Natisov 15.000. ijerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. !nina velja za Av-: za celo leto krone, za pol in četrt razmerno; za Ogr-4 K 50 vin. za celo ;za Nemčijo stane celo leto 5 kron, za leriko pa 6 kron; drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost pošt-^iaročnino je pla-naprej. Posamezne se prodajajo po 6 v. rištvo in uprav-se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Štev. 12. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/* strani K 16, za */• strani K 8, za Vi* strani K 4, za K V.> strani 2, za V«. strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Vojska?! V naslednem podamo zanimivejše vesti zad-dni: London 13. Razni listi poročajo, da se hoče ličiti neko zvezo balkanskih dežel, h kateri spadala Srbija, Čmagora in Bulgarija. Ta bi imela potem skupno armado kakšnih .000 do 800.000 mož. Pariš, 13. Srbija hotela je na Francoskem dobiti posojila za 50 milijonev frankov. Ali fran-icoske banke so to odklonile. Belgrad, 14. Srbske vojaške priprave se še vedno nadaljujejo. Vojaštvo stoji že vso v orožju. Ruskih prostovoljcev je pričakovati kakšnih 5000. K regularnem vojaštvu bi pa prišlo še na stotine srbskih band, ki so dospele v zadnjem času v Srbijo in katere srbsko ministerstvo kar očitno oboružuje ; zlasti jim daje tudi bombe. Doslej se jo v Belgradu napravilo 50.000 bomb. Vojaštvo že po večini za vojno pripravljeno. Dunaj 13. /z Belgrada se poroča, da srbsko linisterstvo noče odnehati. Na sejah ministrov Avstriji sovražni možje v večini. Kralj se ne iga za nič. General Zivkovič goni Srbijo naravnost v vojsko. Položaj je zelo resen. Mnogo družin se je že odpeljalo v notranje dežele. Mnogo avstrijskih državljanov, ki živijo na Srbskem. je odšlo na Hrvatsko. Dunaj 15. Z ozirom na oboroženje v Srbiji podala je naša vlada srbski primerno noto, v kateri se je zahtevalo jasnosti. Odgovor srbske vlade pa je zopet nejasen in ne daje nobenih garancij za vzdržanje miru. Nasprotno: ta odgovor je še povečal nevarnost vojske. Dunaj 15. Danes se je vršilo pri prestolo-sledniku nadvojvodi Franc Ferdinandu posve-ranje generalov, kateremu se pripisuje veliko Inost. V krogih poslancev se razširja mnenje, jo vojska neizogibna. Belgrad 15. Srbska vlada je sklicala za t. m. vse može v starosti od 31. do 36. pod orožje. Število teh mož znaša baje '.000 oseb. Vojska je skoraj neizogibna, — to nam Jejo zadnja poročila. Naša vlada je skozi 5 secev kazala toliko potrpežljivosti, kakor bi pač ne imela nobena druga velevlast. Ali na-?sto da bi se Srbija na to ozirala, je še na-izzivala, hlinila miroljubnost in se oborože-Zadnji odgovor srbske vlade skuša zopet zadevo utemniti in zavleči. Ali tudi zdaj še naša vlada predložila ultimatum, temveč hoče en poskus za vzdržanje miru napraviti. Kakor kaže, bode tudi ta poskus zamanj. Ako pride nesrečno vojske, pri kateri ne more ja napraviti nobenega dobička, potem so odgovorni oni krogi, ki so jo na zločinski povzročili. Dunaj 16. Avstrijski poslanik grof Forgach napravil nov korak v Belgradu. Tudi ta bode ultimatum in se hoče tedaj še enkrat msiti, vzdržati mir. Belgrad 16. Tu-sem so došli ruski kozaki, se hočejo kot prostovoljci proti Avstriji bo-Prebivalstvo jih je sprejelo z velikanskim išenjcm. Dunaj 16. Srbski študenti, ki tukaj študirajo, imajo tajne seje in vohunijo kot špijoni. Vlada hoče baje odločno proti njim nastopiti. Dunaj 16. Vso inozemsko časopisje je mnenja, da srbski odgovor Avstriji ne more zadostovati. Resnici na ljubo se mora priznati, d a j|e položaj do skrajnega napet. Ako se Srbija v zadnjem hipu ne spametuje, mora priti do vojske. Belgrad 16. Skupščina je sprejela postavo, v kateri se dovoli vladi kredita za vojne namene v znesku čez 5V* milijonev dinarjev. Srbija je naročila v Briisselnu 15 ton smodnika. Magdeburg 16. Poroča se, da hočejo srbske bande na Drini že na lastno pest boj pričeti. Belgrad 16. Tukaj se je ostavil ves promet. Mnogo tujih državljanov se pripravlja na odpo-tovanje. Vlaki v Semlim so prenapolnjeni. Niš 16. Tukaj se je zaprlo celo vrsto srbskih oficirjev zaradi veleizdaje. Budapest 16. Iz Odenburga se poroča, da so hoteli neznani zločin si tamošnjo skladišče smodnika napasti. Vojaki so jih s streli pregnali. To so dosedanja glavna poročila. Čitatelji vidijo, da je stvar zelo resna. Politični pregled 0d srbskih veleizdajalcev. Kakor smo že poročali, se vrši zdaj v Zagrebu velika razprava zaradi veleizdajstva, katerega je cela vrsta vplivnejših Srbov obdolžena. Zdaj so zaprli tudi Srba dr. Miladinoviča. Razprava je velezanimiva in bodemo, kadar bode končana, obširneje o nje poročali. Preosnova realnega kredita. Svoj čas je naša vlada obljubila, da hoče hitro potrebne korake za razdolženje kmetskih posestev storiti. Zdaj je baje že imenovala komisijo, ki se bode pečala z uspešno preosnovo realnega kredita v kmetijstvu. Da bi ta komisija le hitro delovala in mnogo koristnega sklenila. Skrajni čas bi bil, da se enkrat vlada malo bolj za prevažna gospodarska vprašanja briga. Proti uvozu živine in mesa iz Turčije. Nižje-avstrijski deželni-kulturni svet je v eni svojih zadnjih sej sklenil rezolucijo, v kateri pravi m. dr.: Mi protestiramo najodločneje proti neverjetni zahtevi turških trgovcev v sandžaku, da bi se smelo vpeljavati turško živino in meso v in skozi avstrijsko eolninsko okrožje. S tem bi se namreč na Turškem vedno vladajočo živinsko kugo vpeljavalo. Upajmo, da se bode vlada v varstvo naše domače živinoreje na to zahtevo opirala. Za lidessino, to se pravi, za žrtve velikanskega potresa v spodnji Italiji došlo je doslej približno 181/« milijonev kron podpore. Velik del te podpore prispevalo je prebivalstvo na Avstrijskem. Mi gotovo nismo tisti, ki bi rekli, da naj se po tej grozoviti nesreči prizadetim ne pomaga. Ali žalostno je le dvoje: prvič dejstvo, da je nekaj italijanskih mogotcev velikanske svote tega podpornega denarja ukradlo; drugič pa to, da Italijani ne kažejo nobene hvaležnosti, nasprotno, še pljujejo na svoje dobrotnike. Bulgarija. Nemirni položaj na Balkanu sili tudi Bulgarijo, da še vedno oborožuje. Pripravljena hoče biti za vsak slučaj. Poroča se, da je Bulgarija mobilizirala zopet 8. svojo divizijo. Proti vojaštvu je agitiral v Pragi neki češki infanterist. Zaprli so ga in z njim tudi njegovega brata, ki je istega zločina obdolžen. Ženske v občinskem zastopu. Pri občinskih volitvah v Kopenhagnu je bilo 7 žensk izvoljenih. 2 sta socialistinji, 2 radikalki, 2 pripadati stranki desne in 1 je neodvisna. Dopisi. Od nekod. Ivan Prekoršek. Dne 2. marca je „Narodni dnevnik", dne 4. marca pa „Nar. list" prinesel o potovalnem učitelju I. Prekoršeku isto novico, kojo je ta visokoleteči domišljavec že vzdavnej in premnogokrat zaslužil. Pripoveduje se namreč v teh dveh listih, da je I. Prekoršek dne 19. svečana t. 1.'okoli — 11. ure ponoči — prišel v družbi dveh Slovencev v Spomovo gostilno v Rogatcu, da bi tam prenočil. Ker pa se gotovo niso slovensko in češko tako mirno pri mizi pogovarjali, kakor Prekoršek zavija in se nedolžnega umiva, temveč po svoji prevzetni navadi povsodi izziva in Nemcem povod na prepir daja, je več nemških gostov iz druge sobe slovenski pogovor prepovedalo in, ker to ni nič pomagalo, sta neki nemški učitelj in domači hlapec Prekoršeka in jurista Šalamuna iz hiše na cesto porinila, ter suknje in klobuke za njima vrgla. Sedaj pa sodimo Prekoršekovo obnašanje, ki je v rešitev faliranega dijaštva še k sreči pot. učitelj postal. Ali se spodobi zanj, da gre on kot taki še le ob 11. uri ponoči prenočevanja iskat ? ! Je-li do tiste ure v šoli opravila imel ? Kje pa je poprej okoli hodil ? Ni-li iskal povoda k prepiru ? Zakaj pa ne gre k Slovencem spat, ker ja Nemcev trpeti ne more, temveč navlašč v gostilno, v kojo večinoma Nemci zahajajo, in tamkaj pa živijo kriči itd. Takih in ednakih slučajev o Prekoršeku pa je še mnogo po Dravski in Posavski dolini in drugod, pa se mu je prizaneslo, a sedaj pa jo je v Rogači skupil, ker je na trdo skalo zadel, kajti vrč se je že enkrat razbil. Preošabnemu Prekoršeku se bo rudeči greben že pokrajšal. Bi-li v „Narodnem domu" ali v obče slovenski gostilni ne imeli tudi Slovenci vso pravico se pritoževati, ako bi Nemci tam nasprotovali ? Kaj ! ? Ako se Prekoršek še enkrat predrzne zavijati in svojo sebičnost nadaljevati, se bo o njegovej prevzetiji in samovladi še več kaj razjasnilo. Sv. Trojica si. g. Podpisani se zahvaljuje g. dr. Zirngastu v sv. Lenartu za njegovo požrtvovalno zdravljenje ob priliki svoje težke bolezni. Zdaj sem popolnoma zdrav in priporočam g. dr. Zirngasta vsem težko obolelim naj topleje. — Sv. Trojica, marca 1909. Franz Schutz. Janživrh pri Ribnici na Pohorju. Ljubi „Šta-jerc!" Sveta delžnost kot tukajšni naprednjaki nam veleva nekaj od naše sosedne do leta 1908 vseskozi mirne vasi Ribnica na Pohorju, ter njenih današnjih razmerah navesti, evo tedaj : Kakor omenjeno bile so do leta 1908 v tej prijazni vasici razmere dokaj mirne, ja, nam sosedom celo vzorne. Leta 1907 priklatili so se semkaj nekateri tujci, polhrvati, Cehi in Kranjci, kateri si domišljujejo, to vasico oziroma nje prebivalce, kakor tudi vso slovensko severno Pohorje podjarmiti, prebivalstvo v zagrižene pan-slavistične prvake spreobrniti, jih potem posrbiti, konečno pa vse kar je napredno-nemškega takoj pohrustati in uničiti. V to smer sklicali so leta 1908 v Ribnico nekaj političnih shodov, v katerih so vse mogoče in nemogoče budalosti, vendar le z nekolikim uspehom sklepali in kovali. Kakor mora pri vsaki taki stvari biti en voditelj, tako je tudi tukaj bil eden izvoljen ter takoj prevzel to častno mesto in to je tisti „Heinrich" ki je postal „Henrik" in odločil'svojo prej vseskozi „nemško^, sedaj z prejimenovanim imenom „Henrik" okineano gostilno tem panslavistom kot „narodni dom" vulgo „gostilna pri srbskem kraljeviču", „Gasthaus zum serbischen Kronprinzen". K temu dejstvo zapeljal ga je baje tamošnji tujec kutar rodom Geh in mu predbacival, kako imenitno se bodo v tem novem tempelnu imeli častilci srbskega prestolonaslednika „Jurčeka in Revolverpeterčka". Hipoma je bil ta „konak" izgotovljen in sedaj na vse kriplje na delo. Kakor se spomladi muhe in mrčes hipoma zaplodijo in valijo, tako so se tudi tukaj z agitacijo tega tujca „kutarja" k temu .gnezdu vseskozi častiti in vredni udje- mladeniči kar hipoma valili in evo jih : Predsednik konaka, kutar. njega namestnik grozovito zagriženi „ine-dicinae-prakticus" s svojo hudovito zagrizeno kranjsko-srbsko-nacionalno madamo blaženo zakonsko polovico, vicenamestnik gospodine „Henrik", svetovalci : Urbane in Koper s Krat-zenbacha in Lipuš iz Ribnice ; odborniki glaso-vodja in najemnik konaka Strle in Stražnik, Krajnca ; tajni svetovalci: Pabernik, Lenarčič, Zapečnik, Dornik ; dvorni svetnik: Lipiš; njega namestnik: neki Jože Strbanel in Kogelnik. Imenik dosedanjega delokroga tega zavoda : 1) 4. vinotoka 1908 zborovanje v občinski hiši v Ribnici pod sklicateljem Dornika, kateremu zborovanju na ljubo" naj bi ljudstvo vse kaj živi nemškega in naprednega z bojkotom uničilo; b) lopovske napade in dogodke na Kranjskem in v Ljubljani v septembru odobravljalo. c) po zborovanju v Ribnici pred nemškim hišami demonstriralo in vse nemške napise odstranilo, (nekatere napise so že poslovenili, seveda šiloma). 2) Listopad 1908. a) izvabljenje enega kranjskega gostilniČarja-trgovca v Ribnico, da bi po-hrustal vse naprednjake-Nemce; b) vsočasno do-zdajno agitiranje za bojkot proti naprednim in Nemcem; c) ustanovljenje nekega „sokolskega društva" ; d) sklep za zidanje „sokolskega doma" vulgo srbsko-panslavistični „falkenvereinshaus" na Dornikovi ravni (društvo so sicer že ustanovili in fehtarijo vsepovsod podpore). Tako zapazimo vendarle, da se ta panslavistična druhal polagoma giba in vzdiga kakor smrdljivi zmaj z brloga, ter tudi kaže vso svojo omiko in kulturo, ker namreč vs^oga, ,Mor v dotjko pride in le eno besedico nemško ali za nemško stranko iz-pregovori imenuje „nemčur in nemškutar". Da bolje spoznamo to gnezdo in nje zalego, pokukaj mo nekoliko v konak ali gostilno k srbskemu prestolonasledniku k našemu Henriku. Tukaj bodemo takoj opazili kulturo nekega zelo zagrizenega prvaka ki sluša na ime „Koper iz Kratzenbache". Le ta je brez vsega vzoka imenoval v konaku nekatere št. Janžčane nemčurje, št. Janž pa solzno dolino (Jammertal) ter celo na praznik sv. trijeh kraljev in na zvečenco (svečnico) nas sprejemal z najgršimi napadi in nam grozil s pretepom. Ta Koper ter njegov sosed Urbane s svojimi najizobražnejšimi zagrizenimi frajlami hočeta tudi v Kratzenbachu-Legnu in v Janžemvrhu vse napredne gostilne in trgovine z bojkotom uničiti, oj vi ubogi reveži premislita raje, kaka bebeca sta bila pred nekoliko decenijami. Tudi naš kutar kaže neko čudno kulturo, no vemo se mu li sanja, da je že postal srbski prestolonaslednik Jurče, ker je namreč nedavno prišedči iz konaka držal v levici sve-tilnico v desnici pa nabit samokres (revolver) ril z obrazom sneg ter tam s svojim telesom risal neprostovoljno nekatere čudne podobice. Mi vam toraj čestitamo k vašim dosedanjim napredkom z geslom, da vam velevamo : vsa vaša in vaših sokolov kultura spada tja med vaše bratco kraljemorilce, cigane in ovčje tatove, ter da tudi vi vsi s vso vašo zalego smete takoj odriniti tja k vašemu vam tako ljubečemu re-volverkraljeviču Jurčku, saj že niti žaba ne bode vam za slovo zaregljala in vam že odločno povemo, da nas nikakor in nikoli ne boste dobili na vaše smrdljive limanice, ker mi smo in ostanemo pohorski rojaki zvesti Avstriji in neodvisni naprednjaki! Ste li nas razumeli ? Na svidenje v konaku pr-i srbskem Henriku L! ! Janž iz št. Janža. Od sv. Jerdete pri Laškem trgu. Pri nas smo imeli pretečeni adventni čas „sv. misijon", kajti naš župnik Robert Vaclavik je rekel, da ga je že zlo potreba. To potrebo je pa menda on sam pri sebi najbolj čutil, ker v resnici je že čas, da bi se on sam najprej poboljšal, kajti ta človek ne da miru, zdaj vjeda tega, zdaj onega. Pa nič, čisto nič se ni poboljšal. Sklical je toraj misijon zastonj. Pred gotovimi lažmi in obrekovanjim ni nobeden človek varen, naj si bo uslužbenec, kmet ali gospod, dekla ali gospodinja, pri vsakem se najde naj si bo še tako droben prah v očeh, a pri sebi bruna ne čuti. On tudi ne pozna nobene uradne tajnosti. Ako dobi od raznih uradov kako naročilo krstnega lista, kajti naši fantje so po širokem svetu kot rudarji razškropljeni, že gre okoli doppvedavat, da mora zavoljo tega ali tega „nekaj odpisati", ker je tisti to in to „hudobijo" naredil. Tako mnogokrat stariše čisto po nedolžno žali. Ja, pa kaj, ko bi samo resnico povedal, domišljajo si zraven laži, kvante in opravljanje, samo da ljudi žali. Tukaj je že nekaj ljudi, ki nočejo več k njemu v cerkev hoditi. Eden naših fantov, sin ubogih kočarjev je zgubil kot rudar v delu pri trboveljskem premogokopu v zadnjem adventnem času svojo nogo. Kaj stori naš župnik Vaclovik ? Vi, boljši ljudje, bralci „Štajerca" porečete: obžaloval ga je, stariše in sina. A motite se. Da, Vi in z varni večina ljudi bi tako storili, pa on ne. __ V prvi uri, ko je potem v našo šolo zaradi poduka krščanskega nauka prišel, je zbranim šolarjem dopovedal, da je omenjenega fanta s tem Bog kaznoval, ker ni „k sv. misijonu" prišel. _ Prihodnjo nedeljo potem je pa očitno v cerkvi s prižnice ravnot^iko ponavljal in že tako žalostne nesrečne in obupane stariše v srce suval. Res ubogi oče in mati! Tako dela ta gospod. On nam prepoveduje „Štajerca" brati, brani zaničuje nemški jezik in nam hujskajočega lažnivega „SI. Gospodarja" vsiljuje. Mi šentjederski fantje, pa tudi možje bi pa radi vsi nemško znali, kajti vsaka beseda, katero smo se v šoli naučili, nam pride zdaj prav. Hvaležni smo zato našemu nekdanjemu dobremu učitelju, katerega ne bomo nikdar pozabili. Pa tudi dobivamo „Štajerca" od naših sosedov in ga prav radi prebiramo. Našemu župniku Vaclaviku pa svetujemo mir. Ako ne, popisali še bomo potem veliko o njem. Zdaj, ko bo to bral. bo zopet po nas in po tebi, dragi prijatelj „Štajerc" na prižnici odrihal, vpil in ropotal, a mi se mu bomo smejali. Ako bo pa naš župnik v „Slov. Gospodarju2 zopet kaj zavijal, odgovorili "fflfc bodemo radi. Šentjederčani. Vel. Pirešca v Galiciji! Vem, da se bo čudno zdelo g. uredniku, da sliši iz naše gorske vasi kaj, kar še menda ni bilo. In še zdaj bi se to ne zgodilo, da imamo nekaj smeha vrednega. Naše selo je namreč zmožno treh „samic", katere so se namenile o veliki noči od nog do glave zaviti v plavi žamet, češ potem bo menda Ja prišel. Pa ne vem, revice, če bo kaj. Jaz Vam pač kar povem, da se zastonj topite v rajsko sladkih nadah. Uverjene smete biti, da se ne gleda samo na obleko ampak na obnašanje in značajnost; ker ste pa v tem oziru še tako v temi, opozarjam vas, da ne bo žamet dosti pripomogel. Tedaj na veselo svidenje! „Blau-žametne", na veliko noč! Velenje. Preljubi „Štajerc" ! Pred par leti je vladal tukaj prav lep mir, zdaj pa prične zopet boj. V „Straži" so bili celo najmirnejši in najrevnejši obrtniki, ki z težkim trudom za svojo veliko družino skrbijo, napadeni in bojkotirani. Ta družba napadalcev se rekrutira gotovo iz onega kroga komaj otroškim čevljam odrašenih gospodičen, ki delajo z mladeniči prav lepe kšefte in stanujejo v eni hiši. Nasprotniki naši naj se torej spominjajo, kdo se peča s kuplerijo; drugače bodemo jasneje govorili. Torej, gospod „baumeister", pozor! Nekaterim ljudem je pač dušno pastirstvo deveta briga ; glavna stvar pa jim je hiša, v kateri zda so Goret poštene ljudi, ki imajo za družino skrbetiRšajte Tuš kovati. Ali se trese morda že kaplanija«^ J>lanint morda organist na poti? Za danes dovoBpji Staji nam pa bodeš še zanaprej hotel ¿kodojgkv 8luž nam s tvojimi časopisi kruh jemati, j^aučil. Prof bodemo pa povedali, kdo je kriv, d^^Mi peša". Kje so pravzaprav tvoji prefl^H^^^I Ali res tudi v Mariboru ni nobene Kaj se pravi fehtati celo v sosedni fari ? gospod, spominjaj se, katerega Boga zastopati! n tki prozi jd časov re jo se v ver lemščina s€ * * »o oni ta d Jesenice. Znani jeseniški klerikalni iMitvine b: jant se je že v pobožnemu „Slovencu' finskim kn zoper novo pevsko društvo „Sava". Tuikm podani slovensko delavsko izobraževalno društvo.Trub je leta 1904 ustanovil naš g. Pongratz.PAžih pri vi je to društvo v najhujši vročini zmrznilJfe napajt naj kar lepo tiho bode, on kateri je rcHpmške ved bil prvi liberalec „Lucifer!" — na to «■p^rp-i pobožni mož sam zvezal z prvim jeaStio dajali najhujšim liberalcom! — Ali tak možifceb.eta: potem dregati društvo, katero je prosMflfi smo šljenja? — Jeseniški hudi župnik JaneSi.ih i.d<0 kovec nas v kratkem za vedno zapusti, ■povemo, je za faro Križe pri Teržiču. RadovoljnoBpufae be škof Anton Bonaventura dal lanfpos. J^^HHSM v Križah pa že danes čestitamo k zgMMiaano--b novemu dušnemu pastirju! Zapuščeni tavMP*^ niški liberalci, kajti župnik Janez ZabMfečl|i:; . bil dosedaj njihni odgovorni politični Hamba Siromaki si pač ne bodo kmalo pridobiTMM^ilisi kega fajmoštra. Že drugi jim jo je popiMMiKl; ;v a je bil ložki župnik Šinkovec in drugi jeflp&mki kovec, ako tretji pride na „ec" je gotojKgaui je h njihnji! — Zabukovcu je tudi na potfba zborni* bolehni „Smukov Janez" ker v njegovo Jpto yla< zahajajo socijalni demokrati. Narboljc j«jto preje da je Zabukovec sam kot občinski nAkanci ni gospodar podelil gostilni koncesijo pri 4» Mi smo takrat odločno nastopili proti ttiH da,znij litvi, a c. kr. okrajno glavarstvo v RadoMtaob na podlagi klerikalnega poročila, odbilo ii&kavi zarai test! — Sedaj pa nima usmiljenja fafogodek, b Zabukovec z revnim „Smukovcem JanJpntn in To ni lepo, saj previdi da „Smukov Ja«fcnici ni more v od ošterije živeti, tudi njega gosfcfpil nam proga bi bila raji kaj drugega kot .,birti®fc .odgovo Mladi kaplanče se tudi vedno vsaja in ni.cakor „dol našemu društvu. Ne bodemo se s tem mlržavni zl: sporekali, preveliko čast bi mu skazalifciec ave sledica bi bila, da on kmalo postane ,fa>doli z nji na Kranjskem. Škoda za črnilo in papijppefea.-rl to si naj zapomni, veliko jih je bilo canih na Jesenice, a malo, malo, jih Slo, nego izbranih! — Amen! --------------41 čjo osve' aišljenje c odja teh 1 Kje je vir zla? Kranjski pisal« tam agi Deschmann je pisal 1, 1861 slovenskenuahujskana teljti' Valentinu Zhrnifc'pikmoy kateregamja^.rNi velja pač še danes. Omenimo, da je blftroto z ve mann takrat eden najboljših slovenski®! celo n teljev na Kranjsken^ ki je poznal iBfeni.češl takratne razmere in je bil splošno ¡pPaj° javne V dotičnem pismu beremo dobesedno: B&^i.MDa bomo (Slovenci) sami sebe spoznali, če ugodilo v spokorili, če se bomo zavedli, da n e aefamno pos n a, temveč naša lenoba, naša farška gradili, nost in pohlevnost, naše črtenje vsake rtfri vsemu pravične kritike, naša. zaljubljenost vj|lži prvašl hlače, v kranjske oštarije in v pijančevanjplbi kako: apatija za javne reči, naša tesnosrčnos^m» ^^ prazna baharija, naša poželjivost po in j kavsanju, naša surovost so poglavitni 7/iari prego ne napredujemo; če bomo k tema spapješ, in p enkrat prišli, takrat bomo še le v resoffiško lju bodni postali. Do tiste dobe pa po svobnavati o« Novice. Iz penečemu Slovencu le nemška 4B£pJ pravo pot napredovanja pokj more. Ruski profesor Gregorovič, kr zadnjikrat v Ljubljani, je rekel, da na» imajo sledeči pregovor: „Kdor hoče cloida s pop stati, mora francoski jezik znati". R'inft.,bili sam je pri nas z nemščino. Velikane sloiK|h, F. 1 duha Kopitarja, Dolinarja, Vego, Coj zajet/Reber m omika na visoko stopnjo pripeljala. Naj». Svoboc možje slovenskega naroda, vrli Gorenjci.«. Wretscl: no visoko cenijo in svoje sinove na Manj i župai šiljajo, da se nemško nauče, in kdo b®axit6ch, da so Gorenjci polutani ? da so zvrženci ? Po-prašajte Tuška, kaj je naupošteni Sest v bohinjskih planinah o nemščini govoril. On je celo na gornji Štajer s svojim fantom romal da ga je tam v službo spravil, kjer bi se fant nemški naučil. Profesor Petruzzi jo meni mnogokrat rekel. da učenci, ki so v slovenščini prvaki bili, kakor Levstik, Valjavec itd. so se tudi v nem-Ski prozi najbolj odlikovali. Slovenskim farjem od časov reformacije sem nobeden ni branil, da so se v verskih zadevah slovenščine posluževali, nemščina se v to reč ni nikakor vtikala. In kaj so oni ta dolgi čas na dan spravili? Kvečjemu molitvine bukvice, ki so kot mušice proti velikanskim knjigam, katere so reformatorji Slovencem podarili. Bohorič, učenec slavnega Melanch-tona, Trubar in Dalmatin so na nemških učili» pri virih modrosti in učenosti svoje žejne duše napajali. Vrnili so se domov s krepostjo nemške vednosti; prvi so Slovencem pisali in s podporo nemških knezov slovenske knjige na svitlo dajali. Torej glejte, kako neumno j e blebetanje zoper nemščino, po kateri smo vendar edino luč v temnih ¿asih dobivali. Ako se nemščini popolnoma odpovemo, bomo kmalu zapadli." — Te zlate, resnične besede je zapisal Deschmann pred sko-4-aO.letL Jn r^a.l^Pniaz^irja ,neumno blebetanje" proti nemščini! Res, slovenski voditelji se v 50 letih niso ničesar priučili ... Hamba! Poročali smo že v zadnji številki našega lista o nezaslišanem dogodku, ki se je izvršil v avstrijski državni zbornici. Starostni ¡predsednik Prade je imel namreč nagovor, katerega je končal s „hoch"-klicom na cesarja, j Vsa zbornica je to pozdravila in zaklicala sivolasemu vladarju svoj „hoch". Socialni demokrati so že preje dvorano zapustili, ker se .kot republikanci niso hoteli udeležiti te patriotične izjave. V dvorani ostali pa so češki radikalci, ka-jteri so znani kot najočitnejši veleizdajalci in od kaierih jih tudi že mnogo stoji v sodnijski preiskavi zaradi veleizdaje. In zgodil se je nečuvani dogodek, kakor se menda še v nobenem parlamentu in tudi še nikdar v avstrijski državni zbornici ni doigral. Eden čeških radikalcev je zavpil namreč na „hoch"-klice cesarju takorekoč kot odgovor „hamba". Ta beseda pomeni toliko j kakor „doli", ali pa „proč z njim". V avstrijski državni zbornici je torej zaklical avstrijski po-[slanec avstrijskemu cesarju „proč z njim" ali ,doli z njim" ... V vsaki drugi zbornici bi nesramnega hujskača prijeli za ušesa in vrgli skozi prata v cestni jarek. Pri nas se ni druzega zgo-Ldilo, nego da so nemški poslanci ogorčeno za-vpili: ,Sramota, veleizdajalci!" . . . Z bengalično |lučjo osvetluje ta nezaslišani slučaj politiko in mišljenje čeških radikalcev. Naj prve je romal ija teh ljudi, poslanec Kloufač, po Srbskem tam agitiral proti Avstriji. Potem je vpila nahujskana množica v Pragi in Ljubljani.„živio Nadalje je odkrila- policijam Pragi/ pravo )to z veleizdajalskimi cilji, ki se je razšiije-celo med vojaštvom. In zdaj pljujejo ti po-ivjani češki radikalci po starčku-cesarju in se o javno pred vsem svetom vladarja sramo-,.. Daleč, res daleč smo prišli 1 Kaj bi se lilo v blaženi Rusiji, ako bi kdo tako nemo postopal ? Mislimo, da bi zanj niti vislic gradili, temveč obesili bi ga na prvo drevo, vsemu temu pa je za nas eno zanimivo: \\ prvaški poslanci, in sicer ravno tako kleri-kakor liberalni, so v tesni zvezi s temi umi veleizdajalci, sedijo v enem klubu z in jim sledijo skozi drn in strn. Neki jregovor pa pravi: „Povej mi, s kom obješ, in povedal ti bodem, kdo da si" . . . Slo-isko ljudstvo pa se pač ne bode dajalo za-javati od takih ljudij, ki iščejo svojo zaslombo svoje cilje v Petersburgu ali v Beligradu Iz Spodnje-Stajerskega. Občinske volitve v Konjicah so končale se-s popolno zmago naprednjakov. Izvoljeni bili sami naprednjakf i. s. gospodje : L. Lau-F. Kupnik, K. Wesenschegg, A. Sutter, Rebernag, J. Senitza, H. Zotte, O. Urban, Svoboda, dr. A. Kadischnigg, A. Prettner, \Vretschko, F. Klemen, F. Kowatsch (dose-ji župan), H. Baumann, F. Popolschegg, M. itsch, G. Hasenbichl. Prvaki so na coli črti propadli in zapomnili si bodejo ta poraz pač tudi za bodočnost. Vso nasprotniško agitacijo je vodil itak znani župnijski vikar M. Žičkar; pomagal mu je. slavni ustanovitelj klerikalne posojilnice, katehet V. Preglaj. Ta dva črna gospoda sta se celo združila z nekim človekom, ki je bil sicer svoj čas član raznih nemških društev, ki pa je sodnijsko znan kot denunci-jant in renegat in katerega so celo „liberalni" prvaki iz svojega „narodnega doma" nagnali. Ta gospod se je sicer opekel in bode baje kmalu od Konjic slovo vzel . . . Vso hujskanje in vsa prvaška gonja pa ni pomagala. Volilci niso šli na lim srbskih prijateljev. Med prebivalstvom vlada veliko veselje nad zmago. V gostilni g. Urbana so praznovali naprednjaki zmago. Veselje je bilo pri temu videti, kako se bratijo in dobro razumejo tržani in pošteni kmetje. Čast naprednim volilcem, ki so rešili trg Konjice pred črno-prvaško vlado. Ne udajmo se in nikdo nas ne bode premagal. Novi odbor pa naj pridno dela v gospodarski procvit občine. Občinske volitve v trgu Konjicah so se, kakor se nam piše, vršile pretekli teden. V vseh treh razredih je zmagala napredna stranka ali, kakor jo konjiški Slovenci imenujejo, „nemškutarska" stranka. Vkljub velikemu letanju in agitiranju č^h kap|^^9(v ift, okoliške"^ ^ibanca^ kateri so ponoči" in dnevi letali. okoli in, prigovarjali volilce naj volijo z njimi, da bodo „Slovenci" dobili tržko občino v svoje roke, se niso pametni možje pustili pregovoriti od teh črno-suknežev in farških podrepnikov. Čeravno so ti pridni gospodeki noči in dneve letali okoli in še svojo štrežajko naganjali okoli, naj tudi ona gre agitirat za njihovo stranko, vendar so komaj v «tretjem razredu 32 glasov dobili; napredna stranka pa 152 glasov. V drugem in prvem razredu pa kar k volitvi niso prišli, ker so se sramovali ti združeni klerikalci in liberalci, ki se tak hitro združijo pri volitvah in si v „narodnem domu" roke stiskujejo, drugače pa si hočejo oči izpraskati. Zatorej ves trud zastonj, ki sta ga imela kaplančka! — Pa če je tukaj kakšen bolnik za spreviilit s sv. sakramenti, takrat pa godrnjasta ta sveta gospodeka (pardon: politična hočemo reči), ker jima je politika več kakor vse druge verske zadeve. Takšnih slučajev bi lahko več našteli, pa danes omenimo samo ednega. Pred kratkem si je tukaj v Bezenski občini po nesreči zastrupil kri nek pošten kmet po domače Beznik in je par dnij pred smrtjo poslal enega moža po duhovnika, da ga sprevidi z sv. sakramenti. Oh, takrat je bilo kaplanu Vikt. Pregleju hudo storit teh par stopinj pičle pol ure in je zmerjal v cerkvi tega moža, ki se je sramoval, kakor je potem sam izrekel, da ne gre več nobenega prosit za spoved. In dosti takšnih slučajev se je že zgodilo, pa danes jih bomo zamolčali, pač pa vaju bodemo drugokrat bolj ojstro pokrtačili, če se ne poboljšata. Vzeli bodemo najojstrejšo krtačo, da vama vajne suknje očistimo. »v i «•>?•/ o. . o. 4 Opazovaleč, r» Nemško posojilno in hranilno društvo v Konjicah je nakupilo nekdaj Kotzbeckovo hišo. S tem se je napravilo zopet debelo črto skozi pr-vaške račune. Tako hitro ne bodejo veleizdajal-ski prvaki dobili trg in okraj Konjice v svoje roke. Hvala Bogu, da je še dovolj zavednih mož, ki se ne pustijo zapeljavati v nesrečno politiko prvaštva. V zgornji Pulskaviso zmagali pri zadnjih občinskih volitvah prvaški klerikalci. Na kakšen način, o temu bodemo še govorili. Kaplan se je pri agitaciji tako hudo prehladil, da niti maše ni mogel brati. Videli bodemo, kako morejo prvaki z občinskimi denarji gospodariti! Iz Velenja se nam poroča: Dosedanje dobro sporazumljenje med Nemci in Slovenci moti nekaj mesecev sem neki privandranec. Prosinca t. 1. otvoril je neki gotovi A. Valenčak svojo „narodno trgovino", baje zato, da bi svoj velikanski kapital koristno naložil. In zdaj se je pričelo agitirati ter nesramno proti nemškimi trgovci hujskati. Največje zasluge v tej hujska-riji so si seveda gospodi dušni pastirji pridobili in sicer v prvi vrsti kaplan od sv. Martina pri Velenju in od Skališ. Ako bi hotela ta dva kaplana prijetno v tej lepi dolini živeti, potem bi jim svetovali, da naj opustijo vsako hujska-rijo. Drugače bi znalo ljudstvo malo jasneje govoriti! Mi niti ne omenimo velikansko število huj- skajočih plakatov z napisom „Svoji k svojim", na katerega pa pametni kmetje itak nič ne dajo. Kajti pod geslom „Svoji k svojim" so bili štajerski kmetje doslej najbolj izkoriščani in osleparjcni . . . Slabo in čudno pa se nam zdi dejstvo, da se je pridružil tudi velenjski župan Skasa tej gonji. Za 7. t. m. je sklical shod, (seveda ne v Velenju!) in je pri tej priliki prav očitno pokazal, da sovraži tudi on mir med Slovenci in Nemci. Mož je kar komandiral svojim vernim ovčicam, da morajo pri Valenčaku in nikjer drugod kupovati. No, gospod župan, to postopanje si bodemo zapomnili in —• čez sedem let pride vse prav. Sicer pa opozorite v prvi vrsti Vašega varovanca Valenčaka, !da naj se ta drži gesla „svoji k svojim". Zakaj pa ne kupuje izključno pri Slovencih? Ali zato, ker dajejo nemški trgovci več kredita? Gospod Valenčak, Vi se pa motite, ako mislite, da si bo-dete s pomočjo takih ljudij svoje prazne žepe napolnili. Kmetje so kupovali in bodejo tudi v naprej kupovali edino tam, kjer se jim postreže pošteno in "vestno. Pa amen! Boj za kuharico. Iz Galicije pri Celju se nam piše : Tukajšni cerkveni ključarji so bili prisiljeni, svoj mandat nazaj položiti in sicer samo zaradi farovške kuharice. Kuharica ima b^&.MP 4pJgi jSčjk> ,d?\ ofgamst zanjo, vpliva toliko časa na. župnika,- da ga ta proč odpravi. V nedeljo, dne 7. t. m. je župnik raz prižnice oznanil, da bode prihodnjo nedeljo (14. t. m.) nova volitev za cekmoštre: In res, v nedeljo pridejo volilci v velikem številu. Župnik se jih kar vstraši in pravi: „Jaz nucam samo samo 10 mož in sicer katere si bodem jaz sam izbral". Nato so pa odgovorili gospodarji: „Ako smo vsi plačniki, potem smo tudi vsi volilci; ako nočete tako, bodemo pa videli. Nekdo pa se je celo oglasil in rekel, da kmeti take svinjarije nočejo več trpeti. Zdaj skoči župnik po štolo in pride z njo nazaj v zbornico ter zakriči: „V imenu štole vara za-povera, da se vsi spravite iz farovža". Zunaj pa so bile ženo in so klicale : Vi fajmošter, Vi vašo kuharico s štolo vun naženito 1 Prava vojska je nastala v farovžu. Možjo so opominjali župnika, da naj da kuharico proč, češ da bodejo potem oni skrbeli, da pride, zopet organist. Župnik pa izjavi, da tega ne mara storiti. Zakaj neki ne ? ? Kmetje, nekaj pravice morate tudi vi imeti! Spominjajte se, koliko ste morali plačevati, ko se je postavilo nove hleve, kaplanijo itd. Sedaj vas pa župnik iz farovža goni . . . Farani, ne vstrašite so in storite svojo dolžnost! Iz Ljutomera smo dobili daljše poročilo glede seje okrajnega zastopa, v kateri se je na prizadevanje naprednjakov odklonilo podporo nepotrebnemu društvu „Sokol". Vslecl pomanjkanja prostora prinesli bodemo poročilo prihodnjič. Izjava. Ker sem splošno na sumu pri raznih ljudeh v različnih uniformah v naši fari, katerim se sicer ne: more^pripisovati kdo ve kako velike bistroumnosti in duhovitosti, posebno ker sem na sumu pri nekem znanem škrijcu, ki ima dokaj masla na glavi, da sem v zvezi z dopisi, priobčeni h v „Štajercu" v letu 1908, ki se tičejo bučkega gosp. župnika, ter g. Jakob Bovha-ta, župana v VeraČ&h, — zato smatram za svojo dolžnost, da objavljam na tem mestu, da nisem podpisani v nikaki zvezi, oziroma da nisem dopisnik dotičnih člankov, vsled katerih se prizadeti toliko razburjajo kri — ter tukaj izražam svojo ogorčenost nad tem natolcovanjem. — Verače, dne 14. marca 1909. — Jurij Plev-nik, mladenič. — Uredništvo potrjuje, da gosp. Jurij Plevnik ni v nobeni zvezi z dotičnimi Članki. Kinematograf v Ptuju se razveseljuje vedno boljšega uspeha. Zlasti ob nedeljah je dvorana vedno natlačeno polna. Slike, ki se predstavljajo, so pa res tako krasne, da jih je veselje gledati. Kdor še ni bil v kinematografu, naj to hitro stori, kajti zadovoljen bode gotovo. Predstave so vsak dan ob 8. uri zvečer, v nedeljah in praznikih pa ob 3., 5., pol 7. in 8. uri zvečer. Obkradeni dijaki. Mehanik H. Kovačič v Mariboru je stanoval pri gospej Trutschraann. V stanovanju je ukradel študentu Flechu novo obleko v vrednosti 60 K, par čevelj; študentu Novaku je ukradel srebrno uro in verižico, študentu Ogriseku srebrno uro in 8 K. Skupna škoda znaša čez 100 K. Čedni gospodek je pobegnil. Umrl je v Slov. Bistrici ključavničar g. Kari Schön. Bil je vedno zvesti naprednjak in splošno priljubljen. Lahka mu bodi žemljica! Obesil se je v Crešnjevcu pri Radgoni vi-ničar Jos. Rober. Vzrok samomora je bila bojazen pred kaznijo. Rober je bil namreč obdolžen tatvine. Pazite na deco! v Slovenski Bistrici se je igrala 5-letna Angela Schwarz z nožem. Pri temu se je otrok tako težko na očesu ranil, da so jo morali v bolnišnico v Gradec odpeljati. Iz Koroškega. Volilci! Deželnozborske volitve so pred vratmi. Ne pustite se zapeljati in volite edno-glasno napredne kandidate. Le-ti hočejo sporazumno z Nemci pametno gospodarsko delo izvršiti! Prvaki pa hočejo nemir in sovraštvo, oni hočejo edino politiko. Vsakdo, kdor hoče zboljšanje gospodarskega položaja na Koroškem, naj se udeleži volitve in naj voli z na-prednjaki. Nikdo naj ne ostane doma! Nikdo naj dovoli, da bi politikujoči farji komandirali, kdo da naj se voli! Vsi na delo! Lješe pri Prevaljah. Piše se nam . Zadnjo poročilo, katero je prinesel list „Štajerc", je nas knape prav zveselilo. Povedal si nam od feli-tarije. Nekoliko hočem jaz danes govoriti o tej zadevi. Ko se je naša farna cerkev čisto novo sezidala, se je nabrala strašanska svota denarja za to popravo. Na vrh tega se je tudi kuril novi glavni oltar, novi križov pot, znotrajna cerkev se je slikala, in slikale so se podobe na altarje za postni čas. Tudi za te naprave so darovali farani zopet strašanske svote. Ni se vprašalo, kaj si in kdo si, al si socialni-demokrat, ali si Nemec, in kakoršnega mišljenja si. Denar se je pobiral med nami, več si dal, več se je vzelo. Reklo se je nam, vpisano bo v tvojo knjigo. Kje pa je tista knjiga, v farovžu, tam smo zapisani knapi kakšni brezverci smo a fajmošter pa niso ločili naše krone od drugih. Seveda pri kronah ni določbe, pri kronah ni nobene meje. Prav radovedni smo že dolgo časa, koliko je stala vsa ta cerkvena naprava, tega računa še nismo slišali. Vemo le edino to, da so se strašanske kupe denarja nabrale. Napravili so se tudi novi sedeži v cerkvi. Prejem teh sedežev prvih vrst smo plačovali po 10, 5 in 3 gold. in za sedež pa šen en gold. ali 2 kroni zdaj na leto. Za vse te sedeže mislim da se dobi na eno leto 800—1000 kron. Reklo se je, ko bodo sedeži pri mizarju plačani bo se znižala najemnina. To se še do zdaj ni zgodilo. Več kot deset let že traja plačilo po dve kroni in vendar še ni tažakel poln. Koliko so pa stali ti sedeži, gospod fajmošter? Po našem računu bi mogli biti ti sedeži že iz srebra. Res kako se je slišalo povedal je vam gospod fajmošter en kmet v obraz v priči več ljudstva, ni konca in kraja tej fehtariji, to je en žakl brez podna. In vi na to niste nič rekli, povedal je vam resnico. Kje so tisti časi, ko smo sedeli v cerkvi za deset krajcarjev? A to so bili sedeži čedni, zdaj pa ko plačujemo po dve kroni, so pa sedeži v časih tako nemarni, da bi dobro bilo, da bi mi pla-čevalci seboj prinesli metlo in vodo, in sami očedili sedeže. Svetujemo vam, gospod fajmošter, namesto da vaša kaplana po naših bajtah hodita in agitirata in nesramno postopata, naročite njima, da vzameta metlo v roke, da očedita naše plačane sedeže, očedita naj pa tudi blato pred svojimi durmi. Prihodnjič več o tem. Shodi V Rožni dolini. Preteklo nedeljo vršili so se trije shodi v Rožni dolini. Žalibog da je pričelo zopet snežiti in da je vsled tega velikanski sneg onemogočil večjo udeležbo. Vkljub temu so bili vsi shodi dobro obiskani in so končali s polnim uspehom. Prvi shod se je vršil v nedeljo dopoldne ob 10. uri v Spodnjem Ljublju. Govorila sta poslanec Kirchner (nemško) in urednik Linhart (slovensko). Kirchnerjevo poročilo je bilo stvarno in resno. Vsakdo je imel vtis, da je ta poslanec mož, kateremu se gre edino za gospodarski razvoj dežele. Zato je shod tudi ednoglasno in z velikim navdušenjem sprejel njegovo kandidaturo. Vsi udeleženci so se zavezali, da bodejo z vsemi močmi zanj delovali. — Drugi shod se je vršil popoldne ob 3. uri v občini Kirschenteuer. Bil je zelo dobro obis- kan. V daljšem govoru raztolmačil je urednik Linhart namene napredne stranke in gospodarsko delo, ki se je izvršilo v deželnem zboru koroškem. Ojstro je govornik razkrinkal hinavsko delovanje prvakov in priporočal geslo: „Koroška Korošcem!" Tudi tukaj je bila kandidatura naprednih kandidatov ednoglasno in z velikim navdušenjem sprejeta. Ljudstvo se je pač že povsod naveličalo prvaških obljub in praznih besed in noče več svoje moči žrtvovati za kranjske hujskače. — Tretji shod pa se je vršil ob 4. uri v „Kanonenhofu" pri Viktringu. Shod je bil izvrstno obiskan in po večini od dobrih, vplivnih kmetov. Govorili so poslanec Kirchner, urednik Linhart in urednik Lackner. Vsem govornikom se je burno odobravalo. Tudi na tem shodu se je proglasilo naprednjake za kandidate. Upajmo, da bodejo shodi rodili obilo uspeha! Napredni, pametni volilci, ki nočete politične in narodnostne gonje temveč edino zboljšanje gospodarske bodočnosti, rešite čast Koroške in volite vsi napredno! Politika in deželni zbor. Mislimo, da so ysî ljudje, kateri se s trdim delom služijo svoj kruh, že davno siti avstrijske nesrečne politike. Kmetu, obrtniku in delavcu je dajala ta politika doslej vedno le kamenje na mesto kruha. Zato smo jo vsi do grla siti. Ali nekateri ljudje živijo od te politike. Le-ti se zanjo zanimajo in jo pospešujejo ter razširjajo. To so zlasti slovenski prvaki, ki še nikdar niso niti prsta ganili za gospodarsko zboljšanje koroškega ljudstva. Ti ljudje hočejo nesrečno politiko vpeljati in vtihotapiti tudi v deželni zbor. Oni hočejo, da bi se deželne denarje porabljalo za slovenske straniščne napise. Oni hočejo, da bi se deželni poslanci brigali za kranjsko politiko in ne za gospodarsko delo. Tega pa mi ne smemo pripustiti ! Doslej je bil koroški deželni zbor vedno v naprednih rokah in je tudi veduo storil vse, kar je bilo mogoče, da zboljša gospodarski položaj. Ni ga na Avstrijskem deželnega zbora, ki bi toliko gospodarsko koristnega za deželo storil kakor koroški. To je resnica, ki jo ne more prikriti nobena prvaška laž. Zato je pa tudi koroška dežela skoraj brez dolga, medtem ko ima recimo Kranjska dolga čez ušesa. Prvaki pa hočejo, da bi Korošci plačevali kranjske dolgove. Zato volimo vsi napredne može ! Proč z deželnimi izdajalci ! Pred par leti še je vladal na Koroškem mir. Slovenci so živeli mirno poleg Nemcev in eden drugemu so pomagali ter se podpirali. Ali prišli so iz Kranjskega privandrani hujskači. In pričela se je strastna gonja, ki se jo vodi od strani prvakov z vsemi, tudi najgršimi sredstvi. Na Koroškem so se pojavili nakrat odrešeniki „tužnega Koro-tana", — ljudje, katere se doslej ni poznalo in ki sd imeli doslej od koroškega ljudstva edino dobiček. Prišel je orglar Grafenauer, prišel je kranjski dohtar Brejc, prišel monsignore Podgorc e tutti quanti. In vpili so ter vpijejo še danes, da hočejo koroško ljudstvo „rešiti". Kako, na kakšni način hočejo izvršiti to „rešitev"? Slovenski voditelji hočejo raztrgati Koroško. Kos Koroške, dežele hočejo odtrgati in združiti s Kranjsko, s Hrvatsko in z drugimi deželami. Tako počenjanje je naravnost proti naši avstrijski ustavi in je torej veleizdajalstvo. Kdor hoče Avstrijo razbiti, ta je v e 1 e i z d a j a 1 e c. Koroško ljudstvo, ali bodeš dovolilo, da se razbije tvojo deželo, lepo tvojo domovino? Ali hočeš, da prideš pod kranjsko komando? Ne in stokrat ne. Koroška dežela mora ostati Korošcem! Pošten gospodar oskrbuje sam svojo hišo in zato bodejo tudi Korošci brez kranjskih hujskačev oskrbeli svoj dom. Zato pa — volite v s i pravi Korošci na dan deželnozborske volitve edino napredne kandidate! ' Grafenauer sedi v državnem zboru v enem klubu z ljubljanskim županom Hribarjem, ki je pred par meseci potoval po Ruskem in se zavzemal za panslavizem. Grafenauer sedi v enem klubu z kranjskimi poslanci, kateri hočejo svoji bankerotni deželi na naše troške pomagati. Grafenauer je v prijateljski zvezi s češkimi radikalci Kloufač, Fresl itd., kateri stojijo zaradi veleiz-daje v sodnijski preiskavi. Grafenauer ni neodvisni poslanec, temveč se mora vedno in povsod o m dc mnc h ose en pijača, r še taki pij Zupana anjeni pred vu, u, ki Kdor o poroč K dene i kazn vina, vins pinšn §§. G., ; uje z c treh ima ob V bolj to le 'jem napr pokoriti kranjskim željam ... Ali naj moža volimo ? Kranjci naj ga le volijo, pa si bodejo izvolili svoje napredne posl Žitaravas. Naši klerikalci napenj moči, da bi zmagali ob prihodnjih deželni skih volitvah. Brusijo pete, da bi dobili na svoje limanice. Zlasti črnosuknež fl postal zelo živahen. Šaljivi ljudje trdijo, di ne utegne se do sitega najesti in da sedi: črevljarjem precej zaslužka. Tudi rabi za svoje posvetne namene in se zlasti na ženske, češ, da naj one upli svoje može v korist klerikalne volitve. T lilen shod so imeli črnuhi dne 14. sušca pij Čečkarila sta tukaj znani orglar Grafe Ellersdorfer, oba po svojem rodu pristna Orglarski meh in mlinarska malha, to pat fleten koncertček. Shod se je vršil vgo črnem Mortl-nu, seveda pri zaprtih vra nuhu s svojimi znanimi lažmi se boje in raje na skrivnem kalijo vodo in farbajo Shoda pa so se vdeležili kaj taki, kterim ni več pomagati. Pametnejši ljudje kle stranke so se izogibali shoda, menda da tam, kjer igrajo prvo vlogo politikuj h ovni, se ne gre za gospodarski napredek več le za narodno gonjo. Dani se v marši glavah. Prav tako. Kmetje naj si sami po in naj pustijo duhovna pri strani, tam,_ njegov posel. Kajti, ko bi hotela duhovš6im|d0danjem magati kmetu, bi to mogla najbolje ted^namio i je vzdihoval kmet pod jarmom silnega tlacail}y0 je j-Imela je tedaj v rokah vso moč tudi n3t¡na za j)r¡ svetno vlado. Malenkost bi bilo tedaj aft tako, t osvoboditi revnega kmeta. Da pa tega nihunilo, da rila, kaže, da ni bila in nikoli ne bode hž prodaja prijatelj. Duhovščina hoče dobiti zopet p m Ker s vlado v svoje roke in v ta namen se pii&dzoriiikil] ljudem, da bi glasovali ž njo. To je panuje te pr tako, kakor bi si izvolilo tele samo 8vojeg¡0gtiin in sarja. Zatorej možje, ohranite si svobodo, lil so vam priborili vaši očetje se svojo krvjo 'E—— likansko se pregrešite zoper se in svoje or. če volite z farji in tako prodaste svojo itt"^"' visnost. Volite torej moža, ki smo ga izbttifc. ¿ iz vaših vrst, neodvisnega, vrlega kmeta, talcev še od farške stranke odvisnega klerikalca Elteoforiga, a ferja ali pa srbskega prijatelja Grafenacijg Poglej Vaše geslo naj bodo: „V boj za našegat%n kmeto data Jakoba Rosch na dan 29. marca!' g nje kol Po svetu. fea zr07Á kočan in 600 porok na en dan. Na pustno n%rčje gj0t se je pustilo v 77. farnih cerkvah na D-'padi, pra\ 500 parov poročiti. Poleg tega se je vršil:-©žo, pošk kot 100 zlatih in srebrnih porok. V n^ngjh p0] cerkvah se je po 10 parov nakrat poročilo! godila duhovniki niso imeli dovolj časa. j&o se c Velikanska povodenj je prizadela vas «¡ičkaj pi pri Nazaretu. Vas je • popolnoma uničena. ^lje zanj 150 oseb je našlo smrt v valovih. HKili.; Velikanski vihar je uničil mesto Bi v Arkansasu ki je štelo okroglo 6.000 pi cev. Zdaj ni niti ene hiše več cele. Vil sledil požar in plamena so uničila še vse. je vihar pustil. Kakšnih 40 oseb je izg svoje življenje. Raztrgani ministerski klobuk. Češko-rc agitator Suncohas y Kolinu je pri nekem prinesel ministerski klobuk iz papirja, $ trgal in vrgel pod noge bivšemu mini Fortu. Zato je bil vročekrvni Čeh na 3 pora obsojen. Rudarska smrt. V jami Reinosa (Šj so se vneli strupeni plini. Doslej se je pot 4 mrtve in 11 težko ranjenih rudarjev iz Naznanilo o naprayi in rabi domače pijače z oziri na novi vinski zakon. V paragrafih 2.—11. je določno na^ kako morajo vinogradniki in drugi pridel ter prodajalci vina postopati, da ne pi postavo v navskrižje. Posebno važna sta pi 8. in 9., obsegajoča napravo in prodajo, 0( porabo petjota in druge domače pijače. Glasom § 9. nov. vinsk. zakona ter dostavka, člen III., mora vsakdo, ki je m petjot ali tropinščnico bodisi brez dodatkih pri na n ničes Vseg Poglc dot tega, ijo že lanašr dodatkom cukra, samo za domačo porabo, to taniti do 31. januarja pristojnemu županstvu," tvedši množino narejene pijače in število dru-lih oseb, ki pridejo pri porabi te pijače v m Razen tega je na dotičnem sodu, kjer je pijača, napraviti neizbrisno znamenje križa ter še napisati dotičnemu kraju običajno taki pijači. Županstva morajo napraviti posebne izkaze i naznanjenih posestnikih ter natančno izpolnjene predložiti do 15. februarja pristojnemu ivarstvu, da se pošlje prepis kletarskemu nad-liku, ki potem zvršuje nadaljno kontrolo. Kdor opnsti tako naznanilo ali vedoma na-5no poroča, zapade občutni kazni in sicer do 0 K denarne kazni ali do 14 dni zapora, tki kazni zapade vsak pridelovalec in proda-vina, ki nima v svojih kleteh vidno obe-tega vinskega zakona. Kdor pa prodaja petjot tropinšnico sploh in se ne ravna po predpi-§§ G., 7. in 8. novega vinskega zakona, se tnuje z denarno globo 10 do 100 K ali z za-jrom treh dni do treh mesecev, ali pa z obema lima obenem. V boljše pojasnilo bodi še povedano, da ja to le za pijačo, ki je bila napravljene z mjera vodo in cukra ali tudi brez cukra. jača napravljena iz gnilega ali drugega grozdja dodanjem ali brez dodatka cukra, ni na tako enanilo navezana, istotako no jabolčnik. Ka-ivo je pa prodajanje s cukrom zboljšanega ja za pristno vino. Prodajati se pač sme, toda tako, t. j. le kot vino in če se je prej na-tnilo, da je poslajeno. Strogo prepovedana pa prodaja z jabolčnikom pomešanega vina. Ker se nadziranje po državnih kletarskih Izornikih že povsod izvršuje, naj vsakdo spol-aje te predpise, da se izogne nepotrebnim sitim in kaznim. Po „Kmetovalcu" Fr. Gombač. Osnažite sadno drevje! Bas čudno je, da se večina naših kmeto-5v še za vsako drugo poljko rastlino nekaj iriga, a za sadno drevje bore malo ali prav Poglejmo le na pr. koliko si vsak posame-kmetovalec prizadeva pri trti, da bi dobil nje kolikor mogoče veliko zrelega in okus-grozdja. Na mrazu in burji vihti pozimi ■an in težak kramp ali pikon, da zemlji rčje globoko prerahlja, pazi da trto pravilno idi, pravočasno in pravilno obreže, očisti, pri-Bže, poškropi, požvepla itd. Pa tudi pri vseh lgih poljskih rastlinah poskrbi, da se jim ne pdila kaka krivica. — Sedaj pa poglejmo, ¡ko se oskrbuje sadno drevje. Ce se je že '•kaj pravilno vsadilo to je vse in zmeni se Jje zanj malokateri. Redki ga v mladosti obre-ifi, mu gnoji, ga osnaži in pomladi. Če po-šaš našega kmetovalca, zakaj sadno drevje to zanemarja, dobiš navadno ta odgovor: Zato ker ni današnji nič več s sadjerejo. Ino drevje noče prav rasti, kakor je rastlo vdaj, noče več tako roditi, kakor je rodilo ekdaj in če že kaj obrodi, je vse piškavo, grin-ivo, omazano ali celo na drevesu gnije. Našo dje, razen zgodnjih hrušk, breskev in češenj, ima pa tudi nikake prave cene. Vrh vsega tega im s sadnimi drevesi le škodljiv mrčes. Vča-me pograbi jeza, da bi vzel sekiro in vse jsekal ali potolažim se nato in mislim si, no tim ga še to leto, morda ravno letos obrodi. Dragi! ko bi le nekoliko pomislil in se spom-o tej priliki pregovora „Kdor nič ne da, naj ničesar ne pričakuje", bi gotovo nehal tar-iti. Vsega zla si sam kriv. Poglejva nekoliko po svetu. Kake lepe )vce dobe za sadje po drugih deželah, pa le ^adi tega, ker umno sadjarijo. Tam, kjer se njo že od nekdaj z umno sadjerejo videl boš ldanašnji blagostanje. Za sadje skupijo, ker staja od leta do leta dražje, vedno več in Kaj naj bi počeli, če se obnesejo drugi Dljski pridelki slabo in bi sadja ne bilo? Ozriva le nekoliko na Češko, Tirolsko in dru-Koliko tisočakov dobe te dežele za svoje ki ga pošiljajo od tam v daljne kraje. ?r ne bom zanikal, da ni tudi v naši deželici tsajenih mnogo sadnih dreves in da se ne dobi pri nas za zgodnjo sadje dokaj tisočakov, ali koliko več in lepšega sadja bi se lahko še pridelalo, ko bi se sadno drevje pravilno oskrbovalo. Da se pridela veliko, lepega in debelega sadja, ni toraj dovolj, da se vsadi sadno drevje samo pravilno in ^zame le vrste, kojim se zemlja in podnebje prilegata, ampak mora se sadno drevje tudi pravilno oskrbovati. Sadno drevo oskrbovati pa se pravi v mladosti obrezovati ga, mu gnojiti in ga snažiti, ter po potrebi tudi pomladiti. O vsem prej navedenem se je že mnogo pisalo, a še dandanes zapazimo prav po-gostoma, da se sadna drevesa ne snažijo, zato naj danes vnovič opozorim na to opravilo. Ljudski pregovor pravi: „Snaga je Bogu in ljudem draga". Če toraj razumen gospodar povsod gleda na red in snago, moral bi gledati na njo tudi pri sadnem drevju, saj je tudi ono plodonosna poljska in vrtna rastlina. Kaj se pravi sadno drevje osnažiti ? Sadno drevje osna-žiti se pravi odstraniti z istega vse ono, kar mu je v škodo. V škodo pa so mu pregoste, suhe in polomljene veje, one mladike ki rasto iz debla, korenin in po debelejših vejah ali tako-zvani vodeni poganjki, lesna goba, stara lubad, mah, lišaji in mrčesja gnezda in zalega. Vzemi toraj drevesne škarje ali one, ki se rabijo za obrezovanje trt, škarje, ki se nataknejo na dolg drog, drevesno žagico, strguljo in lestvo in hajd na delo, kakor hitro mraz ponehuje. Če vidiš, da so veje pregoste, ali je drevo pognalo več mladik, nego jih zamore pošteno prerediti ter obroditi dovolj primerno debelega sadja, odstrani ali odreži jih. Kajti čim več lesu ima sadno drevje, tolikaj prej začne hirati, rodi droben, neznaten sad in če že cvete močno, obrodi potem le malo in malo vrednega sadja, to pa radi tega. ker mu odtegnejo hrano preobile veje in mladike. Poglej le trtorejca, kako skrbi da ne pusti trti preveč lesa. Marsikateri kmetovalec misli še dandanes, da bo imel škodo, ako vejo odreže, ker bi mu morda ista obrodila, ako bi jo pustil na drevesu. Veruj, da temu ni tako in zadovolji se rajši z manjšo množino sadja, a to naj bo debelo in okusno. Odreži tudi vse suhe, bolehava in prelomljene veje, kakor tudi take, ki se med seboj križajo in druga ob drugo drgnejo. V suhih vejah se redi le mrčes, posebno pa lubadarji, bolehave in polomnjene veje so pa drevesu le v kvar, ker so zgublja v njih sok po nepotrebnem; veje, ki se med seboj drgnejo, pa vsled tega zbole, vse skupaj pa preprečijo, da ne more v krono drevesa zrak in svetloba. Pri koščičastem sadju, včasih tudi pri hruškah, zapaziš, da so mladike tako na gostem, kakor bi bile po drevesu privezane metle iz brezovih šib. Tudi te treba odstraniti. če je veja debela, odžagaj jo z drevesno žagico, nato pa rano pogladi z ostrim nožem in namaži z mrzlo tekočim cepilnim voskom. Ran, ki si jih napravil pri odrezovanjn s škarjami, ni treba zamazati, take se kmalo zacelijo. Obreži do zdravega lesa tudi vse stare rane in bolna mesta in zamaži jih z ilovico, koji si primešal nekoliko karama. Ko imaš odrezati vejo ali mladiko docela, pazi da jo odrežeš natakozvani vejni prstan ali lubadin kolobar, ki se nahaja tam, kjer prehaja deblo v vejo. Nikar ne reži toraj preveč v živo, a tudi rogovile ali štora ne smeš pustiti, kajti oboje je napačno. V prvem slučaju se rana ne more zlahka zaceliti, v drugem pa jame štor in obenem tudi deblo gniti. Če je kaka veja prelomljena, odžagaj jo blizu vejnega prstana kake druge zdrave veje, ki poganjajo iz korenin po deblu in iz debelejših vej. Ko si ga tako osnažil, čaka te še drugo delo pri drevesu. Po deblu in debelejših vejah te čaka še stara lubad, mah, lišaji, gobe, po vrhih pa ptičji lim, razen mrčes in goseničja fcalega. Vzemi toraj stare vreče ali rjuhe, razgrni jih pod drevesom ter ostrgaj z drevesno strguljo vso staro lubad, mah in lišaje. Vse to drevesu močno Škoduje, ker ne more zrak do lubadi in preobila mokrota iz drevesa, pod to nesnago pa je skrit tudi razen škodljiv mrčes. Pazi pa, da lubadi preveč ne raniš. Tu pa tam zasledaš po vejah starih zanemarjenih dreves neke temnozelene metle, katerih posamezne vejice imajo na gornjem koncu po 2 nasproti si stoječa lističa. Te metle so neka rastlinska zajedalka, katera se živi od drevesnega soka in njene korenine segajo v les vej. Ta zajedalka se zove ptičji lim, ker se izdeluje iz nje ptičji lim. Ker obrodi seme, katero ptiči prav radi žro, zato ga lahko zanesejo ptiči z bolnih na druga zdrava drevesa. če raste po tanjših vejah, naj se ista kar odreže, ako raste pa na debelejših vejah, naj se izreže tako globoko, da se ga izruje s koreninami vred kakor kurje oko. Marsikdaj rasto po sadnem drevju tudi lesne ali kresilne gobe. Nasele se posebno rade na ranah koščičastega sadnega drevja. Zato se priporoča, da se večje rane, ki so nastale z od-rezavanjem vej ali kako drugače, naj poprej pogladi z nožem, nato pomaže naj poprej z rasto-pino vitrijola in še le na to rana zamaže z drugim drevesnim mazilom. Tudi kresilno gobo se mora izrezati do živega in rano skrbno zamazati. Poglej dobro tudi v vrhe. Meseca julija namreč je posedal po drevju nek bel in črno progast metulj, takozani glogov belin in položil svoja jajčeca na listje. Vsak metulj oziroma samica zaleže kakih 300 jajčec. Avgusta meseca izlezejo iz jajčec gosenice, katere objedajo listje in se pred zimo po kakih 6—10 zaprede skupaj v list z neko pajčevinasto mrežo. Aprila meseca zlezejo iz mreže in nadaljujejo z objedanjem. Ako pogledaš letos na sadna drevesa, zapaziš že od daleč po vrhih bele mešičke. V teh belih zapredkih ali mešičkih tiči skrit drug sovražnik sadnih dreves ali gosenice takozvane zlatoritke. Samica tega metulja, ki je popolnoma bele barve, ima na zadku poleg belih dlak nekak zlatorumen čopič in zove se zato zlatoritka. Samica položi jajčeca meseca avgusta na listje sadnih dreves vkupčeke in prevleče jih potem povrhu z volno, ki jo ima na zadku. Iz jajčec se izvale v kratkem gosenčice, ki se drže v kupčekih. Do jeseni požro nekaj listov, sicer pa ne napravijo v istem letu posebne škode. Preden listje odpade, se gosenčice zapredejo v precej trden bel ovoj, kjer prezimijo. Ko nastopi spomladi toplo vreme in so sadna drevesa ozelenela, prično s svojim škodljivim delom in objedo drevo do golega. Vzemi toraj škarje, ki so nataknjene na drog, odreži z istimi vse take zapredke, poberi jih s tal, deni na kup in sežgi. Ako jih s škarjami ne moreš doseči, vzemi drevesno plamenico ali bakljo. Vzemi kos platna od kake stare vreče, zvij jo v klobaso, preveži tu pa tam z vrvico in namoči jo potem v žveplu, katero si raztopil v kaki stari kožici nad žrjavico in pusti potem, da se žveplo ohladi in strdi. Bakljo pritrdi potem na dolg drog, užgi jo in osmodi s plamenom iste ne le prej omenjena goseničja gnezda, ampak tudi suho sadje, ki je slučajno obviselo na sadnem drevju. V slednjem se nahajajo namreč glivice, ki povzročajo razne bolezni na sadju. Pred kakim poldrugim mesecem sem čital v nekem tukajšnem političnem časniku, da se opozarja občinstvo, naj poskrbi da se poberejo in pokončajo do konca januarja vsi zapredki ali beli mešički, ki se nahajajo na posameznih borovcih in v gozdu, ker drugače se izvrši to na njihove stroške po drugih osebah. Ker je bilo lani mnogo in je letos še več takih mešičkov po sadnih drevesih, zdi se mi primerno, opozoriti mimogrede na zakon, tičoč se zatiranja škodljivega mrčesa na poljskih rastlinah. Državni zakon od 30. aprila 1870 pravi med drugim tole: „Vsi posestniki, uživalci, najemniki so dolžni do konca marca vsakega leta, ali če občinski predstojnik dovoli odlog, do konca meseca aprila očistiti svoja sadna ali lepotična drevesa, svoje grme, svoje lesene plote in hišne stene v vrtih in vinogradih, na poljih in travnikih zapredenih gosenic, žužkovih zaleg in mešičkov ter pobrana goseničja gnezda sežgati ali kako drugače pokončati itd." Nato spravi vse, kar je padlo med s trganjem z drevesa, na kup in sežgi, deblo in be-belejše veje pa namaži potem z apnenim deležem, da pomoriš še ostali mah in lišaje in za-preš izhod mrčesu, ki se nahaja še v razplokli-nah. Za mazanje delba in debelejših vej naj se rabi navadno omelo za belenje sten, tanjše veje in one, ki ni mogoče zlepa do njih, poškrope naj se če le mogoče s škropilnico za trte. Posebno tam, kjer prehaja deblo v vejo in veja v drugo, naj se dobro namaže z apnenim beležem, ker tam se navadno nahaja razna mrčes in njegova zalega. Po takem mazanju postane lubad naj fino [ynim m inn»' U IttVDH toi Î K nap ar ne do Ugodni uspehi 1907 in 1908. 1 Srebrna državna medajla Korneuburg U Postavno Mfff "^B TMT "^SF" Poslarc; varstvo ! "k®*8 varstvu! Cenejše in primernejše kot bakreno ap« Se ne odpere od dežja. Varstvéno sredstvo proti škodljivcem rasi Se rabi proti Peronospora viticola napačna močnala na trti Schorf m jabolčnih in hruškah, g Bolezen kumar, (Plasmopara cubensis) Bolezen breskev, . (K^el1 ßnSRZRn fc niha v i a. (?c'>aaeRaïkheit) j PUBPfcCBB REMBUVJd, mium Pinastri Bolezen krompirja, (Phytophtora infesl h patent-rolen-rin; lager za promet z geppljuoni ali moto gladkejša in mrčes ne najde na nji pravega zavetišča. Na vsak hI vode naj se dene 4—5 kg sveže ugašenega apna in doda še lL kg modre galice. Za mlajša drevesa naj se napravi lug iz^ lesnega pepela in s tem namaže. V novejšem času priporočajo v to svrho dendrin ali v vodi raztopen karbolinej. To sredstvo se da mešati z vodo v poljubnih množinah in se ne zgosti, zato se lahko ž njim drevo kar poškropi s pomočjo navadne škopilnice za trte. Preden se ga rabi, naj se ga v posodi, v kateri se nahaja, dobro premeša in zlije potem primerno množino v mlačno vodo. Za pokončavanje mrčesa in drugih rastlin-stlinskih zajedalk se priporoča vzeti 10 do 15 odstotno raztopino. Škropi naj se z njim pa le, dokler so drevesa še gola ali dokler niso še pognala. Na delo toraj, dragi kmetovalci, oznažite čim prej mogoče svoje sadno drevje, da bo rodilo debelejši, lepši in okusnejši sad in da se obenem izognete pogubonosnim posledicam, ki slede zanikernim sadjerejcem. Gospodarske. Na kakošno razdaljo naj se sadi različno sadno drevje? Ker napravljajo'.razna sadna.{tovm ftMfiSj^to IV'/Mi' fAd\ti '¿fVW'na večjo, druga pa na manjšo razdaljo, ker drugače bodo v prvem slučaju preveč na gosto, v drugem se pa zgubi po nepotrebnem preveč prostora. Najbolj Široko krono napravijo jablane, hruške, češnje in grenki mandlji, zato naj se jih sadi na razdaljo 10—14 m, manjšo krono napravijo čepšlje, slive, breskve in višnje; za te zadošča razdalja 5—6 m, najmanjšo krono pa napravijo kutne in nešplje; tem zadošča razdalja 3»/* do 5 m. Na prej omenjeno razdaljo se ima saditi različna sadna drevesa, ako so cepljena na krepko rastoč divjak, kakor na pr. jablan na jabolčni divjak itd. ter rasto v močni in globoki zemlji; na pusti in plitvi zemlji sadi se jih lahko na manjšo razdaljo Če ima zemljišče pravilno obliko t. j. obliko čveterokota, pravokotnika, romba ali romboida, sadi naj se drevesa tako, da bodo v vrstah in vrsta od vrste enako oddaljena, ako pa ima zemljišče nepravilno obliko, sadi naj se tako, da bodo drevesa vsajena v obliki enakostranega trikota. Bolezni kostlj pri živini (Lccksucht in Knochenweiche) se zopet pojavljajo. Od raznih strani se poroča, da molzne krave in voli vsled te bolezni ne morejo več ostati. To je posledica lanske suše. V suhih letih je v zemlji malo vode, vsled tega se ne stopijo redilne soli v rastlinah. Rastline pa jih zamorejo sprejemati edino v stopljenem stanju in je zato krma slabejša. Kmetje lahko krmo zboljšajo, ako ji primešajo potrebne ¡iapnene in fosforjeve soli v obliki fosfor-kislega apna. Samo pravočasno in izdatno se mora to zgoditi. Veliko lažje je bolezen preprečiti nego jo ozdraviti. Najboljše sredstvo proti vsem tem bolezmjam je l*arthel'jevo krmilno apno Piimeša se krmi 3 žlice za komad in dan. Zadnji čas sem prodajajo agenti t. zv. „Schlammkreide" za 10—12 K pri 100 kilah. Take sleparje naj bi se strogo kaznovalo, ker z močnimi dodatki krede si kmet lahko vso živino pokvari. Da svoje čitatelje pred škodo obvarimo, priporočamo jim najboljše krmilno apno firme Barthel & Co., Dunaj X/l, ki je isto pred 16 leti v Avstriji vpeljala in ga prodaja le v garantirano dobri in breznapačm kakovosti. ____^m—^mmm———»m^m Loterijske številke. Gradec, dne 6. marca: 75, 39, 29, 8, 15. TraUsd®et,ilS.iiiw Popravljanje po ceni. ■ p Cenik s slikami franke*. ■, F. Dušek.t Opoctio i04 a. d. Staatšbaha, Bohmon. Kmetje, rešite svojo živino pred boleznijo kostij (KnochenbrUchigkeit, Beinweiche)j katera preti živini vsled suše, s tem da pridenete lo4 Barthel'jevo krmilno apno Fina žajfa (odpadek) 14 dišav, kakor: vi- iDlice, rože, mrva, speick itd. ila (12 do 14 komadov) K 180. Poštni troški 90 h. 5 kil bruto K 9 — po povzetju. Maatz, Dunaj, IX. AlserstraDeS. 176 29 letni mož, 166 zmožen nemškega in slovenskega jezika, oženje», z 2 otrokoma, išče službo kot kučijaž, lovski nadzornik itd. Naslov se izve v upravništvu tega lista. Gostilna ™ lepo ležeča, krasni izletni kraj, oa Celja z gospodarskim poslopjem in vsem fundusom se takoj za K 15.000 proda. Potrebni kapital jv 7.000. Izve se pri upravi „Štajerca". Mladi komi in učenec se sprejme v trgovini z mešanim blagom Stjepan Olec, Pregrada. 103 Malt!! Dečki, kateri se hočejo mizarstva učiti, se lahko zglasijo pri g. Fr. Sehef, mizar, Kulm- izučen. 175 Kolo! En „Ilinterrad", dobro ohranjen, z aH brez gumi. skoraj zastonj dam, kakor .ca hoče imeti. Oglasi se pri g F. Sclief. lium, p. Ormuž. 175 Okrogla deblja 1,8 od jesčna, oreha, javorja iu bukve nakupi v vsaki množini mestna sprava v Ptuju. „Forever", najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las in brade. Čud«žni uspehi pri racionelni vpo-rabi. Tudi pri takih, pri katerih se je preje komaj t. zv. „flaum" pokazal. Kot v obče izvrstno priznano. Zdravniški» pripo oCano. Izvleček pisma: „Moj brat mi piše, da je dobil v Važen* ;,F« r«-v»Mres enkrat dobro sredstvo za rast brade; po okroglo Minted-nski labt se razveseluje krepkih brk. Pošljite mi torej tudi to sredstvo za priloženih 5 kron. „ Vrnite ničvredne posnetke. ===== „Forever" I. vrste i K 2-70, močnejše vrste II. h K 3'80, vrste lil. ii K 5'— dobi na naslovu: „Forever4', Wien Westbahn-strasfie 21. 165 žgano ali precipitirano z gar. 38—4r2o/0 fosforjeve kisline. Nekaj dekagramov vsak dan zadostuje proti tej bolezni. Poduk zastonj. Cene nizke. Mich. Barthel & Co., Dunaj X/l, Siccardsburgg. U-. Jaz Ana Csillag! z mojimi 185 era dolgimi velikanskimi Ijoreley.-lfts-ml dobila :sem jih po li mesečni rabi po meni iznajdene moje pomade. Le-ta je edino sredstvo proti izpadanju las, za pospeševanje rasti istih, za okrepčanje lasne plošče, in kot tako priznano; ona pospešuje pri gospodih polno, krepko rast brade in daje že po kratki rabi ravno tako lasem na glavi kakor bradi naravni svit in polnost ter jih obvari pred prehitrim osivljenju do najvišje starosti. Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillag *ame iznajdene pomade za rast las svoje lase polne io dolge ohrani. Nobeno dru go sredstvo ne obsega toliko lasne redilne snovi ikor Csillag powada, ki je pridobila z vso pra-,lco svetovno ime, kajti dame in gospodje dosežejo že j)o rabi prvega piskerca najboljši uspeli, ker poneha izpadanje las že čez nekaj dni popolnoma in se prikaže nova rast las. Ta uspeh dokazujejo tiso- --------—.— ¿era priznanja, kajti le resniea krona nspeb. Cena piskerca 2 K, 4 K, 6 K in 10 K. Poštna razpošiljatev vsak dao pri naprej plačilu ali po poštnem povzetju celega sveta iz fabrikc Ana Csillag, Dunaj I, Graben št. 14 kamor so poslati vsa naročila. Prve vrste seno in otava je oddali, l'/s vagona. Več se izve vMakov'jah p. Poličanah pri g. And. Juvsihitsch. Proda se enim stanovanjem, hinjo. lepa klet, hler govedi, svinjski hlevi, T zraven hiše vrt z braj en četrt orala njive, cesti v bližini Pra^ Primerno za rokeddc železničarja. Proda se ročno za 3100 Kron. V spodnja Polskava hI Lepo ležeče pose in mlin, obdano i drevjem, rodovitnimi in travniki se brez fantoro po ceni proda, stroj na vodo. Več sc lastniku št. 26. na Jj Št. Danijelu, Kor Priden in trezenl konjski tilai se takoj sprejme pri pri g. Jodnimi pogoji proda. Več pove g. Alois Kossar, trgovec, Mislinje (Missling) 143 Prodno 70B prosite za osebno, hipotekarno ali realno posojilo zahtevajte brezplačni prospekt leller L. Budapest XI. Lonyai-utca 7. — Telefon interurlan 46—31. ii za m za kron 12' — . 14-„ «6-„ ¡8'— , 20 - in so finejše vsako vrste v novi veliki trgovini. Johaain Koss, Celje na kolodvorskem prostoru. 168 NDR IN (karbolinej za sadno drevje, ki se takoj v vodi raztopi) izkazalo se je imenitno v zimski dobi 190T11908. —Prospekti, atesti in vzorci brez troškov. === Tovarna karbolineja R. AVEMRIDS Amstetten, fJižjeuustrSjsko, Prodaja se pri: V. Leposctia, Ptuj. V. Schulfink, Ptuj. Oznanilo. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendjilatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. CrO stilno z malo ekonomijo in koračnico == Poljedelsko ministerstvo je podelilo Ptujskemu okraju 5 strojev (Rebholzverkleinerungsmaschinen) na razpolago, kateri bodo tišje zrezali in potem zmečkali. En stroj z ročno močjo (Handbetrieb) se je postavil pri občinskem uradu sv. Barbara v Halozah, drugi pri sv. Lovrenci si. gor. tretji pri Nacetu Vrabič u v Stopercih, četrti stroj z močjo z nagonom (Kraltbetrieb) pri Jožefu Turg v Tržcah in peti stroj ravno taki se je postavil v mestni plinarni (Gaswerk) v Ptuju. Ljudstvo katero ima takšno trsje se opozori na te koristne stroje da bi vsled letošnjega pomanjkanja krme in slame tistih se poslužilo, ker ti stroji bodo trsje, katero je enoletno celo- na drobno zrezali- ia zmečkali, kar bo imenitna klaja za živino. Izkušeni izvedenci izrečejo, da ima 100 kg taksne klaje toliko v sebi, kakor 60 kg najboljšega sena. Okrajni odbor v Ptuju dne 10. marca 1909. Načelnik: 160 Ornig m. p. ® Katera žena ali dekle ? 170 i v trgu Vuzenice (Saldenhofen). =: Konji == 8 kom. z vozmi, šlitami itd. vred proda po ceni F. Cleinscich, Twimberg na Koroškem. 107 si hoče lepo blago za obleko in ^ nove sorte terpeči SVillli robec ku- @ piti, naj gre v novo veliko trgovino m 9 g Johann Koss, | | = Celje. = § © 9 p ; «■• AGLIANO-SIRUP. VpHtfl v «fisteln« Hatljanske in avstrijske parmakopeje. Premiiran n* faraacentični razstavi 1894, na hig. razstavi 1900 in na mednarodni raotavi v Milanu 1906 z zlat« medajlo najuspešnejše sredstvo za 6lščenje krvi prof. ERNEST0 PAGLIANO, NEAPEL legitimirani izdelovalec od njegovega strica pok. prof. Pagliano iz-najdenega in po njegovem originalnem receptu vestno narejenega preparata. Postavno priznan glasom odločbe najvišjega sodnega dvora (Benetke 1903) in od sanitetne nadobbuti. V steklenicah, èkatljlcan (praSet) in korapnmiranlh tabletah (pilne). Zahtevajte edino fabriško znamko edino pristnega sirops prof. ERNESTO PAGLIANO, NEAPEL Calata S. Marco 4. Se dobi ▼ «I Real-Apstheke Soemte Bruoft«tti-Ala (južni Tirol». fttt\ na Naro itrijc 3 krc leta ako • feto; za ce Ame za dr račui rom nine, čati i 5iev. Ured ništv Ptujt Pozor! Pozor! Giht, revmatizem ---in astma , se uspešno zdravijo z rabo mojega že leta sem znancgaEncalyutus-olja (avstralsko, naturni frodukt). Cena originalne steklenice 1 K 50 h. opis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo najboljše sredstvo proti pegami, vimerli, jeternimi znaki in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-bonboni nt-dosežno zdravilni proti kašlju, oslovskemu kašlju, astmi itd. Ernst Hess, Klingenthal i S. Dobi se tudi v Ptuju 736 apoteka „zum Mohren" H. Molitor. pristna 50% slivovka..........K 1 „ „ treber-žganje........„100 dobra bela vina............,, 2$ „ burgunder............»24' „ izabela............... - pri 100 litri prodaja = J. KRAUAGNA, Ptuj. = Istotam se proda tudi gotovo novo ostrešje (Dachstu ROHEIT 0CM ^^^^^^^^^^ Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali«če se pošlje deuar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da te naroča naravnost od: p Jup|§J£aj lekarnama v Pakracu ftt. 200 ^Slavonija. Pred ponarejen je m naj se varuje s tem, da se ozira r.a to varnostno marko. Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo iz- t&^filEj. vršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše j|||p TIP sredstvo za rast brk, brade in fiV^f^F proti izpadanju brk in las Ll / in to je KAPILOR št. 1. On ^^^^^ deluje, da lasje in brke posta-nejo gosti in dolgi, odstra-njuje praliaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči uaj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahvi oic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter lurišič lekarnar v Pakracu stev. 200 v Slavosiji. ---- Vsi 6 za zi vtis, doko pove« tovo tank« velik nevzi ogroi Listi in z? rice. Srbij_ uredi tolik« Proti še tako močnimi in zastarel®FPJ ® ®'/A slučaji: revme, gihta, boleznij žive, gliJ ^ [ in zobobola, bolečin v hrbtu in v m ^renr BlSp skeljnih, hoden j a v strani, bolečin ml m o r C»©}'*; napenjanju, se hvali splošno na mnogi (;rn jpfii j; klinikah praktično izkušeni, od ca 101 l^ŽS^j zdravnikov priporočeni, takoj bolečine j njih Stranjajoči stant četi sniti. se Si in ve tirati teg ga t v o j Srb priporočata izvrstne šivalne stroje (Nähmaschinen) po sle- Singer Titanial20 l — " Ringschifchcn ........140 „ — „ Rmgachifchen za krojače . , . . 180 „ — „ Minerva A..........100 B — „ Minerva C za krojače in čevljarje 160 s — „ Howe C za krojače in čevljarje . 90 B — „ Cylmder Elastik za čevljarje . .180 „ — » Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene «o nižje kakor povaodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. V ptujskem mestnem sopa nem kopališču ie dobijo odsihmai kopele s hlaponom po sle čin jako znižanih ceuah. Vsak navaden dan I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praj ob Vali uri predpoldan za 60 vin.; (30 k carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Petta Badeanstalt). €(„Willkom"). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji in najprej dozori. Zraste visoko in daje dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kil za eno oralo. Podpisano obskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 5 kil s pošto franko proti 3'20 K predplačila. Oskrbnistvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz) Štajersko. 90 c/krru?riho y(ateri želijo dvbro, po ceni in xxi^tesljiucrpotovali na/ se obrne/o nSirnon^z/Orietelx^ v JčjubJ/tiJii f/čc/oduvrs/ce uJice2&. "i&a/ufvrsfna CPvjasniki tkyc se brex/tlaüu>. Fabrika kmetskih. in vinogradniških masin ' O isj I Varstvena marka „Anker" g O " ^jj Liniment Caspici comp. I hbhI nadomestilo za Snan« anker-palR-eKpeller je znano kot odpeljajooe, Izvrstno in bolečine odstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skatljah z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno ^^^^ to sredstvo. ammaam fH Dr. Richter -jeva apoteka „zlati lei" p^p I v Pra8l» ElisabeUtr. 61. 5 nov. I j ijfji I Razpošilja se vsak dan. 690 | f^^ (Štajersko) Patent v vseh državah. Večkrat premijirano. N« sežen v zdravilnem vplivu 1 Uspeh presenečljiv I 15.000 zahvalnih pisem. — Edina razpošiljatev in fabi Kemični laboratorij apotekarja S. Edelmann a Franko-razpošiljatev od 5 steklenic naprej proti pošff 6 K'—, po povzetju 20 vin. več. 10 steklenic fra K 10 —, 25 steklenic franko K 23 —. rran minit lonas Viljei priporoča najnovejše vitdle mlatilne stroje, stroje ia rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re bler za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, »troje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp-und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, •troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične preše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstalil), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko 14 Drini od v< vse i Baje ustre Drini ust: glavr zveče Pošti se je Občenje z mu ogmko banko.