U Xi. tw GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO ŠTEVILKA 10 OKTOBER 1977 LETNIK XV. REFERENDUM 17. H. 1977 za sprejem Samoupravne- tev z zakonom o združe-ga sporazuma o združitvi nem delu) v SOZD UNIAL (uskladi- IZ VSEBINE: — Sindikat — vedno prisoten — O glasilu in biltenu delovne skupnosti v med" sebojnem obveščanju delavcev v združenem delu — Strahopetnost, ali kaj bolj nevarnega? — Z energijo bomo morali varčevati in jo racionalno uporabljati • DS skupnih služb — sektor kontrole kvalitete Informacija o referendumu za organiziranje TOZD Delavci SKK so že v času sprejemanja ZZD u-gotavijaM, dia izpolnjujejo pogoje za ustanovitev TOZD. Na polbudo sindikata TGA so oiganiziralli predhodne razprave iin se odločili za sklic zborov, na katerih so sklenili, da se razpiše referendum za ustanovitev TOZD kontrole kvalitete. Na referendumu,, ki je bil 11. oktobra 1977 so de- lavci SKK s 100 odstotno udeležbo dokazali svojo sa-moupravljalsko zavest. Izid referenduma je pokazal, da se delavci SKK želijo neposredno vključevati v samoupravno odločanje in izvajanje ZZD saj 97 odstotkov glasov za TOZD to nesporno potrjuje- Podatki o referendumu: 1. Skupno število glasov 71 2. Glasovalo za 69 3. Glasovalo profi 2 Delavski svet SOZD UNIAL je dne 29. septembra 1977 na svoji 5. redni seji med ostalimi: — sprejeli poročilo o usi-pešni izvedbi poprejšnje obravnave gradivu za sporazum, ki je bila v vseh TOZD in delovnih skupnostih od 13. junija db 23. avgusta 1977, — določil predlog Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD UNIAL, — razpisal referendum za sprejem sporazuma v skladu s 463. členom ZZD in določil okvirni rok, — ustanovil koordinacijski odbor za izvedbo referenduma in določil njegove naloge. Koordinacijski odbor za izvedbo referenduma je na svoji 1. seji 13. oktobra 1977 izdelal svoj delovni program in glede na okvirni rok predlagal delavskim svetom TOZD in delovni skupnosti, da se referendum izvede 17. novembra 1977. Zakaj sploh referendum in ponovno sprejemanje sporazuma, ki smo ga prvič sprejeli že leta 1974 in s tem ustanovili SOZD UNIAL? 1. Kot vsi pomembni sporazumi mora biti tudi naš sporazum vsMajen z zakonom o združenem delu. 2. Izkušnje 3 tlet so pokazale na obilico stvari), ki jih je potrebno spremeniti), da bi zagotovili nadaljnjo vsebinsko izgradnjo SOZD. 3. Skupno planiranje in združevanje dela itn sredstev je -možno šele na osnovi jasnih izhodišč v sporazumu o združitvi. S tem- je povezana poslovna perspektiva in Prižgati bomo sveče Do dneva mrtvih nas loči samo še nekaj dni. Torej samo par kratkih dni, ko bomo spet prižgali sveče na grobovih naših najdražjih, ki so tiho in za vedno odšli od nas. Okrasili bomo njihove grobove z rumenimi in belimi krizantemami ter nemo in spokojno obstali za čas ob grobovih svojcev, ki mirno počivajo svoje poslednje spanje. Ob tem dnevu se ne bomo spominjali le naših najdrazjih, ki smo jih izgubili, ampak se bomo v mislih spominjali tudi tistih, katerih grobovi ležijo raztreseni po širnem svetu — v gozdovih, na njivah v morjih — skratka po širnem svetu. Spominjali se bomo žrtev, ki so padle v boju za našo dragoceno svobodo, žrtev, ki so bile mučene samo zato, ker so ljubile svojo domovino in za njo darovale tudi najdragocenejše — svoja življenja. Zato bi dnevu mrtvih lahko mirno rekli tudi »praznik življenja« in minevanja, saj takrat, ko stojimo ob grobovih svojih najdražjih, katerih ni več med nami —• takšen je pač zakon narave — nespremenljivi zakon življenja, občutimo, da nam nekaj manjka pa si prav zato skušamo priklicati v spomin vse tisto kar so naredili za nas ter vso njihovo ljubezen do domovine. Res prav vsem pokojnim smo dolžni našo zahvalo in spoštovanje, tako tistim, ki so padli na partizanskih bojiščih ali so padli kot talci pod okupatorjevimi streli, zgoreli v nenasitnih pečeh krematorijev in podobno. Mrtvi nas namreč na to spominjajo in opozarjajo ter zavezujejo, da je življenje samo enkratno in, da se prav zato še kako splača iskati čimbolj pristne človeške odnose med nami živimi. Krizantema in svečka ni dovolj, da bi se mrtvim svojcem in našim borcem zahvalili oz. odložili za vse kar so oni storili za nas, smo pa dolžni ohraniti do njih trajni spomin. Slava vsem junakom ter slava in spoštovanje vsem umrlim! F. MEŠKO Delavski svet TGA je na — naročij je komisiji) za stvoji 11. redni seji dine 21. razpis delovnih mest septembra 1977 razpravljal skupnih vodilnih delavki sklepal o naslednjem: cev, da razpiše delov- REFERENDUM 17.11.1977 (Nadaljevanje s 1. strani) socialna delavcev SOZD. varnost vseh združenih v 4. Sodna registracija SOZD je možna šele s sprejemom sporazuma na referendumu. Kaj smo doslej že pomembnega dosegli v SOZD? — v okviru obstoječega sporazuma o združitvi smo zagotovili v poslovnih odnosih večjo mero dogovarjanja in sporazumevanja, 'kar prispeva .jj uspešnejšemu poslovanju, — zagotovili simo prodajo oz. dobavo aluminija v okviru začasnega sporazuma o dohodkovnih razmerjih, kar je doslej v viseh obdobjih prineslo nadplaoske dohodkovne učinke za vse sodelujoče, — pripravili smo Sporazum o združevanju dela in sredstev,, Iki bo o-mogočil največjo možno uspešno dohodkovno povezavo vseh delavcev, ki ustvarjajo dohodek s svojim dedom v katerikoli fazi proizvodnje skupnega proizvoda. O tem sporazumu bo delavski svet SOZD sklepal in predlagal poprejšnjo obravnavo še v mesecu novembru 1977, —■ strokovno smo uskladili izhodišča za razvoj DO do leta 1980 ter pripravili metalno bilanco do leta 1980. kar bo služio kot osnova za izdelavo srednjeročnih planskih dokumentov, obenem pa omogočilo normalno preskrbljen host s surovinami, — ustanovili smo skupni računalniški center, ki je pričel z rednim obratovanjem 29. septembra 1977 in že daje prve uspešne rezultate na področju avtomatske obdelave podatkov. S teto smo izgradili skupno tehnično osnovo za uspešno informiranost in upravljanje. VODSTVA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE SOZD, DO TOZD IN DELOVNE SKUPNOSTI SE ZAVEDAJO, DA JE MOČ UPRAVLJANJA V DOBRI OBVEŠČENO- STI,. ZATO OBJAVLJAJO TUDI TA PRISPEVEK IN POZIVAJO VSE DELAVCE SOZD, DA 17. NOVEMBRA 1977 MNOŽIČNO OBIŠČEJO VOLIŠČA IN Z JASNIM »ZA« ŠE ENKRAT POKAŽEJO SVOJO TRDNO ODLOČENOST ZA SODELOVANJE IN IZGRAJEVANJE V SOZD UNIAL. ..SS mu je tvoje glasilo! mo mesto direktorja investicijskega 'sektor j a; — vsem delavskim svetom TOZD in DS SS je dal pobudo za uvedbo postopka za sprejem samoupravnega sporazuma o spremembah lin dopolnitvah samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju 'stanovanjske problematike, — sprejel je rebalans plana izobraževanja v obliki, kot ga je predložil kadrovsko socialni sektor, razen izrednega študija na višji upravni šoli — 3 štioemdije v sektorju za marketing. Predlagal je sekjtorju za marketing, da preštudira in da potrebo po kadru, ki ga dejansko v sektorju potrebuje, — naročil je kadrovsko 'socialnemu sektorju, da pripravi predlog rešitve zasedbe na delovnih mestih, na katerih delavci ne izpolnjujejo pogojev kvalifikacije — določiti roke za pridobitev ustrezne kvalifikacije. Pridobitev kvalifikacije bi se naj zahtevala od mlajšega kadra, pri starejšem kadru pa je upoštevati pridobljene izkušnje na delovnem mestu, — potrdili je komisijo, ki jo je dne 8. septembra 1977 imenoval' glavni direktor za izdeiavo programa ukrepov za racio- (Nadaljevanje na 3. strani) V prvi polovici meseca julija letos je bilo v kliničnem centru v Ljubljani posvetovanje urednikov in novinarjev glasil organizacij združenega dela, ki so v pogovoru s predstavniki samoupravnih in družbenopolitičnih predstavnkov Kliničnega centra in Francem Šetincem, sekretarjem IS predsedstva CK ZKS spregovorili o zakonu o združenem delu. Poudarek so dali tistim določilom, ki so povezana z vprašanjem informiranja in obveščanja delavcev. Tov. Franc ŠETINC je dejal, da v naši ožji republiki izhaja skoraj 500 časopisov, ki jih izdajajo delovne organizacije. V Sloveniji delavci združujejo delo v 6.000 TOZD, ki so povezane v približno 1.000 delovnih organizacij, kar pomeni, da lastna glasila izdaja že skoraj polovica delovnih organizacij. Poudaril je tudi, da če smo z razširjenostjo glasil lahko zadovoljni, pa nikakor ne moremo biti tudi z vsebino, saj se vse preveč piše o nepomembnih dogodkih in, da se večkrat skuša ob formalnem obravnavanju določenih vprašanj prikriti delavcem resnico, ki bi jo le-ti morali vedeli. Prav je, da delavci povedo svoje mnenje, izrazijo svoje predloge, ne pa da jih drugi zasipajo s svojimi predlogi. Tako tudi uredniki ne smejo dopustiti, da bi postali orodje v rokah grupaških interesov, v rokah enega ali pa skupine ljudi, ki bi jih nadzorovala in vodila. Vedno in vselej morajo biti usmerjeni k interesom delavcev, kvaliteta glasila pa je odvisna od tega, kako zna krepiti samozavest delavca, ga obveščati tako o pravicah, kot tudi o odgovornostih. Uredniki morajo biti zlasti pozorni pri selekciji problemov, kaj je bistveno in kaj ni. Tov. Šetinc je tudi poudaril, da delavec ni le objekt, ki ga moramo obveščati, skrbeti moramo, da bo subjekt, torej tvorec informacij. Odslej bomo skušali v našem glasilu v vsaki številki spregovoriti prav o informacijah in obveščanju, zato pa si tudi želimo čimvečjega sodelovanja in vaših prispevkov iz vašega vsakdanjega dela v tovarni in v KS kjer živite. Torej pišite čimveč v svojem, kot temu rečemo »delavčevem jeziku«. »Aluminij« mora biti glasilo nas vseh! Vedeti je treba, da glasila morajo uspeti in uveljaviti svoje mesto med delavci. Torej pričakujemo vaše sodelovanje! Vaš urednik Iz- tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu septembru in v obdobju I —• IX. 1977. Indeks 1977/1976 prikazuje odnos dosežene proizvod1 nje naprata proizvodnji v istem obdobju lanskega leta. I. Dinamika proizvodnje — indeksi fizičnega obsega II. Prikaz porabljenih surovin na enoto proizv. — IX/1977 Na 1 tono proizvoda Plan I ndeks septemb. I-IX/77 1. GLINICA Al hidrat — AI2O3 — 'boksit 100 100 100 — NaOH 100 43 101 — para 100 89 89 — El), energija: 100 102 94 2. ALUMINIJ Obrat PI an Dosezeno mesečno •kumulat. 77/76 Hala A A. GLINICA — glinica — anodna masa 100 100 100 104 100 104 1. Izluženo — krihLit 100 80 84 — Al fluorid 100 130 123 — avgust 100 102. 107 110 — El. energija 100 103 103 — september 100 119 106 110 2. Kalcinirano Hala B — avgust 100 105 107 106 — glinica 100 100 100 — september 100 98 105 107 — anodina mas a 100 103 100 B. ALUMINIJ — kriolit — Al fluorid 100 100 83 124 84 106 3. Elektroliza A — El energija 100 103 101 ■— ajvjgiustt 100 101 100 99 — september 4. Elektroliza B 100 99 100 99 3. ANODNA MASA Za izvoz: — aviguist 100 98 98 101 :— september 100 97 98 102 —• petrolkoks 100 — 103 5. Livarna — katranska smolla 100 93 — avgust — september 100 100 95 99 97 97 101 101 Za domačo porabo: 6. Anodna masa — petrolkoks 100 103 loš: — aviguisit 100 96 124 75 — katranska smola 100 96 95 — september 100 99 122 71 — El. energija 100 95 87 Z zasedanja sveta za samoupravljanje, življenska vprašanja delavcev in obveščanje Svet za samoupravi j ante, življenj ska vprašamja delavcev im obveščanje je ma 18. redni seji dime 29. septembra 1977 razpravljali in sklepal o naslednjem.: — na osinovi določil samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dbhodkov je odobril pomoči pri šolanju iz siredsitev sklada skupne porabe — solidarnostne pomoči: Lovru Beramiiču, sinu pok Lovrenca Berami-ča, dijaku 1. letnika Gimnazije »Dušana Kvedra« v Ptuju za dit za individualno star movamjisko .izgradnjo, ki ga je dobil leta 1970 v višini 40.000.— din, do 31. 12. 1977, — predlagal je delavskemu svetu TGA, da ne sprejme predloga konference sindikata TGA. da se prenese tenis igrišče v upravljanje konferenci sindikata TGA. Na 9. izredni seji dne 10. 10. 1977 je svet za sa-moupr avlj amje, živi j emjska vprašamja delavcev in obveščanje razpravljal im sklepal: — predlagal je delavskemu svetu TOZD tovarna glinice in DS SS, ki sta podala pripombo na predlog samoupravnega Tudi tako se pride čimprej do lastnega stanovanja, če je vmes solidarnost in pomoč. (Foto: K. Zorec) čas od 1. 9. 1977 do 31. 8. 1981, Vikicii Klajnšek, hčerki pok. Janeza Klajm-šeka, pomoč pri šolanju v Upravmo-admimi-strativmi šoli v Ptuju za čas vd 1. 9. 1977 do 31. 8. 1979. Jasni Špehomja, hčerki pok. Albina Špehomja, pomoč pri šolanju v Gimnaziji »Dušana Kvedra« v Ptuju za čas od 1. 9. 1977 do 31. 8. 1981, v višini štipendije, ki se odmeri po kriterijih 101. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, — ni ugodil prošnji Srdana Mohoriča din. Boruta Srečkoviča za odložitev dodelitve stanovanja, — ni ugodil prošnji Veronike Šprah za dodelitev stanovanja mimo prioritetne liste;, — .sklenil je, da se Janez Šimigoc sodno poravna s TGA tako, da bo enosobno stanovanje v Kidričevem št. 13 izročil praznega oseb in stvari •do konca leta 1981, — sklenil je;, da je dolžan Ivan Modrič vrniti kre- sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, in sicer, da bi se maji pričel .sporazum uporabljati odi 1. 1. 1977, da ponovno sklepata o tem sporazumu in predlagata zborom delavcev sprejem sporazuma z veljavnostjo od 1. 1. 1978. Svet je ugotovil, da ni mogoče sprejemati sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu z retroaktivno veljavnostjo, ker morajo biti menila, po katerih se določajo pravice delavcem, vnaprej poznana, — podaljšal je rok izselitve oz. izpraznitve stanovanja Jakobu Vindišu do 31. 12. 1977, —• sklenil je, da .je zoper Zorana Grmjakoviča, ki mu je bila dodeljena (garsonjera v Ptujuj, Potrčeva 42 dn je ugotovljeno, da je sam ne u-porablja, ukreniti vsie potrebno za zaščito koristi delovne organizacije. Zahvalnica Z zasedanja delavskega sveta TGA (Nadaljevanje z 2. strani) nalizaoijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije, in •sicer: 1. Stojan Kerbler, dipl. ing. — preds. 2. Franc Krajnc, name strnila preds. 3. Marjan Gorčemko, dipl. ing. 4. Radéokio Salemovič, dipl. ing. 5. Viktor Markovič 6. Boris Urbančič, — za vršilca dolžnosti direktorja sektorja za plan, analizo in organizacijo je imenoval dosedanjega direktorja tega sektorja Antona Bieca:, dipl. oec,, in sklenil, da je delovno mesto ponovno razpisati, — za vršilca 'dolžnosti direktorja je imenoval dosedanjega vršiča dolžnosti Filipa Dolinarja, dipl. soc,, — za novega odgovornega urednika glasila »Aluminij« je imenoval namesto Franca Vrežeta, ml., — Franca Meška, iz TOZD tovarna 'glinice, — za novega člana komisije za izvajanje določil zakona o združenem delu je imenoval Alojza Gorcenka, dipl. ing. iz TOZD tovarna aluminija, — vzel je na znanje sklep sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje št. 484 z dne 6. septembra 1977 o reševanju stanovanjskega problema družine Meznarič in pri tem naročil kadrovsko socialnemu sektorju, da s tem sklepom seznani Stanovanjsko skupnost Ptuj., na predlog konference sindikata TGA in kon- ference 00 ZK TGA št. 264 je imenoval predsednika, podpredsednika, načelnika narodne zaščite in člane odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — za novega člana komisije za razpis delovnih ■mest skupnih vodilnih delavcev je imenoval Jožeta Menomi j a iz TOZD vzdrževanje, — ugotovil je, da so vsi delavski sveta TOZD združili sredstva v višini 80.000,— dim za nabavo kombibusa IMV — 1600 BR za potrebe računalniškega centra SOZD UNIAL, — naročil je kadrovsko socialnemu sektorju, da pripravi predlog za obdobne zdravstvene preglede za vse tiste delavce v TGA, za katere je določen daljši časovni termin zdravstvenega pregleda od 24 mesecev. Priprava vzorca boksita 0 Volili bomo nove predstavnike v izvršne odbore sindikata Mandatala doba delovanja izvršnih odborov sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela se počasi izteka, kar pomeni, da bomo volili nove predstavnike v izvršne odbore sindikata v TOZD, DSSS ter na ravni OZD TGA. Prav tako pa bomo izvolil tudi' nekaj novih poverjenikov sindikalnih skupini, kateri bodo prevzeli nove delovne naloge in skušal nadoknaditi vse tisto, kar je v dosedanjem delu poverjenikov bilo pomanjkljivo. Resnica je v tem, da vsaka šola nekaj stane im, da so se o tem lahko še kako prepričali dosedanji poverjeniki ‘sindikalnih gkupiin, ki reg niso imel lahke naloge, pralv tako pa mnogi tudi niso opravili svojega poslanstva tako kot bi dejansko morali. Če torej danes na vseh ravneh trdimo, da je sindikat hrbtenica vsega samoupravljanja v TOZD in v OZD, potem je to le dokaz več kako pomemben je 'sindikat in kako se moramo v le-tega tudi vključevati na nivoju akcijskega dela in izvrševanja sprejetih nalog in obveznosti Ko torej stojimo, kot temu. pravimo, tik pred volilnimi konferencami OOS v TOZD in DSSS ter TK sindikata TGA je vsekakor prav, da le nekaj spregovorimo tudi o dosedanjem delu in o nekaterih pomanjkljivostih, ki bi jih naj odpravili bodoči vodje ter organizatorji sindikalnega dela tako v TOZD, DSSS kot tudi v okviru DO TGA. Kot sami dobro vemo, je bil delovni načrt konference sindikata sprejet v vseh OOS v TOZD in DSSS in, da je o tistem bilo tudi precej govora ter razprav prav na ravni OOS v TOZD in DSSS. Če torej govorimo o delavnem načrtu in o njegovem izvajanj«, potem bi lahko tudi mimo trdili, da ie bilo storjenega precej, se vedno pa ne toliko, da bi lahko bili v celoti zadovoljni. Vemo sicer, da je sindikalna organizacija izvrševala svoje sprejete načrte v programu, vendar ne v taki meri, da bi lahko danes ocenjevali delo .sindikata povsem v luči vsestranskega delovanja v vseh smereh, kar seveda velja predvsem za delo osnovnih organizacij v TOZD in DSSS, predvsem' pa še delovanja poverjenikov. Saj se mnogi nikakor niso znašli v svoji funkciji oziroma v okolju v katerem so se nahajali. Ali je bilia prevelika familjar-nos't ali kaj drugega, je v tem trenutku težko reči, ker bo tem konkretnejše spregovorjeno na volilnih konferencah, kjer bo tudi podana ocena dosedanjemu delu Le-teh, zato v tem trenutku to delo o-cenjujemo bolj pavšalno oziroma i!z poznavanja delovanja nekaterih OOS itn. poverjenikov v TOZD. Že v samem začetku mandata še sedanjih OOS oz. 10 OOS smo si zadali nalogo, da ne .sme nič pomembnega mimo sindikata. Danes žal lahko ugotavljamo, da temu 'le ni bilo tako miti v smeri delovanja TKS še manj pa v smeri delovanja OOS v TOZD. Seveda bi bilo povsem krivična, če bi v tem trenutku trdili, da naše OOS v TOZD in DSSS nit so delovale tudi v aktivni smeri, saji vemo, da so lete opravile veliko delo že na samem začetku svoje mandatne dobe, ko so bili na dnevnem redu vseh v kolektivu, ko so v polnem teku akcije za dokončno uveljavitev iz tega zakona. Čeprav v tem trenutku dejansko v celoti ne poznam vsega dela komisij,, odborov, svetov in ne vem kaj še, ki delajo na dosledni! uveljavitvi zakona o združenem' delu in pripravljajo vse potrebne samoupravne sporazume in samoupravne akte, pa lahko brez dvoma smelo trdim, da smo prav v TGA na pravi poti, da pravočasno uredimo vse pravne zadeve okrog tega zakona in, da srno prav v sindikatih kar se tiče javne razprave okrog zakona o združenem dlein napravili mnogo ih, da zato danes našim delavcem omenjeni zakon ni neznan — vsaj večini ne. Kort) vemo so sindikati opravili tudi mnoga druga dela okrog volitev samoupravnih organov in, da se prav v tem trenutku nahajamo preld ponovno temeljito razpravo o ponovnem referendumu za združitev z IBT Trbovlje. Prav slednja akcija pa nam vsem jfff- prav posebno pa še sindikalnim aktivistom nalaga nove obveze in odgovomolsti za to, da vsem članom naše organi zacije konkretno, podrobno in temeljito posredujejo vse informacije pred referendumom. Seveda ni to le naloga samo sindikatov ~ toda mi moramo v tej smeri biti aktivni na vsej liniji To sem navrgel le mimogrede;, ker bo o tem še precej razprav in javnih razprav, zato še nekaj o našem delu v sindikalnih organizacijah v TOZD in DSSS. Če smo doslej govorili o nekaterih konkretnih akcijah pa bi želel povdariti še nekaj, tudi a določenih šibkih točkah, ki so se nam pojavljale v našem vsakdanjem delu. Nič ne bom pretiraval, če pov-dankn, da simo prav malo bili prisotni (oziroma bolje Razkladanje boksita zasedanj tako sindikata, ]jOt tudi samoupravnih organov v pretresu samoupravni akti, vprašanje delitve dohodka ter osebnih dohodkov. Čeprav na to kaj radi hitro pozabljamo, pa čeprav so od tega časa minula le dobra tri do štiri leta. Mnoga negodovanja s strani članstva so sicer večkrat bila upravičena, toda to še seveda zdaleč ni merilo, da bi lahko le v tej smeri ocenjevali delo sindikata v TÒZD, DSS in v TGA nasploh. Napake, ki se pojavljajo pri vsakdanjem delu so normalen pojav, vendar pa bo treba v bodoče več konkretne aktivnosti v smeri uresničevanja določil zakona o združenem delu o katerem že toliko govorimo, da je marsikomu odveč, vendar pa je prav le-ta osnova za vso nadaljnje delo tako v smeri samoupravljanja, kot delovanja sindikalnih organizacij v vseh TOZD, DSSS in na ravni OZD TGA. Dobro namreč vemo, da je prav sindikat nosilec vseh kandidacijskih postopkov za katerekoli funkcije v samoupravnih organih, v delegacijah in drugje. Če se že torej nahajamo pred vodilnimi konferencami,, potem nam prav slednje služi za nasvet, da evidentiramo oziroma pozneje izvolimo v organe sindikata take člane delavne skupnosti, ki bodo vedno in ob vsakem času voljni delati ter dosdedno uresničevati sprejete naloge in obveznosti, id izhajajo prav iz zakona o združenem delu — zakona, ki je enkrat res pravi delavski zakon, le da ga je treba spoštovati in dosledno izvajati. Prav s sprejetjem zakona o združenem delu so sindikati postali notranja sila ali bolje rečeno hrbtenica samoupravljanja, zato prav sindikati nikakor ne morejo stati ob strani vsem sedanjim dogodkom # Volili bomo nove predstavnike v izvršne odbore sindikata ((Nadaljevanje g 4. strani) rečeno premalo prilsotnii), z našimi' stališči ter predlogi pri nastajanju nekaterih samoupravnih, aiktoiv. Potrkajmo se na prsi in si priznajmo, da smo prav v smeri sindikalne aktivnosti premalo aktivni ter ustvarjalni na področju, da bi naša sprejeta stališča ter sklepe prav skozi samoupravne akte tudi uresničil v praksi. Čeprav se prav sindikat vsestransko vključuje v razne organizirane razprave o posameznih dokumentih, pa kljub vselmu le smatramo, da bi naša prisotnost morala biti precej večja, saj bi naj prav sindikat bil vedno in povsod prisoten. Mnogi še vedno govorijo, da je še vedno pristnega vse preveč forumskega dela, vendar na to za vse nas pomembno in zanimivo vprašanje ne bi mogel trenutno odgovoriti, iker niti nisem za to pristojen. Vendar bi želel v imenu vseh članov naše sindikalne organizacije v TGA, predvsem v TOZD, da o tem kaj več in konkretneje spregovorijo sami predsedniki osnovnih organizacij sindikata v TOZD in v DSSS prav tabo pa tudi v okviru TKS TGA Kidričevo. Sam osebno namreč v zvezi tega in pred tem ne morem niti zatisniti oči ter reči, da smo popolnoma imuni za fo-rumsko delo, predvsem še zato, ker je že sama praksa pokazala, in tudi postavlja pred nas nekatere Iz obrata družbene prehrane gtvar.i katere moramo takoj reševati, saj je treba dati večkrat določena stališča sindikata iti v resnici je to večkrat le stališče ožjega vodstva — toda tako je trenutno v praksi ne ie v naši DO ampak tudi drugod. Ob koncu bi želel povda-riitd) še to, da bomo si skupnimi močmi vsebino zakona o združenem dellu pred kongresno aktivnostjo sindikata v resnici uveljavili v praksi samo takrat, če bomo vedno in veliko več ter bolj prisotni pri nastajanju določenih (samoupravnih aktov in dokumentov, sklepov ter sta-pšč._ Prav to pa je v sedanjem času trenutno prisotno pred nami vsemi in zato naj resnično tudi ve- Pja pravilo, ki je izrečeno iže v samem naslovu, da lje sindikat vedno prisoten oziroma bolje rečeno mora biti vedno in ob vsakem času prisoten. To pa je za vse nas člane sindikata ne le obveza ampak tudi samoupravna in sindikalna dolžnost! France Meško Vpisovanje strokovne Izobrazbe v delovno knjižico Glede na ponovne zahteve delavcev vaše organizacije združenega dala, ki žele, da bi jim tukajšnji Za dejo pristojni upravni organ v delovni knjižici označil tudi ^stopnjo izobrazbe, smo na naše vprašanje z Republiškega sekretariata za dalo prejeli naslednje mnenja, katerega navajamo v 'delnem prepisu: »Samoupravnemu splošnemu' aktu OZD je prepuščeno, kako bo vrednotil stopnje izobrazbe. Treba je namreč razlikovati priznanje šolske izobrazbe od strokovne usposobljenosti. Stopnjo in vrsto strokovne usposobljenosti lahko priznava OZD svojim delavcem samò po pogojih, določenih v samoupravnem splošnem aktu, seveda pa ima talko priznanje Zgolj interno Veljavo v dotični OZD. Glede na to, da 11. člen Ustave SFRJ govori o tem, da delo in rezultati dela določajo materialni in družbeni položaj človeka, ter da pripada delavcu o-sehni dohodek, ki je sorazmeren rezultatu njegovega dela in njegovega o-sefbnega prispevka k uspehu in razvoju OZD. je upoštevate pri sestavi in dana možnost delavcem v delovnih organizacijah, da lahko delavcem, ki silcer formalno ne izpolnjujejo vseh zahtevanih pogojev glede strokovne izobrazbe, dejansko pa uspešno opravljajo svoje delo, kar je najzanesljivejši znaki, da je delavec sposoben za določeno delo — interno lahko priznajo stopnjo in vrsto strokovne usposobljenosti. Z ozirom na povedano in dogovor ,9 posvetovanja občinskih upravnih organov, pristojnimi za dallo z dne 22. oktobra 1971, katerega omenjate v svojem dopisu menimo,, da je do nadaljnjega najbolje, da nadaljujete z dosedanjo prakso vpisovanja to je, da vpišete izobrazbo izkazano z javno listino (spričevalo šole), me da bi označevali stopnjo izobrazbe, ker je to odvisno od predpisov, ki urejajo institucijo za izobraževanje; stvar OZD pa je, kako bo to izobrazbo ovrednotila, glede na dejansko usposobljenost delavca,, kot smo to že uvodoma omenili.« Vsa navedena načela izhajajo tudi iz doJočifl zakona o združenem delu, zato priporočamo, da jih sprejemanju vaših samo-upravndh aktov. Pomočnik mačelraikia oddelka za gospodarstvo in urbanizem Metka Korošec, dipl. prav. • »Aluminij« mora postati komunikacijsko sredstvo za kroženje vseh informacij glasilu in biltenu delavne skupnosti v medsebojnem obveščanju delavcev v združenem delu Pod gornjim nastavom je bil v Piranu od 8. do 13. avgusta letos organic», ran seminar za odgovorne urednike, predsednike u-rednišknh odborov ter drugih, ki se kakorkoli u-kvarjajo z igLasijii v organizacijah združenega dela. Tega seminarja sta se iz našega kolektiva udeležili a predsednik uredniškega odbora glasila »Aluminij.« in odgovorni urednik. Menim, da o koristnosti seminarja ni potrebno posebej govoriti), siaj je po vnaprej predvidenem in predelanem programu sodelovalo okrog 20 udeležencev iz raznih organizacij združenega dela ter poslušalo in aktivno sodelovalo pri izdaji gasila in biltena. Zakaj je informiranje v kolektivu tako pomembno? S sprejetjem nove ustai-ve 1974. leta je bila potrjena in opredeljena vloga obveščanja v naši družbi). Tako med drugim zagotavljajo delavci med seboj točne in pravočasne informacije o vseh vpraša- njih, ki so važna za njihov žaj in za kar najbolj popolno in kvalificirano od-družbenoekanomskd palo-ločanje pni opravljanju funkcij oblasti in v organih upravljanja v TOZD in delovni organizaciji, v katero sQ združeni. Resnično, vsestransko, pravočasno in popolno obveščanje delovnih ljudi in občanov o političnih in gospodarskih vprašanjih, o dedovanju organov in organizacij in o drugih splošnih in skupnih vprašanjih je tudi pogoj za samoupravno odločanje, uveljavljanja nadzorstva ter u-stvarjamja aktivnega mnenja in je zato ena temeljnih pravic delovnih ljudi opredeljene z ustavo in zakonom o združenem delu. Z arto pričakujemo, da bo tudi naše glasita postalo osnovno komunikacijska sredstvo za kroženje vseh informacij, potrebnim za samoupravno odločanje v organih. Glasita naj bo v glavnem namenjeno delavcem za olajšanje položaja in ustvarjanja enot- nega mnenja ter stališč, bi so potrebna za odločanje samoupravljialcev. Zato morajo bàtti odprta, podati morajo vsako informacijo v sproščeni obliki in na izviren način. S takim načinom poročanja bomo dosegli tudi v razvoju demokratičnih odnosov poslovno učinkovitost, ker bo uredništvo časopisa prejemalo podatke o najvažnejših vsakodnevnih dogajanjih v kolektivu in po potrebi tudi izven njega. Seminai;, ki je nudil vsestransko podporo, ob prizadevanjih predavateljev, je bil vsebinsko pester in delaven, ki bo v mnogo-čem koristil tudi pri kreiranju našega glasila. »Celotnemu dogajanju moramo zagotoviti javnost«, je bilo povdarjeno ter poskrbeti, da bodo vsi podatki dostopni ter na razpolago vsem zainteresiranim., t. ji. vsem organom v procesu samoupravljanja. Dostopnost sporočil je eden itemed elementov samoupravnega sistema in elementov družbene kontrole. Pri tem seveda ne sme bilti prizadeta postavna tajnost določena s 'samoupravnimi akti organizacije združenega dela. V tem sestavku je prikazanih le nekaj specifičnosti in problemov v obveščanju v OZD. Povdar-jena je te povezanost med Obveščanjem in odločanjem, iz česar izhaja u-gotovitev, da je nemogoče razvijati sistem samoupravnega odločanja brez ustreznega sistema obveščanja. Vloga obveščanja pa se razširja v celotni sistem družbenega obveščanja. Naš kolektiv nima posebnega biltena za nujna obvestila, ki bi obveščala člane delovnega kolektiva o aktualnih problemih, ki vpadejo časovno med dvema izdajama glasila. Zato se poslužujemo načina obveščanja preko sindikalnega poročevalca. Kot sklepno besedo bi povdaril naslednje: — da mora postati) naše glasilo »ALUMINIJ« ko- miunikacdijsko sredstvo za kroženje vSeh informacij, — ki bo oblikovalo socialistično javno mnenje — in bo skrbelo za vsestransko izmenjavo mnenj,, stališč in pogledov o vseh predlogih, samoupravnih in drugih odločitev in bo spodbujalo sprejemanje najbolj primernih odločitev ter njihovo dosledno uresničevanje, da bo spodbujalo člane kolektiva za razvijanje konstruktivne kritike, gojilo polemiko in spodbujata v akcije in ukrepe, katerih uresničevanje bo vodilo h gospodarskim uspehom in k uveljavljanju delavskega samoupravljanja. Vse to mora združevati v celotnost dejavnosti,- zaradi česar moramo vsebinsko področje usmeriti največ na gospodarjenje in samoupravljanje v naši delovni organizaciji. I. Tušek 31. oktober Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v dénamo. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo,, so se pojavite tudi) prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi' zamisel o ustanavlja-nju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov. Hramlraiiška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 teti francoz Huegas De-lesitre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno u-stanovp, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijoi, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo na ji tako koristijo Sébi in državi ... «. Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih -dežel začete navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenile: »3-1. oktober naj bo vsako leto praznik var- svetovni dan čevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti.« Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in poimnožuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj,, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno u-reditvijo. Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga 'Usmerja na bolj urejeno življenje. Visak varčevalec je nasprotnik razsipnilštva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja seda-danjih zadovoljstev v korist -bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak -tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici Občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samo- varcevanja zavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter 'brezskrbno gleda v bodočnost. Z vidika družbene skupnosti varčevanja dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo, doprin-aša razvijanju proizvodnih sil, pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati velika pozornost v vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji u-stanovitvi 1924 objavil naslednji razglasi: Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti h blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti. Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS Iz Impo • Zakaj anonimni telefonski klici? — Potrebna je javnost kritike in dela Očitno je, da vse pozitivne strani samoupravljanja še vedno niso znane nekaterim članom naše delovne organizacije ali pa jih (kar je zelo nevarno in proti če mur se moramo najostreje boriti) hočejo izmaličiti. Drugače si ne znam razlagati nekaterih dejanj v zadnjem času, vezanih na nekatere sklepe poslovno-koordi-nacijskega sveta. Zakon o združenem delu v svojem poglavju o odločanju delavcev in uresničevanju delavčevih interesov jasno opredeljuje pristope h takšnemu načinu dela in izjavljanja. Točno je določeno, da delavec (sleherni) enakopravno sodeluje v odločanju preko svojih delegatov in da je njegova pravica in dolžnost, da od svojega delegata zahteva vsa potrebna pojasnila v zvezi z njegovim delom in sklepi, za katere le-ta glasuje oz. jih sprejema. Do tega trenutka vse poteka normalno, po sprejetju različnih sklepov pa se posamezniki zatekajo k najbolj nepoštenemu načinu interveniranja. Svojih pripomb, vprašanj ali dvomov v pravilnost sklepov ne izražajo javno, na delovnih skupinah — temveč ubirajo drugačno pot. Po enem izmed zadnjih sklepov poslovno-koordina-cijskega sveta je predsednik sveta dobil več kot deset (10) anonimnih telefonskih klicev in intervencij. Kljub temu, da je poskušal zvedeti, kdo mu telefonira, mu to ni uspelo. Sogovornik z druge strani telefonske žice je takoj spustil slušalko, ko bi se moral tudi predstaviti. Ali je res mogoče, da se danes v naši demokratičnp-socialistični ureditvi nekdo boji vprašati delegata zakaj je sprejel ta ali oni sklep?! Mogoče za takšnimi pozivi tičijo nevarni družbeni elementi, ki zahrbtno, anonimno in neodgovorno poskušajo vnašati vznemirjenje v vrste samoupravnih organov?! Ali ni potrebno, da se vsi skupaj zamislimo nad temi dejanji?! Takšne ljudi, v kolikor so nepoučeni ali se bojijo »pomembnosti« svojih sogovornikov in direktnih dialogov, je potrebno osveščati, jih boljše informirati in samoupravno izobraževati. Drugo vrsto ljudi, ki jih omenjam, pa je potrebno odkriti ter najostreje ukrepati proti njim. V času, ko se pogovarjamo o družbeni samozaščiti na vseh nivojih, nebi bilo napačno, da pozorno prisluhnemo takšnim ali drugačnim »telefonskim svetovalcem« in jih »usmerimo« tja, kjer tej družbi ne bodo nevarni. Osnovni namen tega sestavka je, da pomagam ljudem, ki nimajo poguma odkrito vprašati (naj si bo to direktorja, predsednika sindikata, sekretarja ZK, predsednika DS ali PKS), temveč se zatekajo k anonimnim klicem ali posluževanjem »informatorjev«, ki imajo vse podatke iz »prve roke«. Prepričan sem, da one druge vrste ljudi, nevarnejših, ni dosti v naši delovni organizaciji, zato bo pojasnilo o delu poslovno koordinacijskega sveta dobra pomoč manj pogumnim, da javno in glasno zahtevajo pojasnila o izvrševanju samoupravnih nalog. Poslovno-koordinacijski svet je kolektivni izvršilni organ delavskega sveta TGA in so njegove obveznosti, pravice in dolžnosti točno opredeljene. Razpravlja in samostojno odloča le o nekaterih zadevah (službena potovanja v inozemstvo, plan finansiranja, nagradah inovatorjem), o ostalih le razpravlja in podaja ustrezne' predloge odgovarjajočim samoupravnim organom. Prepričan sem (upam z mano soglašate vsi člani PKS), da bo sleherni predlog, vprašanje ali vzpodbuda, ki bodo prišli od delavca s priimkom in imenom, od delovne skupine ali katerekoli druge formalne skupine in ne od »anonimneža«, pravilno obravnavani in da bo to vse v veliko pomoč PKS. Torej ne gre za nobeno zapiranje v ozke samoupravne kroge ali vzvišenost nekega posameznika ali organa. Gre le za pravilno pot in nastop v demokratično-socialistični družbeni ureditvi naše dežele in za JAVNOST KRITIKE ALI DELA! Vič Z energijo bomo morali varčevati Akcija za ovajanje racionalnejšega pridobivanj a^ transporta, pretvarjanja in porabe energije je eno osnovnih preofcupacij naroda no-gospodarskiih teženj v prihodnjem obdobju. Njena posebna vrednota je tedaj v spreminjanju mi-seLnostti Občana in proizvai-jaltea v smeri spoznavanja nujnosti kar racionalnejšega obnašanja do proizvodnje in porabe energetskih vdirov, kot enega osnovnih pogojev za življenje in delo tako posameznika kot družbe kot celote. Spoznanje o energetski siromašnosti Slovenije in s tern zvezano odvisnostjo v razvoju tako 'gospodarskega kot tudi družbenega življenja v celoti. Si oveni j a lahko iz svojih virov danes pokrije le polovico potrelb po energiji, razliko je 'treiba zagotoviti z nabavo energije v 'drugih republikah in z uvozom energije. Pretežni del t. j. 90 odst. uvožene energije odpade na nafto in njene derivate. V naslednjih letih se bo uvozu energije pridružili še uvoz pliima. Ocenjeno jej, da bodo znane zaloge premoga trajate do leta 2025, nafta pa bi bilia pri letni proizvodnji, ki bi krila le 10 odst. naših potrelb izčrpana že v 10. letih. Znane rezerve zemeljskega plina bi lahko nudite le majhen prispevek h pokrivanju energetskih potreb,, rezerve jedrskega goriva pa zadoščajo za 35 let. Racionalizacij o piri proizvodnji energije je -možno izvajati v več smereh: z višjo Stopnjo eksploatacije že znanih energetskih virov s pospešenimi raziskavami novih nahajališč premoga, nafte, zemeljskega plina in uranove rude. Z izrabo vse vodlne sile in odpadne toplote in, ne nazadnje s kontinuiranim spremljanjem nastajanja tehnologije izrabe igeoter-mične energije ter energije sonca in vetra. Pri transportu energije se je treba v kar naj večji možni meri izogniti izgubam, ki so danes še prisotne. Pri sedanji proizvodnji električne energije v 'termoelektrarnah gre približno 60—70 odst-, energije v izgubo predvsem v RTP Kidričevo po rekonstrukciji obliki odpadnih toplot, ki jih ne -izkoriščamo. V industriji, ki porabi približna polovico vse ko-riščene energije znaša stopnja izrabe 55 odst. Možnosti racionalnejše izrabe oz. porabe energije v industriji so zlasti v izkoriščanju vseh vrst odpadne toplote, boljši ter-milčnii izolaciji zgradb, cevovodov in tehnoloških procesov. V široki potrošnji predstavlja -n-ajivečjo porabo toplotne energije. Največje možnosti pa se kažejo v uporabi toplotne energije za ogrevanje to je s povprečnim izvajanjem povečane toplotne izolacije stavb. Gospodinjstva so velik potrošnik energije. Tako znaša delež -gospodinjskega odjema približno 34 odst. vsega distribucijskega odjema električne energije v Sloveniji. Za razsvetljavo se v posameznem gospodinjstvu mesečno porabi od 15 do 120 KWh, odvisno od števila svetilnih teles,, jako- sti žarnic ih časa -njihove uporabe. Tako porabi žarnica s priključno močjo 40 W 1 KWh električne e-ner-gdje v 25 urah in žarnica s priključno močjo 100 W v 10 urah. Razsvetljava predstavlja okrog 20 odst. skupne porabe dl. energije v gospodarstvu in zato je primemo varčevati tudi na tem področju. Potrebno je ugašati žarnice v prostorih, ki jih ne uporabljamo. Določen del el. energije za razsvetljavo -prihranimo tudi s svetlim obarvanjem sten, ker lahko dosežemo _ enako o-svetlitev z manjšo močjo svetlobnih teles. Manjši boijterji porabijo okrog 40 KWh, večji pa okrog 150 KWh el. energije mdsečnoi, kar pomeni približno takšno porabo el. energije kot vsa razsvetljava. Pri negospodarnem ravnanju z bojlerji lahko poraba el. energije mesečno poraste -na 200 KWh in več. Kupiti je treba bojfer najustreznejše velikosti glede na -potrebe po topli vodil. Temperatura vode v bujferju naj bo čim nižja-, da se ne oddaja toplota na okolico. Za dosledno družbene Čeprav o družbeni samo zaščiti), ,kot tudi o ljudski obramibi (prej SLO) zadnje čase vse več -govorimo ter razpr.avlj-amo o obrambnih načrtih v TOZD, kot tudi v KS, ocenjujemo varnostno stanje ter dajemo analize o družbenopolitični situaciji tako -v TOZD, DO in KS, pa moramo o tem pomembnem vprašanju spregovoriti le nekaj več, saj- morajo o tern biti podrobno seznanjeni visi občani v KS oziroma vsi zaposleni v združenem delu. Zato bom v nekaj, naslednjih vrsticah isfcušal nekoliko konkretneje 'spregovoriti o tern kako uresničujemo družbeno 'Samozaščito pri nas v KS kot tudi v OZD in v TOZD v TGA. Prizadevanja;, da bi naš občan in delavec postal resničen nosilec družbene •samozaščite na vseh področjih so še kako pomam-iben ali ‘boljie rečeno neofo-hodno potreben sestavni del naše samoupravne socialistične družbe. Znano nam je, da je osnovni mat-men družbene -samozaščite predvsem v zagotovitvi varnosti -ustavnega reda ter varnost ljudi in pre- moženja — ravno tako pa itodi družbene lastnine. Kot smo se lahko sami prepričali, naši državni organi -izredno dobro ter u--spešno opravljajo svoje naloge, vendar pa vse to v zadnjem času zaradi nenehnega hitrega razvoja družbenih odnosov ter u-vieljavJijanjia oblasti delavcev in občanov postaja že prelmalo. To logično pomeni, da vsi delovni ljudje ter občani sami postajajo vsakodnevni nosilci ter dosledni uresničevalci družbene samozaščite. Vloga in pomen družbene samozaščite t-udii v naši delovni organizaciji, kot tudi v vseh -krajevnih -skupnostih nista novi postavki v delovanju družbene samozašči. te, pa zaradi, tega skušajmo malo pogledati kako se obnašamo mi sami do tega, tako izredno pomembnega vprašanja. Predvsem mislim na to, kako se mi sami obnašamo, kot posamezniki' v našem vsakdanjem življenju v blokih kjer stanujemo, na delovnem mestu kjer delamo in prebijemo del svojega vsakdanjega življenja, kot tudi na ulicah, in jo racionalno porabljati Pollilo obremenjen el. štedilnik s priključno močjo 8500 W porabi vsakih 7 milniul! 1 KWh aL energije. Poraba energije za pripravo hrane za štiričlansko družino na el. štedil-ni'kiu je ocenjena na približno 240 KWh mesečno. Vzroki, da gre znaten del te energije v iizguiba, so predvsem slaba regulacija ikuhalinilh plošč, uporaba neustrezne i^uhalne posode, siaba regulacija pečice. Kuhalne plošče reguliramo tako, da imajo največjo moč za začetno kuhanje, nato pa jo zmaoij-šamoi. Hladilnik 's priiklljiučno močjo 200 Was termostatom porabil 1 KWh el. energije v 5 urah hlajenja. Kompresorski hladilnik troši 20 do KWh, 100 litrski zmrzovalnik 40 KWh in 600 litrski zmrzo-vainiiic 150 KWh mesečno. Poraba el. energije je odvisna od velikosti, stopnje hlajenja, temperature okolice, pogostosti odpiranja, polnjenja in rednega čiščenja. Ostali gospodinjski stroji: pralni 'in pomivalni stroj spadata taidii med večje porabnike el. energije. Pomivalni stroj s priključno močjo 3000 W porabi 1 KWh el. energije v 20-iIh minutah, v mesecu pa okrog 60 KWh. Za pranje perila v štiričlanski družini porabi pralni stroj okrog 35 KWh mesečno. Poraba el. energije barvnega TV znaša okrog 40 KWh mesečno, če je vključen 4 ure dnevno. Ostali gospodinjistkdi aparati so manjši potrošniki el. energije. Taka porabi 1 KWh el. energije regulacijski ali hladilni likalnik v 1 uri, briivmilk v 10 urah radijski sprejemnik v 30 urah, sesalec v eni uri in 40 minut, in električna ura v 500 urah. V gospodinjstvih so možni precejšnji prihranki e-mergiije. Glede na stanje z energijo, vilsoko ceno energije dn visokih investicijah za pridobivanje in pretvarjanje energije., ter porabe po večjem- varstvu uresničevanje 1 f javnih prostorih ali kot udeleženci v cestnem prometu in podobno. Skušajmo nekoliko bolj pogledati okrog sebe najprej v okolju v katerem živimo, Naše stanovanjske bloke imamo vsie popisane,, šipe polomljene, okolje pred bloki; je mnogokje neurejeno, da sploh ne govorim o tem, da skoraj nikjer me zaklepajo ponoči vhodnih vrat. čeprav to določa tudi občinski odplak. Večkrat puščamo stanovanja nezaklenjena, avtomobile se parkira vsepovsod. čeprav za to ni določen prostor prav pred stanovanjskimi bloki, kjer so poti precej ozke tako ovirajo ostale pri opravljanju njihove službe (na primer delavce komunale pri odvažanju smeti, ko ne pridejo mimo parkiranih avtomobilov do kant za smeti in podobno). Dogaja se tudi, da otroci večkrat kurijo na nedovoljenih mestih im da se igrajo z vžigalicami tudi v kletnih prostorih, kar pa se je doslej še vedno na srečo vseh srečno končalo. Navedel isern le nekaj najbolj prisotnih vsakdanjih primerov, ki še kako sodijo v naše vprašanje, kako uresničujemo družbena samozaščito. Morda se bo nekdo celo vprašal, kaj pa ima vse to opraviti z družbeno samozaščito. Ima — pa še kako pomembno vlogo. Mi največkrat ob vsem tem kar sem navedel ostajamo le nemi opazovalci takih in podobnih dogajanj ne, da bi skušali na taka dejanja in napake sproti o-pozarjati in morebitne nesreče še pravočasno preprečiti. Toda ne bi se radi nikomur zamerili. Ko stanovalcu izgine iz hodnika-v bloku kolo -ali moped-ter podobno se seveda začne vik in krilc, okrog vprašanja kdo je kriv, da niso bila- vežna vrata zaklenjena-. da organi varnosti (miličniki) nočejo ukrepati ter podobno. Vs-e to bi bilo lahko preprečeno, če bi se mi vsi zavedali -svoj-e vloge m odgovornosti po -vprašanju družbene samozaščite. Tudi na delovnih mestih v TOZD prihaja- do raznih okolja, so bila povod, da je v srednjeročnem planu razvoja SRS v obdobju 1976 dio 1980 vključeno novo, po svoji teži vse tehtnejše načelo o nujnosti racionalnejšega pridobivanja ■in porabe energije, zato je prav v tem času v javni razpravi program ukrepov za racionalizacijo pridobi vanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije. Z racionalizacijo predvidenih ukrepov je že do 1980 teta možno ugotoviti1 prihranek pri stroških za e-nergijo v višini- 480 -mio. ditti letno. Turili v naši OZD TGA že obstoja določena skrb zato,, d-a se energija v proizvodnji racionalno troši in- se ,s tem zmanj- šajo stroški za porabljeno energijo v lastni cenil proizvodov. Ostaja pa še odprt problem racionalne e-nergetiske potrošnje. Nujno je, da energetska služba v vseh organizacijah združenega deda spremlja in analizira porabo e-nerpije im -išče možnosti racionalnejše porabe energije. Proučiti1 je treba tudi primernost vključitve odnosa do racionalne porabe energije med elemente nagrajevanja po delu. Z racionalno rabo el. e-nergije -vplivamo na povprečne porabljene KWh. Vklapljamo porabnike el. energije takrat, ko je cena el. energije -manjša-, Épf v času manjših obremenitev, kajti s tem tudi nižamo ceno za porabljeno KWh in razbremenjujemo že tako obremenjene el. energetske naprave in s tem neposredno vplivamo na izboljšanje kvalitete ek energije. Akcija mora postati integralni del delovanja vseh družbenih in gospodarskih struktur, ter mora postati trajna naloga slehernega občana im delavoa. Franček Krajnc RTP Kidričevo po rekonstrukciji Za dosledno uresničevanje družbene samozaščite (Nadaljevanje z 9. strami) malomarnosti katere se večkrat slabo končajo celo s hujšimi posledicami. Pa si toraji le postavimo sami sebi vprašanje — ali smo kot sodelavci bili ob vseh takih pojavih dovoli] pozorni dm, če smo opravili svojo dolžnost ter na napake opozarjali! Največkrat prav gotovo ne. Če je že to storil morda vod- Torej tudi nedostojno, vedenje, pretepi in podobno prav itako spada v del programa družbene samozaščite, katero smo dolžni resnično dosledno in povsod ter ob vsakem času izvajati in vse negativne pojave preprečevati). Zato pa moramo biti budni na vsakem, koraku in naše dolžnosti, ki izhajajo ilz področja družbene samozaščite povsod opravljati kot se za slehernega Občana in der lavca .tudi spodobi/. Iz livarne Naša železničarja -kaopa oe to H -Mi iNvesTicioaa omar, ki ve ha začetku razmišljah j a O SOUČKIH, ROHtELICAH IH REKONSTRUKCIJI SIL VELIK,DEBEL IH CEL . ja skupine, preddelavec ali vodja izmene je lenta največkrat (kritiziran in obdelan kot nekak policaji, priganjač ter podobno. Ko sem poslušal poročilo oddelka milice Kidričevo o mnogih prestopkih ter prekrških občanov, sem se nad številko krepko zamislili, ter sam pri sebi prav tako postavil vprašanje, koliko sem sam prispeval k temu, da bi bilo mnogih prekrškov manj. Pijančevanja v gostinskih prostorih kjer se igrajo večkrat tudi karte za denar im točijo pijače vinjenim osebam — tu seveda največ mislim mladoletnikom,, M s svojim obnašanjem vznemirjajo mirne otočane, ko jih obdelujejo z neprimernimi izrazi ali pa se celo dogaja, 'da se še koga fizično lotijo. Tudi v svojem političnem delovanju moramo doseči, da bodo dogovori o nalogah na področju družbene 'Samozaščite izhajali iz naših ocen 'konkretnih varnostnih razmer v delovnem okoijiu, kjer živimo im delamo. Seveda pa morajo take ocene sprati oblikovati tudi DPO, kot so SZDL,, sindikat ter seveda ZK z vsemi ostalimi DPO jm,. društvi itako v delovni organizaciji kot tudi v krajevni skupnosti. Pri oblikovanju načrta samozaščitnih in varnostnih ukrepov, ki bodo izdelani na podlagi vsestranske varnostne ocene, mora tudi sodelovati čimvečje števila delavcev, v OZD, TOZD in v krajevnih skupnostih. Vse ito pa ni le naša naloga, ampak; predvsem 'naša dolžnost! F. Meško • Z zasedanja zborov Skupščine občine Ptuj PRVE OCENE O MOŽNOSTIH RAZVOJA V LETU 78 Že v miiniuli številki našega glasila smo poročali 'o 34. zasedanju viseli itreih zborov občinske skupščine Ptuj' ter predvsem o analizi uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1977 ter nakazali nekatere bistvene ■točke iz omenjene analize. Tdkrat pa natoaji vtisov iz razprav na izborih SO o tej izredno pomembni točki' dnevnega reda ter v nadaljevanju še nekaj o poročilu, ki ga je pripravil izvršni svet skupščine občine Ptuj o uresničevanju družbenega plana občine v Jletiih 1976 in 1977 in o izhodiščih za' Oblikovanje resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v letu 1978. Za 34. zasedanje zborov občinske 'skupščine bi lahko rekli, da je bilo 'gradivo dobro pripravljeno, da pa je bila razprava o najpomembnejši točki, .ki smo jo že uvodoma omenili, kaji klavrna, kar še predvsem velja za delegate v zboru združenega della, na katerem ni bilo prav nobene razprave, čeprav bi prav V združenem delu morali temeljito spregovoriti o o-menjemi analizi in skušati najti v isti 'tudi sami' sebe. Še predvsem v tistem delu, ki govori o tem,, da je iz ankete o minimumu kazalcev razvidno, da ima le 70 odstotkov vseh TOZD (in enovitih OZD) s področja materialne proizvodnje sprejete srednjeročne piarne. Kljub zakonski obveznosti še namreč kar 24 OZD od skupaj' 74 ni sprejelo svojih srednjeročnih planov. (V času poročanja je menda stanje že nekoliko drugačno. Še veliko bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je mnogo slabše v tej smeri po krajevnih skupnostih, saj so do zasedanja zborov od 25 KS v občini Ptuj, svoje srednjeročne plane sprejele le tri. Tudi nobena samoupravna interesk na skupnost is področja gospodarske infrastrukture srednjeročnega plana od sprejela. Zato je resnično zaskrbljuj oče, da se temu ne posveča večje pozornosti, kajti tudi uvel j avl janje novega sistema planiranja v družbenih dejavnostih poteka počasi. Postopek planiranja pa je že v zamudi za eno leto. še vedno je tudi prisotna nizka izkoriščenost proizvodnih 'zmogljivosti), še zlasiti pa je bila izkoriščenost slaba v letu 1976, saj je proizvodnja le skromno narasla. Nizka gospodarska rasiti, upadanje akumulativne sposobnosti OZD ter prilagajanje | gospodarstva novim pogojem gospodarjenja kot tudi nekateri o-mejiltVeni^ ukrepi ekonomske poliitike so pogojevali nizko rast reallniih investi- cij v letu 1976, Za leto 1977 OZD sicer" predvidel-vajo hitrejšo investicijsko aktivnost;, vendar , je iz njihovih programov razvidno, da načrtovanja močne investicijske ekspanzije ni- kar kaže na veliko politično zavest iti odgovornost delegatov v tlemi zboru. Dalli so svoja stališča, predloge ter pripombe^ ki bi jih brez dvoma trebalo uveljaviti pri bodočem plamira- brimi programi nadoknaditi vsaj' dei tistega, kar smo zapravili v letu 1976. Na osnovi analize o uresničevanju družbenega plai-na občine Ptuj, za obdobje 1976—1980 v tetdh 1976 in majo realne podlage, ker slonijo v veliki meri na programih, ' ki še nimajo v celoti zagotovljenih sredstev za realizacijo. Nekaj več so sicer razpravljali o omenjeni analizi delegati v zboru KS, brez dvoma najširša im naj-konkretnejša pa je bila razprava v družbeno-poli-tičnem Zboru kjer so delegati o tej analizi razpravljali skoraj uro in pol, nju im gospodarjenju v naslednjih letih do lata 1980. Kot sem že malo prej omenil, pa bodo o gospodarjenju precej več spregovorili prav delegati v ZZD ter sploh zaposleni v združenem delu. kajti dosedanje gospodarjenje je pokazalo določene slabosti, ki jih bo v naslednjem obdobju nujno odpraviti ter skušati z organiziranimi akcijami in do- 1977 je IS SO Ptuj tudi pripravil poročile, ki pa seveda bazira in sloni' predvsem na ocenah gospodarjenja v letošnjem letu in kot taka služi za oblikovanje resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v ma-slednjem to je 1978 letu. Poročilo je resnično skrbno pripravljeno in bi ga prav v združenem delu morali podrobneje obrav- navati1 in se z istim seznaniti. To bomo tudi mi opravljali preko našega tovarniškega glasila m o vsem sproti seznanjali ter obveščali naše delavce, da se bodo podrobneje saznanih) in se tako tudi lažje odločali ma zborih delavcev, ko bodo potrjevali im sprejemali .svoje programe dela za naslednje obdobje. To je vsekakor nujno in potrebno, saj mora sleherni občan podrobneje poznati programe in bodoči razvoj tako svoje KS kot tudi svoje občine v kateri živi. Predvideva se. da bo družbeni proizvod v letu 1978 po pričakovanjih večji za 8—9 odstotkov (v republiki se predvideva za okoli 6 odstotkov), kar pa še seveda ne bo nadomestilo izpada iz leta 1976, kar smo že preji povdaniii. Industrijska proizvodnja se bo po ocenah povečala za 9—10 odst. (v republiki za okoli 7 odst.). Tak razvoj temelji na nekaterih novih zmogljivostih in na boljšem izkoriščanju obstoječih zmogljivostih. Dinamika zaposlovanja je v zadnjem letu .v upadacriju. Tudi v letu 1978 se bo gibala v okviru planskih predvidevanj za srednjeročno obdobje. Število zaposlenih se bo po ocenah povečalo za 3 do 3,5 odst. (v republiki za okoli 3 odst.), kar me bo zaposlilo vsega prebivalstva, ki bo iskalo zaposlitev bodisi zaradi naravnega prirastka, spremenjene socialne strukture ali zaradi priliva delavcev iz začasnega dela v tujini Problem produktivnosti se je povečal zlasti v letu 1976. Ob navedenih tendencah (razvojnih) je ocenjeno, da se bo produktivnost v prihodnjem letu povečala za 4—4„5 odsit. (v republiki za 4—5 odst.), kar pa je še vedno pod planiranim obsegom tega srednjeročnega obdobja (5,2 odst.). V omenjenem poročilu je navedenih vrsta stvari, ki so pomembne za uspešno poslovanje v letu 1978. vendar bomo o tem pisali kdaj' drugič. Pomembno je povdariti, da pri razreševanju razvojnih problemov, ni dovolj' le na splošno oblikovati rešitve in usmeritve, temveč morajo vsi nosilci družbeno gospodarskega razvoja v občini oblikovati in sprejeti konkretne aktivnosti v 'letnih razvojnih programih. Tako pa bi morala biti tudi resolucija za leto 1978 usmerjena k reševanju ključnih gospodarskih in družbenih problemov. France Meško Sportili rekreacijo - šport in rekreacija - Sport in rekreacija Športno tekmovanje v počastitev dneva KOVINARJEV Dos 10. oktobra 1977 je bid, na agrišču ŠCKS »Veljko Vilahovii« ìe Ptuja), odigran turnir v malem nogometu v počastitev dneva kovinarjev. Na turnirju so soddovai-li mladi samoupravi j alci do 27 let starosti ìe KK TOZD »T ehnoservi s«., ASIS-a, TGA Kidričevo ter dkiipa gostitelja, učenci ŠCKS. Ekipa »Elebtroko-vine« se iz neznanih razlogov ni udaiežila turnirja, kar ni športno. Pred pričetkom tekmovanja so kapetani ekip opravili težko pričakovani žreb. Ekipo TGA je že na začetku spremljala športna sreča, saj je za nasprotnika dobila najmlajšo ekipo, ekipo ŠCKS. V prvi tekmi sta se torej srečali ekipi ŠCKS in TGA. Zmagala je ekipa TGA z rezultatom 5 : 2. V drugi tekmi predtekmovanja sta se pomerili ekipi AGIS-a in KK TOZD »Tehnoservisi«. Igralci ekipe AGIS so Imeli več sreče in v enakovredni igri zrn agalli z rezultatom 1 : 0. Ekipi ŠCKS in KK TOZD »Tehnoservis« sta najprej odigrali srečanje za 3. in 4. mesto. Mlajši igralci ŠCKS so vložili več truda in borbenosti ter premagali starejše igralce KK z rezultatom 4 : 1. V finalni tekmi turnirja v počastitev dneva kovinarjev, sta se pomerili ekipi TGA in AGIS-a. V zanimivem, 'borbenem srečanju je zmagala ekipa TGA z rezultatom 3 : 1. Za ekipo TGA so igrali: Miloševič Vinko, Rozman Franc, Panitkvar Franc, Vidovič Silvo, Vimklar Slavko, Belk Srečko, Domčec Štefan to Ačimovič Drago. Ekipo je vodil Milosavljevič Mišo. Sočasno z nogometnim turnirjem so na strelišču ŠCKS »Veljko Vlahovič« merili svoje strelske sposobnosti istrelcd) iz AGIS-a, KK TOZD »Tehnoservis«, TGA to ekipe ŠCKS. Vsaka ekipa je štela 3 tekmovalce. Zmagala je ekipa TGA za katero so streljali Lamut Juri, Fečec Albert in Mihelič Marko. Najboljši strelec je Lamut s 123 krogi, drugi Frčeč Albert s 119 krogi. Vsi tekmovalci ekipe TGA, nogometaši kot tudi Tudi ti naši tovariši so sodelovali na turnirju v Dom-birnu in tako pripomogli k utrjevanju bratstva in enotnosti med zdomci in nami. strelci smo dostojno zastopali barve našega delovnega kolektiva. Ni prvič, da mladi iz TGA prinašajo »domov« pokale in priznanja, žal so uspehi na športnih poljih v naši delovni sredini vse premalo cenjeni! ■ Nogomet: polfinale TGA : ŠCKS 5 : 2 AGIS : KK 1:0 za 3. in 4. mesto KK : ŠCKS 1 : 4 za 1 in 2. mesto TGA : AGIS 3 : 1 Streljanje: Strelci so streljali 3x5 + 5 1. TGA 325 krogov 2. KK 323 krogov 3. AGIS 315 krogov 4. ŠCKS 296 krogov Po zaključenem tekmovanju so predstavniki ŠCKS »Veljko Vlahovič« iz Ptuja, sodelujočim ekipam podelili pokale in diplome. Organizacija prijateljskega srečanja je bila odlična, zato vse čestitke organizatorju. Vs| iz ekipe TGA se zahvaljujemo vsem,, ki so ■nam omogočilii izostanek z dela, posebej, tov. Levanič Karlu, Kuzmi Jožetu, Pavličev Sergeju, Fridl Karlu in tov. Hazabent Viktorju. P. A. Lov kot športno rekreacijska aktivnost ZGODOVINSKI ORIS PANOGE V SVETU IN JUGOSLAVIJI Lov se je razvijal podobno kakor druge panoge in je imel v različnih razvojnih dobah človeške družbe svoje posebne oblike. Pračlovek v začetku ni bil lovec v pravem pomenu besede, temveč je bil pobiralec zrelih plodov narave, raznih sadežev, korenin, gob, a tudi mesa ni odklanjal, dobil ga je od ostankov plena roparic ali od živali, ki jih je našel že poginule. Večjih živali, razen morda mladičev, pračlovek ni lovil in ne napadal, ker ni imel primernega Orožja, pač pa se je pred njimi branil v borbi za obstanek. Zelo dolga tisočletja po tistem, ko se je človek razvil v človeka z vsemi te-lèsnimi in duševnimi lastnostmi, sta namreč njegov način življenja in njegova kultura ostala na stopnji naravnega sveta. Še zmeraj je bil lovec med lovci, še zmeraj je nabiral hrano med neštetimi drugimi vrstami bitij. Da je bil varen pred živalmi, se je skrival v podzemnih jamah, v goščavah in tudi na drevju. Razen obrambe pred živalmi ni imel druge po- trebe, kakor da skrbi za preživljanje. Ko si je izdelal prvo primitivno o-rodje, mu je služilo kot orožje in hkrati ga je rabil za preživljanje. Izum ognja je pomenil za človeka in za način njegovega življenja veliko spremembo. Ni bil več primoran bivati v toplih krajih, kajti ogenj mu je dal toploto in svetlobo, razen tega pa mu je bil ogenj važno obrambno sredstvo pred živalmi. V praskupnosti je sodelovalo na lovu celotno pleme; žene, o-troci in starci so bili gonjači, moški pa so čakali v zasedi in pobijali živali iz neposredne bližine. Lov je namreč prva oblika sodelovanja (kooperacija) v razvoju človeške družbe. Človeštvo se je množilo in s številom so se večale tudi njegove potrebe. Človek, ki je postal pravi lovec, je rabil za lov, za napad na divje živali, primerno orožje. Iz preprostega orožja je prehajal na sestavljeno, kakor sekira, kopje z roževinasto konico, kožnata frača, višek pa je dosegel z izumom loka in puščice, s katerima je lahko zadel živali na večje razdalje in z večjo silo. Živinoreja in poljedelstvo sta bili v začetku najtesneje povezam z lovom; polagoma pa je postala živinoreja poglavitni vir za pridobivanje mesne hrane. Zaradi tega lov ni bil več nujna človekova potreba. Krog tistih, ki so lovili, se je čedalje bolj ožil, od plemena je prehajal na vedno redkejše posameznike, ki so lovili za razvedrilo ali za utrjevanje telesa kot pripravo za vojaka. Lov se je tako razvil iz gospodarske v športno panogo. Nastanek suženjstva je u-stvaril neenakosti med ljudmi, kajti suženj ni smel nositi orožja, zato tudi loviti ni mogel. Uvedba zasebne lastnine je vplivala tudi na vprašanje, čigave so' bile prosto živeče divje živali. Nastal je nauk, da take živali, dokler so bile proste, niso bile last nikogar. Prisvojiti si jih je smel vsakdo in brž ko jih je ujel, so postale njegova last. V začetku srednjega veka pa so si prilastili nemški vladarji večje gozdne površine, tem so sledili tudi drugi velikaši in oboji so razširili prepoved izvrševanja lova tudi na tuje gozdove in druga zemljišča. Lov je postal regal (divje živali so lastnina državnega glavarja). Pozneje, ko so razlikovali lastnino države od lastnine državnega glavarja, se je regalni sistem v bistvu spremenil toliko, da so bile divje živali last države. Loviti je smel le tisti, ki je imel dovoljenje države. Regalni sistem v lovstvu je bil plod srednjeveškega fevdalizma. »Smrtni udarec« mu je zadala francoska revolucija leta 1789, ko je bil razglašen zakon, po katerem je bila ukinjena pravica, loviti na tujem zemljišču in uzakonjena pravica, da sme vsakdo loviti na svojem zemljišču. Vendar je rodilo dosledno izvajanje tega zakona zmerne posledice. Ker se je na lovu že splošno rabila puška in ker je smel vsakdo loviti na svojem zemljišču, je število lovskih upravičencev zelo naraslo, zato pa se je iz leta v leto zmanjševal stalež divjadi. Zaradi tega je bila po vsej Evropi, pri nas leta 1870, vnovič preurejena zakonodaja tako, da so smeli na svojem svetu loviti le tisti, ki so imeli večje površine strnjenega zemljišča, ostala zemljišča pa so se združila v lovišča. Stara Jugoslavija je pustila dolgo časa lovske sisteme, ki so veljali v po- sameznih pokrajinah Jugoslavije. V Sloveniji je bil lastnik zemljišča upravičen izvrševati lov na svojem zemljišču, ostala zemljišč^ pa so bila združena v občinska lovišča in oddana v zakup na javni dražbi. Razmere, v katerih raste naše lovstvo, so originalne in edinstvene. Na svetu namreč ni sistema, kjer bi družba zaupala divjad brez sleherne denarne odškodnine lovcu — ljubiteljem narave. S pogojem samo enim, da to bogastvo, ta naravni ponos varujejo, goje in ga ne glede na to, za katero vrsto gre, ohranijo zanamcem. Prav ta pogoj pa je naloga, ki včasih ni ne majhna niti lahka. Obdržati sredi stehnizirane Evrope medveda in živalske vrste, ki jim je prav razbrzdana civilizacija hud sovražnik, najti entuziaste, ki bodo to dolžnost opravljali z ljubeznijo v dneh, ko so edini ideal denar in vsakršne koristi, ni lahko. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST LOVSTVA Kljub v prejšnjem odstavku navedenim tegobam, s katerimi se srečujejo naši lovci, pa vendar ob- Sport in rekreacija - Sport in rekreacija-Sport in rekreacija Lov kot športno rekreacijska aktivnost (Nadaljevanje z 12. strani) stajajo tudi taki entuziasti — samoupravni kolektiv z blizu 15.000 člani, organiziran v prek 400 lovskih družinah (LD), v 18 področnih zvez (PLZ), v Lovsko zvezo Slovenije (LZS), včlanjeno v Lovsko zvezo Jugoslavije (LZJ) in preko te v mednarodno lovsko organizacijo — glej skico! Lovska družina je temelj naše lovske organizacije in posluje po svojih pravilnikih, ki določajo: ime, sedež in namen orga- nizacije, opis območja, na katerem deluje organizacija, pravice in dolžnosti članov itd. Lovske družine določenega področja se zaradi uresničevanja skupnih ciljev lahko združijo v področno lovsko zvezo. Naloga zveze je, da v svojem delovnem območju pospešuje lovstvo, skrbi za izobraževanje lovcev včlanjenih družin ipd. PLZ pa se s sklepom na svojih občnih zborih združijo v Lovsko zvezo Slovenije. Le-ta skrbi za koordinacijo dela, zastopa vse lovske organizacije pred republiškimi in zveznimi upravnimi organi ter v zamejstvu, skrbi za propagando lovskega turizma, izdaja lovski tisk, podpira raziskovalno dejavnost in znanstveno proučevanje lovstva, organizira republiška in medrepubliška lovska srečanja in strelska tekmovanja ipd. Zveza lovskih organizacij Jugoslavije pa povezuje vse republiške lovske zveze in ima svoj sedež v Beogradu. Njena naloga za celotno področje države so v glavnem iste kakor naloge republiške lovske zveze za področje republike. ZGODOVINSKI RAZVOJ LOVSTVA V PTUJU IN OKOLICI Slovensko lovsko društvo (SLD) podružnica Ptuj, je bilo ustanovljeno leta 1921. Takrat je vladal pri nas še dominalni (zakupni) sistem in to vse do 2. svetovne vojne. Po vojni pa se je SLD podružnica Ptuj preimenovala v Lovsko zvezo Ptuj. S tem ko smo osvobodili domovino in pregnali okupatorja, smo odpravili tudi dominalni sistem in vpeljali re-galnega. Proti takemu re- žimu so se naši lovci zelo upirali. Leta 1967 pa se je Lovska zveza Ptuj preimenovala v Zvezo lovskih družin Ptuj, ki ima pod svojim okriljem 23 družin. Danes imajo lovci svoj lovski zakon in zakon o društvih. Lovska družina je osnovna celica, ki mora imeti najmanj 12 članov. Lovci razlagajo lov kot šport in kot gospodarsko panogo. Vsaka lovska družina mora imeti svoj pravilnik in gospodarski plan, ki ga predloži občini. Vsak član lovskega društva mora opraviti lovski izpit. Člani društva tudi plačajo za odstreljeno divjad. Tako gre ves dohodek od uplenjene divjadi nazaj v lovišča. Tujci pa plačajo v tuji valuti. Seveda mora imeti vsak tujec orožni list, sicer ne sme loviti. Lovni časi za posamezne divjadi so natanko določeni in izven tega časa lovec ne sme loviti (npr.: lovni čas za jelena je od 16. 8. do 31. 12., za srnjaka od 1. 6. do 30. 9. itd.). ZLD Ptuj je od svoje u-stanovitve zelo napredovala. Tako prirejajo lovske razstave, predavanja, film- ske prikaze ipd. Da so člani ZLD Ptuj res marljivo in vestno opravljali svoje delo, kaže podatek, da so 1949. leta ustanovili prvo fazanerejo v Jugoslaviji in to na Vurbergu pri Ptuju. Pobudnik je bil tov. Mariu, dobro poznan v krogu lovcev, ki je o ustanovitvi fa-zanoreje napisal sestavek, oz. razpravo in jo objavil v reviji Lovec. Za to delo je dobil spominsko plaketo. Ta isti tovariš je že pred vojno ustanovil v Čakovcu društvo Vajda (trgovina z živo divjadjo). Znotraj ZLD Ptuj deluje več komisij, od katerih so najbolj pomembne Komisija za lovsko strelstvo in Komisija za turizem. Z veliko uspehi in priznanji pa se lahko pohvalijo strelci na glinaste golobe in gibajoče se cilje pri ZLD Ptuj. APLIKACIJA LOVSTVA NA ŠPORTNO REKREACIJO Sodobnemu lovstvu sta osnova gojitev in ohranitev prosto živeče divjadi v čim bolj naravnem, zdravem o-kolju. Lovstvo naj postane bistveni člen v organiziranem sodelovanju družbe pri zaščiti človeka in divjadi pred zastrupljanjem biosfere, v kateri živi. Prostovoljno delo lovcev ni samo moralna vrednota, temveč osnovna notranja gonilna moč delovanja lovske organizacije, ki sloni na humanih in tovariških medsebojnih odnosih njenih članov. Lovska družina je v prvi vrsti povezovanje interesov tistih občanov, ki iščejo zadovoljstvo v naravi zaradi rekreacijskih — gibalnih potreb. Vselej in povsod povdarjajo lovci, da je lov šport in istočasno tudi važna, donosna gospodarska panoga. Delovni človek se udejstvuje v lovu kot športnik. V lovišče hodi, da se otrese vsakdanjih skrbi, da se razvedri, nav-žije svežega zraka, uživa lepote narave ipd. Torej, če sedaj analiziramo gibalno aktivnost današnjega človeka, ki ga je zajel močan tok hitrega razvoja znanosti in tehnike, ugotovimo: — da se za vsako malenkost in na zelo kratke razdalje vozi z avtom, — da cele dneve presedi ob gledanju »domačega kina«, — da uživa prekomerne količine hrane, alkohola in nikotina, itd. To pomeni, da mu ne o-stane nič časa, ki bi ga posvetil lastni telesni aktivnosti — torej vzdrževanju lastnih telesnih sposobnosti. Posledice tega so: debelost, povečana količina maščobnih ploščic v krvi, hitra utrujenost po vsakem fizičnem, oz. telesnem naporu, povečan krvni pritisk, povečana frekvenca srca, večje število nezgod pri delu ipd. To so le glavne karakteristike današnjega neaktivnega človeka. In prav lov kot športno rekreacijska aktivnost pomaga, da se ljudje ne srečujejo z omenjenimi težavami. Namreč lov se odvija v naravi — v gozdu (za-vžiivanje, oz. vdihovanje svežega zraka), kjer se veliko hodi, pa tudi teče, nosi (divjad) ipd. To so same takšne aktivnosti, ki človeka ohranjajo v stalni telesni kondiciji. Če poleg tega še upoštevamo, da je lov tako imenovani »LIFETIME« šport, t. j. šport za vsa obdobja življenja, ima veliko prednost pred drugimi športnorekreacijskimi panogami. Seveda pa je po drugi strani lov zelo drag šport. Namreč sama oprema ni niti tako poceni, zato bi bilo v bodoče potrebno lovstvo organizirati tako, da bi bilo dostopno širšemu krogu občanov. Mislim, da bi bilo prav, če bi otroke že v šoli poučili o pomembnosti lova ter jih naučili ljubiti naravo, čuvati njene lepote in privzgojiti ljubezen do živali. To so bila le lastna razmišljanja in predlogi, zato mislim, da se marsikdo ne bo strinjal z mano. Toda nekdo pač mora začeti. (Nadaljevanje na 14. strani) MALO ZA MALO ZA Delegatske iz posebnega zornega kota — Vsaka podrobnost med delegatom im poslancem je zgolj naključje, ki) ga nekateri delegati upoštevajo kot napotilo za delo. — Seminar iiz samoupravljanj a v Moravcih je mnogim žeto pomagal..predvsem pri zdravljenju revmatdizma in obvladovanju znanja iiz enologije. — Nekateri delegati se bojijo presluhov; včasih jim ni jasno ali pri nekaterih recedi gre za delegiranje ali dirigiranje. — Ugotavlja se, da so nekatere delegacije po sprejetih materialih nekajkrat uspele o njih vprašati tudi sredino, iz katere izhajajo. — Predlaga se, da namesto stopnjevanja — dober, boljši, najboljši, vpeljemo novo stopnjevanje — delegat TOZD, delegat OZD, delegat SIS. — Ali obstoja razlika med delegati v TOZD in DS SS? Ne! Eni in drugi se zelo redko posvetujejo s svojimi voldlcL — Nekateri SIS — samoupravne interesne skupnosti poznajo tudi drugo tolmačenje okrajšave SIS — SAMO INTERESI SKUPNOSTI! — Na vprašanje ali je v naših samoupravnih organih zaživel delegatski sistem, poznam le en odgovor: »Ja, vendar bi potreboval močno transfuzijo — odgovornosti! « — Včasih bi bilo dobro, da so delegati brez imen; v tem primeru me bi govorili de v svojem imenu. Vilč Cilji tako in drugače Marsikdo upošteva rek: »Cilij opravičuje sredstva, le da je razmerje med njima krepko na strani sredstev.« Cilji so mu bili zelo veliki, žali pa ni znal' ciljati! Razen ostmorvmega cilja je imel za vsak slučaj še •nekaj rezervnih. Zastavil sol je nešteto oil jev, žal pa so bili tako majhni, da jih je po vršiti zgrešil! ko je že dosegal pomemben cilj, je ugotovil, da je napačno zastavljen! Po seriji slabih rezultatov, je bila splošna ugotovitev, da so osnovni cilji zastavljeni — osnovno šolsko! Po ugotovitvi, da ne zasleduje sprejetih ciljevi, mu je kolektiv kupil PSA zasledovalca. Pri vsaki ženski je imel le 'en cilj — ositatii neporočen! Vič GLOSA SOCIALNA (NE)ENAKOPRAVNOST Dva delavca TGA sta sprejela regres za letni dopust v maksimalni višini. Eden je za ta denar kupil šolske knjige, drugi pa rezervne dede za traktor. na delu na poti skupaj TOZD ALUMINIJ 9 1 10 TOZD GLINICA 3 — 3 TOZD VZDRŽEVANJE 4 v — 4 TOZD PROMET 3 — 3 SKUPAJ : 19 1 20 Oblika nesreče: padec predmeta 1 udarec predmeta 3 stik s skraj. temperat. 5 padec osebe 3 stisnjenje predmet. 2 stis. med prem. in nepremični predmet 3 TOZD ALUMINIJ 1. Jože Plajnšek, mat. št. 1932, iz hale A se je poškodoval 24. septembra. Pri odklanjanju anodnega efekta na celici 234 je z glavo pnevmatskega prebij alca zadel v katodno omaro, zaradi česar se je glava zavrtela in mu stisnila palec desne noge. 2. Franc Tili, mat. št. 2530 iz hale B, se je ponesrečil 28. septembra. Ker je elektrolitska peč 625 zelo vrtinčila je bilo potrebno dodati 50 kg sode. Ker je bila soda vlažna, so dali vrečo na rob peči sušit. Ker je peč vrtinčila talino, je ta pljusknila po vreči, ki se je vnela, soda se je vsipala v peč ter zaradi vlage povzročila eksplozijo.. Pri tem je bil ponesrečeni lažje popečen po hrbtni strani telesa. 3. Franc Korošec, mat. št. 436, iz hale B, se je ponesrečil 28. septembra. Ker je elektrolitska peč 625 zelo vrtinčila, je bilo potrebno dodati 50 kg sode. Ker je bila soda vlažna, so dali vrečo na rob peči sušit. Ker je peč vrtinčila talino, je ta pljusknila po vreči, ki se je vnela, soda se je vsipala v peč ter zaradi vlage povzročila eksplozijo. Pri tem je bil ponesrečenec lažje popečen po telesu. 4. Borislav Bulatovič, mat. št. 4554 iz hale A, se je ponesrečil 21. septembra. Pri vzvratni vožnji pre-bijalca skorje je hotel od- Lov kot športno rekreacijska aktivnost (Nadaljevanje s 13. strani) Člani ZLD Ptuj pravijo, da je nadaljnji razvoj lova kot športno rekreacijske aktivnosti odvisen od zavesti vsakega posameznega lovca ter tudi od dohodkov iz turizma. Bolj ko bo turistični lov organiziran, več materialnih sredstev bomo lahko vlagali nazaj v lovišča, prirejali bomo lahko kvalitetnejše tečaje, nabavili boljšo lovsko opremo, vzredili več divjadi ipd. ZLD Ptuj želi prav tako kot tudi ostale lovske zveze, da bi bil sleherni občan privzgojen in obarvan z lovsko etiko, da bi cenil in čuval lepote naše narave in da ne bi brezglavo pobijal divjadi. straniti dovodno gumijasto cev izpod koles. Pri tem je prijel za klinasti jermen pogona, ki mu je poškodoval prste desne roke. 5. Anton Medved, mat. št. 3453 iz hale B, se je ponesrečil 19. septembra. Pri čiščenju kriolita na celici 722 se je ponesrečenemu vsipala vroča glinica za čevelj, pri čemer si je popekel levo nogo izpod gležnja. 6. Viktor Ivanuša, mat. št. 1105 iz hale A, se je ponesrečil 21. septembra. Pri prehodu Od ene do druge grupe pri polnjenju mase, mu je desna noga zdrsnila z vozila pod kolo avtomobila, ki se je premikal in mu poškodoval palec leve noge. 7. Jožef Zakelšek, : mat. št. 4586 iz hale B, se je ponesrečil 28. septembra. Ker je elektrolitska peč 625 zelo vrtinčila, je bilo potrebno dodati 50 kg sode. Ker je bila soda vlažna, so dali vrečo na rob peči sušit. Ker je peč vrtinčila talino, je ta pljusknila po vreči, ki se je vnela, soda se je vsipala v peč ter zaradi vlage povzročila eksplozijo. Pri tem je bil ponesrečenec lažje popečen po hrbtu telesa. 8. Franc Jazbec, mat. št. 1497 iz hale B, se je ponesrečil 12. septembra. Pri počitku med črpanjem el. celice 683 je ponesrečeni sedel na improviziranem sedežu na južni strani hale B. V neposredni bližini je bil parkiran el. voziček, na katerem sta sedela voznik Maroh in delavec Svenšek. Ko je tov. Svenšek vstal iz el. vozička, je z žepom delovne obleke vklopil stikalo, voziček se je premaknil in ponesrečencu zlomil levo nogo. 9. Martin Avguštin, mat. Št. 2880, iz livarne, se je ponesrečil 12. septembra. Po kopanju, ko je ponesrečeni šel iz kopalnice v hali B, mu je na mokrem tlaku zdrsnilo, pri čemer je padel in z glavo udaril ob tlak ter si jo presekal. Dobil je poškodbo na glavi. 10. Franc Kolarič, mat. št. 247 iz aluminija, se je ponesrečil 9. septembra. Pri vožnji s kolesom na poti iz službe, mu je pri sestopanju s kolesa zdrsnilo, vsled česar je padel in si poškodoval koleno leve noge. TOZD GLINICA 1. Jože Dikavčič, mat. št. 2957, iz kotlarne, se je ponesrečil 15. septembra. Ponesrečenec se je poškodoval pri nameščanju vagonč-ka za pepel pod transportni trak. Utrpel je poškodbo sredinca na levi roki. 2. Marjan Kovačec, mat. št. 4459 iz glinice — beli del, se je ponesrečil 15. septembra. Nezgoda se je pripetila v vparilnici. Ponesrečenec se je poškodoval pri hoji po stopnicah navzdol, kjer mu je spodrsni- lo. Pri padcu si je poškodoval hrbet/ 3. Franc Lampret, mat. št. 2660 iz glinice — rdeči del se je ponesrečil 22. septembra. Ponesrečenec se je poškodoval na ročaju vitle na ročni pogon, pri zapiranju kladivnega drobilca. Poškodoval si je palec leve roke, katerega mu je stisnilo med ročaj vitle in zaščitno ograjo. „ALUMINIJ” JE TRIBUNA DELAVCEV! TOZD VZDRŽEVANJE 1. Jože Petek, iz elektro-vzdrževanja, se je ponesrečil 19. septembra. Pri obdelovanju varovalnih vložkov iz tekstolita na krožni žagi mu je odletel kos ob-delovanca v čelo, kjer je utrpel poškodbe. 2. Milan Plajnšek, mat. št. 4580 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 2. septembra. Pri dvigovanju nosilca na el. celici mu je zdrsnil vzvod, pri čemer se je udaril po kolenu desne noge. 3. Marjan Horvat, mat. št. 4576 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 2. septembra. Pri nakladanju phalne mase pri mešalnikih za gretje, ga je stisnil viličar za sredinec desne roke. ■ ZDRAVNIKOV KOTIČEK • ZDRAVNIKOV KOTIČEK• ZDRAVNIKOV KOTIČEK- • Dr- Marija Vegelj-Pirc Novotvorbe v možganih • Ta obolenja zahtevajo visoko specializirano zdravljenje Možganski tumorji imajo dve posebnosti: prvič, nastajajo v lobanji, to je v zaprtem in omejenem prostoru; zaradi svoje nebrzdane rasti pritiskajo na okolišno možgansko tkivo in tako ogrožajo bolnikovo življenje. Druga posebnost je v tem, da ne dajejo znakov, ki bi bili značilni prav za takšno obolenje, torej enako kot novotvorbe na drugih delih telesa. Vsaj v začetku povzročajo le splošne in neznačilne težave. Sedimo pred televizorjem ali gremo v kino. Večkrat nam prikazujejo dramatične dogodke, ko pri bolniku pravočasno ali prepozno odkrijejo možganski tumor, ga ozdravijo ali pa tudi ne. Vsekakor zdravljenje ni enostavno. Strah pred možganskimi tumorji bega v sedanjem času vedno več ljudi. Največkrat jih prestrašijo glavoboli, ki trajajo dlje, kot sodijo, da bi bilo normalno. Poglejmo, kako so prvi znaki tumorske rasti v možganih neznačilni. Skoraj pri polovici bolnikov se pojavi kot začetni znak glavobol. V 13 odstotkih se najprej spremenita značaj in obnašanje bolnika. Desetina bolnikov z možganskimi tumorji navaja za začetek bolezni bruhanje, ki mu ne morejo najti vzroka v prebavilih. Vrtoglavica se pojavi le pri 6 odstotkih takih bolnikov, napadi, podobni padavici, pa pri 5 odstotkih. Komaj zaznavne telesne ohromitve niso pogostne, le pri 17 odstotkih bolnikov najdemo na začetku ohromitve nekaterih delov telesa, mišičnih skupin ali možganskih živcev. Prvi znaki, ki jih opazi bolnik, so torej zares neznačilni. Podobne znake kažejo tudi druge bolezni, ki so dosti bolj pogostne kot možganski tumorji. Kot primer naj nam bo kar arterioskleroza (poapnenje možganskih žil), ki se začne pojavljati z enakimi ali podobnimi znaki. Ker vemo, da prizadene arterioskleroza prej ah slej skoraj vsakega človeka, novih bolnikov z zločestimi možganskimi tumorji pa je na leto v Sloveniji le okoli 60; moramo biti torej zelo o-prezni pri sumu na možganski tumor. Od časa, ko bolnik začuti prve težave, do takrat, ko poišče zdravnikovo pomoč, mineta navadno kar dva meseca. V prvem mesecu pride k zdravniku okoli 30 odstotkov bolnikov. Ob prvem pregledu zdravnik najpogosteje ugotovi glavobol, bruhanje in spremembe na očesnem ozadju. Te znake ima ob prvem pregledu približno 70 odstotkov bolnikov, že z ohromitvami pa .jih pride prvič na pregled 40 odstotkov. Ko zdravnik posumi na možnost, da ima bolnik možganski tumor, pridejo na vrsto posebne preiskave. S pregledom električne aktivnosti možgan (elektroence-falogram) lahko v polovici primerov ugotovimo verjetnost, da gre za možganski tumor. Imamo pa še druge posebne diagnostične pripomočke: angiografija, to je rentgensko slikanje možganskega ožilja, ki se nam lepo prikaže, če ga napolnimo s posebnim kontrastom. Če je ožilje nenavadno razporejeno, je sum na tumor lahko upravičen ali pa že kar potrjen. Pri pneumoencefalografiji prikažemo z rentgenskim sli- kanjem votli sistem možgan, ki smo ga pred tem napolnili z zrakom. Naslednja posebna preiskava je t. i. scintigrafija možgan. Pri tem postopku vbrizgamo neškodljivo radioaktivno snov v ožilje in gledamo kopičenje radioaktivnosti po vsem področju možgan. Kopičenje je večje ah manjše tam, kjer je tumor. Nobena od teh diagnostičnih metod pa ni sama po sebi popolnoma zanesljiva. Le ocena vseh skupaj, ki jo more podati le strokovnjak, ki ima dovolj izkušenj o teh boleznih, bo lahko dokončna. Možganske novotvorbe delimo v glavnem v dve skupini. V prvo štejemo zločeste tumorje, ki zaradi svoje nebrzdane rasti prodirajo v okolišno tkivo in se zasevajo po raznih delih telesa. V drugo skupino štejemo nezločeste novotvorbe, ki sicer tudi nebrzdano rastejo, vendar ne vraščajo v okolišno tkivo, temveč so od njega ostro omejene in ga le odrivajo ter tudi ne delajo zasevkov. Nezdravljeni so vsi možganski tumorji, bodisi rakavi ali nerakavi, za bol- Zcl vedno nas je zapustil rrbg. ing. Jože Operčkal Življenjsko pot je začel v Stopčah pri Celju 13. 1. 1924, končal pa jo je 14. 9. 1911 na svojem domu v Kidričevem, v naselju delavcev TGA, kjer je preživel domala polovico svojega dosti prekratkega življenja. Triindvajset let je kot delavec TGA, še iz časa prvih prijemov na področju proizvajanja glinice in aluminija, svoje znanje in sposobnosti vgrajeval v rast svoje delovne organizacije. Delal je na večih področjih kot vodja plinarne in kotlarne, vodja grupe iz področja kemije in končal kot vodja nabavne službe. Mg. Operčkal je bil vedno pripravljen sodelovati in pomagati, razvijati prave človeške in tovariške odnose. Nikoli se ni pritoževal, da mu je težko, da nečesa ne zmore zaradi bolezni ali preobremenjenosti. Ni se pritoževal, čeprav se je najbrž zavedal in čutil, da mu hiter tempo dela in življenja neusmiljeno ruši moči in v srce reže globoke brazde, ki so ga žal, dokončno iztrgale iz naših vrst. Tudi njegovi zadnji trenutki življenja so potekali v delu in skoraj, da ga je pri delu tudi smrt dohitela. Svojo nalogo je speljal do konca in ni omagal. Omagal je šele po vrnitvi s potovanja, omahnil v svojem domu tam, kamor se je tako rad vračal po vsaki opravljeni nalogi — tokrat izčrpan do konca. Sprašujem se ali je potrebno kronološko obujati spomin na njegovo življenje in delo v naši delovni organizaciji, na čas ter moči in znanje, ki jih je vgrajeval in tudi vgradil v piramido skupnih uspehov. Dovolj je, da povem, da je polovico svojega dosti prekratkega življenja bil ponosen član TGA in da je bil priča razvoja aluminijskega prvenca, ki je bil istočasno tudi del njega. Njegova pisarna je še vedno prazna in nas nenehno spominja, da je iz naših vrst za vedno odšel človek, sodelavec, prijatelj. Slava mu! Vič Iz delovne sobe nika smrtni. Zaradi svoje rasti zavzemajo namreč vedno več prostora v lobanji in pritiskajo na dele možgan, ki so življenjsko pomembni. Ko pri bolniku ugotovimo možganski tumor, je za zdravljenje in usodo bolnika važno, da ugotovimo, za kakšno vrsto gre. Veliko tumorjev lahko nevrokirurg z operacijo popolnoma odstrani in ni nevarnosti, da bi ponovno zrasli. Nekateri pa toliko vraščajo v okolišno tkivo ali pa so nastali na takem mestu, da jih je težko odstraniti. Pri takem primeru pa kaže z operacijo vsaj razbremeniti pritisk, ki nastaja v lobanjski votlini in ogroža bolnikovo življenje. Operativno zdravljenje tudi ne pride v poštev pri takih bolnikih, ki imajo tumorje v možganih na več mestih hkrati. V možgane pa se lahko zaseje tudi rak, ki se je razvil na kakem drugem organu, npr. v pljučih. V takih primerih moramo sočasno zdraviti začetnega raka in tudi njegove zasevke v možganih. Poleg o-peracije imamo na voljo tudi obsevanje z radioaktivnimi žarki. Seveda pri tem uporabi j £imo takšne načine, da ne prizadenemo normalne funkcije možgan. Na voljo pa imamo tudi posebna zdravila — citostatike, ki so lEihko uspešna, vendar dajemo prednost o-perativnemu zdravljenju in obsevanju. (Dalje prihodnjič) V imenu družbenopolitičnih organizacij in vodstva podjetja se je od mg. Operčkala poslovil glavni direktor TGA Milan Krajnik SESTfim. / XfOZlOSEc Pas/jož, Nin. VitJsu.fi tjl.tr /n Y INO Nn?fu>, Nnsiijot hzvioe tjftjrtejq AoPWsffl Liv ft L ToPumn JONiON asß&tjt za/nek QdO KO z: ieN M ft?ft s ITAJ.IJAH; atto $oC.iQKttO GofjoKJŽ V MEJUlčC TM HR nemim oshosolit ITftRIJ. UTf ttftrtftm lift StttHlt/Jfl- t/ftfeiviTi MoStuCd Ltn-Ri. Msvcm- GBijsr Hohn fi GUS RU I UNuärfuMt. is mm Pria ?cNo&, nj ft e. BpH OtlftT KSPUiMIti1 Nftnus 9U>rui JLtevNih riugpoip /Oj-Ćj I češnji firroH. Obliti lift JOtMorcft VEUH ffojisiu UH.H GfJVJEC, LAUD JESENSHft iirftiuci) Poi hen FAStsTié. TftJ/VA oze/iNiz- ?i&ioG nWfliagà IZJLft 2. „PJU SAHÜ tciftCGR- ToeouE V ■ črno?! GErnD/NrYSLi suoni DUŠU M USAHNI Cpf Nft fRAMEH OlojtJE . OMPrtME hfllLftlSll/1 M ft. WTJU. UŠ za. «rnai'-'tlF ■MH r. ■MSI toznencNft ijOMICtLlJfi fl/VBAESZo Ag TAiarro PISI PO-Zoc-BNO PAES/nuu At/lrnt. oro nov ZoEEC. JVo P/Jftćft smion SJjoVAw t WAN USTA APE- ms Wi W-, Min TiO&C. FIEJLf) Y ftNGUjt Nezgode septembra 1977 (Nadaljevanje s 14. strani) 4. Branko Repič, mat. št. 4555 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 8. septembra. Pri rezanju anod-nega klina na anodi, mu je zdrsnilo, pri čemer je stopil na peč in si zajel vročo glinico v čevelj ter si opekel stopalo desne noge. TOZD PROMET 1. Milan Renko, mat. št. 4155 iz cestnega prometa, 1. Smrt v Rimu 4. Francoska veza št. 2 8. Poročilo o umoru 11. Stara puška 15. Dr. Porami 18. Urar iiz San Pola 22. Krvavi jastrebi Aljaske 25. Eldorado 29, Pazi, da ne bo zmede se je ponesrečil 8. septembra. Ponesrečenec je pred primopredajo kontroliral nivo vode v hladilniku traktorja, zato se je povzpel na odbijač traktorja. Pri sestopu s traktorja je stopil na večji kamen in si zvil desno nogo v gležnju. 2. Jože Antolič, mat. št. 4583 iz transporta, se je ponesrečil 15. septembra. Ponesrečenec je razkladal žel. vagone z boksitom, pri podlaganju vagonov mu je zrak, s katerim praznimo vagone pihnil boksitni prah ital. barvna drama amer barvna kriminalka amer barvna kriminalka franc, barvna drama franc, barvna komedija franc, barvna kriminalka Z. nemški barvni pustolov, amer. barvni vestem ital. barvni akcijski v obraz. Poškodoval si je desno oko. Zaščitnih očal, kljub predpisu, ni uporabljal. ,, 3. Stevo Perič, mat. št. 3210, iz cestnega prometa, se je ponesrečil 29. septembra. Nezgoda se je pri- Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti TOZD tovarna aluminija je na javni obravnavi dne 26. 7. 1977 razpravljala o kršitvi delovne obveznosti H AZI MALI FRANCA, mat. št. 2692, zaposlenega na delovnem mestu po-.močnika livarja sive litine v zahvalnici TOZD tovarna aluminija .in mu izrekla ukrep: PRENEHANJE LASTNOSTI DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU— pogojno za dobo enega leta. ker je dne 7. 3. 1977 neopravičeno izostal z dela 6 ur, dne 8., 16., 18. in 19. 3. 1977 ter 25. in 29. 4. 1977 prišel na delo v vinjenem stanju, bil zaradi#* tega poslan domov in mu je bil bele-žen neopravičeni izostanek ter s tem hujše kršil delovno obveznost po tč. 4 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) 11. člena v zvezi s točko 4 (da prihaja na delo ter odhaja z dela ob določenem času) 6. člena, 19. tč. (prihod na delo v vinjenem stanju, jemanje alkohola med delom ali prinašanje alkoholnih pijač v petila na ploščadi pred mehanično delavnico. Po končanem popravilu ventila na hidravlični instalaciji na nakladalu ULT 200 si je ponesrečenec pri skolu iz stroja zvil desno nogo v gležnju. delovno organizacijo) 11. člena Samoupravnegt sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD tovarna aluminija. Komisija za kršitev delovnih obveznosti Zahvala Podpisani Franc PETELINŠEK iz Hajdoš se preko tovarniškega glasila »ALUMINIJ« najprisrčne-je zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD tovarna glinice — beli del, za prisrčno slovo ter za darilo, ki so mi ga izročili moji dolgoletni sodelavci iz tega obrata v katerem sem delal vrsto let ter z njimi delil dobro in zlo, ko smo se enotno trudili za čim-večji poslovni uspeh TOZD tovarne glinice in cele delovne organizacije. Prisrčno slovo in obisk mojih sodelavcev je dokaz več, da smo bili enotni in složni in prepričan -, sem, da bo tako naše prijateljstvo trajalo tudi v bodoče. Ganjen sem bil ob pozornosti, ki so mi jo izkazali, prav tako pa se tem potom iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji 1 za lep sprejem ter sprejeto darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu na dni, ko sem toliko let delal v TGA Kidričevo. Želim, da bi se tudi v bodoče srečevali ter si izmenjali mnenja, saj me bo vedno zanimalo kako posluje moja TOZD in OZD TGA, kjer sem prispeval tudi lastnO' delo. Želim vsem skupaj obilo delovnih uspehov tudi v bodoče tako v proizvodnji, kot tudi v smeri samoupravnih odnosov v kolektivu! Franc Petelinšek »ALUMINIJ« izdaja delavski svet Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Ivo Tušek — predsednik, Franc Meško — odgovorni urednik, Anton Zadravec, Jože Huzjan, Anton Kozoderc — namestnik predsednika — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tehnični urednik Franček šte-fanec —* Tisk: ZGP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna, Murska Sobota — člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975. ZAHVALA Ob boleči din mnogo prerani izgubi dragega moža im očeta mg. Jožeta Operčkala dipl. ing. kemije se iskreno zahvaljujemo ■višem prijateljem ib znancem, ko so ga spremljali na njegovi zadnji poiti in njegov grob zasuli z venci dn cvetjem. Hvala kolektivu TGA s samoupravnimi organi in družbe-nkni_ organizacijami, godlbii, pevskemu, zboru, KS Kidričevo, TVD Partizan Kidričevo iln vsem poslovnim prijateljem. Prisrčna hvala kolektivu komercialnega sektorja TGA, njegovim ožjim sodelavcem za iskreno izrečene besede v slovo o|b njegovem grobu. Žalujoča družina Operčkali KINO SPORED za mesec november Objava odlotbe o Izreku ukrepa zaradi kršitve delovne obveznosti