Izhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik,
izide dan poprej. Cena listu je: za celo leto 4 K, za pol leta 2 K.	Geslo ;
Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K l-50. Za
Nemčijo je cena K 5. za druge dežele izven Avstrije K 6 —	j/jg gg Bgpgt C|jS3P fl.
Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise. — — -------- — - - — -
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 kiat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. ---- ------------- - — —	- - - —
I. letnik.
v Gorici, 17 septembra 1914.
35. številka.
Z bojnih poljan.
Nova vpoklicanja pod orožje.
Dunaj, 12. Za vsakočasna potrebna nadomestila v vojni se nahajajoče armade, je za bližnjo bodočnost bogato preskrbljeno. Vsekakor pa je dolžnost vojaške uprave, da poskrbi tudi za nadaljna, če treba čez to mero segajoča nadomestila, ki bi se izkazala morda kot potrebna tekom dogodkov. V to svrho bodo vpoklicani v bližnji bodočnosti k črnovojniškemu izvežbanju leta 1894 rojeni, dalje v letih 1892 in 1893 rojeni črnovojni obvezanci, slednji. v kolikor je bila sklenjena glede njih pri naboru v letu 1914 vrnitev tZuruckstellung), in niso bili torej niti potrjeni, niti izpoznani kot nezmožni za orožje (\vaffenunfahig). Oni, ki bodo spoznani pri tem kot sposobni, bodo potem v doglednem času na podlagi čr-novojniškega zakona poklicani v službo z orožjem.
Naše severno bojišče.
Ilunaj 10. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča:	Med današnjim
bojem je bil vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik s svojim šefom generalnega štaba, generalom pehote baronom Conradom in pa s prestolonaslednikom, nadvojvodom Karlom branom Josipom na bojnem polju.
Odlikovani naši vojskovodje.
Dunaj 10. Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo najmi-lostneje podeliti:
Generalu infanterije Moricu vit. Auffenbergu in generalu kavalerije I banklu, ki sta zmagala z junaškimi četami prj Komorovu in Krasniku, veliki križec Leopoldovega reda z vojno> dekoracijo; dalje generalmajorju Henriku Longraczu v priznanje junaškega nastopa v boju proti Črnigori vitežki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo, brez takse.
Bitka pri Lvovu.
Dunaj 11. Uradno se razglaša: Tiskovni komunike dne 10. septembra zvečer. Bitka pri Lvovu nadaljuje. Naš tDpad pridobiva polagoma na prostoru. Rusi odbiti, 10.000 ruskih vjetnikov.
Dunaj 12. Uradno se naznanja: V bitki pri Lvovu se je našim četam po srečilo pri Grodeku po petih dneh hu-t,ega boja sovražnika odbiti, vjeti 10 hsoč vjetnikov in osvojiti veliko števi-k> topov. Tega vspeha pa ni bilo mo-k°če popolnoma izkoristiti, ker je naše Severno krilo pri Ravi-Ruski ogroženo 0cl sovražnih čet v premoči in ker so noye ruske sile začele prodirati proti Voiski generala Danki jn tudi v pro-storu med njegovo armado in bojiščem On Lvovu. Z ozirom na zelo znatno hremoč sovražnikovo se je zdelo po-rebno zbrati naše čete, ki se že tri te ne skoro nepretrgoma junaško borijo, ugodnem kraju, da se pripravijo za nadaljne operacije.
Naš prestolonaslednik na bojišču.
Vsi avstrijski listi z navdušenjem poročajo, da se je naš prestolonaslednik vdeležil bitke pri Lvovu. Listi povdar-jajo, da je naš prihodnji vladar prvič prijel za meč in tako zanesel med bojne čete novo navdušenje. Kakor svoj čas naš presvitli cesar v bitki pri Santa Luda, tako je dal tudi nadvojvoda Karl Franc Josip v bitki pri Lvovu vzoren zgled navdušenosti in hrabrosti našim četam.
Hrabrost naših čet na severu.
Zadnji pondeljek je bila začela naša armada pri Grodeku, nekaj kilometrov od Lvova, ofenzivo proti Rusom in tako otvorila drugo bitko na galiških tleh. Ofenziva na jugu je izborno napredovala; med tern je pritisnila ruska armada v premoči proti armadi generala Danki in proti armadi generala Auffenberga. Naše severno krilo je bilo s tem ogroženo in naša ofenziva na južnem krilu zadržana. Vseh rezultatov še ni mogoče pregledati. Tretji kor i-ma znatne izgube, toda drži se naravnost sijajno. V veliki bitki pri Grodeku so se naše čete med njimi naš tretji kor, po tritedenskih neprestanih bojih bojevale z brezprimerno hrabrostjo. Vsi, ki so bili navzoči pri teh bojih so polni hvale o naših rojakih, vsi set občudovali hrabrost naših slovenskih vojakov. Naše čete se sedaj zbirajo, boji so za sedaj ustavljeni.
S severnega bojišča.
Kraški vojak nam sporoča s severnega bojišča: Hud boj se je bil dne 26. 27. in 29. ter 30. avgusta. Bilo nas je dosti slovenskih fantov, kateri smo se hrabro držali, tako da je bila odločilna zmaga na naši strani. Rusov je padlo nad 20.000 in ujetih je dosedaj okoli 15 tisoč. Proti tem ogromnim številkam nismo mi skoraj nič izgubili, le pri naskakovalni črti jih je nekaj padlo. Hvalevredna ie naša artilerija, katera nobenega strela zaman ne izpusti. Za sedaj bo za cenjene bralce dovolj, ker sedaj nimam več prostora in ne časa.
Po bojih pri Lvovu.
Dunaj, 14. septembra. Vojni poročevalec »Montagszeitung« poroča, da vlada v naši, nikjer poraženi armadi nezlomljiv pogum. Ureditev čet se je izvršila popolnoma po načrtu. Vsled velikanske ruske premoči ni bilo mogoče izkoristiti velikega uspeha pri Lvovu in Giodeku, ker je naše obsežno severno krilo, ki je imelo izpočetka velike uspehe, pri Ravaruski vsled vpada močnih ruskih sil prišlo na mrtvo točko in ker je sovražnik pošiljal proti Danklovi armadi vedno več čet. Tudi je bila ogrožena zveza Auffenbergove armade z ozadjem. Ker so tako ruske, kakor naše čete potrebne počitka, bo nastopil najbrže odmor. Situacija .nikakor ni vzne-
mirljiva, ker je naša kvalitativna moč večja kot ruska.
List »Morgen« poroča: Boji so se prekinili. Mi smo imeli proti sebi vso rusko glavno moč. Naše čete so se na celi bojni črti umaknile in se zbrale na ozemlju, ki nudi za obrambo najugodnejše pogoje. V zadnjih tritedenskih bojih so naši ujeli 60.000 Rusov in zaplenili .300 topov. Rusi sc* v stanu postaviti na bojišče na mesto vsake poražene divizije novo divizijo, kljub temu ni povoda, da bi zgubili pogum, posebno ker so ruske zgube velikanske in ker se nahajajo naše čete sedaj v poziciji, ob kateri se mora zlomiti ruska premoč.
Poraz srbske timoške divizije.
Glasom poročila ogrskega brzojavnega korespondenčnega urada iz Zagreba z dne 6. septembra, je srbska timoška divizija pri Mitroviči prekoračila Savo in stopila na naše ozemlje. Naše čete so jo takoj napadle in premagale. Bilo je vjetih okoli 5000 vojakov in osvojenega mnogo vojnega materijala. Srbska divizija se lahko ceni na približno 16.000 mož s 36 topovi.
Naše čete so videle prehod srbske timoške divizije na severnem bregu Savo, je naša artilerija takoj začetkom slavonski breg Save, je bila nenadoma napadena od več strani. Napad je prišel tako nepričakovano in s tako vehemenco, da je bila divizija po kratkem boju takoj razpršena. 5000 mož je bilo vjetih; od ostalih 10.000 mož jih je veliko število padlo, mnogo pa utonilo v Savi. Most, ki so ga zgradili Srbi čez Savo, je naša artiljerija takoj začetkom boja razrušila.
Dosedaj še ni znano, kateremu pozivu je pripadala poražena timoška divizija. Obe srbski timoški diviziji se rekrutirate iz goratega dela ob severovzhodni meji Srbije in sti v srbski armadi na glasu kot jako hrabri in vztrajni.
Roii ob Drini.
Dunaj 11. sept. Po vesteh z južnega bojišča se dozdeva, da m deli srbske armade med tem, ko smo mi prekoračili Drino, udrli v Srem. Naši so se takoj uprli sovražnim četam in krepko pritisnili na Srbe.
Cesarjeva zahvala za čestitke hrvat-skega naroda.
Zagreb 10. Uradni list priobčuje sledečo objavo: Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo z Najvišjim sklepom z dne 2. septembra t- I. vzeti manifestacije podaniške zvestobe in lojalne udanosti, kakor tudi česitke oblasti na Hrvatskem in v Slavoniji povodom rojstnega dne Njeg. Veličanstva, najmilostneje na znanje Zaplenjeni ruski topovi. — Ruski vjetniki.
Dunaj, 11. Včeraj je prispelo semkaj večje število ruskih topov in so bi-
li postavljeni pred arzenalom. Večjidel SO' te topove osvojile armade generalov Dankla in Auffenberga. Ves dan je bil naval občinstva jako velik.
Budimpešta, 11. Tekom včerajšnje noči so šli skozi Budimpešto štirje vlaki s 3500 ruskimi vjetniki, med njimi mnogo Kozakov in Tatarov. Vjetniki so dobili na Rakoczyjevem kolodvoru večerjo, obstoječo iz čaja in. tri četrt kilograma kruha. Ker niso smeli zapustiti vozov, so dobili večerjo kar v vozovih. Vlak se je nato odpeljal ž njimi proti Kenermezo.
Budimpešta, 13. Včeraj ponoči je dospel zopet transport s 1500 ruskih vjetnikov, ki so bili vjeti pri Lublinu. Odpeljali so jih v Kenermezo.
Ugrabljeni sovražni topovi.
Budimpešta 12. Danes dopoldne so pripeljali 16 zaplenjenih topov iz severnega bojišča ter so jih zvečer postavili pred državno zbornico. Dasi je deževalo, kot bi lilo iz škafa, je spremljala ogromna množica transport. Na topovih so se videle poškodbe, prizadete po naših granatah in strojnih puškah; skoraj vsem je manjkala zatvor-niča. Transport je vodil topničarski stotnik.
Topove so postavili na trg pred glavno fronto parlamenta jednega ob drugem v bojno vrsto. Lilo je grozovito, vendar je nebrojna množica ogledovala topove.
Francosko bojišče.
Berlin 10. Veliki glavni stan poroča z dne 10. t. m.: Vzhodno od Pariza •so bile v zasledovanju oh Marni in preko Marne prodirajoče nemške čete med Meauxom in Montmirailom napadene od sovražnika, ki je bil v premoči. Nemške čete so v težkih, dvadnevnih bojih zadrževale sovražnika in celo napredovale. Ko je došla vest, da se bližajo nove močne sovražne kolone, se je krilo umaknilo. Sovražnik ni zasledoval nemških čet na nobenem mestu. Kot vojni plen teh bojev je bilo nazna njeno dosedaj 50 topov in par tisoč vjetnikov.
Zapadno od Verduna boreče se čete se nahajajo v neprestanih bojih.
V Lotaringiji in v Vogezih je položaj nespremenjen.
Nemško prodiranje.
Dunaj, 11. Veliki glavni stan jav-a: Nemški prestolonaslednik je danes s svojo vojsko zavzel utrjene sovražne pozicije jugovzhodno od Verduna in napada od včeraj južno Verduna ležeče utrdbe s težko artilerijo.
Nove nemške zmage.
Berolin, 13. septembra. Uradno poročilo pravi: Veliki generalni štab poroča: Na vzhodnem bojišču so privedle operacije, o katerih še ni podrobnosti, do nove bitke, ki stoji ugodno. Od sovražnika z vsemi sredstvi raz-
širjene za nas neugodne vesti so na pačne. V Belgiji je bil danes izpad iz Antvverpna, katerega so izvršile belgijske divizije, odbit. V vzhodni Pruski je položaj zelo dober. Ruska armada beži popolnoma razpršena. Do sedaj je izgubila ruska vojska najmanj 105 topov in 20.000 do 30.000 neranjenik vjetnikov.
Bitke na Francoskem.
Berlin 14. Glavni stan poroča: Na desnem nemškem krilu so se razvili hudi boji med francosko in nemško armado. Francozi so hoteli predreti nemško črto, a so bili odbiti. Sicer pa ni prišlo nikjer do kake odločitve.
Z rusko - nemškega bojišča.
Dunaj, 11. Veliki glavni stan javlja: General Hindenburg je z vztočno vojsko premagal levo krilo v vztočni Prusiji še nahajajoče se ruske armade in si je s tem odprl pat za hrbet sovražnika. Ta je odnehal od boja in se umika. Vztočna vojska ga preganja v severo - vztočni smeri proti Njemenu.
Berlin, 11. »Wo!ffov urad« poroča: Generalni štab javlja: 22. ruski armadni zbor, ki se rekrutira s Finskega, je skušal preko Lyka poseči v boj v vzhodni Prusiji, a je bil pri Lyku premagan.
Nemci proti Rusom.
Berlin, 13. »Wolffov urad« poroča: Veliki generalni štab, 12. septembra. Armada generalnega polkovnika pl. Hindenburga je rusko armado po večdnevnem boju v vzhodni Prusiji popolnoma potolkla. Umikanje Rusov se je izpremenilo v beg. Generalni polkovnik pl. Hindenburg je pri zasledovanju prekoračil že mejo in je naznanil dosedaj 30.000 neranjenih vjetnikov in okoli 80 osvojenih topov. Vojni plen postaja vedno večji.
Generalni kvartirni mojster pl. Stein.
Nemci o naši armadi.
Berlin, 13. »Kreutzzeitung« piše: Našega zaveznika čaka na jugovzhodu naloga, kakršne v svetovni zgodovini še ni imela nobena armada. List poudarja številno premoč Rusov, ki stoje avstrijskim četam nasproti in ki tvorijo najboljše čete ruske armade. Poudarja tudi, da je operacijska fronta jako dolga. List izjavlja konečno, da sijajno vodstvo, nenavadna hrabrost avstrijske armade in popolnoma moderno orožje, popolnoma opravičujejo u-panje, da bo uspeh popoln.
Rusi priznavajo svoje neuspehe v vzhodni Prusiji.
Petrograd 14. Petrograjska brzojavna agentura poroča: Komunike ruskega generalisima pravi:
V očigled dejstvu, da smo morali obračati posebno pozornost na gališko bojišče, nismo1 mogli zbrati v vzhodni Prusiji dovolj močno armado, da bi nadaljevali s srečno zapričeto ofenzivo. Zato je armada generala Rennekampfa ' mikom septembra na progi Gerduen-Labian prenehala s prodiranjem. Dne 7. septembra so pričele nemške čete splošno ofenzivo proti tej armadi in naši meji. Na mazurskem jezerskem ozemlju je bilo jako težko, preceniti natančno silo tamkaj zbranih nemških čet. Šele d no 10. septembra je general Renne-kampf razkril, da Nemci obkoljujejo e;ovo levo krilo in je odredil zato u-mikanje. Naslednjega dne smo pričeli, da ustavimo sovražno ofenzivo, na gotovih točkah aktivne operacije, tekom katerih se je izkazalo, da so nemške čete v veliki premoči Na tej fronti se boji nadaljujejo.
Razbitje ruske armade v Prusiji.
Berolin, 14. septembra Veliki generalni štab poroča iz velikega glavnega taborišča: General Hindenburg je brzojavil Nj. Veličanstvu: Ruska arma-
da iz Vilne, — D., HL, IV. in XX. armadni zbor, 3. in 4. rezervna divizija in 5 kavalerijskih divizij, - je bila v bitka pri Mazurskih jezerih in v nato sledečem zasledovanju popolnoma poražena. Rezervna armada iz Orodna, ' XXII. armadni zbor, ostanki Vi. armadnega zbora in deli lil. sibirskega armadnega zbora, — je v posebni bitki pri Lycku težko trpela. Sovražnik je imel mnogo izgub na mrtvih in ranjenih. Številoi vjetnikov se veča. Vojni plen je izredno velik pri dolžini fronte nad 100 km v velikanskem uspehu napredovanja deloma 150 km v štirih dneh. Pri bojih na tej dolgi fronti in pri taki globini še ne morem poročati o popolnem obsegu zmage. Nekatere skupine naše armade so imele prav hude boje, izgube pa so vendar le majhne. Armada je bila na meji zmagovita napram trdovratno se borečemu sovražniku, ki pa je moral končno bežati. Armada je ponosna na to, da se je bojeval eden izmed cesarskih princev v njenih vrstah in da je v njeni sredi krvavel. - Podpisan: Hindenburg. Angleška pomožna križarka »Oceanic« se je potopila.
London, 10. Admiraliteta naznanja: Parnik »Oceanic«, ki je armiran kot pomožna križarka, se je včeraj v bližini severne obali šotlanske potopil. Parnik je popolnoma zgubljen. Častniki in moštvo so rešeni.
Zopet angleški parnik potopljen.
Frankfurt ob Meni 12. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Stockholma. Križarka »Karlsruhe« je potopila pri Barbadosu angleški parnik »Hovves Caitle«.
70.000 Indijcev v Evropi.
Ženeva, 11. septembra. Agencija Stefani poroča: Brzojavka iz Simle v London naznanja odpošiljatev 70.000 indijskih vojakov v Evropo. Glavarji •'udiskih plemen so navdušeni, da rnc-MO priti na pomoč materi domovini. Poslali bedo še tri' brigade konjenice ter prevzeli nase del prevoznih stroškov.
Odprava kapitulacij na Turškem.
Turška vlada je te dni odpravila takozvane kapitulacije t. j. razne predpravice, katere so imele nekatere države (Avstrija, Rusija, Francija, Anglija itd.) v Turčiji. Tako n. pr. so obstojale te predpravice glede sodstva, šolstva, pošte in posebno glede trgovine. Naša država je imela v Turčiji te predpravice že od 1. 1718 in obnovljene 1. 1862. Velevlasti so protestirale proti tej turški odredbi.
Pogreb na bojišču. Slovenski vojak poroča z bojišča: Po nekem boju smo pokopavali mrliče. Vsem, ki so padli smo vzeti legitimacije in vrednostne stvari, ki jih je spravil neki sanitetni častnik. Medtem so se kopali grobovi, 5 m v kvadratu. Prijatelj in sovražnik, smrt vse vzravna, spita eden poleg drugega; ena plast mrličev, ena plast apna. Vsak grob dobi število, da se tudi v poznejših časih ve, kdo počiva v njem. Ko se položi zadnja plast., stopi h grobu vojni kurat. Resne bese de govori in nato blagoslovi vse, ki tu počivajo. V paradi stoji poleg groba stotnija. Nobene salve ne ustreli, ker bi izdala našo postojanko, samo povelje: »Glejte na desno! K molitvi! in prst se meče na mrtve junake.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko Sirotišče.
P. n. gg. Neka oseba daruje 5 kron, da bodo sirotice molile za našega pre-svitlega cesarja, za zdravje in zmago naše c. in kr. vojske. G. Marušič v Na-bržini 10 K.
Darovi za »Rdeči Križ«: P. n. gg : Marija Pernic 2 K.
IV. Izkaz darov za Rdeči Križ.
Priobčen po slovenskem odse' u dež. pom. društva Rdečega križa. Nemški Rut po g. župniku Josip Grilanee k on 50, Marijino Cel e po č g. Iv. Milanič kron 148.60, Lokev na krasu nabralo županstvo kron 803.46, G ruje in Dolenje Cerovo nabralo županstvo kron 120.88. po č. gg. kapucinih : Neimenovan kron 22, Uršula Tomšič kron 2, skupaj '■ron 24. Kanal vojaško veteransko društvo kr n 70, Okrajna posojilnica v Komnu kron 40, Mavhinje po č. g. vik Jos. Pavlin kron 68.26, Luc. Meljavec Gorica kron 3, Jan. Pavlin Ravnica krou 2, Selo na Krasu nabralo žup. kron 41.27, Got. Pavletič, dekan v pokoju Šempeter pol za Rdeči križ pol za družine vpoklicanih kron 14, Št. Maver po g. Jos. Mašera, zlatomašuik pol z,a Rdeči križ pol za družine vpoklicanih kron 184.80, Dr. Anton Gregor ič Gorica pol za Rdeči križ pol za dužine vpoklicanih kron 40, H an in poi. v Sovod-iijah pol za Rdeči križ pol za družine vpoklicanih kron 50, Opat eselo nabral g. kurat S. Kos pol za Rdeči križ pM za družine vpoklicanih kron 100, Vikarijat Podsabotin pol za Rdeči i riž pol za družine vpoklicanih kion 70, Gab:ovica nabralo županstvo kron 103 Kal nabral g. kurat Ant. Gerbec pol za Rdefi križ pol za diužine vpoklicanih kion 16902, Naklo nabralo žujanstvo kron 660.54, Vrtovin nabralo županstvo kron-2ll. 34, Lom po g. k. A. Pisk kron 150, Narodna čitalnica v Kanalu pol za Rdeči križ pol za družine vpokliciiiih kron 50, Marija Bone Sv Križ - Cesta kron 7, Temnica ("brez Kostanjevice) nabirale gdč. Avg. Skrabar in Ama. Trampuš ter g. J. Dugulin poslalo županstvo kron 144.30, Dr. Stepančič, sodni svetnik Gorica pol za Rdeči križ pol za družine vpoklicanih kron H), Alb. Komavec, c. kr. okrajni sodnik Gorica za družine kron 10, Neimenovana učiteljica za družine kron 20, gdč. Ciiila Medvedova nabrala kron 61, in sx»r:	Budal kron
10, Dr. Eržen kron 10, Dav. Čdrnetič kron 10, Dr. Piki kron 10, Rudolf Steri" kro.i 10, Marija Faninger kron 1, Medved kron 10, Rihenberg nabrala Marijina diužba kron 119.85 od teh kron 103.46 za družine, kron 16.39 in kron 87.07 priobčenih v III. izkazu za .Rdeči križ”, g. žup. Strancar kron 10, Vipolže (glej 111. izkaz kron 146.40) mora biti pol za Rdeči križ pol za družine. Vsega skupaj za Rdeči »riž kron 2491.95 Za vojno pomožni odbor kron 550.27 K temu še darovi tret,, ga Lkaza: za Rdeči križ kron 0023.16 Zi vojno pomožni odbor: kron 1471'65 d .sedaj vsega skupaj za Rdeči križ kron I2.5l5.li za vojno pomožni odbor kron 4.022 Opomba:	Za ranjene
in bolne vojake se je na blagu in obvezilih poslalo: Gorenja nbuša 2 zavoja: Kromberg 1 zavoj, Šmarje 1 zavo'.
Novice.
Kako naš cesar zasleduje dogodke na bojnem polju? Naš cesar je sicer že v 85. letu svoje starosti, a vendar z velikim zanimanjem in natančnostjo zasleduje vse dogodke na bojnem polju. Vsako uradno poročilo, vsak brzojav pride na njegovo mizo, ki je obložena z zemljevidi in načrti z bojišča. Cesar je celo Večkrat izrazil željo, da bi šel sam na bojišče, toda z ozirom na njegovo visoko starost so ga zdravniki vendar pregovorili, da je ostal doma na Dunaju.
Velikodušen dar prestolcnasleduL ške dvoijce. Nadvojvoda Karel Franc Jožef in soproga sta darovala ambula-toriju cesarja Franca Jožefa in jubilejni bolnišnici v Sandvvirtgasse po 1000 kron.
Nadvojvodlnja Cita v bolnišnici usmiljenih sester. Dne 11. t. m. je soproga našega prestolonaslednika, nadvojvo-dinja Cita, obiskala bolnišnico usmiljenih sester, kjer se nahaja 200 do 250 ranjenih vojakov. Ogovorila je vsakega poedinega ter ranjence tolažila. Dri odhodu se je jako pohvalno izrazila o bolnišnici.
Duhovska vest. Za upravitelja čer-niške dekanije je imenovan č. g. Blazij Grča, župnik v Šempasu, za župnega upravitelja v Černičah pa je imenovan č. g. Ivan Mozetič, dosedaj kaplan isto-tam.
Vojaški kurat Rozman padel. Blizo Lvova je padel smrtno zadet od sovražne kroglje dne 27. avgusta vojaški kurat, preč. g. Valentin Rozman. Ko je med bitko hitel k težko ranjenemu vojaku, da mu podeli zadnje tolažilo, ga je zadela sovražna kroglja ravno v srce. Pokojnik je bil rojen 1871 v Mostah na Kranjskem, kot vojaški kurat je pa služil pri 7. inf. polku. Pred I?ar leti je služil tudi v Trstu in imel znance tudi pri nas na Goriškem. Svetila mu večna luč!
Nadškof Szeptycki aretiran. Iz Lvova poročajo, da so ruske vojaške oblasti dale aretirati katoliškega nadškofa
Szeptyckega, ki ni hotel zapustiti mesta, ko so se Rusi približali.
Svarilo. Prebivalstvo Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja, se poživlja, da s svojim lastnim ravnanjem podpira odredbe, katere so izdale politične in vojaške oblasti v varstvo sploš-uosti proti zvišanju cen.
Prekoračenje maksimalnih tarif naj se nikar ne trpi.
Ponujanje višjih kakor maksimalnih cen od strani kupovalcev je nespametno in nepatrijotično.
S trajnim zadrževanjem potrebščin v večji množini, kakor se jih rabi za lastno domače gospodarstvo, se ne bo doseglo dovoljenja višjih cen, pač pa zaplembe- in kazen.
Vsaka agitacija proti v tem obziru izdanim razglasom itd. tako od strani posameznikov kakor od strani korporacij, je popolnoma nedopustna; isto-iako vsako javno kritiko vanje, ki bi utegnila javnost razdraževati.
Vsako kršenje takih določb — tudi če so izdane od političnih oblasti, se bode kaznovalo od vojaških domobranskih sodišč (§ 2. ces. naredbe z dne 25. julija 1914, grž. zak. št. 156;
§ .65. b civilnega kazenskega zakona;-§ 341. b vojaškega kazenskega zakona.
Kazen: težka ječa od 1 do 5 let.
Vojaško poveljništvo nikakor ne bode trpelo, da bi kdor koli iz morebitne javne stiske poseben dobiček imel.
Gradec, 7. septembra 1914. Vojaški poveljnik: Mattanovich m. p. generalmajor.
Svarilo pred neopravičenim nošenjem znamenja »Rdečega križa«. C.
kr. namestništvo naznanja, da se le zgodilo žalibog več slučajev, da so posamezniki nosili čisto neopravičeno na roki trak »RcKorgn križa« in to znamenje tudi izkoriščali v sebične namene. Zato bode od sedaj vsak trak dobil štampiljo »Rdečega križa« in oseba tozadevno legitimacijo. Kdor bi pa še dalje neopravičeno nosil omejeni trak ati v svoji trgovini neopravičeno razobešal znak »Rdečega križa« v reklamske namene, ta bode kaznovan po zakonu iz 1. 1912., dne 23. avgusta.
Objava c. kr. namestništva glede vojaških mesarjev. Na Primorskem kupujejo neki živinski trgovci živino za poboj in z izgovorom, da so vojaški mesarji, skušajo doseči nizke cene.
Da se prebivalstvo zamore zaščititi pred prevaro, se izdajajo onim osebam, ki resnično kupujejo pobojno živino za vojaškoi upravo, od strani čet in zavodov okrožja vojaškega poveljstva v Gradcu predpisano sestavljene izkaznice.
Promet potem poštnih nakaznic-
Promet potom poštnih nakaznic z nemško državo se je 15. t. m. zopet odprl. Dopuščen je tolika glede navadnih kot L brzojavnih nakaznic. Glede obračuna velja kurs 100 kron za 81 mark.
Pisma ranjencem v bolnišnicah poštnine prosta. Razpis vojnega mini-sterstva odrejuje, da so pisma im dopisnice, naslovljene na ranjeno moštvo, ki se nahaja v ‘bolnišnicah, poštnine proste. Pisma in dopisnice, ki '0 odpošljejo ranjenci iz bolnišnic, so tudi proste poštnine, če imajo pečat dotične bolnišnice in zaznamek:	Vojaška
oskrba (Militarpflege), pa le tedaj, če jih zbero in jih bolnišnica skupaj odda na poštnem uradu.
Okrožnica deželnega odbora glede nakupa pšenice in turšice. Sporoča se* da bo lahko oddajala deželna komisija za preskrbovanje živil posameznim ŽU' panstvom od sedaj naprej poleg turši' -ce tudi pšenico.
Cena za 100 kg turšice je 20:50 ^ loco Barcs (Barč) na Ogerskem in 2*
K ioco Gorica - italijanski oddelek de-
/
želne kmetijske šole. Cena za 100 kg pšenice pa je 32:40 K loco Czakaturn tčakaturn) na Ogerskem in 34 K 50 v, loco Gorica-di žavna postaja.
Logo Bares je mogoče naročati ie cele vagone turšice (en vagon = 100 q) manj kakor 100 q je mogoče oddajati le loco Gorica italijanski oddelek deželne kmetijske šole. Istotako je mogoče naročati loco Czakaturn le cele vagone pšenice, manj kakor 100 q pšenice je mogoče oddajati le loco Go-rica-državna postaja. Ker je torej mogoče odajati manj kakor en vagon (100 q) turšice ali pšenice, kakor prej omenjeno le loco Gorica, je v interesu onih županstev, ki ne potrebujejo cel vagon turšice ali pšenice za preživljenje skozi en mesec, da dvoje ali več sosednih županstev po dogovoru skupno naročijo pri deželnem odboru vagon turšice ali pšenice na ono postajo, ki jim je za sprejem blaga najbolj pripravna. Glede manjših naročil pšenice kakor en vagon se še posebej omenja, da dogovorno in skupno naročajo po cel vagon pšenice tudi ona sosedna županstva, za koje je državna postaja v Gorici najbolj primerna in ne morejo naročiti posamezno za-se cel vagon pšenice.
Ne zadostuje pa samo naročiti blago, temveč je treba vso naročeno turšicO' ali pšenico naprej plača-t i deženi blagajni v Gorici po prej navedenih cenah. Ob enem je treba do-poslati deželnemu odboru toliko Žakljev. kolikor jih je potrebno za naročene množino turšice ali pšenice, ker mora namreč tudi deželni odbor doposlati tvrdkam naprej zadostno število Žakljev, da se naročilo sploh izvrši. Če županstvo ne more poskrbeti za zadostno število Žakljev, je za vsak Žakelj za pšenico naprej plačati deželni blagajni :&n vin., za vsak Žakelj za turšico pa 60 vinarjev. — Deželni odbor.
Zavarovanje občinskih uslužbencev. Deželni odbor je razposlal vsem županstvom okrožnico, v kateri jih opominja, naj svoje uslužbence z uradniškim značajem pri »Občem pokojninskem zavodu za nameščence« zavarujejo in plačujejo morebitno zastalo zavarovalnine, ker bi bil inače deželni 'Odbor prisiljen občinam v ta namer: nastaviti prisilne doklade.
Oglas. Vojaška uprava je zvedela >da se oddaja na poštnih uradih nepričakovano mnogo denarnih pisem na moštvo nahajajoče se v taboru; največ teh denarnih pošiljat e v se glasi na 1 ■ali 2 kroni.
Iz tega sledi, da prevladuje baš v ubožnejših slojih prebivalstva mnenje, če-', vpoklicanca se mora podpirati z denarjem. 1
1 oda stvar je ravno nasprotna.
Možtvo vojske v taboru je izvrstno oskrbovano. Vsakdanja normalna por-'Cija obstoja iz 98 g kavine konserve, 400 g govedine in 100 g prikuhe (riž, kaša, stročje n. t. d.), 400 g kruha (prepečenca z jajcem) ter 18 g tobaka. Vrhu tega ima vsak mož dve reservni por c: ji s seboj, ki jih povžije na posebno odredbo poveljnika tedaj, ako se normalna porcija ne more dobiti pravočasno ali pa le v nezadostni množini.
Vrh tega dobi vsak mož na roko v gotovini redoma vsakih 10 dni plačo in vojno doklado za moštvo brez šarže 36 v dnevno. Dejstvo je, da ima moštvo zadostno denarja na razpolago in skuša, da ga pošilja domov, kar sili vojno upravo, da odredi v kratkem potrebno za uvedbo poštnega nakazovanja v Prometu od armade v domovino.
Noben vojak ne potrebuje torej, da se denar pošilja za njim. Od c. kr. okrajnega glavarstva.
Vsem županstvom političnega o-^raja soriškega? Vojno-pomožni urad
ministerstva za notranje stvari izdaja oficijalne vojne kokarde, ki naj služijo prebivalstvu v manifestiranje patrijo-tičnega mišljenja. Čisti izkupiček te akcije obrne se na korist vojno-huma-nitarnim svrham.
Te kokarde se lahko naroče za ceno od 30 K za 100 kosov bodisi na namestništvu K. H. B. bodisi na tehnični obratni centrali vojno-pomožnega urada ministerstva za notranje stvari na Dunaju. (Technische Betriebszentrale des Kriegshilfburos des k. k. Ministe-riums des Innern.)
Morebitne snovatelje drugih sličnih akcij, se bode najstrožje kaznovalo.
Stran kokard prodaja imenovana tehnična centrala v iste namene vojne koledarje po 40 v; zvezke pismenih znamk(18znamk) po K 1; računske liste za gostilničarske obrate po 3 v; računske listke za kupčijske obrate po 2 v; razglednice z znamkami pO' 20 v.
Naročbe na te predmete je nasloviti naravnost na gori omenjeno tehnično centralo.
To javljam županstvu v znanje in objavo. C. kr. namestništveni svetnik.
Vojaški ranjenci v Trstu. V Trst so došli med drugimi tekom zadnjih dni sledeči ranjenci: Andrej Kavs, 97. polk, iz Bovca; Rudolf Breženjak, 97. polk, iz Gorice; Ivan Saksida, 97. polk iz Dornberga, Anton Medved (menda to Medveš) iz Livka, 97. polk, Fran Saksida 97. polk, iz Dornberga; Jernej Šinigoj iz Dornberga, 97. polk; Fran Saksida iz Renč, 97. polk; Emil Žigon, Vipava, 97. polk; Edmund Maraš, Šte-ferjan, 97. polk; Peter Jakončič, Vrhpolje, 97. polk; Josip Mislej, Vipava, 97. polk; Dominik Kobal, Tolmin, 97. polk.; Karl Prinčič, Gorica 97. polk; Vladimir Ukmar, Sežana, 97. polk; Iv. Devetak, Gorica, 97. polk; Ludvig Obreza, Barka pri Divači, 97. polk: Anton Berginc, Bovec, 97. polk; Anton Furlan, Gorjansko, 97. polk; Josip Bu-sič, Opčina, 97. polk; Franc Vran, Veliki Repen, 97. polk; Angel Valič, Loka vec, 97. polk; Luka Kovačič, Škrbina, 97. polk; Franc Benčina, Postojna, 97. polk, Gotard Vižintin iz Sovodenj, 20. polk.
Ranjeni v Ljubljani. Med drugimi so v Ljubljani sledeči ranjenci 27. domobranskega polka:	Tomaž Hvala,
Slap pri sv. Luciji; Franc Faletič, Li-bušnje; Vid Furlan, Kojsko; Gašparot Anton, Sohje pri Tolminu; Kofol Franc, Ponikve; Kumar Leopold, Vrhovlje. Petrovčič Jožef, Vogerskb.
Prva enciklika papeža Benedikta XV. »Osservatore romano« je objavil prvo encikliko sv. Očeta papeža Benedikta XV., v kateri je rečeno, da bode sv. Oče poskusil z vsemi sredstvi delovati na to, da se vrne kmalu zopet med ljudstva mir.
Enciklika zaključe: Iz najglobljega srca prosimo in rotimo vse one, ki -vladajo narode, naj pritrde, da zapostavijo vse svoje spore v blagor človeške družbe uvaževaje, da že itak preveč žalosti in bede spremlja umrljive, da bi bilo potrebno, da se gromadi še več bede in žalosti. Naj izprevidijo, da je že dovolj dela razdevanja in prelite krvi; naj hite z začetkom mirovnih pogajanj ter naj si podajo roko!
Brzovlaki imajo tudi III. razred.
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic naznanja, da imajo od 15. t. m. naprej brzovlaki državne železnice, ki so imeli do tedaj le I. in II. razred, tudi III. razred. Tako imata sedaj oba brzovla-ka iz Trsta proti Dunaju (ob 7.30 zjutraj in ob 5.30 popoldan) direktne vozove vseh treh razredov. Isto velja tudi za vlake v nasprotni smeri, to je d Dunaja proti Trstu.
Izprememba vlaka. C. kr. želez, ravnateljstvo naznanja, da se je na progi Gorica-Trst uvedla majhna izprememba. Osebni vlak, ki je odhajal iz Gorice ob 4.25 zjutraj, se preloži in odhaja od sedaj naprej od tukaj ob 5.42 zjutraj ter prihaja v Trst ob 7.35.
Blagovni promet po železnici. — Glavno ravnateljstvo c. kr. državnih železnic naznanja, da je spet uveden blagovni promet po vseh progah njegovega področja.
Kužne bolezni na Goriškem. Uradni list naznanja sledeče kužne bolezni na Goriškem: Črnica v Črničah in v Komnu, garje v Vrtojbi, svinjska reža-pila v Mirnu, v Komnu in v Povirju.
Dnevna potrebščina naše vojske. Po podatkih s pristojnega mesta potrebuje avstroi-ogrska armada v vojnem asu 36.000 meterskih stotov provijan-ta za moštvo. Za konje treba vsak dan 40.000 centov krme. Vsakdanja potreba slame iznaša 80.000 centov. Poleg tega potrebuje armada vsak dan o-gromno število vozov, za katere treba 300—400.000 konj. Skupno število konj, ki je potrebno pri splošni mobilizaciji, iznaša 500.000. Ta račun odgovarja za rmado 2,000.000 vojakov.
Opozarjamo naše kmetovalce, da znana tvrdka Ph. M a j f a r t h in sodr., ki izdeluje v svojih dunajskih tovarnah gospodarske in poljedelske stroje vseh vrst, svojega obrata ni nič omejila, ampak je vedno pripravljena, da vstre-že vsem tozadevnim naročilom svojih cenj. gg. odjemalcev.
Zbirka za »Rdeči križ«. Kakor poroča neka dunajska korespondenca, so zbrali v avstrijskih kronovinah za Rdeči križ in za vojno oskrbo do sedaj 205 milijonov kron.
Zgodnji sneg. Na Štajerskih pla ninah je zapadel te dni že prvi sneg. Prišel je z nevihto in vetrom, ki je napravil na sadnem drevju tudi po nižavah veliko škodo. Sneg je zapadel precej nizko v doline, tako da so morali živino večinoma že gnati s planin.
Stariši, ki dajo svoje sinove ali hčerke v šolo in želijo zanje stanovanje in hrano v dobri in pošteni družini, naj se obrnejo do uprave našega lista, se-meniška ulica Št. 16. H. nad.
Mestne vesti.
m Procesija za zmago, V nedeljo zjutraj po 6. uri se je vršila v našem mestu procesija za zmago našega orožja proti sovražnikom. Procesija, katero je odredil naš prevzvišeni knezo-nadškof, je šla iz Stolnice na Kostanjevico in je bila mnogobrojno obiskana od vseh slojev goriškega meščanstva. V dolgi vrsti so šli verniki proti Kostanjevici, med petjem litanij vseh svetnikov in med molitvijo sv. rožnega venca. Poleg civilista je korakal vojak v svoji sivi vojni opravi, poleg gospoda siromak, poleg gospe s klobukom skromna dekla itd. Vse je prešinjala ena misel: Bog daj zmago našemu o-rožju! Na Kostanjevici je preč. g. monsig. Pavletič pel slovesno sveto mašo, kakor je predpisana za vojne čase ini po maši se je vrnila pobožna množica zopet v stolno cerkev, kjer je molil prevzvišeni knezonadškof molitve v vojnem času in podelil potem trikratni blagoslov z Najsvetejšim.
m Dobrodelni koncert. V torek dne 15. t. m. se je vršil v hotelu »pri pošti« dobrodelni koncert, katerega je priredil c. in kr. bataljon na pohodu št. 30 pod pokroviteljstvm svojega poveljnika g. majorja pl. Peneke v prid zalogu za sirote in udove padlih vojakov. Pri koncertu je igrala tukajšna mestna godba. Koncert je izvrstno vspel v vsakem pogledu, obisk je bil iz vseh slojev me-
ščanstva prav mnogoštevilen. Vsled tega je tudi gmoten vspeh tega koncerta jako poveljem Med koncertom je godba igrala poleg avstrijske tudi nemško in italijansko himno. Prostori, kjer se je vršil koncert, sio- bili bogato okrašeni z zelenjem in zastavami treh zavezniških držav.
m Poroka. Poročil se je g. Rudolf Cvetko, c. kr. telovadni učitelj na c. kr. slov. gimnaziji v Gorici, z gospodično Marijo Troštovo. Bilo srečno!
m Maturo na goriškl gimnaziji sta napravila z dobrim vspehom Leopold Planišček iz Pevme in Karl Zorman iz Nabrežine.
m Na zadnjem semnju je bilo naprodaj 350 goved, 24 telet, 750 praset n 4 konji. Kupčija ni bila posebno ži-ihna.
m Ranjenci v Gorici. V Gorici so nastanjeni v zadnji dneh še sledeči ranjenci: Ivan Uršič, korporal 8. top. polk, iz Kobarida; Ivan Rusjan, 27. domobr. polk, iz Renč; Emil Mavrič, 27. domobr. pol., iz Medane (?); Pahor Franc iz Opatjega sela, plan. polk št. 4., Grudina Rudolf, iz Dolenj, plan. polk št. 27, enolet. prost. Laščak iz Aj-be in sin g. c. kr. namestništvenega svetnika Rebeka.
m »Dijaška kuhinja« v Gorici. Odbor tega društva je sklenil v svoji seji sledeče:
Društvo »Dijaška kuhinja« v Gorici začne svoje redno delovanje s pričetkom oktobra t. 1., ako se priglasi najmanj 30 dijakov, od katerih se pa zahteva, da plača brez izjeme vsak po 15 K na mesec, in sicer naprej. Ke-dor do konca prvega tedna v mesecu ne plača gorioznačeuega zneska, moral bode društveno obednico zapustiti.
Ti pogoji veljajo le začasno-ob sedanjih cenah živil.
Dijaki, ki žele imeti tu hrano, naj vlože svoje na odbor »Dij. kuhinje« naslovljene prošnje in naj jih pošljejo na naslov točasnega društvenega podpredsednika; Alojzij Bajec c. kr. vadn. učitelj v Gorici Via Ponte nuovo št. 27.
Goriška okolica.
gor. Zločinski uboj. Preteklo nedeljo je udaril v vasi Podgozd nad Grgarjem neki 23 letni R. Plesničar v prepiru nekega Štefana Povšiča s kolom tako močno po glavi, da ga je vbil.
Kojsko. Dne 14. se je vršila pri nas kolavdacija novega šolskega poslopja.
Trnovo pri Gorici. Občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice« na Trnovem bo v nčdeljo dne 27. t. m. koj po sv. maši v posojilničnih prostorih. Dnevni red po pravilih.
Dornberg. V nedeljo, na praznik Imena Marijinega, smo imeli lepo slo-vestnost, ki je bila združena s prošno procesijo za zmago naših čet. Med sv. maša je imel naš g. župnik krasen, slo-vestnosti primeren govor nh navzoče. Po sv. maši je bila procesija z Najsvetejšim. Bilo je res nekaj veličastnega. Dal Bog, da bi se vresničile besede našega g. župnika, s katerimi je končal svoj govor; Po* Mariji do zmage, po Mariji k Jezusu, po Mariji v nebesa!
Tržiški okraj.
Tržič. V tržiški ladjedelnici se je zopet pojavil majhen štrajk. Skupina delavcev 175 po številu se ni hotela vkleniti tantu kot je že uveden tudi v tržaški ladjedelnici in so raje stopili v štrajk. Vseh delavcev je dosedaj sprejetih šele 1760. Ravnateljstvo je sedaj sklenilo, da najme delavce, v kolikor jih še potrebuje, iz Nemčije, da se delo ne bode brezpotrebno odlašalo. Reči pa moramo, da je v teh časih štrajk res nekaj neverjetnega in nam popolnoma nerazumljivega.
Zadnje vesti.
V	Galiciji vlada še vedno odmor, armada se je zbrala na primernem kraju. Vjetnibov je dosedaj: 41.000 Rusov in 8000 Srbov; topov smo osvojili čez 300. —
V	Slavoniji so bili Srbi na vseh točkah potisnjeni čez Savo. —
Na Francoskem se boji med Nemci in Francozi nadaljujejo. —
Generalni oberst Hindenburg je bil za svoje zmage od našega cesarja odlikovan z velikim križem reda Sv. Štefana z vojno dekoracijo.
Naznanilo.
Cenj. damam in gospodičnam uljudno naznanjam, da sem otvorila v Šolski ul. št. 6 (Via Scuole)
MODNI SALON
Odlikovana pekarna inj sladčičarna
K. Draščik
v &ORICI na KO RK U
(v lastni hiši).
Podružnici: Gosposka ulica štev. 7 In ulica Gorno štev. 4
izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu občinstvu. Cene jako nizke.
Izdajatelj konsorcij „Goriškega Lista“ Odg. urednik Josip Vimpolšek. Tiska »Nardina Tiskarna« (odgov. M, Zimic.)
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sred Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje ni.nberškega in drobnega blaga, ter ikanin, preje in i itij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje ; po rebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knj.ge.
Hišna obuvala za zimske in letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pj sejmih in trgih po deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
za damske klobuke.
Za predstoječo sezono imam v zalogi najmodernejše klobuke in nakite. Sprejemam tudi vsakovrstna popravila.
Postrežba točna in ličen izdelek. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočam
Rozka Fabčič.
Denarja ni,
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
MIHAEL TURK
GORICA na Komu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Voda „Viehy“ (j)
umetno napravljena, najboljša hladilna pijača v poletnem času, se uživa naj-prikladneje kot pridatek vinu ali sirupom. Umetna voda -Vichy« se pripravlja iz praškov, ki odgovarjajo natančno analizi pristne vode »Vichy«. 1 škat-Ijica z 10 praški, zadostujoči za 10 1 vode, stane 70 vin. Praški se izdelujejo le v lekarni C RIS TO F OLE TTI. Svari se pred ničvrednimi ponaredbami.
Pot na nogah, rokah tar sploh na celem telesu, opraske in neprijetni duh pota odstrani brez škodljivih posledic
„Antisudol Douglas"
zdravniško izkušen in najboljše priznan preparat. — Cena 70 vin. Izdeluje sele lekarni
6RIST0F0LETTI,
Gorica, Travnik.
in vsa naročila tja nasloviti.
(D
(!)
$
0
draginja je vedno večja, ssaslnšek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, — doma v svojem kraju gotovo io kron na dan saslu-šiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor.
Josip Batič,
li rska Bistrica 27 (Kranjsko).
y	Lekarna	^
I Gristefolejti v Gorici i
---	w
^ Prave in edine žel. kapljice w
z znamko sv, Antona Pado- ^
vanskega.
i s
teh kapljic je ne- [Sg prekosljiva. Te m kapljice uredijo
Zdravilna moč
redno prebav- ® Ijanje, če se jih
rlvro Irt-ot t-i o
Jh	dvakrat na dan [#,
®	—' po jedno žličico ^
^ fVarstverin znamka) popije. Okrepi ^ hud želodec, store, da izgine v krat-kenta času omotica in životna ^ linost (mrtvost.) Te kapljice tudi ^ ^ storč, da človek raje je. M
|gj Cena steklenica 60 vin.
Edino moderno deloonico
z električno gonilno silo toplo priporoča
Josip Lipicer.
Stolna u . 7, (v župnijski hiši)
preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja in lestencev. Stare posode, orodja se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke.
Vse lastnega izdelka.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri zlatem Jelenu«.
Perje sa blazine po zelo^ nizkih cenah.
1 kg razcepljenega sivega perja 2 K; boljše vrste 2 K
40 v; polubelo najboljše K 2	80 v; čisto belo
4 K; belo, pub 5 K 10 v; 1 kg najfinejše belo razcepljeno 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh-perja, sivo K 6, 7; belo fino 10 K; najfinejše prsno 12 K. Pošiljatev 5 kg, poštnine prosto.
Ugotovljena posteljna oprava
iz gostega, rdečega, plavega, belega ali rumenkastega nankinga; 1 pernica dolga 180 cm, široka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm široka s finim, trpežnim pubom K 16 s pol-puhom K 20, s finim puhom I. vrste K 24; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; blazine za pod glavo K 3, K 3'50, K 4. Pernice 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14'70, K 17‘80 in K 21. Pernati madraci iz močnega križastega Gradina 189 cm dolgi in 116 cm široki K 12'50 in 14'80.
Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12 poštnine prosto Neugajajoče se zamenja ali pa se vzame nazaj ter se vrne denar. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
5. Benisch, Deschenitz št. qq2, Češko
f
I
Prva slovenska trgovina i jedilnim lagom
Anton Kuštrin,
v Gorici Gosposka ulica št. 25.
Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Sante Busolini trgovec z jedilnim blagom o Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu št. IcU
v ulico Sv. Antona štev.2
tik trgovine g. Ig. Saunig.
V novih prostorih bo postregel slav. občinstvu zr. najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji
podružnici v Solkanu št. 31L
Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv Antona štev. 2 in se izvršujejo točno.
Tvrdka 0. ZA1EC
trgovina z želez j eni v Gorici v hiši „Goriške ljudske posojilnice1'
(prej krojaška zadruga.)
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohišlvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči.kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene Konkurenčne.
A. v d. BERINI
Gorica, Šolska ulica št. 2.
velika zalogo oiikinego olja pike vrste
najboljši tvrdki iz istre, Dalmacije, Molfette, Bari
in Nce s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron — 1 04, 112 120,1 28,136 1-44, 160 180, 2 —, 2 40 z« luči po 72 vin.
Nsi debelo cett« ugodne. Pošilja poštnine prosto-na dom. Posod« ** pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja; po vporabi se spet zameni s polno..
Pravi vinski kis in navaden. Za oga mila in sveč. — Cene zmerne.
-	Največja zaloga -usnja ter čevljarske
-	- - potrebščine.----
I. Drufovka Gorica Gosposka ul. št. 3 nasproti » Monta «.
Največja izbera obuvala za moške, Ženske in otroke. Blago trpežno - Cene solidne.

„CENTRALNA POSOJILNICA"
REGiSČFJOMinA ZADRUGA Z OTTlEJGnO ZAVGZO
v GORICI


obresluje hranilne vloge po 5%. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7'Vo, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso Gius. Verdi št. 32, I. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.	----- Odbor.






Originalne Mayfarth-ove oblastveno zavaro-■ - - vane vinske In sadne stiskalnice - - -
„HERKULES“
Prvovrstni' izdelek.
Hidravlične vinske In sadne stiskalnice. — Neprekošene! Grozdni in sadni mlini moštne naprave
Ph. Mayfarth & C." IovaL"ar^eU!ke!!
DUNAJ, II. Taborstrasse št. 71.
Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina. Ceniki brezplačno.	Iščejo se zastopniki.
Centrala [jlibljailil, p družnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst.	Helnlška glavnica K 8,000.000.
-------	'	—1	~	Rezervni zaklad Kl.OOO.OOO.OO
Vloge na knjižice po 41|20|0, v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut.
Borzna naročila.]
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
-	Eskont menic .........
—	Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes.
Nakazila vtinozemstvo.
Kreditna pisma.