ZB. Šle». Poštnina pavialirana. BOPIlja BgdgDlIĐ, tlflB 1. juHjfl 19Z1. Ili. leto. Glasilo obmejnih Slovencev. Uredništvo in upravništvo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. 7, I. nadstr. I. Telefon št. 7. Rokopisi se ne vračajo. S prihodnjo številko pošljemo položnice vsem tistim, ki naročnine še za letošnje leto niso poravnali. Če bi pomotoma dobil položnico kateri, ki je naročnino že poravnal, naj isto shrani za prihodnjič! Upravništvo. Naše Prekmurje v nevarnosti. Po uradnih poročilih iz Beograda, hočejo gospodje demokrati spraviti Prekmurje pod neko hrvaško oblast. Prepričani smo, da je srbskim, macedonskim, muslimanskim in hrvaškim krogom pač vseeno, ali pride naše lepo Prekmurje s 100.000 prebivalci pod Varaždin ali Maribor, zato zvračamo z vso upravičensotjo vso krivdo nad tem neslovenskim korakom na osebno odgovornost treh demokratskih poslancev : ministra dr. Kukoveca, dr. Žerjava in prof. Reisnerja. Kako so se vzdržali naši prekmurski Slovenci do današnjega dne predočuje jasno naš/v 'zadnji številki začeti podlistek „Prekmurje in Medji-murje“. Edino ljubezen do lastnega slovenskega prekmurskega jezika jih je ohranila Slovenstvu in oni so dobri Slovenci do današnjega dne, dasi se trudijo razni pseudo-učenjaki a-la prof. ' Mikola Sandor dokazati, da so Vendi in ne vem kaj še vse. Oni se polagamo navajajo na knjižni slovenski jezik, ki se po prekmurskih šolah tudi poučuje in zares več kot čudno in neumno bi bilo, ko bi se naenkrat reklo Prekmurcem, da naj opuste književno slovenščino ter se naj znova začnejo učiti in navajati na književno hrvaščino. Ne samo Prekmurcem, tudi nam bi tako početje bilo nepojmljivo. V slučaju, da se naše Prekmurje res prideli varaždinski oblasti, bo prva naloga iste, vse pohrvatiti in naša SHS bo eno poglavje bliže smešnosti pred omikanim in civiliziranim svetom. Leta ^1919 se je uradno in na zahtevo prekmurskega ljudstva uvedla slovenska uprava, Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 48 K, za pol leta 24 K, za četrt leta 12 K. Posamezna številka stane 1 K. ker so Prekmurci izjavili, da gredo raje pod madžarsko oblast, kakor da se dajo oropati svojega materinega jezika. Takrat je bil civilni komisar v Prekmurju dr. Lanjšič, in notranji minister g. Pribičevič. Od takrat se razmere niso prav nič izboljšale, pač pa še poslabšale. Vseobča nezadovoljnost je otrovala tudi bridko-izkušane Prekmurce in Medjimurce in ta nezadovoljnost je čeprav dobrodošla madžaronskim agitatorjem, ki razpolagajo z izvrstnimi propagandnimi sredstvi. Na meji sami so nastavljeni znani madžaroni različnih imen in stanov, celo orožništvo je madžaronsko, zato vse te okolščine pogodujejo madžarski protidržavni propagandi. Časopisje je zadnji čas poročalo o odkriti špijo-nažni aferi sredi Prekmurja; to pa je le majhen refleks slike o protidržavni madžaronski agitaciji. Naš list je večkrat poročal javnosti in opozarjal politično oblast na iridentistični list „Domovina“, čigar urednik je Prekmurec profesor Mikula Sandor. List je za svoj umazani namen naravnost izborno urejevan ter je tudi na našem teritoriju zelo razširjen. Dobrih 5 minut od našega uredništva — v Radgoni sami se proda tega pamfleta nad 2000 izvodov, nič manj v Monoštru in na našem ozemlju. Razširja se skrivoma in stane 2 nemški kroni in ravno zbog svoje tajinstvenosti najde veliko odjemalcev in — radovednežev, ki se polagamo navzamejo sugestivno pisanih misli. Ogrska vlada je dala temu Efijaltu do sedaj že nad 2 miljona kron podpore samo v svrho razširjanja te propagande in za vzdrževanje lista, ki se tiska v Budimpešti. — In naša vlada? Vsi satani bi prišli na dan, ko bi naprimer vlada prispevala v enak namen recimo „Obmejnemu tiskovnemu skladu“ en boren «miljonček, ali ko bi podpirala obmejni tisk sploh; mesto tega pa konfiscirajo njeni predstavniki enkrat „Mursko Stražo“, enkrat „Novine“. — „Prekmurski Glasnik“ pa, četudi demokratsko glasilo, je tupatam objektiven, vendar po večini čisto po maniri svojih duševnih očetov in učiteljev piše take gorostasnosti o Prekmurju, da s takim pisanjem narodni stvari več škoduje kot koristi. Cenzurna praksa je pa Inserati: Ena šeststolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 45 mm širok) K 1 *50. Pri večkratni objavi primeren popust. vzlasti v Prekmurju zelo čudna. Po poročilih iz Beograda, kakor izvemo osebno, so se tam tudi pogovarjali o tem, da napravijo eventuelno iz Prekmurja in Medjimurja eno posebno oblast. V tem slučaju so napravili pravo netišče madžaronske iredente, ki bo vedno delalo zgago na naši najsevernejši obmejni črti. Tudi ljutomerski okraj hočejo dati pod čakovsko oblast, zakar bi se pa Ljutomerčani prav lepo zahvalili. Kakor vidimo, zopet slepomišenje bogve na kateri račun. Vsak poskus, tudi najmanjši, odcepiti naše vrle Prekmurce od matere Slovenije bi pomenil okrepitev madžaronskih aspiracij na tem ozemlju. Pravzaprav ne bi o tem pisali, ali stvar je take važnosti, da sedaj pred odločitvijo pač ne kaže molčati. Ako se Prekmurje priklopi Varaždinu, bo madžaronstvo triumfiralo, ker pozna hrvaški „mentalitet“, ki v narodnoobrambnih zadevah ni tako rigorozen, kakor smo Slovenci. Pomislimo, da smo teško dobili Prekmurce, ki so pod neverjetno težavnimi okolnostmi obdržali svojo narodno zavest ter se ohranili slovenskemu ljudstvu. S takim lahkomiselnim činom pa bi jih vrgli v žrelo osvete željnih Mongolcev! Dr. Anton Korošec — v Osijeku. Naš dični rojak prvoboritelj slovenske svobode in ljudskih pravic dr. Anton Korošec je imel nedavno na shodu HPS (Hrvatske Pučke t. j. Ljudske Stranke) v Osijeku znamenit govor katerega prinašamo v glavnih obrisih. Orisal je kapitalizem kot zlato internacijonalo, internaci jonalo zlatega teleta, ki ogrožava našo mlado državo. Med drugim je dejal, da se ne sklepa jo zveze in sporazumi miru, ljubezni in solidarnosti, ampak zveze za skupen nastop surove, oborožene sile. Naša mlada država se je pretvorila v silen hram zlatega teleta. Pod tem znamenjem se izvršuje tudi agrarna reforma na splošno nezadovoljnost ljudstva, dočim hoče Ljudska stranka najradikalnejšo rešitev agrarne reforme, vladajoča klika in vlastodržci kapitalizma Naročnikom! Dr. Fran Mohorič. Prekmurje in Medjimurje. (Iz časopisa za zgodovino narodopisje XVI/1.) Ul. , . 2. Nekoliko duševnih stikov je obstajalo tudi duhovenstvom tostran in onstran Mure, — zlasti je videlo ljutomersko župnišče večkrat katerega duhovnega brata iz prekmurske in medjimurske soseščine in od tod je tudi nastalo nekaj več stika ogrskih Slo- 1 Puzstni Jozsef, školnik, Martonhely, 1891. oktober 1. pravi v Predgovoru k vödavanjüBorovnjakove knjige: Krscsan-szko katoliczanske cerkvene peszmi sz potrebnimi molitvami i vnogimi vogrszkimi peszmami... Ka so skoro vse nove pesmi z vogrskoga (madžarskega!) jezika na staroslovensko (prekmursko) predelane, i zato nej z k nam najbliže stoječega štajerskoga jezika, ar se štajerske gesmi z najvekšim triidom itak nemrejo na naš stari slovenski jezik tak predelati, ka se ne bi poznalo! Nadale i zato, ar štajerske pesmi z vekšinom tak preveč svečko (posvetno) vižo majo, štera se v cerkev nikak ne pripravi. Ali zato nečem to praviti, ka štajerske pesmi nebi tildi i lejpe viže mele. Majo, izmed štiri(h) sum te lepše tildi k coj vzeo. Da so vogrske (madžarske!) pesmi poprejk za onih viž volo, štei se k cerkvi pripraVijo, več vredne, kak poznane štajerske pesmi, to vsaki en lehko svedoči, ki cerkvene pesmi od vsej strani zadosta pozna... Ali da pri etom deli moremo (=moramo) na nagib liidstva misliti; vse vogrske (madžarske) pesmi se nemrejo za naše liidstvo pripraviti, najbole pa one ne, štere so v moli tonusi. Vsi znamo, da naše slovensko liidstvo ono lejpo naravo ma. da vse viže na dva glasa rado popeva... Popevanje na dva glasa se samo v dur tonosi lahko zgodi s rednim talom, ino što je nej v notaj (notah) dobro vonavčeni, nemre on v moli tonusi driigoga glasa s redom popejvati, zato sam z moli tonusa samo te ležejše i lepše pesmi gori vzeo. Včiniti sam mogao to i za onoga zroka volo, ar namrejo pesmi biti brezi moli tonusa najbole pa „za pre-minoče pesmi nej...“ (Glaser III/2.) d) ,Vsako populariziranje sovjetske ali kmetske republike. e) Vsako pripadanje k organizacijam z gornjimi cilji. f) Vsaka manifestacija proti državo- in ustavotvornim organom. g) Vsaka antimilitaristična propaganda in vsa dela naperjena proti narodni obrani. h) Vsako publiciranje ln tiskanje aktov glede postopanja o gornjih zločinih in izjav obsojencev, ako so iste sestavljene v agitacijske svrhe. i) Izdavanje stanovanja v gornje svrhe, če ga lastnik uporablja, pa tega ni pravočasno prijavil oblastem. j) Vsaka uporaba orožja proti državnim organom. II. Manifestacije, ki so prirejene v gori navede- nem smislu, se imajo razgnati. Kolovodje pa se kaznujejo z zaporom in globo do 50.000 din. Udeleženci pa z zaporom od 1 leta in globo 3000 din. Nošenje orožja se kaznuje z zaporom od 1 leta in globo do 10.000 din. Istotako se kaznuje vsako trgovanje z eksplozivnimi snovmi. Prepovedujejo se štrajki v vseh državnih in samoupravnih upravah. Nadalje v privilegiranih bankah, rudnikih, tramvajskih podjetjih in obratih, ki se pečajo z proizvajanjem svetlobe, vodovodih in obratih z življenjskimi potrebščinami. V sjučaju štrajka se kaznujejo kolovodje z zaporom in globo do 50.000 din. Oviranje pri svobodi dela se kaznuje s poostreno kaznijo. Sindikalne delavske organizacije, ki prekoračijo meje svojih pravil ali delajo proti njim, se imajo takoj razpustiti. Razpustitev odredi krajevna politična oblast. Organizacija ima pravico, da se tekom 3 dni pritoži. Če sodišče razpustitev potrdi, je ista končno-veljavna. Ako pa jo razveljavi, potem se organizacija lahko pritoži še na kasa- cijsko sodišče, ki odloča končno-veljavno. III. V vaseh, kjer se pojavijo odmeiniki (razbojniki) ima okrožni načelnik pravico odrediti, da se prebivalci nastanijo skupno v grupah ne manjših od 10 hiš. Teh odredb ni treba (toda ne smejo) uporabljati, ako je vas izročila odmetnika. Dalje se družina odmetnika lahko razseli kakor tudi vsi njegovi prijatelji in pomočniki. Lahko pa se razdelijo tudi cele vasi in se razrušijo. Pri tem postopanju civilne oblasti lahko uporabljajo vojništvo, ki ga morajo prehranjevati prebivalci. S tem se ukinjajo vsi blažji paragrafi, kakor tudi § 58 srb. zakonika v tisku. Pozivi se ne tiskajo več v „Služ. Novinah“, temveč se prilepijo na hišo odmetnika. Sodišča sodijo po lastnem prepričanju in pa nujno. Tako se glasi naše telefonsko poročilo. Mogoče je v njem kakšna mala besedna pomota, ampak bistveno bo že resnično, ker so poročali tudi že drugi listi o vsebini prilično isto. Kam ta naredba meri, je jasno na prvi pogled. Ne gre ne za državo, ne za red in ne za rad (delo), ampak gre v prvi vrsti za to, da ostanejo s pomočjo te naredbe in s pomočjo bajonetov sedanje vladne stranke na krmilu. To je bistvo in namen naredbe. vencev z našo Družbo Sv. Mohora kot naročnikov na družbine knjige, — in so ti večji ali manjši naročniški stiki razvidni iz posameznih letnikov koledarja družbe Sv. Mohora. V tem oziru gre pač veliki del zaslug — Božidaru Raiču, večkratnemu posetniku Prekmurja in snovalcem stikov med ogrsko in štajersko — predvsem najbližjo ljutomersko duhovčino. 3. Znane je iz samopisa (=samoopisa) Dr.-ja Radoslava Razlaga, da je prišel njegov praded iz ogrskih Slovencev. Zanimivo bi bilo zvedeti, ali je bil Dr. Razlag kdaj na Prekmurskem. V svojih delih sta se na Prekmurje obirala in opirala soseda dr. Miklošič in Stanko Vraz. Iz rojstnega kraja vseh treh rojakov — iz Male Nedelje, Radomerščaka in Cerovca se prav lepo vidi na širino prekmursko*ravnino, katero opeva Stanko Vraz — vsaj posredno tudi v svojih Djulabijah in je skoraj neverjetno, da bi kateri izmed njih ob tej ali oni priliki ne prišel na slovensko ogrsko ozemlje2. Vsekako je Miklošič poznal prekmursko narečje in se v svojih jezikoslovnih razpravah nanje oziral. (Dalje prihodnjič.) 2 O Stanku Vrazu je gotovo, da je obhodil Prekmurje kakor istotako Kranjsko in Koroško, in prva knjiga njegovih narodnih pesmi priča to že v svojem naslovu: Narodne pesmi ilirske, koje se pevajo po Štajerskoj, Kranjskoj, Koroškoj i zapadnuj strani Ugarske. Zagreb 1839. — Prepotoval je zapadno Ogrsko 1838 in sprejel vanjo v oodelku 95 balad in romanc — pet vogrskih. Med Vrazovimi pesnitami se nahaja ulomek — Belotjnce, in tudi v vencu balad: Babji Klanec se vrši dejanje deloma na prekmursko vogrskih tleh. Družba sv. Mohorja v nevarnosti. Družbi sv. Mohorja preti nevarnost, da ne bo mogla več delovati za Slovence po svojem prvotnem namenu. Družba je bila ustanovljena za vse slovensko ljudstvo. Nad 90% vseh družbenih članov biva v Sloveniji, kjer naj je tudi sedež Družbe. V vodilih opravilnega reda Družbe se izrečeno imenujejo do-• ^an'\ torei . člani vse Slovenije, kot isti, ki odločujejo o imetju in vodilih družbenega opravilnega reda. Dosmrtni člani morajo torej odločiti, koliko in kako se morajo pravila in vodila izpremeniti, da bo Družba ostala tudi v naprej voditeljica in vzgojiteljica vsega našega naroda. Zategadelj se pa družbeni odbor ne sme več voliti po celovških družbenikih, kakor tudi Družba ne more imeti še nadalje svojega sedeža v Celovcu, kjer ni ne zadostih slovenskih literarnih ljudi in ne svobode. Upali smo, da bodo vsi odborniki ostali pri svojem prvotnem sklepu glede premestitve družbenega sedeža na Prevalje. Žal, da dobivamo iz Celovca povsem neugodne odgovore. Nastal je spor, ki ga je treba poravnati in to čimprej, da se narodno imetje, nabrano med vsemi Slovenci, ohrani slovenskemu narodu. Zato se zdaj razpošiljajo poverjeništvom potrebna pojasnila in glasovnice za dosmrtne člane. V mestih se naslavljajo tiskovine na posameznike, kolikor so znani naslovi. Poverjenike in dosmrtnike pa prosimo, da smatrajo sodelovanje pri tej izredno važni zadevi za svojo narodno dolžnost. Dosmrtni ki naj se čimprej zglasé pri svojih krajevnih poverjeništvih, da nam poverjeniki nemudoma morejo vrniti podpisane glasovnice. Tedenske novice Ustava sprejeta. Na Vidov dan, dne 28. junija je bilo v konštituanti glasovanje za ustavo. V stvori-tvenem govoru je minister za konštituanto M. Trifkovič naglašal, daje ustava delo sporazuma vseh v konštituanti zastopanih strank. Kar pa ni res. ker vladna večina predlogov opozicijonalcev sploh ni upoštevala. Glasovali niso odsotni klubi, t. j. Narodni klub. Jugoslovanski klub in Radičevci, proti ustavi so glasovali: zemljo-radniki, socijalni demokrati, republikanci in narodni socialisti. Proti sta oddala svoje glasove tudi Dr. Ante Trumbič in Dr. Momčilo Ivanič. Za ustavo so torej glasovali le radikalci, demokrati in muslimani. Od 419 poslancev jih je glasovalo 258; 223 za ustavni predlog, 35 proti. — zmagal je torej centralizem. Atentat na regenta Aleksandra. V sredo dne < 29. junija je prisegel regent Aleksander na novo ustavo. Ko se je peljal v spremstvu ministerskega predsednika Pašiča na vojaško parado, pade s tretjega nadstropja ministerstva javnih del bomba, ki je pa na srečo eksplodirala že v zraku in težko ali lahko ranila le 11 oseb, dočim je regent ostal nepoškodovan. Napadalca — Sparoje Stojiča so takoj prijeli. Izjavil je, da je boljševik in da mu je žal, da bomba ni dosegla pravega cilja. Vsem dopisnikom! O orožnikih, financarjih, in o državnih oslužbencih torej tudi o učiteljstvu ne smete nič poročati, ker po najnovejših odredbah ne smemo ničesar več priobčiti. To velja seveda v vseh slučajih, četudi gre tuintam za kak naroden škandal, pač pa je dovoljeno zbirati podatke o takih ljudeh ter jih sporočati neposredno politični oblasti ! S tem se zahrbtnemu ovaduštvo gre na roko in najbrž so ljudje, ki imajo največ masla na glavi dali inicijativo za tako naredbo, ker se boje, da jim solnce javnosti raztopi vse maslo. — „Zlati vek zdaj Kranjcem pride“ pravi nekje stari Prešeren. „Legijonarji“. Naprošeni, objavljamo stvarnosti radi sledeči popravek: Dovtipa o papežu ni napravil Janez Rak, ampak Matija Medved, tako nam prizadeti gospod poroča. Ker gospod Janez Rak polaga na to dejstvo veliko važnost in ker nam je ležeče na stvarnosti, prinašamo ta popravek. — Tudi g. Tonče Gričar je užaljen radi svobodnega mnenja kritika da „menda še nikdar ni bil na odru“ in izjavlja, da je že bil večkrat na odru, ne poreka pa stavka, da „ga je lomil“. Večina igralcev pa je sprejela kritiko, kakor se spodobi za inteligenta. Namen prave kritike ni slepo hvaliti ali pristransko grajati, ampak stvarno presoditi. Ako bi društvo, ki je igro priredilo, ne nosilo naslova „Dramatično društvo“, bi se zadovoljili s par vrsticami poročila in ne uporabljali dragoceni prostor za kritiko, ki ne najde potrebnega razumevanja. Kakor se nam poroča iz Murske Sobote, kjer se je igra pretečeni petek zvečer ponovila, so igralci v polni meri vršili svojo dolžnost ter s tem pokazali, da se zavedajo svoje naloge. Upati je, da sedaj kritik lahko mirne duše nadaljuje svoje večerne izprehode proti Črešnjevcu ... Meroizkusni urad v — Radincih. Brezglavo slepomišenje, s katerim se zadnji čas prakticira vzlasti v našem okraju se zrcali prav posebno v dejstvu, da se je meroizkusni urad postavil v Radince, kjer so 4 gostilne, 2 trgovca, orožništvo, pošta, kopališče in niti šola ali cerkev. Tak meroizkusni urad je že v Ljutomeru in dosedaj smo ga imeli v Radgoni in kdor bo istega potreboval, bo lahko šel Radince. V Gornji Radgoni in najbližnji okolici je 14 gostiln, 4 veletrgovine z vinom, 16 trgovin in več mesnic, meroizkusni urad pa je v Radincih, kjer nimajo niti svoje požarne brambe. Trgovski in obrtni zbornični dan. Trgovski in obrtni zbornični dan se vrši od sedaj naprej v vsako sredo v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 8, II. nadstr. Uradne ure od 9.—12. Ker pade na sredo dne 29. pr. m. praznik, se vrši prihodnji zbornični dan v sredo dne 6. julija t. I. Za „Obmejni tiskovni sklad" je daroval g. Franc Šantl^župan v Crešnjevcih 20 K, Posojilnica v Gornji Radgoni pa 1000 K. Skupna svota nabranih prispevkov 1125 K. Vsekakor lep začetek. Želimo, da bi prvi vzgledi našli obilo posnemovalcev, ker tu gre za milodar, ki pride v prid narodno-obrambnemu tisku. Obmejni Slovenci zbirajte za „Obmejni tiskovni sklad“ ! Češki Orel. Te dni se je vršilo v Brnu veliko zborovanje češkega Orla. Udeležilo se je tega zborovanja 200 gostov in 448 ddegatov, ki so zastopali 22 okrožij ali 760 društev z nad 100.000 člani. Sklenilo se je, da češki Orel pristopi k slovanski Orlov-skli zvezi. Obenem je bilo sklenjeno, da se vrši 1. 1922 velik kongres Orlov v Brnu in da je takoj pričeti s 1 predpripravami. Radi škatlje cigaret 3 leta težke ječe — po izredni milosti. Zanimiva sodba se je izrekla preteklo soboto pred mariborsko poroto. 24. aprila t. 1. je 19 letni želarski sin Ivan Švare, ki je glede zmikanja tuje lastnine na slabem glasu, v Žg. Veličini 14 letnega Rudolfa Kmetiča na poti od večernic vrgel na tla, mu pokleknil na prsi, mu odpel s silo suknjo in telovnik ter mu vzel izpod telovnika škatljo cigaret v vrednosti 16 K, ne da bi Kmetiča obenem poškodoval. Raditega je bil obtožen hudodelstva ropa in ker so porotniki po obtoženčevem priznanju vprašanje glede I ropa potrdili, je bil obsojen na 3 leta težke ječe. Kazenski zakon namreč določo za izvršen rop 10—20 letno težko ječo brez ozira na vrednost oropanega predmeta. To strogo kazen je znižal sodni dvor z uporabo izredne milosti na 3 leta težke ječe, to je na najnižjo dopustno mero. Dedščina psu. Nek bogat Amerikanec iz New-Yorka je v svojem testamentu zapustil nad 3000 dolarjev (400.000 kron) svojemu psu ter pristavil, da pripade ostanek v slučaju, da njegov čet-veronožni pogine, njegovi „sestri“ — črnolisi ypsici, medtem ko je svojim sorodnikom zapustil le nekaj obleke in starega pohištva. Tudi cvetka kapitalistične morale brez duše ... Prekmurske novice. Župnik Klekl, ki je bil 15 mesecev ujet na Madžarskem, se je v pondeljek 20. m. m. vrnil zopet v svojo župnijo Dolence čez Beograd. Najiskreneje mu častitamo na zopetni svobodi in mu želimo veliko uspeha v nadaljnem delu za naše ljudstvo. Agrarna reforma. Prve dni prejšnjega tedna se je mudila v Prekmurju neka ministerijalna komisija radi nerednosti pri agrarni reformi. Prišli so na sled j mnogim nepravilnostim pri razdeljevanju zemlje. Dolgo časa se je ljudstvo pritoževalo proti agrarni reformi, kakor se je izvajala v Prekmurju, pa zastonj. Seveda, če morajo gospodje samo politizirati in popivati, nimajo časa za resno in pravično delo. Radovedni smo, kaj bo pomagala ta zadnja komisija. Sajenje tobaka je dovoljeno nekaterim posestnikom, ljudstvo pa želi, da bi se smelo saditi več domačega tobaka. Kmetje so pripravljeni, plačati za sajenje tobaka primermo odškodnino, ali pa naj finančna uprava preskrbi, da bo se dobilo vedno dovolj tobaka po trafikah. Pri sedanjem pomanjkanju tobaka je nevarnost, da bodo imeli vsi posestniki, ki ga smejo saditi, zelo malo tobaka za oddati, ker ne bodo varni 'pred tatvinami. Državna železnica je dala napraviti jia postajah nove napise in sicer v latinici in cirilici. Žalostno je, da nam hočejo naše kraje pohrvatiti. Nimamo več ij Murske Sobote, ampak Suboto. Ali smo izpod Madžarov prišli pod Hrvate, da nam kradejo naša krajevna imena? V novi državi si tega ne pustimo! • Dopisi« Gornja Radgona. Na Spodnjem grizu se še vedno nahaja udrtina, katero je povzročil svojčas lenartski avto. Luknja je nad cestnim kanalom in za občinstvo podnevi in ponoči silno nevarna. Opozarjamo merodajne faktorje (občina ali okraj) na to, da ne bo nepotrebnih pritožb. Dotična udrtina je življenju posameznikov nevarna, vzlasti pa za kolesarje. Gornja Radgona. Tu se je vršil v nedeljo, dne 26. junija.srednje obiskan koncert tukajšnjega pevskega društva „Zora“. Društvo zasleduje kulturno smer ter se je pod vodstvom požrtvovalnega pevovodja g. Čiriča lepo razvilo. Kakor se nam poroča, so se posamezne pevske točke izvajale zelo dobro in precizno. Samo to se nepristranski javnosti malo čudno zdi, da nikomur ne pade na um, da bi se koncert pri- redil v prostorih pevovodje, ki je to gotovo zaslužil. On sam tega sicer ne zahteva, pač pa se tudi takoj vidi, da je mnogim demokratizem le blesteča fraza. Gornja Radgona. Vidovska slavnost, ki jo je priredila tuk. šolska mladina na Vidov dan in na Petrovo se je obnesla z lepim uspehom. Naši mladi diletanti so pokazali resno voljo ter rešili svoje vloge jako dobro. K temu je pripomoglo v prvi vrsti požrtvovalno učiteljstvo, ki hoče zbuditi našim malim ob meji narodni čut. Le tako naprej! Gornja Radgona. Orlovski odsek tukajšnjega Bralnega društva naznanja, da vprizori v nedeljo, dne 3. julija znano ljudsko igro v treh dejanjih „Na dan sodbe“. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Na vsporedu so tudi pevske točke. Vstopnice se bodo prodajale v soboto in nedeljo v trgovini „Panonija“ in je vstopnina razvidna iz lepakov. Pridite mnogoštevilno! V naši zadnji notici „Čuden gostilničar“ konstatiramo, da ni mišljen noben gostilničar v Radincih. Radinci. Hočejo biti bolj srbski, ko Srbi sami, namreč tisti, ki kljub temu, da znajo čitati in pisati cirilico, pa so napisali na železniško postajo namesto pravilnega Radinci, v spakedrani cirilici — „Radeici“. Kdor ne verjame naj pogleda. Nimamo prav nič proti napisom v cirilici, pač pa smo odločno proti temu, da se naše slovansko pismo rabi v takih neznosnih spake-drankah. Tudi je v Radincih samih še polno nepravilnega imena „Radenci“, kar še ni tako hudo. Radi ugleda pred tujci opozarjamo merodajne činitelje, da dosedanji napis odstrani in nadomesti z drugim, pisanim v pravilni cirilici. Sv. Jurij ob Šč. Bratje Orli, udeležite se v nedeljo, 3. julija, običajne telovadbe polnoštevilno, ker bo združena s fantovskim večerom. Govornik pride od drugod. Obravnaval bo zanimive, času primerne predmete. Očeslavci-Ivanjci-lvanjševci. V nedeljo dne 26. pr. m. je bil ustanovni občni zbor gasilnega društva za omenjene tri občine. Vsekakor potrebno društvo v tem kraju, kjer daleč na okoli do sedaj nismo imeli gasilnega društva. Gasilstvo se jako živahno v okraju razvija. Le tako naprej! Cezanjevci. Dne 10. julija 1921 se vrši v gradu Branek prva večja prireditev „Braneške Zveze“ v veliki grajski dvorani, katera po več stoletjih ponuja naši mladini prost vstop k izobrazbi! na vsporedu je: Zgodovinska igra iz turških časov v petih dejanjih in žaloigra „Dva nasprotna značaja.“ Pred igro in med odmori nastopajo sosedni in domači pevski zbori in križevski tamburaši. Vstopnina: I. sedeži 3 din., II. sedeži 2 din., Stojišče 1 V2 din. Začetek točno ob 3. uri pop. — K obilni udeležbi vabi Odbor. Ljutomer. Narodnjaki pa taki! Kdo pa? No, naši gasilci ali ognjegasci so sklenili, da dajo svoje lepake v nemško tiskarno v Radgoni. Svoj sklep sc izvršili, lepaki so tiskani od tiskarne Semlitsch in — domovina je rešena. Čudimo se le, da ti velenarod-njaki hodijo po Jugoslaviji beračit za svoje društvo, Nemcem pa nosijo zaslužek. Z ozirom na to pričakujejo ljutomerski gasilci gospo Semlitsch in več Radgončanov kot goste njihovega koncerta. Treba si zapomniti ! No, temu si pač ni čuditi ! Besede učijo, vzgledi vlečejo. Zato so sledili naši narodnonapredni gasilci narodnonaprednemu vzgledu tukajšnjega Sokola, o katerem smo pred nekim časom isto netaktnost poročali! (NB. Da si kdo ne bo domišljeval, da delamo s tem reklamo za našo tiskarno v Gornji Radgoni, izjavlja uredništvo, da bi tega dopisa ne priobčili, ko bi se poročalo, da je tamk. pož. bramba dala tiskati svoje lepake kjerkoli na jugoslovanski zemlji. Ta slučaj zopet jasno dokazuje, koliko je dati na narodnost tistih, ki imajo polna usta narodnosti, a v srcu so slabši kot vsak nemškutarski zagrizenec.) Pripomnim, da društvo ne spada pod gasilsko župo Gornja Radgona ampak Ljutomer. Apače. Prejeli smo: Vaš članek glede naših razmer, prinesel z malo spremembo mariborski „Tabor“ in da je ob obe poročili obregnila dr. Kamnikarjeva „Grenzwacht“, je pa dokaz, da ste zadeli v živo. In če sedaj nekateri v imenu oblasti preiskujejo za autorjem omenjenih poročil si dajejo s tem nelepo spričevalo, da so s tendencami „Grenzwachte“ enih in istih misli. No, prizadeti bodo že vedeli. — Tihotapec. Apače. Župnik g. dr. Potzinger nam je poslal sledeče: „Odhod vojaštva iz Apač ni nikomur škodoval in tudi nikomur koristil. Razmere so ostale popolnoma neizpremenjene. Kar zadeva napade na mojo osebo, moram iste z vso energijo zavračati. Jaz ne delujem niti nacijonalno, niti se bavim s politiko, ker sem vsled svoje službe kot župnik in tudi s kmetijskim delom dovolj zaposlen. Plačam 1000 jugosl. kron vsakomur, ki mi zamore dokazati kako protidržavno dejanje ali govor“. — Tako apački gospod župnik, naši poročevalci pa drugače. Gospod župnik nam je znan iz tiste zadeve glede župnijskih drv, ko smo prišli radi naše lojalnosti in strpljivosti v precej mučen položaj, katerega so nam nasprotni listi soglasno z „Grenzwachto“ grdo izrabili. To zatrjevanje je lepo in tudi obljubljena nagrada je lepa, morda se bo kdo zanjo potegnil. Vprašamo g. župnika : Kdo je kriv, da se v Apačah ne vrši več slovenska služba božja vsaj ob nedeljah ali enkrat v mesecu, ko se je pred preobratom pod Avstrijo vendar vršila? Ko nam to v javnosti odgovorite, Vam postavimo drugo vprašanje. Apače: Na Vidov dan, dne 28. junija t. 1. je tukajšno prebivalstvo v pravi luči pokazalo svoje mišljenje. Razun gerenta g. Klemenčiča in par šolarjev, se izmed domačinov ni nikdo udeležil cerkvenega opravila, dasiravno spada pod tukajšno faro 6 občin. 65 treh tu spadajočih šol, je bilo le nekaj učencev iz apaške dečke šole navzočih, Mitsdorfska šola pa sploh ni bila zastopana. Da se dekliška šola iz Apač ni udeležila maše se ne čudimo, ker tam št nadno zapoveduje zagrizen nemčur Kaplan. Sploh bi se za to šolo, katero vodijo šolske sestre večjidelj še Nemke, moral okrajni šolski svet malo bolj zanimati, da bi se v šoli slišala tudi kaka slovenska beseda oziroma da bi učenke vsaj znale pozdraviti. Zato bi bil že skrajni čas, da se iz tukajšnih šol odstrani kaplana Polascheka, kateri šolski mladini več škoduje, kakor pa koristi in se ga nadomesti z slovenskim duhovnikom, katerega Slovenci že dosti dolgo pogrešajo. Ravnotako so pokazali nekateri na videz Slovencem prijazni Apačani, da so Jugoslovani samo pri dinarjih ali če kaj potrebujejo ; seveda takrat se hitro zavedajo pravic Jugoslovanskih državljanov toda dolžnosti pa nočejo poznati. Torej tukaj veljajo državni prazniki samo za Jugoslovanske uslužbence, katere Nemci še celo porogljivo povprašujejo: Habts Ihr Heut schon wieder Feiertag. Zato o kakem praznovanju Vidovega dne od strani tukajšnega prebivalstva sploh ni govora. Tu se razvidi, koliko smo dosegli v enem letu z božanjem in popustljivostjo pri teh ljudeh. Ako.bo šlo tako naprej, se tukajšni Nemci danes 10 let še ne bodo zavedali, da se nahajajo na jugoslovanskem ozemlju. Saj so tudi pisali v Grenzwacht, da se sedaj nalašč ne vdajo, ker so postavljeni slovenski gerenti. Upajmo, da bo naša vlada končno uvidela, da je treba energično nastopiti in vso hujskajočo golazen kratkomalo pomesti. Tukajšnim jugoslovanskim uslužbencem pa svetujemo malo več medsebojne vzajemnosti, kajti le s skupnim delom nam bo mogoče kaj doseči. Orlovski tabor v Križevcih. V Križevcih, na Petrovo 1921. V prijaznih Križevcih se je na Petrovo vršila lepa orlovska slavnost, ki je iz najbližje okolice privabila veliko število občinstva. Na predvečer (Vidovdan) se je vršila bakljada, nato poklonitev blagemu domačemu g. župniku. Drugi dan zjutraj se je vršil oficijelni sprejem zunanjih odsekov, in na to slovesna služba božja, katero je opravil preč. g. župnik Štuhec. Po službi božji so se vršile preskušnje za telovadbo članov, članic, gojenk in naraščaja. Po večernicah se je razvilo živahno vrvenje na slavnostnem prostoru in na telovadišču. Brhka dekleta so imela pripravljene šotore za vse mogoče potrebe želodca in grla. Nekako po tretji uri popoldne se je po ognjevitem govoru br. Novaka začela javna telo-lcvadba članstva. Posamezne vaje so se izvajale ob zvokih svetinjske orlovske godbe. V splošnem se je zelo malo uvaževala važnost lepega kritja, kar je kvarilo celoten vtis zelo lepo sestavljenih vaj. Pri neupoštevanju kritja se tupatam kaj lahko zgodi, da ta ali on telovadec premalo dovršeno vadi posamezne gibe in zmešnjava je pri najboljših telovadcih tu. Tako je bilo pri 1. vaji članstva kritje zelo slabo. Druga vaja je že bila boljša, kritje pa še vedno slabo; istotako tretja, dočim je bila zadnja vaja mnogo boljša od prejšnjih. Ko bi se vzel za te vaje umerjenejši takt, bi bile zelo lične. Lepe proste vaje so v splošnem itak težje od orodnih in po dovršenosti v istih se sodi vrednost odseka in posameznika. Vsi telovadci Orli pa so pokazali močno voljo, nuditi najboljše, ker vedo, da jih bo nad tisoč-glava množica sodila po tem, kar znajo pokazati. — Za članstvom so burno pozdravljene prikorakale Orlice, ki so takoj pri prihodu na telovadišče pokazale isto napako radi kritja. Posebno se je odlikovala 2. vrsta od desne strani (iz osprednje tribune računano). Ta vrsta si se kljub prizadevanju vaditeljev in vaditeljic vtepla v glavo, da ne sme stati v redu, to pa je za gledalca silno mučno. Poskusi se naj način, da vsak telovadec in telovadkinja gleda v tilnik svojega prednika. Tako mora nastati ravna vrsta, ki se mora po vsaki vaji takoj ravnati. Pred nastopom Orlic je govoril v imenu bogosl. orlovskega odseka v Mariboru g. bogoslovec P. Kovačič, nato so Orlice proizvajale med petjem sledeče vaje: „Sem slovenska deklica...“, potem „Vsi so prihajali, njega ni b’io ...“ in „Kadar boš na rajžo šel, pridi mi povedat...“ Vse te vaje so se razven gornjega nedostatka pri kritju, izvršile ljubko in res lepo. Vendar je tudi pri teh vajah treba več umerjenosti in — temeljite predpriprave. V splošnem pa „so ga pihnile“ Orlice bolj, kakor pa Orli, dasi so se tudi Orli, kakor rečeno — potrudili, dati najboljše. Nato je nastopil naraščaj pod vodstvom brata Kimlerja, ki je pred telovadbo spregovoril par oduševljenih besed. Pokazal je, da ima govorniški talent, vendar bi svetovali, da ob tako važnih prireditvah, prikroji svoj govor stvari sami, ker je napravilo nekaj opazk o strankarstvu zelo slab vtis. Naraščajske vaje so se zelo dobro proizvajale in pokazale več temeljitosti in preciznosti, kakor druge. Slabša je bila tretja vaja, v celem pa cel nastop vse premalo izpiljen. Ni vse eno, kako se nastopa in ni glavno, da se nastopa, ampak važno je, kaj in kako se proizvaja. V tem se pokaže fizična moč organizacije. Za naraščajem je nastopila vrsta Orlic z novimi vajami. Topot je bilo kritje boljše, vendar ne, kakor bi trebalo. Ob petju pesmic „Slišala sem ptičko pet...“, „Gozdič je že zelen..." itd. so pokazale, kaj znajo. Te vaje so bile razmeroma mnogo boljše in umerjenejše. Pred to točko je govoril v imenu Slov. Dij. Zveze g. Jan Sedivy jako navdušen govor, ki nam je porok, kako idealno še ljubi slovensko dijaštvo svoje ljudstvo, ono ljudstvo, iz katerega je izšlo in kateremu dolguje mnogo. Njegov iskren in lep govor nam je porok, da je slovensko kat. narodno dijaštvo z vso dušo vneto za blagor slovenskega ljudstva. Njegov simpatičen govor je žel burno odobravanje.g Po drugih orliških vajah so sledile vaditeljske vaje, ki so pokazale iste napake kot prejšnje, pa bolj upravičljive ker so tem težje. Pred vajami je govoril o imenu prekmurskega dijaštva bogosl. g. Jerič, isto-tako oduševljeno kakor vsi drugi govorniki. Telovadni vspored je zaključila orodna telovadba, ki je pokazala občinstvu, da Orlovska organizacija vrši kulturno delo tudi s telesno kulturo. Va>e na drogu in bradlji so bile dobre in pokazale, da posamezni odseki polagajo na iste več važnosti, kakor na proste vaje, kar pa je zelo napačno. Seveda se naj orodno telovadba le skrbno goji, zanemarjati se pa ne smejo proste vaje. Telovadba gojenk z ruticami je bila prisrčna, radi pomanjkanje godbe nekoliko dolgočasna. — To torej o telovadnem delu prireditve. S to javno telovadbo je mlada razvijajoča se organizacija pokazala svoje čile moči, ki hrepene po izpopolnitvi do dovršenosti. To je neprecenljivo kulturno delo, ki mora žeti obilnih sadov, katerih bosta deležna narod in domovina. Proti večeru se je vršilo nadaljevanje prireditve v lični in prijazni Slomškovi dvorani. Najprej so tamburaši igrali mično „Na jadranskih valovih“ in potem je mešani zbor zapel Venček narodnih pesmi, menda zbirko II od Gruma. Lepi solospevi in sploh petje zbora dokazuje, kako pojmuje naša katoliška inteligenca tiho, a uspešno kulturno delo, delo brez praznih besed in cirkuške reklame. Po petju se je začela dobro naštudirana igra „Ne pričaj po krivem“. Med odmori, ki so bili predolgi, bi lahko svirala godba, kar pa je z ozirom na njeno zaposlenost od jutra do večera — upravičeno. Posamezni igralci so pokazali močno voljo in sigurnost v vlogah. Jurjeva vloga je silno težka, zato se od diletanta ne more zahtevati, da bi težki duševni boj, markiral, kakor se spodobi, sicer se je pa potrudil in se pokazal igralca z močno voljo. Ivan je preveč deklamiral, pa je bil v ostalem zelo dober. Župan je govoril prehitro, srčkan pa je bil Petrček, ki doraste v bogoslovca Petra. Samo se je gledalcem čudno zdelo da v času, ko Petrček doraste v Petra, župnik ni prav nič ostaral in se mu 12 let nič ne pozna. Sicer pa to ni tako važno. Ugotoviti treba, da so vsi od prvega do zadnjega igrali, kakor je treba in kakor se za dobroraz-vito organizacijo spodobi. Moški zbor je zaključil lepo prireditev, katere voditelji so imeli veliko sreč(^ pri izbiranju programa. Le naprej, mlada četa v složnem delu za procvit lepe orlovske organizacije. Orlovski tabor bo rodil obilo sadov, navdušil bo mlačne in zaspane predramil k delu! Pristopajte k Jugoslovanski Matici !(( I Gospodarstvo Gospodinjski tečaj za učiteljice. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi v času od 25. julija do 27. avgusta t. I. pettedenski gospodinjski tečaj za učiteljice na kmetijsko-gospodinjski šoli v Marijanišču v Ljubljani. V ta tečaj se sprejemajo prosilke pod sledečimi pogoji: 1. da imajo najmanj 5 let ljudskošolske učiteljske prakse in usposobljenostni izpit za ljudske šole; 2. da so s kmetije doma, oziroma da so se s kmetijskim gospodarstvom že praktično pečale ; da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazale zanimanje in voljo za gospodinjski pouk; 4. da so iz krajev, kjer je upati, da se najprej ustanove gospodinjsko-nadaljevalni tečaji in 5. da napravijo koncem tečaja izpit o predavani učni tvarini in si pridobe s tem izpričevalo učne usposobljenosti za strokovni pouk na gospodinjsko-nadaljevalnih tečajih. Prosilke naj poleg tega navedejo (brez prilog) v prošnji tudi vse druge običajne -podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih študij in dosedanjega službovanja. — V tečaj sprejete učiteljice dobe v zavodu prosto oskrbo. Sprejete udeleženke se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževale pouka in ravnale v vsem po odredbah vodstva. Prošnje za sprejem v kmetijsko-gospodinjski tečaj je vlagati naravnost pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani, in sicer najkasneje do 5. julija t. 1. Za štajerske učiteljice se bo izposloval potrebni dopust. Zahvala! Ob priliki smrti naše iskreno ljubljene hčerke ozir. sestre, izrekamo tem potom vsem, ki so jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo preč. župniku Kocbeku, g. bogoslovcu Kovačiču, vsem Marijinim družbenicam ter pevkam za pretresljivo nagrobnico. Gornja Radgona, 24. junija 1921. Žalujoča rodbina Vučko. Listnica uredništva. G. Dr. L. B. Gornja Radgona. Došlo po sklepu uredništva. Za to številko prepozno. — Chikago. Prihodnjič. Lepo posestvo zelo po ceni na prodaj eno uro od Gornje Radgone na krasni legi gospodska hiša in viničarija, približno 3 orale vinograda, 3 orale njiv, 3 orale gozda, 3 orale sadonosnika. Vprašati je pri gostilničarju Albert Horvat Gornja Radgona. em t POSOJILNICA V GORNJI RADGONI «9 I r. z. z n. z. sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 % V lepem, prometnem trgu Prlekije se proda ali da v najem na izbornem prostoru posestvo, tri poslopja, ki tvorijo celoto, trgovina z opravo, špecerijskim in manufakturnim blagom, 30 oralov zemljišča, gozdi, njive, travniki, vinograd s pritiklinami in premičninami. Ugodni pogoji — po dogovoru — se zvejo pri upravi lista. Učenca iz poštene hiše -sprejme takoj Franc Jančar, krojač, Gornja Radgona. Proda veliko, lepo posestvo 25 johov, z novimi poslopji ob glavni cesti. Vprašati Vratje, št. 13 (Frattendorf). Književne vesti! Na letno sezono naročite si takoj novoizišlo knjigo J i r a s e k : „Filozofska historija“ 30 K, ki je izšla kot prvo hrvatsko jubilejno izdanje, Po povzetju 31 K. Pošilja IIXdITDÌIz srednica češko-jugo-■ Ilulujn slovanske knjižare Zagreb, Hatzova ul. 15. Najboljši historični roman čeho-slovaškega naroda. Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem junija in koncem decembra h kapitalu; daje = posojila = vknjižbo, na poroštvo, menice račune, na tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive; ! sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov; I lepih knjig ! Segajte po knjigah, katere ima v svoji zalogi knjigama Panonija v Gornji Radgoni • Kot generalni zastopnik za Slovenijo : • vštevši Prekmurje in Medjimurje % s mineralne rafinerije ttiie dmžSiB na Reki ° ponudimo po najnižjih cenah in prvovrstni kakovosti, pri manjšem odjemu iz komisijske zaloge v Celju, ter v celih vagonih iz tovarne v Reki : Gasolin, Ligroin, lahki srednjetežki in težki bencin, nadomestek terpentina, petrolejski rafinat, olje za pogon Dieseljevih motorjev, vulkansko olje za osi železniških vozov, olje Batsching, olje za vretena, vse vrste rafiniranih in destiliranih lahkih in težkih strojnih olj, olje za cilindre in avtomobile, tovotovo mast, parafin, sveče, koks in asfalt. Zveza slovenskih trgovcev v Celju. i dela prošnje za vknjižbo posojil brezplačno; plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem; I posreduje pri izmenjavi tujih valut (tujega denarja), vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila; 1 daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno. I Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. ure. I Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru. Račun čekovnega urada v Ljubljani, št. 10.593. - Telefon št. 3. I m Zdravilišče Slatina Radinci otvorjeoo od I. junija do 15. septembra Mineralne, naravne ogljičnokisle, parne, električne kopel ji. — Pitna zdravitev. ssss Dobro oskrbljena zdraviliščna restavracija. — Kegljišče, tenis in druga zabavišča so gostom in izletnikom na razpolago. Prospekte razpošilja in pojasnila daje ravnateljstvo. Izdaja: Konzorcij „Murska Straža' Odgovorni urednik: Roman Bendé. Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.