je skozi vas, nas seznanila z značilnimi maskami tega področja in pogostila z okusno 'štulo'.
Izredno prijeten in zanimiv je bil tudi pogovor s strokovnjakom na področju vizualne antropologije Naškom Križnarjem. Orisal je razvoj vizualne antropologije v svetu in pri nas ter nam na našo žeijo pokazal odlomke iz svojih fiimov. Videli smo tudi najnovejši etnološki študentski film Pot v Trnovo, ki so ga pod njegovim vodstvom naredili in predstavili člani videodelavnice. Med Študenti zanimanje za to vedo v zadnjem času občutno raste.
Vsem trem gostom se zahvaljujemo, ker so se odzvali našemu povabilu. V prihodnje nameravamo pripraviti obširnejše povzetke večerov ESK-a, načrtujemo pa še okroglo mizo o možnostih za zaposlitev diplomiranega etnologa in pa pogovor s študenti z dunajske univerze, s katerimi imamo zelo dobre stike. Naše vključevanje v mednarodno sodelovanje s Študenti etnologije pa bi radi še razširili, zato se priporočamo za različne naslove in ostale informacije.
Želimo si, da bi Katedro za nami prevzela mlajša generacija študentov. Nekateri drugi oddelki FF in precej ostalih fakultet ljubljanske univerze ima takšno ali podobno dejavnost zelo razvito. Čim več tovrstnega delovanja je po našem mnenju lahko samo v splošno korist.
Absolventke etnologije A smeri
DVE DOMOVINI / TWO HOMELANDS
Mednarodna znanstvena revija Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU
Pred dvema letoma smo predstavili prvo številko Dveh domovin, ki je pomenila svojevrsten uspeh v prikazu raziskovalnega dela sodelavcev Inštituta za slovensko izseljenstvo. Na ta način so se odprle nove možnosti objavljanja rezultatov domaČih in tujih raziskovalcev slovenskega Izsetjenstva. Z novo znanstveno revijo na Slovenskem, ki je edina te vrste, se je končno uspel povezati med seboj vsaj del raziskovalnega kadra, razpršenega od Trsta do Maribora. To zaslugo je treba pripisati Inštitutu kot izdajatelju revije.
Sedaj je pred nami druga, tokrat dvojna Številka Dveh domovin. Njena vsebina je, za razliko od prve, mnogo bolj tematsko enotna, saj večina avtorjev obravnava priseljenski tisk. Gre za objavo nekaterih prispevkov, ki so bili lansko leto predstavljeni v Mariboru na mednarodnem znanstvenem simpoziju o priseljenskem tisku. Preostali referati so izšli v mariborski Znanstveni reviji (111/1991, Št.2). Obe publikaciji skupaj torej tvorita dokaj celovit prikaz publicistične dejavnosti med Slovenci v Severni in Južni Ameriki, Argentini, Avstraliji, Kanadi in Evropi. Poleg
78
tega nam tuji avtorji predstavljajo še hrvaški, poljski, češki, beloruski, madžarski in ameriški etnični tisk; izven obeh okvirov sodi še članek o indijanskem tisku v ZDA.
Ce se pri predstavitvi vsebine Dveh domovin še nadalje držimo geografskega kriterija, potem velja najprej omeniti najštevilnejše članke o slovenskih glasilih v ZDA: profesor angleškega jezika Henry A. Christian v analizi angleških strani Prosvete s stališča Američana ugotavlja neaktualnost novic o splošnem položaju ameriških Slovencev: teolog Mihael Kuzmič skozi časopis Amerikanskih Slovencev Glas osvetli delovanje betlehemskih Prekmurcev; germanist Janez Stanonik opozori na časnikarsko dejavnost slovenskih misijonarjev od 18. do začetka 20. stoletja; zgodovinarja Majda Kodrič in Rudolph Süsel izpostavita katoliško in napredno socialistično ideologijo v glasilih Kranjske Slovenske Katoliške Jednote in Slovenske Narodne Podporne Jednote, Süsel pa predvsem na primeru konzervativnega časopisa Ameriška domovina; germanistka Janja Žitnik spregovori o novinarski dejavnosti Louisa Adamiča.
Slovenski tisk v Argentini predstavljajo trije pisci: zgodovinar Aleš Brecelj do druge svetovne vojne ter umetnostna zgodovinarka Irene Mistej in filozof Andrej Rot po letu 1945.
Pregled geografa RAda Genoria zajema etnični tisk Slovencev v Kanadi od obdob-]a rried obema vojnama naprej.
Germanist Igor Maver se loteva zanimivega vprašanja preučevanja etnične književni (tudi slovenske) v okviru multikulturalne in multietnične Avstralije, Amerike in Kanade. Poudarja, da je 'domača' literaturna zgodovina v fazi prevrednotenja slovenskega literarnega ustvarjanja na tujem.
Najobsežnejši članek v Dveh domovinah je napisal zgodovinar Marjan Drnovšek, f 9ovori o zahodno evropskem izseljenskem ter projugoslovanskem in komunis-•'čnem Časopisju do leta 1940.
^ skupini 'evropskih člankov' velja omeniti še dva, ki predstavljata begunski tisk v avstrijskih in italijanskih taboriščih. O njegovem obsegu in delno tudi o vsebini spregovorita zgodovinar in glavni urednik revije Andrej" Vovko in bibliotekarka r°kopisnega oddelka NUK-a v Ljubljani Rozina Švent.
^ časopisju drugih etničnih skupin izven matične domovine pišejo še: Peter J. Rachleff (hrvaški Zajedničar v ZDA), Kathryn Koop (etnični tisk v New Yorku) in Mark Stolarik (slovaški tednik Szlovenszke Noviny v ZDA).
Vsem naštetim člankom je skupna ugotovitev, da etnični tisk pri vseh izseljencih, ne 9'ede na čas in geografsko območje bivanja, služi njihovemu medsebojnemu Povezovanju in povezovanju njih z novim in matičnim okoljem. Po drugi strani pa 9a lahko, zaradi takšne ali drugačne ideološke usmerjenosti, hkrati uvrščamo med 'ste dejavnike, ki neko etnično skupino med seboj razdružuje. Vsebina omenjenih
79
prispevkov nam to potrjuje, saj je pri večini prikaz publicistične dejavnosti v Lzseljenstvu uokvirjen v društveno in versko delovanje etnične skupnosti.
Izven predstavljenega tematskega sklopa sodi Še pet objav: o področju sociologije migracij piše Marina Hacin-Luk&ič; zgodovinar Matjaž Klemenčič opisuje uspešnost clevelandskih Slovencev na volitvah v mestni svet; slovensko šolsko katoliško dejavnost med ameriškimi Slovenci prikazujeta Darko Friš in Leopoldina Plut-Pregljeva; Breda Čebulj-Sajko ovrednoti avstralske, 'jugoslovanske' in slovenske migracijske študije glede na njihovo uporabnost pri etnološkem raziskovanju avstralskih Slovencev.
Za konec naj omenim še recenziji samostojnih književnih del dveh sodelavcev Inštituta, in sicer Drnovškove knjige Pot slovenskih Izseljencev na tuje: od Ljubljane do Ellis Islanda - Otoka solza v New Yorku: 1880-1924 (Ljubljana 1991) ter Čebulj-Sajkove, Med srečo in svobodo: Avstralski Slovenci o sebi (Ljubljana 1992). Njima se pridružuje še ocena knjige psihiatra Jurija Zalokarja, Mavrična kača.
In samo še zaključna misel v razmišljanje: medtem ko se ostale humanistične in družboslovne stroke na Slovenskem čedalje bolj posvečajo raziskovanju slovenskega izseljenstva, ostajata danes (generalno gledano) etnologija in kulturna antropologija izven tega prizadevanja. Zakaj?
Breda čebulj - Sajko
PO SLEDOVIH...
Pričevanja koroških Slovencev 1920-1945
Knjigo so pripravili Helena Verdel, Mirko Messner, Andreas P. Pittler, Vidas Oblid, Jože Rovšek, Meta Domej. Izdala Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, 1991.
Skoraj štiristo strani obsežna knjiga sodi po svoji tipologiji v tako imenovano ustno zgodovino, saj je rezultat devetinpetdeset pripovedi - in to dobesedno, ker so bile posnete najprej na magnetofonski trak in nato transkribirane in toliko poknjižene, da omogočajo nemoteno branje - koroških Slovencev, kako so doživljali in prestajali zapostavljanje in preganjanje zaradi svoje narodnosti s strani svojih sodežetanov po usodnem plebiscitu leta 1920, tako da se je marsikdo od njih pridružil med drugo svetovno vojno protifašističnemu gibanju. Glede na to, da gre za obdobje od razpada Avstro-Ogrske monarhije po koncu prve svetovne vojne in ustanovitve Avstrije v obsegu, kakršnega poznamo danes, je naslov prvega razdelka v knjigi Koroški Slovenci in prva republika. Sledi razdelek Koroški Slovenci in leto 1938, ker je tega leta Hitler zasedel Avstrijo in tedaj se je začel očiten "pregon Koroških Slovencev", kakor je naslovljen tretji razdelek, medtem ko četrti zajema
80