leto 1871.
343
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIX. — Izdan in razposlan dne 17. novembra 1871.
LSD
Dopustno pismo od 8. septembra 1871,
pooblaščenemu Gradsko-Koflaškemn (Köflach) ieleznocestnemu in rudarskemu društvu v delo in obràt lokomotivne železnice z Liebocha čez Sv. Florijan in Nemški Landsberg na Zelen Travnik
s krilom do Ščavnice.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj eeški, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, vladirnirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, Štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je pooblaščeno Gradsko-Kollaško železnocestno in rudarsko društvo prosilo, da bi se mu dala delati in rabiti lokomotivnu železnica z Liebocha čez Sv. Florijan in Nemški Landsberg na Zelen Travnik s krilom do Ščavnice, zazdelo Nam se je, z ozirom na občno korist tega podjetja, imenovanemu društvu po železnocestnem dopustnem zakonu od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238, in po zakonu od 21. julija 1871, Drž. zak. št. 80, govorečem o zgoraj omenjene železnice napravi po imenovanem društvu in oziroma o posebnih Polajšilih, dovoljenih temu podjetju v to namero, to dopustilo dati tako :
§. 1. Dajemo pooblaščenemu Gradsko-Koflaškemu železnocestnemu in rudarskemu društvu pravico v delo in obràt lokomotivne železnice s postaje v Liebochu zdanje Gradsko-kofiaške železnice čez Sv. Florijan in Nemški Landsberg na Zelen Travnik s krilom do Ščavnice, in to tako, da ta stranska železnica s krilom vred bodi celokupen del Gradsko-Koflaške železnice.
(Sleveileeb.)	jo
§. 2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se napravi po črtežih na drobno ustanovljenih, ki jih je trgovinskemu ministerstvu potrditi.
Česa seje držati, kadar se na drobno sestavljajo ter devajo v red obratna rabila in signalstvo, ter kako je sezidati postajska poslopja in kar spada k njim, o tem društvo dohode propise, katere mu bode treba izpolnjevati.
Črteži o tem naj se ob pravem času pokladajo pred trgovinsko ministerstvo, in dokler ne bodo po polnem odobreni, nij narejati nikakoršnih priprav, kar se tiče zvrševanja.
Ob delanji železne ceste se je vladati po zahtevah trgovinskega ministerstva in po zdaj veljavnih občnih stavbenih in policijskih propisih.
Ako bi se ob delanji iz ozirov na ekonomijo ali na obrat	zdelo treba ali da	je	želeti,
naj se železnocestne zaklinjene črte ali na drobno zdelani črteži izpremene, s čimer vendar nij predrugačati men, določene v §. 1, niti nij dovoljeno, da bi v primeri z odobreno zakli-njeno črto sploh smelo biti kaj bistveno slabčje, kar se tiče leže in men, — tedaj je dovolitve v tako izpremembo iskati pri državni upravi.
Spodnje delo železne ceste se utegne utesniti na eno samo kolčjo.
Državna uprava ima pravico, da sme spodnje delo za drugo kolejo ter napravo druge koleje po tistih kosovih dozdanje in nove železnocestne črte, koder bi se jej zdelo treba, zahtevati tedaj, ako bode od teh kosov letnega kosmatega dohodka dve leti zaporedoma po več nego po 150.000 gl d. v srebru od milje.
Društvo se zavezuje, zaradi uporabe kolodvorov že služečih ali dopuščenih železnic na stikališčih svoje železnice ter tudi o uredbi obratne službe ondi, ker je prehajališče se železnice na železnico, skleniti dogovor z udeleženimi železnocestnimi upravami.
Ko bi se tak dogovor ne dognal, tedaj se razsodba prihranja trgovinskemu ministerstvu, a čisto bode treba povrniti vse troske, kar bi jih zaradi tega zadelo Gradsko-Koilaško železnico.
Državni upravi se prihranja pravica, ako bi se dogovor	ne dosegel, postaviti	uvete
o	vzajemni uporabi voz tuzemskih sosednjih železnic ter o	dovodbi rudniških	in	drugih
železnic v svojo rabo.
§. 3. Gradsko-Koilaško železnocestno in rudarsko društvo se zavezuje, delo dopuščene železnice z Liebocha na Zelen Travnik najpozneje v dveh letih, štejoč od denašnjega dneva, dokončati in dodelano železnico do tega časa izročiti javni vožnji.
Krilo do Ščavnice je pričeti takoj delati, kakor se po razsodbi trgovinskega ministerstva pokaže, da na tej krilni železnici utegne biti do 2,000.000 čolnih centov letnega prevoza, ter potem zvršiti ga v letu dnij.
V izpolnitev teh dolžnosti je društvo po meri posehe zdelanega založnmskega pisma dalo 100.000 gld. založnine.
Ako se te obvezljivosti ne bi izpolnile, mdči je izreči, da ta založnimi propade.
O tem zdelovani spisi in pisma bi bili prosti pristojbin in kôlekov.
H- 4. Društvu se v zvršbo dopuščene železnice dajç pravica razsvojitve po zakonitih, semkaj merečih določilih.
Ista pravica se društvu pritcza tudi, kar se tiče železnocestnih kril, do posameznih obrtnih zavodov morebiti kdaj zdelanih, o katerih bi državna uprava sodila, da jih je izdelati na javno korist.
Naprave in prilike zvezovàlnih železnic, katere bi hotela ob glavni železnici stoječa obrtna podjetja, okolišča i.gljija in druga rudna hranilišča zdelati v svojih proizvodov prevažanje do glavne železnice, dolžno je društvo, občevanju v podporo, najkrepkeje pospeševati, oziroma te železnice napravljati v soglasji z dotičniki, določno si izgovorivši, koliko bode tega prevoza in koliko tarifne priklade, ne dostavljaje kakih drugih težilnih uvetov, kateri bi si v križ bili s tem poslom in z njegovimi namerami; a trgovinskemu ministerstvu se p vihranja, tem železnicam odobravati mer in dobo njih naprave.
Ko bi se tak dogovor ne dognal z lepa, tedaj se razsodba prilivanja trgovinskemu ministerstvu, ob čemer se bode gledalo na trdno zagotovljeno in dovolj veliko vsoto za obresti in razdolžilo ustanovne glavnice, potrošene v dotično krilno železnico.
§. 5. Društvu seje ob delu in obratu dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti železno-cestni dopustni zakon od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238, in železnocestni obratni red od 16. novembra 1851, Drž. zak. št. 1 ex 1852, ter zakonov in ukazov, kateri bi se v prihodnje utegnili razglasiti.
§. 6. Društvo naj torej tudi vedno ima posebno vozil pripravljenih dovolj, da bode redno prevažalo ljudi in blago, in dolžnost ga veže, nemudoma zvrševati vse ukaze, kateri bi se vladi zdeli potrebni občevanju na korist.
Dalje je društvu dolžnost, pošto in poštne postavljence po propisu §/* 68 v omenjenem železnocestnem obratnem redu zastonj voziti, in ako bi treba bilo, tudi v to namero dati s voj kupe ali železnocestni voz.
Kolikorkrat poštna služba zahteva po več nego po en četverokolesen voz, društvo od vsacega voza, kar jih več da, na miljo dohode odméno (odškodnino), katera se dogovorno v pravični ceni ustanovi.
Dalje je društvu dolžnost, poštne poslatve — ki nemajo novčne vrednosti — in katerih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, na dotične postaje brez posebnega povračila odpravljati in ondi jih izročati.
Pisma, katera si o upravljanji železnice mej saboj pošilja železnocestna uprava (upravno svetovalstvo) ter njej pokorni organi ali ti organi mej saboj, smejo na dotičnih železnocestnih kosovih odpravljati postavljene! železne ceste.
Na tistih postajah, kjer zahteva poštna služba, treba v njeno opravljanje, ako se zaradi tega oglasi poštna uprava, zastonj dati pripravno sobo s prostoriščem, v katerem so vse dotične potrebščine, ter ako bi bilo še večjih semkaj merečih potreb, naj se ukrene poseben dogovor.
§. 7. Društvu je dolžnost, upravi državnega telegrafa dovoliti, da telegrafna razvodila °b železnici na njegovi zemlji napravi brez posebnega povračila za to.
A telegrafna uprava naj se z društvom dogovori o prostoru, koder bodo stala izvodila.
Dalje je društvu stražo nad napravljenim razvodilom se svojim železnocestnim osebjem prevzeti brez posebnega plačila.
A zato bode društvo imelo pravico, žice (drat) železnocestnemu telegrafu pritrjevati »a državnega telegrafa kole.
Železnocesini telegraf, če državna uprava zaradi državnih poslanic (depeš) drugače ne zapove, ter zaradi zasebnih nicesa ne dogovori, rabi samo naznanilom, katera se tičejo vožnje po železnici, in zato je ta uporaba pod vdejstvovanjem in nadzorom državne uprave.
§. 8. Dozdanji in tudi novi črti Gradsko-Koflaške železnice se ob navadni hitrosti vozarina od ljudi) in od blaga tako utesnjâva :
Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to popotnikom od osebe:
v I. razredu po...........................................................32	kr.	avstr.	velj.
» H' »	  ^	n	»	»
99 n
99	99	99
„ III.	„	-.......................................... 16	„
„ IV.	„	(v vozu za stoječe) po . . .10
Maksimalna tarifa blagu ob navadni hitrosti od colnega centa na miljo:
v normalnem razredu I. po............................2	5 kr. avstr. velj.
» II. »............................ 2	75 ,	„	»
Tli	Q.__
99	99	y)	"L.  ...........................O	„	„	n
V znižanem razredu A (brez razločka, po koliko se prevaža): od žita, moke, meljave, ovočja (sadja), vina, smol, krp, soli, neprečiščenega sladkorja, železa po . 2 25 kr. a. v.;
v znižanem razredu B (kadar se v vožnjo odda konci (vsaj) po 100 čolnih centov): od lesa tesarskega in raznim izdelkom služečega, nad 18 črevljev dolzega, od asfalta, železnih odpadkov, zelemcja, apna, gnojil, čresla, kamenih ploč po.........................................................2'— „ „ „
v znižanem razredu C (kadar se vozovi polno nalože): od kamenja zidarskega in lomljenega, od rudnin, repe v krmo in v sladkor, od drv, lesa tesarskega in raznim izdelkom služega, ne nad 18 črevljev dolzega, od črnega in rjavega kopanega ogljija, od koaksa, opeke, peska, prsti, surovega železa po......................................................................15	„	„	„
Zgornje maksimalne tarifne postavke od blaga je, če zahteva državna uprava, znižati, in to po normalnih razredih za 5 odstotkov, a po znižanih razredih za 10 odstotkov, kadar kosmati letni dohodek dozdanje in Lieboško-Zelenotravniške črte Gradsko-Koflaške železnice zraste do 125.000 gl d. v srebru od milje, ter zaradi tega, ako bi pozneje kosmati dohodek omahnil pod imenovano vsoto, vendar nij predrugačati znižanih tarif, in pod zgornjimi uveti je potlej, ob vsacem poznejšem narastu letnega kosmatega dohodka za 25.000 gld. od milje, zgornje maksimalne tarifne postavke dalje zniževati za 5 odstotkov, in sicer do tiste meje, da bode vsega znižila za 50 odstotkov onih maksimalnih tarifnih postavkov, kakoršni so po dopustilo.
Za odpravljamo se sme od kamenja zidarskega in lomljenega, od rjavega in črnega kopanega ogljija, potlej od koaksa jemati po 1 5 krajcarjev od colnega centa, a od vsega ostalega blaga po 2 krajcarja od colnega centa, v čemer je tudi že plača od nakladanja in razkladanja ter splošna zavarščina.
Kadar dotičnik sam naklada ali razklada, smeti je edino po 5/»o krajcarjev menj odpravljamo od colnega centa jemati.
Nova tarifa pride dozdanji in tudi novi črti Gradsko-Koflaške železnice v moč tist dan, katerega se dopustilo da.
Kar se tiče imenovanja in razredbe blaga in drugih prevaževalnih določil, dolžnost je društvu, pristati na tist| določila, katera si je več avstrijskih večjih železnocestnih društev o tem ustanovilo z dovolitvijo trgovinskega ministerstva, in semkaj mereča določila nikakor ne smejo biti višja ali težilnejša nego na severni, po cesarji Ferdinandu slovoči železnici.
Ob odmerjanji vozarme se dovoljuje, da se poldruga dolgost šteje takim kosom, kateri navzgoro visé po 1 : 60 in še bolj.
Na izvoljo se daje koncesijonarki, vozanno od ljudij in blaga devati v red v mejah zgoraj določenih. A nikomur se v tem ne sme dajati osebna prednost.
Ako bi se torej kateremu pošiijaču ali odpravniku blaga s kakimi uveti znižala vozarma ali bi se mu dalo drugačno polajšilo, treba to znižbo ali polajšilo pritegniti vsem pošiljačem ali odpravnikom, kateri so voljni, izpolniti iste uvete.
Vse posebne tarife je javno razglasiti.
§. 9. Dovoljuje se, vozanno od ljudij in od blaga, razen poprej imenovane odpravlja-rine, na dozdanji ter tudi na novi črti Gradsko-Kotlaške železnice odmerjati in pobirati v domačih srebrnih novcih, a to tako, da je tudi v deželnih novcih jemati plačilo, po kurzni vrednosti preračunjeno.
Tarifa se na deželne novce preobrača (reducira) po povprečnem kursu srebra vsled tistih računskih načinov, ki jih ustanovi' trgovinsko ministcrstvo.
§. 10. Transporti vojakov naj na zdanji ter tudi na novi črti Gradsko-Koflaške železnice bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistem dogovoru, kateri je o tem ter o polaj-šilih potujočih vojakov mej državnim vojnim ministerstvom in mej ravnateljstvom severne, po cesarju Ferdinandu slovoče železnice ukrenen 18. junija 1868*), in tega dogovora določila treba da so celokupen del dopustnega pisma.
Ako bi se kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino mej njimi o prevažanji vojakov dogovorila določila, državi ugodnejša, naj dobodo veljavo tudi kar se tiče zgoraj oménjene železnice.
Ta določila obsezajo tudi deželno bran obeli državnih polovic, tirolske deželne strelce. Vojaško stražno krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih, vojaško-policijsko stražno krdelo ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Društvo se zavezuje, pristati na dogovor, mej avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrenen o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bujnih železnocestnih oddelkih ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajnice.
Tako je tudi dolžno pristati na dogovor, katerega je se železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih, in k propisu o vojaškem transportu po železnicah.
Društvo, kar se tiče oddajanja služeh dosluženim nižjim častnikom iz vojske, vojnega pomorstva in deželne brani, udaje se določilom, kar jih o podpiranih in s poroštvom Ugotovljenih železnicah na to meri v H. 38 vojne postave 1868. leta**) in kar jih je v posebnem, v zviševanje tega paragrafa razglašenem zakonu.
*) Normalni ukazi c. kr. vojnega ukaznika od 1. 1808, 21. kos, st. 97.
**) Državni zakonik $t. 161.
§. 11. Državni uradniki, postavljenci in služabniki, kateri po naročilu oblastva, čujo-čega nad upravo in obratom železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo vsled tega dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva, naj se s popotnim pratčžem (robo) vred vozijo brezplatno.
§. 12. Državna uprava ima pravico, ako bi po avstrijskem cesarstvu živež bil nenavadno drag, znižati mu vozarino na polovico maksimalne tarife.
§. 13. Gradsko-Koflaškemu železnocestnemu in rudarskemu društvu se tudi priteza pravica, v dobitev novcev, potrebnih za delo in opravo dopuščene železnice, izdati na prinesi telja slovöce delnice ali predstvene obligacije, katere se na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradno zaznamenavati.
8 predslvenimi obligacijami dobavljene vsote ne sme biti nad tri petine celokupne ustanovne glavnice.
Ako se predstvene obligacije izdadč v tuji valuti, treba vsoto pooč/titi tudi v avstrijski veljavi.
Predstvene obligacije treba poprej odplačati nego delnice.
§. 14. Železnici, zaznamenani v §. 1, dovoljujejo se ta polajšila :
a) oprostitev od dohodkanne in od kolečnih pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davka, ki bi se morebiti postavil s prihodnjimi zakoni, na dvajseti let ;
b) oprostitev od kölekov in od pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom v dobavo glavnice ter v delanje in opravo železne ceste do tistega časa, ko se prične vožnja ;
c) oprostitev od kölekov in od pristojbin ob prvi izdatbi delnic in predstvenih obligacij ter tudi začasnih (interimskih) listov in od presnčmščine, ki bi jo bilo plačati od kupljenih zemljišč.
Za odstavkom a) dovoljena oprostitev od dohodkanne se more tako zvrševati, da se bode od zdanje Gradsko-Koflaške železnice dohodkarina odpravljala po razmerji miljske dolžave dozdanje črte k novi.
§. 15. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba zoper napravo novih železnic se d oz d a nji ter tudi novi črti Gradsko-Koflaške železnice ustanavlja na 85 let dalje od dneva, katerega se prične vožnja po železni,	v	§.	1
omenjeni cesti z Liebocha na Zelen Travnik, in prestane po tem roku.
Dopustilo tudi izgubi moč, ako se ne bi dostali roki, v H. 3 ustanovljeni zvršetku delanja ter začetku vožnje in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. 1 l.s" za lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§. 16. Državna uprava si prihranja pravico, kadar mine trideseti let od dne,	katerega
se je izdala ta dopustnica, da more dopuščeno železnico odkupiti, kadar hoče.
I)a se določi odkupščina, seštejo se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodki ostalih petih let se izračunijo za podjetje.
Ta povprečna vsota naj se potem društvu za letni prihodek v gotovini plačuje v pol-I etnih rokovih, dokler ne mine ustanovljena dopustna doba.
A ko bi najdena povprečna čista vsota ne dosegla konci 8 2 odstotkov ustanovne glavnice, katera se je v železnico res potrošila in pristojno dokazala, tedaj se ta minimalna vsota postavi za letni prihodek.
K ustanovni glavnici nij šteti samo troškov za delo, nego tudi troške za prvo obratno opravo (t. j. do konca prvega obratnega leta potem, ko se je vožnja pričela po vsej dopuščeni železnici), dalje petodstotne obresti, kar se jih do tega obratnega začetka naraste od troškov za delanje in za obratno opravo, po odbitih dohodkih kakih posameznih železno-cestnih delov, ako bi se morebiti po njih obrat pričel, predno bi se vožnji izročila vsa železnica.
Ako bi se po zvršetku prvega obratnega leta še dalje zidale nove stavbe ali pomnože-vale obratne oprave, tedaj se bodo k ustanovni glavnici prištevali te vrste troški, katere bode treba pristojno dosvedočiti.
§. 17. Kadar mine dopustilo in tist dan, ko mine, preide država brez vračila v neobremenjeno svojino in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umeteljnih del, vse spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične pritekline, kakor so : kolodvori, nakladališča in razkladališča, vsa v železnocestni obrat potrebna poslopja na odhajališčih in prihajališčih, stražarnice in nadzorovalnice z vso opravo na stoječih mašinah in na vseh nepremičninah.
Kar se tiče premičnih stvar/j, kakor so: lokomotivi, vozovi, premične mašine, orodje ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre, dalje služiti obratu, naj, kar se tiče cene, zastonj državi preide vsega tega toliko, da bode ustrezalo prvi obratni opravi, katera je v ustanovni glavnici.
Po odkupu železne ceste in od dneva tega odkupa država, vsako leto plačujoč ustanovljeno odkupšino, stopi brez druzega vračila v svojino in užitek tu dopuščene železnice z vsemi poprej omenjenimi dotičnimi stvarmi, premičnimi ter nepremičnimi.
Naj dopustilo mine ali naj se železnica odkupi, društvu ostane svojina reservne zaloge, napravljene iz svojih dohodkov od podjetja, in novcev, kar jih ima terjati, po tem svojina posebnih del in poslopij, postavljenih, oziroma pridobljenih iz svojega imetka, kakor so : peči za koaks, apnenice, livnice, tovarne (fabrike) mašinam, vozovom ali druzemu orodju, shranišča, doki, hranišča kopanemu ogljiju in drugim stvarem, katere je sezidala ali si pridobila po dovolitvi državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo priteklina železnici.
§. 18. Državna uprava ima pravico, overiti se, da je delo železne ceste ter tudi obratna priprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo, oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega odbora ter k občnim zborom, in ustavljati kake naredbe, kvarne državni koristi.
Društvo se zavezuje, od tega zakonitega nadzora nad podjtetjem železne ceste z ozirom na opravila z njim združena v državno blagajnico plačevati povprččno letno povračilo, kateremu državna uprava vsoto določi v primeri z dajatvami drugih tuzemskih železnic.
§. 19. Se se državni upravi prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici ali v zakonih, poprijeti se zoper to naredeb, primernih zakonom, ter po okoljnostih, že predno mine dopustilo, 'zreči, da je dopustilo moč izgubilo.
Resno opominjaje vsacega, da ne dela proti določilom te dopustnice, in dovoljujoč društvu pravico, za izkazno kvaro (škodo) pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo n:id to dopust-nico-ter nad vsem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz izdajcmo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, osmega dne septembra meseca, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in prvem, Našega cesarjevanja tretjem in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r. Holzgethan s. r. Schäfffle s. r.