__ w||ajj» i||L Primorski t’°?t^na Plačana v gotovini p_______ftA .. Abb Postale I gruppo L61ia y(J llT nevmk Leto XXVIII. Št. 97 (8190) TRST, nedelja, 23. aprila 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Rižarna danes L! etošnja proslava 27. obletnice osvoboditve Italije, kateri se mi Slovenci . v zamejstvu iskreno pri-~Užujemo, bo imela v Trstu sebno obeležje: jutri zvečer rir*° 1?a f'°b'udo občinskih in ^avrul1 oblasti položili te-®jni kamen za preureditev rrarne in izgradnjo muzeja Uporništva. Ja dogodek, ki pomeni nov Pri izvaJanju sklepa o g-asitvi tržaške Rižarne za retini spomenik, je zelo po-fa.t- 6n s staUSča boja proti v vseh njegovih oblicah. Ta ‘ bes boj je namreč še da- ^ ravno tako nujen, kot je ^ tedaj, ko nas je okupator SfH da smo zgrabili za pu-se spoprijeli z deset-gj 3n desetkrat močnejšim S/a^kom. Prav zato je ju-&j^ja slavnost v Rižarni po-člen v tem boju. tem pa ne smemo poza-p nekaj bistvenih stvari. Slovencev, ki smo neločlji-P°vezani z osvobodilnim bo' kri?”1, ter italijanskih paličnih sil, to demo- 5o . — ^ je ljudi, ki istp 6 s!cuPaj z nami bili proti ^ • mu sovrn srnini in ln se vjw j. ^viazumiu ni oc j “ njemu borijo tudi v se- , J1 Stvamr.ce) Ne stvarnosti. Sre torej za nekakšno Jaaivno obnavljanje spominov, tebiveč za aktivno angažira- v boju proti sovražniku. ki ^ bil samo nemški naci- f J’ ^Ptveč pri nas predvsem izarn, nacionalizem in šo- ki, sta nas tlačila že (jJ° vrsto let pred začetkom Ijo svetovne vojne, v časih, j. ®e Rainerju, Globočniku, rt^bu in drugim nacističnim Jr^em še sanjalo ni, da k 0 Ustanovili «Kiistenland» zSradili v Rižarni edino u-ja eI;alno taborišče zunaj me-gj^etjega raj ha v zahodni °pi. Nemški okupatorji so Sovi • Pri fašističnih in petičnih krogih vso podlag da so lahko nemoteno tg pi svoje uničevalne načr-nud.,.rav domači pomagači so da L1 , okupatorju vso oporo, Os,Jv labk° udarjal po našem Trdilnem rthanin ■p. --dnem gibanju. Voin ljudJe, ki so bili med So 0 verni Hitlerjevi hlapci, U 5 P° osvoboditvi poskri-sjg, ba kmalu nato so začeli p^ti na plan. Dobili so o-lcr0 v določenih političnih ba ^ že vedno računajo ..Politično rezervo skrajne obla JF ^oli slišimo, da so W 1 tu ali tam prijele ka-je ^ Puoističnega zločinca, ki z J i®k° ali drugače povezan sostr Vaniem na-ših bratov in žajJ’ naših soborcev v Ri-pripo’ sm° zadovoljni, čeprav razit J*0 jamo, da Sre proces at ukavanja in kazenskega ;epania Cejn^^ua proti vojnim zločin- ^og0^po6asi naPre-i' Toda Sč bolj bi bili zadovoljni Pomirjeni, če bi se v. ^Pilo na prste lju-se jim je iz tega ali Se jo ®a razloga posrečilo, da s k,. 0 Prav direktno umazali bili v° SvoJeSa bližnjega, a so v0rnj , resuioi politično odgo-še&n feJavniki iztrebljanja na-Ti .^udstva Ju< v bJfVn°st že danes odkrito sHin v tičnih strankah in rt ab, skrivajo pa se tudi Jo ^ JUdJe nadaljujejo to svo- Pod V SltUs tjiidgr^^Sačnimi plašči. Tem ?roM0blikah bi inačicah. b<>nj0 Vsem tem poskusom okl^ ^stopili odločno, brez tgodovnja' Zat0 imamo vsa tain0 )?ska opravičila in mo-So šl. doižnost. Skozi Rižarno baši n j1? bili tam upepeljeni Oi vortaJb0'Jžl tovariši, poldtič-v voilrt . Ji in p ren ros ti ljudje. L tudi italijanski antifašisti in Židje. Tržaška Rižarna je živ spomenik neuklonljive volje našega ljudstva, da se upre vsakršnemu nasilju, da si izvo-juje pravico, da svobodno živi na svoji zemlji, skratka, da se mu priznajo vse državljanske in narodne pravice. To pa bomo dosegli le, če Na predvečer državnega praznika vstaje bo jutri ob 18.30 velika svečanost v Rižarni ob položitvi temeljnega kamna za njeno dokončno ureditev in za muzej odporništva. Rižarno, ki je bila proglašena za narodni spomenik kot edino uničevalno taborišče v Italiji med nacistično okupacijo, bodo uredili po načrtu, ki ga je izdelal tržaški arhitekt Romano Boico. Na sliki je maketa, ki prikazuje, kako bo urejen zadnji, najbolj pomemben del Rižarne z notranjim dvoriščem, kjer So bile celice in krematorij. si bomo vztrajno prizadevali, da se v uradne proslave obletnic osvoboditve, partizanskega upora, vnese živi odporniški duh, ki je prevejal na- še borce, aktiviste, terence ter družil slovenske in italijanske antifašiste v istem boju in če bomo tega duha posredovali mlajšim rodovom. Pomembno je, da so oblasti, čeprav z zamudo, priznale stvarnost novega razmerja med političnimi silami, pomembno je, da se slovesnosti v Rižarni udeležujejo vladni in krajevni predstavniki oblasti, edino pravilno, pravično in pošteno pa ba tudi bilo, da bi slovenska beseda na njej bila enakovredna italijanski zaradi spoštovanja do tisočev slovenskih in hrvaških žrtev, ki so šle skozi ta kraj groze In smrti in zaradi že priznanega načela naše enakopravnosti, še bolj pomembno pa bo, če bo vse naše ljudstvo s svojo politično zavzetostjo dokazalo, da je ono samo živi spomenik padlim v osvooodilnem boju po kraških gmajnah, v Trnovskem gozdu, širom po Sloveniji, daleč v Italiji in na tem ožjem koščku naše zemlje v Rižarni. VLADIMIR KENDA član pokrajinskega vodstva ANPI in bivši komisar Tržaške brigade RAZPLET AFERE RAUTI-FREDA-VENTURA Milanski sodnik zaslišal Rantijeve rimske kolege Izginotje Forziatija iz Trsta omogoča oprostitev Neamija? MILAN, 22. — V okviru preiskave proti «čmi trojim Rautd -Freda - Ventura je milanski sodnik dr. D’Ambrosio zaslišal časnikarje rimskega desničarskega časopisa «H Tempo*, pri katerem je zaposlen Rauti. Gre za ravnatelja časopisa Angiolilla, upravnika Letta ter urednika D’Avan-za in Lambertinija. Vsi so namreč pričali, da je Rauti bdi v uredništvu tistega 18. aprila 1969, ko je v Padovi bil sestanek teroristične organizacije, na katerem so fašisti planirali zaporedje krvavih atentatov na vlakih, v milanskem velesejmu in, končno, po neuspelem poskusu atentata na slovensko srednjo šolo pri Sv. Ivanu, v milanski kmečki banki 12. decembra. Sodnik iz Trevisa dr. Stiz je zbral kopico dokazov in pričevanj iz katerih jasno izhaja, da se je Rautd udeležil sestanka, točneje, da je prispel v Padovo tistega večera malo pred polnočjo z vlakom iz Rima. Na postajo sta ga Važtn test za Willyja Brandta BADEN VVOTTEMBERG, 22. -V zahodnonemški zvezni državi Ba-den Worttemberg bo jutri šest milijonov volivcev izbiralo nov deželni parlament ir. zastopnike v zgornji zbornici zvezne republike. Te volitve so za Brandtovo «Ostpolitik» važen test, od katerega je v veliki meri odvisna ratifikacija nedavnih dogovorov s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Nasproti si stojita revanšistična Krščanska demokracija, ki jo podpirajo tudi neonacisti in Brandtova SPD. Odpoklican nemški veleposlanik iz Aten ATENE, 22. — Grška polkovniška vlada je zahtevala odpoklic zahod-nonemškega veleposlanika Limbour-ga, ker je pomagal pri begu prof. Mangakisa iz države. Res je Bonn svojega veleposlanika poklical v domovino. NA VČERAJŠNJEM ZBOROVANJU V TRSTU Minister Aldo Moro za prijateljstvo in za sodelovanje z Jugoslavijo Zunanji minister o priznanju obstoječega stanja, ki izhaja iz druge svetovne vojne in za nadaljnje sodelovanje v okviru levega centra - Govor bivšega tajnika NATO Brosia Zunanji minister Moro je včeraj govoril na volilnem zborovanju v Trstu in je, tako kot tudi v Gorici in v Vidmu, podčrtal, da je italijanska zunanja politika stalno usmerjena k miru. V tem okviru je tudi Italija izbrala svoja zavezništva in svoje prijatelje. Moro je nadaljeval, da so vo- dili politiko prijateljstva na svetovni ravni, da pa so pri tem povsem naravno pričeli s svojimi sosedi. Kot primer je navedel Avstrijo in Malto in še zlasti «ko govori v naši deželi Jugoslavijo, s katero obstajajo prijateljski odnosi gospodarskega in političnega sodelovanja ob strogem medsebojnem spoštovanju načel su- rflliniliiiiiiiiiliiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiliiliiiiiiiiiiitiiiiiminiiininntiiilimtiiitiiiiiiiinliiiillllllliraiiiiiiiiililiiiiiiiiiliiliiliimiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiliiiiiis IZJAVE VISOKEGA FUNKCIONARJA BELE HIŠE Nixon sklenil tvegati in ukazaI nove napade na Hanoj in Haiphong Predsednik ZDA se zaveda, da ga zavezniki ne odobravajo in da tvega preklic vabila v Moskvo in celo ponovno izvolitev - Nove zmage ENO v Južnem Vietnamu Pride prav vsak po-. ^ se spremenilo pro-gjjj "■toje partizanskih in dru-fi0ve2l0vesn°sti, k! so tesno bjgjjj ne z osvobodilnim giba-Kj v navadno frazerstvo, in haš na Se P°zabil°. da je bil boj j. r°dnoosvobodilni boj — ta-šizmu v vseh nje- preprosbi ljudje, Crv^^. Vedimi naši primorski cl* Hrvatje iz Istre pa \VASHINGTON, 22. — Richard Nixoo je sklenil tvegati vse. tudi preklic obiska v Moskvi. Po informaciji, ki jo je časnikarjem dal visok funkcionar Bele hiše, je predsednik ZDA — proti mnenju vseh svojih^ svetovalcev — sklenil sistematično bombardiranje vseh sevemovietnamskih mest. začenši s prestolnico Hanoj in pristaniščem Haiphong. Poleg tega naj bi Nixon še prihodnji teden ukazal nove drastične ukrepe. o katerih funkcionar ni hotel spregovoriti, vendar vse kaže. da gre za postavitev močnih pomorskih min ob vhodu v Haiphong, na poti sovjetskih tovornih ladij in splošno blokado vietnamskih pomorskih poti. Funkcionar, čigar ime v ZDA niso objavili, ie citiral dobesed no nekatere stavke iz Nixono-vega govora, ki ga bo prebral prihodnji teden. Iz teh stavkov izhaja, da se Nixon zaveda, da tvega tudi možnost poraza na predsedniških volitev. «če danes ne storim vse svoje dolžnosti, kaj mi bodo rekli jutri? To, da ne vem biti realist...* Tako naj bi. med drugim, zapisal Nixon. Glede reakcije zaveznikov pa naj bi se Nixon zavedal, da ga nihče ne bo odobraval, v trenutku, ko je sklenil stopiti na nevarno pot. ki spravila v nevarnost sam svetovni mir. Nixon samo upa. je dejal funkcionar, da tuji državni glavarii v globini svojih duš mislijo: »Hvala bogu, se zna postaviti.* Nixon je sklenil stopiti na to pot. je dejal predstavnik Bele hiše. tudi če bi ga to stalo preklic vabila, naj obišče Moskvo in propad vse politike svetovne- ga pomirjevanja. Sklep, ki naj bi ga Nixon sprejel, deloma potrjujejo v Severnem Vietnamu sama de.istva. V Hanoju vsak dan tulijo sirene in prebivalstvo se vežba. evakuirali pa so vse ženske, starce in otroke. Enako tudi v Haiphongu, kjer pričakujejo iz dneva v dan nove ameriške nalete. Poročajo, da so ameriški stratosferski izvidniki že preleteli mesta in jih slikali. Očitno izbirajo nove cilje za svoje gusarske napade. Nekaj teh elektronsko vodenih izvidnikov so rakete sevemovietnamske protiletalske službe zbili tudi včeraj. Vojna proti severnem delu države se čedalje bolj zaostruje, tudi zaradi čedalje večjih porazov sa.igonskih najemnikov na jugu. Ž Osrednje visoke planote poročajo, da so vladne čete zapustile oporišči «Delta» in «Yankee». Evakuirali so tudi ba zo «Charlie». Dejansko so Osrednje visoke planote skoraj v ce loti osvobojene, resno pa ie ogro ženo mesto Kontum. S sajgonske fronte poročajo, da so partiza ni FNO zavzeli mesto Dau Tieng. 64 kilometrov od Sajgona. resno pa je ogroženo tudi mesto Tri Tam, kamor se je zatekel poraženi garnizon čet. Čete FNO močno napadajo tudi glavno mesto bližnje pokrajine Phuoc Binh, na katero se ie vsula toča kakih tisoč raket. Iz An Loca pa poročajo, da poziva juž-novietnamski Rdeči križ na premirje, češ da je med najemniki izredno visoko število ranjencev. Ob obali so oddelki FNO ob podpori tankov zasedli mesto Hiep Duc. južno od Dananga. Kolona vojakov, ki je hitela proti mestu pa je padla v zasedo in bala uničena. Zdesetkana ie bila tudi kolona korejskih plačancev, ki se umika proti Binh Dinhu. Iz sajgonskih virov poročajo, da ie bilo ubitih 150 vojakov. Iz ZDA poročajo o množičnih demonstracijah proti »umazani vojni*. Aretirali so najmanj 300 študentov. V El Pasu so študentje z gnilimi paradižniki obmetali načelnika ameriškega generalnega štaba vojske IVestmorelanda. verenosti, neodvisnosti, nevmeša-vanja in ozemeljske celovitosti. To usmeritev je večkrat odobril parlament in to usmeritev je treba tudi v prihodnosti še okrepiti*. Moro je nato govoril o mednarodnem položaju in dejal, da ga označujeta dva pomembna obiska predsednika Nixona na Kitajskem in v Sovjetski: zvezi ter evropski vrh, ki bo predstavljal ključen premik v procesu ustvarjanja Evrope. Italija vidi v tem mednarodnem razvoju iskanje novega mednarodnega ravnovesja, obrambo miru in krepitev mednarodnega sodelovanja. Italija je po svojih močeh prispevala k priznanju velike stvarnosti, kot je to Kitajska in s tem tudi do Nixonovega obiska Kitajski. Sam ta obisk brez naslednjega razgovora v Moskvi pa bi lahko pomenil tudi ustvarjanja novih odnosov v. smeri zaostrovanja. Zaradi tega je pomemben predvideni obisk predsednika ZDA v SZ, da se na nov način nadaljuje razgovor med dvema velikima silama. Moro je podčrtal, da je Italija vedno podpirala Brandtovo novo politiko do vzhodnih držav, saj je ta politika tudi pomemben prispevek pri gradnji Evrope in konkreten: prispevek k pbmirjenju. Mi želimo, da se takšna politika, uspešno nadaljuje, da se tako rešijo kočljiva vprašanja Evrope in ustvarijo pogoji za novo ozračje in za sodelovanje. Prav gotovo ne gre za omejeni olj, da bi se kristaliziral obstoječi status quo v Evropi, temveč je treba spoštovati stanje, ki izhaja iz dru- gega svetovnega spopada in že obstoječe oblike sožitja, in se truditi predvsem za nove svobodnejše in bolj odprte odnose med vsemi narodi našega kontinenta. Nato je Moro obravnaval nekatera pomembnejša mednarodna pereča vprašanja, ko gre za krize, ki ogrožajo mir ter je pri tem še zlasti podčrtal, da ne moremo biti neobčutljivi za dramatičen razvoj v Vietnamu, kjer kaže, da se je preobrnila težnja po postopnem zmanjševanju napetosti. Moro je dejal, da gre za vojaško pobudo Severnega Vietnama z • bridkimi posledicami človeških žrtev ter izrazil željo, da se spor premosti po diplomatski poti, s političnimi sredstvi in ne z vojaškimi) in s silo. , Mir se brani predvsem na ta način, da se preprečujejo okoliščine, ki pogosto povzročajo oborožene spopade. V tem okviru je v ospredju vprašanje razvoja tretjega sveta in je odgovornost industrijskih držav, da jim aktiv- (Nadaljevanje na 8. strani) iiiiiiiiiiiiuinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii PO NEZGODAH IZ PREJŠNJIH DNI Drugi vesoljski sprehod po Luni S terenskim vozilom sta dosegla Kamnito goro «Apolk> 16» nadaljuje svoje kroženje okrog Lune HOUSTON, 22. - Po raznih ne-prilikah, ki so jih ameriški vesoljci doživeli odkar so zapustili Zemljo, kaže, da se je končno, vsaj dokler ostanejo na Luni, vse uredilo. Tako prvi kot drugi sprehod po površju Lune sta zelo dobro u-spela, če izvzamemo nekaj napak, ki sta jih vesoljca zagrešila verjetno zaradi prevelikega zaupanja v svoje zmožnosti. Ne gre pozabiti, da sta v čisto drugačnem okolju, kot sta ga bila vajena na Zemlji in vse vaje in vse urjenje, ki sta ga bila deležna v ZDA, zelo verjetno še ne zaležeta. Kljub vsemu ostaneta, kot je logično, tujca na našem satelitu. Prizor iz množičnih demonstracij proti »umazani vojni*, policistov $• je spravilo na aretiranega študenta ki so bile včeraj v ZDA. Na slikk šest (Telefoto ANSA - UPI) Duke in Young sta nabrala veliko količino kamnov in rudnin, ki bodo omogočili znanstvenikom na Zemlji, da temeljito preuče, kako je nastala Luna in kolika je njena starost. Zaradi komentarjev, ki sta jih posredovala na Zemljo, se voditelji ameriškega vesoljskega programa kesajo, da niso poslali kot drugega člana odprave poklicnega geologa, ki bi lahko mnogo več videl kot Duke in Young, ki sta v bistvu le dobra amaterja, kar zadeva geologijo, saj sta preskusna pilota. V preteklih urah sta se oba vesoljca napotila z lunarnim terenskim vozilom proti Kamniti gori, kjer sta tudi nabrala dokajšnjo količino geoloških primerkov. V vesoljski ladji «apollo 16» je medtem ostal sam Mattingly, ki ima polne roke dela. Ko leti preko neskončih Luninih puščav mora z laserskimi žarki meriti globino kraterjev in pa višino posameznih gorovij. Rdeči laserski žarek mu daje višino in globino z razliko približno dveh metrov. Če pomislimo, da gre za razdaljo čez sto kilometrov je ta približnost še kar sprejemljiva. Ob 23.36 so na Lemu zaprli vrata, pozno ponoči, ob 4.42, pa so se odpravili na, lahko rečemo, zasluženi počitek. S čolnom in vesli preko Tihega oceana SYDNEY, 22. — John Fairfax in njegova 31-letna zaročenka Silvia Coo sta pristala na otoku Hayman, ob Avstraliji, s svojim čolnom. Preveslala sta 8 tisoč kilometrov od Kalifornije preko celega Tihega oceana. šla iskat, med drugimi, tudi Freda in njegova tajnica. Freda to vztrajno zanika, ne pa tajnica, ki je baje v tajinstveni osebi spoznala Rautija. D’Ambrosio vse to ve, vendar želi slišati tudi o »alibiju*, ki so ga Rautiju pripravili v Rimu. Za kaj gre? Pravijo, da bo ravnatelj časopisa pokazal register člankov, iz katerega izhaja, da je Rauti napisal tistega dne neki članek o Togliattiju. To pa naj bi bilo vse, in tudi nič, če pomislimo, da je Rauti tisti članek lahko napisal tudi dan ali mesec prej, saj gre za zgodovinsko polemiko. Znano je, da gre tudi v Trstu h koncu preiskava o pomembnem dogodku, ki je povezan z »afero* črnih bomb iz leta 1969. Izginotje dr. Forziatija iz Trsta je tržaškemu preiskovalnemu sodniku onemogočilo, da bi se z njim pogovoril o vsej zadevi, vendar krožijo govorice, da namerava dr. Brenči oprostiti obtožena Portola-na in Neamija vsake obtožbe v zvezi s poskusom izsiljevanja proti Forziatiju. Kot piše tukajšnji italijanski dnevnik, naj bi v resnici prejel Forziati samo okrožnico Venturovega založništva, ne pa grozilnega pisma. Svoje ka-merade naj bi torej klevetal po nedolžnem... Kaj se je zgodilo s Forziati-jem? Je res mrtev, kot nekateri mislijo, ker je hotel govoriti preveč? Zakaj ga nihče ne poišče? Vse kaže, da vodi tudi tokrat pot k enerpu samemu zaključku: tržaški fašist Neami se bo tudi tokrat izmuznil izpred vsake odgovornosti. Sploh je ozračje v tej zvezi zelo kalno. Fašisti skušajo zaostriti položaj v Italiji in se zaradi toga ne pomišljajo inscenirati atentate tudi proti svojim sedežem, da bi jih nato pripisali «levici». Tako je manjša bomba eksplodirala pred stavbo, v kateri je u-redništvo fašističnega dnevnika v Rimu. nekai sto metrov stran Tudi v rimskem sedežu organizacije «Avanguardia nazionale* je izbruhnil požar, ki so ga takoj pogasili. Jasno pa je, da so v rimskih fašističnih krogih zagnali vik in krik ter obtožujejo levico, pri tem pa pozabljajo (a ne samo fašisti), da so pred nekaj dnevi odkrili v neki turinski banki peklenski stroj, ki na srečo ni eksplodiral. Če bi se to zgodilo, bi imeli v Italiji nov pokol nedolžnih oseb. Vse daje misliti, da organizacija, ki sta jo — ne samo z lastnimi silami — postavila na noge Rauti in Freda, še vedno brezhibno deluje. V zaporu sedijo samo tri členi verige, ki vodi navzdol, a tudi navzgor. Bomo kdaj izvedeli za vso resnico? Ameriški predsednik Nixon je — po izjavah nekega visokega fukcionarja Bele hiše — sklenil tvegati tudi svojo ponovno izvolitev in preklic obiska v Moskvi, in ukazal sistematično bombardiranje sevemovietnamskih mest, v prvi vrsti Hanoja in Hai-phonga. S front poročajo o ponovnih zmagah osvobodilnih sil na področju Sajgona, kjer so oddelki FNO zavzeli dve mesti. Na o-srednjih visokih planotah pa so najemniki zapustili tri važna vojaška oporišča in se umaknili. Po nezgodah in skrbeh prejšnjih dni kaže, da je z ameriškimi vesoljci vse v redu. Young in Duke sta opravila že drugi sprehod po Luninem površju in nabrala dragocene geološke primerke, medtem ko Mattingly kroži * komandnim modulom v pričakovanju obeh vesoljskih tovarišev. Aldo Moro je (po obisku v Gorici) govoril v Trstu. Odločno je branil formulo leve sredine, o kateri je govoril, da nima alternativ, posebej pa se je dotaknil vprašanja odnosov s sosednimi državami. Pomembno je, da je v svojem javnem shodu Moro še enkrat poudaril pomen gospodarskega in političnega sodelovanja z Jugoslavijo v okviru načel vzajemnega spoštovanja in prijateljstva. Tržaški občinski odbor in enotni antifašistični odbor pa medtem pozivata mestno prebivalstvo, naj se množično udeleži svečane položitve temeljnega kamna za Rižarno - spomenik. Timorski dnevi TRŽAŠKI DNEVNIK 23. aprila 1972 JUTRI POMEMBNA PROSLAVA PRAZNIKA VSTAJE V OKVIRU RAZGOVOROV S STRANKAM! USTAVNEGA LOKA Položitev temeljnega kamna Sestanek predstavnikov SKCZ ■ji • v -| • #i j s pokrajinskim tajništvom PLI za nizamo - narodni spomenik Poziv občine in protifašističnega odbora prebivalstvu, da se udeleži svečanosti V Rižarna bo jutri ob 18.30. na predvečer državnega praznika vsta je in osvoboditve Italije, velika svečanost ob položitvi temeljnega kamna za dokončno ureditev narodnega spomenika in muzeja odporništva. Svečanost prireja tržaška občina, ki je naslovila na prebivalstvo poziv k udeležbi na svečanosti v Rižarni, kar bo najbolj pomembno pričevanje o obveznosti našega mesta, da še naprej deluje in se zavzema za svobodo, za demokracijo. za pravico in mir Proslavljamo odporništvo in s tem žrtvovanje tistih. Id so se borili in padli za ideale miru in svobode. njihov zgled naj bo spodbuda in napotilo mladim rodovom, pravi poziv občinska uprave. Daljši poziv je objavil enotni protifašistični odbor, ki predvsem pripominja. da je partizanska in ljudska vstaja pred 27 leti v severni Italiji osvobodila deželo izpod na cističnega jarma ter je položila temelje za novo demokratično življenje na podlagi ustave, ki se je porodila iz odporništva. Partizani, borci za svobodo in aktivisti so bili tudi v naši deželi pobudniki vse t udskega gibanja, ki je pregnalo nacističnega okupatorja in posta vilo osnovo za bratsko sožitje med Slovenci in Italijani Toda zdaj se spet porajajo organizirane sile ki se sklicujejo na simbole in tradicije zloglasne preteklosti ter poskušajo povzročiti tudi v Trstu vzdušje provokacij in fašističnih podvigov, da bi se povrnili časi nosila. narodne mržnje temne reakcije. V tako vzdušje spada tudi dejstvo, da vsedržavni tamik MSI Almirante lahko govori v Trstu na dan pred veliko svečanostjo v Rižarni, edinem uničevalnem taborišču v Italiji. To je pravo izzivanje in žalitev padlih v osvobodilnem boju in sploh vsega antifašističnega boja. Enotni antifašistični odbor poziva k budnosti vse antifašistične sile. delavce. bivše borce in njihove sinove, da se takoj in energično od-bi e vsak poskus ponovne oživitve neofašističnih metod Ob obletnici osvoboditve vabi vse antifašiste, naj se udeležijo svečanosti v Rižarni, ki priča o žrtvovanju in trpljenju naših ljudi za zmago nad nacifašizmom Tržaška federacija KPI je izdar la sporočilo, v katerem pravi, da se bodo tržaški komunisti udeležili svečanosti v Rižarni, ker smatra, da so prav v tem obdobju, ko so na delu sile za preofcret na desno, nujno potrebni skupni napori anti- fašističnih sil ter zvestoba idealom odproništva in ustavi. Komunisti, ki so tudi v Rižarni Prispevali velik krvavi davek, energično poudarjajo zahtevo, da se čim-prej začne proces proti krivcem zločinov v Rižarni, saj je bilo že dovolj ovir in škodljivega zavlačevanja. Poleg tega pa federacija KPI izraža svoje obžalovanje, da na svečanosti ne bo lahko spregovoril ves lok sil odporništva. Na svečanosti v Rižarni bo zastopal vlado minister Donaf - Cat-tin, navzoči bodo najvišji predstavniki civilne m vojaške oblasti; na častnem odru bodo prapori odlikovanih mest, pokrajin in dežele Furlanije - Julijske krajine. Najprej bo polaganje vencev (predsednika republike, predsednika vlade, občin, dežele, pokrajin, drugih občin in borčevskih organizacij), nato bodo govorili tržaški župan Spaccini, podpredsednik deželnega sveta Pittoni in minister Donat - Cattin. Temeljni kamen s pergameno bodo blagoslovili nadškof Santin, pravoslavni svečenik in rabin. Temeljni kamen bodo postavili prav na kraju, kjer se je dvigal visok dimnik krematorija. Svečanost se bo zaključila s pričevanjem živih in mrtvih. Govorili bodo msgr. Edoardo Marzari, Albin Bubnič in dr. Mario Stock. V Miljah bo proslava 25. aprila ob 10.30 na Trgu Marconi Govorili bodo Bonomo Tominez, Itaio Vascot to in Peter Viola. Po zborovanju se^ bo razvil sprevod in bodo no-ložili vence na spomenik padlim. Svečanost prirejajo miljska občinska uprava, ANPI, ANPPIA. AN ED KPI, PSI, PSIUP. CGIL, CCdL in CISL. Vence na spomenike padlim bodo položile tudi druge občinske uprave. I V okviru razgovorov s strankami j ustavnega loka so se včeraj sesta-I li predstavniki Slovenske kultumo-I gospodarske zveze s člani pokrajinskega tajništva italijanske Jiberal ne stranke. Predstavniki SKGZ so orisali strukturo svoje organizacije in podčrtali nujnost globalnega reševanja odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti S strani PLI je bilo ugotovljeno da gre za eno izmed odprtih vpra sani izvajanja ustave in za pravice vseh državljanov. Pri tem so podčrtali načelno stališče liberalne internacionale, ki je prišlo do izraza z oxfordsko izjavo o narodnostnih manjšinah. Liberalci vidijo rešitev v odprti Evropi, ki naj premosti posledice tisočletnih vojn in spopadov in ki nai reši še vedno odprta vprašanja. Svet gre na prej in bodočnost ie v rokah mladine ter je zaradi tega treba gle dati v prihodnost, premostiti na-sprotstva in ustvariti ozračje mirnega sožitja, ki ie tudi temelj za reševanje konkretnih vprašani. Predstavniki liberalne stranke so izjavili, da so pripravljeni, da se še nadalje srečajo za podrobnejšo preučitev posameznih vprašanj in da se bodo pri tem poslužili študijske komisije, ki jo ie ustanovila PLI na deželni ravni o vprašanjih manjšine. Rižarna bo odprta do 26. aprila Tržaško županstvo sporoča, da bo ob državnem prazniku osvoboditve Rižarna odprta do 26. aprila, in sicer od 8. do 18. ure. 1. maja tradicionalno odlikovanje delavcev V ponedeljek, 1. maja ob 11.30 bo v veliki dvorani trgovinske zbornice tradicionalna slovesnost ob podelitvi priznanj delavcem, ki so se še posebno odlikovali na ka- kem področju. Priznanja podeljuje, kot znano, predsednik republi- ........................................................................m.....iimiiiiiiiinuiiniiuiiiira................................... ke delavcem, ki prebivajo in delajo v naši deželi. Slovesnosti se bo ZAKLJUČEK KONCERTNE SEZONE GLASBENE MATICE V KULTURNEM DOMU PRAZNIČNO VZDUŠJE OB PETJU ZBORA «BRANK0 KRSMANOVTC» IZ BEOGRADA Pod vodstvom dirigenta B. Babica je zbor izpričal vrhunsko raven zborovskega petja in navdušil občinstvo Prva abonmajska koncertna sezo-1 nijo zvokov, ki se v izjemni into- na naše Glasbene matice, vseskozi na visoki kvalitetni ravnt bi ne mogla imeti lepšega zaključka, kot ga je imela sinoči v Kulturnem domu z nastopom nad 80-članskega mešanega akademskega pevskega bora *Branko Krsmanovič* iz Beograda. Ansambel iz jugoslovanske metropole, ki ga vodi ie 24 let dirigent Bogdan Babič, je izpričal raven zborovskega petja kakršne v našem mestu še nismo slišali in šele sedaj nam lahko postanejo razumljivi uspehi, s katerimi se je ovenčal od Amerike do Kitajske in seveda v vseh pomembnejših evropskih kulturnih središčih. Čeprav imaš pred seboj pevce — ljudi, se ti na trenutke zazdi, kot da bi poslušal izvajanje najpreciz-tiejših glasbil v velikem simfoničnem orkestru. To kar daje od sebe ta mladi temperamentni zbor, to že ni več petje, kot ga običairUf pojmujemo, to je pravo, pristno muziciranje, v katerem je vsak glas zase čist kot kristal, v zboru pa je ujet v enkratno harmo nančni čistosti in z never etno lahkoto prelivajo, razhajajo v glasovni razčlenjenosti in ritmičnih ter interpretacijskih zahtevah posameznih skladb, da se potem spet zlijejo v harmonično celpto. Izjemna Simonitijevo a Ameba Zaccaria por. Urli, 67-lebni Salvatore Bonavia, 76-letna Concetta Papa vd. Del Bono, 72-letna Lucia Iacuzzi por. Furlan, 83-letni Annibale Brischi, 66-letna Caterina Rossi, 75-letni Pietro Fra-giacomo. OKLICI: paznik Salvatore Impel-lizzeri in frizerka Maria Mannino, šofer Vittorio Bemazza in gospodinja Miralema Hibic, uradnik Lu-ciano Antonello in uradnica Ingrid SEBOFLEX VSE ZA KINU IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. Ul. Mazzini 53, Tel. 733-361 Prijatelje tn znance naprošamo da nas obiščejo Bianeo, risar Edi Scbiozzd in uradnica Renata Percavae ,, geometer Sergio Demarin in učiteljica Mš- rella Degrassi, finančni stražnik Michede Federico in prodajalka Alba Muzzodini, mehanik Giordano Terzon in natakarica Maria Cergol, uradnik Danilo Cherbava in prodajalka Rosanna Bralni, litograf Silvano Rojaz in frizerka Alda Cia-retti, čevljar Antonio Cuculo in gospodinja Olga Mikal, mehanik Lu-cio Bembich in prodajalka Rosetta Zimmerman, zborni pevec Marino Eva in gospodinja Rosanda Rosi-novich, električar Gdanfranco Čermelj in prodajalka Cartnen Simeone, skladiščnik Bruno Diviach in prodajalka Maria Legovich, delavec Fulvio Pedoni in delavka Magda Foraus, uradnik Fulvio Segues in uradnica Wanda Porrticello, finančnik Matteo Satta in delavka Gdu-lietta Bundone, uradnik Willi Riviie-rani in uradnica Eleonora Pizzulin, delavec Franco Majcen in uradnica Nilla Zanon, univ. študent Franco Brašni in uradnica Maria Maier, delavec Renato Mairano ki gospodinja Giuliana Donato - Lussi, bolničar Robert Bowman in uradnica Mara Sims, uradnik Fulvio Pelle-grini in prof. bolničarka Tea Križman, častnik trgovske mornarice Fabio Friši in univ. študentka Silvana Borzi, študent Walter Bratos in estetistka Rossana Gabbiano, uradnik Paolo Zotteri in unirv. študentka Nivla Comiaim, prodajalec rib Mario Destradi in frizerka Ali-da Jurincic, pomorščak Mario Son-ni in frizerka Marina Benedetti, bolniški strežnik Giorgio Bruni in bolničarka Wanda Petrolino, finančni podčastnik Raffaele Funaro in sanitetna asistentka Rita Alessio, industr. izvedenec Giuseppe Stančič in prodajalka Patrizia Ravali-co, finančni agent Gino Martini in uradnica Carla Nave, trgovec Um-berto Rinaldi in gospodinja Eliana Marcantoni, uradnik Mario Ražman in uradnica Emanuela Liber-ti, trgovec Vezio Furlani in gospodinja Lia Scardanzan, vrtnar Pietro Spezzigu in gospodinja Carme-la Pagnozzi, uradnik Giovanni Scia-scia in vrtnarica Gianna Škerl, tehnični uradnik Rinaldo Masiero in učiteljica dr. Gianna Parenzan, u-radnik Sabato Meola in gospodinja Caterina Marchiolli, podčastnik vojne mornarice Salvatore Cobaich in dipl. bolničarka Elena EM Pol, u-radnik Roberto Correa in uradnica Maria Deluisa, študent Giorgio Bor-dogna in uradnica Regina Matias, sprevodnik Carlo Papadopoli in u-radnica Vladimira Sollerova, pri-staniščnik Giorgio Fonda in uradnica Omella Norrito, nosač Giuseppe Fortuna in gospodinja Lilia-na Rizzardi, barist Mario Sriehia in prodajalka Odinea Amloaro, e-lektričar Roberto Cortese in frizerka Livia Medarich, uradnik Edy Visintini in prodajalka Lucia Damjani, polagalec ploščic Domenico Curci in prodajalka Giuliana Vec-chi, delavec Mauro Borgatti in služkinja Liliana Caterina Alberti, tehnični industrijski izvedenec Franco Scuccimarra in računovodkinja An-na Scrobogna, trgovski predstavnik Salvatore Sciacca in gospodinja Elda Mattiasich, delavec Giovanni Persico in prodajalka Maria Luisa Lubiana, upokojenec Giuseppe Ca-narutti in gospodinja Augusta Gi-rardo, upokojenec Libero Muggia in gospodinja Steba Pucci. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2: Ai GemeUi. Ul. Zorutti 19/C. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 8.3«) Ali’Angelo d’Oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci. UL Gmnastica 44; Miani, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). loterija BARI 18 23 4 32 14 CAGLIARI 38 5 67 79 31 FIRENCE 63 6 70 36 64 GENOVA 87 58 79 83 21 MILAN 34 68 13 47 27 NEAPELJ 76 20 14 19 48 PALERMO 54 29 84 34 27 RIM 62 63 85 26 8 TURIN 13 21 8 72 7 BENETKE 28 45 ENALOTTO 23 41 59 1X2 2 X 2 X 2 1 1 1 2 Kvote: 12 točk — 40.997.000; 11 __ 421.200; 10 - 28.700 lir. Slovensko gledališče v Trstu Kjilturni dom Skupna krstna uprizoritev z MGL Danes, 23. t. m., ob 16. uri (Abonma red F — cfkoliški) DUŠAN JOVANOVIČ ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ALI TRIJE ROGONOSCI (po commedii dellarte) Odhod avtobusov: Avtobus št. 1: Veliki Repen 14.40, Mali Repen 14.45, Zgonik 14.50, Koiudrovca 14.50, Salež 14.55, Križ 15.00, Prosek 15.20, Kon-tovel 15.20. Avtobus št. 2: Trnovca 14.40, Prečnik 14.45, Cerovlje 14.55, Vižovlje (železniška postaja) ob 15.00, Sesljan (križišče Sesljan -Vižovlje) 15.05, Nabrežina 15.10. Kino BIRME 1972 Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE — ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama in zlatarna LAURENTI Trst - Trieste, Largo Santorio 4 Nazionale 15.00 «11 Decamerone proi-bito*. Barvni film. Zadnja predstava ob 22.10. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 «Mimi metallurgico, fe-rito nelTonore*. Giancarlo Giannini, Mariangela Melato. Eden 14.30 «Le avventure di Peter Pan*. Walt Disneyev. barvni film. Sledi dokumentarec: «11 cavallo tat-tuato*. tudi v barvah. Grattacielo 14.00 «11 braccio violento della legge». Film v barvah nagrajen s 5 oskarji. ExceIsior 15.00 «L’assassino di Trot-skys>, Richard Burton, A. Delon, R. Schneider. Barvni film. Ritz 15.00 «GIi ordini sono ordini*. Monica Vitti, Corrado Pani in Clau-dine Auger. Alabarda 14.30 «La corta notte delle bambole di vetro*. Barvni kinema-skopski film. Ingrid Thulin in Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 15.00 «Questa specie d’amore». Barvni film. Ugo Tognazzi in Jeane Seberg. Režiser: Bevilacqua. Impero 14.30 «L'Etrusco uccide an-cora». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Se priporoča gledati film od začetka. Cristallo 14.30 «Bello, onesto, emigrato Australia sposerebbe compaesana il-libata*. Barvni film. A. Sordi in C. Cardinaie. Zadnji dan. Capitol 14.00 «Rosso, bianeo e...». Barvni film režiserja A. Lattuade. Adriano Celentano in Sofia Loren. Moderno 14.30 «Giu’ la testa*, Rod Taylor, J. Cobum, R. Valli. Barvni film. Vittorio Veneto 14.30 «In nome del popolo itaiiario*.'' Ugo Tognazzi in Vittorio Gassman. Barvni film. Ideale 14.30 «L’uomo dalle due om-bre», Charles Bronson in Liv Ull-man. Barvni film! Astra 15.00 «Sentieri seivaggi*. Barvni film. Nathalie Wood in J. Wayne. Abbazia 14.30 «Continuavano a chia-marlo Trinita*. Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. KINO «IRIS» PROSEK Danes ob 16. uri predvaja film: «11 vichingo venuto dal sud» Igrata Lando Buzzanca in Pamela Tiffin. Prepovedano mladini pod 14. letom. KINO NA OPČINAH Predvaja danes ob 16. uri barvni film: «LO IRK1TARONO E SAN1ANA FECE PIAZZA PULITA* Igrajo: Williams Bogard, John Garko in Cristina. Josani. Mlad. krožek in domski kolektiv priredita v počastitev obletnice odporništva in OF (prva 25., druga 27. aprila) jutri, 24. t. m„ ob 20.30 v Dijaškem domu MLADINSKO PROTIFAŠISTIČNO SREČANJE Sodelujejo: pevski zbor Valentin Vodnik in recitatorji. Vabljeni predvsem mladi in prijatelji mladine! P. D. «PROSEK KONTOVEL prireja gostovanje SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA iz Trsta jutri, 24. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Proseku Norman Barrash - Carrol Moore CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO Komedija v treh dejanjih Mali oglasi »CITROEN* — mehanična delavnica Samarittanl In Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a. Trgovsko pomočnico išče manufak-tuma trgovina PERTOT — Ul. Gin-nastica 22. Trgovina z železnino išče trgovskega pomočnika in vajenca. Ponudbe na Oglasni oddelek P. d. Valilnica za 30, 50 in 70 jajc prodaja AGRARIA, Videmska ulica 18, Tommasi, tel. 418-878. Šolske vesti Gledališča V okviru usmerjevalnega tečaja za dijake in profesorje učiteljišča »Anton Martin Slomšek* v Trstu bo predaval JUTRI, 24. t. m., ob 12.15 v zbornici zavoda prof. Jože Valentinčič, sodelavec Zavoda za šolstvo iz Ljubljane, o pedagoških in psiholoških vidikih spolne vzgoje. V sredo, 26. t. m. ob isti uri pa bo bivši ravnatelj učiteljišča, prof. dr. Anton Kacin predaval o pedagoški misli Antona Martina Slomška. FINŽGARJEV DOM - OPČINE prireja gostovanje SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA iz Trsta Danes, v nedeljo, 23. t.m. ob 20. v Finžgarjevem domu na Opčinah Norman Barrash - Carroll Moore CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO Komedija v treh dejanjih SEKCIJA KPI - OPČINE V torek, 25. aprila ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah: ANTIFAŠISTIČNI SHOD Sodelujejo: Godba iz Nabrežine ter pevski zbori: Vasilij Mirk, Srečko Kumar, Primorec in Tabor. Zvečer ples. Poslovali bodo kioski. Prosvetno društvo »TABOR* — Opčine prireja v Prosvetnem domu na Opčinah RAZSTAVO DOMAČIH AMATERJEV Otvoritev bo jutri, 24. aprila ob 20. uri. Vabljeni! Izleti SPDT obvešča, da prvomajski izlet na Marmolado odpade iz tehničnih razlogov. KULTURNI DOM Danes, 23. t. m. ob 16. uri Dušan Jovanovič »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni ali Trije rogonosci* (po commedii delTarte). A-bonma red F — okoliški. V torek, 25. t. m. ob 16. uri ponovitev. Prodaja in rezervacija vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije po tel. 734-265. AVDITORIJ Današnja popoldanska predstava novosti Furia Bordona »Prijatelj šakal*-se bo začela ob 16.30, jutrišnja ve- černa pa ob 21. uri. V petek pa se bo gledališče San Babila iz Milana predstavilo s Pirandeliijevim delom »Premisli Giacomino* z Ernestom C*' lindrijem v glavni vlogi. Koncerti VERDI V soboto bo za red B ob 18. ud za glasbeno življenje našega mesta izreden dogodek. Na dirigentski odet bo stopil odlični Lovro Matažfc ki bo vodil orkester in zbor gleda; lišča Verdi ter štiri soliste v Deve« simfoniji L. van Beethovna. V vlogah solistov bodo nastopili sopranistka Dora Carral, mezzosopranistka Giovanna Pieroni, tenor Beni amina Prior in bariton Georg Pappas. Razna obvestila V torek, 25. aprila ob 10.15 bo v prenovljenih društvenih prostorih Sž& v Ulici Machiavelli 22/n govoril AVGUST SFILIGOJ o temi: »Slovenci v Italiji terjamo priznanje in spoštovanje svojih kulturnih, narodnih n> socialnih pravic*. Nato pojejo »Fanti* izpod Grmade*. Vljudno vabljeni! Zadruga Mangart - Trst vabi č!a»* in prijatelje na sestanek, ki bo v # trtek, dne 27. aprila t. L ob 19. ur’ v Gregorčičevi dvorani, UL Gepp® * za dokončno sestavo in odobritev sta tuta zadruge ob prisotnosti notarja Društvena prodajalna na Opčinah Alpinska ul. 85, vabi svoje člane o* letni redni občni zbor, ki bo v drv gem sklicanju dne 26. aprila 1972 o1 20.30 v dvorani Prosvetnega doma Opčinah. Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat MIROSLAV FERLAN Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Križ, 23. aprila 1972 ,:.I ,:l'. Žalujoči: žena, sinovi In sestre z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA žena Lucija in otroka Ivo in Martina se najtopleje zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob nenadni in bridki izgubi našega dragega moža in očeta dr. MIRA ADAMIČA Sporočamo sorodnikom, vsem prijateljem in znancem, da bo maša zadušnica dne 27. aprila ob 8.30 v župnijski cerkvi sv. Vincenca de’ Paoli v Trstu. Trst, 23. aprila 1972 ZAHVALA CENTRALSPED — tržaška špediterska družba z o. z. se zahvaljuje vsem poslovnim prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega direktorja dr. MIRA ADAMIČA Trst, 23. aprila 1972 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni izgubi našega predragega MIRKA TERČONA se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Delamiju, čč. gg. župnikoma Penso in Mazora, sorodnikom, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Sesljan. 23. aprila 1972 Družina TERČON ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage KRISTINE PERTOT vd. GABROVEC Posebna zahvala dr. Delamiju, g. župniku, sorodnikom, Kole! trni Dijaškega doma. darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spri m na zadnji poti. Družine GABROVEC in MORA Nabrežina. Trst, Vižovlje, 23. aprila 1972 . RAZGOVOR z DOLINSKIM ŽUPANOM DUŠANOM LOVRIH O Končno le premagane najhujše ovire za gradnjo kulturnega doma v Boljuncu se bodo začela poleti ■ Dograjena telovadnica v Dolini - Kaj pripravljajo v Borštu in Ricmanjih? - Obisk profesorjev in dijakov dolinske srednje šole v Kočevju ■ *e dni smo zaprosili dolinskega “Potia Dušana Lovriho za razgovor. . Te dni tžMna Dušana Lovriho za razgovor, na$ je zanimalo, kako se ra<*■ Jri°. ^katere pobude v dolinski JfaiHu zlasti pa kako je z grad-kulturnega doma v Boljuncu, ker ,„-,eva precej zavlačuje in so se cele širiti različne govorice. .Na to prvo vprašanje, nam je “®an Lovriha odgovoril: «Res je., r1 * Vsa stvar že na dolgo vleče', Pa zaradi tega, ker smo naleteli ,1 ®vire. Pri nekaterih oblasteh, ,2* m komisarju za jusa/ska je vJ?iCa odprave vinkuiaci- iiK« i •, nuhJonov lir od prodaje mzemljišč. Končno smo pre-gah tudi to težavo in je zdaj turnri vhodu v Bona mandrijd” (4500 kv.m) . =- -uuia. ua. ounup zemljišča i«. glavni cesti pri vhodu v Bo-,rec’ ’na mandrijd” (4500 kv.m) ® dogovorili z lastnikom, Katerem pa Como podpisali kopu-JaowPn° pofiodbo. Arhitekt Darij goaic, ki je izdelal idejni načrt, Eri * obljubil, da bo predložil do-jjpcri načrt v prihodnjih treh ted-godhk ° kupo-pradajno po- crtT^u^11 ^elavi podrobnega na-^ažbii™0 delo na javni de*om?l b°Ste t0rei la^° začeli z ki pa so nam ga zavmi-Posnt.1 °° občine prisiljena najeti ški j!”0 za ?0 milijonov lir pri Trža-za V teku so razgovori kjer ■ UP zemlj‘šča pri Zabrežcu, txxiitv Ze'° Primeren kraj za prijav^® ”a Prostem in za ureditev "Na ■ parka- V Boljuncu, in sicer zdaj Jarra '• Prav ob Glinščiči, so Stora dela za ureditev pro- Svojo' ^ ie ^lo privlačen in ima starirv,-2^Qd°v*no. ker je povezan s Saj i? Nadici jami in običaji vasi, Pico i tam hirajo fantje za maj-So 23 post, pred nekaj leti pa ob rvuf® ®° Pralo tržaško perilo jOOtoku Glinščiče. V Dolini, pod . J0 solo. je že urejen park, kjer so že nekaj let razne prireditve na prostem. V Ricmanjih je bil končno. po dolgih letih zavlačevanja, vaški sestanek z udeležbo občinskih upraviteljev. Pogovorili smo se o uporabi srednjega denarja in se dogovorih, da se kupi v Ricmanjih primerna hiša, ki jo bomo preuredili za vaške potrebe.* «To so pobude in javna dela za razvoj prosvete in kulture, za druž beno življenje in prosti čas občanov. Kako pa napredujejo dela za športni center.» «Športno igrišče v Dolini je bilo odprto lansko leto, zdaj pa je dograjena in pokrita telovadnica, ki je sestavni del športnega centra. V teku so notranja dela in računamo, da bodo vsa dela opravljena do konca poletja. Stroški bodo znašali približno 100 milijonov hr. Za končno ureditev športnega centra pa bodo seveda potrebna še druga dela in sredstva.* «Dolinska občina je lani sklenila pobratenje s Kočevjem. Rad bi vedel, kakšne so vaše pobude za na-dalinje medsebojne stike in sodelovanje?» «V ponedeljek (jutri) gredo vsi profesorji in dijaki dolinske srednje šole na obisk v Kočevje, kjer bodo ostah dva dni. V ponedeljek bodo dijaki iz Doline in Kočevja imeli skupen kulturni nastop, nato pa nekakšno okroglo mizo o pomenu italijanskega državnega praznika vstaje. 25. aprila, in praznika ustanovitve OF (27. aprila). Potem bo srečanje in razgovor šolnikov o didaktičnih izkušnjah in vprašanjih šolstva. Profesorje in dijake bosta v imenu občinske uprave spremljala podžupan Marino Bandi in odbornik Drago Ota. Rad bi se udeležil tega srečanja tudi jaz, pa md ne bo mogoče, ker bom v ponedeljek zastopal dolinsko občino na svečanosti v Rižarni.* Diskusija o živalskem parku na Krasu V okviru predavanj, ki jih organizira ustanova «Pro natura carsii-ca», so govorili o nameravani u-stanovitvi nekakšnega zoološkega parka na Krasu arh. Giorgio Ber-ni, dr. Giuliano Salvi in Fabio Per-co, ki so obiskali razne kraje v srednji Evropi, da bi proučili metodologijo ravnanja z ujetimi živalmi v najbolj znanih živalskih vrtovih. Vsak govornik je orisal svoj« izkušnje in ugotovitve glede ustroja, delovanja in razmer, ki morajo ustrezati potrebam vsake Živah. Predvajali so tudi barvne diapozitive, ki prikazujejo zanimive in poučne primere vodnih ptic, ki se ne plašijo ob človekovi navzočnosti, umetna jezera, naprave na prostem in zatočišča za živali. Glede zatočišč, so pripomnili, da morajo biti v skladu z značilnostjo okolja. Glede kraškega zoološkega parka pripominjajo, da bi bil namenjen samo za domačo, kraško favno. Za omenjeno študijsko potovanje je dalo pobudo vodstvo tržaškega prirodoslovnega muzeja, ustanovitev kraškega zoološkega parka pa naj bi, po mnenju pobudnikov, spadalo v okvir kraških naravnih rezervatov. DVE POMEMBNI PRIREDITVI NA OPČINAH V ponedeljek razstava amaterjev v torek pa antifašistični shod Razstavo prireja p. d. fp.bor, shod pa krajevna sekcija KPI Na Opčinah se v tem tednu pripravljajo kar na dve pomembni prireditvi: v ponedeljek bodo v Prosvetnem domu na Opčinah odprli razstavo domačih amaterjev, ki jo društvo Tabor prireja vsako drugo leto in ki bo odprta do 1. maja, v torek pa bo na dvorišču doma antifašistični shod v počastitev 25. in 27. aprila, ki ga prireja krajevna sekcija KPI. Razstava domačih amaterjev, ki postaja že tradicionalna, daje možnost, da vsi, ki na Opčinah kakorkoli u-stvarjajo, prikažejo domačemu, pa tudi drugemu občinstvu, svoje dosežke na področju slikarstva, kiparstva, fotografije in drugih panog likovne umetnosti in umetne obrti. Ker so se domači openski umetniki že nekajkrat predstavili s svojimi deli in vsakokrat zbudili zanimanje obiskovalcev, računamo, da bo tudi letošnja razstava imela svoj uspeh. O pomenu, ki ga v današnjem položaju pridobiva praznik osvoboditve 25. april, o pomenu obletnice ustanovitve OF, obletnice splošne vstaje v Trstu, ki ji je sledila osvoboditev, skoraj ni treba govoriti, ker nam je vse jasno, da nam mora biti danes bolj kot kdaj koh pred očmi tradicija našega dolgoletnega antifašističnega boja. Zato je prav, da te obletnice proslavljamo z množičnimi manifestacijami, ki naj pokažejo, da se ne bojimo črnih senc, ki nas skušajo plašiti. Tak shod je bil na Opčinah že lani v priredbi prosvetnega društva in krajevne sekcije ANPI. Na letošnjem shodu bodo poleg godbe iz Nabrežine in openskega pevskega zbora nastopih še zbori iz bližnjih krajev, tako zbor «Vasilij Mirk* s Pro-seka-Kontovela, «Primorec» iz Trebč in «Srečko Kumar* iz Repna. Govorila pa bosta Giuliano Pajetta in slovenski poslanec Albin Škerk. iiiiiiiiniiiiiiiiiHluimmiiiHmimiiiiiimiiiiiiimiiiHHimimiHiiiiimiiiiHmiimMHHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtnMiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiin ZANIMIVO PREDAVANJE V SLOVENSKEM KLUBU Jugoslovanski delavci v tujini v luči številk in problematike Zgodovinska izhodišča, migracijsko gibanje v Evropi, koliko im kje so Jugoslovani v tujini, kako je z njihovo zaščito, zakaj emigrirajo itd. V Slovenskem klubu je prejšnji torek predaval prof. France Šebja-nič iz Beograda o zelo aktualnem in kompleksnem vprašanju jugoslovanskih delavcev v tujini. Predavatelj se je vprašanja dotaknil najprej okvirno iz zgodovinskih dimenzij, nato pa prešel na emigracijska gibanja danes pri čemer je dal zanimiv podatek, da je v to gibanje zajetih v Evropi od S do 8 milijonov ljudi in od teh samo v državah Skupnega evropskega tržišča okrog 4 milijone ljudi, pri čemer odpade samo na Zahodno Nemčijo 2,5 milijona emigrantov iz raznih evropskih in afriških dežel. Gre za množični emigracijski tok jug - sever oziroma iz nerazvitih na razvita področja zahodne in severne Evrope, pri katerem ima največji delež s svojimi izseljenci prav Italija. Predavatelj je nato nanizal glavne vzroke tega pojava in prešel na prikaz jugoslovanske delovne oziroma ekonomske emigracije, ki dosega od 900 tisoč do enega milijona ljudi, od katerih odpade okrog 780 tisoč na emigracijo v razne zahodnoevropske in okrog 180 tisoč na emigracijo v čezmorske države. Največ jugoslovanskih delavcev je zaposlenih v Zah. Nemčiji (500.000), manj v Avstriji (130 000) in potem 80.000 v Franciji, 35.000 v Švici, 40.000 na Švedskem, 20.000 v Bene-luxu in na Nizozemskem, 7.000 nd Danskem itd. Največja je emigracija iz Hrvaškega Zagorja in Medji-murja, iz Bosne - Hercegovine, iz Kosova, najmanjša iz Slovenije in Črne Gore itd. Ko je razvijal misel o vzrokih specifično jugoslovanske delavske e-migracije je dejal, da teh ni mogoče več iskati v brezposelnosti ,kot je bilo to še pred vojno, temveč v želji po izboljšanju življenjskega standarda in v dejansko odprtih mejah, kar je morda celo eden glavnih faktorjev emigracijskega pojava po- ^ Telovadnica v športnem centru je že pod streho ll,,|,iiiiiii,i,llllllnt|||||||||||n|||||||n)||||||1|||l|||||||||||IIIIIIIItlllllllllll)llll)lllllllllflllll)ll)llllllllll„,,|lll,lll,l,,|lllni,|IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIII)lllllllllllllllllu LETOS IZ GORICE DO KRANJSKE GORE Nasveti tehnične komisije za A0V 72 iti pSS ■ sm°’ da se naši izkušeni | kali kar trikrat, a vendar bomo 1 kali na cesti redarji in radarji. To c‘ vnet jeni tekmovalci ter novin- morah prej prevoziti precej kilome- so nevarne naprave, ki točno izme-Paj. .v Pripravljajo na četrti spo- trov. Ste pomislih kako je oddalje- rijo hitrost vožnje. Škoda dije jjtazProdane so že enciklope- j na prva črpalka «domačega» ben- j če bi kak tekmovalec r navaj0 ”ruge publikacije, ki obrav-dovino geologijo, morfologijo, zgodbe, v n gosP°darstvo Juhjske kra-aatv>^_ analske in Soške doline ter ^Padtie a ske in Soške doline ter tajdaj. ga dela Gorenjske. Težko se slale llJdi »specialke*, ki so po-tostoe„lp',nit't špekulacij in skriv-v' hnd ..tegovanja. Stare oficirske ‘jena. kari« so najbolj priljub-Vedtio s J ,£o .te vasi naznačene še Neg it tterimi slovenskimi imeni Kra.ievr, 1Jan::k,h te ev. nemških. ?treči rT.-^asti tiiso pa hotele u-Nele rvJlrr‘ tekmovalcem in niso •r4 m! sedanjih imen navesti . tedi slovenska imena. ^ in ..teofali storiti tekmovalci sa-]naj !ie '’adi tega jim svetujemo n Pre,i,,edo na pot brez čopiča kV&C*u!,h barv. te turij \ Je. da bo nujno potre-k, .'rilski,4X1,11 Pas, ravnilo, šestilo in h »otua oprema. Prvič bomo nwn-ftelažo-- PrRko dveh alpskih 'doni, ’• bte pomislili do kakšne .»n.ra..— se bo letos povzpel a 1 *ii«mi, ‘ nikoli tako visoko ^ bo V02il‘. S tem nočem reči, N. Vena110 Poredna gorska opre-Priši0 j” moramo paziti, da no v ^edno Q° "eprijetnih zapletljajev. 0PeSibitrt°’-ubi 1 P?d' K?- bo 111 tržaške tekmovalce, i°d° mor';s atari iz Gorice in da ° Prei li enkrat toliko vstati ma-SaV' Polpo ( sv°iih goriških kole-hj.Potekail tega bo proga dalj ča-1® - .Ti.i!j . Po cestah deželp Furla- io, bi hoteli pred-. o lat "*“• ‘■rža N) mora'y start iz Gorice in da Sov D^’. od teg ,'•* • Jnio". P°, cestah dežele Furla-namr'Lke kraime. Do sedaj smo 61°, )e. Dodali čim orei čez Pa jo bomo sicer preč- 56 ob ,„i GEXMO na Katinari «orov jJ>rtiu Prenovljenih pro-volfrn»- § llfljištlj qu*lie roirabili n-U« e",leg!, »p^iubi’,MU -te'' ^ 1. <.X s „ MAJNICA in RAZSTAVA VIN v DOLINI 14.5.72 Xe storto ’1 palazo Xe bruta la tore, Ma Michez e Jachez I ne bati le ore. Res — vsak dan se človek kaj novega nauči. Tako n.pr. smo zvedeli, da Mihec in Jakec nista več Mihec in Jakec, ampak Micheze in Jacheze; in to, v času ko jima comm. Pizzagalli ne more več spremeniti imena mila forma originaria,» Leta 1356 sta prišla robota na streho starega pristaniškega stolpa (Torre del porto) ali stolpa ure (Tone deli’orologio) kot: «t mori di piazza.* Stolp se je nahajal na Trgu sv. Petra (Piazza grande) trg. «ki je služil za dnevno trgovanje bližnjih kmetov, ki so tam razstavljali pridelke svoje zemlje, neobhodno potrebne za prehrano prebivalcev.» Tam sta bronasta brata Tržačanom (in seveda tudi drugim ljudem) delila ure do leta 1747. ko so jih postavili v zasluženo penzijo Neutrudno sta «delala» skoraj štiristo let (391). Pri akrobatskih domnevah, ki jih beremo o imenu teh dveh tolkačev občinskega zvona, je najbolj verjetna tista, ki na najbolj preprost način razlaga, da so ju prav kmetice, kmeti in branjevke ter slovenski Ijiui e takoj krstili kot Mihca in Jakca. Slovenskih ljudi pa je bilo v starem mestu v precejšnjem številu. če pomislimo, da so imeli v cerkvi rožnega venca (del Rosario), na Starem trgu (Piazza vecchia) pri Marenzijevi palači, svoj katekizem. Veliki trg je ostal brez Mihcev in Jakcev od leta 1747 do 1876: 129 let! Ko sta 1876. bila postavljena nova, a žal anemična robota (zdaj sta bila ulita v cink) sta jih kmetice, kmeti in branjevke (ki so še zmeraj tam občanom preskrbovali zelenjavo, sadje. role"in morda dudi žganje, za burjo) ohranili, kakor drugi Tržačani, novima tovarišema, staro ime: Mihec in Jakec. Verzija poimenovanja teh dveh za-služnih mož. razen začetne *mori di viazza». je samo ena. Morda je treba pripisati imeni Micheze in Jacheze nevednosti, ker niso na brž pisci takih imen Tržačani; ker nalašč, gotovo ne pišejo tako; ali pa so premladi, da bi bili že imeli priložnost pogledati v (stare) knjige tržaške zgodovine. Ker pa slišim kako njih kolegi pri televiziji lepo izgovarjajo brez-dvomno težja amerikanska imena, trdno upam. da se bodo z dobro voljo in s časom naučili domača imena: Mihec in Jakec! Nisem pozabil na Tinco in Marjanco; a o teh morda drugič. Tergestinus V petek zvečer je bila seja re-pentabrskega občinskega sveta, ki je med drugim soglasno odobril protestno resolucijo glede načrtov in priprav za izvajanje Belcijevega zakona o kraških naravnih rezervatih. Župan je namreč povedal, da bi področje kraških naravnih rezervatov zajelo skoraj polovico površine repentabrske občine te da bi bila ogrožena dejavnost občariov, zlasti pa obstoj in nadaljnje obratovanje nekaterih Kamnolomov. Zaradi tega občinski svet izraža zaskrbljenost občanov ter opozarja pristojne oblasti na morebitne hude posledice, obenem pa zahteva, naj bodo v komisiji, ki pripravlja pravilnik, nato pa tudi v vodstvu ustanove, ki bo upravljala kraške rezervate, vključeni tudi predstavniki kraških občin. Na začetku seje .je župan podal kratko poročilo o delovartiu občinske uprave ter je omenil, da je bilo v občini do sedaj cepljenih proti črnim kozam 172 ljudi. Glede nove šole je župan dejal, da bo dokončana pred septembrom, tako da se bo začel pouk v prihodnjem ■šolskem letu v novem šolskem ---slopju. Dobro napreduje tudi delo za novo športno igrišče. Zupan je med drugim sporočil, da se je ponovno zanimal na prefekturi za imenovanje občinskega tajnika in da mu je podprefekt dr. Micelli zagotovil, da bo vprašanje v najkrajšem času urejeno. Med tem pa je tajnik sovodeniske občine dr. Bukovec sporočil, da je priprav Ijen sprejeti tajniško mesto v re-pentabrski občini, seveda s predhodnim dovoljenjem prefekture. Dr. Bukovec bi prihajal v repentabrsko občino dvakrat na teden. Kaže torej, da bo zadeva v kratkem končno rešena. Občinski svet je odobril sklep, da se razstava goveje živine prireja vsako drugo leto. O-dobril je tudi prodajo 5.000 kv.m. jusarskega zemljišča za gradnjo zadružne kraške mlekarne, te sicer po ceni. ki jo je določil komisar za jusarska zemljišča. Imenoval je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiumiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii E Tinza e Marianza, Che sta sul porton, Le varda le siore Che vien dal liston. (Iz stare tržaške ljudske pesmi) iiiiiiiiiiiiiiifiinimiitiiiiniiiiiiinniiiimiuituimimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiN S SEJE REPENTABRSKEGA 0BČINSKEKA SVETA Zaskrbljenost Kraševcev zaradi zakona o rezervatih V komisiji za pravilnik morajo biti zastopniki kraških občin • V kratkem rešen problem tajnika? V počastitev spomina pok. Josipa Kravosa daruje družina Bizjak 2000 hr za Slovensko amatersko gledališče v Trstu. Za spomenik padlim partizanom na Proseku so darovali Karel Pirjevec 5000 lir, Josip Terčič, Brišči-ki, 5000 hr in Albin Hrovatin, Bri-ščiki, 2000 hr. Namesto cvetja na grob tete Kristine Gabrovec daruje Marija Ra-dovich vd. Rosada 5000 hr za PD Lonjer - Katinara. V počastitev spomina Jofeža Kravosa darujeta Marija Mijot in Ida Kufersin 2000 lir za Slovenski klub. Josipina K. daruje 3000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob dr. Mira Adamiča daruje Franc Brus 5000 hr za Dijaško matico. Kralj Ivana, Gabrovec 52, daruje 10.000 lir za spomenik padlim partizanom v Gabrovcu. Renato Ocretti daruje 12.000 hr za ŠD »Primorec*. V isti namen daruje Franko Mesar 60.000 hr. Za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane so darovali: Marcelo Kozina 2000 hr, Josip Hrvatič 2000 lir, Vera Čuk 1000 hr, Miro Škrlj 1000 lir, Dora Sancin 1000 hr, Albin Hrvatič 1000 hr, Evgen Zubin 1000 hr, Peter Corbati 1000 hr, Viktor Počkaj 1000 hr, Miroslav Pečenik 1000 hr, Ivan Andlovič 500 lir, Pavel Babič 1000 hr, Franc Grisonič 300 hr, N. N. 500 lir, Ida Škabar 500 hr, Emil Komar 1000 hr, Ne-rina Stranj 1000 lir, Mira Hre-vatin 1000 lir, Evgen Pangerc 1000 lir, Just Samec 1500 lir. Čok 1500 lir, Vladimir Sila 5000 lir, Antonija Bacci 2000 hr, Ivan Bačer 500 hr, Ivan Gustinčič 1000 lir, Drago Fonda, Beograd, 100 Ndin, Anton Sancin, Piran, 100 Ndin, Ksenija Vi-dali-žebre, Ljubljana, 200 Ndin, Božena in Roman Dekleva, Ljubljana, 100 Ndin. ruje Stanko Oblak 5000 lir za ŠD I Ob 27. obletnici tragične smrti «Bbr». Emila De Giorgi daruje družina Za onovno šolo «Oton Župančič* | 5000 hr za doprsni kip Karla De- sta prispevala Silva in Riccardo Callin 2000 lir. Ob 28. obletnici smrti sina Edko-ta in nečaka Emila Guština daruje družina Škabar z Opčin 10.000 hr za ŠD «Polet». V počastitev spomina pok. Josipa Kravosa darujeta Mira in Dora 2000 hr za PD »Škamperle*. Ob 50-letnici smrti Jakoba, Tereze in Danila Kralja daruje hči oziroma sestra Karla 1500 lir za Dijaški dom in 1500 lir za godbo Parma iz Trebč. Namesto cvetja na grob dr. Mira Adamiča darujeta Artemio in Angelca Požar 5000 lir za Glasbeno matico. Z Banov so za ploščo za igrišče ŠD «Polet» prispevali: Silvio Križ-mančič 1000 hr, Rudolf Ban 1000 lir, Pavel Malalan 1000 lir, Andrej Renar 1000 lir, Vojko Kocman 1000 hr, Marij Malalan 4000 lir, Albina Malalan 500 hr, Tončka Vidau 1000 hr, Enio Kovačič 2000 lir, Avgusta Malalan 1000 lir, Julija Vidau 1000 hr, Karlo Hrovatin 300 lir, Rino Gatto 200 lir, Gino Gatto 500 hr, Rosa Gaetani 500 hr, Vera Beliafontana 500 lir, Ele-na Vidah 1000 lir. Berta Milkovič 500 lir, Lorica Ban 500 lir, Marija Milkovič 500 lir, Aldo Ban 1500 hr. Andrina Črne 1000 lir, Ivan Husu 500 hr, Pavel Vidau 500 lir, Valentin Škabar 1000 lir, Leo Hrovatin 1000 lir, Danica Hrovatin 1000 hr, Elvira Husu 1000 lir, Stanko Renar 1000 lir. Namesto cvetja na grob dr. Mira Adamiča darujeta Lea in Anton Magajna 3000 hr za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Mira Adamiča daruje Olga Demark 2 tisoč hr za PD »Slavec* iz Ric-manj. Namesto cvetja na grob Mira Adamiča darujeta Pina in Dani- V počastitev spomina prijateljev jela Nedoh 2000 hr za Glasbeno Jofeža in dr. Mira Adamiča da-1 matico. stovnika - Kajuha, po katerem bo poimenovana šola Gropada - Padri-če. V isti namen daruje družina Kalc, Gropada 82, 2000 hr. Ob 27. obletnici tragične smrti 11-letnega Karla Križmančiča daruje družina 10.000 lir za doprsni kip Karla Destovnika - Kajuha, po katerem bo poimenovana sola Gropada - Padriče. V počastitev spomina dr. Mira Adamiča daruje podjetje REŠIM 5000 hr za Dijaško matico. Ob tretji obletnici smrti Marije Vitez por. Gerdol darujejo družine Gerdol, Martelanc, Umek in Vitez 5000 lir za Glasbeno matico in 5000 lir za ŠZ »Bor*. Namesto cvetja na grob Netke Čok darujejo Draškovi 5000 lir za ŠD «Polet*. V počastitev spomina pok. častne sestre Mamerte danile Anica Žerjal iz Boršta 1000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob dr. Mira Adamiča daruje Zofka Sancin 2000 lir za Dijaško matico in 2090 lir za PD »Ivan Grbec*. PD «Lipa» poklanja nabrane prispevke ob predvajan ju tretjega nadaljevanja filma VOS 5400 lir za spomenik padiim partizanom v Bazovici. Miranda in I-svinja Furlan darujeta lfi.i.OO lir za spomenik padlim iz Skednja, Sv. Ane in Kolonkovca. V isti namen daruje Josip Zafred 1000 lir. V spomin na Josipa Kravosa in Mira Adamiča daruje Albina Bavčar 1000 lir za spomenik padlim iz Skednja, Sv. Ane in Kolonkovca. Albin škerk daruje 5.000 lir za spomenik padlim v Prebenegu. Za kip Otona Župančiča v svetoivan-ski šoli daruje inž. Franko Košuta 5.000 lir. V isti namen daruje Niko Škamperle 1.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Mira Adamiča daruje Sonja Prinčič 1000 lir za Dijaško matico. člane občinske davčne komisije, odložil pa je razpravo o prodaji .tesarskih zemljišč, za katera so zaprosili nekateri domačini, da bi si zgradili hišo. Z večino glasov je občinski svet ootrdil imenovanje občinske Gradbene komisije. Svetovalec Pavel Colja (PSI) je izjavil, da njegova skupina glasuje proti temu, zato da se razčistijo odgovornosti, ker lahko ima upravičen sum. da nekdo ni hotel, da ba se komisija, ki .je bila izvoljena že novembra 1970. sestajala. Nova gradbena komisija. kot je povedal župan, se ni mogla sestati, ker je nadzorni organ ni potrdil zaradi tega. ker ni bil k sporočilu o njenem imenovanju priložen občinski gradbeni pravilnik. Zaradi tega je svetovalec Pavel Colja poudaril, da se mora zadeva razčistiti in ugotoviti odgovornost. Pavel Colja je zaprosil župana za pismen odgovor na nekatera vprašanja in sicer, v kakšni fazi je postopek za končno odobritev regulacijskega načrta, kaj ie občinska uprava ukrenila za uskladitev repentabrskega regulacijskega načrta s tržaškim regulacijskim načrtom • glede -gradnje avtoporta pri Fernetičih. kako občinska uprava sledi pripravam za gradnjo avtoporta. kaj ie ukrenila, da se zaščiti etnična struktura občine, in kolikokrat se je sestala občinska gradbena komisija po zadnjih občinskih volitvah. V ponedeljek ob 20. uri bo v Miljah izredna- seja občinskega sveta, ki bo razpravljala o nekaterih u-pravnih zadevah, o posojilu za kritje primanjkljaja občinskega podjetja ACNA za leto 1971 in o ustanovitvi rajonskih konzult. Poslednje slovo od Ivanke Rožanc Po dolgi in neizprosni bolezni smo 14. t.m. spremili k večnemu počitku Ivanko Rožanc roj. Mavec. Kakor večina naših žena je ljubila tiho in preprosto življenje v krogu svoje družine. Bila je dobrosrčna in pripravljena vsakemu pomagati. Ko ,ie za časa vojne nastopila ura odločitve je stala trdno ob strani svojih otrok. Novembra 1944. Ir’a je bil a-retitan njen komaj 17-lrim sin Silvo. Se istega meseca so ga odpeljali iz ječe in ni zabeleženi), lam je bil bcsiar. V' svoji hiši je Ivanka dajala zavetišče mladini olivo m -k.-ga gibanja, Zato je biia januarja 1945 are-tire "o, obenem pa so ji popolnoma Hv-.pnli stanovanje. Ko £0 30. aprila 1515 i,.) pritisk lju Iških množic od-p: J Coroof-o ip srpu r :Ii v„e politične jetnike, re ,io vrnila domov v prn-v«' s*s 'r-«•-;!# jn ji m preostalo fhn-gr ga l-ot to kur je imela na sebi. Na:l»«Ji pa jo je in i..noric, ko je zvedela, cia v> ;'i cina upm.-riih v Rižarni. Vsako leto na vs»h mrtvih dan in ob raznih komemoracijah smo jo potem srečali v z naročjem cvetja in solzami v očeh. v s* lpini drugih mator, žena. sesler -'n otrok. Tom kjer ni grobov, ker je veška zver uničevala na najkrulejši način telesa upornikov in jih upepeiievala, da ne bi od njih ničesar oslaio, misleč. da bo s lem strla oni-, odpora proti nasilju. Ostali so sledovi zverstev, ki nas spominjajo na vse tiste, ki so tam telesno preminili: pa tudi na matere kakor Iranka, ki so romale v to mučilnico, z žalostjo v srcu, pa tudi z vero v ideale svobode in bratstva za katere so oni umirali in one trpele. Sedaj počiva na mirnem bazoviškem pokopališču. Njeno ime pa je vtkano v zgodovino narodnoosvobodilne bor- Ibe. ^ k. PnmorekHŽnevmk GORIŠKI DNEVNIK 23. aprila 1972 NEDEUA, 23. APRILA PONEDELJEK, 24. APRILA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 in 23.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Orgelske skladbe; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj in zakaj; 13.30 Glasba po željah; 15.40 K. Ibsen: «Ko se mrtveci zbudimo*; 17.30 Šport in glasba; 18.30 Popoldanski koncert; 19.15 Semenj plošče; 20.00 šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 14.00 Okrogla miza. KOPER 6.30, 7.00, 12.30, 14.30, 19.15 in 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Pevci; 8.30 Melodije velikih mojstrov; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 11.36 Ritmi in popevke; 12.00, 12.45, 13.07, 13.35, 15.00 Glasba po željah; 14.00 šport; 14.05 Poje O. Berti; 15.00 Nedeljsko srečanje; 17.00 Prenos RL; 19.00 Nedelja v športu; 19.30 Prenos RL; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00, 21.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja in maša; 1(X45 Glasbeno-go-vami spored; 12.29 Hit parade; 13.15 Spored s P. Baudom; 14.30 Plošče; 15.30 Popoldne z Mino; 16.30 Nogomet; 17.30 «Batto quat-tro»; 18.20 Nedeljski koncert; 20.25 «Andata e ritomo*; 21.45 Koncert čelista J. Starkerja in pianista G. Ludvviga: 22.20 Neposreden prenos vzleta «apolla 16» z Lune. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 18.30, 19.30 in 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo »Nomadi* in Jordan; 9.35 Veliki variete: 11.00 Mike v nedeljo; 12.30 Plošče: 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «AIto gradimento*; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.25 Plošče; 17.30 Nedelja v športu; 18.40 Formula 1; 20.10 Iz sveta opere; lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.25 I. Čajkovski: »Orleanskaja deva*; 13.25 Medigra; 14.45 Scenska in baletna glasba; 15.30 štiriindvajseturna povest; 17.30 Plošče; 18.45 Jazz: 19.15 Vsakovečemi koncert; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00,19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.05 Radijska igra za otroke; 10.05 še po- mnite, tovariši..10.25 Pesmi borbe in dela; 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Z velikimi orkestri; 14.30 Humoreska tega tedna; 15.06 Iz opernega sveta; 16.00 Za prijetno razvedrilo; 16.30 Nedeljsko športno popoldne; 18.30 Lahka glasba slov. skladateljev; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.20 Godala za lahko noč; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 V nedeljo o-poldne; 12.30 Potovanje med umetninami; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Neposredni prenos športnih dogodkov; 16.50 TV za otroke — Dolina miru; 17.30 Dva koraka do Arktike; 17.45 Nogometne vesti; 18.00 A. Lupin; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nogometne tekme; 19.55 šport in kronike strank: 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbena oddaja; 22.15 športna nedelja; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 16.45 Neposredni prenos športnih dogodkov; 21.00 Dnevnik; 21.15 Danes zvečer govori Mark Twain, 3. nad.; 22.15 Glasba. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18 50 Kitarist A. Segovia; 19.25 Jazz; 20.00 športna tribuna; 20.30 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Folklorna oddaja; 16.20 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.45 Spomin na A. Gramscija; 9.30 «20.000 lir za vaš spored»; 10.25 Poslušajmo jih skupaj; 11.30 Operne uverture in medigre; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.05 šport; 15.00 Prenos RL; 15.30 Naši zbori pojo; 16.20 Od popevke do popevke; 16.40 Na fagot igra Vojko Cesar; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Slov. glasba; 18.15 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.35 «1 virtuosi di Roma; NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00 in 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 13.15 Hit Parade; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 Za vas mlade; 18.55 Sindikalna oddaja; 19.10 Radijski tednik; 20.20 Spored z O. Vanoni; 21.15 Volilna tribuna; 22.15 Simfonični koncert, II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Giovanna in E. Humperdink; 9.35 Orkestri; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gradimento*; 14.00 Plošče; 15.00 «Discosudisco»; 16.00 Draga RAI; 19.00 Glasbena oddaja; 20.10 Portret J. Lennona in P. McCartneyja; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Hartmannove simfonije; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji interpreti; 15.00 Vivaldi: «Juditha Triumphans*; 18.45 Kulturna revija; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.00 Melodrama SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisem svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Z orkestrom Mauriat; 10:20 Pri vas doma; 12.10 Iz slovenske orkestralne glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.30 Priporočamo vam . . .; 14.10 Med zbori Stevana Mokranjca; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Radia Miinchen; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Godala v ritmu; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci! 22.15 Za ljubitelje jazza; ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik; 15.00 TV v šoli — angleščina za srednjo šolo; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 Spored za najmlajše — Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke — Slike s sveta; 18.20 TV film; 18.35 Lupo de Lupiš; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Dokumentarec; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Volilna tribuna; 22.00 «H silenzio č d’oro», film; 23.30 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Odprta šola; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbena oddaja; 22.15 Poje S. Bruni. JUG. TELEVIZIJA OD 23. DO 29. APRILA 1972 NEDELJA, 23. aprila 9.50 Kmetijski razgledi; 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Otroška matineja; 11.50 Mestece Peyton; 14.00 Večer z Bojanom Adamičem; 15.00 Obisk v nedeljo; 15.35 Nekaj veselih domačih; 16 05 Za konec tedna; 16.30 Košarka; 18.00 Heidi; 19.30 Kratek film; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Vaščani Luga; 21.35 Športni pregled; 22.05 Vesoljska ladja apollo 16: Vzlet z meseca. KOPRSKA BARVNA TV 16.30 Finale jugoslovanskega pokala — košarka; 19.45 Otroški kotiček; 20.15 Risanke. PONEDELJEK, 24. aprila 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.10 Francoščina; 17.45 I. Rosič: Deček in pes; 18.05 Risanke; 18.30 V avtobusu; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Kratek film; 20.00 TV dnevnik; 20.35 V ogledalu časa; 21.40 Diagonale; 22.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček — Mr. Pi-per; 20.15 Dnevnik; 20.30 Spored s T. Jonesom; 21.20 Dokumentarec. TOREK, 25. aprila 9,35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; II. 00 Osnove splošne izobrazbe; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 F. Bevk: Pestema; 18.00 Risanka; 18.30 Melodije za vse čase; 19.05 Letalci in vseljudska o-bramba; 19.30 Pojdi in prodaj; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Tat iz Pariza; 22.35 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 19.50 Francoščina; 20.15 Dnevnik; 20.30 TV film iz serije Baron; 21.20 Kanada. SREDA, 26. aprila 8.20 TV v šoli; 16.25 Podelitev priznanj osvobodilne fronte; 17.50 Don Kihot; 18.30 Zdaj zaori pesem o svobodi; 19.05 Od filma do filma; 19.20 S kamero po svetu; 20.00 Dnevnik; 20.45 Sedmina; 22.06 Simfonični orkester RTV; 22.35 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček — Mr. Pi-per; 20.15 Dnevnik; 20.30 Civilizacija; 21.15 Opatijska pomlad, popevke. ČETRTEK, 27. aprila 15.50 F. Forstnerič: Kruh; 16.10 Zapojte, z nami; 16.25 Jurček; 16.35 Čarni svet živali; 17.15 Država v državi; 17.50 X 25 javlja; 19.25 Slovenija v partizanski pesmi; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.10 Bos skozi pekel; 22.05 Poročila; 22.10 Vaterpolo Jugoslavija: SZ. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Mr. Piper; 20.15 Dnevnik; 20.30 TV film iz serije Playhouse; 22.00 Francoščina. PETEK, 28. aprila 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.30 Obisk z Game Camelo-pardali; 18.25 Zabavno glasbena oddaja; 18.40 Gospodinjski pripomočki; 18.50 Ekonomsko izrazoslovje; 18.55 Mestece Peyton; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Kviz 72; pribl. 21.40 Vaterpolo Italija:Ju-goslavija; 22.40 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Mr. Piper; 20.15 Dnevnik; 20.30 Serijski film; 21.30 Ray An-thony Show. SOBOTA, 29. aprila 9.35 TV v šoli; 17.30 Jugoslovanska folklora; 18.15 Štirje tankisti in pes; 19.10 Pozdrav prazniku; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Beograjska pomlad; 22.00 Nogomet Anglija:ZRN; 23.50 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Poje Nilla Pizzi; 20.15 Dnevnik; 20.30 Serijski film; 21.20 Koncert. CEZ PETNAJST DNI BOMO VOLILI Doslej precej umerjena volilna kampanja: včeraj je v Gorici govoril minister Moro Njegov ton je bil različen od drugih demokrščanskih prvakov - Zunanji minister obiskal tudi županstvo • Slovenske plakate PSI neznanci trgajo - Jutri bo za KPI govoril Giuliano Pajetta - PSDI obljublja zakonski osnutek o slovenski manjšini Volilna kampanja se nadaljuje da bo celotna stranka v prihodnji v nekako drugorazrednem, tihem zakonodajni dobi podprla predlog tonu. Niti prihod znane politične za priznanje pravic slovenski manj- osebnosti, kot je zunanji minister , šini. Proglas zaključuje riakat , zul Aldo Moro, ni privabil včeraj zju- j z naslednjim pozivom: «Zato oddajte traj v malo dvorano UGG veliko j svoj glas kand:da'in : ’ e- poslušalcev. Ura je bila sicer slabo j mokratske stranke, zlasti goriške-izbrana (11.30), vendarle je bilo mu.» Socialdemokratska stranka je v dvorani komaj dvesto ljudi. Aldo pričela z intenzivno kampanjo v Moro je v svojem včerajšnjem go- | korist svojega goriškega kandidata, voru poudaril važnost svoje stran- nekdanjega poslanca Lanfranca Zu-ke za ohranitev demokratičnega rav-! callija. notežja v državi, ni pa uporabljal tako ostrih protisocialističnih in protikomunističnih besed, s katerimi so polni njegovi strankini somišljeniki Rumor, Andreotti, Piccoli. Fanfara. Ministra je predstavil tajnik KD De Simone, spremljala sta ga predsednik deželne vlade Berzanti in podtajnik v zunanjem ministrstvu Belci . Volilna tribuna V dvorani Roma v Tržiču bo v četrtek, 27. aprila ob 20.15 priredil krožek «11 punto* volilno tribuno z udeležbo naslednjih političnih predstavnikov; Menichino (KPI), Cumpetta (PSIUP), Di Re (PRI), Zucalii (PSDI), Moro (PSI), Ma-rocco (KD) in Majo (PLI). Srečanje političnih predstavnikov ustavnega loka, ki bo posvečeno bližnjim parlamentarnim volitvam, bo vodil publicist Tronchetto. Vesti iz Doberdoba Doberdobska godba na pihala «Kras» bo v kratkem prejela pol mi 1 i in« r. 1,'_ ««__ onn a:__2 i* milijona lir podpore: 300 tisoč lir od deželne uprave in 200 tisoč lir od Tržaške hranilnice. Ta sredstva iz javnih skladov bo prejela s posredovanjem deželnega odbornika za zdravstvo odv. Devetaga. V Ljubljani zagotovljena avtocesta do Nove Gorice Pred nekaj tedni v slovenskem časopisju objavljeni članki, da nameravajo. v sklopu petna stletne ga načrta za ureditev cestnih problemov v Sloveniji, spremeniti republiški zakon iz leta 1969 o gradnji avtoceste Šentilj - Ljubljana Razdrto - Nova Gorica, tako da bi bila dana odseku Razdrto - Nova Gorica drugorazredna važnost pred novim odsekom, ki bi Razdrto vezal s Koprom in s Trstom, so v Go rici in v Novi Gorici vzbudili upravičeno vznemirjenost. Zaradi tega sta pomenila sestanka med soriško pokrajinsko upravo in novogoriško občino (pred tremi tedni v Gorici) in sestanek med Izvršnim svetom Socialistične republike Slovenije in goriško pokrajinsko upravo, ki je bil v torek v Ljub-iani, zelo važen moment v prizadevanjih za gospodarski dvig Gorice. Nove Gorice in Vipavske doline: ta prizadevanja imajo eno samo ime: avtocesta Villesse-Gori-ca-Nova Gorica-Ljubljana. Na ljubljanskem sestanku je bilo poudarieno, da je bila prav Go- ■iiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiininiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiHmiiiininuiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinuiiiiniiiu Po zborovanju se je minister Moro podal na županstvo, kjer mu je župan De Simone izročil srednjeveški grb našega mesta. Zatem je Moro odšel na prefekturo, kjer se je pogovoril s prefektom dr. Moli-narijem. Politične stranke nadaljujejo svojo propagando, ki ne zavzema tokrat kričečih tonov. V glavnem se kandidati srečujejo z volivci v gostilniških prostorih. Tak sestanek je sklicala KD v petek zvečer v Štandrežu. Prisotna sta bila kandidata Martina in Marocco in župan De Simone, rdecej guvu a je bilo o demokraciji, o vprašanjih Slovencev pa ničesar. Maloštevilni poslušalci so postavili tudi nekaj vprašanj v zvezi z razlastitvami zemlje za avtoporto in avtocesto, niso pa dobili odgovora. Zanimivo je, da so bili domači zastopniki SDZ ostentativno okrog mize v drugi sobi iste gostilne. OB PRAZNIKU OSVOBODITVE V vseh naših vaseh danes svečane partizanske proslave Osrednje proslave bodo v Štandrežu, Doberdobu in Sovodnjah V vseh krajih bodo kratke svečanosti pred spomeniki Ob obletnici praznika partizanske vstaje bodo danes zjutraj po številnih naših vaseh svečane proslave. Današnjo izbiro je narekovalo torkovo osrednje zborovanje, ki bo v Gradišču. V tem mestecu bo v torek ob 10.45 govoril podpredsednik deželne vlade Enzo Moro. Goriška federacija PSI nam je poslala sporočilo, v katerem se pritožuje. da običajni politični neznanci vztrajno trgajo z volilnih mest socialistične plakate, zlasti v slovenskem jeziku in tiste, ki so u-perjeni proti fašistični nevarnosti. Jasno je, poudarja poročilo PSI, s kake strani prihaja tako trganje. Komunisti bodo imeli jutri zvečer ob 18. iv. ,;a i.tsti lilno zborovanje. Na njem bo govoril poslanec Giuliano Pajetta. Pred njim bosta spregovorila tudi kandidat za poslansko zbornico Lo-renzo Menichino in pokrajinski svetovalec Jože Jarc. Socialdemokrata šo dali nalepiti na oglasne deske v slovenskih vaseh goriške občine in v okoliških občinah plakate naslovljene slovenskim volivcem v slovenskem jeziku. V njih zavračajo socialdemokrati leve in desne pozicije, napadajo komuniste in socialiste ter obljubljajo, ANPI in prosvetno društvo cOton Župančič* priredita danes vrsto svečanosti ob vseh naših spomenikih. Bivši partizani in atifašisti naj se zberejo ob 9. uri v Dvoru v Števerjanu. Najprej bodo položil vence pred števerjanskim spomeni kom, ob 9.30 bo postanek v Pev mi, ob 10. v Podgori, ob 10.30 v Ločniku. Delegacija SKGZ bo ob 11. uri položila venec na gradu, kjer so streljali talce. Ob 11. uri bo svečanost na glavnem goriškem pokopališču, ob 11.30 pa bo protifašistično zborovanje v štandrežu, na katerem bosta govorila Gorazd Vesel in Silvino Poletto. Na vseh zgoraj omenjenih krajih bo pel pevski zbor »Oton Župančič*, vabljeno je vse prebivalstvo. Istočasno bodo podobne svečanosti tudi v doberdobski občini, v priredbi domače občinske uprave in ANPI. Osrednja proslava bo ob 10.30 na trgu pred spomenikom padlim v Doberdobu. Govoril bo župan Andrej Jarc, sledile bodo recitacije, nastop godbe in pevskega zbora «Jezero*. Še prej bodo svečanosti na Poljanah (ob 9.10), v Dolu (ob 9.30), v Jamljah (ob 10. uri). Tudi v Sovodnjah bo danes zjutraj svečana proslava. Zastopniki županstva bodo položili venec pred spomenik padlim ob 11. uri dopoldne. lavka Giuliana Bressan in delavec Giordano Podbersig; delavka Franca Coccolo in uradnik Giorgio Mio-ri; uradnica Maria Žgavec in tiskar Romano Cevdek; gospodinja Lucre-zia Mocilnig in frizer Graziano Bo-cin; uradnica Doretta Piccaro in študent Licio Laurino. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiMiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiniBuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiia BLIŽA SE TRADICIONALNA PRIREDITEV Za 1. maj v Števerjanu veliko različnih prireditev Priredba je kot vedno v rokah društva «Briški grič» - 1. maja govor poslanca Skerka in Fortune - Odprli bodo vinsko razstavo Prvi maj je že pred vrati, pa tudi program praznovanja v Števerjanu je že pripravljen. Prosvetno društvo Briški grič pravzaprav odpira s svojim prvomajskim praznovanjem vrata vsem drugim ša-gram, ki so na programu za letošnje poletje. Slavje v Števerjanu bo trajalo kar 4 dni: vsak dan je na sporedu bogat kulturni, športni ali zabavni program. V soboto, 29. aprila ob 20.30 bodo na Dvoru otvorili že tradicionalno vinsko razstavo, ki je vsako leto tako dobro obiskovana. Ta dan bodo otvorili tudi razstavo domačega slikarja - umetnika prof. Vladimira Klanjščka. V nedeljo zjutraj bo orientacijski pohod, ob koncu pohoda pa skupno partizansko kosilo. Zmagovalci pohoda bodo prejeli tudi lepe pokale in kolajne. Prosvetno društvo »Oton Župančič* iz Štandreža bo v nedeljo popoldne ob 16. uri imelo kulturni program, nakar bo sledila prosta zabava z godalnim ansamblom. Prvega maja ob 16. uri bosta govorila poslanca Albin škerk in Lo-ris Fortuna, za tem bo nastopila Danes, 23. aprila ob 20. uri, v župnijski dvorani v štandrežu nastopa gledališka skupina ALBIN VODOPIVEC iz Kamenj pri Ajdovščini z ljudsko igro Engelberta Gangla v štirih dejanjih SIN folklorna skupina »Emona* iz Ljubljane in tržaški narodni ansambel s pevkami, ki je lani na festivalu narodne glasbe v Ptuju zasedel prvo mesto. V torek zvečer bodo ob zabavnem programu in zvokih ansambla «The Lord’s*, ki bo igral tudi vse ostale večere, izvoliti lepotico Brd. Celotno manifestacijo bodo pro-svetarji dopolnili s srečolovom, ki bo deloval vse štiri dni. Prva nagrada je televizor, ki ga je darovalo p. d. Briški grič. Med ostalimi večjimi nagradami so pa še tri kolesa, dar Alojza Komjanca in škropilnica, dar podjetja Terpin iz Gorice. Urnik trgovin za praznike Združenje trgovcev sporoča, da bo v tednu od 23. do 29. aprila veljal sledeči umik: V nedeljo, 23. aprila bo v Gorici odprta samo dežurna cvetlicama. V ponedeljek, 24. aprila bodo trgovine lahko poslovale tudi zjutraj; mesnice bodo odprte tudi popoldne. V torek, 25. aprila bodo vse trgovine, razen pekarn in mlekarn, ves dan zaprte. Kosovelovi «lntegrali» v izvedbi Primorskega dramskega gledališča V Prosvetni dvorani v Gorici je Primorsko dramsko gledališče iz No- Vpis trgovcev v nov trgovinski seznam Trgovinska zbornica o »zarja vse trgovce, da je na poči tgi zakona štev. 426 z dne 11. juniju 1971. potreben vpis vseh trgovce v v Dose-ben register. Ta vpis bo možen le na podlagi ugotovitve, da prosilec izpolnjuje določene pogoje Vsi trgovci, ki bodo imeli posel s trgovino v trenutku, ko omenjeni zakon stopi v veljavo, so ugotovitve zgoraj omenjenih specifičnosti o-proščeni. V ta seznam spadajo vsi. ki imajo ob tem datumu občinsko obrtnieo. prefektumo obrtnico ali katerokoli drugo dovoljenje. Pogoj je, da so v seznam tvrdk na trgovinski zbornici vpisani pred 21. julijem t.l. Do tega datuma bodo morali vsi prejšnji posestniki obrt-nic zaprositi za vpis v novi seznam. Zapadlost 21. julija ie dokončna. Trgovinska zbornica v Gorici je na razpolago vsem za potrebna pojasnila. ve Gorice priredilo gledališko - pesniški večer, posvečen Kosovelovim «Integralom». Zbirka sodi med njegov poslednji pesniški opus ter je objava v francoščini doživela v Parizu izredno velik uspeh. Režiser je z enostavno sceno glasbenimi vložki ter visoko recitatorsko ravnjo pokazal, kako je mogoče obiti tradicionalno recitiranje, kadar se pritakne nekoliko invenci e in krea-torske žilice. Vlogo povezovalca je opravil Laci ®9oj. pesmi Srečka Kosovela pa so recitirali Ivo Barišič, Metka Ferrari, Iztok Jereb. Dragica Kokot-šolar. Jerica Mrzel, Tone šolar, Matjaž Turk in Breda Urbič. Ob zaključku večera je moški pevski zbor iz Ronk, ki se imenuje po kraškem pevcu, pod vodstvom Pavline Komel zapel nekaj pesmi in postavil kulturni most med Novo Gorico in našimi najzapadnej-šimi rojaki, ki živijo dejansko že v Furlanf i. Prireditev bi zaslužila večjo udeležbo. Posebno škoda, da ni bilo več šolnikov in šolariev, za katere je Primorsko dramsko gledališče priredilo več takšnih večerov. da so se mogli seznaniti z bogastvom slovenskega jezika. Neznan avtomobilist podrl žensko V petek zvečer so v goriško bolnišnico sprejeli 64-letno Livio Me-dessi por. Birsa, doma iz Ul. An-giolina 28. Ženska je povedala, da jo je okrog 21. ure podrl v Ulici Duca D'Aosta neki avtomobilist, ki naj bi potem zbežal, ne da bi ji nudil pomoči. V bolnišnici so ji ugotovili večkratni zlom leve noge ter so jo pridržali na zdravljenju za 90 dni. Za primer se zanimajo goriški orožniki. Iz goriškega matičnega urada Na goriški občini je bilo v tednu od 16- do 22. aprila vpisanih 9 porok in 15 oklicev; dne 22. aprila so bila pa vpisana 3 rojstva. ROJSTVA: Danjela Juretic, Davide Marega, Luca Lopovscek. POROKE: gospodinja Flavia Fa-bris in trgovec Franco Stanbul; gospodinja Mana Brumat in delavec Luigi Brumat; zdravniška pomočnica Alda Felz in uradnik Domenico ...._____ De Pippo; bolničarka Gianna Gra- : kruh slajši. OKLICI: gospodinja Iolanda De Francesco in natakar Massimo Sca-rarrtuzza: gospodinja Nevenka Pe-teian in prodajalec Branko Ambro-si: gospodinja Franco Mazzolo in podporočnik Antonio Federica; u-radnica Luigina Zanutto in študent Emilio Fatovic; trgovka Claudia Clochiatti in finančni stražnik Francesco Lotta; uradnica Marialuisa Pizzicchini in uradnik Pierangelo D'Alto: učiteljica Emanuela Ambro-si in uradnik Mario Carruba: delavka Maria Antonia Fadda in delavec Remo Agresti; prodajalka Au-rora Vecchiet in delavec Luigi Ve-lisceh; delavka Rinalda Boscolo in delavec Sergio Plet; učiteljica Mi-chela Zanei in študent Furio Fonda; študentka Grazia Rosconi in študent Giovanni Grigolon. prodajalka Antonietta Blasizza in trgovec Gian-nimo Sclauser; delavka Adriana Bena in delavec Agostino Frigati; rica tista, ki se je kot prva že pred več kot desetimi leti odprla prijateljskim stikom s sosedno Slovenijo. Že takrat je prišlo do zamisli o avtocestni povezavi in politiki ter tehniki obeh strani so zavihali rokave ter pričeli iskati primerno rešitev. Pot skozi Gorico je vsekakor najkrajša. Važng je že danes, ker veže idustrijsko razvite kraje v Padski nižini s prostranim Podonavjem, v katerem ni samo Jugoslavija. Še važnejša pa bo ta pot čez neka* let. ko bodo prometu odprli avtocesto Benetke - Muenchen (v kratkem bodo otvorili prvi odsek od Benetk do Vittorio Veneta). Takrat bo iz Bavarske po naši avtocesti v Jugoslavijo pot krajša kot sedanja čez Taure. Tudi zaradi tega je avtocesta skozi Gorico izredno zanimiva in važna za gospodarstvenike. Zaradi tega ocenjujejo tako v goričkih kot v novogoriških politično-upravnih krogih, da je bil torkov ljubljanski sestanek zelo koristen in da je tudi razčistil določene pome o tem vprašanju. Poglejmo kaj pravi uradni komunike: ^-Podrobno so izmenjali informacije o programu gradnje avtoceste Ljubljana - Nova Gorica - Gorica - Vil-lesse. Poudarili so evropski pomen te komunikacije, ki po kopnem, preko Slovenije in Furlanije - Julijske Benečije povezuje Vzhodno in srečno Evropo z industrijskimi središči v severni Italiji. Slovenska stran je izjavila, da bodo del ceste od Razdrtega do Nove Gorice gradili v skladu z zakonom iz leta 1969 in da je Jugoslavija že predlagala italijanski vladi odprtje mednarodnega mejnega prehoda pri Vrtojbi, kjer se bosta srečali jugoslovanski in italijanski del ce ste.» To 'e uradno besedilo komunikeja o razgovorih. Avtocesta bo torej sla skozi Gorico, čeprav v Sloveniji potrebujejo, in to povsem logično, tudi druga območja svoje hitre ceste in čeprav se borijo z določenimi finančnimi težavami. S strani zastopnikov slovenske vlade je bilo tudi rečeno, da je sedanja koncepcija o hitrih cestah v Sloveni i popolnoma podobna prvotni, i okviru katere so spreleti leta 1969 zakon o slovenski transverzalni avtocesti. Dela bodo seveda potekala počasi. Prav včeraj smo zasledili vest. da so oddali na dražbi dela za gradnjo štiripasovnega odseka Postojna - Razdrto in dvopasovnega odseka Hoče - Levec (na Štajerskem). Jeseni bodo izročili prometu odsek štiripasovne ceste Vrhnika - Postojna. Čez nekaj mesecev bodo dokončani načrti za gradnjo prvega avtocestnega odseka od državne meje pri Vrtojbi do Sela. Prav tako so Jugoslovani pripravljeni začeti takoj z aradnjo obmejnih naprav. Na italijanski strani meje bodo čez nekaj dni otvorili prvi odsek ceste se bodo verjetno pričela kmalu (seveda bo treba pri tem upoštevati upravičene zahteve lastnikov prizadetih zemlje). Na vidiku so tudi dela za obmejno postajo in av-toluko. Osta a odprto vprašanje odprtja mednarodnega mejnega prehoda pj Vrtojbi. Jugoslovanska vlada je i* pred štirimi meseci poslala v Rim svojo noto v prid odprtju tega prehoda. Rim (zunanee ministrstvo, torej Aldo Moro) o tem molči. V Gorici smemo le upati, da so včeraj na goriški občini o tem vprašanju obvestili ministra Mora. Iti se je mudil pri nas na volilnem obisku, in mu prišepetali na uho. da bi listino o odprtju tega mednarodnega prehoda vendarle podpisal. Gospodarstvo našega mesta, pa tudi na področju na obeh straneh maje. bi od tega imelo le korist- m.w. Slovensko gledališče v Trsta V četrtek, 27. t. m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani v GORICI JAKA ŠTOKA TRIJE TIČKI burka v dveh dejanjih delavka Valnea Moscarda in dela-1 Villesse - Majnica. Dela za most vec Mano Simonetti. I čez Sočo in za nadaljevanje avto- iiiiiiimimniniiiiiiiiimiiiniimitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuui IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ZLATA POROKA V PEVMI ziani in tehnik Roberto Medeot; de-1 po nekaj letih Na svojem domu v Revmi sta bila včeraj Jožef Figelj in njegova žena* Milka Sfiligoj praznično razpoložena. Marsikdo od sorodnikov, znancev in prijateljev ju je obiskal. jima prinesel rož ter jima čestital. Praznovala sta zlato poroko. Pogovor z njima je tekel gladko in sproščeno in žal nam je bilo, da smo se morali prehitro posloviti. V prijetnem kramljanju sta nam povedala marsikaj zanimivega iz svojega dolgoletnega skupnega življenja. Njuna življenjska zgodba je bolj ali manj podobna zgodbi toliko naših ljudi v teh krajih, ki so videli toliko gorja, ki so morali po svetu s trebuhom za kruhom. ki so se udejstvovali v borbenem odporu proti zatiralcem. Poročila sta se 22. aprila 1922. Jožef je takrat imel 26 let. Milka pa komaj 20. Oba sta doma iz Pev-me. oba sta bila sinova kmečkih staršev. Po poroki sta si pričela graditi dom v Koštabom kjer živita še danes. Jožef je imel že nekai hudih življenjskih izkušenj. seli se je v prvi svetovni vojni boril nza vero. dom. cesarja» nekaj let na tirolski fronti. Milka pa je bila s svojo družino v begunstvu v Ljubljani. Po poroki sta se oprijela trdega dela na do- mačem posestvu, a zaslužka ni bilo dotrolj. Zaradi tega je Jožef šel čez veliko lužo. v Argentino ker so govorili, da je tam doli bilo tako in že se ie vrnil domov. Z vso silo se je takrat posvetil zemli. delal je od zore do mraka. da si je uredil lep vinograd Trdo ie bilo življenje slovenskega kmeta v letih fašistične vladavine. Zaradi tega ni bilo nič čudnega. če je tudi ta družina, že od leta 1942 dalje, sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju. Mil-hrat, ki je zbežal v Jugoslavi o v času abesinske vojne, se je vrnil na domača primorska tla in padel kot partizan na Krnu. Tudi dve hčerki sta včerajšnja ziatoporočenca vzgojila v narodnem in naprednem duhu Obe •čerki Anica in Milica pa sto tua- svoje sinove «Anica je mati trojčkov) vzgojili v tem duhu. Ziatoporočenca Milka in Jožef sta včeraj praznovala v krogu hčera, vnukinj in vnukov ter celo pravnuka, ter drugih sorodnikov. V petek zvečer pa so ima, pozno zvečer, ko sta že skoraj legla spat. stari prijatelji zapeli podoknico Prav tako kot pred petdesetimi leti. m.w. MLADINSKI KROŽEK v Gorici priredi jutri, v ponedeljek, 24. aprila ob 20. uri v prostorih kluba «S. Gregorčič* predavanje ODNOSI MED SPOLOMA Predavatelj bo ginekolog iz Šempetra pri Novi Gorici dr. Renato Pušnar. Kino Gorica VERDI ob 15.15-22.00: «E dopo le uccido*. R. Hudson in E. DickinsooL barvni film, mladim pod 18. letom prepovedan. CORSO ob 15.00-22.00: »Unico indi»» una sciarpa gialla*. F. Dunaway i® F. Langella; barvni film. MODERNISSIMO ob 15.00-22.00: «1> cameron n. 2... le altre novelle del Boccaccio*; M. Brega in A. Murgi®' italijanski barvni film, mladini P0^ 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 15.15-21.30: «Conti' nuavano a chiamarli er piu’ e žt meno*; F. Franchi in C. Ingrassi»: barvni film. VITTORIA ob 15.15-21.30: »R co»-plesso del trapianto*. E. Somi®# in B. Ekland; barvni film, mladi®1 pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 14.00: «Roma». Barv®! Fellinijev film. EXCELSIOR ob 14,00: »Mare bi®*' morte bianca*. Dokumentarni bari' ni film. PRINCIPE ob 14.00: «Nicoia e AleS' sandra*. N. Jaston in J. Suzma®-Barvni film. S. MICHELE ob 14.00: »I gladiator**; V. Mature in S. Hayward. Barv®1 film. Mova Gorica SOČA (Nova Gorica); «V gori rast® zelen bor*, jugoslovanski barvni fd®1 — ob 16., 18. in 20. SVOBODA ( Šempeter ) : «Kayafl°'® hči*, ameriški barvni film — ®b 17. m 20. DESKLE: «Smrtna zabloda v (Vande1 Riveru*. nemški barvni film ob 17. in 19.30. RENČE: «PrgisCe svinca*, ameri^1 barvni film — ob 16. in 20. ŠEMPAS: «Vzorna dekleta*. Irancos1' barvni film — ob 16. in 20. KANAL: «Padalci prihajajo*, at®* riški barvni film — ob 17. in ?fl PRVAČINA: «Skupina morilcev* •- ®" J 16. in 20. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je odprt® lekarna Soranzo. tei. 28-79 Verdijev korzo Dežurna lekarna v Tržiču Danes ves dan in ponoči je odprt® lekarna Centrale - dr. Fitz. Trg °e publike 26. tel 72-341. Dežurna cvetličarna v Gorici Jutri bo odprta cvetličarna S. 8®“' co, Ul. V. Veneto 75. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v torek 25. aprila izlet v Beneško Slovenijo, v Cenebolo in na Ivanac. Odpotovali bodo z lastnimi sredstvi. Pojasnila na sedežu SPD. Ul. Malta 2. tel. 24-95 DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica, Sovodnje, števerjan Dr. ANTONIO MESSANA. UL d®11 Bona 12. tel. 57-37. , Dr. DENTIERI, Verdijev korzo " Krmili in okolica Dr. PIERO VENUTI, Medea. Trieste 8. tel. 68-31. Prispevki V počastitev spomina pok. Komjanca daruje NN za PodPptL društvo 5.000 lir. V isti namen j®J počastitev spomina pok. Zlate St®*" daruje NN 5.000 lir. _ Ob peti obletnici smrti drage me, daruje Vilma Bregant za y svetni dom v Sovodn jah 5 000 U®" GORIŠKA BLAGOVNA RAZSTAVA SEJEM ZA VZHOD Od 28. aprila do 7 maja AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA - MADŽARSKA - ITALIJA Zbornica za Trgovino I.O.K. - Gorica Org. BIWU Pubblicitš tel. 87466 ZAHVALA . .,Y36111 Prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani ob bridki izgubi našega dragega LOJZETA KOMJANCA se najtopleje zahvaljujemo. Hvaležni smo govorniku za ganljive besede in pevskemu zboru »Oton Zupančič* za poslovilno pesem- Gorica. 23. aprila 1972 Nada, Peter in Samo Sanzln lij 'el 3š- SZ 5SS S~5 8 ir S S. e- sr 5 s- zrs-sz: Skladatelj Vladimir Lovec petdesetletnik Pred kratkim me je osupnilo sta Jr* nekega uredništva, ki je skle- o. da ne j,,, objavljal petdeset-v .c. češ da ta življenjski mejnik času, ko se je življenjska doDa l°daljšala, ne predstavlja posebne zanimivosti. No, tako togo stališče, Pravzaprav ne more biti vedno skladu s stvarnostjo in odraža vršen odnos pri oceni dela in po-embnosti posameznikov, ki s »vo-jj™. talentom, sposobnostmi, strero-JJvnjem in vloženim naporom ter ezultati vplivajo na rast in napre-j~„v svojem ožjem ali širšem po-°cju ali celo v celotnem, narodni merilu... tako stališče je torej itega vidika kaj lahko izpodbi-Drugič, daljša življenjska Joba more biti odločujoča, ker smo wko v zgodovini kakor, na žalost, ^Pogosto tudi danes, priče icrat-7® življenjem, a vendar oplojenim nelom, ki ima in bo v čestih pri-.. imelo svoj vpliv na nadalj-nP razvoj, pa najsi bo v pobtičnem, Vladimir Lovec kjtarnom, prosvetnem ali umetni-ftianj ^Si^u: nekatera bolj, druga £e' a nekatera odločujoče, nicj vf ]°re-i spominjamo ob 50-1 et-6. jy Lovca, rojen je bil -. • 1922 v Mariboru, se"-ga ‘*>pa-kot kulturnega delavca in »VojjrT“kega ustvarjalca, ki je s tnaKai siremljenjem in delom poku]*^ P^^avljati temelje mlademu Bju n etnu in umetniškemu življe-tak0 rsatrw v Kopru, kjer je prav Dad j, kor na vsem Primorskem kultum^ desetletji ne le bilo zatrto P^Poved življenje, ampak je bila **®Več ^ cel° slovenska beseda, Hieio s- nie8ovo udejstvovanje i-nik, Pomen. Kot mlad glasbe-EtonP , Je imd že prve uspele na-topisjL . kritik v ljubljanskih ča-tldnjj 111 se s svojimi skladatelj-nostj Crvenci že predstavil v jav-dijskj se ie lotil dela najprej na ra-daljevj.?0staii v Kopru, kjer je na-Riija .. delo svojih prednikov Goj-Pri ohl?mšarja in Vasilija Mirka Ulov, pUkovanju glasbenih progra-ku : 0 odsluženem vojaškem ro-ravtia. ,rnarca 1953 nastopil službo Popeljal ^sbene šole, ki jo je Ho 0Jr ,skozi njeno najbolj vihar-Za nj obie finančnih težav v Dorbi ^iteljev'ne°kmjenost, za kadre u-■- m obenem nenehno Pjeno skrbel Stala?* 1 2 3 4 5 * *"10 Pedagoško kvaliteto 'n »ih Entast Pd umetniški vzgoji nje-ie ***** Lahko rečemo, da se govim ,a glasbena šola pod nje-bjetn Skor° 13-letnim prizadevajo i,®ganizacijsko utrdila, kadrov-®ore š°Polnila do največje možne tako v tedanjih pogojih in se prav Vzg0j Pedagoškem in umetniško-Wnm Pogledu dvignila do po-žipot Ega Pivoja, ki je postal kaka pPstalemu glasbenemu šolstvu Prid0b1!Tlorskem. S svojo avtoriteto, Škota Jep° V vzgojnem in umetni-čati UA , u: mu ui bilo težko prepri-SU omr 'ljskega zbora, ki je v ča-visait0 težav večkrat pokazal zdtpjj moralno zavest, da se šola Zolj v s šolama v Piranu in v I-kačip en°len zavod, da bi na ta žorijur^dujšali izdatke in bolje iz-kstvarj! up‘teljski kader. Do te kip lJ* i® krepko pomagal svoje-kjogov,. 0Cetou nasledniku. V času PtVe j8,a ravnateljevanja so bile tipljivo," 1e Produkcije gojencev o-žolske^e kvalitete, prvi nastopi statiovjf Prtiestra, ki ga je sam u-žestoj ■ 111 v°dil vrsto let. Ta or-ve.niču-”,: , PO PODATKIH DEŽELNEGA SVETA ČASNIKARSKE ZBORNICE Vseh časnikarjev v deželi je 686, od teh je 58 Slovencev Od 135 poklicnih časnikarjev je Slovencev 21 od 396 publicistov pa je Slovencev samo 26 ^6 večkrat vodil na krat- Po Primorskem, kar je riftviL i®'0 svoj vpliv in dajalo °Vfd ; , otelim zborom. Sode-I« [vV tedi pri obnovi zborovske- Pri ustanavljanju Zdru- tiil P®Vskih zborov Primorske, odbornik Združenja in : i. Pri ocenah na revijah ti)U Kri'rlan žirije na I. tekmova-,J°V v tt]p.r?kiti in zamejskih zbo-t je J^ovščini lanskega lete. "IM Dp.,?? Pobudniki in ustanovi-nistva prijateljev glasbe v j Pred kratkim smo prejeli od deželnega sveta Časnikarske zbornice za deželo Furlanijo-Julijsko krajino posebno brošuro z naslovom «Poklicni seznam vpisanih na dan 31. decembra 197L — Profesionalci in publicisti. — Priloženi seznami: Poseben seznam, tujci, praktikanti. (Albo professionale degli 1-seritti del 31 dicembre 1971. — Pro-fessionisti e pubblicisti — Elcnchi annessi: speciale, stranieri, prati-canti.) Iz te publikacije posnemamo naslednje zanimive podatke: Predvsem je v brošuri objavljen naslednja sestava deželnega sveta časnikarske zbornice za triletje 1971-1974: predsednik Decleva Franco, podpredsednik Ricciotti Giollo, tajnik Gianmaria Cojutti, blagajnik Tullio Bemot, člani sveta: Angelo Masotta, Italo Orto (pred kratkim je umrl), Giovanni Palladini, Italo Soncini in Gorazd Vesel; nadzorni odbor: Giovanni Comelli, Bruno Natti in Claudio Nordio; člani vsedržavnega sveta: Mario Giaco-mini (profesionalec), Vittorino Meloni (profesionalec) in Romano Pe-terin (publicist). Pregled vpisanih v posamezne sezname na dan 31. 12. 1971: 1) Poklicnih časnikarjev ali »profesionalcev«, to je vpisanih v seznam profesionalcev je bilo iz vse dežele F.-J.K. 135; od teh iz pokrajine Trst 100, Videm 24, Gorica 8, Pordenone 3. 2) V seznamu publicistov jih je bilo vpisanih 396, in sicer: Trst 209, Gorica 56, Videm 106, Pordenone 25. 3) V seznamu praktikantov je bilo vpisanih 15 oseb, in sicer: Trst 7, Gorica 3, Videm 4, Pordenone L 4) V »Posebnem seznamu« («E-lenco speciale«) je bilo vpisanih samo 132 oseb, in sicer: Trst 62, Gorica 18, Videm 36, Pordenone 16. 5) V seznamu »tujcev« (Elenco stranieri) je bilo vpisanih samo 8 oseb, ki so vse iz pokrajine Trst. V vseh omenjenih seznamih je bilo torej vpisanih na dan 31. decembra 1971 686 oseb. Za naše bralce se seveda takoj postavlja vprašanje: Koliko je med njimi Slovencev? Žal moramo ugotoviti, da iz omenjene brošure, ki smo jo prejeli, slovenski časnikarji v teh seznamih niso posebej ozna čeni in tudi njihova imena in pri imki niso vpisani po pravopisu za slovenski jezik, katerega bi moral deželni svet časnikarske zbornice v smislu obstoječega zakona upo števati. Zaradi tega smo prisiljeni ugotoviti Slovence v omenjenih seznamih na podlagi našega poznavanja razmer in oseb, ki se v naši deželi ukvarjajo s časnikarstvom. Na podlagi podatkov, ki so nam znani spričo dolgoletnega opravljanja časnikarskega poklica v naši deželi, smo mogli ugotoviti, da je slovenske narodnosti: Naši bestsellerji Lestvico sestavlja tržaška knjigarna na podlagi ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazovati okuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige. 1. 7. Irena Žerjal Topli gozdovi Ilustrirana zgodovina sveta Veliki atlas sveta Robert A. VVilson Neminljiva ženskost Heinz G. Konsalik Kirurginja Janez Menart IV. pesniški list Slovenski biografski leksikon enajsti zvezek poklicnih časnikarjev 21 (od 135), publicistov 26 (od 396), praktikantov 3 (od 15), »tujcev« 8 (od 8). Na dan 31. decembra 1971 je bi lo torej v omenjenih deželnih seznamih vpisanih 58 oseb slovenske narodnosti, to je 58 slovenskih časnikarjev v Italiji. Seveda se samo ob sebi postavlja vprašanje, kje so ti slovenski časnikarji zaposleni. Tudi teh podatkov ne najdemo v omenjeni brošuri in smo bili zaradi tega prisiljeni iskati odgovor na to vprašanje na podlagi že omenjenega poznavanja razmer. Ugotovili smo. Od 21 poklicnih časnikarjev v deželi F J K. je zaposlenih: 12 pri Primorskem dnevniku. 4 pri Radiu Trst A (RAI-TV), 3 so upokojeni, 1 je zaposlen pri Tiskovnem uradu dežele F.-J.K., eden pa pri «11 Piccolo«. Od 26 slovenskih publicistov pišejo: 8 za Primorski dnevnik, 10 za RAI-TV in za tri tednike, 8 pa za tri mesečnike in en polmesečnik (videmski »Matajur«), Od treh slovenskih časnikarskih praktikantov: vsi trije delajo pri Primorskem dnevniku. 4 slovenski časnikarji iz »Posebnega seznama« pa so zaposleni 1 pri deželnem tiskovnem uradu, 1 pri tedniku, 1 pri polmesečniku ter 1 pri mesečniku. Od 8 slovenskih časnikarjev s seznama »tujcev«, jih 6 piše za RAI-TV, dva pa za Primorski dnevnik. Po posameznih pokrajinah pa so slovenski časnikarji v deželi razdeljeni takole: V pokrajini Pordenone ni nobenega. V pokr. Gorica sta dva slovenska poklicna novinarja in trije publicisti. V pokr. Videm ni nobenega slovenskega poklicnega novinarja in samo 1 publicist. Vsi ostali slovenski časnikarji v deželi so torej iz pokrajine Trst. Iz vsega tega pa sledijo še naslednje ugotovitve: 1. ) Število slovenskih časnikarjev v naši deželi spričo dejstva, da znaša število slovenskega prebivalstva v deželi 10 odst. (od 1.200.000 prebivalcev je Slovencev v deželi 120.000) in spričo dejstva, da 40 tisoč Slovencev v pokrajini Videm ni bilo nikoli deležno slovenskih šol, to število torej ni nezadovoljivo, ker znaša skoraj 10 odst. cd vseh v zgoraj omenjene sezname vpisanih časnikarjev v deželi. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da je v vseh drugih profesionalnih zbornicah dežele F.-J.K. število vpisanih Slovencev sorazmerno nižje (v odstotkih). 2. ) Pač pa bi bili v omenjenih seznamih lahko vpisani še številni drugi slovenski izobraženci, ki se ukvarjajo s publicistiko. Ta ugotovitev velja zlasti glede seznama publicistov, v katerega bi bilo v posameznih pokrajinah dežele lahko vpisanih kar precejšnje število tistih Slovencev, ki imajo prav gotovo vse pogoje za vpis. in sicer: v pokr. Trst 20 do 40 Stan. Renko (Nadaljevanje na 6. strani) ljevide, ki tvorijo običajno vsebino vsakega atlasa, v drugem delu knjige pa bo našel z lepimi podobami opremljen tekstovni del. Ta nosi naslov Svet v podobi, je pa to dejansko prikaz sveta v besedi in podobi. Karte pa so kot rečeno svoje vrste: najprej so reliefne karte, ki dajejo sistematični pregled po zemljinah, posameznih državah ali skupinah držav. To je naš prvi atlas, ki vsebuje senčene reliefne zemljevide s tridimenzionalnim učinkom, saj je sleherna karca izdelana na osnovi reliefnega modela posamezne celine ali področja. Drugačne pa so karte, ki dajejo podatke o človeku in njegovem gospodarjenju. To so manjše karte, ki posredujejo podatke o industriji, naseljenosti, politični ureditvi, zgodovinskem razvoju, prometu, prosveti in podobnem. Seveda moramo omeniti, da se je avtor odločil za tujo predlogo svojega atlasa in da so kartografske osnove dobljene od Geographical Projects, Aldus Book v Londonu ter od nemškega kartografskega inštituta Bertelsmann. To zato, ker pri nas sploh nimamo podobnega kartografskega zavoda, ki bi lahko izdelal senčne reliefne karte. Pa tudi zato, ker je tako mednarodno sodelovanje postalo nekaj običajnega in znatno poceni knjigo, saj ima atlas kar 217 dvobarvnih in večbarvnih zemljevidov. Drugi del atlasa z besedilom nas seznanja s posameznimi deželami sveta, podatke pa dopolnjuje preko 50 barvnih fotografij in 30 skic. Na koncu knjige je prikaz geografskih odkritij ter kazalo izrazov. Z izdajo Velikega atlasa sveta je bilo gotovo opravljeno veliko delo. Poprečnemu slovenskemu človeku bo dal atlas zaokroženo podobo sveta ter podatke o celinah in državah. Seveda to ni atlas niti Slovenije niti Jugoslavije in bo zato marsikdo zaman iskal podrobnejše podatke o domovini. Seveda pa pomeni slovenski atlas veliko pridobitev za številne vsakodnevne uporabnike takega priročnika in zapolnitev vrzeli. Pa tudi sicer je avtor z vsemi sodelavci opravil pomembno delo, ki je vredno priznanja. Slavko Rupel Foerster, knjižico pa je izdalo dramatično društvo v Ljubljani. Za našo glasbeno zgodovino je «Slavček* pomenil prvi resnejši poskus ustvariti celovečerno glasbeno dramatsko delo. Da je skladateljevo delo v umetniškem pogledu preseglo raven lirične operete, dokazuje ponovna avtorjeva predelava «Slavčka» v lirično komično opero. Na tečaju za izvirna odrsko -glasbena dela, ki ga je leta 1869 na spodbudo dramatičnega društva razpisal Kranjski deželni zbor v Ljubljani, je «Gorenjski slavček« prejel prvo nagrado. Zanimivo je, da so bili v takratni komisiji priznani češki glasbeniki K. Bendi, L. Prochazka in B Smetana. Nič čudnega, da se je Anton Foerster pri pisanju »Slavčka« zgledoval po Smetanovi »Prodani nevesti«, čeprav v literarni in glasbeni strukturi ne vzdrži primere, saj je nastala v povsem drugačnem okolju. Vendar se je Foerster z domačim libretom in s slovensko glasbeno osnovo, po predelavi iz operete v operno o-bliko, kljub češki narodnosti zapisal v zgodovino slovenske glasbe kot skladatelj prve slovenske opere, ki je kmalu osvojila ves slovenski glasbeni svet in za stalno prešla v repertoar slovenskih opernih gledališč. Pri odločitvi, da se izmed prispelih del na natečaju nagradi prav «Gorenjski slavček«, je slavni skladatelj Bedrieh Smetana svoje priporočilo takole utemeljil: «Prvo mesto zasluži nesporno «Gorenjski slavček«. Ima svežo pevnost (melodijo), invencijo, znanja bogato harmonizacijo in spretno instrumentacijon>. Ljudevit Prochazka je delo takole ocenil: «Z umetniškega in glasbenega vidika pri presoji ni pomislekov, da je «Goren ski slavček« najbolj posrečena stvar, katero je napisalo vseskozi rutinirano pero. Tudi z absolutnega stališča zasluži nedvomno prvo mesto. zlasti v ideji in formi je izpeljano delo kar najbolje. Po pri-rodnosti in gorkoti zasluži neomejeno pohvalo. Tudi nacionalnim posebnostim in praktični izpeljivosti je komponist zadostil v kar največji meri....* Karel Bendi pa je izjavil: «Po moji najboljši vesti in po načelih estetike in tudi posebej po glasbenih pravcih moram priznati, da je lirična opereta «Gorenjski slavček» najboljša in zasluži med vsemi prvo mesto*. Nagrajenega «Slavčka» je v prvotni operetni obliki uprizorilo Slovensko gledališče v Ljubljani v sezoni 1871-72 dvakrat in to 27. in 28. aprila. Krstna predstava je bila v slavnostnem razpoloženju. Po poročilu «Novic* (don> nevajo, da ga je napisal Ivan Murnik), je bil «uspeh jako časten... predstava pa navdušeno sprejeta«. V »Slovenskem narodu« ki je izhajal v Mariboru, je pisal o predstavi domnevno Valentin Zarnik, ki je med drugim omenil, da je bil »večer uprizoritve 'Gorenjskega slavčka’ vsekako pomenljiv za anale slovenskega gledališča, ker je na oder prišla prva povsem izvirna opereta«. Dejavnost slovenskega gledališča je nato skoraj popolnoma zamrla in operete «Gorenjski slavček« niso več uprizorili. Ostal je samo še izvirna tiskani libreto. Uspeh «Slavčka» in ustanovitev stalne slovenske opere v sezoni 1892-93 sta Foersterja spodbodla, da se je lotil predelave »Gorenjskega slavčka« v opero. Pri preos-novi se je opiral na prvotne glasbene vložke, le da jih je razširil zahtevam opere. Tudi besedilo je bilo i» Ziinglu predelano v operni libreto. Krstna uprizoritev »Gorenjskega slavčka« kot «lirična komična o-pera v dveh dejanjih« je bila 30. oktobra 1896 leta v Ljubljani. V isti sezoni so jo izvedli še dvakrat, vendar je Foerster že za drugo predstavo 3. novembra razdelil prvo dejanje v dva dela, tako, da je «Gorenjski slavček« postal tridejanska opera, kakor jo izvajajo še danes. Predelani «Gorenjski slavček« v opero je učinkoval kot novost in bil navdušeno sprejet. Pomen nove slovenske opere je K. Hoffmei-ster predočil v »Ljubljanskem zvonu« kot «časti vreden obelisk v zgodovini slovenske glasbe, ki ga ne zaspe tako kmalu pesek časa.« O pomanjkljivosti pa je pisal, «da je to morda skromno dejanje: nedolžna, malo drama tiska i-dila, kateri je poskusila dodati roka routiniera Ziingla ono, česar ji je ravno nedostajalo za oder -namreč gibčnih in za skladbo upo-' tniimmimnimiiftiiiiiiiimiimmiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniit Baletni prizor (SNG Ljubljana) Foto Mally Jože rabnih prizorov. Če je pa pogodil skladatelj kompozicijo tako, da celi večer niti ni občutiti tega ne-dostatka, je gotovo vreden največjega priznanja«. Tudi Anton Funtek je presodil, da snov nima slovstvene vrednosti. Priznal pa je, da je skladatelj znal prikrita pomanjkljivosti besedila, kajti »vso opero preplavlja tako na gosto glasba, da se skoraj docela pozabijo pomanjkljivosti besedila«. Leta 1901 je Glasbena matica izdala klavirski izvleček prenovljenega »Gorenjskega slavčka« kot opero v treh oddelkih. Leta 1910 je uprizorila «Slavčka» Opera v Brnu, dočim je novo uprizoritev dočakal šele leta 1922 v Ljubljani po zaslugi Mateja Hubada ob Foersterjevi 85-letnici. Na njegovo pobudo so v uprizoritev vnesli spremembe Karla Jeraja in prof. Osipa šesta, ki je z njimi delo pridobilo večjo dramaturško zaokroženost. Čeprav Foersterjeva glasba ne očituje posebnih naprednejših glasbenih tendenc pa je vendarle tako ljubka in ljudsko občutena, da priljubljenost opere pri poslušalcih izvira prav iz tega občutja. Prepričan sem, da bo »Gorenjski slavček« živel, dokler bo živel slovenski rod. Emil Frelih revije MOST 31 - 32 Zadnja dvojna številka revije Most nadaljuje s serijo člankov v slovenščini in italijanščini, ki o-bravnavajo nekatera vprašanja sožitja Italijanov in Slovencev in katerih avtorji so tako slovenski kot italijanski pisci. Tokrat je govor o meji. Bogdan Novak, profesor za zgodovino na univerzi v Toledu (ZDA), ki je tudi avtor znane študije o Trstu oziroma o vprašanju meje, piše o »pravnih vidikih meje med Italijo in Jugoslavijo«, Ful-vio Salimbeni in Franco Crevatin objavljata prispevek »Dialog o meji — Zapiski na robu k debati«, odgovarja jima Aleš Lokar s člankom »Mit Trsta«. Stališča niso nova, vendar so dokaj zanimiva. Iz ostale vsebine naj omenimo prispevek prof. Toussainta Hočevarja »Mednarodna mobilnost človeškega kapitala v tradicionalni in razvijajoči se ekonomiji - Primer Slovenije«, članek je vsekakor vreden branja. Lev Detela piše o novi pesniški zbirki Vladimira Kosa »Ljubezen in smrt in še nekaj«. Kos sam pa objavlja dve svoji pesmi. Pod skupnim naslovom «Med mitom in stvarnostjo« je Vladimir Vremec polemičen v članku «Demagoška izjava Kluba koroških študentov v Ljubljani«, v članku «Slovenija in Romunija« primerja kulturno ozračje v obeh deželah in končno piše še o »kulturni politiki v Sloveniji in ZR Nemčiji«. Lev Detela piše o še neprevedenih knjigah in njegove informacije so vsekakor dobrodošle. Isti avtor objavlja še nekaj kulturnih beležk. Milena Merlak je prevedla nekaj krajših sestavkov Hilde Bergner. s katerimi nas seznanja s to nemško slovenistko, ki je kritična do zahodne družbe in ki se bavi tudi s prevajanjem iz slovenščine v Nemščino. Pravkar pripravlja disertacijo o Cankarju. Rubriki »Razgledi« sledi še »izjava« Kluba slovenskih študentov na Dunaju, Slovenske mladine iz Celovca, Sodelavcev Kladiva z Dunaja in Boruta Marjana Šturma samega v zvezi z nameravanim procesom proti njemu. S to številko se zaključuje 8. letnik revije. Prejeli smo: OBALA 13, revija za družbeno-gospo-darska vprašanja in kulturo, Koper, marec 1972. GALEB 6, mladinska revija, marec 1972, Trst. BOREC 2 in 3, revija za zgodovino NOB in ohranjevanje revolucionarnih tradicij, Ljubljana. .................................................................................................m Mlada grla so se občinski na izkazala reviji v Komnu V nedeljo, 16. t.m. je bilo v Komnu vse živo. Nad tristo mladih pevcev z osnovnih šol občine Sežana se je zbralo v dvorani Zadružnega doma, da bi prikazali rezultate svojega dolgotrajnega in zavzetega dela v pevskih zborih, da bi primerjali svoje uspehe in ugotovili, kakšen napredek so dosegli od lanskega leta. Organizator prireditve je bila osnovna šola v Komnu. Nastopali so naslednji pevski zbori: otroški in mladinski zbor Osnovne šole Antona Šibelje - Stjenke iz Komna pod vodstvom Marjana Plazarja, o-troški in mladinski zbor Osnovne šole Sežana, mladinski triglasni nonet z nižje glasbene šole v Sežani in mešani pevski zbor iz Sežane, vse štiri zbore je vodil Evgen Prinčič, dalje otroški pevski zbor z osnovne šole v Hrpeljah pod vodstvom Branke Milivojevi-čeve ter mlajši mladinski zbor iz Dutovelj ki ga je vodila Rodoška Svetina. Na reviji 'to h"l- prisotni tudi člani izbirne komisije, repu bliski pedagoški svetovalec Pavle Kalan, predsednik ZPZP Ivan Silič ter glasbena pedagoga Ivo Je-lerčič in Ciril Silič. Vsi udeleženci revije so bili istočasno tudi občinstvo, tako da so nastopajoči zbori prihajali na oder kar iz dvorane, v kateri je bilo veliko Ko-menčanov in prebivalcev iz okolice. Prireditev je otvoril ravnatelj osnovne šole v Komnu Benjamin Lenassi. Ubrano petje, ki se je oglasilo iz mladih grl, je navdušilo tako odrasle kot mladino in v dvorani je zavladala topla atmosfera sodelovanja. Vrstili so se dolgi navdušeni aplavzi in odobravanje. Škoda, da je prirediteljem z dežjem ponagajalo muhasto aprilsko vreme in s svojo dušečo vlago otežkočalo pevcem izvajanje. Tudi dvorana sama za tako masoven in pomemben nastop ni primerna, sicer pa je problem ustreznih dvoran na Sežanskem .že dolga leta pereč. Uevihi se je med drugim odlikovala oo izredno oestrem pro- gramu. Pevci iz Hrpelj so poživili program z Orffovim instrumenta-rijem, k popestritvi pa je doprinesel še sežanski nonet ter solistični vložki večine nastopajočih zborov. Zadnji je nastopil mešani zbor iz Sežane, ki se je osnoval šele na začetku tekočega koledarskega leta in mu je bil to prvi nastop. Zaenkrat je v zboru samo 23 pevcev, v glavnem nekdanjih članov mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Sežana. Sami mladi obrazi so to, ki dokazujejo, kako zgrešeno je mnenje, da mZo-dina za zborovsko petje ne kaže zanimanja. Zbor je še v porastu in upati je, da se bo tako razširil, da bo povsem uspel zamašiti vrzel, ki Sežani že nekaj let res ni bila posebno v čast. Po prireditvi je gostitelj vsem nastopajočim postregel z izdatno malico, člani komisije in zborovodje pa so se umaknili na skupen strokovni pomenek. Z zadovoljstvom lahko opažamo kvanti- tativni in kvalitativni napredek v primerjavi z lansko občinsko revijo. Pomanjkanje nastopanja in kontinuitete ne prinaša zaželenih uspehov; le po poti tradicije občinskih revij se zbori dvigajo, je poudaril pedagoški svetovalec Pavle Kalan. 14. maja bodo v Desklah nastopili najboljši pevski zbori s primorskih občinskih revij. Vsaka bojazen, da bi utrudljivo delo s pevskimi zbori ostalo le samo sebi namen ali pa da bi samo zadovoljevalo potrebe internih in lokalnih proslav, je torej povsem odveč. Dokler bomo imeli tolikšno število ljubiteljev zborovskega petja in zvestih poslušalcev, dokler bomo imeli tako zagnane *n neutrudne glasbene delavce, vse dotlej slovenska pesem na Primorskem ne bo izumrla; bujno se bo razraščala in pri ljudeh oživljala kulturo duha. Bojan Podgoriek r t i t’W)CUU BIH-AH :rrr*............................................................................................................................................................... : P ;*> > ■ p-' <*✓{ lanu in *tr>$<>cct> Si « $.< gva TER&fC aOftA V:'4 j :«*:> ,i H.o T8IESTE 1 1 j C.f. COMUNED •(: (>»»(»«»• *HK C : *>(*■ (>£?***< . , ...; m sor-j ***v»j-; w< — Ji*’ i f.S.JjSŠ I t) a •U>: »Dalje je nepravilno tudi to — jo zapisano v omenjenem pismu —-da nekdo, ki je bil krščen za «BORISA*, pa so mu oblasti med vojno, ko je šel obnovit osebno izkaznico, vsilile ime »SILVIO*, mora biti «SILVIO*, čeprav bi bilo prav in pošteno, da se mu brez stroš kov omogoči, da pride spet do svojega krstnega imena...* Omenjeni svetovalec je namreč nepravilnosti, ki se dogajajo na tržaškem anagrafskem uradu, ugotovil predvsem tedaj, ko je potreboval družinski list zase. Zato prilaga pismu za omenjena odbornika kar dva takšna svoja družinska lista, mi pa objavljamo delni foto grafski posnetek enega izmed njih. Prvi družinski list nosi datum 2. februarja 1971 «s strešico na mojo zahtevo, pripisano po uradnici črnilom naknadno z uradno pripombo o pripisu strešice*, piše v svojem pismu slovenski tržaški občinski svetovalec in nadaljuje: »Drugi je izdan 25. junija istega leta, a je brez uradne potrditve naknadno postavljena strešica, ker me je uradnica prej nejevoljno odslovila rekoč, da je to neke vrste kaprica in izguba časa...* »Tretji družinski list sem zahte- , - ( W commf oi toiest* I - St*« a Ma*™**® t čarat eittc ' H* 1» Sw— S**- t«rt. s : • - ...... ; : . T • i ' ■ ..... U- ♦ j' ^ r 5: ■ t.................." Zaradi tega se v svojem pismu '■ omenjeni slovenski občinski sveto- || COMUNE Dl NA FILMSKIH PLATNIH WILLIAM FRIEDKIN: «FRENCH CONNECTION* se vrnil k okencu in najodločneje zahteval tako, da so mi obljubili, da bom dobil strešico, toda šele čez osem dni... Tako sem po dolgem prizadevanju 29. decembra dobil tudi tiskano strešico*. Na gornjem posnetku dokumenta se vidi, da je priimek BADALIČ napisan kar na tri načine, čeprav gre za isto družino, t. j. za isti priimek: BADALICH BADALIČ BADALIČ »Prilagam dalje — je še zapisano v pismu — poleg tega štiri družinske liste nanašajoče se na neko drugo družino in še nekaj takih primerov*. V pismu se nato poudarja: »Zanimivo je pri tem še to, da se je nekaterim to stanje šc poslabšalo, odkar posluje eleborator, ker so prej prejemali pravilno napisano...* V naslednjem objavljamo še nekatere delne posnetke pismu priloženih dokumentov iz tržaškega ana-grafskega urada, iz katerih je razvidno: da je v eni in isti družini Puntarjev s Proseka mati »PUNTAR*, prva hči in sin sta »PUNTARI* in šele druga hčerka je zopet »PUNTAR*; razvidno je tudi, kako izgleda potrdilo o fašističnem popačenju priimka* potrdilo, na katerega je treba čakati osem dni! Končno vidimo, kako so na tržaškem anagrafskem uradu slovenske priimke pačili že pred zloglasnim fašističnim zakonom, t. j. je kar brez dekreta. Kot vidimo so brez dekreta popačili priimek RUPEL v RUPPEL, priimek GRILANC pa v GRILLANZ, itd. In take popačene priimke morajo žrtve pačenja nositi še danes! Gornji dokument je tržaški anagrafski urad izdal namreč 11. aprila letos. 1. Slovenski občinski svetovalec priporoča odborniku za anagrafske zadeve, da bi «posredoval pri podrejenih z namenom, da se prosilcu, ki se na anagraf obrne za potrdilo o po fašistih izpremenjeni obliki, ki mu služi za pridobitev ponovne izvirne oblike, omogoči, da to potrdilo dobi že isti ali vsaj naslednji dan, tako da ne bi moral čakati celih osem dni, kot je to v navadi za nekatere druge dokumente*. V pismu je omenjen tudi primer tržaškega slovenskega občana, ki se je rodil in umrl leta 1913 in je njegov priimek še vedno popačen. 2. Takoj nato pa občinski svetovalec prosi odbornika »za posredovanje — in to čim hitreje (ker ta pomanjkljivost traja že vso povojno dobo, zlasti pa od ponovnega prihoda Italije v naše kraje)*, da bi uradniki anagrafskega urada že na enkrat izraženo željo v uradnih dokumentih uporabljali pisanje šumnikov Č, Š in Ž. Pri tem v pismu pripominja, da smo bili »mnogo na bolje pod Zavezniško vojaško upra- . - mva< I . .. ......-....- ; ...^ COMUNE Dl TE :■■>:<.: -v ■{ ■ <«• C MM f : :bo>> U-h#» •:< mSSS »s | 1*111 SllMff® vo, ki je trajala polnih devet let, ko smo bili deležni ne samo šumnikov. če smo to želeli, ampak je oblast takrat poskrbela celo za šti- S.TOi,«WWP • rijezične osebne izkaznice, ki so sedaj samo enojezične in bo morala oblast prej ali slej uvesti vsaj dvojezične, če bo hotela zadostiti demokratičnim načelom. Pri tem je v pismu rečeno tudi, da je slovenski občinski svetovalki pristojni odbornik že leta 1968 na njeno zadevno vprašanje zagotovil, da bodo vse te stvari z uvedbo elaborator-ja IBM ugodno rešene, toda poznejša praksa je pokazala, da temu ni tako in da se je treba trmasto zavzemati za pravilno pisanje slovenskega priimka ter oseba, ki hoče to doseči, »morda to predhodno obvestiti, a ne dobi dokumenta s tiskano strešico v enem dnevu, ampak mora čakati osem dni, čas. ki je, kot trdijo pristojni uradniki, potreben za celoten postopek in vlitje ali pričvrstitev strešice na mehano-grafski aparat...* V pismu se tudi poudarja, da je «celo sam župan to obljubil na seji občinskega sveta 19. decembra 1968, ko so strokovnjaki prikazovali delovanje elaborator-ja IBM. 3. Zaradi tega, da bi se vse te nepravilnosti odstranile, predlaga o-menjeni slovenski občinski svetovalec, naj bi se v ta namen ustanovilo pri tržaški občinski upravi posebno odbomištvo, odbornik pa bi moral biti Slovenec. S. R. Williama FriedJcina »F rench Connectiom> (11 braccio violento della legge. 1971) je ameriški film, ki je zmagal pred dnevi Oskarjeve nagrade za najboljši film, za najboljšo moško interpretacijo Ge-nea Hackmana, za najboljšo filmsko uprizoritev, za najboljšo režijo m za najboljšo montažo. Film pripoveduje v skoraj dokumentarnem stilu boj policije proti skupini, ki trguje z mamili. Na prvi pogled se film vključuje v premik na desno novejše holly-woodske kinematografije. To pa se v Friedkinovem delu izraža manj jasno kot v filmih Peckin-paha «Straw Dogs» (Gane di pa-glia) in Siegla ’v fesionalno posvetil vlomilstvu. K de samo bogatim, lahko bi rekli galnim «tatovom». bankirjem, trg** j cem itd. V sredo, 26. t. m. ob 20.45 bo«° videli slovenski film Matjaža Čiča «Sedmina» (1969). V tem /»JJJ povzetem po romanu Bern Z ča, igrajo Rade Serbedžija, Žana Nikšič. Milena Dravič, S9P\ Sever, Tone Slodnjak. Zgodba predstavlja usodo skupine dije^ ki v nemirnih dneh italijanskeJP pači je 1941. leta stopajo v Židi. nje. Avtor filma Matjaž Kl°Pfl.j, je najboljši slovenski filmski W ser, ki je s tem in z drugimi dosegel velik uspeh pri sveiol'l filmski kritiki. «Sedmina» je man deloma v barvah, deloma " no - belo. V četrtek. 27. t. m. ob 17.5»..fj na sporedu slovenski film FranM£ Čapa «X 25 javljam, ki je svof vrsten poskus kriminalke, pre&ffi Ijene na slovenska tla in v * venske razmere. S. G' niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiminmiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiTfiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiifiiia PO SKRIVNIH KURIRSKIH POTEH OD PRIMORSKE DO ŠTAJERSKE Sežanski pionirji so v Tomaju sprejeli kurirčkovo torbo V torbi so zemljevid, dnevnik ter čestitke pionirjev predsedniku SFRJ Titu V teh dneh potuje po skrivnih vodstvom Evgena Prinčiča ter sku- <*U* -Mi«, ' 1 »>3lz kurirskih poteh Dolenjske, Gorenjske, Štajerske in Primorske od javke do javke kurirčkova pošta proti Ljubljani. Kurirčkova torbica, ki bo prepotovala vse večje kraje na Primorskem, je začela svojo pot 3. aprila v Vipavi. V njej je skrbno spravljen zemljevid, dnevnik, poseben karton, dopisnice, pisma in čestitka jugoslovanskih pionirjev tovarišu Titu za njegov osebni praznik. Prvi kraj sežanske občine, v katerega je 15. aprila prišla torbica z Vipavskega preko goriške občine, je bil Komen. Pot je šla naprej preko Pliskovice, Dutovelj in Tomaja, kjer so jo 17. aprila ob 12. uri pri spomeniku sprejeli pionirji z osnovne šole Sežana. Ob 17. uri so v prostorih TVD Partizan kurirčkovo torbico že pričakovali številni učenci z osnovne šole. Marija Žiberna, učiteljica na sežanski šoli, je ob tej priliki pripravila prijeten kulturni program. Nastopal je otroški pevski zbor pod pina recitatorjev z recitacijami in krajšimi prizori iz življenja pionirjev. Program se še ni iztekel, ko je vstopila skupina pionirjev - kurirjev, noseč kurirčkovo torbico. Po pozdravu, izmenjavi gesel in poročilu o tem, kako je pošta potovala, je načelnica Pionirskega odreda Srečka Kosovela Majda Banovac pregledala vsebino torbe in prebrala pozdravno pismo jugoslovanskih pionirjev tovarišu Titu. Tem pozdravom in željam so se pridružili tudi sežanski pionirji. V torbica se je nabralo že lepo število pisem, v katerih so pionirji z osnovnih šol o-pisovali svoje sovrstnike med NOB in v času obnove domovine. Tudi sežanski učenci so priložili svoje prispevke. Med najboljšimi je bil spis učenke 5. d razreda Karmen Fabjan. Sprejema se je udeležil predsednik Združenja borcev občine Sežana Miro Škapin - Nanos. Pionirji so ga naprosili, naj jim pripoveduje o svojih doživetjih iz partizanskih let. Vsi so z zanimanjem poslušali, ko jim je tovariš Nanos govoril o težkem življenju Slovencev pod fašistično Italijo, kako je iz italijanske vojske ušel k partizanom in s kakšnim navdušenjem je dočakal kapitulacijo fašistične Italije. Ob koncu je poudaril, kolikšen delež pri osvobajanju domovine so imeli mladi, in vsem pionirjem čestital ob njihovem jubileju, saj letos praznujejo 30. obletnico Zveze pionirjev. Na koncu so vsi prisotni zapeli pionirsko himno, veseli, da so obudili spomin na našo junaško preteklost, spomin na številne podvige in žrtve njihovih vrstnikov med NOB. Čez noč je bila kurirčkova torbica v Sežani, naslednjega dne pa so jo ob 9. uri ponesli v Povir, kjer so jo že pričakali učenci osnovne šole iz Divače. Skozi Hrpelje je torba priromala do spomenika pri Črnem kalu in prešla v varstvo pionirjev iz Kopra. Bojan Podgoršek Veljaven od 23. do 29. aprila 1972 ® OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V tem tednu boste morali globlje pogledati vase ter ravnati po zdravi pameti. Vaše duševno stanje ne bo ugodno in neka ljubezenska srečanja vas bodo spravila iz tira. Čaka vas tudi precej nepričakovanih stroškov. Zdravje ni najboljše, vendar brez skrbi. © BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ta teden boste v družbi dragih oseb, ki bodo zelo simpatične in prisrčne. Vse to pa vas ne bo spravilo iz ravnotežja, ker ste preveč nagnjeni k malodušju, če vas obiščejo prijatelji, bodite z njimi boljše volje. Nekoliko motenj v prebavi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ta teden boste včasih nezadovoljni z ljubljeno osebo. Okoli sebe imate mnogo' ljudi, prav tako imate mnogo obveznosti, če vaš bodo povabili na izlet bo prav, da se odzovete. Na delu boste imeli nekaj težav. Kar pa se zdravja tiče vse dobro. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V tem tednu bo I mnogo ljubezenskih u-spehov. Pred očmi pa je treba vedno imeti, kaj se hoče osvojiti. Zaročenci se ne smejo prestrašiti zaradi začasnega nesporazuma. Prijatelji bodo nudili mnogo zadoščenja. V družinskem krogu in z zdravjem vse v redu. 11. bo po- DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Neke male težkoče v ljubezenskih odnosih bodo privedle do neupravičenega nerazumevanja in ljubosumnosti. Ne bodite preveč kritični do vsega. Tudi v družini u-tegne biti položaj precej napet, zlasti s starimi sorodniki. Malo prehlada in glavobola. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V ljubezenskih odnosih bo nasta-I lo nekako premirje, čustveno življenje utegne postati raznoliko ‘n pestro zaradi novih poznanstev. Kdor ima to priliko, naj jo dobro izkoristi. V družabnem življenju utegne nastati napetost. Malo glavobola. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Čustveno življenje , bo zopet razgibano m | srečno. Neka oseba vam bo izkazala ljubezen, ki se je niste od nje pričakovali. V družini bo vladalo soglasje, zlasti če se boste znali žrtvovati za nekega starega sorodnika. Brez skrbi bodite za svoje zdravje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Čustveno življenje ostaja zanimivo, čeprav se «na nebu kopičijo oblaki*. Na svojih sestankih z ljubljeno osebo bodite bolj iznajdljivi in ne ponavljajte vedno stare lajne. V družini se lahko ta teden domenite o nekih delih. Pazite se pred prehladom. STRELEC (od 22. do 21. 12.) Teden poln presenečenj; leg tega pa se bost® dobro razumeli z ljub-ijeno osebo. Vse najbolje se obeta zaljubljencem. Odnosi s prijatelji bodo nudili mnogo veselja in zadovolj’ stva. Skušajte skleniti neki sporazum še ta teden. Pazite na jetra-KOZOROG (od 22. I2’ do 2«. 1.) Radi boste v družbi z osebo, ki vaS ima rada. Hkrati Pa bi tudi radi navezali nove stike. Skušaj^ spraviti v sklad obe svoji težnji-Na delu morate menjati svoj dosedanji sistem, drugače boste nazadovali. Bodite bolj razumljivi najmlajših. Glavobol. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) V srčnih za; devah boste preživel1 mirno in vedro razdobje ter seveda lep u' speh. Pojdite v družbo iskrenih prijateljev. Pametno Pa bo, da se ta teden ne udeležujeta preveč družabnega življenja. delu bodite previdni, ter upoštevajte nasvete drugih. Zdravje dobro. RIBI (od 20. 2. d" 20. 3.) Čustveno življ®" , nje bo zelo pestro i° I srečno. Popolnoma sC / boste razumeli z ljub '' ljeno osebo. Kdor še n1 vezan, se bo lahko spoznal z ose bo, ki bo važna za njegovo bodočnost. Na delu boste zelo P°“ jetni. Tudi v družinskem krogu popolno razumevanje. Malo Pre' hlada. uajimajsui. © i-------------------- TOME SVETIMA 369. VIIANA TRETJA KNJIGA «še nekaj je, kar bo morala urediti partija,« je spet rekel Vojko. «Pred dnevi sem bil dežurni v bataljonu. Sel sem okoli vasi na obhod straž. Sredi sadovnjaka sem našel ob suhem deblu privezanega Tobakaro. Sonce mu je žgalo v oči in po obrazu mu je tekel pot. Hotel sem ga odvezati. Nadrl me je, naj ga pustim pri miru, ker prestaja zasluženo kazen. Komandir ga je privezal, ker se je kot njegov kurir potepal in žical po hišah. Res imamo vsi dovolj hrane in ni, da bd pripadniki naše enote prosili po hišah. Toda privezovati ljudi k drevesu... To so počeli v prvi svetovni vojni!« «čudnd ljudje, vsak zase je zamotan,« je dejal Boris. «če partija ne bi delala reda in če bd vojna še dolgo trajala, kdove kakšni bi postali tudi mi, ki bi ostali? In še nekaj je zanimivo. Od ustanovitve sem v bataljonu, pa ti povem, da skoraj ni borca, ki bi hotel ustreliti ujetnika. Tudi takšnih ne, ki so res potrebni strela. Kaj hočeš! Mi smo enota za nagel udar, ki ne more vlačiti ujetnikov s seboj. Saj še sama komaj izgine! No, pa bomo že napravili red Sklicali bomo bataljonske komuniste in se pomenili o vsem, kaj je prav in kaj ni, saj imamo po četah dovolj močne celice!« 6 Bataljon je preživel lep pomladni sončni dan na položajih nad vasjo Vojščico. Tam so čakali Italijane, ki so hodili rogo- vilit na Kras. Vas je bila požgana. Preostali prebivalci so živeli v luknjah in zasilno urejenih bivališčih. Vojko in Primož sta bila ganjena, ko je opoldne prišel na položaje sprevod ženic in deklet s košarami, polnimi jedi. Italijanov ta dan kdove zakaj ni bilo. Komisarja Veljko in Boris nista mogla odreči dekletom prošnje, da bd priredili miting tudi za njihovo vas. Kjerkoli so bili, so ljudje hoteli miting. Največkrat so plesali v varstvu mitraljeških zased, kar z brzostrelkami čez ramena. In nekoč se je zgodilo, da je med plesom začelo pokati in so skozi okna in vrata drveli naravnost na položaje. «Mi bomo ponoreli od boja in plesa,« je menil Vojko, ki je na mitingih večkrat igral in včasih tudi govoril. Primož je predlagal, da gresta spat. Tudi Zvone, ki ni ne plesal ne pil ne kadil, se je namenil spat. Vesel je bil, da ima enako mislečega komisarja. Vojko se je razumel z njim mnogo bolje kot z Orlovom. Kot boksarskega prvaka ga je občudoval že pred vojno. Orlovu je bil podoben samo po tem, da je na političnih urah rad dremal. Pred vsako uro je prosil: «Na kratko, komisar, da si bomo več zapomnili! če je preveč, vse pozabimo.« Vojko pa bi jim bil predaval kar naprej, tudi potem, ko so že napol spali. V partijski šoli so ga napolnili z idejami... Vsi drugi, razen straž, so s štabom vred plesali kar pod vedrim nebom, vso noč do treh zjutraj, ko je bil napovedan pohod. V rahlem jutranjem svitu so prišli na mesto nove zasede. Le eno uro hoda proč od Tržiča so se razmestili v loku nad cesto tik za neko vasjo. Tarzan se je bil zaklel, da bo bataljon naklestil Italijane, pa tudi če jih gredo iskat v Trst... Od morja sem je priplavala megla in zavila borov gozdiček v prosojen plašč. Nad cestnim lokom je molelo iz starih strelskih jarkov soške fronte osem strojnic in šestdeset brzostrelk. Posebna skupina pa je krila zasedi hrbet. Primož, Vojko in Travnikarjev so ležali ob Šarcu, ogrnjeni s plašči in koci. Vsi, ki so noč preplesali, so spali kot ubiti. V vasi so kikirikali petelini in njihov spev se je mešal s smr- čanjem, ki je prihajalo iz grmovja. Ko se je megla nekoliko dvignila, so pod seboj ugledali morje in mesto. <(Naše morje! Zate prelivamo kri,« je rekel Primož. Navdušen je bdi nad modrino vodene ploskve, na kateri se je zar lesketalo sonce in se spet skrilo za oblak. Videli so tovarne, visoke dimnike, ladjedelnice, tik za mestom pa verigo jarkov, ki so jih kopali civili. Ko se ni nič zganilo in se je med borovci zazoril dan, Je Primož vzel v roke Borove pesmi. Kitic, ki so mu bile posebno všeč, se je učil na pamet, da jih Je recitiral na mitingih. Tiho mrmraje je ponavljal: Svet je okruten profet, ki ponorel od prividov, bičev in posta, išče sam svojo sled. Kako bi jo objel? Objemi zarje! Kako jih dohitel — glasove v noti? Zato skrivaj sem kakor jokajoči topoli nagnil se čez pot — v viharje... In hodil pot si, ki jo ves svet hodi. Slepota, laž, prevara — kruh vsakdanji. Na krike v noč odgovor le brezdanji, posmeh nekoga, ki te mrzlo sodi. Vse tiho je... Le sneg in mesečina... Srce, si se vrnilo s potovanja? Glej, sem nad hosto se že jutro sklanja Vrziva sidro! Ni dovolj spomina? Tako stoji... ves dan, vso noč v bregovih zbor naših straž: uho v vihar stoletja. Vso noč, ves dan bore se brez zavetja samotni bori po pečeh v vrhovih. V grmovju je zašumelo. Pritekel je izvidnik in Tarzanu, da se vasi približuje močna kolona s predhodn* brez pobočnic. Morda je na maršu cel bataljon! pl Tarzan je takoj zaukazal dodatno kamuflažo s travo mahom ter najstrožjo pripravljenost. En vod je pomakni bok, da bi po potrebi udaril s strani ali odzad Primož je vzdignil strojnico in jo nameril na cesto- x močnik mu je spojil še dva nabojna pasova, da je imel P| pravljenih sto petdeset nabojev, in mu položil k mitrair rezervno cev. s Namesto Italijanov pa so zagledali četnike. Prihajali ®% Krasa navzdol, namenjeni k morju Spoznali so jih po ^ kapah in bradah. J «Kaj žene te hudiče, da se kar v trumah vale proti diO", Mar res mislijo, da se je že izkrcal kralj?« je pomislil Pri^U Vojko je kukal z daljnogledom prek roba jarka, ob pa je imel pripravljene nasekane bombe. Malo više je bil * . zan, napet kakor lok, preden poči. Pa Zvone, Boris in VdJ cev pri cevi, vse namerjeno na cesto... Mimo njih je šla predhodnica sedmih mož z mitralj«^ Vsi so spustili glave k tlom. Pustili so jih mimo. Bližal*^ jim je glavna kolona, kakšnih štiristo mož. Šli so v dvoi^jJ pravzaprav so se vlekli, trudno in neurejeno. Strašno jU5 bilo pogledati. »Prava drhal,« je pomislil Primož. Zdaj so že razločili visoke, Črne pastirske kučme pa lase in brade do pasu... Z opankami so dvigali na cesti P_ < Prelistal je nekaj strani in prebral še eno kitico: Resnica je vedno preprosta kakor otroški pogled. Napetost je naraščala do neznosnosti. Kri Jim je pl^U senceh, prsti so drhteli na petelinih. Razločili so že ob^ Največ Je bilo priletnih mož z utrujenimi očmi. Morda, prehodili že ves Balkan in se privlekli od Ravne gore, je imel njihov gorski car Mihailovič svoj glavni štab. To,, pastirji in poljedelci, žrtve tradicije in političnih prevar, likovalci kralja, klavci... Za pasom so jim tičali noži. Ko i PnmorskTlinGviiik jk Nikula pa je bil re- tota- . 1962 <4-94)- Finski ska' pole. Je tol tudi prvi človek, ki je toni iqfioad 5 metrov- v zimski se-515 c ■ ® je v dvorani skočil kar gej na odprtem pa nato ni mo-meri/0 ■Ponoviti tega dosežka in A-8)0 toega*0 drug 28 drugim šli mi- bifpj^ii skakalec vseh časov je PalirvT^0 Comelius VVarmerdam. S do j°,12 bambusa je od leta 1940 itaLe, 1942 svetovni rekord poln^1 <»d 4,54 do 4,77. Preko te | s° se zaman skušali povzpe-Sspg, znameniti asi. Podvig M uoo r --------je bil šele leta 195? Him- "Utovvski. Istemu atletu nato ki^jj^dna atletska zveza iz biro-4,82 j"1 glogov ni priznala skoka amJto ki je pa redno veljal kot bu rekord. Z značko 4,80 je I)on g naslednji svetovni rekorder Itn, jnra®®’ zmagovalec iger v Ri-slten, „,nato zelo uspešen na film-Oroj, Rtotnu kot Tarzan. Samo Ge-^ Uavies je leta 1961 zadnjič v rekord z aluminijasto palico Ue^10, sezoni 1961-62 pa je John ifidZi, ™>t prvi začel uporabljati leta n' aSS>' Atletske kronike tistega bergla omer|jale drugega kot «fi-H *»-. prvem pomladanskem tord anju je Uelses popravil reka iP tm. slab mesec kasneje r>kida'LPrk skočil že 4,93 m. Pentti tone A Je nekoliko potlačil Ameri-Stembg rezultatom 4,94, Pennel, Peto tlfi' ^ansen in Seagren pa so to. jj an° vzeli vajeti v svoje ro tol0v_. re*a — zlom hrbtenice pri iz bf)r|)pl(,vaji — je kmalu izločila todošfp . ternberga, ki je imel vsaj radn, ric6' da je postal prvi u-*točn0 . korder na prostem z značko P0 p.metrov. ^toeriča az*j'vem napadu Nikule so ai o« Prvič resno ogrozili Nem-dato ,‘lmPijskih igrah v Tokiu in Pa sta u16 v Mehiki, zlati kolajni Jjr°rna °^krat odnesla Hansen, o-"at)nei beagren. čeprav je John L^sdnn ® krat uradno in 3-krat torti ;° Premaknil svetovni re-Je na velikih tekmovanjih 4,78 Gutovvski (ZDA) 1957 4,80 Bragg (ZDA) 1960 4,83 Davies (ZDA) 1961 4,89 Uelses (ZDA) 1962 4.93 Tork (ZDA) 1962 4.94 Nikula (Finska) 1982 4.95 Pennel (ZDA) 1963 4,98 Pennel (ZDA) 1963 5,00 Stemberg (ZDA) 1963 5,08 Stemberg (ZDA) 1963 5,13 Pennel (ZDA) 1963 5,20 Pennel (ZDA) 1983 5,23 Hansen (ZDA) 1964 5,28 Hansen (ZDA) 1984 5,32 Seagren (ZDA) 1966 5,34 Pennel (ZDA) 1966 5,36 Seagren (ZDA) 1967 5,38 VVilson (ZDA) 1967 5,41 Seagren (ZDA) 1968 5.44 Pennel (ZDA) 1969 5.45 Nordvvig (NDR) 1970 5.46 Nordvvig (NDR) 1970 5,49 Papanikolau (Grčija) 1970 5,51 Isaksson (Švedska) 1972 5,53 Isaksson (Švedska) 1972 Elektronski možgani so lani v Miinchnu predvideli rezultat zmagovalca letošnjih olimpijskih iger: 5,72 m! B. K. uiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiifiiimiiiiiiiiiiuiiimimmiiuiimiimiiiiimiMiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiii TRST- GORICA ■ KRANJSKA GORA Pravilnik avtomobilske ocenjevalne vožnje SGZ 1. Start tekmovanja bo 30. aprila izpred motela Intemaziona-le ACI v Gorici. Prva posadka bo startala ob 9.00 Uri zjutraj, naslednje pa v enominutnih presledkih. 2. Tekmovanja se lahko udeleži vsaka posadka, ki se je redno prijavila za nastop, vozuik pa mora imeti v redu vse potrebne vozniške dokumente. Avlo sam mora biti zavarovan (zelena karta). 3. Vsako posadko sestavljata x vsakem avtu najmanj dva elana, lahko pa tudi vpč.^jV sc-,, znam tekmovalcev morajo'biti. vpisani vsi člani vsake posadke. Ekipe so lahko mešane ali ženske. Po tri posadke se lahko združijo v eno e-kipo. 4. Vsak voznik je dolžan pritrditi pred startom na sprednji del avta in na obe zadnji stranski okni (na notranji strani) tekmovalne številke, ki jih dobi od organizatorja. Posadka, ki bi med vožnjo ne imela vidno pritrjenih vsaj stranskih številk, bo diskvalificirana. 5. Poprečna hitrost vožnje se bo sukala okrog 35 km na uro. 6. Vsak tekmovalec se bo moral javiti med vožnjo določenemu številu kontrol in rešiti naloge, ki jih bo prejel. Reševanje nalog je obvezno. Tekmovalec, ki bi oddal tekmovalni list brez rešitev (tudi brez e-ne same) bo diskvalificiran. 7. Tekmovalci se zadnjih 50 metrov pred kontrolami in ciljem ter 20 metrov po cilju ne bodo smeli ustavljati, sicer bodo diskvalificirani. 8. Vsak tekmovalec mora po prihodu na kontrolo ali cilj takoj oddati svoj tekmovalni list, sicer bo v nasprotnem primeru diskvalificiran. Ob prihodu na kontrolo ali cilj ne smejo tekmovalci sami vpisovati več nobene rešitve, razen tiste, ki jo zahteva žirija. 9. Med tekmovanjem je dovoljena za rešitev nalog uporaba ur, zemljevidov, knjig in drugih pripomočkov. 10. Tekmovalci, ki bodo prispeli na cilj z več kot 30 minutami razlike od časa, ki ga določi žirija, bodo diskvalificirani. Tisti, ki bodo prispeli na cilj pred določenim časom, bodo penalizirani za vsako sekundo. Tistim, ki bodo prispeli po določenem času, pa bo priznana enominutna toleranca, nakar bodo penalizirani za vsako sekundo. 11. Razglasitev zmagovalcev in razdelitev nagrad bo predvidoma v hotelu Larix ob 21. uri. 12. Vsi tekmovalci so ^dolžni upoštevati med potjo vse prometne predpise. V primeru pro- -metnih prekrškov, globe ali pa signalizacije prekrškov bo prizadeti tekmovalec črtan iz seznama tekmovalcev. 13. Prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti za škodo, ki bi jo povzročili ali utrpeli med tekmovanjem udeleženci. 14. Vsi tekmovalci so dolžni upoštevati vse predpise in navodila prireditelja ter s svojim športnim obnašanjem prispevati k uspehu prireditve. V primeru ugotovljenih nepravilnosti si prireditelj pridržuje pravico do izključitve iz tekmovanja. 15. Prireditelj bo izobesil neuradne rezultate tekmovanja na vidnem mestu v hotelu Larix pol ure pred nagrajevanjem in bo sprejemal v naslednjih 15 minutah (pismene) pritožbe zaradi možnih nepravilnosti v rezultatih. Vsako pritožbo mora spremljati kavcija v višini 5.000 lir, ki se v primeru zavrnitve pritožbe ne vrne. 16. Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe teh določil v primeru potrebe, višje sile ali po lastni uvidevnosti. Trst-Gorica, aprila 1972 KOMISIJA ZA AOV 72 - SGZ DRUGE VESTI NA OSMI STRANI D AN KS NEDELJA, 23. APRILA 1972 ,OGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Dolini Breg — Muggesana * * * 15.00 v Bazovici Zarja — Aurisina * * * 15.00 v Tržiču S. Michele — Vesna * * * 3. AMATERSKA LiGA 15.30 v Padričah Primorec — CMM Sauro B * * h 13.30 v Trstu, stadion «1. maj* Union — COOP DOMAČI ŠPORT KOŠARKA 15.30 na Proseku 13.45 v Križu 2. MOŠKA DIVIZIJA Olimpija — Primorec Roianese — Union 10.30 v Padričah * * * * * * Sloga — S. Giacomo MLADINCI 9.00 na Proseku * * * 13.45 na Proseku Primorje — Rosandra • * * 10.30 v Miljah Primorje — CGS Opčine * * * ODBOJKA Zaule — Bor * * * NARAŠČAJNIKI 1. MOŠKA DIVIZIJA • 12.30 v Trstu, Ul. Flavia 10.30 pri Banih 2. ŽENSKA DIVIZIJA Giarizzole A — Gaja Sloga — Dom 8.30 v Trstu, Elizejske poljane 10.30 v Križu * * * UGSS B — Sloga Vesna — Costalunga * * * 1. ŽENSKA DIVIZIJA * * * 9.30 v Trstu, stadion «1. maj* 10.30 v Nabrežini 10.30 v Trstu, stadion «1. maj* Triestina A — Breg Sokol — Ginn. Pordenonese Breg B — Bor D LIGA 17.00 v Tržiču Hannibal — Bor * * *' MLAJŠI MLADINCI 11.00 na Opčinah Polet — Don Bosco * * * NARAŠČAJNICE 11.00 v Trstu, Ul. Ginnastica Calza Bloeh — Polet * * * ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO V ŠTAFETAH 8.30 v Vidmu Nastc^? tudi Bor I l « mmm um ■ Življenje preveč lepo,3 da bi ga zaigrali na cesti n je MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA, GENERALNI INŠPEKTORAT ZA PROMET IN PREVOZE. VSEDRŽAVNA KAMPANJA ZA VARNOST NA CESTI Ge ' 0 ’ 1 i r>r jK<» -5 K , * l O'1 - -ga Izvora, s ((krokodiljim plaščem« in dvema rde-°rtatna. Spomnil se je, da še nd nikoli preš tel, koliko p ^ polj ima, in imelo ga je, da bi jih sedaj začel šteti.. .runo* I I ta so pokrivale čelo drobne kapljice. Njegov pogled Sic*. l^ato drhal je bil neoseben, četnike je gledal prek mu ** Je Jamnikarjev je pritiskal lice h kopitu brzostrelke. V njej «Rn*^aržer s Štiridesetimi naboji, to voli gredo v zakol,« je pomislil. ((Mnogo Jih je, lahko rokama podavili, 6e bi se vsi hkrati pognali v hrib...« Oto ®ne so se valile še in še... 585 gre> toea J^Jena, po znoju in čebuli zaudarjajoča množica je prišla štrav , ložaJe zased. Od predhodnice Je pritekel h glavnini ku-1 ^Preri4 S puško- Zavpil je: «Goepodine komandante, u selu ništa novoga nema!« to J® Tarzan izstrelil rdečo raketo naravnost v kolono to je pritisnil. Njegov šareč je zarjovel, dolgi rafali ^lo uv.i pr®tresali telo in dušo, čeprav se je z nogami z vso ptoal v skalo. Zdelo se mu je, da sliši, kako krogle se Mnrto,V0, lomijo kosti in luknjajo lobanje. Da ro^CO’ Ponorelo od strahu, so škropili rafali brzostrelk. To ? *3°mbe so treskale vanjo... to biv Je pok°l! Kaj takšnega Primož še ni bil doživel. Kai gl°bel ^to, je brezglavo bežalo pod cesto in med skale v Tar-/Idkd ranjenih so še povečali zmedo. Je zavrela kri. Streljal je kar stoje. Mnogi so ga uraganakem ognju Je dvignil brzostrelko v iz vseh pljuč: bataljon, naprej! Huraaa!« «Tito, Stalin, Tito, Stalin!« so zarjoveli borci. Z eno skupino je drvel na cesto Zvone, z drugo Emil, z boka pa je udaril Peter. Na cesti so vse križem ležali mrliči. Zdaj so tolkli na tiste pod cesto, ki so tekli, in na ranjene, ki so streljali izza kupov padlih. Primož ni jurišal. Oprt na mitraljez se je mučil, da bi premenjal razžarjeno cev. V njem se je nekaj lomilo. Po tej borbi bo prosil, naj kdo drug vzame mitraljez. Zdelo se mu je, da ima dovolj... Vojko, Travnikarjev in Boris so bili na cesti. Iz prerešetanih trupel se je odcejala kri. Cesta je bila nagnjena, in kri se je zlivala v cestni kanal, kjer se je penasta valila naprej, zalivala kamenje, čedalje bolj lena in črna... Medtem ko so udarne skupine tolkle po razbitih skupinah četnikov, je naslednja kolona dolgolase vojske, ki je bila prav tako številna kot prejšnja, pred vasjo zavila v hrib, da bi napadalcem skočila v hrbet. Močno pokanje avtomatskega orožja Je naznanilo, da jih je zadržala zaseda, četnikov pa je bilo preveč. Udarili so čez hrib, mimo zasede, in napadalcem v bok... Spodaj na cesti je poročnika Emila zadel rafal v kolk in stegno. 2e je bila pri njem bolničarka Halina. Komisar Veljko Je ukazal trem borcem, da ga zavlečejo stran. Krogle so jim žvižgale mimo glav, bili so v nevarnosti, da jih med potjo pobijejo. «Pustite me!« je rekel Emil. Kri mu je brizgala iz ran — prebita je bila glavna žila — in ni je bilo moč ustaviti. Z zadnjo močjo je snel torbico in jo dal komisarju. Odpel sl Je tudi red hrabrosti in prosil, naj ga pošljejo materi. Vzel je pištolo in si jo nastavil na sence. Poka med drugimi ni bilo slišati. Samo glava je omahnila... Za hrbtom zasede so zadrdrali mitraljezi. Nanje je udarila Kolona, ki Je niti videli niso. V soncu so se zalesketali bajoneti. Bradači so se pognali v naskok. Komandantov kurir Bumbar Je zdrsnil med kamenje, ranjen skozi noge. Vojni dopisnik pa Jo Je staknil slkozd pljuča. Vojko se je oborožil z Bumbarjevo brzostrelko, kurirja pa sta dva borca vzela medse. m Vsi nazaj v gozdič!« je zaukazal Tarzan. Zdaj so se umikali naglo, vsi upeham, brez pravega bojnega reda. Tisti četniki, ki jih je protinapad rešil popolnega uničenja, so začeli streljati nanje Iz globeli. Tarzan je ugotovil, da so obkoljeni od nekajkrat močnejših sil — napadli so bili njihovo predhodnico... V borovem gozdiču so se potaknili za skale in med grmovje. Niti razgledali se še niso, ko jih je lomastenje po dračju opozorilo, da prihajajo. Spustili so jih na nekaj metrov in užgali z vsem orožjem. Vsi na dosegu ognja brzostrelk so padli. Na vejah borovcev je obvisela tresoča se pajčevina strahu. Z gromkim «huraaa« je Tarzan pognal bataljon naprej. V jurišu so predrli obroč In se umikali po grebenu, že ko so mišmi, da so zunaj nevarnosti, jih Je z gozdnatega hriba, najvišje kote v vencu vzpetin, obsula svinčena toča. Prislila jih je, da so polegli. Spet so bili obkoljeni. Usodna kota jim je zapirala pot, četnikov pa Je bilo toliko, da so se gnetli drug ob drugem in streljali kar stoje. Tarzan je zaslutil, da bo v tem spopadu odločala samo hitrost. Napasti jih mora, preden se bodo zavedeli, koga imajo pred seboj. Vse mitraljezce je postavil na krila, v sredino pa je poslal skupino bombašev. Z rdečo raketo se Je usul plaz svinčenk na obeh bokih, bombaši pa so se v varstvu ognja priplazili pod vrh. Ko je nova raketa naznanila konec bočnega ognja, so na vrhu vzpetine že mesarile bombe, razvnel se je boj prsi ob prsi, bliskali so se noži in rohnele so brzostrelke... Tedaj so udarili navzgor z obeh bokov Zvonetov! in Petrovi brzostrelni in mitraljezci. Koto so pokrili mrliči. Nekaj presenečenih je dvignilo roke, drugi so s hriba bežali na vse strani v globeli. Od eksplozij se je vžgala suha trava in plameni so že sukali v me tež. Vojko je premenjal šaržer, ko ga je iz bližine nekaj metrov pomeril flethik. Primož ga je zagledal prav ta hip. Ker je imel prav tako prazen mitraljez, mu je skočil na hrbet in ga lopnil s cevjo po glavi, četnik se Je zrušil prek skal. Toda očitno mu ni bilo še dovolj. Dvignil se Je in že pripravljal puško. Vojku ni preostalo drugo, ko da se požene nanj s skale. Z nakovankami mu je skočil na prsi. četnik ga je zgrabil za noge in povaljala sta se v grmovje. Davila sta drug drugega. Četnik je izvlekel nož in kdove kako bi se bilo končalo, če ne bi bil eden od borcev pognal bradaču rafala v hrbet... Primož in Travnikarjev sta z mitraljezci, ki jih je vodil Zvone, legla za skale in užgala za bežečimi, čeprav so očistili vrh, so se zgrinjale v boj nove kolone četnikov. V tem napadu so imeli jurišači le dva mrtva, za seboj pa so vlekli sedem ranjenih. Na hribu se je razplamtel požar. Tarzan je odredil nagel umik po grebenu. Zdaj je pokalo in gorelo tudi na drugih straneh Krasa. Borila sta se Dušanova brigada in Maslov juriših bataljon. Četniki so preplavili ves Kras. Umik je prehajal v beg. Vedeli so, da jih lahko reši samo naglica, šli so skozi vas nad kotlino, med obalo in morjem. Tu so jih čakali zaskrbljeni vaščani, čeprav so bili četniki bataljonu tik za petami, so vaščani vzeli vse ranjence in jih takoj poskrili po hišah. Na cesti med hišami so stala dekleta z vedri vode in korci. Vsak je samo naglo popil, kar mimogrede, ker so morali takoj zapustiti vas. Bataljonski štab je po pokanju, kolonah na hrbčkih in tuljenju rogov spoznal, da se nimajo kam več umakniti, četniki so se razlivali po vseh vaseh kot lava iz ognjenika. Pro ddrali so iz Vipave in od morja — tu so bile vse sile dveh ali treh četniških divizij, ki so se umikale proti Soči in Jim je bilo ukazano, spotoma očistiti Kras. Tarzan ni imel drugega izhoda kot pusto, z grmovjem na gosto poraslo kotlino, ki se je vlekla od obrobnih naselij proti morju. Bataljon se Je zavlekel v sredo te doline in utrujen polegel. Obdajala ga je nepredirna goščava, polna trnja in ostro-robega skalovja. Svet je bil brez vode, razpokan, razbrazdan in turobno pust. (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 794 638 33 82 Uredništvo Podružnica Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej': polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2220/ Oglasi Stran 8 23. aprila 1972 Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno " upravni 300, legalni 400, osmrtnice cn sožalja 200 lir. »Mali ogla*1’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.t Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Irsl TRŽAŠKI DNEVNIK Aldo Moro za prijateljstvo in sodelovanje z Jugoslavijo (Nadaljevanje s 1. stremi) no pomagajo. Treba je premostiti ostre razlike v razvoju različnih geografskih področij, saj so vse države bistveni sestavni del mednarodne skupnosti in je treba odpreti novo pot, ko bo združevanje in sodelovanje zamenjalo napetosti in krize. Zaradi tega Italija sedaj sodeluje na razgovorih, ki so se pričeli v teh dneh v Čilu na konferenci UNCTAT, ki razpravlja o sodelovanju na svetovni ravni. Moro je nato govoril o italijanskih evropskih obveznostih in o evropskih perspektivah Italije. Dejal je, da je Italija bistveno prispevala k ustvarjanju evropske skupnosti in sedaj k njeni razširitvi, da se v njo vključijo tudi severne države, ki so prinesle veliko kulturno in tehnično bogastvo. Do tu je Moro govoril v bistvu kot zunanji minister in se z ničimer ni dotaknil vo'itev in volilne kampanje. Morova jasna in odločna izjava o nujnosti nadaljnje krepitve gospodarskega in političnega sodelovanja z Jugoslavijo ie zanimiva iz dveh vidikov. Prvič, je v izjavi govora tudi o političnem sodelovanju in torej ne samo o sodelovanju na državni, gospodarski in kulturni ravni, temveč se ta koncept znatno in bistveno razširja. Drugič, pa ta izjava, kot tudi nadaPnja povezava z načeli nove politike do Vzhoda s priznanjem stania, ki izhaja iz druge svetovne vojne, zelo odločno zavrača ne samo neofašistične nacionalistične težnje, temveč tudi težnje, ki so prišle do izraza v vodilnih krogih njegove lastne stranke. Niso namreč brez podlage govorice. da francoski list «Combats> ni po lastni nobudi nričel polemike o teritorialnih jugoslovansko - italijanskih odnosih, temveč da gre za Dodpihovanie lokalnih desničarskih krogov in to tudi krogov v KD. je ponašala Italija pred letom 1960 in zaradi katerih so govorili o »italijanskem čudežu». Dejal je tudi, da .je levi center sedaj že pri koncu svojega življenja in ponudil sodelovanje liberalcev, ki da jih morajo volivci podpreti, češ da so za reforme ampak za pravične reforme, ki .jih je treba realizirati postopoma, da ne bi dosegli tistih nezaželnih rezultatov. ki jih trenutno lahko opazimo v Čilu, kjer so prenagljene reforme povzročile družbena neravnovesja. Brosio .je govoril tudi o misovdh in s tem v zvezi poudaril, da je glas oddan za italijansko socialno gibanje vržen enostavno proč. medtem ko se lahko obrestuje, če gre v korist italijanske liberalne stranke. V zvezi z admiralom Birindelli-jem, ki kandidira na fašistični listi, je poudaril, da gre za vojaka. ki je izvrševal le dolžnosti, ki so bile v njegovi pristojnosti in da ni imel nobene politične odgovornosti. VČERAJ V KATINARSKI OSNOVNI ŠOLI Frane Milčinski - Ježek zabaval otroke in starše Nastop godalnega kvarteta GM in domačega mladinskega pevskega zbora Včeraj so imeli na katinarski šoli v gosteh humorista Franeta Milčinskega - Ježka, ki so ga povabili v okviru prireditev ob poimenovanju šole na Katinari po mladinskem in humorističnem pisatelju Franu Milčinskem. Popoldne je ob prireditvi namenjeni šolski mladini bila velika jedilnica polna otrok. Učencem domačega šolskega okoliša so se priključili še mnogi otroci iz mesta in drugih okoliških šol. Nekaj je bilo tudi staršev, pa tudi učiteljstvo s šolskim nadzornikom Boletom in didaktičnim ravnateljem Šinigojem je bilo med mladim občinstvom. Ježek si je tako osvojil simpatije otrok, saj je z njim takoj dobil neposreden stik in jih je spretno vključil tudi v izvajanje svojih duhovitih in šaljivih domislic. Najbolj iskreno oceno Ježkovega nastopa so otroci izrekli z vabilom, naj se Ježek zopet vrne Miiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimnmminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiitimiiiiiiimiiui V DEŽEU fliRLANUl-JULIJSKI KRAJINI DO 1974 BO UREJENIH 145 TURISTIČNIH CEST Deželni odbor je zvišal sklad za turistične ceste za nadaljnjo milijardo m 600 milijonov Dežela Furlanija - Julijska kraji-1 govor, ki ga bo vodil časnikar - Joi« „Wr.oAi,r, •<»<, * Tullio Mayer. je na sporedu danes ob 14. uri v okviru posebne nedelj- Drugi del svojega govora ie Moro posvetil notranjemu italijanskemu položaju in položaju v njegovi stranki. Tudi tu je izhajal iz mednarodnega, evropskega položaja. Italija je sestavni del Evrope in Evropa mnogo prvaku je od Italije ter obratno. Italijansko sodelovanje v Evropi pa je možno samo, če je italijanski družbeni ustroj v soglasju z u-strojem v ostalih evropskih dr žavah in pri tem g^e predvsem za načeli demokracije in svobode. Iz tega zornega kota je Moro govoril tudi o odnosih do druge največje italijanske stranke komunistične partije in dejal, da se ne sme na noben način spremeniti osnovno razmerje sil, ter da je krščanska demokracija temelj obstoječega družbenega reda. Krščansko demokracijo je ocenil kot veliko demokratično in ljudsko stranko, ki teži za sodelovanjem. Krščanska demokracija je v tej zvezi v pretek'ostr naredila pomembne izbire in je sodelovanje razširila. Moro je bil nato v nasprotju s svojim običajnim načinom govorjenja zelo jasen, ko je podčrtal pomembnost levega centra in izrazil željo, da se nadaljuje s tem sodelovanjem proti nevarnosti kakršnekoli involucije. V okviru predvolilne kampanje ie sinoči v kinu Ritz govoril nekdanji tajnik NATO in sedanji liberalni kandidat za senat veleposlanik Manlio Brosio. Predstavil ga je odv. Sergio Trauner ki ie de jal. da gre za človeka, ki je tesno povezan z našim mestom, saj je prišel vanj še kot mlad častnik neposredno po Drvi svetovni vojni in .je potem, do drugi svetovni vojni, zastopal Italijo na pogajanjih v Londonu, ko je bil podpisan londonski memorandum Deial je tudi da je to mož ki lahko marsikaj pove o vesteh o domnevnih Dogajanjih med Italijo in Jugoslavijo glede dokončne ureditve vprašanja cone B bivšega tržaškega ozemlja, o čemer je pred nekaj časa pisal francoski časopis «Combat» in o čemer pišejo nekateri tržaški časopisi na dolgo in na široko. Po teh uvodnih besedah odv. Traunerja je začel govoriti veleposlanik Manlio Brosio. ki je predvsem poudaril začasnost londonskega sporazuma ter dejal, da je vsekakor treba verjeti zunanjemu ministrstvu, ko ie zanikalo sieherno vest o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo o bivši coni B. Dejal je potem, da bi do pogajanj lahko prišlo le v primeru, da bi dala druga država, ki je zainteresirana v tem vprašanju konkretna jamstva o svojem prijateljstvu. Brosio ie tudi poudaril dobre sosedske odnose med Italijo in Jugoslavijo in dejal, da so sad prav londonskega sporazuma. Kar zadeva odnose z Vzhodom, ie predstavnik liberalcev poudaril veliko pomembnost Trsta, ki leži na skrajni vzhodni meji Italije in ki ima pri teh izmenjavah veiiko vlogo. Dejal je. da bo zahteval za Trst posebne privilegije v okviru Evropske gospodarske skupnosti, ki jih uživata Hamburg in Bremen, saj je položaj treh mest približno enakovreden. V tem okviru ie poudaril, da ie Trst obmejno mesto in da ima pravico do teh olajšav. V nadaljevanju ie obsodil levi center, za katerega pravi, da jp uničil vse dosežke, s katerimi se na dela obračun svoje dejavnosti na turističnem področju. V tem smislu daje veliko važnost dejstvu. da ji je uspelo z zakonom o urejanju turističnih cest. uresničiti načrt za skupnih 9 milijard in 120 milijo, l.v lir. Od tega denarja je dežema uprava izdala štirim pokrajinam (Trst, Videm. Gorica. Pordenon) 7 milijard in 500 milijonov, ostalo pa so morale plačati pokrajine same. Dežela je s tem ukrepom, za katerega je prvotno predvidela nekaj več kot šest milijard, nameravala spodbuditi turistično dejavnost v krt.jih, ki so bili boli oddaljeni od vel kih prometnih arterij, nadalje na gričevnatim področju in sploh tam. kjer je panorama nudila ueudne perspektive za razvoj turiNi/t. a so ga zavirale slabe ceste. Pozneje je deželna uprava spoznala da ie predvideni sklad premajhen in da je načrt dražji tudi zaradi podraži,ve gradbenih storitev. Od tod nedavr.i sklep o zvišanju sklada za nadaljnjo milijardo in 600 milijonov lir. V četrtek se je pod predsedstvom odbornika za turizem Mora (PSI) sestal deželni odbor in odobril kriterije za razdelitev tega novega sklada. Posebno razdelitev so izvedli za 300 milijonov lir, ki so takoi razpoložljivi, poleg tega pa pregledali podrobnejše načrte posameznih pokrajin, ki predvidevajo, da bodo imele pri ureianju turističnih cest večje stroške. Računajo, da bo — vsled teh sklepov — do leta 1974 popolnoma prevoznih 145 turističnih cest v Furlaniji - Julijski krajini. Kar zadeva tržaško pokrajino predvideva nien načrt dela za skupno eno milijardo in 200 milijonov. Gre za 36 cest za skupnih 47 kilometrov. Videmska pokrajina ureja niz turističnih cest. med tenu cesto za Prosnid v Benečiji. Goriška pokrajina ima načrt za skupno eno milijardo lir del. kar omogoča dokončno ureditev 38 cest za 73 kilometrov. Pobuda gospodarske konzulte Pred dnevi je bila na sedežu trgovinske zbornice seja pomorskega odseka pokrajinske gospodarske konzulte pod predsedstvom dr. Maria Deveglie in generalnega direktorja Tržaškega Lloyda, katere se je udeležil tudi predsednik zbornice dr. Caidassi. Konzulta je preučila nekatera važnejša pomorska vprašanja tudi v zvezi z odobritvijo s strani ministrstva za delo zahtevne platforme sindikalnih organizacij ter z novimi pobudami v prid pomorskim linijam, ki imajo svoj sedež v Trstu, z uporabo «mini ladij« ter «hovercraftov» in hidroglizeriev. Posebno pozornost so posvetili dejavnosti skupnosti jadranskih pristanišč ter resoluciji, ki jo namerava skupnost predložiti parlamentu v zvezi z okrepitvijo pristanišč in pomorskega prometa ter s težkim položajem na področju ske priloge italijanskega radijskega dnevnika. • Predsednik deželnega odbora Ber- zanti je sprejel veleposlanika Madžarske dr. Josefa Benyija. • Vso noč so nadaljevali z deli pri obnovitvi vodovodne mreže v Mira-marskem drevoredu. Predvidevajo, da bodo delo končali danes v dopoldanskih urah. zaradi česar bo dobava vode že v popoldanskih urah normalna. med nje in tudi njegov naslov so želeli imeti. Zvečer se je dvorana zopet napolnila z odraslim občinstvom, med katerimi smo opazili tudi kulturnega atašeja generalnega konzulata SFRJ Saša Grudna in deželnega svetovalca dr. Draga Štoko. Učiteljica Minka Pahorjeva je predavatelja Franeta Milčinskega pozdravila, nakar je ta v zbranih, literarno dognanih in čustvenih besedah predstavil svojega očeta kot sodnika. «Kot pisatelja boste mojega očeta spoznali najbolje, če boste čitali njegove knjige», je dejal predavatelj «zato vam ga predstavljam kot sodnika in sodnega skrbnika zanemarjene mladine in sicer iz svojih otroških spominov». Predavatelj je v toplih besedah nanizal nekaj doživljajev, ki so prikazali sodnika Frana Milčinskega v njegovi človečanski podobi, da je živo stopil pred poslušalce. Po tem uspelem nastopu je godalni kvartet Glasbene matice zaigral prvi stavek iz Hatidnovega kvarteta štev. 41, medtem pa se je Frane Milčinski prelevil v Ježka. Usta poslušalcev so se razširila v smeh. ki ie nato ves večer svremPal duhovite šale in prigode, ki jih je Ježek s sila resnim obrazom kar sipal iz rokava. Ježku je asistirala z veznim besedilom mladinka Mariza Batič. V programu so bile vpletene še nekatere Ježkove posrečene pesmi kot n. pr. «Kaplja in morje*, «Kri-mina'na lirika» in tPesem o pomladi*. Humoristični del večera je bil razdeljen v dva dela. Vmes je pod vodstvom župnika Miklavca nastovil katinarski mladmski nevski zbor, ki je zapel «Z4ravlMco». «Ježek ima h!ško». «Naša zemlja» in Venturinijeve «Žobe*. Frane Milčinski - Ježek je navdušil občinstvo. Že med izvajaniem sporeda se je sproščenemu smehu pridružil tu in tam aplavz, ki se je oh koncu stopnjeval v dolgo ploskanie hvaležnega in 70 4o-volinega občinstva. D. M. niiuiiiiiiiiuniiiiiiiiiiniiiitiiiuiiiiuitmiiiiiiiiiiiiiiitiniimuuiiiimiiiiiiiiiiiiMttiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiMiii ■PO VEČMESEČNEM ISKANJU Stopili so na prste tatu ki je okradel 30 družin Vrednost ukradenih predmetov cenijo na okrog 19 milijonov lir - Kradel je v Trstu, Tržiču in Gorici ŠPORT ŠPORT ŠPORT 2. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA V lepem srečanju točka za Juventino Juventina — CMM Sauro 1:1 JUVENTINA: Plesničar, Felicia-no, Nanut, A. Mamtico, Rupil, E. Tabaj, Sirk, Marcin, Ferletič, G. Mantico in M. Tabaj. CMM SAURO: Nardin, Cattonar, D’Epi, Paoli, Vargin, Frimm, Ros- setti, Fobas, Tommasi, Rocco in Urcinelli. STRELCA: v 20. min. p.p. Rocco in v 21. min. d.p. Ferletič (11-metrovka). Čeprav je bilo igrišče blatno je bila igra med ekipama zelo lepa in korektna. Juventina je dosegla izenačenje predvsem zaradi svoje mirne igre, sedaj se namreč nima bati ničesar. Tako pa ni bilo s Tržačani, ki so hoteli na katerikoli način zmagati. Zmaga bi jim namreč lahko prinesla možnost o-svojitve prvega mesta na lestvici, če bi istočasno ekipa S. Mi-chele svojo tekmo zgubila. V prvem polčasu je Marvin s točnim strelom poslal žogo proti vratom, vendar jo .je nasprotnik ustavil z roko, sodnik pa tega ni opazil. V drugem polčasu je Juventina pritisnila in je s kratkimi in točnimi podajami stalno oblegala nasprotna vrata. Take akcije so verjetno pripomogle, da si je Juventina prislužila enajstmetrovko in tako s Ferletičem izenačila. KOLESARSTVO V Gorici predstavili dirko Alpo-Adria turističnih pristanov in ribolova. Na radiu okrogla miza o dveletni službi <113» Ob priložnosti dveletne službe za hitre posege «113» je uredništvo tržaške radijske postaje «Gazzetti-no del Friuli-Venezia Giulia» organiziralo okroglo mizo. Udeležili se je bodo vodja letečega oddelka kvesture dr. Petrosino. poveljnik cestne policije Gailo, ravnatelj Rdečega križa I-oriara, načelnik oddelka gasilcev Pceile ter socialna asi stentka Anna Maria Padavini Raz Po večmesečnem iskanju so agenti tržaškega in goriškega letečega oddelka kvesture ter komisariatov javne varnosti iz Tržiča, Devina, Opčin in Milj končno stopili na prste 33-letnemu Glaucu Turcu iz Koronejske ulice. Moškega, ki sedi od včeraj v zaporih nedaleč od doma. dolžijo kar tridesetih tatvin v raznih stanovanjih v Trstu, Gorici in Tržiču, vrednost u-kradenih predmetov — dragocenosti, fotografskih aparatov in čekov — pa cenijo na okrog 19 milijonov lir. Akcija za izsleditev spretnega latu se je pričela prejšnjo soboto, ko so policisti po večdnevnem zasledovanju in prežanju ugotovili, da Turco skriva v svojem stanovanju goro ukradenih predmetov. Tako so sklenili dokončno razkrinkati nepridiprava. Z dovoljenjem namestnika državnega pravdnika dr. Claudia Coassioa so pregledali Turcovo stanovanje. Njihov trud ni bil zaman. V eni od sob so našli približno 50 ukradenih čekov ter vrsto prav tako ukradenih dragocenosti. Turca so tako odpeljali na zaslišanje, med katerim je priznal vsako tatvino posebej, čeprav so preiskovalci od skupnih 19 milijonov lir, našli le del vsega: nekaj nad 6 milijonov lir vrednosti. Za kroniko naj zabeležimo še, da je Glauco Turko okradel štirinajst družin v Trstu, devet v Tržiču, sedem pa v Gorici. Med »tržaškimi* okradene! so tudi nekatere slovenske družine, kot družina Marije Ban por. Ferluga s Proseka št. 215, Venčeslave Tence por. Košuta iz Križa št. 423, Božidarja Filipoviča-Griča z Opčin, Sonje Milič vd. Ussai iz Nabrežine ter Marije Jerič z Opčin. avtom Trčenje motorja z malo pred Včeraj popoldne, uro, se je 16-letni Guido Furlan z Rocolske ceste štev. 53 peljtil s svojim motornim kolesom po omenjeni cesti navgor, ko je pri poslopju s hišno številko 18 prišlo do trčenja z nasproti prihajajočim fiatom 500, ki ga je vozil 26-letni Silvano Racman iz Ul. Cergnia 14. V trčenju si je fant zlomil desno nogo, zaradi česar so ga z rešilcem RK takoj odpeljali v bolnišnico. Tu se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti približno dva meseca. Tržaška avtomobila povozila Jugoslovanki Včeraj popoldne so skoraj istočasno pripeljali v glavno bolnišnico dve jugoslovanski državljanki, ki sta ju malo prej povozila dva tr- žaška avtomobilista. NAROČITE Sl NA Primorski dnevnik! Prva nesreča se je pripetila ob 15. uri, ko je 41-letna Staniča Jokšič por. Ceramirac iz Kopra prečkala Ui. Rossini, prav na sredi poti pa jo je podrl fiat 128, ki ga je proti Trgu Unita peljal 38-letni Danilo Lucchesi iz Ul. Madonnina 8. Ženska se bo zaradi pretresa možganov ter odrgnin po zgornjih in spodnjih udih morala zdraviti doma približno 10 dni. Žrtev druge podobne nesreče je bila 59-letna Ana Paušak iz Zemuna, ki se bo zaradi istih poškodb morala prav tako zdraviti doma teden dni. Medtem ko pri prvi nesreči prepisujejo krivdo avtomobilistu, je to pot zakrivila nesrečo ženska. Ta je namreč na vogalu Ul. Carducci z Largo Sartorio prečkala pri rdečem semaforu, ko je s svojim fiatom 500 privozil iz Ul. Taraboc-chia namenjen na Goldonijev trg 23-letni Lonfranco Brunetti iz Ul. Mazzini 12 in seveda podrl neprevidno Pauškovo. Skuterist iz Medje vasi trčit v parkiran avto Snoči, okrog 20.30, se je 37-letni Viktor Peric iz Medje vasi peljal s svojim skuterjem po državni cesti št. 305, pri Tržiču, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov treščil v parkiran osebni avtomobil, na desni strani ceste. V tržiški bolnišnici se bo zaradi pretresa možganov in ran po glavi ter udih mora zdraviti dobra dva tedna. Snoči so v prostorih goriške trgovinske zbornice predstavili šesto amatersko kolesarsko dirko Alpe-Adria. Proga dirke bo dolga čez 800 km, razdeljena pa bo na šest etap. DirKe se bo uCcležilc 95 kolesarjev, ki bodo zastopali šest držav. Največ ekip bo imela Jugoslavija (osem), nato Italija (pet) Avstrija (tri), po eno pa Češkoslovaška, Madžarska in Z. Nemčija. Skupno bo torej 19 moštev, ki bodo imela po pet zastopnikov. Ob prisotnosti najvišjih športnih predstavnikov je v imenu odsotnega župana izrekel pozdrav inž. Bregant, predsednik CONI, ki je v svojem nagovoru poudaril važnost te dirke, saj poteka skozi tri sosedne dežele. Predsednik jugoslovanske kolesarske zveze, inž. Lojze Savom, pa je nadaljeval, da služi ta dirka zbližanju med Koroško, Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino, upoštevajoč, narodnostno in politično sestavo teh mejnih področij. PrepričEm je, da zavzema prireditev iz leta v leto večji obseg in pridobiva na svoji važnosti. Na kratko so nato spregovorili še predsedniki treh deželnih kolesarskih zvez, Rosset za Julijsko krajino, Brajnik za Slovenijo in inž. Pergler za Koroško. Uradni slovesnosti je sledila majhna zakuska, kjer so se vsi gostje seznanili z raznimi tehničnimi podrobnostmi dirke, ki bo trajala od 3. do 7. maja. Etape bodo naslednje: Ljubljana — Opčine — Gorica (145 km), Gorica — Ravascletto (164), Ravascletto — Kranj (168), Kranj — Steinz (180), vožnja na kronometer v Steinzu (20), Steinz — Maribor (86). Celotno dirko bo prenašala jugoslovanska televizija. Prvi dve etapi bo snemala koprska postaja, ostale pa bo prenašal studio Ljubljana. Hi f Med našimi dekleti je odbojka še ved no zelo priljubljena panoga (na sU*0, Sloga — Breg) NOGOMET PO DALJŠEM PREMORI) Start tudi v primorski ligi Ustanovili so nova nogometna kluba NK Komen in NK Pivka Po daljšem premoru je zopet steklo ma komaj ukrotil z 1:0 žilavo ekipo prvenstvo tudi v združeni Primorski nogometni ligi, ki obsega člansko tekmovanje iz območja koprske in novo- Lestvica: Tabor 9 7 1 1 28 9 goriške podzveze. To je pravzaprav Rudar 9 7 0 2 24 15 že tretje spomladansko kolo. ker sta Jadran 9 6 0 3 34 14 bili prvi dve preloženi zaradi ceolje- Proleter 9 3 3 3 17 12 nja. kar pa bo treba nadoknaditi v Transport 8 4 1 3 16 14 prostih terminih. Hrvatini 9 2 3 4 15 17 Doseženi so bili naslednji rezultati: Branik 9 3 0 6 13 18 Tabor Sežana — Branik Šmarje 1:0 Renče 9 1 1 7 21 42 Rudar Idrija — Hrvatini 2:1 Vipava 9 2 1 6 9 36 Renče — Vipava 9:2 V prihodnji tekmovalni sezoni Proleter Post. — Jadran Dek. 1:3 Transport (I. Bistrica) je bil prost, zato je igral doma z novoustanovljenim klubom Komen in je zmagal le z 2:1. Ta ekipa za sedaj igra v spomladanskem delu še izven konkurence ob prostih nedeljah ostalih, kajti v tej ligi je 9 ekip, kar pomeni neparno število. Sicer to prvo kolo še ni merodajno za končni rezultat, vendar pa je delno že razvidno kako so se enajsterice pripravile za spopade. Poudariti je treba dober start NK Partizan Renče, ki se je okrepil z nekaj igralci NK Vozila iz Nove Gorice. Rezervne i-gralce iz Nove Gorice so z razumevanjem odstopili Renčam, kar dokazuje tesno sodelovanje vodstev obeh nogometnih klubov na tem področju v korist razvoja te športne panoge Poznavalci nogometa trdijo, da bo glavno vlogo igral Jadran, ki je v prvi tekmi na tujem presenetil Postojnčane kar z 1:3. Sicer pa ima še eno sporno tekmo, namreč iz jeseni, ko je premagal z 2:1 Tabor, a so tekmo nato registrirali s 3:0 za Tabor, ker je baje pri Jadranu igral plačani trener. Bila je vložena pritožba za zaščito zakonitosti tekmovalnega pravilnika FSJ. Vodeči Tabor je do- miHMii HiMt mil iiiiitMiitiiaiiiiiitiatiiiiiitiaiimnimflHiiMiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiitiiiitMiHiiiiii iiiiiii KOŠARKA NA MLADINSKIH IGRAH Visok poraz Bora v prvem srečanju Nordio — Bor 74:23 (32:13) BOR. Čok 4, Mazzucca (k) 4, Bruno Furian 7, Parovel 4, Renato Furlan 4, Volk. Prosti meti: 2:12, žaškimi igralci letnikov 1957-1958, ki bodo zastopali tržaško šolsko košarkarsko reprezentanco. Ta ekipa bo igrala nekaj tekem z ostalimi reprezentancami naše dežele. Prvo srečanje bo 11. maja v Gorici. Po V prvem srečanju košarkarskega odigranju teh deželnih srečanj bodo turnirja v okviru mladinskih iger (izbrali najboljšo deželno reprezen-so borovci doživeli visok poraz pro- , tanco, ki bo nastopila na turnirju SPLOŠNA PLOVBA piran-jugoslavlja Zupančičeva 24 00330 Piran, pp i Telefon (066) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHODNA AFRIKA JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino in zastopanje tujih firm Za vse Informacije se, prosi mo, obrnite na upravo podjetja v Piranu Ete na naša predstavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu ti izbrani ekipi Ricreatori Nordio. Tekma je bila na igrišču Ferrovia-rio, ki so ga prav te dni pokrili. «Plavi» so proti ekipi Nordio igrali z okrnjeno postavo, saj so v bistvu nastopili le v petih. Štirje igralci so odpotovali na šolski izlet, Sandi Volk pa ni mogel stopiti na igrišče, ker še ni okreval. V petih in proti močnim nasprotnikom, ki so bili tako zaradi telesne priprave in tehnike nedvomno boljši od borovcev, so morali «plavi» položiti orožje. Zaman je bila požrtvovalnost vseh igralcev, in še posebno bratov Furlan. Košarkarji ekipe Nordio so z učinkovito igro in dobro obrambo skoraj popolnoma onemogočili borovcem vsako pobudo. V tej tekmi je Nordio pokazal, da u-pravičeno meri na osvojitev končnega prvega mesta na tem turnirju. IZID PRVE TEKME Inter 1904 — Juventus 101:22 LESTVICI SKUPINA A Inter 1904 2, Juventus, Ginnastica Triestina, Servolana 0. SKUPINA B Ricreatori Nordio 2, Bor, SABA, Vasari 0. Borovci bodo ponovno igrali v soboto, 6. maja, proti ekipi Vassun. Tekma bo na igrišču Ferroviario. Klobas v tržaški reprezentanci Še eno priznanje za Borovo košarko in za Borovega naraščajnika Roberta Klobasa. Tega so namreč izbrali med desetimi najboljšimi tr- treh dežel: Slovenije. Koroške in Furlanije - Julijske krajine. b. 1. HOKEJ PRAGA, 22. — CSSR je premagala Finsko z 8:2 v zadnji tekmi svetovnega hokejskega prvenstva v Pragi in je s tem tudi uradno osvojila naslov letošnjega svetovnega prvaka. 2. je Sovjetska zveza. Iz 1. skupine tekmovanj za svetovno prvenstvo je izpadla Švica, katero bo drugo leto nadomestila Poljska. V prvi tekmi zaključnega dne SP je švedska igrala proti SZ neodločeno 3:3. Končna lestvica: 1. CSSR 19. 2. Branika. 15 14 12 9 9 7 6 5 3 jeseni, se bo ta liga povečala na 11 ekip, kajti na novo sta ustanovljena nogometna kluba Komen in Pivka iz istoimenskih krajev. Morda bo obnovljena še ekipa Salonita iz Anhovega, ki je pred leti predstavljala zelo solidno enajsterico. Res, nerazumljivo je, da se ne najde nekaj entuziastov v Anhovem, ki bi začeli ponovno delati s pionirji, mladinci in prvim moštvom, ker imajo zelo ugodne materialne pogoje, svoja prevozna sred stva in kar je najbolj važno tudi no gometno igrišče. Vsekakor pa bodo borbe v tej primorski nogometni ligi še dokaj zanimive. Igor Varl nje in je doživel neuspeh kot j*? ner. Vse je kazalo, da bo na»c nik velikega Daneua postal “ sin, saj je odigral vrsto tekeri izrednem slogu. Bil je iznaj«W kot vedno, poleg tega pa je od|j! no vodil svoje soigralce (na mer zmaga proti Jugoplas' itd# nato pa so se z njim začele teža'J Novogoriška Vozila ponovno v Krminu Nogometni klub iz Nove Gorice je 8. aprila letos že gostoval v Krminu. Mladinska ekipa Vozil, delno okrepljena z igralci prvega moštva, je igrala tega dne preti enajsterici AS Brazzanese. Rezultat je bil 3:0 za Novogoričane, katere so sprejeli tudi na občini. Sedaj pa se bodo srečali še člani in Novogoričani niso prav nič optimisti. Srečanje bo v torek, 25. aprila ob 16. uri med najboljšima postavama članov AS Cormonese in NK Vozila Nova Gorica. Ta prijateljska srečanja so re zultat medsebojnih pogovorov na skupnem sestanku 15. marca v Novi Gorici. Za to zbliževanje in sodelovanje ob meji sta posredovali obe občini. Vsekakor bo prišlo v jeseni tudi do povratnih srečanj v Novi Gorici, kar pozdravljajo vsi športniki in ostali obmejni prebivalci. Vsi se dobro zavedajo, da se tudi preko šoorta poglabljajo dobri sosedski odnosi obeh dežel. Varl R. KOŠARKA Zaradi nesporazumov z vodstvom Borut Bassin izstopil iz ljubljanske Olimpije Znani »Taubi* ni več član ljubljanske Olimpije. Borut Bassin je namreč pred dnevi podpisal pogodbo z zagrebškim društvom In-dustromontaža, ki nastopa v drugi košarkarski ligi. Ljubitelji slovenske košarke so sicer pričakovali, da Bassin ne bo več nastopal za največji slovenski ” košarkarski klub, skrito pa so upali, da bc «Taubi» ostal pri kakem slovenskem društvu. Ljubljansko občinstvo, ki je postalo zadnje čase zelo zahtevno, je tako zgubilo še enega «profe- SZ 16. 3. švedska 11, 4. Finska 8, sorja košarke». Ivo Daneu je po 5. Zah. Nemčija 4, 6. Švica 2 točki. | svetovnem prvenstvu pustil igra- Denar? Nerazumevanje? Bassin več nastopal z Olimpijo, odpoj" val je v ZDA k prijatelju Čosi^ Vprašali smo ga: jj «Ali si kaj treniral pri svoj6 prijatelju?* «Zelo malo. V glavnem sem čal.» i «Sledil pa si treningom, tekfl18" v ZDA?» _ . «Vse, kar lahko povem, F da tam igrajo res basket!* »Torej, podpisal si za Indus*^ montažo?* «Sem!» .j '»EBkfij si zapustil svoj klub?* j «V zadnjem času so stvari 6? klubom in menoj zašle v ^ smer, da je bilo najbolje, da £(( prosil izpisnico in si poiskal društvo. V Zagrebu, v drugi mislim, da bom lahko še^ tako kot nekdaj, seveda če p bo občinstvo razumelo.* Industromontaža nastopa v zvezni ligi in je visoko uvrš<*, na lestvici. Ekipo sestavljajo.j j glavnem mladi, obetajoči Zagrebški klub si je z BassUj-jj. zagotovil igralca, ki bo znal rM| in iznajdljivo igro, cbenem «Taubi» s svojo izkušenostjo v(\jJ to mlado ekipo, ki bo v prijS njem prvenstvu startala na A Ljubljana je torej zg jega drugega «profesorja». no se je tako razkrojila ^ dvojica Daneu - Bacsin, VČERAJ V VIDMU Slabo vreme oviralo atlete Slabo vreme je tudi včoraJ^jJ poldne v atletsko prireditev, so bili celo prisiljeni od godit1 ^ Vidmu oviralo movanji v skoku v višino 111 ku s palico, tako da je borfj Švab zastonj potoval v VideO1^, metu kopja so nastopili trije a ni Bora: Udovič je bil drugi m), Cesar tretji (52,94), pa sedmi (40,52). Zmagal _j®n ju mačin Mascarin z metom 57y Od borovcev je zadovoljil le «A sar, Ruzzier pa je bil zadoV%. že s tem, da po daljšem čas% občutil posledic poškodbe. jLt zpIo nrovirinn Od ^ je sicer zelo previdno. Od ča je bilo pričakovati (v nih pogojih) tudi za 10 m rezultat, dež in mraz pa Ji spravila ob pogum skoraj neogret. in me^L B.» ODBOJKA V ženski odbojkarski C ligi je ga na svojem igrišču premaga*?,.|l sterko OMA s 3:0 (15:2, 15:7, 18 V prvenstvu ženske odbojkar®^ divizije je Breg A odpravil KoOF,>: s 3:0 (15:10, 15:9, 15:8). > •*, * - f **i u > - •* > L .. ^ . .iz- tegniti navijače s svojo duhoVjjJ »o t>r» »ku Edcu zadujih letošnjih nogonic'",,> derbijev Je bilu srečanje med Zarjo in Juventino v Bazovici snTŠSgs-ss-g.ggs.csinvTssssszrnnrsTs. s 3 ms s s-s-s =- *<«»-«.