CrtdaUhl la aperaVki prm ■«wit MIT ft. Uwifth av. Offlos sí MST B«. UvUiU m Tvlspkoasi Lawmáate 4ÜI. SBU1RJEV DEHRH 2VENKETAL OB I ULJI POGAJANJIH. igMtni odsek, ki preiskuje oljni Zadal, je povabil pod kemijo bančne uradnike predse. OHATOR wal8h nb maka Sati svojih kačrtov v JU FAZI oljnega škan dala. Washington, D. O. — Poročila, ¿»'je Sinclair razdal volike vso-j, denarja, ko se je v Washing-:i.nu pogajal za najemninsko po-jjodbo glede mornariških rezerv t Teai>ot Domu, so dala preiskovalnemu odseku v senatn nov ključ v prei&kavsnju oljnega jkandala. OdM-k jc izdal povabila pod kaznijo za uradnike denarnega itroda Chase National Bank S<« Torku. O tistih uradnikih gte glas, da so nakazali vieoke fonde neki banki v Washingtonu OlsVtfo odsekovo povelje pod kaznijo naroča pomožnemu bla gajniku omenjenega denarnega uvoda v newyorskem mestu, naj pride pred senatni odsek jutri. S aabo mora prinesti bančne zapisnike in knjige, iz katerih .se da dognati, da je bil denar na račun sljnega magnata Sinclsirja ali njegovega pravnega zaatopnika Zevelevja dvignjen na tiati ban ki. ■Imenovani uradnik mora pred ložiti vse listine, ki krijejo dobo od 1. septembra 1921 do 7. junl js 1924 Teapotske rezerve so bi le oddane k najem dne 7. aprila 1922. ■V tozadevnem. senatnem pove lju pod kaznijo je tudi, rečeno, da norijo biti predložena tudi vsa . sm, vse občila ali dokumenti, ki ¿o v k a Wnikoli zvezi s tem denarjem Senator Walsh je iedel tista »rastna povelja pod kaznijo. Ali aobene pa ni maral povedati" ( tem, kaj hoče njegov odaek izve deti od pomožnega uradnika. Ali vseeno pa je bilo povedano h j« Sinclair v smialu tistih ob veitil prejel in razdal velike vso te denarja, ko je konferiral z biv ¿ifc notranjim tajnikom Fallom o djnom najemu. Odsek se hoče prepričati, če je to obvestilo resnično, in koliko dinarja je porabil Sinclair ob ti «ti priliki. Drugi najzadnji dogodki v oljarn akandalu zo naslednji: J. - Odsek je sklenH pozvst pwdae Samuela Ungerleiderja, k J* načelnik brokerske tvrdke s p aarnami v Washingtonu, Cleve-ludu in New Yorku. O tej tvrd-«I je rečeno, da je Imela posla z velikimi vsotami visokih vladnih uradnikov, ki so bili v zvezi s tfrtko Mamoth Oil Co. pred in izvršitvi Sinclairjeve najem ■inake pogodbe. 2. — nivši sens tor Atlee Pome in Rilas Strswn, ki ju je preduednik Coolidga Izbral za pre (Halje na 7f. strani.) Napredek S.N.P« J. t ^T^Wm ' ^f.r . ■ ._■ w . J? .-'i.. Naša jednota j« narastla sa 36 novih društev in približno $300,000 na premoženju v lotu 1923. »bjavUi številk WILSONA POKOPLJEJO DANES. i -1 - Washington, D. 0. — Woodrow Wilson bo pokopan brez vsakrš nega pompa. Priprosti pogrebni obredi bodo značilni. Takln! bo-do. kakršni zo ze vršili, kadar zo pokopavali može, ki so pod nje-gov im vrhovnim poveljstvom dali svoje življenje v svetovni vojni, »ogreb se bo vršil danes. Truplo bodo začasno polotili k zadnjemu počitku v grobnico beliebe msVe kapele na ztavbišču washingtonske narodne katedral-te. Pozneje, ko bo ta ptavba dozidana, bodo prenesli Wilaonovo truplo v katedralko. Njegovi politični prijatelji zo zi prizadevali pregovoriti Wilaonovo vdovo, da bi dovolila pom pozen in javen pogreb. Ali ae jim il dala. Najbrž je vztrajala pri šal ji tvojega - pokojnega moša, ki ji je naro&il, da ne sme bltj ni-kakšnih uradnih ceremonij ob njegovem pogrebu. Woodrow Wilson bo prvi predsednik, pokopen v glavnem mestu ^zeriškega naroda. Nctitj Jugozlovanpv v Chicagu jc naročilo brzojavno jugoslovanskemu poslaniku, da položi žalni venec na Wilaonovo krsto. Nero-čilo je spremljala šaljna adresa. foglri daotolb dogodkov. I Woodrow Wilson bo danes po- »pen. pogreb je privaten. Oljni aksndal: SincUir je ime ^voij denarja ob oljnih pogaja- U Kollette postaja najpopu- Šk-Tdlu k*0didtt T>led sneženi viharjih mnogih *r»jJh in tornado v Indieni. Inozemstvo. *enc»ja ne žaluje za Wilao Italija tudi ne. Angleška deUvaka vlada zgra J v **** iHu 200,000 hiš m de ia* <. Avstrija priznala sovjete. Re-priznanja v Rimu ca lTM« '-no. išJ^h,^ indiicer' ,zpo Xi°VI nt^,«eU med Jugoelavi- >» IVdgarije ter Orčije. ki letalei pobijajo leinte. Zadnjič no aa kratko objatili številke, ki kažejo napredek članstva 81ovensks narodne podporne jednota v letu 1988. Ble-dede številke, vzete iz letnih poročil gl. odbornikov, ki bodo v kratkem objavljena, pa knlejo narastek v društvih in denarnem premoženju t V letu 1028 je & K. P. J. dobila 88 novih društev. To naši, da so se povprečno vsak mesec ustanovila več ko tri nova društva. Premoženje je pa narastlo v zadnjih šestih mesecih sa 1161,912.48. V oelem letu pa sa................ 8. V. f. J. je imela 81. deeembra 1028. 509 aktivnih društev in $1,671,644.98 v vseh skladih brez premičnine in oprave. um BI BIL NAJUSPEŠNEJŠI PREDS. William Oibbe McAdoo ne V 1 menovan sa predaedniškfga kan dldata, Oalvin Ooolidge pr ne bo izvoljen. ' TO 80 ODMEVI DOSEDANJIH RAZKRITIJ V OLJNEM IKAMDALU. V NEMČIJI NI ŽALOVANJA ZA WIL$0N0M. * • ' v Italiji tudi ne I ItftUJftal morejo poiabitl Wilsonovega "gr^bn" radi Rake Franoija je kritfcns, toda spoštljiva Berlin, 5. febr. — Nemško nacionalistično in sploh buršoasno Časopisje nima lepe beaede sa Woodrowa Wilaona tudi ob nje govi amrti. I^juto ga napadajo in nazivajo "sleparja in prevaritelja Nemčije1'. Večinoma pišejo, da je bil Wilson mož brez idej in 'da je imel znanje navadnega šolarčka o evropski geografiji in politiki On je bil kriv, da je Nemčije sklenila sramotni mir in padla v sedanjo nesrečo. Edini "Vorwaerts", glsallo stranke združenih socialistov, ae spominja Wilaona s lepo besedo in piše, da je bil Wilson prisiljen potegniti Ameriko v vojno vsled sja- Napetosti ned Jugoslavijo ln Grčijo Belgradeka vlada jo aklenila razveljaviti grško-erbako pogodbo ia leta 1912. Konflikt a Bolgarijo »o nI končan. Guerilaki boji a Macedonci. V Crnl gori jo baje padlo 200 Srbov in 300 Črnogorcev. Nameravana ofensiva proti macedonskemu delu Bolgarije. — Angleška delavska vlada je obvestila Grke, da lahko ustanove republiko na kakršenkoli način hočejo. Washington, D. 0. — Vest v koloni za družabne zedeve ze glasi v listu Washington Btar z dne 30. januarja: Mornarični tajnik in ga. Denby sta priredila pojedino a«oči, ko so bili med njunimi itejski poslanik, dr. Al-i, senator in Žens James g. in gs. Frsnk W. Stearns Itd. Senatna vest s dne 30. januarja«' "Senator Couzenz. — Nisem nikakor poizkuzil določiti, kakšne so pravu prav dela mornarlčcega tajnike. Hotel sem le povedati, da ao bila postopsnja mornari«" nega tajnika nekoliko opraviči j i ve. Ali nikakor pa nisem prišel tako daleč, de bi mogel povedati, v koliko so bili opravičljivi nje govi koraki. Medtem ko gre propaganda oljnega škandala dalje bi naj kongrea šel malo vaae ter vpoštevel to, kako je sprejel to-zadevni akt." Couzenz je primeroma p.*ecej liberalen, eli vrbtege je še mno-gokraten milijonar. Bprejel je Denbyjevo goetoljubnoet aredi vi harja v lenatu, ki se je izpre menil takorekoe v sodišče, sode Če oljni škandal, v čigar nečedne spletke je zepleten tudi Denby. Njegov aogoat Btearne podpira z denarjem kamjfcnjo predsednika Coolidga, ki je poizkusil ščititi Denbyje in KoosevelU. Po poje dini je Conzenz prvič poaegel v debato ter dejal, 4p ai Denby pravilno razumel postav». In kriv je le kongrea. ker ni dovolj jee-no povedel, kej hoče v ti«U postavi In aa prvih treh |lasevsnjik v •enatu glede oljnega škandale je Onsen« oddal avoj glas aa admi-nistracijo samo zaU), ker je Hotel tako omiliti obsodbo dejanj, ki so jik zakrivili Fall, Deeby in Reo Washington, D. 0. (Federated Preas.) — William Uibbs McAdoo ne bo imenovsu sa predsedniškega kandidata in se ne more več sanašati na podporo od strani organiziranega delavatva. Calvin Coolidge ne bo isvoljen aa predzednika Združenih držav; ln zastrantega ne more isvsjati moralnega vodstva eelo med ns zadnjaki svoje stranko ne. Robert Marion Le Follette je aedaj v bojni razdalji zveznega prodsedništve. Njegova dela v se natu govore sanj. Neprestsno se je boril proti koruptni politiki in razredni vladi. On je priznan vo dltelj ameriških mas. Takšen poloSaj'ee je izoimil L oljnege škandala, v katerem je Doheny priznal, da je imel v zluž bi McAdooja za $50,000 na leto. Takisto je bil v njegovi služb bivši pravoeodnl minlater Grego ry. Zastopal ga je ta pri vladi ter lako veliko storil ssnj s svojim vplivom pod Wilsonovo administracijo. V tistih zadevah jo šlo sa mehiško politiko. I Čez eno leto potem, ko js MeAdoo zapustil kabinet, ga je Do fceny zprejel v alužbo, da je i stopal njegovo oljno tvrdko Washington«, ko je šlo sa moki pidnorti bivšega kajzerja in nje- p* M(Uve. Ko „ pr1lu zopet re gpvlh jankerjev. Dim 5. febr. — Italija ni in nc bo potočila niti ene eoize za Wil aonom. Bivši ameriški predsednik, ki jc bil ob koncu vojne pozdrav Ijen v Italiji kot aem božji ain, je pozneje postsl njen največji sov rsžnik radi njegovih ssključkov glede Reke in Dslmaclje. "Mr. Wilson je mrtev — on je bil mrtev že štiri let# — umrl je na mirovni konferenci v Parizu," piše rimska "Tribuna".! "Epoca" pa pišei "Italija ne bo nikdar odpustila Wilaonu nje govega favoriziranja Jugozlsvijc. Enkrat je bil Wilaon aprejet v Rimu kot prerok novega režima Rim ga ja počaatil kot še nlkoger, a on nam ja odgovoril a eovra štvom. Nikdar nam ni odpustih, in ml mu ne odpuatlmo nikdar. Wil aon je danee bolj pozabljen v Ameriki kot v Evropi. To je kazen zanj." Pariz, 5. febr. — Francosko časopiaje je zprejelo vest o Wilso novi smrti z dolgimi nekrologl, z rszglsbljenjem njegovega življenja ln dele ter odgovornoati za mirovno pogodbo. Kritično našte-vajo njegove vrline ln napake ln zaključujejo, da ni bil koa zvoji nalogi, ni bil zmožen razumeti evropekih potreb. Lfcfti eo privlekli na den vae izjelovljenoeti mirovne konference — namreč tiate, ki ao kriva, da ni Freaeije dobila vsega, kar je zehtevale. Pri tem lete nepedi na Lloyda George, do-čim je "Wilaonu posvečen spoštljiv ton. Neprimer "Matin" piše: "Wilaon je bil morda lehkover-než, nikdar pa ni bil tak lisjak kot je Lloyd George \ ¿eneve, Äviee, ». febr. — Mešane komisija Lige neredov, ki tu zboruje redi reguliranja groženja, je včeraj pretrgala eejo za 15 minut v znak eoftelje redi Wil »onove amrti. Govorniki ao nato opevali njegova zeetug* kot «sta novitelja Lige narodov. fuiblikanei k vladnemu krmilu ja MeAdoo ssstopal Dohenyja tem mestu. Sel je zanj pred plovbni odbor fn na razne vladne departmente osebno ali pa po svojem namestniku. Sedsj prejema McAdoo Še vedno omenjeno plačo od Dobenyjevega podjetja. Kakor je rekel Doheny sam, je doslej prejel $250,000. McAdoo pa trdi, da je prejel le $150,000. Ko je isbrsl predsednik bivše-gs pravosodnegs ministra Grego* ryja za zastopnika Bele hiše v zadevi oljnega škandala, se js temu čudil vsakdo, ki je vede( da ja Gregory oljni advokat. Doheny jo izpovedal, da mu je dal $2,000 samo >zato, da bi naj šel za Dohenyjevo tvrdko pred drževnl department v zvezi z mehiškimi oljnimi najemi ter tamkaj zagovarjal gotovo politični smer napram Mehiki. Ko pa ja predsednik iz-vedel ze Dohenyjevo izjevo, je o-pustil misel ne Gregoryje. In eelo nejbolj zzkrknjeni republikanci zmajujejo aedaj z glavami, k|| dar prida govor na Coolidge^ " nedolžnost "j ter pravijo, da je njegova politična prihodnjost tako plehka in malo obstoječa kakor McAdoojeva. La Follette je doslej lepo mol čel, čeprav je bilo njegovo delo dokraje uspešno. Ali v uredniškem Članku njegove revije, v katerem napede Coolidge in Daug-hertyje, se spominja, kako je Taft falsifieirsl uradno listino, ker je s tem hot hora. Norveška upa dobiti od Rusije velike ekonomske prednosti. Rim, 5. febr. — llusko italijsn-ske pogodba ki ja Že dovršena in ki je imela biti podpisane te te den ,mora še Čakati. Kuskl zaetop-nik Jordsnski ja včeraj prejel na GondNI, Indijski voditelj» Izpuščen. Delavska vlada v Londonu jo od-. redile, da se oprosti glftsovttt vodja pasivnega odpor» preti Anglešem. Bombaj, Indija, 6. febr. — P» navodilu Is Isoadona je ladijska vlada včeraj odredila, da se H<* handas Gsndhl, vodja Indijskih nacionalistov brezpogojno izpueti ia j«i». Gandhi, keteramu SO Indijci dali naelov "Mahatma" («edodetnlk), j» vodil proti Angležem več let nekooperstivno gl-bsnje ali paaivrtl odpor ln ee te "zločin" j« bil 18. marca obsojen na šeat let zapore. Gsndhl je bil zadnje čaa» bolan ln sdrev-nlkl so Izjaviti, da mora bivati najmanj šest mea*e»v ob morju. RU8KI DRVAR JS ROUI KOT AVOLBftKI ' Chicago—(Ped. Prem.) — R«> ski červonee (rdečee), nov ruaki deear. hi velje 10 sterih sletih rublje v, je bil 17. jsnuarje kvoti rae v New Yorku v vrednosti $4-5«. dočtm je bM sngleški ster-liegaki fant kvotiren istočasno To pomeni, de benkirji v zaupaj" veš roške kot angleški veleti. ali taka, usodna slabo.t v pelo* tedile (>d Rlkova novega predeed-ju predsednika Coolidga j. to, de Uto oerjeteh. vlade o-heny sprejel MeAdoo je. Fslls ia drugih veljekov v svojo službo radi njihne pravna spodobnosti, nego zeto, de eo vplivzli ne vledo. Ti ljudje so bili prava oblika javne korupcije. Chieego in oblačne ia ■ 1 Chieego, III. — Tovorni vlek I itd ia na llarbor železnice je v to rek zjetreJ sunil kero »estne že lezniee ne Ho. K'd zle A v«. In 49. eeeti V kari je bilo 150 d«!aveev, hi ao se peljali ne rt, Coun — Rev. Ila-hert F. I>»hm«, Župnik tukajšnje ru mške katoliške far», je bil 4. t. m. ustreljen ne e»atl. Ustrelil gs j« mož, ki Je z a jim korakal (m »e»ti in potem Je pobegnil. Motiv umora fe ai utefi is Holidays j-j-O—YEAR XVU. ^ 'glasilo slovenske: narodne podporne: jednote STÄ:•SÄi^-TS irrÂ^V^^r^lïïr Ckka«o, III, areda, e. februarja (Feb. 6), 1924. Ua SS OO ŠTEV,—NUMBER 31. SREDA, 6. FRBRUARJa Falls, da bo odgovarjal na rtav i jena vprnUnja. Tj je bilo potrebno zaslrantegs, k« r m je m-ast radi Wilaonove ««rti odhodu do toga četrtka., 4. — Psllu je naročeno, naj «e w četrtek zglssi pri odseku. Če Š* vedno ne bo ssorsl odgovarjati na stavljena vprašanja, potem bo njegovo ssslišanje odloženo, dokler ne bo sprejeta nova senatna rezolueija. 5. — Neki s vezni senator bo pozvan prod 9dstk aa pričo. Njegovo ime je zasedaj Še pridržano.. Objavljeno bo šeie tedaj, ko ga bo senatni odsek povabil predse pod kaznijo. O tem senatorju vedo, da je imel veliko posla * Mamothovo oljno družbo, in se-nstni odsek bi rsd vedel, iz kak-šnegs vira je senator dobival obvestila, na podlagi katerih je napravil veliko denarja. 6. — Senator La Follette se priprsvlje govoriti o Kobinsono-vi resoluciji, ki zakteva resigna-eijo ali oetavko mornariČnsga tajnika Denbjja. Govoril bo najbrž v četrtek. In vsi čakajo na ta govor s veliko napetostjo, zakaj, po uradnem Waakingtonu gre glas, da bo odkril celo vrsto kar najsanimivejših zanimivosti glede na oljne najeme. 7. — Odsekovi člani kar narav-noet priznavajo, da jih jasi, ker jo je Dohenjjsv sin Bdward po- VftUadelphia, Pa —— Na duhov» nitki aeji v tam mestu je nsstals huda vihra, ko je pričel stariao-slovai profesor Chiss» a pennsjl-vsnske univerze izpodbijati nauke Brysnovih fnnd a mčnta listov. Profesor je obdeloval stari testament in babilort^ke najdbe. Dejal je: "Jaz bi nikakor ne čaatil.boga, ki je potopil in umoril na tisoče in tiaoče ljudi. Če skoro ne izpre-menite vere, bo kmalu popolno-agttpmadla. Mladci in mladenke obračajo hrbet vaši cerkvi, ker Jž^a ¿e le preveč etarineke. 4*WiUiam Jenninga Bryan bi rad dadAl zvezni ustavi priatavek, po katerem bi bilo prepovedano ljudem misliti in ss rsvnati po dognanjih nepredujoče znanosti. To bi storil samo zato, ker bi nadvse rad ustregel tradicijam takozva-nega sv. piema, ki je že tako zastarelo, da js popolnoma nepotrebno." XA&SL1 ^ Blss Novak, tajnik, 36ÄI So. Springfield A DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA MAČKA ri^¡^^f^ I^Ag PAJK, SS Mete Ss^ Oeassseagk, Ps. Razne vesti. Salamaoca, Mehika, 5. febr. — Pet letalcev, ki operirajo ameriške eroplane, katere je Obragonova vlada kupila od vlade Združenih držav, je včeraj prepodilo 3000 vstsšev, ki so se ¡rili utrdili v Vuriariji ob južnem koncu jeaera Vuririav državi Guanjuato na zapadni fronti Letala! so motali bombe na vstale ln streljoU nanje ia strojnic, ki jik imajo na letklib. Vstaši so naglo pobegnili več milj daleč proti jugu in se skrili v nekem kanjonu Med letalof jo tudi Američan D. B. Gish. Naznanjam rojakom, da nam prevzel postajo poulično železnico In Interurban Hotel v Arma, Knne., kjor prodajam emodke, tobak, alaldce in apocarijako blago. Točil bodom tudi raznovrstne sladke'pijače. Potniki dobijo znatna in udobna prenočišča. Nadalje naznanim, da sem odprl novo krojačnico, kjer izdelujem obleke po vali mori čistim, likam in popravljam staro obleke vse po zmerno nizki cent Delo jamčim, postrežba točna in poltena. Za obilni obisk se priporočam. P£ANK ERZNOZN1K, Intevurban Hotel» ARMA, KANS. Ban Quentin, Cal. — (Peder. Press.) —r Tukajšnja državna kaznilnica je natlačena do zadnjega kotička. Notri je 205 jetnikov ln 278 zunaj na oeatnem delu. V celicah, kjer jo proator aa enega, spita po dva. TOIVADO V DTDIAKt TO JE PRAVI S0L6ARSKI ZELIŠČI! CM ki ga jaz izdelujem že nad 25 let za bolane ljudje. Evanaville, Ind. — V ponde-Ijek popoldne je divjal tornado čea južni del Indiane. Tornado je reaal eno miljo široko braado u-ničevanja ln naredil na atotiaoče dolarjev škoda. Mnogo hiš je razdejanih. O kakih človeških žrtvah še ai poročU. BRIDKI VOLITV1V MlSaOU-RIJU. PRODA «I po niskl ceni kavarna in rooming houae s 15 sobami. Zelo pripraven proator za Slovenca. Najem nina nizka. Oglaaito ao na: 2468 Blue Ialand Ave., Chleago, 111. T*ČMX SVOJXOA PRUATXUA Anton Blajaka, doma Iz gornje Košane pri St. Petru, po domače OCanalov). Umrli ao v ata rem kraju njegovi atariši in mu zapustil! domačijo. Veled tega proalm ro •;ake šlrom Amerike ako kdo ve za njegov naalov, naj ml ga nazna.ii če bo pa aam ta oglaa čital, naj ae javi na naalov t Andrej Llksn 226 Bat. Street, Barberton Oblo. (Adv.) St. Louia. — (Fed. Press.) — Dne 26. februarja bo v državi Mieaouri ljudsko glaaovanje o novi uatavi Odborniki Mlaaourij* aka delavske federacijo todijo agitacijo proti aprojotju ustave, ker ima vapelono reakcionarnih točk. Dclavei naj glaaujejo proti. Breadalja aa Qanakcm. Kopenhagen. — (Ped. Press.)— 8koro osem odstotkov delsveev na Danakem je bres dela. To je dvakrat več kot v predvojnih časih. Najbolj so prizadeti pivovsrniški dclavei, vrvarji, rokavičarji, ko-vaČi in električarji, mslo msnj pa jeklsrski in tiskarski delavci iu knjigovezi. Rikov jo bolan. .Moskva, 5. febr. — Uradno sg poroča, ds Aleksij Ivaaovlč Rikov. ki js bil izvoljen na Lsninovo mesto, leži v postelji. Zdrsvaiki so mu ukssali, da mora počivati teden dni, predno prevzeme novo službo. "Jss aem skoro 60 let itogfs ae početim le mlad kot asm M eh N letih moje starosti. Jss tssMk Skodelice Bolgsrskegs asUščsefs dvakrat v tedna. Te ase vsdrflaJs adrsvsga In msšasga, ter aa peM» mladim." Tako pravi Mr. H.TI Ven Sekllck, isdelovalee Boia^l» aeliMnsgs čaja. Ps prašenete prehlad morate vseti skodelico geringe predse M* spat. Hudi prehlad ss večkrat kaj pvsmsnl v inflonco sli plačnico is jih vsako loto umre. Ns dajte ss varati od oevdk pensredb, ki ee aesdrave, tsmvsl n*• aahtavaJU PRAVI BOLGARSKI CAJ. Patite sa meje Ima ss sas£ Uprašajte vašsga lekarnarja po nJem. ali ps vam mi pešljeaio vslik Srs-linski savoj sa 91.36, aU 8 savoja as 6S.U, sli 6 *TSm7 Nasl^jj H. R. Ven Schlick, prrs.dent, Marvsl Predueta Compesr. • VLAGA REDOVTTO INVESTIRA RAZUMNO V PSria, 5. febr. — Straaka Milic-rends, predsednika francoske republike, je tudi stopilo v opozicij > proti Poinearejevemu davčnemu programu. Nasprotniki vlade adaj pravijo, da Polseare pade v dveh tednih. NAJVttJI JUOPSLOVKRSE1 M* KI V ZJEDINJEMtH DRtAVAK EMIL ICISS, BANKIR, IIS—Sod Hm Ve* ClSp (Nadaljevanja a prva atranl.) iskovalea oljnega Škandala v imena Bele kile, sta obiskala kapital ter konferirala a mnogimi ssna-tc«-ji ki se sanissajo sa preiskavo. s. - Odsek je skleail celo sa-.l«vo odloiltl do jztri ter šele aa is dsn saktevatl od senata, nai sprejme novo reaolaeijo sa obao-1 vitsv odsekevs oblasti prisiliti PROSVETA 6. FEBRUARJA, 1924. SUIE IZ NASELBIN Podporni Jedatta \ Slovenska Narodna Uttanovlj««* t. «prila 1904. Nadarjenost otrok genijalne nadarjenosti. Zgodovina nam navaja aa to neitevllno primerov, ki jih pa tu ne bomo podrobno raziskovali. Naročite "Procveto" vaftemu sorodniku ali prijatelju v stari domovini. RAD BI ISVZDBL kje so nahaja Mike Mlinsrcvieh, doma- ia Gorice v Hercegovini, ovoječasno je bival v Hau Francia-co, Celif. Njegov tiaalov jo bil 136 MeAlliet Htreet. Uljudno prosim Hlovenco in Hrvate ilrom Zdrirle-nib drfcav, a ie posebno člane H. N. l\ ,1, «•( k MM doner. '» M > l I>»n«r po«il)amo «H po poMi, ali potom brsoj«vn*ff« p lama, ali p« dlraktn««* branje*" Ml po#UJ«mo dolar>« v iiifo«Sev|jo In drec« d«l»l« po pnStl in brzojavna. i Za obilna nerolUe s« Vam pripor»*« SLOVENSKA BANKA ZAKRAJSEK & CESARK 70 — 9U» Ava., Naw York, N. Y., PROSVETA a—OA. c ramuARjA, iM4 ROSJETA _i «n« Wâroinliu: Zetflnjrnc drtanjizvca cScago) $5.00« teto. f!i< M " I U> f 1.24 m U1 niMMj Chicago M M m UU, M » w pol natro i« M trt in M inoifiMito M-M. » U*i?tSAVCTA>> MTHE ENLIGHTENMENT" Oifm tà# 11—»i« Mafia».I S«—#fcSaM-r. OwMd by tU >UÎr«îaovedati. Vama pot je najboljša pot Jugoslovanski delavci naj se pridno uče angleškega jezika in •rlglanijo nsj se sa prve državljanske papirje, ako ee ho-čejo svobodno gibati in imajo namen ostati v Združenih državah • 'i V ©ni prihodnjih številk zopet spregovorimo o Linebergerjevi predlogi, da jugoalovariski delavci malo bolj Batančno *i>oznajo, kaj Jih čaka, ako ne postanejo ame- "liržavljanl. ; Borba ■ad 7nan ¡an is m občudovalcev ▼ WW M mm mwm M*mmm pp h ^ ^ pr»Ael a uiuii nazori navzkriž, eeknr se (Ôtirinaj* n nadaljevanj«.) Ker je bilo dokaj prepire radi alt je Bruno «prejel Calvi-novo vere ated svojim bivanjem v Genovi, ali ne, se zdi, da je v tem osiru odločilna izjava, ki jo je po dal sam pred sodiščem v Benetkah, ko je bil na sodni obravna-vi v tistem mestu. Ko je doepel v Oenevo, je prišel k njemu znameniti izgnanec in refonaator markiz Vico iz Napla. Izjava, ki m nsnsšs ns njegov rssgovor z mar kizom, se glasi takole: "Vprašal me je, kdo sem in če se nsmersvam okleniti mestne vere. Na obe vprašanji sem mu odgovoril ter dejal, da ne maram sprejeti vere, ki je ne poznam. Povedal sem mu tudi, da bi rad Uvel svobodno in ns varnem. Nato me je prčgovoril, da sem sle-kel meniško obleko. Is nje sem si naredil hlače, dočim mi je dal markis meč, klobuk in nekaj drn-gik potrebščin. Preživljal sem se popravljanjem tiskovnih odtisov. Ostal sem kska dva meeeea ter se včesik vdeleševal pridig in razprav med Italijani in Frsnco-zi, ki so predsvali in pridigali v mestu. Med drugimi sem večkrst poslušal Nikola Belbsnija iz Luc-ee. Ta je pojasnjeval pisma sv. Pavla in pridigal evangelije. Ko so mi pa rekli, da ne morem osts-ti več dolgo v mestu, če, ne spre j-mem meetne vere, sem se odločil zspustiti mesto/' Listine, ki jih je objsvU Du-four L 1884. o* Brunovem bivanju v Gene vi, dokazujejo, da je zapustil Oenevo še is drugih raz* logov. Eden glsvnih je bil spor med njim in De la Fsyjem, ko je bil tedaj profesor filozofije na akademiji, fruno je dsl natisniti odgovor na De la Fsyjeve trditve. V njem mu Bruno nsštevs dvanajst smot, ki jih js profesor neredil v enem svojih predavanj. Ker je bil profesor skoro Izu.• L. 1583- pa je prišel s nazori navzkriž, nakar Lje zazdelo, da je več strpnosti v Londonu. Anglija je bila v daek kraljice Elizabete pribežališče in zavetišče verskim izgnancem mnogih narodov, in posebno Italijani eo bili dobrodošli. Elizabeta je imela dva laška zdravnika ter se raz-govarjala z njima v njuni ssate-rinščini Elizabetin dvor jc privabljal književne mojstre, ki so s svojisu deli proalavili tisto dobo. Tedsj so bili dnevi 8hakeapcarja, Spepserja in Jonsona. V prvih mesecih 1. 1583. je bil Bruno v Ozfordu, kjer jc bila angleška trdnjava Aristotelove filozofije. Oxford je bil hlsden in konservativen. Ia teh dveh lastnosti nI izgubil nikoli. V njem ni bilo no-benegs navdušenja za franeosks in jtslijsnske zavode, in zato se nam tudi ni Čuditi, da ga je mesto sprejelo docels klsdno in ledeno. Med svojim bivsnjem v Londonu je Bruno našel mirna nebeea na francoskem poslaništva. Francoski veleposlanik Msuvissiere ga jc ščitil pred vsemi napadi, in Bruno se mu je iskasal hvaleŠne-gs s tem, da mu je posvstil eno svojih najboljših knjig, kar jih je spissl med svojim bivsnjem v Londonu: "Kadi velikih ualug, ki eem jih sprejel od vaa, in sicer hrsno in streho, svobodo in var-nost pa stanovanje, in vsled zaščite, ki ste mi jo nudili v enem najhujših in najsilnejših vikarjev, vam posvečam te sidro in ta ve-sls, tj|ko draga meni in še drago-eenejša prihodnjemu svetu, da no postanejo plčn morju nepravičnosti, srda in sovražnosti." Pred beneškim sodiščem je ic-jsl, da je bil poslsnikov "gospod", ali zdi ss, da js bil tudi njegov tajnik in da ga js kot tsk spremljal na Elizsbetin dvor, kjer gs je milostno sprejemsla angleška kraljica. I Poetični Italijan je našel sorodno dušo v elegantnem knji-ževniku Filipu Sidnoyju, ki ga o-pisuje kot najisvrstnsjšega in nsjplemenitejšegs kavslirja in vsemogočen pri mestnih oblsstik, kot enega najredkejših in na jai- ia ni IA nllfaMia «a /1 am «••> «I^ma à a a .a . . — - jajnejših duhov na svetu. Med J' nerimi deli, ki so prišls izpod novega pereaa, ko ae je mu-na Angleškem, je dvoje glavnih etičnih del posvečenih Bid-n*yju. Zelo rsd bi pritsgnfl nekaterim sstrditvsm, češ, da se je najslavnejši ltalijen sestsl s nsj. snamenitejšim Angležem — Sbs-kespesrjem — ali dejstvo pa je, ds je Bruno zapustil London v letu 1585., dočim se ni Shakespeare pojavil do 1. 1686. Med knjigami, ki jih je izdal na Angleškem, jc bila aatira v duhu "Noetove barko". Imono-vala se je "Isgnsnstvo zmagovito zveri". To je bila pesem v ne-vezani prispodobi. Iskesani Jupiter je sklenil izgnati vse svsri, ki so bilo na njegovem nebesnem obzorju. Na posvstovsnju vseh to-gbv je prišlo do jsko poučne razprave o zgodovini rssaik ver. Zveri, kskor sta medved in škorpijon, bi morale biti isgnane, da narode prostor krepostim. "Zmagovita z vež" je, kskor so splošno razlagali to prispodobo, pomenila papeža ali pa cerkev. Bruno je kaj rad primerjsl menihe sli cerksv oslom. Bruno ssm je rekel: "Podobe te iivsll je prav dobro snsna. Mnogi so že pisali o njej na pooeben nsčin. Msd temi smo tudi mh Ker pa ni bilo všeč priprostim ljudem, ne modrim, je bilo delo zaseženo in propovedsno." (Pride še prihodnjo sredo.) UOIK ZA00V0KNIK DOBIL < MHOVHO NAGRADO Pkiladelphia, Pa. — Kakor je j bito pričakovati, tako se je sgo-l II jo bilo bivanje v Oenevi skrsjno neprijetno, čeprsv je imel morda veČino razsodnikov glede svojegs spora na svoji strsni. Cerkvena oblsst jo nastopila proti njemu, in zapuetil je Oenevo z vtisom, da so kalvinci še oskosrčnejši in sa-grizenejši od lutersnskih prote-stantov. Naaplošno pa je Bruno precej lahko sbežsl is meets, kjer je Cslvin ls šestindvsjset let poprej ns grmadi sešgal nsj zmožne j-nega zhanstvsniks Mihsela Ser» veta, ker se ta ni strinjal z naukom o trojici. Is Oeneve je Šel v Lyons, kjer si pa ni mogel zaslužiti vsakdanjega kruha. Odtu je žel v Toulouse, kjer je bila ena najboljših tedanjih univerz. Ko je imel Bru. no zasebna predavanja, je bila na universi izpraznjena ena profesorska stolica. In za to mu je bilo dovoljeno tekmovati. Dobil je doktorski naslov v bogoslovju ter dobil potem stolioo a tem, da so ga isbrali dijaki ssmi. Tu je ontsl dve leti. Predsvsl je o A-ristotelovih naukih. In kakor povsod tsko si js tudi *tu nakopal sovrsštvo rsdi svojih nazorov, ki jim jc dsl dušks ns rszprsvsb. Toulouse je bilo selo slabo mesto sa heretike, kakor se je to pokazalo petintrideset let pozneje, ko je bil ns grmsdi sešgsn Vsnlni. Proti koneu 1. 1581,. je Bruno žc hodil po pariških ulicah, katerih se je še vedno držala kri šentjernejeke noči. Tu je imel te. čaj tridesetih predsvsnj o "tri-desetih božjih lsstnoetih", ksr je toliko vplivslo na javnost, ds mu je bila ponudeha profesorske slušbs. Te ps ni mogel sprejeti, ker bi bil morsl hoditi k msši. (Has e njegovi slavi je prišel na - ______ uho Henriku III., ki se je tedaj otveli| na pokopališče prejšnje ve administracije in duhovi Me Laneja^ Qrsgaryj. «J Crecía «o plavali v olju! Kltvt7 Le dejajta ae, ponvica in k^tlL 1 čeki Mogoče ac ' ljudstvo to „1 ! zdrami. 1 • a a / I*nfat že ima spomenik. Komunisti v Rusiji bi radi n<, sUvili Leninu spomenik i* kam«, j na in brona v najmanj šestih a«, seeih. Leninova vdova je proti t*m¿ Ona svetuje, naj se zgrade šole I knjižnice in bolnišnice, ako ¿^ j morajo biti spomeniki. Vdova ioa prav. Teh neumnih ceremonij je i« ] preveč. Ceremonije naj ima b«. 1 žoazija. Lenin žc ima apomenik, ki u« nadkriii noben kip ali obcliak, p, j naj bo tako visok, da bi v voda-ravni črti segal iz Rusijo v Ame-rlfco. • • a , M JVera no išče resnice .,, \ y ssdnji debati med modernisti j in fundamenUlisti je dr. Potter rekel, da vera ne išče resniee, j temveč le tolažbo. Česar Človek ie i tte ve, ae potolaži — nadomesti i avojo radovednost — z vero. Ako I bi ljudje že danes poznali vse res- ¡ niče, bi jim bila vera nepotrebna. Vera bo izginjala sorazmerno s i napredovanjem znanosti. Znanost jc edina, ki išče absolutno reanico. Ena reanica je vedno bolj zna- i na: vera bo Živela le toliko čan, 1 dokler bo profitonosna. • e • Ml čuda, da naša jednoU taki lopo napreduje! Na nekem katoliškem banketu v j Chicagu ao govorniki govorili le 1 o "Narodni jednoti" (s temio mislili 8. N. P. J.). Govornik u govornikom je povdarjal o ns-predku "Narodne jednote". Vs«. ka deseta beseda je bila "Narod' j na jednota". * Naposled vstane nekdo in prsvi: i "Hudirjal Vsi hvalite Narodno jednoto4 Jaz pa bom pohvalil | našo katoliško jednoto, čeprsv ni tako dobra in močna kot bi morala biti!" • • • Is sbirke kurijozitet. Kdo še spada med mala fadif "Božji državljan"! (Kutarski dohtar). K. T. B. mizar ter izdeluje z nenavadno' spretnostjo cvetlice in msle kipe iz less. Njegov stric mu je ob desetem letu starosti prorokoval — Bendandi je žc v najnežnejši dobi imel silno zanimanje za vremenska pojave — da bp postal slaven meteorolog. Zlasti problem potress je vzbudil njegovo zanimanje. S petnajstim letom je pričel zbirati vse časopisne notice, ki so se nsnsials na potreane sunke. Z dvsjsetim letom je zasledil novo teorijo, ki fs je končno privedla do tega, ds j« skonstruiral aparat za opazovanje potreaov, ki se pa po konstrukciji popolnoma razlikuje od običajnih seismografov. Bendandi je leta in leta pilil avojo iznajdbo ter jo je tako izpopolnil, da .je lahko nspo-vedoval potreane sunke. Kmetje so mi pripovedovsli, da je Bendandi napovedoval veliko japou-sko kstsstrofo celih osem dni pred erupcijo. Pogosti slcilijsnski potresi so mu omogočili temeljiti študij tegs elementarnega pojsvi, obenem pg jc lahko preizkušal svojo teorijo in konstrukcijo novega aparata. V treh letih jc napovedal 15 potresov. Vprašal sem ga: "Če morete potresne katastrofe prorokovsti, zakaj ne sporočite rezulUt vsief» opazovanja prebivalcem dotičoe pokrajine t Tsko bi Ishko prej*" čili velike nesreče." "Potresne sunke sicer Ishko prerokujem," je dejel Bendsodi, "vendsr ps ne morem nstsn določiti kraja neareče. Bilo bi te-rej neumno, plašiti miljone Razen tega Še trenotno ni iM«* čena kaka pomota v moji teoriji Zeto ne bi rod koncentriral posmeh celega avcU na mojo oae«* Predobro se opominjam, kako e» zasmehovali Flammarions. ko je izostala napovedana kolizija vem lje s kometom." Vprašal sem čudnege proroks • biatvu njegovo teorije ter e strukeiji njegovega aperaU Temu vprašanju se lje Bendandi o«-ail. ker hoče o svojim izum«» as-stopiti šele tedaj, ko bo keo^« svoje snsnn ga nadomešča s drugimi iočbami. nikjer ne omenjs, ks-•« voli gl. bolniški odbor. Se-j« sklenila, da se pri tem vpo-stare določbe naših pravil Mvo, ki je predložilo to in!-•tivo, je gotovo imelo to v mi-i dasi ni nikjer izrecno pove-o; in končno je to najbolj prakso m najbolj ekonomično. Vaak n»J ravna torej po tem: Delo-«g gl. boln. odbora je razdeljen P* okrožij, ki so: 1. Srednje (države Illinois, Iowa, ■»sna. Wisconain, Michigan in 2. Izhodno okrožje '»ve Ohio, Pennsylvania, New A ''''m°nt, New Hampshire, ¡¡* M»^«chusetts, Ilhode Is-Connecticut; New Jersey, 2Uud- Delaware, Virginia, W. r"n"i' 'lasov, in tlatl, ki dobi J je pre«laednik gl. P*» Odbore. I Matthew J. Turk, tajnik 8. N, I», J. A* ete 4 Pmevem'7 gs. Ka Star majni delamo vaakl dan. Premog nakladajo od sedmih zjutraj do štirih popoldne. In potem zopet pričnejo nalaga* ti premog od štirih popoldne do polnoči. To pomeni, da jc tu dvoj na dnina. f Kakor vso izgleda, tukajšuja kom penija gleda v bodočnost in spravlja premog, da se preskrbi sa štrajk, ki bo najbrž ssčel po pretočeni pogodbi, kskor vse is gleds danes. Premogarji unljskih rudnikov bodo torej imeli dovolj časa za nabiranje regrata po ho-stah. kar ee običajno vr£i v času stavke in nsm še ni nič več nove-(s. V reanici delavec nima nikdar dovolj čaea, da bi ae dodobra odpočil. Celo takrat se ne more popolnoma odpočiti, ko išče prs-viee zase in prestane z delom za podjetnike. Takrat se pa ukvarja s iskanjem pravice, kar jo tudi dandanes naporno delo. V resnici bi ne bilo za rudarje iakanje pravice nič težkega, če bi bili vsi enih misli. Prav kmalu bi jo našli pravico. Ali drugi še tirajo zavedne organisirane rudarje tako, da ne morejo nejti praviee. LeU 1922 eo neunijeki delavci slabo izhajali. Pravico so ieksli, ps je niso dobili. To ni veliko čudo. Nsj pomislijo, kolikokrat ao ae unijski delavci borili in stavkali, da ne bi izgubili še zadnje četrtinke kruha, ki eo Jo ohranili s napornimi boji. V reeniei imajo oni le četrt kruha, ki ga producirá jo e svojim delom. Po sveto jo doeti ljudi, ki ve-rujejo, v doeti dela. ker mislijo, da je resnica, kar jim pravijo duhovni. da je dolgo delo rešitev siromakov. I Vi unljskih rudnikih se nič ne držimo tega principa, temveč verujemo v malo dele, pe boljše plače. To »mat ramo. da je tudi naša praviee. ki jo iščemo. Nc uní Jak i rudarji, nikar ne mi. slite, da smo unijeki kaj krivi ker niste dobili tega, kar ste U> kali v letu 1922. Krivi eo oni. ki nre jema jo sa naa denar, kar zna-¿L da nas prodajajo. Pa ne sme-j mo se osirsti ns take. Biti bi aso j 1-aii klošni i m • • • s«# * • PROS7E7A Prvo, ko se srečajo, si voščujejo dobro jutro, potem pa se dogo-varjajo, po čem bodo na sejmu prodajali roglje, motike, ponvice in kožice. Drug drugemu povedo, koliko in kako imajo razpečatl in dogovore ae kot bratje. Srečata se prodajalca in drug drugemu šepetata o ceni, da bi ae slišal kupec, mršita drug drugega, pa ae vendar dogovorita, da ee strinjata v ceni. Ce se prodajalci strinjajo, to je znamenje, da je boljše sanje, a tudi znak, da bodo kupci plačevali kot bodo zahteva-li prodajalci. V tem vidimo, kaj pomeni tlo-ga. Dokler se delavci na sličen način ne bomo atrinjali vsi, toliko čaaa bo položaj za vse akupaj zanič in omahljiv. To je pač odvlt-no samo od naa, delavcev. Najei-bo v Ameriki ali v starem kraju, povao^d je v tem oziru eneko. 8lo-Žimo ae torej, da bomo lahko pridobili boljšo bodočnost sa našo mladino. S tem zaključujem pisanje in ostajem zvesta tovarišiea vsem čitateljem Prosvete. Listu želim dosti,naročnikov__Kotalila In* hinc Naši odri. Gkiosgo, HI. — Kot je bilo že poročeno, bo prihodnja vprisorl-tev dramskega odaeka socialističnega kluba št. 1 tridejanaka ko-medija "Velika repatiea". Igra je prevedena is hrvaščine, ni več novoat, a vendar nekaj novega ta naš oder ln najbrž tudi še ni bila igrana na nobenem slovenskem o dru v Ameriki. V burki je vse polno smešnih prizorov in anek dot, da se bodo morali udeležene! naamejati prav od arca, če bodo igralci tvoje vloge količkaj pogodili. Šaljiva igra "Velika repatiea" je vseta it malomeščanskega živ ljenja. Godi se ob času, ko je časopis prinesel veliko raeo,,ds te bližs temi j i velika uničevalka, repatiea, ki ima več ato tieoč kilometrov dolg rep in bo uničila na svetu vse življenje. Navihanec bitro prime debelo lai, pa vendar na sunaj verjame, kakor verjamejo tudi drugI, ki se nič več ne satenijo sa življenje, kajti 'čet osem dni bo itak vsega konee Intereoantni ao pritori, ko parnem ten človek jiride» med ljudi, ki to čitto tmešani vsled "velike repatiea". Pa na vse ssdnje kljub šte> vilnim nepriliksm, ki jih morsjo trpeti tepci ln prebritanci, ki so nalašč ali vsled krstke pameti verjeli v konee svota radi velike repatice na 1. aprila, se vendar rodijo is tega tudi dobri sadovi. Možje ee pobotajo t ženicami, da "bodo vtaj prijatelji, ko bo vte-ga konec." , Storija ae lepo ratvija, pritori alede s vrstečimi ee šsljivkami drug sa drugim, da je šalolgra res popolna. Čeprav je vetopninš povišana na 76 centov, kakor jo bilo sadnjiČ pojasnjeno, ae je na-datl velike udelešbe. Dobre komedije v Chiesgu že dolgo niamo videli, torej požurimo sc na to veeelioo. Predatava ae vrši kskor vedno v dvorsni Č. S. P. H. ns 1126 W.18tb St., blisu Kacine avenije, v nedeljo dne 10. februarja. Pričetck igre je točno ob treh. Po Igri ata ples in prosta tabava. Prihodnja prireditev bo dne 6. aprila, katero vprisori dramski odeek kakor gornjo, namreč dramo "Oolgata", zanimivo delo v treh dejanjih. To bo tudi zadnja igra v tej sezoni. — Puhlici j tki odsek kluba »t. 1. Prodiranje tejegi kapitala v Jugoslavijo. Vsem je tnano dojatvo, da je Jugoslavija država, ki je v popolni finančni In politični odvisnosti od Frsneije. Srbski kapital, ki valed hegemone dominira v Jugo-alaviji, je oako zveaan t francoski^ kapitalom, ali bolje rečeno, francoski kapital ao ti tasigurali v podjetjih In tlstti v bankah tsk delež, da je njih vpliv odločilne važnosti S tam pa ul rečono, da rsipteta v Jugoslaviji tvoje mreže tanio francoski kapital. Naša država vi-buja apetit tudi drugim kapitalom, ki te teto podajajo v njgjn iščejo plodonoane naložitve. Že tadnjič tmo pitali v "Glasu Svobode" o italijanskem imperl-Jalismu, ki da te je polattil le kar oslih gospodtrskih ptnog v Jugoslaviji, kakor na pr. bosanske le sne induttrije, preekrbotanja Dsl mseijo s šivljsnsklmi potrebščinami itd. Opešamo pa tudi, kako ee neprestano polašča italijanski kapital parobrodnlh društev, > aioer noČasr, a neodoljivo. Isto se dogs* js s drugimi ustanovami, ki rsste-ssjo svoi delokrog na morje, oziroma na obal jadrantkega morja lp tempttja to sllfljo kaki obupni glasovi jugoslovanskih delničsr jev o preteči "dentclonslisseiji." Ts prooes js mogoč še pooebno vsled donsrne krite, ki obstoja v Jugoslaviji in ki se liri vedno bolj ter tlstti nsdieguje isventrbtke Ckrejine, ki so na ta način poeta mnogo manj odporne tujemu kapitanu kakor pa Srbija ln ki bi na ta način lahko psdls tudi v od vitnott od srbtktga kapitala sa megs. Dvoje vrst pojsvov nsjds-, mo tu. Prvs js pomsnjksnjs ds-asrjs sploh, vtled tega vlsoks obreatna mera in povečan risiko, ps tudi povečsns odvisnost usts-nove od tvojega finančnega pod pomika. Drugo Je padanje vred nosti glavnic, čeprav se nomlnsl no povečajo s osirom ns psdsnje Vrednosti donsrjs. Teko js Jugoslsvijs postala do* je ugodno ss plodenosno tujegs kspitsla in ki mu stavljsna na popolno raspola» e, ne nudeč nikaksga odpora. Tsko j< lois, kl j- naložitev Je stsvlji ^Js kskor rodovitno pokrsji^s, ds ss OS kstsro plsnsjo kobilioe, našro in rssmnole. Zanimivo je opazovati "naoio nslissoljo" in "denseionslisaei jo" nsšs industrije, čim js nssts-la Jugoslavija, so v prejšnjih av-stro-ograkih provincah prešla podjetja is "tujih" rok ▼ "nacionalne" roke in to so imenovali bur-žoasni "ekonomi" naoionalisaol-jo. Včasih je ta nacionalisadja ss* lo čudno izgledala, kakor na pr. nacionalizacija Trboveljtke pre rfogokopne družbe, ko je t pomo čjo Slaventke banke dobil preoej šen delel franootki kapital., Al sla venski narodi gubč tako svojo aamoetojnoet, padajo v broaprav-noat in v polkolonijalno odvisnoat od imperialietičnlh velesil ln alu-lijo njihovim intereeom. Od ue-cioualne samostojnosti ostane le še beaeda. _ Preletasiat ae dviga proti taki odvisnosti iu tskemu stanju. Sa-moodločba narodov je njegovo geslo. Vsakemu narodu uaj bo dana pravica do dršavne samostojnosti. Z otirom na jugoalovanake ras-mere pa te mora boriti proletarlat nu samo proti tatiranju a ttrani aapadnega imperializma, nego tu* di proti uaoionalnemu aatiranju ali brctpravnotti, ki jo vrši trbakt burluatija nad hrvatakim, tluven* skim, makedonskim I. dr. uaro-dom. Njegov boj mora iti u tem, da so uniči hegemonija trb-tkega kapitala in stvorljo delav-iko-kmettke vlade na otemlju o-nega ljudetva, ki tahteva tvojo samostojnost, kot prehodno obliko do aooialiatičnih republik. Pondeljakl. Književni pregled. Kovala o ruski revoluoijl (Fed. Press.) Bilo Je skoro nelsogibno, da bi se is ruake revolucije ns ia oimlls novela in s njo porodil nov novelist. Naravno, ds je novela o ruski revoiueijl prlšlf od dosdaj nepoznanega piaateljs. Oorki, velik propagsndlst re vplutij t v svojih tpitih, spada v ttaro šolo. Bil je vreden boreo toper oaritem, toda revoluoljo je fla mnogo dalje, ne tamo preko oarjs. Zdtd piše v svoji vili ns Lslkem svojs llvljen ske spise. Nekoč js pissl o bodočnosti, sdaj pissri o prsteklostl človeštva. , Jurij Lsbedinski, plaatolj novele "Teden", Je mlad mol. Pri po četkn revoluoljo Jo bil lo mlade nič. On pile kskor je videl v svoji mlsdostni domišljiji, ss soboj nima niti oaobne niti književne prt teklosti, ds bi bil črpal is njo pri usvsrjsnju povesti is ruske revo luoije. Povest h prične in konča v toku onegs tedns. Osebnosti, ki so v nji osnsčene, ns šlvs v Moskvi, dslsč proč so od vodilnih revoluei jonsrjsv. V mali vasi lsvsjs krajevni sp vjet svoje posle, kstsregs voditslj je tepeo, ki ne sns plati ns čltsti, drugi, so nevedni in nsrsvnost bru tslnl vsščsnl. Med ekupino teh ne vednelev ao vai tipi, alike reared-uo aa vodnega delavca, ki puatl izobraženega človeka, ki pusti dru-liuo in zaročouko pa gre na revolucijo, a je na aadnje grenko razočaran vsled takojšnjih neuspehov. Maščevati se hoče u|d osovraženimi Lolševiki. V povesti je alike vraiarsko učiteljic«, ki sc prvo boji svojih "rdočih" učencev, a jih slednjič prične ljubiti, slika čast-nika, ki je v službi rdečo armade, a v resnici belogardist, ki si pri-sedava vpritoritl protirevolucijo. To nI propagandiatična novela, kajti piaatolj ni iiputtil napak in krivic, ki ao jih naredili delavtki revolucijonarjl, toda vendar v vtej Živobarvnotti opitauib karakterjev vendar odtava voe njih takratni idealizem. Piamo, ki ga jo pisal mladi član čeke, Surikov, jo tako človekoljubno» da bi človek kmalu mislil, da je nekaj resnično-ga in ne poveet, "Teden" Je povett livahnlh tlik in življenja revoluoijonarnlh dni Kusije, ko js "UtrUsnje kakor tta-ra kača zopet prelevilo tvojo kolo, tagnalo proč sgrbsnčeno in grdo-aivo odelo in ss pomladilo." Kriiga ae dobi pri B. W. Hueb-schu, Ino., New York, N. Y., v* $160. "Cas", januarska itsvilks, ima sledečo vHbinoi Prank Korše: Pri sibell, pesem. Frank Ksrlsi Andrejevi, povost. M. Johnson i Po afriških prsgosdlh. Nsši otro. ¿1. Med kitajskimi bsnditi. Dolina deset tisočih ognjenikov. Celoto in drobil Frsnk u tiUAs i Ksnsrčki, reja in vdrlevanje. — Priloga t Gospodinjski del. Knjilevnoit. Natlovo revije t Čaa, 1142 Dallas Rd., N. B. Cleveland, O. Gospodična i Os ss poročim, vtamsm samo psmetnega moža,— Oni Ne, gospodična, pametni molje ae sploh ns lenljol Ona t Poglej no, ksko ljubssnl-vo me glods to msfllosl — Oni NIŠ čudoegs, moja sssls, slsdks miška 1 KJB SB VAlAJAf Jossph Hltstslsr, kstsrl js sa pustil družino bras vseh sredatov In je neaasno ksm odšsl. Pustil js šeno In pet otrok, tukaj na Ronton, Ps. Rojaks prosim, če kdo sna sa njegov sedanji naalov, nsj to nssnani na moj naalov, a Šo nsj-bolje Je, ds se ssm hitro povrn«, sli vssj jsvl svoji drulini. Msry Hltstslsr, Box 166, Ronton, Ps. Ali vendar, nekatere induatrijsks ps-nogs so prišle kolikortoliko v roko nseionslne burlostije. To vidimo v Sloveniji slssti v primeru ^Js-d renske bsnke. Jsdrsnsks han^a si je po prevratu sadobila veffii vpliv na slovensko industrijo v drugih pokrajinah. Zadnje čaae pa beremo neprestano, kako baš ta banka likvidira tvoje goepodar-stvo in prepušča avo je podjetje drugim finančnim'skupinsm. Pri tem je bil in je največ udeležen nemški kapital. Tako je prešla skoro vsa plvovarska industrija po zaalugi jadranske bsnke v nemške roke, rsvnotako precejšen del želetne induttrije (Perrum, Zenice, Muta), tovarne ta dušik v Kušah i. dr. — Nemški kapital prodira v Jugoslavijo. Jadranska banka Je prišla celo tako daleč, da bo ojena mariborska podružnica Večinoma so vae dežele že iz- prešla na dunajski ''Bankvereln", črpale svojo priseljeniško kvoto, ki ^ pfV, ntw|ki inoMmikj de ' nemi savod, ki bo dobil v Milft KAKO STOJI 1KDAJ KVOTA? ta tekoče fiakalno leto, ki gre od 1. julija 1923 do 30. junija 1924. Od ekupne lotne kvote vseh de-šel, ki znaša 357,803, je dne 26. državi eelo koncesijo. — Na drugI strani pa js tržaški del Jadrtnske |»anke prešel v italijanske roke. Dramski Odsek Kluba St. 1, J. S. Z. C H ! C A G O, I L L, vpriaori v nedeljo 10* februaija, 1924, v dvorani C. S. P. S., 1126 W. ISth St burko v treh dejanjih Velika repatiea Spisala Kami LanIs in Viljom Jaeoki. Dvorana odprta ok 2 »JO popoUaàû prlčotok Igro ok S. Po igri p Us In prosU nakava. in po predstavi igra Kufrksov orkoetor. Vstopnina 7S con tov. Med Januarja preostajalo še 10.09H. To Torfj „„»jkenje nacionalnega ka-je vse, kar sme priti priseljencev pitl|l€ n> ceJj ¿rti lu prodiranje do konca junija. Dežele z največ- tujega. • jimi kvotami, kot Angleška,.Nem- Pozabiti pa ne smemo na angleška. Italija, Poljska in Rusija, so iki |uPiu|, ki |odi nI pri miru in že iačrpale avoje kvoto. se močno zenima za Hrvateko, Izmed onih malo držev, ki ims . kjtr ^ fc nekateri denerni savodl jo še nekaj kvote ne rezpolego, v proeejšnji odvisnosti od ojags je Jugoelavija. Dne 26. januarja |n mu ^ VMkl emialji prapuAča Je preoaujelo še 671 od njene, ^ gotovo število delnie. Sesamo leta« kvote. Več kot potovlea od potovanje Kadiče v London Je 10,09* priaeijeueev, ki emejo še fWf|| nasprotuje v naši trditvi, priti, spede pod kvote škarulinav- i»ri tem ae kniajo mi te resi do ; skih držav. Krancoeka Je onegs mačega lo tujega kapitala na eni dne im»U čet KX)0 priaeljeneov šr ¿rani in pa Interoai tujega kapi na razpolago. Avstrija *«s 709 in ula med eelioj. To mora še bolj par dmglh drŽav le n«ke manjš* povečati anarhijo v gospodarstvu ostanke. Tudi Keka je lm< la šr |D ustvarjati konflikte, ki pa kon-preoeteoek sa 10 priaeljen.ev. ./no vsi merijo ne to, da poslabša ——— jo ctafcje delavskega razredks Ae * no posledice moramo orne OKKHE: 5 Vladimir Komonar, posestnik Zapotoka.. Ckaa. Pogorelo« Zofija Copoličova, njegova aorodniea......Mary Sklfror Božidar Copolid, njon mol........... frank i. Taucher M laika Copolič, njuna hči.... .......Angola Tiok Trpotec, nadevetnik. .., ..............Frank Udoviek Frie, njegov ein....................... • Anton llašs Branko VjJeka........................ Joka Rapor Cma Novakova, allkarioa.............. Mary Kov ach Knftmaa, zasebnik................... .Frank Rudmoo Rožič, logar............................. John Olip Natika, gospodinja pri Kamonarju.......Mary Auein FranoolJ, sluga pri Kamonarju.,,. . .Donald J. Lotriek Dejanjs ao vrši na Zapotoku apočetka XX. atolstja. Olip. Ve« Ijukiuljc dramatik« e« opozarja no tragodljo "GOLCOTA", U Jo vprisori dramski odeck kluba It 1 v nedoljo «. aprila Î9U. T« Igra I« nI MU yrisorjona n« nobenem slovenskem odm o A morilci. To ko tudi aodnj« Igro dramskega odseka v toj V prihodnji aosoni se bodo vršil« dramoks predstavo n« slede*« dneva: V nodoljo 9. novembra 1924; v nodoljo 4. Januarja, v nedelji 1. mares In v nedeljo li. aprila 192» v dvoran! C. B. P. B. prosveta SREDA, 6. FEBRUARJA, 19J NOVICE IZ JUGOSLAVIJE, lisa temnih dni. — Avstrijski konfidenti. Posestnik I ven Ažman v Hrešah in tovariša Al. Lengus in Iven Cvsr, poseotniko v Lesceb, SO tožili posestnika Mihaela Iakro v Hlebcah, češ da je U pravil pos. Val. Reamsou v Žapužsh, de ime v rokah originalen avstrijski akt, ki jeano priče, de «o bili prvoime novani trije obtoženci med vojno — konfidenti. Obtoženi Iskra je priznal, da je bil rea svoječesno pri Reamanu v Žapužah in »icer radi raznih kupčij in mu povedal, da ima rea dve konaignaeiji, ki jib je seatevii okr. orož. atražraojster Al. Roviek v Radovljici, ne katerih so označeni rszni konfidenti in ki obsega 52 mož iz radovljiškega okraja. To pa ao bili po kasnejli ugotovitvi le oni, ki bi bili pripre vi jeni ovirati po umiku avstrijske armade na svojem in izvrševati v te nernen rezna «sbo-težns dela. Liste tskozvanih prs-vih političnih konfidentov pa pri orožnikih niso eksistirsle, ker so se oveduhi ssmi javljali in to večkrat v tolikem žtevilu in s tako podlimi ovadbSmi, da so jib orožniki večkrst ksr odgsnjali. O političnem nadzorovanju pa ni bilo govora. Te zaupnike poučili, sa kaj gre, v več slučajih pa so imena posnetih vpisali, ne de bi jih vprašali. Iskre je bil obsojen pri okr. sodišču v Rsdovljiei zaradi očitanja zaničljivih laetnosti aa J4 dni zapora in povrnitev vseh stroškov kesenskege pošto-panje. Aimsn je bil tskrat kandidat SKS In je bil cilj tege očitanjs prozoren. Iskra je prijavil vzklic ia je ajegov zagovornik ugotav-ljsl, da sodba nspačno pojmuje pojem konfidentstvs. Konfident je tudi oni, ki ni primoran po svojem službenem stsležu, pa vender daje rasnim oblastem zeupna poročila in pojasnila. To dela spo-resumno s oblastmi in jim je vedno na. razpolago, bodisi plačan ali ae. Tako vlogo trdi, da je igrel Ašman na vssk nečia. Orožnik sam je prlsnal, da je naprotil Až-auaa, de mu gre ne roko pri po-is ved bs h glede podeljšeaja dopustov, o premoženjskih razmerah ia rekvlsieiji živil in ugotavljs, da je s tem doprinesel dokas resnice se obtošeao očitanjs. Vendar pa se vsklieni senat nikakor nI mogel u veri ti, da bi bila ona liste, katero je Iskre tudi v originelu predložil, Usta prevlh konfidentov, kakršne mislimo vedno, posebno med vojno kot prave konfi-deate. Vsled tege je bil vzklie Iskra kot neutemeljen glede kriv-de Ia nedopusten glede kesnl zavrnjen in je bila potrjena obaodba prvega eodišča. Slišen je bil drugi alučaj. Posestnikov sin France Hafner je bil ebtošen, da je na ahodu HK8 dno U. marca 1923 v gostilni Jurija Oosarja v Steri Loki zeklicel Až manm "Avstrijski konfidenti" Hafner je bil tudi obsojen in ^oer aa 1 teden aapore. Tudi njegov prislv je bil se vrnjen in ostane prvotne kazen. •avl mostovi šas Donavo. Ministrstvo jsvnih del jc v sporazumu a prometnim ministrstvom odredilo, ds se zsčne takoj s pred priprsvami za fgraditev' mostov čez Donavo pri Hrtederevu iu Pančevu Bssrtaa kosa med primorskimi hegUBo! V Rajhenburgu je umrla hčerke nadučitelja g. Frana Jere be, bivša učiteljice na Opčiui, fdč Mira Jerebova. Nadučitelj Jereb je alužboval v Istri 35 let, pa je morel ne zehtevo fašistov pred kratkim brez odloga zapu-atiti avoje službeno mesto iu ae isseliti v našo državo. — V M a ribat« je umrl g. Frenee Pavlica, ki je Imel avoječasno gostilno in po aeetvo v Kihemberku. Od prevrata ao fa Imela italijanske oblasti kljub visoki starosti 67 let 3 mcae ee sa prte g a v Trstu. trt ve ljuboeumnoeU. ft« meeeea evguata so udrli Marija Drnovško ve In Iven in Marije Atullovee v stanovanje Joaipine Debevčeve v Ljubljani OŠteli so jo z ne bal iz brenimi paovkami in ji je Ivan flaaom obtožnice aasrozil s no šem, češ da jo l>o zaklal Uili ao ljuboaumni na enega svojih ljudi, o katerem so lull uverjeni. da ga vebi Debevčeva k aebi, čeaar pa niso mogli dokazati. Ker so bili le preveč nasilni, so bili obsojeni Ia aieer prva na 1 dan. ostala dva pe vaak na & dni zapore. Dva pretepača. V gostilni M a vije Plehutnikeva v Mp Palorčah ee je spri SSlctni poa. ain Franee Slepar a tovarišem Janezom Pav llčem, pri čemer ga je otolkel s kemnom po glavi Oboo jen je bil ae 14 dal zapora In mora plečeti ravlišu 100 D|t. sa botstiac. Ker pa ce jc zdela fantu Uzzcn le mrlo i v Rsdomljali te jc krojiti d devov j JCQTu \J ¡5 O i Lg jj II j Ä preostra in je dokezrl, da je b:i Dore Valentin na cirkulrrai taji " wwili teden zapors. Obmejne kupčije. Alojzij Logar, del. v Hotedrščiei, iu Jakob Oru- to medsebojen pretep, pri čemer obrezal po M roki. — L: sni »h» jib jc tudi ou nehaj staknil, mu je lave^ Ivan Borovuik v Št. Petru v znižal vzklicui seuat kazen na 1 Savinjski dolini Si je zmečkal pri spravljanju hlodov levo nogo. Srebrna poroka. Hrebrno poroko ata praznovala due 13. jen. v den, poa. v Kaleah, ate obtožena ožjem krogu avoje rodbine g. Fr. radi "Sledečega dogodka: Obe ate " glasom obtožnice znana, da roda tihotapita. 12. jun. sta ae zop«4 domenila, da bo Alojz Logar izti-hotapil Grudnu proti nagradi 1000 Din. par konj preko meje. Gruden je zahteval za konje 7500 Din. Logar je dal Grudnu na roko 1000 Din. za ostanek pa sta sc peljala v Dol. Logetec. Pred Hodni-kovo gostilno je Logar konje u-števil, nakar je Gruden iztopil, misleč, de bo dobil tam ostanek 6500 din. V tem pa je Logar kouje pognal in res ušel preko meje. Gruden je ovadil Logarja orožniku Kravosu kljub temu, ds mu je še isti dsn poslsl Logar ostanek kupnine, dočim mu voze in vprege ni vrnil. Pri obravnavi pri okr. sod. v Logatcu je Jskob Gruden kot priče izjavil, da Alojzija Lo-gsrjs sploh ne pozna in je trdil, de je aklenil kupčijo z nekim Al. Logarjem, ki pe ni identičen s tem Logarjem. Tudi je utsjil, de je hotel kot\je istihotapiti. Alojzij Logar je bil oproščen, ker se se-nst ni mogel uveriti o krivdi, da bi bil vzel voz in konjski opremi. Jakob -Gruden pa je bil obsojen zaradi krivega« pričevanja ne 3 mesece ječe. • Na račun dolarjev. Msrijs Slat-narjeva, del. žena v Btrsnjah, je izvabilo o* Kamniške hranilnice uZšno* .oSho 2X? E n« npiv „.zu___«i« .ÖPlo4no »oduo, <*» bom imeli v na prav zvijačen način posojilo 7500 Din. Stvor ps je izvedla sledeče: Pregovorila je hlspca Ivane Povšnerjs, da se je izdsl jn podpisal ze posojilo Jsnczs Cevka iz Klančevega, kateri je dal svoje poroštvo za njeno posojilo. Te goljufija se je dobro obnesla* in nič bi se ne zgodilo ženi, če bi bila sa menični dolg prsvočssno plačale. Pustila pa je, da je menies sapadla in stvar je prišla ne den. Žena se je izgovarjala, da ni imela namena hranilnico ogoljufati in je za trdno pričekovale, da ji pošlje njen mož iz Amerike dolarje, katere ji je obljubil. Baje ji je že poslsl nekoč preko 9000 Din. in se je torej na njegovo oby^)>o zanesla. Sodilče je obravnavo preložilo, da se ugotovi, če je ta zagovor z dolarji resničen. Drag udarec. Dne 30. eprila zvečer sta trčila skupaj čevljerski pomočnik Ježe Dolinar, po do-meče Kenižerjev v Sebenjeh, in pe Jenes Urbane. Zsdaji je beje nepsdel Dolinarja s nošem. Doli-nsr je pograbil po aterem gorenjskem običaju, ki ni beš lep, precej težek kol in ge treščil po glevi teko, da mu je prelomil čelnieo. Fant je vse priznal v tem amlalu in je bil obaojen na 2 meseca ječe in more plečeti -Urbencu sa bole Vevčah. V strojni dvoreni Zdru ženih pepirnie v Vevčah "Janezi-je" je nepeljevsl elekmČer Pavel Hublc električni kabel za vrtilni stroj. Ko je nepeljevsl izolirano Mrovlje, vratar Glavnega kolo dvoA v Ljubljeni in aoproga Ivane, roj. Rupnikova. Poštne tatvino. Pred nekoliko dnevi smo poročali o napadu, ki bi ae naj bil izvršil na pošti pri 8v. Lovrencu na Dravrfkem polju, pri keterem je napadalec pošteri-co Zmrzlikar po njeni lastni izpovedi zvezal, ji zamelfl usts in jo ue to. s kleščami zs plombiranje vreč pobil ns tis, da sc je onesvestila in neto ugrabil iz poštne blagajne nad 17.000 Din. Ker sodni zdrsvnik ni našel ne Zmrzlikarje-vi nikake 'poškodbe in nikakega sledu udarce a kleščami, jc bila ona in njena sestra vsled sumnje, da je napeti fingiren, aretirana. Preiakava se nadaljuje. Poštni u-rad vodi začaano iz Maribora od-poalan .urednik. V zvezi z dogodkom pri Sv. Lovrcncu je bil urad ne Ptujski gori nekaj dni zeprt, ker je preiakava dognala, da je iz pisem izginilo večje število dolarjev na škodo Ignaca Gajška. gostilničarja na Ptujaki gori. Vrednost ukrsdenih dolarjev zneše 15 tisoč dinarjev. Umri jo v Ljubljani g. Janko Likar, učitelj v pokoju. Pogreb sc js vršil v nedeljo 20. jen. Nove volitve? Beograjaka "Tri-hiina" s dne 4. januarje poroča: kratkem nove volitve. Ker se je pri zadnjih volitvah pokazalo, da ima volilni zekon več nedostat-kov, mislijo, da bo vlada po božičnih praznikih začela proučevati vae izpremembe in spopolnit-ve, ki bi ae naj Sprejele v dosedanji volilni zakon. Hudo leno ime neki Poravne v Zeleni jami. Tožile ga je, da ji je vrgel kastrolo v glavo in js pretepel. Ker ni prišel k obravnavi, je bil mož obsojen na 3 dni zapore. Pri vsklieni obravnavi pa se je ugotovilo, da je nje\ gova žena veliko močnejša kojt on, de ga večkrat nabije, da jc duševno omejena in v gotovih Č«tr sih jako nasilna. Vzklicni senat je neto ubogegs možičke oprostit! NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjamo aorodnikom, znancem in prijSte-1 jem žalostno vest, da je neljuba smrt pretrgala nit Življenje moji ljubi hčerki Mnom ORBOORIOH. Umrla je dne 1. jenuarja, 1924 ob 12 uri. 15 minut sjutrsj. Po su. onn ni« atf ni u ^ n\čni bolezni za katero je čine ¿00 Din. 865 Din. za izgubo ^ zaslužka in pa — ' * * da je te udsrec. Dolinerja smrten, precej dreg. uinjH» utn^za Izgubo Meh»U 10 maJa ]m kj *J* ™ ?ÄwUk0 Je Ovirala valed prehlada. Rojeni idarec, ki bi bil lahko za g wu iJne julij j Smrtna nesreéa v papirnici v Mlch> ]?S° Bc "hvÄ* ¡vITv ! JStEL VMra Posteljicam, ki st prišle na pomoč in tolažile nes neših bridkih ureh, ter pripof mogle, da se je pogreb vršil dostojno. Lepa hvala gospodu & Mullestin, Mormonskem škofu zg neprevidnosti v stik z električnim . , . . . . . se je potem vršil sprevod na po^ ?L"r ^^^«z ^ ah, kjer so ga mrtvaški oder. 1 sin x' n» pokopališče v Somer- MUdi kSmei 20 Di WU Mladi, komaj M |)ri|juh|jene pri- tukejftnjom ljudstvu, ae je pokazalo v dvorani, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena in nebroj krasnih ven^ cev, ki so jih položili ne njeno krsto v zadnji pozdrav. Najlepš^ hvala društvu "Girla Beount" za krasni darovani venec, ki ao gi darovale avoji aočleniei. Naša lepe hvala tudi veem drugim tujerod-cem, za vso njih naklonjenost, ter za darovane kraane Šopke evetiic, kot Mr. in Mra. George Kdnards, letni mož, jo zakrivil nesrečno smrt valed lastne neprevidnosti. Posabil je namreč ali opustil po-brsti iz trsnsformstorja zavoro-valce. Na meeto neeročo ao pokli-cali tskoj zdravnika primarija dr, Divjaka s Htudenea, ki je pe ugo tovil samo iunrt, ki je naetopilu trenutno. . Ponesrečeni delavci. V toverni usnje Ilerg Herman v Mariboru je zmečkal In raztrgal stroj Fran h.r rr .„„u pri težu v Kočevju na smrxlth tleh pod aenl. Dobil je več teikfh po Ikodb in so ga prepeljali v ljub-Ijausko b«)lnišnieo. — Na parni iagi v Sevnici je padle delavki Ani Horvat težka deska na obraz. Izbila jI j« več rob in jo teko po-škodovala na bradi in pe desni roki. — V predilnici v Litiji je padel delavec Alojzij debele tako nesrečno, da al je razbU levo kole no. — V tvorniei lesnih lepenk rbartoa-Molinc v Tržiču ae je «ae kal delavce Joe. Koder a sekire v levo golen in se nevarno poškodoval. — V tvorniei "Titen" v Kamniku ate si zmečkali delavki Merije Novak pri vrtalnem stroju, delavke Antonija fliele pa pri r»-talnem atroju, obe po več pr*tov aa levi roki. — Na Staretevi šegi Mrs^ Greenmayer. gospodični France h Orehek, Misa Mary Kor nelly, Misa Sophie Mravle. M rs. Frsneee Justin ia vae» drugim, katerih imena ae ne spominjamo. Tebi drage in nepoaabljene moje hčerke smo položile kot tvoje oče in meti, ter brat in sestra venec v zadnji dar. I/epe hvala tudi članom društva št. 298, H. N. P. J ze obilno vdeležbo pri pogrebu s če •ur ao izksseli avoje prijaznost, če revno ni bile Členiea H. N. P. J. Draga naše hčerke In sestra, tebi pa želina. počivaj u miru in lehlie bodi teb! ameriške gruda £aln-joči ostali: Joe Gregorčič, oč«, Joseph Gregorčič, ml., brat In Joele Gregorčič, sestra Vsi v Somerset. Celo. Se ena žrtev med učitelji. Pri zadnjem ljudskem štetja v novih pokrajinah je fungiral kot urednik tudi učitelj bogumil Medvc-fcčck iz Dekanov. Kot dober poznavalec avojih ljudi je dobro vedel, kateri je občevalni jezik pri posameznikih, pa je pri dveh otrocih, ki «te bila aieer prijavljena kot Italijana, zapisal slovenščino kot občevalni^jezik, ker je vedel, ds znats vse prej kot itidijsnsko. Valed tege so ga postavile oblasti pred sodišče v Kopru in Medveš-ček je bil te dni res obsojen na 8 mesecev zapore. Pjiče, ki sc bile pri razprevi zaslišane, ao tudi izpovedale lepe stvari. Tako jc povedal priče Fran Griiou, da mu je ukazal karabinjer, da mora pri vsakem, ki zna je dve besedi Ita-lijsnsko, napisati italijanščino kot občevalni jezik. Take in podobne izpovedbe pa niso italijanskih sodnikov prav nič dirnile in kot omenjeno, obsodili so Medve-ščks kot političnega delinkventa, kraljevi prokurator Gargano je med drugim celo pripomnil, da je Italija zdaj zaokrožena, da je aieer tu oatalo še nekaj Slovanov, toda ti bodo morali prej ali alej postati Italijani. NAZNANILO IN ZAHVALA. H tužnim arcem neznanjem aorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, de je nemila smrt pretrgala nit življenja naši ljubljeni hčerki in sestrici FRANGES QARAFOL. Umrla je dne 22. jsn. 1924, v starosti 9 mesecev in 6 dni Poko« puli smo jo dne 24. jan. t.l. ne katoliškem pokopališči} Mount Olive, po ketoliškem obredu, frav lepo se zahvalimo Mrs. Lenaršič iu Mrs. Kavčnik, ter moji materi, ker so prihitele na pomoč, ko je nššs draga hčerka umirala. Posebno se zahvalim botroma Franku in Rozi Petkovšek za kraani darovani šopek cvetlic in za vdeležbo pri pogrebu. Nadalje se lepo zahvalim mojim starišem in brstom za darovani venec. Lepa hvala družini Lenarčič in Ogrin, ter Mre. Mary Oblek ze darovane sveže Šopke cvetlic. Lepa hVsla vsem, ki ste jo ohiakali ob mrtvaškem odru, nais tolažili v bridkih urah, ter se pogreba udeležili. Tebi naša draga in nepozabljena hčerka, pe želimo, spevsj mirno, sladko in lehka nej bode tebi ameriška žemljica. Dokončala ai svojo pot tega svets, ko lahko bi vživala sad gojen v cvetu, pe smrt ne upraša, poljubno izbira, vae kar iz naročje Matere — zemlje izvira! Žalujoči ostali: Jakob in Antonija Garafol, atariša ; James in Edward, brata; Anica, aestrica. Vsi v Waukeganu, III. NAZNANILO IN ZAHVALA. S žalostnim srcem naznanjam tužno vest, ds mi je po sedem tednih mučne bolezni zs vedno zs-spala soproga AMALIJA BRBOAR. Umrla je 10. januarja 1924 v St. Klare bolnišnioi, Lincoln, lit in pokopeli smo jo dne 12. januarja t. 1. na katoliškem pokopališču po katoliških obredih. Bile je v najlepši dobi, stara 42 let. Najlepša hvala društvu "Na-prej do zmage'1, št. 19 S. S. P. Z. ze darovani venec in njihovo požrtvovalnost pri mrtvaškem odru ter pri pogrebu, ko je bila pokopana ustsnoviteljica tega društva is leta 1918 dne 1. maje. Posebno ee zehvelim predsedniku društva aa ganljivi govor pri odprtem gro-bu. Hvala vsem, ki ste je obiskeli ob mrtvaškem odru ter ae v tako velikem številu udeležili pogreba in spremili pokojnico k aednjemu počitku. Najlepša hvale drnžinem ze darovane venec in udeležbo pri pogrebu, mr. in mrS. Frsne Psuše, mr. ia mrs. John Komich, mr. in mr*. Andro Speeel, mr. in mra. John Debelak, mr. in mra. Frane Metelko, mr. in mra. Maka Brez lan. mr. in mrs. Marko Shikič. mr. Anton Ktigl, mrs. Sudlark, mre Helena Hmitb, mra R**»el ter mrs. Hrtizel. ' V Ameriki pokojnlee zapušča poleg mene teto v ChJeagu. III., in sestrlčao v Lineelna, M., v starem kraju pe očima in breU. Pečivej v miru drege soproga ih lahke nej ti bo emertfke a*m I jat — John Bregar, soprog, v Lincoln, IU. Cerkveni ropi — Prva sretaoi je. V zednjem času se je izvršilo po nsših krsjih več večjih in msnjših cerkvenih ropov* vsled ksterih so nekstere cerkve občutno prizadete. Vse te tatvine so bile izvršene zelo predrzno in akraj-no naailno. Vrata od tabernakljev so vlomilci enostsvno razbijali. Dolgo časa niso mogli priti ns sled vlomilcem, sedsj pa se je odkrile prva sled o teh ropih. V Trstu so nsmreč aretirali asistenta južne železnice Avgusta Pečnika iz Ljubljane radi sumljive prodaje. Prodajal je namreč aledeče pred mete: kelih iz 4 kosov s srebrno čašo, ciziliraa, pozlačen, delo is 1. 1555, kelih is 3 kosov s srebrno čašo iz 1. 1600, kelih eel s srebrno Čsšo pozlačen is 1. 1600, dslje 6 malih srebrnih krožnikov, ciulire-ni z glavo Kristusa, dve reiikvari-ja, ciziiirena z raznimi olikami in končno šc več manjših dragocenih cerkvenih potrebščin. Vae te predmete je prodajal Pečnik za 300 lir, med tem ko so ti predmeti vredni NAZNANILO O SMRTI. Žalostnim srcem naznanjam, da je naša meti JOŽEFA MOHAR, (rojena Loga j) za vedno zaspela dne 30. decembra, 1923, in , dne 1. januarja, 1924, ao jo položili k večnemu po čitku v grob ne pokopališču ne Kreanicah. t)raga mama, bodi Vam lahka semljs, počivajte mirno, zapuatiHi ste nas daleč v tujini, sli naš spomin ne vea ostane med nami, dokler ae ne snidemo vami! Žplujoči ostali: Julija, Frank in France« v Ameriki, Josef in Anton, otroci v stari domovini. J. B. Pittsburg, Kans. NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnega srca naznsnjam sorodnikom, znancem in prijateljem, tužno vest, da je šc v rani mlado atl ze vedno zaspala moja soproga in mati PAVLINA TROHA, (rojena Koron.) Umrla je dne 29. decembra, 1923, ob 11 uri in 15 minut dopoldne. Rojena je bila v Budenjeh pri Vipavi. Stara je bila 22 let in 6 mesecev. Pogreb se je vršil dne 31. dec. 1923, po katoliških obre dih ne pokopališče v Canonsburg, Pa. Lepa hvala društvu "Poatonj-ska Jame" št. 138, S. N. P. J. ze popolnoštcvilno vdeležbo pri pogrebu, ze prečutje ob njeni krst» in za krasni darovani venec. Hvs la društvu št. 127, L. O. O. M. za kraani darovani venec. Hvala mojim sodelavcem ze kraani darova ni venec. Najlepša hvala aestrama moje pokojne soproge Mariji Pelhan in Frances Novak za ves njih trud in požrtvovalnost, ki sts jo storili zs časa njene bolezni in ob smrti, ens ko lepe h vela njiju soprogome Fr. Pelhenu in Joe Noveku za krasne dsrovsne ven ce. Lepo se zehvelim tudi bretu pokojne Franku Koren, ki je prišel is deljnega kraje, iz Eaat Worcester, N. Y., aprejmit svojo Kcstro k zadnjemu počitku. Lepa hvala sorodnikom moje pokojne soproge Joe in John Bizjaku za kraani darovani venec. Enako lepa hvale moji sestrični Ivani Gruden in njenem soprogu za krasni venec ,ter lepa hvala tudi Viktoriji ftelj ze kresni derovsni venec. Posebno ae Še zshvslim tudi rojskom Ignsc Tomšič in njegovi soprogi, Johnu Čcsnik, Frenku Tomšič, in Mrs. Meriji Kiren ze prečutje noči ob njenem mrtvsškem odru in zs dsno tolažbo. Hvsls Andreju Gruden» in njegovi soprogi za obiak in vdeležbo pri pogrebu. Sc enkrat vsem skupaj moja najtoplejše zahvala, ze vse I ki ste ksj dobrega storili, ter mi pomagali v ti žalostni uri ncareče, obiskali mojo aoprogo v bolezni, ter Jo spremili k zenjem počitku. Tebi pe nikder nem porabljene ljube aoproga in mati lelimo počivaj mirno in lahka bodi tebi ameriška semljs. Hvitlo aolnce naj upira avoje žarke na tvoj prezgodnji grob. Dokončala si svojo pot življenje v zgodnji mladosti in odšla *i od nss se večno. Ampek ostsla bodel nam v spomina ze vedno Žalujoči ostali: John Trobe so prog, Agnee-Peuline, dve letns hčerka. Zoroalev-Rejko, 6 tednov atari sinček. Brst in sestro ta ksj v Ameriki, e v starem kraju pe očr ia meti. ter trije bretje in tri Pe, Bos 217. nejmenj «vojih 60,000 I)jn ruj šeni trdi, de je kupil vs, te w mete od akademika K. A k ' bo težko reauica. N*;» ž'upJ| odnosno cerkvene uprave pnT1 terih je bilo kaj podobnega U|q deno, nej ae obrnejo na IjubJiJ ako policijo iu pošljejo nat«,3 seznam in opis ukrsdenih j^J tov. ' ^ Slovenski delavec, ki hoče deti vse zanesljive delavske v«--mora redno čitati dnevnik "{^j NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem luunanjal vsem sorodnikom in znane«;« j iootno vest, da je po osenmijs mesečni bolezni za smiieo. /a no zaspala dne 6. jan. 1924 ■ . ANA GREGORIČ, (preje Baloh.) Pokojnica je bila st(ira 14 k in 9 mesecev. Pogreb se je vit dne 8. jenuarja t. 1. ob dveh p« Bila je članica Mladinskega od delka pri društvu at. 205), S. i P. J. in društvu št. 131, S. s. P l kateri društvi fta ji priredili kn sen civilni pogreb. Prav lepo 1 zahvalim za obilno vdeležbo ■ pogrebu članstvu obeh druita ter za krasne dsrpvane ven« kakor tudi vsem drugim, ki 10 ( podarili krasne vence in »vej šopke cvetlic na njeno krti Hvala bratu predsedniku drusti št. 131 S. S. P. Z. za ginljiv m grobni govor v slovenskem jeziki in Mr. £. Turku za govor an^ Škem jeziku. Hvala vrfem, ki štej obiskovali za časa njene bolezni i) nas tolažili v dnevih žalovanji Pokojnica zspušča dve teti i enega strica v Kanzasu, eno t«t pa tukaj v Nokomis, 111. Žaluj« ostali: Anton Gregorič, očem, H» lene Gregorič, mati, Rozi Grefi rič, aestra. Vsi v Nokomis, 111. NAZNANILO IN ZAHVALA Vaem dragim sorodnikom, /.nisi cem in prijateljem naznanjam. acwf času žalosti in nesreče. Lepe hJJ rojskom in rojskinjsm »J Lodge, ki ste gs obiskali »s vdeležili pogrebs. Srčns hvsla niesm dr. 324. S. N. P J. " zapele negrobniee' «>!> "i"** odprtem grobu. Ae enkrst iskrena hvele vsem »^PJ* J predragi nam Joaeph. pa P"* mimo v hladni ameriški želu joči osteli: V stari Terezije Tomšič, mati. J«*" Frank Tomšič,'brata. Ter**i)« Marije in Josefe (vee sestre in tukej v A«^'»' Anton Wodenlcher. brst rs« iteer Creek, fcont ter J^» čič. bratranec v < Agnee Stermitz, seetričns v 6. FEBRUARJA. 1924. prosv:t.\ E IN SHODI „n — Dro»*.vu -Sloji" »log«". ,em bit iivoijco »• no-filsne promm, d» pn- dae 17. V velikem itevilu. Had sooinal i vsem Clan- '13*»Vv.cm'i,vni b,'° L vin. priti, ker Je bil pre. *rli Had bi bil. d« se malo ftltmo do Slovenske narod K ¡tkale"10 0O aio vcn»»c jfrjss» i0^»- IfcS). Mmn. t^^aTcJT^. RS s. N. H. J- da. i« druitv« Ln „ na seji meseca januarja, da HI .eje ob pol osmih zvečer \2Ttt oi oamfh kakor dosedaj. Uirim na članstvo, da se udcle-r^j bolj redno, kakor do sedaj. naznanjam vsem «lanom, PsVbom M nikogar zalagal ases-Lflta Vsak >i lahko utrga par ur t meacc da pride na sejo. Izgo-!r kU ialoii, ne drli več pri me-i Ltos. Zame nI le noben tajnik 11 letih zsložil asesraenta in že tu« bil suapendiran. Zato tudi uT« bo iskfadal več za nikogar, f H jn 25. bom pobiral nsesment gratski pozdravi — Tajnik. i I» man, Ohto. — Naznanjam čla- £ j^lanlcam S. N. P. J., it. 48S. , te udeležijo aeje dne 10. februn-I ki te bo vriila v dvorani, dru-i nadstropje nad trgovino mr. Ra-tU ob treh popoldne. Na tej seji jmo ukrepali o važnih rečeh. To-y opozarjam člane in Članice, da trsi udeležilo polnoitevilno, da t bo potem kakega obrekovanja pti druitvenim uradnikom. Pozdravi — Jo An Drobnich, taj- POBIBTVO NA PRODAJ. Proda ae posestvo v va.\d Oelo ali štlhet, polt« In občina Sv. Kril pri Konatanjcviol na Dojenj-akem, Jugoslavije. Posestvo oato-ji is polovice "grunta*. HlTa zida na a opeko krita» Atnln aidana in a opeko krita, avinjaki ao leseni in s opoko kriti, podsenlk, aenlk. kozolec, klet io katfa je a a'amo krito. Dva vinograda ln zidanica in dva koaa goada. Ce bi kateri rojakov mislil kupiti to poac tvo. naj pita meni sa ečno In druge podrobnosti na ta naalovi Prank Knolmer, 081? Kwlng Ave, 8). Chicago, 111.- (Adv.) Or. Lorans VRXNIOANJS POZOR I Ako kdo Iz med vaa namerava odpotovati domov v ataro domovi no In tam kupiti zemljo, ima aadaj zelo lepo priliko. Jaa niž e podpisani po domače (Urbanov » Hriba) Imam na prodaj več koaov zeml> Na atarl ftrangi je en koe na keterege ae poaeje l*st mernl kov eetve. Kn kos žest johov goadi •ame smreka In hoje. Na «ter! ee stl je en velik lea In trije mejhni leai in tri ko*e gmajne. Kn sred nji les ne novi oeatl (aveČ hrib ) In sa en mernik eetve aemlje e NagllČevem prug. Kupi ae lahko vaa skupaj ali pa vsak koa aaae po «amezno. Kdo hoče kaj več povas nUa. nej pile na moj naslov Frank Reven, P. 0. Bos 111 Richmnndvllle, N. Y. (Adv.t I IRG, KONCERTI IN PLGSNE ¿AUAVE. #»WM#IIIMMl##IMM r novi naslov' OrsdM sr» mi t e« lit. DR. jos. v. CRAHEK FkrsMaa «»d tareeaa ! MS Amortsea «tale Baab Bldg. ! aaa Orani ti. et »laik A*«., i PITTIBURGH, F A. i ffif^mitftttftffffffff MIMIMMHMHIIIMIH; I PROLETAREC i ' Je slovensko gleslle soelallsSM. < | ne »treske v Ameriki. Vsak ' ( delsvse In rojak, bi se uaiei < \ sa saelalUee«. W ae moral red J i no tliatl» ker vem kafte prava sliko eaalallaaaa I Naročnina enaia $3.00 »a ' I lata, $1.71 na pai Uu. j I Naalovi PROLCTAREC, sese w Mita ti.. CHICAOO. ILtINOIt. Pilit« po aai «ealb bajiel OIMIIIHIIIHMIMMMll DR. KOLER 698 Pona Ato., Pittsburgh, Po. % HULE ZA PÍA MO slov. in Hrvatske dobite edino pri: Navinthalc-Potokmr Sli O tomo ti.. C*»«iM«fk. Pa. _pulto — ssk_} t£jrBMUIS •Ur« vim ■ HavMla tr«MiJ«, WWto«, *t#hll- it.it 10 ra cfttfi mm sa* n«;« vtis« aslift* krvt, DOLŽNCBT DRUŠTVENIH TAJNIKOV jo, da vsak meeee aprotl poročajo npravniitvu lista "Proeveta" rte spremembo nastale pH drultvu: revo pristople, umrle, črtane ta nazaj prlatcple ta od-top le člane njih imena in naslove, ter vse tpremembe naslovov članov, to5 no. da m lahko pravilno požlljatev vredl m Ust. Istatako ao man sporočiti vso Bprettsirbe m Mla dlnald list. — Upravniltvo. iT '»•• úl¿*Mni ikfiaiiL rOHMlJM» OWNPO iJtó t! prave luba£ove HARMONIKE KNJIGE tri In Stlrl vrstne, dva. tri In Itlri-krat, nemiko In kranjuko aglažtne kakor tudi chromatid ne In pa kovieke. Harmonik« so najboljlega dela in «premij«- ne e sapor o sa sapr«U. t alois skuu, tU Eprilm rt, nroMf. N. v. moooomoomoooooooooooom prva in največja slo-venska tvrdka pristnih prekaje-NIH kranjskih klobas v ameriki po znižanih cenah Delavec brat dslivskega daso pisja je kakor rojak bres pnftke. Darbueee t Ogenj. Opto! krvavih dogodkov svetovne vonje, brd*. Me., vas. $1.S$. Stevenson: Otek sakla- dor. Čudoviti doživljaji Jakea na suhem In na morju, broA OOe* ve*. Ma. Bhef: Hči papain. Roman, t$a* Murnlk: žonlnl aala Ka-prnole. R 42 ellkaml. 35c Nala adrav la in njih raba r doma M m adravlj*. Naivni ji rUvonaki «pW- ZAHVALI. Mr. Alols Skulj, 323 Kpsilon Pisce Brookljm, N. T. » Cenjeni Vem naznanim, de eem prejel harmoniko, ki je prev taks ke-kertao sem al želel .prav Izvrstna Že lf let igrem harmoniko ter vem. kej je hermonike. Prev lopo ea Vam zahvalim sanjo, v kratkem bom le po eno pUel ravno tegs glssa. F. Sbalehar, Claridge. Pa. katar« raspoilljsmo po vsah Urala nlk drtevab pe SO ««ntav fant, «k« palij«t« d«n«r s naročilom platamo mi i,oAtf.ino P« p*S(n«m povsetja C. O, D. pMe poStnlno vsak m». Ako IJuMt« dobra delikateee narolita le dan««. NAROČITE KLOBASE 11 VaUd icredaa m«iogth naro/il. nam j« bil» m»* sitUall eeao. PoSl)«aao oi I fuauiv aeprej. Pilil« Se danaa. joe leskov ar, tlO — Idil. Itraa«, Baslae, WU. MeoaoeooeeeaoaaaoaaaoaMo domači zdravnik MSMtS« WIMH »—a« raatltM M S Naročeno harmoniko eem prejel in eem prev aedovoljen, mi prev zelo ugaja. AlOie Hočevar, Joliet, HI Poročam Vam. de eem »prejel poslano mi harmoniko, ml Jak» ugaja, ko ima teke lep glae ia je lehka za Igretl sem Vem aelo hvaležen in Ves priporoma t ud dmgiss rojakom, ki lele dobre, isvrslne harmonike. Frank Magister, PHtsbur jfc. Pa Znpsnčlč: fle uganjk, vezane, B$e. Blaialwva pratlka m L 1024, I Be. Ta rano m eamo Mlaeae. J. ALEl knjigama "Prasvela" pile sa klMeateak IJudutva Ako se strinjal s a|Mi mi ideJanH. gndpirej trgovce, k egleleja v Pmavetl. * V sel«** Imam rae btagn sa vsakdanje po i rehlčin» n« r mernl neni. ANTON fORMTE. •'/■'/'///f.'. " '/,'.,// . -K \ * ^ + i Nuöa-Tone SREDA, t. FEBRUARJA PROSVETA An atole France: Aaycus in Celtstiz Krasne in trpežne |ieii jjnfai in Štedilniki naJpred v "ROUND OAK ki ao najkraanejše in| ter zelo trpežne. Jamčei 25 let. Kupite ai lahki mesečna odplačila tudi drugo pohištvo pri HEN STONICH Chisholm, Mlnn. ^Razpošiljamo t vae kraje rodno kovane plankač« iz Ju*o?l«vij, V zalogi imam vedno nove vrata Lubaaove Harmonik« in hun-ateklenice. Piill« f* ui «aft. ™ NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA RAZNO 6033 st. clair a ve.. čleveland, 0. Zrn, brajfb, zzpcttnicc, diamantne prstane in lavalirje, verižice Ltd. POPRAVLJAMO: ura in drugo zlatnino po nizki ceni. PODRUŽNICA Columbla Gramofonov in gramafonaklk plošč. Slovanakfh In dragih. Prodajano aa lahki mešalna odplačila. Pičita po cenik, kateri aa Vam pošlje brerpUčno, ali pa osebno vprašajte za eene prodno drugod kupite. Najboljša blago. Najnižje cene. Največja slovenska tiskarna v Ameriki je Narodna Tiskarna 214644-50 Blue laland Are., Chicago, Illinoia. šli tiskamo vsi o renskem, hrvaškom, slovaškem, češkem, peljakas, kakor todi v angleikem ia n «mikam jezika. Maša posebnost ae tok* vina aa društva in trgovce.—"PROSVETA" aa tiska t asli tiskani. ODVETNIŠKA IN JAVNO-NOTARSKA PISARNA F. A. BOGADEK, 200.303 WALSH BUILDING. 434 DIAMOND STREET f pittsbutch. PA S. N. P. J. društvom: Kadar aarečate sasta". "f lija m drago, pasit« aa » in naslov če hoieu dobiti saj boljše blago sa najnitje res«. NmkrU i. vaavai ZASTONJ Ihiw'I 1142 N. E. Dailaa Rd. CLEVELAND, O. Prolzvafa bogato rloto kri,m «M stnnovttnc .fttnt, ftMM polne možic« In «enake. Ca sta slabaga sdravia ln pri slabi moči» io aoomin mračfK vaše telo mrači. če sta ae ft »w^o^o^^c^ ....................... SLOVANSKI FOTOGRAF NAPRAVITE SI SAMI SVOJO PUAČO IN SI PRIHRANITE DENAR. PAVLIK'S STUDIO rUJvoiji U^rmfUmt CanaHrtM dalo im bla§«. lodalajo po Victor Navinšek