-ident II-.rdinp, Cherbourg, H.im- bur* Hamburg, Cherbourg. Hamburg *. decembra: Stuttg,i!t. Cherbourg. Bremen 5. Pariw. Havre Hiernen, Chert»ourg. Bremen Olympic, Gherbourg Augustus. Napoll, Genova 6. decembra: Leviathan, Cherbourg 10. decembra: Vulranla. Trst Herer^euri.t Gherbourc George Washington. Cherbourg. 1 [am-t.ura Conte Iliar. inunu, Nai*oll. Genova 11. decembra: Berlin, li.u'i'cne Sur Mer, Bremen R>>m:i. N;»i«i!l, Getiova 12 decembra: IV France. Havre St Ijf>ui;«. Cherbourg, llrem^n IS. decembra: Eur'pH. Ghc-rb-jurg, Bremen j 16. decembra: I Mauretai la, Cherbourg . 17. decembra : iTesid-nt Roosevelt, Cherbourg, Harc-! burp | New York Cherbourg, Hamburg i 18. decembra: J Dresd-n. Cherbourg. Bremen J 23. decern bra: Albert Bailin, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: Amer. a. Cherbourg, Hamburg 1. novembra: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 4. novembra: i Columbus, Cherbourg. Bremen ^R, "!™ Cherbourg. Bremen 5. novembra: ! Milwaukee. Cherbourg. Hamtiurg Mauietanla, Cherbourg I 27. decembra: I "resident Harding. Cherbourg. Ham-I Pwr'-". t,urK- I Uvi.it' ;in, Cherbf-'irg Hamburg. Cherbourg Hamburg 31- decembra: i President ilArdirig. Cherbourg. Ham- 6. novembra: • burg Stuttgart, Cherbourg, Bremen 7. novembra: Homeric, Cherbourg Republic. Hamburg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 8. novembra: Leviathan. Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Conte Biajicamano, NapolS, Genova 12. novembra: Vulcania. Trst Acjuitania. Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg Albert Bailin. Cherbourg, Hamburg 13. novembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen, Cherbourg. Bremen Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma, Napoll, Genova 6 DNI PREKO OCEANA Naj ki ajS* In najbolj ugoint »o« aa ootovsnjs nt oaromnlh aarnlklh: PARIS 10. okt.; 5. dec. (6 P. M.) (4 P. M.) FRANCE 17. okt.; 14. nov. (7 P. M.) (7 P. M.) ile de France 24. okt.; 21. nov. (7 P. M.) <7 P M.) Najkrajša pot po teiesnicl. VsaJt«o Je v posebni kabini a vsemi Modernimi »dobno».U — Pijača tn slavna francoska kuhinja. 1 »redno make eane. VprsJuJte kataregakoll pooblaSCeaega agaatsk ali FRENCH LINE 1t STATE STREKT NfcW YORK. K. V. Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra, poslov. C. Golsr. 60 str., broširano .........:.......... JO Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. 1. del, 35S str., broS..........................M St. 25. Poslednji dnevi Pompejs II. del ...................... Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske. poslov. Josip Vidmar, 82 str. broS. ........................ .55 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva ta brezposelne. 80 str., bro3....... .35 S t 29. Tarzan sin opie ....... Tarzan sin opice,-tr. vez. ...1.20 Št. 31. Roka roko.............. -25 St. 32. Živeti ................ J55 Št. 35. (Gaj SalustiJ Krlf«p) VoJ— na z Jognrto, poslov, krt. Dokler, 123 Btrant broS. .......... 38 Št. 36. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani .................. .65 Št 37. Domače živali .......... .30 Št. 38. Tarzan in svet ........1__ Štev. 39. La Bobeme .......... SH Št. 46. Magda .40 Št. 47. Histerij dole............L— Štev. 48. Tarzaosre llvsll .... JO Štev. 49. Tsrianov sin ........ .90 Št. 49. Tarzanov sin, trd res ....1.20 Št. 60. Slika De Grays..........L26 At. 01. Slov. balade lo romance JS9 Št. 54. V aietefts................1.— Št. 55. Nami&Ueo bolnik ...... -50 ŠL 56. To in onkraj Sotia .... JO Št 57. Tarzanova mladost, ' trd. vez. ................1.20 Štev. 58. Glad (Hamsun) .... JM ŠL 59. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma, L del ..........1.— Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega dama. II. del ........L- Št. 61. (Golar) Bratje ln sestre .75 Št. 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) JO Št. 63. Idijot, IL del.......... ^0 St. 64. IdUst, III. del.......... M Stev. 65. Idijot, IV. del ...... JO Vsi 4 deli ..............SJ5 8t 06. Kurit. Skozi oh* lina* Slovenski pisatelji II. sv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pere 1 Perica, Črtice ........................S3« Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad .. .... Tik za fronto .......... Tati*, (Bevk), trd. vez. Tri indijanske povesti .. Tunel, soc. roman....... Trenutki oddiha ........ ____2.50 .....70 .....75 .....30 ......1.S0 _____ .SO .......... M fc% • •t............. M Turki pred Dunajem .......... .3G Tri legende o razpela, trd. vez. .65 Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala Izdaja............$1.— Tisoč in ena noč I. zrezek..................1.30 II..........................1.40 III..........................1.50 KNJIGE SKUPAJ........$3.75 V robstvu (MatičiC) _............1.25 V gorskem zakotju ............ .35 V oklopnjaku okrog sveta. 1. del .90 2. del ...................... JO Večerna pisma. Marija Kmetova . .75 Vojska na Tor&kem .............00 Veliki Ink vi zi tor ................L— Vera (Waldova), broS......... .35 VUnjega repatica. roman. 2 knjigi 1JW) Vojni, mir ali poganstvo, L rr... -35 V pustlv je 61a, III. zv ...... J55 Vrtnar, (Rablndranatb Tagore), trdo vezano .................75 brofiirano .................. Jfi0 Vojska na BmSkanu, ■ slikami .. .25 Volk spokornik in druge povesti 1.— Trdo vezano ...................1J25 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. JO Vodnik svojemu narodu ................XS Vodnikova pratika L 1927............JO Vodnikova pratika L 1928 ............JO Vodniki in prepsrsld ....................jo Zmisel smrti ....................................JO Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. JO Za kruhom, povest ........................J5 Zadnja kmečka Tajska-,^«,... Zadnja pravda, broft. ..nt..........JO