Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 17. februarja 1938
Štev. 38. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor« Grajski trg 7 t Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošli 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Ogla* se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
n
Danajske koncesije
Sobotni sestanek med nemškim državnim predsednikom in kancelarjem Hitlerjem ter avstrijskim zveznim kancelarjem Schuschniggom v Hitlerjevi rezidenci je deloval na evropsko politično javnost kakor bomba. Ta dogodek je bilo po nedavnih spremembah 4. februarja v Nemčiji mogoče tolmačiti tudi po najbolj črnogledih perspektivah. Zdi se, da je stavil Hitler Schuschniggu gotovo ultimativne zahteve, predvsem glede izvajanja čl. B dodatnega sporazuma z dne 11. julija 1936, ki predvideva, »da je avstrijski kan-celar pripravljen, da bo ob pravem trenutku — to se pravi v bližnji bodočnosti
—	poklical v vlado zastopnike tako imenovane »nacionalne opozicije”, da na ta način podpira popolno pomirjenje v državi«, nadalje glede rekonstrukcije avstrijske vlade, priključka avstrijskega gospodarstva nemškemu avtarhijskemu sistemu in protiboljševiškemu paktu.
Schuschnigg je moral hitro ravnati. Prvi Ribbentropov sunek je bil torej namenjen Avstriji. Novi nemški kurz je še ovit *r skrivnostne koprene, ki jih bo morebiti odvrnil Hitler ob priliki svojega nedeljskega govora. Narodno-socialistični režim .• Nemčiji mora širokim narodnim plastem pokazati nekaj uspehov. Najlažje si jih izposluje v Avstriji. Schuschnigg ;e v izvajanju omenjenega čl. B kolebal. Sporazum od 11. jul. 1936 je ostal samo na papirju. Latentna napetost med Dunajem in Berlinom je trajala dalje in je v zadnjem času udarila na površje v precej žolčni časopisni vojni med avstrijskim in rajhovskim tiskom. Potem je izbruhnila šo dr. Tavosova afera. Berlin je po izvršenih spremembah izrabil to stanje in udaril. Česar so se dunajski krogi bali, se je zgodilo. Schuschnigg je moral dati Hitlerju koncesije. Sicer ni stanje še povsem razčiščeno, vendar pa je mogoče še pred napovedanim Hitlerjevim govorom, ki bo 'nenda vseboval važne izjave in priznanja avstrijske neodvisnosti in samostojnosti, izluščiti sledeče dunajske koncesije;
Hitler je zahteval od Schuschnigga, da izvrši preosnovo vlade, v kateri naj dobijo narodni socialisti notranje in vojno hiinistrstvo ter ministrstvo javne varno sfi. Schuschnigg je po napetih, nervoznih Posvetovanjih ter brezuspešnih dzgtedih, da naveže telefomični stik z Mussolinijem, izvedel rekonstrukcijo svoje vlade, v kameri sedijo štirje eksponenti narodnega so Ualizma. Vojnega ministrstva sicer niso dobili, pač pa notranje ministrstvo, ki ga vodi sedaj dr. Seiss-Inquart, ki je ob e>iem tudi šef javne varnosti, kjer pa moto deliti svojo oblast z Schuschniggovim toupnikom dr. Skublom, ki je državni tajnik za javno varnost in ki mu kot gc-ueralnemu inšpektorju nad policijsko ter orožniško eksokutivo pripada precej dejansko vodstvo javne varnosti, dočim se •'e moral Seiss-lnquart zadovoljiti s formalnim vodstvom.
Druga koncesija je splošna amnestija 7-a politične prestopke do 15. februarja, ki Prinaša svobodo neštetim hitlerjevskim agitatorjem, ki so doslej tičali po zaporih.
Kot tretjo koncesijo moremo smatrati nkolnost, da bodo odslej lahko vstopili v Domovinsko fronto, ki ostane edina no-s'teljica politične dejavnosti, tudi narodni socialisti, ki doslej niso mogli ali hoteli Priključiti se vrstam edino priznane poli-t'cne formacije Domovinske fronte.
Dramatičen razplet položaja pa kažejo v Precej resnobnih Variantah praški, padski in londonski komentarji. Nekateri češki listi pišejo, da je novi avstrijski
Druga etapa:
Politično
DUNAJ, 17. februarja. Tukajšnja popoldanska izdaja večernega l'sta »Neues Wiener Tagblafta« je bila zaplenjena, ker je ponatisnila nekatere odstavke Goringove »Essener National Zeitung«, kjer se navaja, da predstavlja sestanek v Obersalzbergu in rekonstrukcija avstrijske vlade samo prvo etapo in da sledi notranje politično izravnanje »Gleichschaitung« Avstrije. Prav tako je bila zaplenjena tudi »Essener Nationalzeitung«, ki je prispela danes na Dunaj in tudi praški ter švicarski isti.
Težka, dtOHttdma $m no Vmaju
DUNAJ, 17. februarja. Doznavajo se nekatere podrobnosti burne in težke noči na Dunaju, ki je bila v noči na sredo neprekinjeni te-leronični zvezi z Ober-salzbergom in Berlinom. Položaj avstrijskih državnikov je bi tem težji, ker je predsednik italijanske vlade Mussolini bil stalno v ozadju in ga ni bilo mogoče najti in niti z nim govoriti. Čim bolj je tonila noč v jutro, tem kritičnejši je postajal položaj. Von Papen, ki se je utaboril v avstrijskem zunanjem ministrstvu, je stalno pritiskal in opozarjal Schuschnigga na časovni rok ultimativnega značaja. Vzne mirjenje avstrijskih državnikov .ie bilo tem večje, ker so prihajale na Dunaj vesti z avstrijsko nemške meje o koncentraciji nemških motoriziranih oddelkov, pripravljenih, da prodro v Avstrijo, ter ni prav nič pomagal demanti, da gre za redne smučarske vojaške vežbe ob avstrijsko bavarski meji. Prva lista nove avstrijske vlade je bila iz Berlina odklonjena kot nesprejemljiva. Berlin je trdovratno zahteval tri ministrska mesta v
avstrijski vladi za eksponente narodnega nacionalizma, in sicer vojno ministrstvo, notranje ministrstvo ter resort za javno varnost. Razen tega je zahteval Berlin generalnega komisarja za industrijo, da izpolni stari Goringov načrt o vključitvi avstrijske industrije v štiriletko nemškega vojaškega oboroževanja. Ko je iz Berlina prispel negativen odgovor, je nastopil za Schuschnigga, ki je našel v svo jih ministrih bolj ohlapno in majavo oporo, najkritičnejši trenutek. Panika je prišla do izraza na dunajskih ulicah in javnih lokalih. Položaj se je stopnjeval v brezupnost in se je bilo bati najsiabšega. Tedaj pa se Schuschnigg, ki ni mogel dobiti stika z Rimom, obrnil v Pariz in London, od koder so takoj poslali v Ber^ lin demaršo, ki je zalegla. Istočasno sta zapadni sili zatrdili Schuschniggu, da lah ko vsak čas računa z njuno pomočjo, če gre za ohranitev suverenosti in samostojnosti Avstrije. Tedaj je Berlin popu stil in sc je ob 2.15 lahko razglasila težko izvršena rekonstrukcija
ženiuptad atlaška cf
LONDON, 17. februarja. Angleška vlada je sporočila moskovski vladi, da je odpoklicala iz Leningrada svojega poslanika. To je v zvezi s pozivom moskovske vlade vsem vladam, ki imajo v Le-
Uikteten svoboden!
DUNAJ, 17. februarja. Havas poroča: Politična amnestija se tiče tudi najtežjih slučajev. Deležni je bodo tudi bivši minister Rintelen, terorist Vojček, stražniki, ki so sodelovali pri napadu na zvezno kancelarstvo ob priliki dr. Dollfusso-
ningradu svoje zastopnike, da svoje zastopnike odpokličejo. Ta poziv ie v zvezi z orjaškim načrtom, da se Leningrad preuredi v pravcato trdnjavo in obmorsko oporišče.
vega umora, kakor tudi iriž. Taus, ki ie bi nedavno aretiran ob priliki zapečatenja dunajske »Rjave hiše«. Razen Rlnte-lena, ki je bolan, bodo vsi ostali najbrže zapustili Avstrijo tor odpotovali v Nemčijo.
Skupščinska debata
Na včerajšnji seji narodne . skupščine se je nadaljevala načelna proračunska razprava. Med drugim se je oglasil k besedi narodni poslanec dr. Kosta P o-povič (J:NS), ki je kritiziral politike vlade in trditve finančnega ministra, češ da bo naše gospodarstvo z lahkoto preneslo milijardno povišanje. Od 1. 1930 do 1935 so se državni proračuni stalno zmanjševali, dočim se v zadnjih letih stalno zvišujejo in znaša ta povišek v zadnjih treh letih nad dve milijardi. V svojih temeljitih izvajanjih je povdarjal potrebo, da se zvišajo ubradniški prejemki. Narodni poslanec Milan Božič (JNS) pa je zlasti kritiziral razmere v Sloveniji ter v Bosnj in Hercegovini in je omenjal tudi potek konkordatske borbe. Narodni poslanec Milivoj Perič od neodvisnega kluba je iznesel očitke, češ da so v državni politiki socialna, gospodarska in kulturna vprašanja popolnoma potisnjena v ozadje. Narodni poslanec dr. Vojislav Do še n, član Delovnega kluba, je izčrpno govoril o notranji politiki sedanje vlade ter je poslancem večine dejal, da povsem neupravičeno kritizirajo Jevtičev režim, saj so bili vendar vsi izvoljeni na Jevtičevi listi in na njegovem programu. Proti proračunu so nadalje še govorili narodni poslanci Mu-stafa Mu 1 a 1 ič (JNS), Luka Avra-movič (Neodvisni klub), Vinko Goril j a k (Delovni klub) in Peter Galogaža (Neodvisni klub). Seja se je danes dopoldne nadaljevala.
Novo časopisno podjetje v Zagrebu
Hrvatski listi poročajo, da je bila v Zagrebu ustanovljena nova delniška družba »Hrvatski tiskarski zavod« z glavnico 400.000 dinarjev. Delniško družbo, ki se bo bavila z vsemi tiskarniškimi posli, so ustanovili prijatelji dr. Mačka. Nova tiskarna bo tiskala v bodoče tudi »Hr vatski dnevnik« in izdajala še nov opoldanski dnevnik »Podne«, ki bi bil tekmec »Večeru«, katerega izdaja koncern »Tipografije«. Poleg tega misli izdajati nova tiskarna tudi tednik »Vesela pošta«, ki naj bi bil za hrvatske razmere nekaj sličnega, kakor je v Nemčiji znani tedmk »Griine Post«.
Dunajski dogodki
Današnje »Jutro« komentira v uvodniku dunajske dogodke med drugim: »Pomaknitev neposrednega nemškega ob močja do Brennerja in Karavank ustvar-
notranji minister SeiB Inquart nekakšen narodno socialistični državni upravitelj, ki naj privede Avstrijo mirno in postopoma k združitvi z Nemčijo. Pariški in londonski komentarji pravijo, da pomeni vstop hitlerjevskega zastopnika v vlado začetek konca neodvisnosti Avstrije in odločilen korak:	Združitev z
Nemčijo. »Epoque« primerja sporazum med Nemčijo in Avstrijo sporazum med zajcem in orjaško kačo — udavom, če Italija ob tem dejstvu molči, je to zaradi tega, ker ji trenutni položaj ne dovoljuje glasne besede. »Figaro« piše, da mora Francija to spremembo sprejeti z globoko žalosto. Sprememba je hkrati tudi prvi udarec Italiji, ki se je na življenje in smrt zvezala z Nemčijo. Z njim je Nemčija pokazala, da ne bo pustila Italiji uresničiti njenih načrtov v Srednji Evropi. Londonski »Times« pravijo, da sicer ni verjetno, da bi bil Hitler posegel po
sili, če bi bila Avstrija njegove zahteve zavrnila, vendar pa ni mogoče povedati v naprej, kake posledice bi zavrnitev rodila. Drugo angleško časopisje pa zatrjuje. da si je Avstrija nastavila nož na grlo in da je hitlerjevski notranji minister poslovodja vlade, katere ravnatelj je — dr. Schuschnigg.
Kako se bo odslej razvijalo politično življenje v Avstriji, je težko predvideti. Trenja se najbrže s tem niso odstranila, ampak je s tem ustvarjena možnost novih konfliktov, ki se izpod tal prenašajo na površino. Po Hitlerjevem zatrdilu bodo morali avstrijski hitlerjevci sicer prenehati z ilegalno politično borbo, kar pa jim sedaj itak ne bo potrebno, ko bodo lahko nemoteno zlezli iz ogromno trebušastega Trojanskega konja, ki ga je von Papen privedel 11. julija 19.36 na Dunaj in iz katerega bodo šele sedaj po 19 mesecih nejasnosti ter latentne krize poskočili bodri
narodno socialistični agitatorji, ki pa jih novi notranji minister Seiss-Inquart gotovo ne bo preganjal.
Najbolj prizadeti pa so radi novega stanja v Avstriji legitimisti, katerih upanja so sedaj splavala po vodi, nadalje pristaši nekakšne krščansko socialne in marksistične ljudske fronte ter končno katoliški cerkveni krogi, ki se ne bojijo le hitlerjevske politične, ampak tudi proti-cerkvene in svetovno nazorne propagande.
Avstrija pa je sedaj v napetem pričakovanju: Kaj bo povedal Hitler v nedeljo 20. t. m.? Sredi vseh neštetih ugibanj pa ie gotovo le to, da predstavlja novo stanje v Avstriji veliko oviro za pomirjenje tor zbližanje podonavskih držav, zlasti če bo Avstrija primorana pridružiti se protiboljševiškemu paktu ter slediti v zunanji politiki na pot brezpogojne službe osišču Rim-Berlin.
208.269 učencev In dijakov na	šolah v	dravsk
450 učiteljskih abiturijentov brez službe — 4500 društev — 15.000 radijskih naročnikov
U&šetki
Prenazorna slika
»Koroški Slovenec« poroča v št. 6: »Nemški otroški vrtci so bili najnovejša Heimatbundova parola. Njihovo delo ponazori sledeči prizor, o katerem nam piše prijatelj našega lista: Tudi Št. Jakob v Rožu je dobil svoj nemški vrtec, ki naj bi zbiral otročičke od 3 do 6 let. Učiteljica je bila trda Nemka, otroci niso razumeli njenih navodil, učiteljica ne njihovega otroškega čebljanja. Med odmorom se vsuje ves mali drobiž na šolsko dvorišče, skrivaj se ozirajoč za domom in materjo. Pa spet pride med nje neusmiljena učiteljica in jih nemško kliče, naj se vrnejo v sobo. Otroci jo začudeno gledajo in je seve ne morejo razumeti. Kaj ji preostane drugega, kot pa da jih kot mala piščeta polovi in znosi nazaj v učilnico. In spet strmi dvajset parov otroških oči in ne ve, kaj »3 godi in govori. Kot mali, plahi ptički čakajo konca, da zamo-rejo k mamici im ateju. — Kot doznava-ino, je oblast Heimatbundove vrtce sedaj prepovedala, kar je bilo v interesu nedolžnih otrok edino pametno. Poizkusi tovrstnega ponemčevanja sami pa so prenazorna slika položaja, v katerem se nahajamo.«
.Jurček še županil nam bo"
»Nova doba« piše v št. 6 z dne 4. t. m. v dopisu iz Zreč:	»Tukajšnji občinski
odbor je odpustil občinskega tajnika g. Šušteršiča, ki je več let samostojno v največje zadovoljstvo predpostavljenih opravljal svojo naporno službo. Zupan g. Jurij Orož, ki je zelo uvideven človek, se je protivil tej odpustitvi in celo grozil z odstopom, pa vse ni nič pomagalo. Zreški gospod so tako rekli in tako je moralo biti. »Če bi Jurček odstopil, bo pa mlinar županil, saj bi nam bilo tako ljubše, ker je mlinar bolj ubogljiv«, tako se je nekdo odrezal. No, Jurček se je sedaj potolažil in ostane nadalje župan, to pa zato, ker so volilci rekli, da mora ostati, saj so oni njega volili. Takoj ko so slišali, da hoče Jurček odstopiti, se jih je oglasilo par sto »da Jurček še nadalje županil nam bo«. Kakor je bil g. Orož vedno zvit, si je znal tudi to pot pomagati. Vzel je za tajnika dolgoletnega tajnika konjiške okoliške in pozneje tudi trške občine, upokojenega poročnika g. Kanglerja iz Konjic. Ta je izstopil iz službe v konjiški občini po združitvi. Sedaj imamo Zrečam najboljšega tajnika. Pogrešali pa bomo g. Šušteršiča v vseh društvih in sploh v družabnem življenju. Mlad in agilen ter vedno nasmejan in vesel je vodil sokolski pevski zbor, sodeloval je pri vseh sokolskih prireditvah, posebno rad in z najboljšim uspehom pa se je udejstvoval na sokolskem diletantskem odru. Zreški Sokol mu je priredil lepo odhodnico, katere se je udeležilo skoraj vse članstvo. Mlademu agilnemu Sokolu želimo na njegovem novem mestu na Pragerskem obilo sreče in mu kličemo: Na svidenje!«
Darujte za azilni sklad PTL!
Mariborska »-Del. pol.« piše v svoji 11. številki: »Cement prodajajo naše tovarne doma po 56 din 100 kg, v inozemstvo pa po 14 din. Pri nas imamo razrite ceste, dočim zidajo v inozemstvu iz našega betona gladke avtomobilske avenije...«
To smo mi
»Slov. narod« poroča v št. 14. t. m.: »Kranjski fantje to smo mi... Dve lokomotivi sta sopihali včeraj pred dolgo železno kačo napol praznih vagonov tja proti Gorenjski. Na vsaki postaji in po-
ja povsem nove probleme in nalaga Italiji in Jugoslaviji, da jih skupno z največjo pažnjo premotrita in njihovo dalekn. sežnost ocenita. V italijanskem časopisju ne čitamo še nobenih komentarjev o posledicah dunajskih sprememb, ali tudi to je komentar. Nesporno je, da Mussolini že s stališča politike osi Berlin - Rim ni bil protivmk poskusu, da sc nemško avstrijska napetost ublarži in poišče med Dunajem hi Berlinom zdrav kompromis. Toda isto tako smatramo za nesporno, da italijanski državniki ne spadajo med one, ki bi prekrižanih rok pustili, da bi se pesimistične presoje bodečega razvoja Avstrije do kraja obistinile.«
Banski svet v Ljubljani je včeraj nadaljeval svoje razprave o kmetijskem od delku, nakar je sledila razprava o proračunu prosvetnega oddelka banske uprave. K razpravi proračuna tega oddelka se je oglasilo k besedi 23 govornikov.
'Konec preteklega leta je bilo v banovini 860 osnovnih šol, od tega 14 zasebnih. Otroških vrtcev je bilo 54, od tega
10	zasebnih, zavetišč pa 19. od tega 11 zasebnih 13 že ustanovljenih osnovnih šol še ni odprtih. Na osnovnih šolah je bilo 4098 oddelkov, ki pa so imeli na razpolago samo 2816 učilnic, tako da je nad 1200 učilnic, v katerih imata pouk po dva oddelka. Učiteljev in učiteljic je bilo 4205. 358 učiteljev in učiteljic ni imelo svojih oddelkov (upravitelji, strokovni učitelji, dodeljenci itd.), pa je zato bilo nad 250 oddelkov brez učitelja. Pri tem pa je na drugi strani še 450 učiteljskih abiturieniov in abiturientk, ki čakajo na namestitev. Učencev in učenk je bilo na osnovnih šolah 185.823, za 2144 več ko lani. Nemških in madžarskih manj šinskih šol je bilo 26 s 1431 učenci. Lani je banovina prispevala za popravila in
Kadarkoli zborujejo naša obmejna učiteljska društva, skoraj ni zborovanja, da bi se ne zavzemala za razne akcije, ki so namenjene utrditvi naše meje, dvigu vsestranske zadovoljnosti našega vedno težje prizadetega obmejnega ljudstva v vse vrstnih njegovih prilikah. Te prilike pa je treba preučiti, vanje se poglobiti in jih sodoživljati, šele potem lahko govorimo o načrtu in pravilnem nastavku reševanja perečih obmejnih problemov!
Častno mesto med agilnimi obmejnimi učit. društvi zavzema sresko učit. društvo Maribor levi breg, ki že mnoga leta po svojem v topli skrbi za mejo prežetem predsedniku g. Vauda M i r-k u posveča neprenehno pažnjo obmejnim vprašanjem. Navedeno društvo je zborovalo minulo soboto 12. t. m. v krčevinski šoli. Kakor vedno je tudi tokrat obravnavalo vse aktualne zadeve vseh treh poglavitnih delovnih področij: stanovskega, šolskega in izven-šolskega.
Ob otvoritvi je spregovoril predsednik jedrnate spominske besede z ozirom na 601etnico našega največjega pesnika Otona Župančiča. Sledila je objava važnih dopisov in situacijsko poročilo, ki so ga zborovalci z odobravanjem sprejeli, saj je z istim zopet dokazano, da je Jugosl. učit. udruženje budno na straži in neustrašno v borbi za pravice in dobrine v blagor šoli, učiteljstvu, mladini, vsemu narodu in državi.
Izredno pozornost pa je zbudilo predsednikovo poročilo o prvem uspešnem vzajemnem sodelovanju učiteljstva roko
v roki s tukajšnjimi narodno-obrambni-
stajici se je ustavil smučarski vlak, da je sprejel po dva ali tri nove fante in da je prisopihal do Kranjske gore v komaj dobrih treh urah. Smučarji so godrnjali. Ro pravici. Če bi se bili odpeljali z rednim jutranjim vlakom, bi ne bili prišli na smuko dosti pozneje. Toda biti je moralo tako. Kranjski fantje to smo mi... Vsa čast bratom Čehom. Radi jim imamo, saj so naši bratje, a brat je mio, koje vere bio. Samo smučke bi morali doma dobro pregledati, predno se napotijo na smučarske tekme. Nekaterim baje ni dobro držalo jermenje ali žičevjo, pa se niso mogli spustiti v tek. Drugi so pa prišli kar brez njega, češ, da bodo postavili cele može samo na skakalnici. In postavili so jih, okroglo 25 m dolge, večina še za spoznanje manj, samo stali niso ti možje na no-jgah. Padali so kakor so dolgi in široki.
gradnjo novih šolskih poslopij občinam okrog 2 milijona dinarjev. Šolam je priključenih 761 šolskih vrtov.
Poročilo obravnava dalje banovinske šolske zavode (gluhonemnico v Ljubljani, deško vzgajališče na Selu pri Ljubljani, zavod za slepe itd.), nato pa prehaja na meščansko in srednje šolstvo. V banovini je 38 državnih in 8 zasebnih meščanskih šol z 271 oddelki in 9904 učenci. Letos bo ustanovljenih še 6 novih meščanskih šol. Srednjih in strokovnih šol je v banovini 28, od tega 18 državnih in samoupravnih ter 10 zasebnih. Na njih je bilo letos vpisanih 12.542 učencev in učenk.
Ljudskih univerz imamo v banovini 5,
stalni gledališči 2, kinematografov 53, nad 2500 javnih in društvenih knjižnic s poldrugim milijonom knjig. Društev je okrog 4500, radiskih naročnikov 15.000. Muzejev in sličnih zbirk je 16. Novih slo venskih knjig je lani izšlo 237, listov in revij pa je izhajalo 207. Športnih klubov je bilo lani 71. Jadranska straža ima na šolah 600 organizacij s 63.000 član'. Rdeči križ pa 355 organizacij s 26.500 člani.
mi društvi. Leta in leta vztrajnih prizadevanj so morala miniti, da je prišlo do te težko pričakovane koncentracije složnega narodno-obrambnega dela, kojega važni sestavni del tvori obmejna narodna prosveta. Upamo ir* želimo, da te nad vsemi svetovnimi, strankarskimi in drugimi razlikami vzvišene delovne miselnosti in povezanosti nikdo in nič več ne razdraži! Spoštovanje naziranj svojega bližnjega in nadreditev pojma narodne sloge v obrambi naroda naj tvorijo ne-•razvezno zvarjene člene v tej obmejno brambni delovni zajednici! Imenovani je pregledno poročal (kot poročevalec ob-mejno-šolskega odseka dravske sekcije JUU) o nabranih podatkih glede ljudskega šolstva v štirih obmejnih srezih ter
o	predstavki in prošnji, poslani po prej navedeni delovni zajednici kr. banski upravi in odločilnim faktorjem o priliki razprav o banovinskem proračunu za I. 1938/39.
Končno je naš zgodovinar, banovinski arhivar g. prof. Baš Franjo predočil zborovalcem »Zgodovinske slike kulturnemu, gospodarskemu in nacionalnemu razvoju severnih Slovencev. G. predavatelj, priznan strokovnjak na tem polju, je prikazal razvoj kulturnega, gospodarskega in nacionalnega bitja našega obmejnega človeka kot logično posledico historičnih, geopolitičnih in kozmopotf-tičnih razmer, v katerih je naš mejaš vzrastel in se v svoji lastni državi zato še ne more kot svoboden in samostojen državljan prav znajti. Razvila se je zanimiva debata o vlogi meščanstva ter gospodarske in prosvetne vzgoje. G.
Sokolič Leon Bukovnik je skočil včeraj 28.5 m, pa ni padel. Naši kranjski fantje so se odrezali bolj junaško. Njihova oprema je morala biti boljša, ni pa bila popolna. Lojze z Jesenic je bil premalo opremljen z denarjem, pa sc mu je pripetila na povratku nerodnost. Pomislite, na drugem mestu v slalomu, takorekoč junak dneva, da so se nežna srca kar sama odpirala pred njim, in naenkrat taka blamaža! Sprevodnik je zahteval od Lojzeta vozni listek. Lojze pa ga ni imel in tudi denarja ni imel, da bi ga plačal. Da bi bil imel vsaj trofejo, da bi jo zastavil. Pa je ni imel. Zato si jo sprevodnik zabeležil Lojzetovo ime, Lojzetu samemu je pa povedal, da posledice njegove zastonjkarske vožnje ne bodo prijetne. Nauk: Prepustite čevlje čevljarni, šport pa športnikom.«
Humor in politika
St. jcan de Luz, v februarju. Po poročilih nevtralnih opazovalcev imajo borbe, ki se sedaj vodijo v Španiji, poseben značaj. Najpreje so napredovali za desetine km, potem samo na posamezne km, dočim se vrši sedaj napredovanje na metre. Zdi se pa, da centimetri napredovanja v teh borbah ne bodo prišli v poštev.
VSE Z^MAS&ERfflbo
prinaša v bogati izbiri po nizkih cenah
Tckstitana SUDEFELDT
Oglejte si špecijalno izložbo.
predavatelja so navzoči nagradili z burnim ploskanjem.
Pri bodočih zborovanjih bo na 3. točki vedno:	obravnava najaktualnejših sta-
novskih, službenih in pedagoških zadev
in sicer v obliki skupnega razgovarjanja —• diskusije. Opozoritve in vprašanja k tej točki bo doposlati 8 dni pred zborovanjem društvenemu predsodništvu, da jih prouči društveni referent pristojne stroke.
Številno zbrano učiteljstvo se je v zadovoljstvu, da je dalo in daja šoli, narodu in državi po svojih najboljših močeh, kar jim gre, razhajalo na svoje vaške, obmejne domove, spodbujeno k nadaljnjemu vztrajnemu prosvetljevanju in čuvanju meje; In to mu v polni meri priznavamo: čast komur čast. Čuvajmo našo mejo!
JUuute vesti
htuhiiiiii mm iw
Stavka na varšavski operi. Umetniki in tehnično osebje varšavske opere so snoči pričeli stavkati.
Butenkova afera razčiščena. Bukare-
ški sovjetski diplomat Butenko se je sedaj nepričakovano pojavil živ in zdrav v Rimu. Tamkaj je izjavil, da se ini hotel odzvati pozivu, da naj se vrne v Moskvo in je po 14 dneh pobegnil v Italijo, da se izogne zasledovanju agentov GPU.
ifaimetske Muite
V	Ljutomeru se je osnoval pripravljalni odbor za proslavo 70 letnice prvega slovenskega tabora. Proslava bo pred vidoma meseca junija.
Padec cen jajcem na itaPjanskem trgu
Na italijanskem trgu so padle cene jajcem in sicer od 6.40 lir na 5.40 lir za tu-cat. V trgovini na veliko plačujejo danes za 1000 komadov jajc 457 lir, dočim so veletrgovci plačali doslej 504 lir.
JUmUg
Radio - Ljubljana
Petek, 18. februarja. 11: Šolska ura: Glasba in glasbeni znaki pri starih narodih predavanje ilustrirano s klavirjem (g. dr. Josip Čerin). — 12: Iz naših logov in gajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski Šramel. — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: Pravni položaj žene v Jugoslaviji (ga. dr. Donata Capuder). — 18.20: Ada Sari poje (plošče). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50:	10 minut za
planince: Zimska oskrba planinskih koč (g. Ljud. Mrzel). 20:	Za	ples in zabavo
(sodelujeta: Radijski orkester in oddelek godbe »Sloga«; — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. — Konec ob 23. uri.
Sobota. F), febr. 12: Plošča za ploščo hiti, v venček veselih stvari, —12.45. Poročila. — 13: Napovedi, 13.20: Akademski pevski kvintet. — 14: Poročila.
—	17.40: Skrb za delavstvo v drugih dr- * žavah (g. dr. Jure Adlešič). — 18: Za zabavo in za ples (plošče). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (ff-dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Pavliha — pester večer. — 22: Napovedi, poročila.
22.15: Vesel konec (igra Radijski orkester). Konec ob 23. uri.
Obmejno učiteljstvo jzboruie v znamenju	ge
našo mejo!
S	fmde
Lep večer našah železniških uradnikov
^ serijo letošnjih družabnih prireditev moramo šteti kot eno najusp-alejših družabni večer, ki ga je priredilo pretečeno soboto 12. t. m, tukajšnje Društvo železniških uradnikov (UŽC) v spodnjih prostorih hotela »Orel«. To odlično uspelo Prireditev naših vrlih železniških uradnikov, ki so do zadnjega kotička napolnili obsežne prostore, uvršča kronika med naše najelitnejše prireditve. Železničarji so topot uspešno organizirali prvo svojo prreditev v večjem stilu in je bil odziv tolik, da so premnogi odhajali radi pcmanikanja prostora. Preproste in ■vendar učinkovite dekoracije dvorane, Pestro izbran spored, solistične točke, nastopi železničarske dece, šaljivi na-stODi, plesni nastopi ter ubrano in neprekinjeno sviranje pomnoženega salonskega orkestra in živahna razgibanost zbrane elitne družbe, je dajala celotni prireditvi okvir izredne prijetne družabnosti, pestrosti in šumnosti.
Lepo uspela družabna prireditev ie Privabila v prireditvene prostore elito Maribora in je potekla v najlepšem ter ^lo animiranem razpoloženju. Med ste- ] vilnlrrii mariborskimi odličniki so bili nied drugim tudi sreski načelnik dr. Š i-ska, bivši župan dr. Lipo ld, državni tožilec Sever s soprogo, obmejni komisar g. Krajno v i č, v zastopstvu mestne občine podžupan Že bot ter mag. direktor Rodošek, gospa Maistroma, predstavniki industrijskih podjetij: mdustrijec in mestni svetnik Hutter z SOspo, nadalje mestni svetnik g. R o g-z gospo, predstavnici! vseh panog železniške službe, upravnik delavnice inž. Vidi c, šef sekcije inž. Završnik, šef Prometne službe Lojze Kovačič, šef Postaje Maribor gl. kolodvor Perme, ■nšp. Mere s soprogo in predsednik c-ruralne uprave UŽC iz Zagreba', višji ,Svetnik g. Obad z obiteljo, iz tukajšnjih trŽQvskih krogov pa gg. P i n t e r in L e-11 ar d. Pregrad. Macun, S p r a-£er. Rozina. Pihler Srečko, kalamar Majcen, restavrater gl. kolo-uvora Majcen, dr. Pfrimer ml., upr. *t. S c h e n k e r g„ S 1 a č e k. nadalje pravniki dr. Mari n, dr. K okli č, dr. Jrečko, dr. Majcen, dr. S t a m o i, dr- Koprivnik in dr. Ci.ian. Med navzočimi profesorji in učitelji smo oparil gg. prof. Silo, dr. Perhavca, v Pen da la in druge, med odvetniki pa
dr. Ravnika s soprogo. Zastopane s° bile istotako vse narodne in kulturne 0rsanizacije, zlasti pa je bila številna udeležba članov tuk. oficirskega zbora.
Družabni večer sta otvorila društveni Predsednik g. inž. J agodič in ga. L a-p a n j e - Herzogova. Zabavni večer
Poleg plesnega sporeda izpopolnili razni šaljivi nastopi, ubrano petje, operne nri5’ otročji balet čarodej G. P o v h e. naš znani komik, ter igralec tuk. Narodnega gledališča g. Kosič sta dovr-
m aiiske Mmm
Saditli @®§zk&a& s pohorsko železnico!
Hma
K>no
filmsko
ra.
Union. Izredno lepo mojstrsko delo »Lajla«, film bajnega seve-
Potem likvidacija ...
Sinoči se je vršila v Emeršičevi restavraciji na Aleksandrovi cesti seja upravnega in nadzornega odbora zadruge »Pohorska železnica«, ki je imela odločiti, ali naj se akcija za zgraditev železnice na Pohorje obnovi ali da se zadruga likvidira. Sejo je otvoril in vodil predsednik zadruge kapetan v pok. J. K or d it, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče odbornike, zlasti pa sreskega načelnika dr. Šiško, zbornična svetnika gg. P i n t e r j a in Š e r e c a itd. Nato je g. Kordit orisal položaj, v katerem se danes nahaja akcija za graditev Pohorske železnice. Dejal je:
Idejo za napravo železnice na sončne pohorske višine je spražil leta 1919 mariborski meščan Ivan Winklcr. Iz leta v leto naraščajoči obisk tega domačega mariborskega pogorja, ki ima vse pogoje za zračno zdravilišče in smučanje, rodil čedalje večje zanimanje domačih tujsko-prometnih činiteljev in privedel končno jeseni 1929 do ustanovitve Zadruge za pohorsko železnico z županom dr. Juvanom na čelu. k; pa je predsedstvo leta 1931 odložil. Na iniciativo Zadruge so se začele baviti s projektom železnice znane inozemske tvrdke za napravo žičnih., železnic in vse je kazalo, da bomo že leta 1931 začeli z gradbenimi deli. Naj-
ugodnejšo ponudbo je stavila neka tuja Železnica na Pohore bi bila poleg
čnem zboru, da obnovi poslovne stike s tvrdk: mi, da ugotovi, če podjetja še vztrajajo pri svojih takratnih ponudbah. Danes seved,. nc smemo več računati z obljubljenimi krediti teh tvrdk, ki imajo zadnje čase več ko dovolj takoj plačanih naročil. Gradbeni stroški za pohorsko železnico znašajo danes 4,500.000 din. Zadruga se je odločila, da bo poizkusila, če bo mogoče pri prizadetih činiteljih in interesentih zbrati za gradnjo pohorske železnice, ki je tolike važnosti za tujski promet Maribora in njegove okolice, manjkajočo glavnico 2.800.000 dinarjev, ali pa bo v nasprotnem primeru likvidirala. Akcijo za pohorsko železnico more dair.es tudi v gmotnem oziru izvesti le domače prebivalstvo, na finančno pomoč inozemskih gradb. podjetij ni računati.
Železnica na Pohorje, prva v Jugoslaviji, bi bila za Maribor velikega gospodarskega pomena. Zato naj predvsem vsi gospodarski in poslovni krogi, ki jim tujski promet posredno ali neposredno koristi, podpro akcijo za njeno dograditev s tern. da v čim večjem številu podpišejo zadružne deleže. Tujsko prometne statistike vseh dežel kažejo, da nudijo gorske železnice svoji bližnji iti daljni okolici obilo ugodnosti in so za vse tujce nenadomestljivo vabljive in privlačne.
Smrt blage žene. V splošni bolnišnici je preminila po daljši bolezni 43 letna Marija Božič iz Pobrežja, Delavska ul. 3. Blaga pokojnica, rodom iz Doline pri Trstu, je bila skrbna življenska družica svojemu možu Petru Božiču, uslužbencu tuk. tvornice Doctor in drug, zgledna gospodinja in skrbna mamica. Na njeni poslednji poti jo pospremimo jutri popoldne na pobreškem pokopališču. Blagi ženi trajen in časten spomin, žalujočim, zlasti težko prizadetemu soprogu, naše naj-iskrenejše sočutje!
Mestna organizacija omiadine JNS priredi v soboto, 19. t. m. ob 20. uri v dvorani Grmekove gostilne v Studencih svojo prvo družabno prireditev. Dolžnost narodnega občinstva Maribora in okolice je, da podpre omladino pri njenem požrtvovalnem delu na nacionalnem polju. Družabnost pospešuje vsako organizacijsko delo! Zato pa v soboto vsi h Grmeku v Studence na prireditev. Čaka vas še mnogo prijetnih presenečenj in je z vsem dobro preskrbljeno. Sodeluje godba »Drava«. Zdravo!
tvrdka, ki je bila pripravljena izvršiti celotno delo za 250.000 nemških mark, to je za okoli 3,600.000 dinarjev. Zadruga bi morala plačati do dovršitve železnice 2.500.000 din. ostali znesek pa b ise amor tiziral iz dohodkov železnice. Takrat je bilo treba dejansko dobili le še pol milijona dinarjev. Iz različnih razlogov se tedaj ni sklenila gradbena pogodba.
Današnji položaj pa je tale: Podpisani in vplačani deleži znašajo din 191.641.—, podpisani in še neplačani deleži 423.470 din, jamstvo mestne občine in kraljevske banske uprave znaša po 500.000 din. To jamstvo doslej še ni bilo preklicano in smemo upati, da lahko nanj računamo tudi sedaj, če bi za uresničenje tega načrta manjkal samo ta znesek.
Zadruga je sklenila na zadnjem ob-
ze
obstoječega kopališča na Mariborskem otoku, ki je razširil sloves Maribora že daleč okoli, druga domača privlačnost za tujski promet.
Po končanem predsednikovem referatu se je razvila živahna debata, v katero so posegli skoro vsi navzoči ter povdarili, naj se akcija za graditev pohorske železnice intenzivno poživi. — Končno je bil storjen sklep, v smislu katerega se bodo raznim gospodarskim ustanovam in zasebnikom poslali prospekti za pohorsko železnico. Tudi se bo v obeh mariborskih kinih predvajala reklama za vpis deležev, in se bo občinstvo vabiso za vpis deležev potoni časopisov. Ce bi tudi ta akcija ne imela zaželienega uspeha, potem fe bo zadrugo likvidiralo.
ase
Din 25.000
/e vče>cij zadela srečka drž. razr. loterije št. 25.408, ki je bila kupljena v bančni poslovalnici
Bezjak, Maribor, Gosposka 25
Poraba elektrike v Mariboru večja kakor v Ljubljani
seno prikazala humoristični skeč »Že-eztia devica«, na kar je nastopila gospo-jj^na Slavica M a j c e n o v a, absolventka graškega konservatorija in hčerka tukajšnjega uglednega dvorske restavracije dovršeno
klepetaš«. Pri . Kosmač. — pevske točke je podala in krasnim liričnim so-
restavraterja kolo-g. L. Majcena, ki je odpela narodno »Hišica pri cest stoji«, nadalje arijo iz opere »Mig-non«, dr. Ipavčevo »Ciganko Marijo« ter uearjev »Kaj t liko mi avirju jo je spremljal g ;’voje solistične z nežno milino
P ra no m ter je njen nastop zbuja! vsesplo-""m 1>ozornost ‘n navdušeno priznanje.
Mali železničarji, oblečeni v železničarske kroje (kasneje kot lutke), so po-* \ ili večer z nekaj solističnimi pevski-j1 točkami. Otročji balet j0	izvežbal
Plesni učitelj g. Simončič, dočim je /C:l njihovo posrečeno mimiko in drama-ncno živahnost poskrbela ga. Lapajne - Herzogova. Ob klavirju je že-'■-znicarske malčke spremljala ga. M r-v n r j e v a.
V nad linji točki pestrega sporeda se je uveljavil priljubljeni k .mik Povhe, .-u' utlpel arijo iz opere Aida ter solistični spev iz operete -Pod to goro zeleno«, 'icielni de! ie znključil dvospev gdč. M a j c e n o ve in g. |-> venski kras gorenjski«.
vospev ' o v h e t a
»Slo-
V letu 1937 je znašala poraba mestnega električnega podjetja 24,490.00 kW-ur (Ljubljana 12,267.596). prirastek znaša 3,920.000 kW-ur. t. j. 19% več k: kor v 1. 1936. ko je bilo izkazanih 20.570.000 kW-ur, kar kaže, da je Maribor glede porabe eletrike na prvem mestu v naši banovini. Največ toka so odjemalci porabili v mesecu decembru okroglo 2,250.0000 kW-ur, najmanj v mesecu maju 1,880.000 k\V-ur. Obratovalo je 56 transformatorskih postaj s 74 transformatorji v skupnem učinku 11.720 KVA. konjskih sil.
Na novo je bilo priključenih 232 hiš. Število odjemalcev je narasio od 12.413 v letu 1936 na 13.210 odjemalcev t. j. za 797 več.
Družabna prireditev naših železničarskih uradnikov je žela v izvajanju ofi-cielnega programa popolen uspeh in se je zatem razvila v vseh prireditvenih prostorih zelo animirana zabava, ki ;e trajala pozno v noč. Aranžma je bil v zanesljivih rokah društvenega predsednika g. inž Jagodiča in vzorno požrtvovalne gospe L a p a j n e - H e r-zogove ter je nudila prireditev v celoti vtis velikomestnega ambijenta. — Društvo je imelo delno postrežbo v svoji lastni režiji in je hotelirka ga Zemlji-č e v a šla društvu v vsakem oziru :ia reko in jc tudi ona vsaj delno pripomogla k tako prodornemu uspehu te letošnje prve večje družabne prireditve naših železniških uradnikov. Vsem. ki so prireditev obiskali, bo ista ostala v trajnem in prijetnem spominu, saj se je društvo potrudilo na vso rrn e, da je zadovoljilo pr v vse goste, ki so sc z lepim obiskom oddolžili njihovemu trudu.
Tekom leta je bilo priključenih na novo: 3876 žarnic. 171 likalnikov. 158 raznih aparatov, (kuhalnikov, ventilantorjev itd.). 537 komadov motorjev s skupnim učinkom 1530 konjskih sil. Montiranih je bilo 968 komadov novih števcev. Izpolnila se je cestna razsvetljava z 29 uličnimi svetilkami, tako da je bilo koncem I. 1937 priključenih 1064 uličnih svetilk.
Radi regulacie Kralja Petra trga se je premestila in preuredila transformatorska postaja ter so se preložile kabelske napeljave. Istotako so bile potrebne premestitve kablov na Koroški cesti in Tat-tenbachovi ulici radi regulacije. Za novo transformatorsko postajo v delavski koloniji na Pobrežju ob Zrkovski cesti se jc položil nov kabel za visoko napetost. Razširjena so bila omrežja na Pobrežju, Teznem in Studencih. Podaljšalo se je omrežje iz Bresternice v Jelovec za priključek novih odjemalcev, Z ugodnimi cenami se je dvignil odjem toka v indu-stri.ii in obrt.
Grajska klet. 2. in 3. marca originalna dunajska pustna slanikova pojedina, bogata izbira pikantnih jedil, mrzlih, gorkih morskih rib. Posamezne plošče in porcije se dostavljajo po želji na dom. Danes sveže ribe!
NA PUSTNI TOREK 1. HI. 1938 velika maškarada »V kraljestvu src« v vseli prostorih Narodnega doma«. Izvolitev kraljice src. Nagrada za najlepšo skupino mask.
Olepševalno in tujsko prometno društvo Sp. Poiskava-Pragersko priredi v nedeljo dne 20. II. 1938 v Kavčičevih gostilniških prostorih na Sp. Polskavi veliko maškeradno veselico, na kateri prejmejo tri najlepše maske lepa darila. Za prevoz gostov od kolodvora Pragersko-na Sp. Polskavo bedo na razpolago avtomobilski prevozniki. Čisti veselični donos gre v korist imenovanega društva.
»Pod palmami« na letošnji gala reduti ISSK Maribor, ki se vrši na pustno soboto, dne 26. febr. se bodo sestali vsi ljubitelji neprisiljene zabave, dobre godbe in veselega razpoloženja. Nebroj presenečenj! Vstopnice se dobijo pri Putni-ku Maribor.
Dunajska vremenska napoved za jutri petek 18. t. m. predv-deva sledeče vreme: V severnem alpskem področju pretesno ‘asno, ponoči mraz, preko dne blago vreme. V južrsm alpskem področju po stepno zboljšanje vremena, preko dne topleje.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dne 16. februarja (5. razred) so bili izžrebani sledeči večji dobitki:
Din 80.000: 18757
12617 33234 48235 70827 90593 98960 20307 45854 74483 8658 25408 94010 4712 71432 96122 17313 55512 76523 88467
Din 40.000:
Din 35.000:
Din 30.000:
Din 25.000:
Din 20.000:
Din 15.000:
Din 12.000: 42776 Din 10.000	4413
35815 38016 47952 86631 88678 Din 8000: 11431 65994 72446 80762 94024 97304 Din 6000:	9562
37014 41608 67411 68657
19104
67105
88275
Din
22842
47796
70290
Din
35677
55307
83335
5000:
26634
47865
77471
3000:
39579
59887
84962
Pooblaščena
6007
30339
55004
80123
13607
43879
63738
87455
Klavna
9204
53228
13843
84631
12434
54002
72717
3654
34958
55195
88819
16892
46851
70031
87633
14512
55714
17287
86244
16830
58330
74286
8249
43762
58814
92095
25475
47894
76117
90374
15501
73766
33000
86513
17961
59864
77344
11245
46570
65508
93080
29125
50881
80338
21969
80753
46645
92466
19063
63026
85996
15117
47038
66288
96731
32417
53721
81083
96017 98730.
kolektura drž.
loterije bančna poslovalnica BEZJAK. r;bor, Gosposka ulica 25.
razredne Ma-
Ker so ’i odnesli olašč, je skočila v Dravo
R<3i:burl|iv nosna dogodek na Pristanu
Na Pristanu, v bližini Mencingerjeve gostilne, se je snoči okoli 19. ure pripetil razburljiv dogodek. V omenjenem času je namreč priletela iz Splavarske
ulice proti Dravi mlajša ženska, ki se je s krikom pognala v dravske valove. Žensko je lok Drave odnesel že kakih 20 m stran od brega, ko je oblečen sko-
deduje teiefotutke vesti
Dr. Seiss Inauart v Berlin!
50 NOČ NEPREKINJENI TELEFONIČNI RAZGOVORI MED DUNAJEM IN BERLINOM. — RAJHOVSKI VIŠJI ČASTNIKI KOT REFORMATORJI AVSTRIJSKE
VOJSKE.
neprekinjenem državnem telefoničnem stiku. V gotovih krogili Domovinske fronte se bojijo, da bodo avstrijski hitlerjevski elementi poplavili domovinsko fronto kot edino avstrijsko politično formacijo. Bojazen je tem večja, ker je postavil Schuschnigg na razna vplivna vodilna mesta hitlerjevske eksponente in je bila tudi ukinjena članska zapora, ki je svoj-čas bila izdana, da se prepreči dostop prikritih narodnih socialistov.
DUNAJ, 17. februarja. Novi notranji minister dr. SeiB-Inquart je odpotoval v Berlin, kjer bo popoldne sprejet po A. Hitlerju. V tukajšnjih narodno socialističnih krogih zatrjujejo, da je dr. SeiB-Inquart odpotoval v Berlin, da dobi tamkaj navodila za izvedbo ukrepov, dogovorjenih med Hitlerjem in Schuschniggom. Po še nepotrjenih vesteh je prispelo na Dunaj več nemških višjih častnikov, da izvedejo reformo po vzorcu nemške vojske.
PARIZ, 17. februarja. Tukajšnji tisk ugotavlja, da je Mussolini svojo prejšnjo avstrijsko politiko žrtvoval osišču Rim— Berlin.
!*•
dr. Guido Schmidt, avstrijski zun. min.
DUNAJ, 17. februarja. Notranji politič-dogodki se bliskovito razvijajo, vendar ; \ se ozadja še ne kažejo v povsem jas-ii obrisih. Dejstvo je namreč, da sta bila i unaj in Berlin še ves dan in vso noč v
Četrtek, 17. februarja ob 20. uri: »Veronika Deseniškr„. Red D.
Petek, 18. februarja: Zaprto.
Sobota, 19. februarja, ob 20. uri: »Revizor«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Nedelja, 20. februarja, ob 15. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Cvrče> za pečjo«. Globoko znižane cene.
Obnova režije v »Troubadurju«. Že
trinajst let ni bilo »Troubadurja« v Mariboru. Zato se je pa nova režija v rokah kapelnika Herzoga, ki vodi tudi glasbo, kar najbolj potrudila, željno pričakujočemu občinstvu »Trubadurja« prikazati v popolnoma novi inscenaciji, kakor tudi v večinoma novih kostumih.
: v dravsko valovje kleparski pomočile Karol Uebeleis, stanujoč v Mesarski ’ici 5, ki je žensko zgrabil ter jo neza-estno potegnil na suho. Uebeleis se je mireč v kritičnem času mudil v bližini ristana ter je na krik in vik ženske po-al pozoren. Ka je videl, za kraj gre, je ez pomisleka skočil v Dravo in tako lisko rešil sigurne smrti. O dogodku je . la takoj obveščena tukajšnja reševalna 'staja in so reševalci kandidatko smrti 'premili v tukajšnjo splošno bolnišnico, ':;r se je kmalu osvestila. Glede ozadja -kušenega samomora smo doznali sleče:
V Plavčevi gostilni na Koroški cesti o včeraj popoldne popivali trije moški t neka ženska, ki je znana kot nočna ;cka. Okoli 18. ure se je ženska z enim ! treh odstranila. Ko je prišla nazaj v Val, je morala ugotoviti, da sta druga
n moška odšla, z njima pa je izginil !i njen črn zimski plašč. To je žensko 'ko razburilo, da je stekla po Splavarji ulici naravnost proti Dravi ter se .'gnala v valovje. Zadeva je bila pri-vljena policiji, ki sedaj poizveduje za oškima. ki sta ženski odnesla plašč.
MAŠKARADA v »Kraljestvu Src« se šl na pustni torek I. III. 1938 ob 20.
i	v Narodnem dk>n»u. Vstopnina Din , v predprodaji pri Putuiku Din 12. Lovska razstava v Beogradu, bo od ?. do 27. februarja t. 1. in je obiskoval-. :n odobrena polovična vožnja. Vse nadnje informacije pri Puiniku Maribor, ■'.je, Ptuj.
V soboto maškerada gostilna Kren 'emenšak).
Izredna priložnost za poset zimskošportnega centra Avstrije Semmeringa in veselega Dunaja je Pu+nikov izlet z modernim avtokarom od 19. do 21. iebr. Vožnja in vizum le Din 260.—. Takojšnje prijave pri Puiniku Maribor, Celje, Ptuj.
MarMjorsko trgovstvo obveščamo, da bo predaval v ponedeljek dne 21. t. m. v dvorani hotela »Novi svet«. Jos. Povod-nik, Jurčičeva ul. g. Friderik D e gen, prof. na drž. trg. akademiji »O pomenu menic v poslovnem življenju«. Vabimo naše članstvo, da se \ deleži tega izredno važnega aktualnega predavanja v čim večjem številu. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Poučno predavanje. Opozarjamo že danes na predavanje »Pomen menice v poslovnem življenju«, ki se vrši v ponedeljek, 21. t. m. ob 20. uri v dvorani hotela »Novi svet« v Jurčičevi ulici 7 (vhod skozi dvorišče). Predavanje priredi Slov. trgovsko društvo skupno z Združenjem trgovcev, predava pa profesor Trgovske akademije g. D ege n, znan autor priročne knjige o menicah. Radi važnosti in aktualnosti tega vprašanja vabimo vse trgov stvo na številno udeležbo.
Mrtvorojenčkova usoda. Grobokop Franc Veber v Framu je na župnem pokopališču v Framu ob priliki kopanja novega groba našel 10 cm pod gornjo plastjo zemlje malo krsto, v kateri je bilo v starih cunjah zavito novorojeno dete ženskega spola. Zadeva je bila prijavljena oblastvoni in je zdravnik dr. Kralj trupelce preiskal, ni pa našel nobenih znakov nasilja. Nadaljnja preiskava ,ie dognala, da je mrtvega otroka povila neka revna viničarka radi padca v ne-
kem gozdu. Ker pa ni imela sredstev za pogreb in živi vsa družina v skrajno slabih razmerah, — pri hiši je pet nepreskrbljenih otrok. — je viničarka mrtvega novorojenčka zavila v cunje, napravila malo krsto in truplo po noči pokopala na pokopališču.
Smrtna kosa. V ormoški bolnišnici je preminila v 54. letu starosti ga Regoršek Ana. soproga skupinovodje drž. žel. v Mariboru. Njeno truplo so prepeljali v mestno mrtvašnico na Pobrežju, kjer bo jutri pokopana. Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Mariborske tehtnice. Kmet iz okolice Maribora nam pripoveduje, da je pri predzadnjem živinskem sejmu doživel nenavaden dogodek. Svoje vole je tehtal trikrat in se pri tem poslužil dveh javnih tehtnic. Prvič so tehtali nad 16'A q. drugič malenkost čez 16 q in tretjič spet nad 16 'A q. Vse tekom opoldanskih ur in ni volov ves čas niti krmil, niti napajal. Najmanj mu opravičeno gre v glavo, da so drugič tehtali najmanj, vtretiič. torej zadnjič, pa več!
Glas radijskih naročnikov. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Smo radijski poslušalci in naročniki. Odrajtujemo v redu predpisane pristojbine. Imamo pa bore malo od vsega tega. Po naših radijskih aparatih prasketa in cvili, bobni in grmi, da se zdi kakor da s! kje na kitajsko japonskem bojišču. Kaj nam hasne dobra volja, ko pa se število motilcev iz dneva v dan pomnožuje. Zgrabite jih za ušesa ali pa bomo morali — odpovedati.« Sledijo podpisi.
Iz poštne službe. Za kontrolorja 6. položajne skupine je napredoval pri pošti Maribor 1. Vekoslav Osme.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva in Vaupotova lekarna.
Ljudska univerza. Nocoj v četrtek ob 20. uri predava o temi: Kaj vemo o pračloveku g. docent dr. Božo Škerlj iz Ljubljane. Skioptične slike.
Kant*na. Dne 1. marca t. I. ob 11. uri dop. se vrši v kasarni Vojvode Mišiča prva pismena licitacija za oddajo v zakup kantine v omenjeni kasarni od 1. IV. 1938 do 31. marca 1939. Kavcija znaša din 1.800.—. Vsi ostali pogoji so razvidni v pisarni kasarne vojvode Mišiča med uradnimi urami.
Ob vso perilo. Delavka Marija Jurše, stanujoča Ob bregu 16, je prijavila policiji, da ji je doslej še neznani tat ukradel iz zaklenjene pralnice vse perilo in trpi radi tega 1200 dinarjev škode. Policija vrši poizvedbe.
Srce v razredčenem zraku
Če je zrak razredčen, je v njem manj kisika. Zato deluje srce močneje, če diha človek v redkejšem zraku. Kri, ki dobi v pljučih kisik, mora prihajati v nje hitreje.
O	tem se prepričamo, če smo visoko v gorah. Posebno dobro poznajo ta pojav letalci, ki se dvigajo zelo visoko v zračne višave. V velikih višinah je zrak tako razredčen, da je tam kisika premalo in zato ga morajo letalci jemati s seboj. S tem se delo srcu znatno olajša. vendar pa pomoč ni popolna. Nekakšen učinek razredčenega zraka na srce se kaže vedno.
Da bi proučili ta učinek in dognali, kako deluje srce v velikih višinah, so jeli učenjaki zadnje čase rabiti radijski steto-skop. Letalci si pritrdijo na prsi aparat, ki beleži utripanje srca, s pomočjo oddajnega radijskega aparata v kabini pa prenašajo utripe srca v sprejemni aparat na zemlji. Zdravnik na zemlji lahko mirno posluša kako utriplje letalcu srce. V doglednem času bo mogoče opremiti letalca z aparatom, ki bo avtomatično beležil utripanje njegovega srca v velikih višinah. Če primerjamo krivuljo utripov in krivuljo višine, vidimo, kako deluje srce v različno razredčenem zraku.
Ne pozabi naročnine! HSHHMEIMMeiPi
Razno
K POJASNILU V »VEČER-NIKU«
moram pripomniti. da pokojne Fras iz Dobrenia nisem operiral jaz. Dr. Benjamin !pavic, zdravnik za ženske bolezni.	875
Posodim dva originalna MASKERADNA KOSTUMA
Tattenbachova 18-1. levo.
865
Posest
STAVBENE PARCELE,
v centru, prvovrstni prostor, ugodno naprodaj. Valjak, Kino Union, Maribor.	643
Prodam
Naprodai
STELAŽA IN PULT
Naslov v upravi.	869
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
z vso oskrbo oddani. Gregorčičeva ni. 8-lf.	871
OPREMLJENO SOBO
oddam. Ruška c. 3-T desno. 8fi7
Službo dobi
FRIZERKO
dobro moč, sprejme Juratič. Glavni trg.	872
OŽENJENEGA VINIČARJA
iščemo za Šenkovce pri Zagrebu. Pojasnila daie: JosiP Govedič, trgovina s premogom. Prešernova 19.	87.3
TRGOVSKEGA SLUGO
mladega, močnega in poštenega veščega slovenskega in nemškega jezika iščem. Naslov v upravništvu tega lista-  866 ______________________
IŠČEMO HIŠNIKA
poročenega, ki nai bi bil izprašan kurjač, eventiiehio šofer. žena bi čistila pisarne za večje podjetje. Ponudbe z navedbo starosti ter dosedanjega službovanja je poslati upravi »Večernika« pod šifro -Trajna služba«.	864
rm
Ruby
Kam pa je izginila oporoka? Vsa stara ižmčad je ali pomrla ali se izselila. — tnar in njegov nečak nista več bila •d iživimi, in tudi Elspotha je počivala bližnjem pokopališču. Živel je samo njen drugi nečak, ki je prebival mno-!et pri njej v mali koči, ki ji jo je pre-uila rodbina Rodneyeva, ko stara 'kinja ni mogla več delati, ter je še no sanjarila o preteklih časih. Po nje-smrti pa jc odšel tudi vrtnarjev ne-v Avstralijo in od takrat niso več
li	o njem. Bilo je strašno!
/lladega moža so pričakovali vsak dan čeprav so Rodneyevi mirili drug dru-a in dvomili o resničnosti zgodi«, so rali vendarle priznati, da je mogoče vse resnično,
in prišel je. Rodbina Rodneyevili je "•la na njem mnogo napak in ko si je el lovišče, ki je mejilo prav na njiho-posestvo, ie bilo njihovo ogorčenje
brezmejno. Saj je bilo to res netaktno z ozirom na to, da je prišel z gotovim namenom, da prežene sedanje lastnike Rod ney Towersa, čigar stolpe je lahko gledal skozi okna v svoji jedilnici. Malo ga je brigalo, ali ga marajo ali ne, in ker je imel menda dosti denarja, ga niso nikjer odbili ter je prihajal v marsikatero hišo v goste, kar ie lady Rodneyevo še prav posebno žalilo.
Seveda je bil sir Nicholas prvi, ki s-e je z njim družil. Svoji materi je izjavil, da bo vljuden z mladim možem, ki m zakrivil drugega, kakor da išče svoje pravice. Tudi drugi naj bi bili do soseda vljudni ako ne prijazni. Nekateri pa so bili še dalje proti njemu nezaupni in sovražni. Med najhujšimi nasprotniki so bili vojvodinja Larderdalska in lady Li-lian Fatonska in šc druge stare obitelji.
Tako je bilo razmerje, ko je prišla Ru-by v The Tovvers.
*
Pridobiti si simpatijo !ady RodneyevC
1	je bilo težje, kakor si je zamišljala Roby.
Seveda, s kapitanom Rodneyem in sirom Nicholasom je postala kmalu najboljša prijateljica. Sicer je bila nekam nervozna in potrta ter se jc rada umikala kakor prestrašen polž v svojo hišico. Ker pa se ni mogla zatajevati, se je po nekaj dneh včasih že prav veselo šalila s svojima svakoma, kar je bilo stari lady zelo neljubo.
Z Violeto Mauesrghovo, ki je bila še gost v hiši, se še ni bližje seznanila. Violetin oče je bil v inozemstvu, zato je bila mlada deklica že dalje časa na Rodney Towersu, kjer jo je imela lady Rodneye-va rada pri sebi. Bila je hladna, toda vljudna, kakršne so vse angleške dame, dokler ne spoznajo dobro svojih ljudi. Razen tega je imela proti Ruby predsodke, ker je verjela o njej vse laži, ki so iih pravili o mladi gospe, čeprav je bila sama zelo resneoljubna. Zato se ji je umikala. govorila malo z njo in še to navadne stvari; uboga Ruby pa je hrepenela po bitju, ki bi ga imela za prijateljico.
Da je Rnby lady Rodneyevi zoprna, o
tem se je kmalu sama prepričala. Ker pa je imela dobro dušo in ni hotela žalostiti Geoffreya. je tiho prenašala vse male, pri krite napake svoje ljubeznive tašče. Tako j\e n. pr. vprašala, kje je Nicholas. — »Sir Nicholas! ste hoteli reči,« ji je zbadljivo odgovorila lady Rodneycva.
Ta dogodek je brezdno med njima še povečal, čeprav je Ruby popolnoma osvojila Nicholasa, ki se e na vse načine trudil, da ji olajša življenje.
Nekega večera, nekako teden dni P° svojem prihodu na grad, je pravila, kal«' zelo ljubi praproti. Naslednjega dne ji & ponudil roko in jo odvedel v svojo zakladnico. k zbirki praproti, ker je bil tud* on ljubitelj teh prelepih rastlin.
Ruby se je razveselila mnogih, njej še neznanih vrst in na otroški način izražala svoje občudovanje. Opazila pa je, da manjka v njegovi zbirki vrsta praproti-ki je bila njej posebno všeč, ker je rast'a v njeni ljubljeni domovini, v Killarneyu.
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani Odgovorni nrednik M A K SO KOK’^N Aa nserativ del odgovarja SLAVKO RRJA.
predstavnik ravnatelj ST.\.\XO DFIT.I.A. vsi v Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d-