Pnštnioa plačana t gotovini. Posamezna Številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXII. Št. Kranj, 26. marca 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Narodna disciplina Ob priključitvi Avstrije Nemčiji je Hitler pred vso Evropo in pred vsem nemškim narodom Izjavil, da so za njega in Nemčijo mejo ■a Brennerju svete im nespremljive. To se pravi, da voditelj nemškega 75 milijonskega naroda ne zahteva od Italije, da bi vrnila Nemčiji nekaj sto tisoč Nemcev, ki žive v Italiji in hrepene po materni državi... Nihče pač ne more misliti, da Hitler ne bi želel k Nemčiji tudi še onih Nemcev, ki so pod Italijo, a je kljub temu svečano izjavil, da so meje na Brennerju za njega svete in da jih ne bo skušal nikdai podirati. Mislimo, da se ni nikjer našel med Nemci človek, ki bi bil izdal letake proti njemu, r katerih bi mu očital, da je izdal Nemce, ki so pod Italijo in da je izdajalec nemškega naroda. Nemški narod dobro razume, da je bilo potrebno to, kar je storil njegov voditelj ... Kaj pa med nami Slovenci? Z zahrbtnimi letaki in razpredeno agitacijo so se takoj vrgli na delo, ko je Hitler priključil Avstrijo Nemčiji, da oblatijo voditelja slovenskega naroda. .Pozivamo dr. Kreka in dr. Korošca, da izstopita iz vlade, ki ne more braniti interesov slovenskega naroda.'' Tako so se glasile zahrb-tme krilatice. Ker dr. Korošec ni zasedel Koroške, ker takoj ni napovedal vojne Hitlerju, ker ni takoj aa željo .ljudske fronte" izstopil iz vlade, je izdajalec" slovenskega naroda. Ce človek bere take letake in posluša tako agitacijo, se mora v resnici vprašati, ali ni med slovenskim narodom nekaj norcev ali pa nekaj zločincev, ki opravljajo tako agitacijo. Ko bi mi Slovenci imeli nekaj te discipline, kot so jo pokazali Nemci v teh dneh, bi se dalo pač za naš narod marsikaj doseči, kar se pa v teh razmerah ne more. Ali ne bi bil že skrajni čas, da pride med aaš narod nekaj več discipline? Žalostno fotografijo slovenske nediscipline med nekaterimi krogi je pokazala proračunska debata v senatu. G. senator Pucelj je v senatu 22. t. m. delal poklone Srbijancem, udrihal pa ]>o „kutoliški ideji", ki je kriva, da ni dovolj prostora za ..nacionalno" idejo med Slovenci. Saj se posamezne stranke med vsemi narodi doma prepirajo. Vsaka se bori pač za svoje nazore. Dvomimo pa, da bi se našlo pri kakem drugem narodu knj ljudi, ki bi iznašali domače prepire pred drugorodni forum in druge narode klicali za nekake sodnike. Gotova pa ni nikjer takih razmer, da bi se del narod-(inili zastopnikov laskal zastopnikom drugih narodov s tem, da udriha po lastnih ljudeh. Taki nastopi v parlamentu in ob drugih prilikah nas pred drugimi narodi naravnost bla-mirajo. Osmešijo pa s tem pred vsem sami sebe, zelo čudno luč mečejo tudi na ves naš narod, ki je tako nesrečen, da ima v svoji sredi take .nacionaliste". Naj bi g. Pucelj take zadeve iznesel na kakem domačem bojišču, bi seveda tako letel, da se še v Laščah ne bi mogel ustaviti. Vsekakor pa bi bilo prav, če bi ga kak prijatelj poučil, da to vendar ne gre več, da bi v senatu na tak način škodoval ugledu celega slovenskega naroda. Tudi g. senator Pucelj in in njegova „kom-panija" bi morala vsaj malo čutiti to, kaj je narodna disciplina in narodno dostojanstvo. •Mi nikakor ne mislimo, da bi g. Pucelj zavrgel slovenski narod, saj je vendar po shodih tako povdarjal slovensko misel. Kako to, da potem v Belgradu celo v senatu tako govori o veliki večini slovenskega naroda I Naj v dokaz pomanjkanja narodne discipline navedemo še dejstvo, da so gotovi .nacionalni" krogi že takoj po vojni smatrali za potrebno kot najbolj važno delo v Belgradu, da so .slovenske klerikalce" slikali kot sovražnike Jugoslavije, kot protidržavne elemente tako da se je končno že Srb^ancem to zgabilo. Nas Slovence je v resnici sram, da se najdejo med našim narodom take duše... Kranjski občinski proračun za 1.1938-39 IZDATKI: i. Občno upravno oblastvo: Predsednik din 76.000.—; tajnik 41.640.—; pomožni tajnik 18.278.—; 2 pragmat. uradnika 50.166.—; 2 slu-žitelja 26.400.—; monter 24.000.—; tehnik-ing. 36.160.—. 8. Osebna in imovinska varnost: redarji 4 in 3 94.000.—. Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo: gozdni in poljski čuvaji 3.600.— Narodno zdravje: 4 babice 8.400.—. Občinsko gospodarstvo in podjetja: Upravitelj občinske imovine 16800.— ; tehtničar 3.000.— ; upravitelj občinske klavnice 12.600.—. Pokojnine: Gogala Ivan 7200.—. Stanarina: 4. prugmatični uradniki 12.241.—. 4. Nagrade pogodbenim uradnikom in dnevničarjem: 2 uradnikoma 16.800.—. 5. Posebne nagrade in doklade: uradnikom davčne uprave 16.000.—; trošnrinskim organom 27.000.—; 13. plača 32.810.— ; grobokop Primskovo 500.—; grobokop Rupa 300.—. Osebni izdatki skupaj din 485.895,— B. MATERIALNI IZDATKI. 6. Občno upravno oblastvo: Potni in prevozni stroški 10 000.— ; Pisarniški material 15.000.-; Kurjava pisarn 15.000.—; Razsvetljava pisurn 5.000.--; Čiščenje pisarn 4.800.— ; Službeni list in Samoupr. l.OOO.—; Poštne, telegrafske in telefonske pristojbine 4000.—; Stroški nabora 1.000.— ; Članarina za Župansko zvezo 2.600.—; VzdrŽevanje pokopališča 1.000.— ; Bolniško zavarovanje uslužbencev 10.600.— ; Zavarovanje delavcev za onemoglost, starost in smrt 30.000.-; Pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu 15.900.— ; Banovinski pokojninski sklad zn občinske uslužbence 10.500.— ; Strokovni tečaji za občinske organe 4.000.— ; Izpopolnitev inventarja 4.000.— ; Vojaške zadeve 4.000.—. 7. Osebna in imovinska varnost: Vzdrževanje sreskega načelstva 16.000.—; Vzdrževanje policije 25.000.—; Vzdrževanje gasilskih čet 10.000.- in 4.000.—; Javna razsvetljava 125.000.—; Od-gonstvo 1.000.—; Požarni ogledi 2.500.—; Pro-tiplinska obramba 10.000.—. 8. Narodna pro-sveta: Vzdrževanje šole: v Kranju in na Primskovem 121.320.—; Ostanek iz proračuna 1935-36 7.888.—; Stanarina nadzorniku 2.400.—; Najemnina te|kst!ilne šole 40.000.—; Snažeiije tekstilne šole 2.500.— ; Fond za tekstilno šolo 50.000.— ; Podpora Glasbeni šoli 9.000.— ; Prispevek meščanski šoli v Škofji Loki 4.000.—; Podpora Sokolskemu in kulturnlim društvom 10.000.—; Podpora Dijaški kuhinji 7.000.-. Telesna vzgoja 6.000.—. 9. Finančna stroka: Odplačilo posojil - Anuiteta za „Prevole" 256.000.—. 10. Gradbena stroka: Vzdrževanje in poprava občinskih cest 160.000.— ; Pot na Smarjetuo goro 15.000.— ; Vzdrževanje In poprava mostov čez Kokro 125.000.—; čez Savo 200.000—; Vzdrževanje in popravu občinskih zgrudb 80.000.—; Vzdrževanje drž. in banovin, cest 24.129.—; Vodovod: a) prispevek Vodovodnemu odboru 20.926.—; b) razširjenje vodovodnega omrežja 174.000.—; Kanalizacija 45.000.— ; SkrOplj»nje in kidunje snegn 60.000.— ; Regulač-ni načrt 60.000.— ; 11. Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo: Prispevek obč. kmetijskemu skladu 5.000.— ; Prispevek obč. veter, skladu 19.500.-; Zatiranje sadnih škodljivcev 3000.— ; Podpora kmet. gospodur. organizacijum 1.000.—. 12 Narodno zdravje: Vzdrževanje šolske poliklinike 12.000.— ; Nabava zdravil in cepiva 1.000.— ; Pobijanje jetike-desinfekcija 1.000.—; Prevoz bolnikov 2.000.—; Protituberkulozna liga 10.000.—. 13. Socialno skrbstvo: Prispevek ubožnemu skladu 133.160.— ; Preskrba brezposelnih 5.000.-: Podpore brezposelnim in bolnim 15.000.—; Podpore dobrodelnim društvom 15.000.—; Prispevek Borzi dela 20.000.—; Fond za brezposelne 50.000. 14. Trgovina, industrija, obrt in turizem: Prispevek: a) obrtni nadaljevalni šoli din 17.000.—; b) trgovsko-gremijalni šoli 12.000.—; Pospeše- vanje tujskega prometa 38.800.— ; Čiščenje in olepšava kraja ter ohranitev domačih spomenikov 10.000.—. 15. Občinsko gospodarstvo in občinska podjetja: Vzdrževanje in obdelovanje občinskih zemljišč 10.000.-; Davki 30.000.-; Zavarovalnina 15.000.—; Vzdrževanje občinskih tehtnic 10.000.—; Dotacija obč. kopališča 250.000.—; Vzdrževanje občinske klavnice 32.000.— ; Najemnina kontrole sodov 4 800.—. 17. Nepričakovani izdatki: Kredit za nezadostno preliminirane materialne izdatke po vseh strokah proračuna 20.000.—; Kredit za nepričakovane materialne izdatke po vseh strokah proračuna 19.000.—. Materialni izdatki skupaj din 2,573.323.—. 1. Osebni izdatki skupaj din 485.895— 2. Materialni Izdatki skupaj din 2,573.323.— Izdatki skupaj din 3,059.218.-. H. DOHODKI, i. Občinske doklade: Na vse državne neposredne davke 35°/o od predpisa din 2,596.362.92, 908.727.—; 2. Občinske trošarine: Od 100 1 vina in vinskega mošta po din 100.—, 385.000.—; od 100 1 piva po din 60.—, 45.000.—; od hI stopnje alkohola, špirita in žganja po din 5—, od hI stopnje likerja, ruma, konjaka, i šumečih vin in drugih luksuznih pijač po din 5.—, 50.000.—; od goveda nad 1 letom 25.—, od goveda pod 1 letom 15.—, od prašičev po 15.—, od drobnice po 5.—, od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) po din 20.—, 46.000.—; od 100 kg mešanega bencina 13.—, 20.000.—; Pavialirane trošarine 720.000.-. 3. Občinske takse: od 1-29 prar. tfr. {.kovine 56.000.—j Sejmarina 21.100.—; Tržnina 33.000.—, tržna davščina 9.000.—, 42.000.—; Stojnice 2.000.—; Tehtarina 20.000.—; Vodarina 120.000.—; Taksa od prenosa nepremičnin 73.000.—. 4. Dohodek od posestev in občinskih podjetij: Najemnina poslopij 31.000.—; Zakupnina lova 2300.—; Zakupnina ribolova 7.762.—; Zakupnine .Prevole" 13.000.—; Od občinske klavnice 40.000.—. 4. Obresti 7*1* drž. investicijskega posojila 875.—; Obresti Privil. agrarne banke 150.—. 6. Razni nepričakovani dohodki: Blagajniški prebitek iz leta 1936-37 444.719.—; Ostali nepričakovani dohodki 10.385.—. Dohodki skupaj 3,059.218.-. Rekapitulacija: A. Izdatki skupaj dinarjev 3,059.218.— B. Dohodki skupaj dinarjev 3,059.218.—. Zgornji proračun je obravnaval občinski odbor na svoji seji dne 23. marca. Od seje so neopravičeno izostali oziroma se niso opravičili sledeči gg. odborniki: Košnik kot .zastopnik kompromisne manjšine", Kerč, Jereb, Zupan Leopold in Senk. Takoj uvodoma je ugotovil g. župan Češenj, da je bil proračun pravilno razglašen, da je bil v zakonitem roku vsakomur na vpogled ter da proti njemu ni bilo nobenih ugovorov. Kot prvi se je oglasil k besedi g. Čolnar, ki je izjavil, du bo govoril o proračunu splošno. Takoj ugotavlja, da sestava proračuna kaže, da smo napredovali za 1 milijon, ker so vsekakor nastale tudi večje potrebe. Vendur je po njegovem mnenju velika razlika v tem, ku-ko se ta .korak nuprej" napravi. Številke da so se spremenile, vendar je v bistvu ostalo vse pri starem. Takoj se je zaletel v plačo g. župana, češ da on ne more služiti .dveh go-gospodarjev" ter je predlagal, naj bi v interesu odpravljanja poslov na občini župan delil plačo še z enim od člunov uprave, ki bi župana nadomestoval na občini. Grajal je, da g. župana ni mogoče dobiti vedno na občini, kot dn je bil to prej slučaj. Odborniki so takoj uvideli, da je to samo v lepo tenčico zavit predlog, nuj bi še kdo prejemal plačo na občini. Vsi so namreč prepričani, da je sedanji kranjski župan več ur dnevno nu občini kot vsi prejšnji, da se delo opravlja na splošno zadovoljstvo vseh občanov, razen mogoče par .objektivnih kritikov". Vendar je g. župan v svoji lolajno-sti pojasnil, da so številke v proračunu popolnoma iste, kot so bile v lanskem proračunu, vendar se on rad umakne in prepusti vodstvo seje članu uprave g. Focku, da bi mogel občinski odbor popolnoma nepristransko vso to zadevo presoditi. Na te besede je seveda g. Čolnar sam sebe redigiral, češ da on sam osebno nima nič proti temu. Kar pa se tiče sestave proračuna, se je moral udati pojasnilu g. župana, da je proračun sestavljen točno po predpisu, ker je ministrstvo financ odredilo obliko proračuna. Nato se je prešlo k posameznim postavkam proračuna. V prvi partiji je nova postavka za tehnika-inženirja. Ta postavka se je vnesla, ker ga bo občina morala nastaviti. To pa vsled tega, ker sedaj ne bo več poslovalo okrajno načeistvo kot gradbena oblast prve stopnje temveč občina. Poleg tega izda občina vsako leto precejšnje vsote za izdelavo raznih načrtov, regulacij in podobno, ter bodo odslej naprej ti izdetki odpadli. Kot kritje za te izdatke bodo predvsem služila dohodki, ki jih bo imela občina kot gradbena oblast za izdajanje raznih gradbenih dovoljenj in ogledov. 2. poziciji, postavki redarjev, se je mnogo začudil g. Čolnar, zakaj je tako visoka. Povečana je za 3 redarje. G. župan je pojasnil, da je že v teku vprašanje državne policije v Kranju ter bo najbrže takoj po t, aprilu ista v Kranju ustanovljena. Dokler pa te v Kranju še ni, se mora predvideti večje število redarjev, ker je sedanje v vsakem oziru nedovoljno. Poleg tega pa mora občina predvidevati v svojem proračunu znesek, ki ga bo prispevala k stroškom državne policije in sicer 110.000,— din, kolikor se je izjavila pripravljena prispevati, ter je v tem pogledu že sklep občinskega odbora. Občinski odbor je po tem pojasnilu soglasno sprejel tudi to postavko. Vse nadaljnje postavke so bile sprejete brea ugovorov. Tri postavki 5 se je nekaterim odbornikom zdela previsoka postavka nagrad trošnrinskim organom. Te so organi finančne kom-trole, ki pobirajo občinsko trošarino ter imajo za to svoje delo pravico do nagrade v iznosu 5V« pobranih trošarini. Odbornik g. Tomažič je ugovorjal tej postavki, češ da je ta postavka previsoka. G. Čolnar se je tudi oglasil k tej točki ter navajal, da bi se to delo moglo poveriti nekemu brezposelnemu in bi občina na ta način dala zopet enemu občanu možnost zaposlitve Ker pa teh poslov ne more vršiti kdorkoli in ker je bilo to do sedaj v praksi, je občinski odbor sprejel to postavko nespremenjeno proti glasu g. Čolnarja. Tudi 6. partijo, ki je za 46.000.— čina bo morala prispevati k tem izdatkom znesek, ki odpade na njo za 2 m razlike širine ceste. Ker bo država izvršila popravila smo za cesto v širini 6 m, v Kranju pa je širina te ceste 8 m, bo za razliko morala prispevati občina. Tako je tudi predvideu znesek 200.000 din za napravo novih hodnikov na savskem mostu, ker bodo sedanji porabljeni za cestišče z ozirom na dovršitev in širino ceste z Gaštejskega klanca. » fDalje na drugi strani.) STRAN 2 i*m%MWtVMcsÊ*imt9it^g*i*!t*miiy»&i*^^ »GORENJEC« Ravno tako bo občina porabila znesek 125.000 di» za končno ureditev pristopov k novemu atestu čez Kokro. Tudi pot od nove ceste na Kal vari jo in dalje na Smarjetno goro se bo končno uredila leto« ter jc za ta slučaj votiran znesek 15.000 din. Tudi izdatki za razširjenje vodovodnega omrežja so povečani, ker je predvideno, da se bo v doglednern času izvedla napeljava vode iz Preddvora preko Bele in Rupe v kranjski rezervoar. Na ta način bo odstranjeno pomanjkanje vode v Kranju, za vso zadevo pa se je začelo zanimati tudi že ministrstvo ter bo tudi banovina podpirala pri tem težnje in potrebe našega kraja. Med dohodki je bilo največ zanimanja za postavko pavšaltrane trošarin« v iznosu din 720.000.—. Mestna občina je namreč v pregovorih z kranjsko idustrijo, da ona prispeva v obliki pavšalirane trošarine gotov znesek, ki bi znašal 3 *(m prometa. Nekatere tovarne so se že izjavile za to, nekatere pa do sedaj niso zavzele odklonilnega stališča. V pravilniku za izvršenje občinskega proračuna je tudi člen, po katerem se pooblašča uprava, da določi tarifo in pa posamezne predmete, za katere se mora plačati trošarina Tako bodo, upamo, kranjske tovarne rade pristale, da same plačajo določene zneske, kakor pa da bi občina uvedla trošarino na predmete, katere one največ porabijo. Ti predmeti bi bili na pr. premog, drva za industrijsko porabo, kemikalije, saje, bomba*, predivo in podobna Uvedena je tudi nova trošarina na mešani bencin in sicer 15.— dia a* 100 litrov bencina. Ta trošarin« je upeljana po sklepu Županske zveze ter so iste vpeljale vse občine. S tem pa se skupna trošarina Ha bencin ne bo povečala, ker je basu, v in« znižala svojo trošarino ravno za toliko. G. Čolnar je tudi ugotovil, da se vedno manjša dohodek od klavnice. O tem je bilo na občini že večkrat govora, vendar se za enkrat a« more stvar nič drugače urediti, saj so kranjski mesarji na posvetu, kamor jih je sklical g. župan, izjavljali, da imajo .samo zgubo" in da jo cena živini predraga. Jasno je, da vse meso, ki se v Kranju proda, ni od živine iz kranjske klavnice, resnica je pa tudi, da se postavka troi. na uvoženo meso nič ne poveča. Vse te postavke proračuna so bile potem sprejete soglasno. Občinski proračun, ki izkazuje 3,059.218.— din dohodkov in ravno toliko izdatkov, je bil sprejet. Pripomniti moramo, da do sedaj še ni bil noben prpraČun take stvarno sestavljen in da bi ga občinski odbor sprejel tako hitro in brez velikega ugovarjanja. Upamo, da je to znak napredka našega mesta, na kar smo lahko vsi ponosni. Pozabljivost ali kaj? Predsedniku občine Kranj je poslal tik pred sejo dne 23. t. m. ravnatelj v pok. in član uprave g. Košnik Ivan, sledeče pismo: Kranj, dne 23. marca Predsedniku občine Kranj. Občinske volitve v 1. 1937 so se vršile v znamenju kompromisa. Ob tej priliki se. je povdarjalo, da bo za občino velika korist, ako odpade volilni boj. Za svojo osebo nisem tega verjel in dejstva so pokazaln, da je bilo naziranje pravilno. Kompromis se je sklend, ostal je pa le nu pupirju. Gotovim gospodom se je šlo le za to, da si zagotovijo večino v občinskem odboru. Kranjsko prebivalstvo je to popolnoma pravilno razumelo. Ce odštejemo glasove 28 odbornikov vo-lilcev, ki so volili v kompromisni listi sebe, se volitev ni udeležilo niti 50% volilcev. Od samega početkn do danes se je vršila občinska politika ne v znamenju kompromisa, ampak po načelu večine. O tem pričajo številni sklepi in ukrepi. Najboljša priča o tem je sedanji proračun. Do zadnjega trenutka je zavito vse v neko tajinstvenost Ponovno sem zahteval kot zastopnik kompromisne manjšine, da se proračun razmnoži in pravočasno da na razpolago, da zavzamejo o njem svoje stališče. V odgovor na to so dobili občinski odborniki proračun na razpolago en cel dan pred sejo. To je naravnost izigravanje dolžnosti občinskega odbornika. O trimilijonskem proračunu se pač ne more zahtevati od občinskega odbornika, da si napravi sodbo v enem dnevu, posebno ko ima še svoja poklicna opravila. V imenu manjšine občinskih odbornikov predlagam tedaj, da se proračunska seja preloži na prihodnji ponedeljek ali torek. Košnik Ivan 1. r. član uprave. K temu moramo resnici na ljubo pripomniti sledeče: Številni sklepi in ukrepi občinskega odbora ravno nasprotno dokazujejo. Če pogledamo izid glasovanja, potem vidimo, da je bilo celo primerov, ko je župan s svojim glasom odločeval o predlogu. Kje je potem načelo večine? Kar se pa tiče »tajinetvenosti", v katero bi naj bilo vse zavito, smo se informirali na me-rodajnem mestu, kjer so nas obvestili, da Je bil proračun razgrnjen točno v določenem roku, da je pravilno razglašen, da je bil g. Košnik kot član uprave vabljen k vsem sejam finančnega odbora, ko se je sestavljal proračun, da je ,)il celo navzoč pri seji dne 16. t« m., ko se je določil datum proračunske seje, a ni nikdar ugovarjal. Mislimo, da je imel g. Košnik dovolj časa za natančno študijo proračuna, da ni bilo nikjer kake .tajinstvenosti" še manj pa .izigravanja dolžnosti občinskega odbornika". Ko je občinski odbor na svoji seji odklonil -predlog g. Košnika, so nekateri bili mnenju, da se to ne srne pripisati principu strankarske politike, temveč je vse bolj plod — profesorske pozabljivosti. Heil — Zdravo! Ata Narod se pohujšujejo, ker je bilo v našem zadnjem članku napisano, da se danes nekatere osebe, ki so „heil" prestavile v ..zdravo" vesele Hitlerjevega pohoda iz kulturno-bojnih ozirov. Narod sedaj dokazuje prav smešno, du .zdravo" ni prestava iz ,.heil". Kdo pa je to trdil? Nurod pač ni mogel ali ni hotel razumeti, da so pod onimi ..prestavljala heiia v zdravo" mišljeni le oni njegovi pristaši, ki so svoj čas v Avstiiji krepko „heiluli", danes pn so glusui .zdravo - pozdruv-ljači" in seveda veliki in tisoč procentni nacionalisti. Da pa ne bo zopet Narod zavijal, da vse zdruvo-pozdravljajoče smatramo za take prestavljulce .heila" v .zdravo", pripominjamo, da je pač tudi mnogo zdravo - pozdravljačcv, ki zelo obžalujejo, da se lep slovenski pozdrav zlorablja od bivših heilovcov. Nekateri zdruvo-pozdravljnjoči celo obžalujejo, da je mnogim njihovim tovarišem v pozdravljanju več kul-turnobojnost kakor pa slovenstvo. Potvarjanje — v službi resnice!? Vse po načelu potvarjunjal Tega gesla se dosledno drži naše .napredno in hiper nacionalno" časopisje, pridružujejo se mu pa še razni priveski, ki so več ali manj rdeče po-burvani. V izvajanju tega načela živijo v tako lepi slogi, čeprav spadajo drugače skupaj kot ogenj in voda. V smislu .fotografij -dvojčkov", ki jih tako dobro znajo izdelovati v Ljubljani v Knafljevi ulici, se je starosta ljubljanskih .hipernaeio-nalnih" časopisov obregnil ob Gorenjca, ker smo ožigosali izjave nekega člana in odbornika JSZ, da nui je vseeno, če člani verujejo, maga-ri v vola. Na poziv Delavske pravice, naj navedemo imj dotičnega, da ga bodo mogli .prvi dan vreči" iz organizacije, smo napisali, da stvar lahko dokažemo, ker se pa priče bojijo Imej čista usta! j^duiimajo*6istauSa ■sses«šsei»se»BeHiBBes«ssHsis ra biesteco zobe. Otodja, ki se stalno rabi — kakor naši zobje — ie treba seveda rodno negovati. Zjutraj ln zvečer zobno Adetko m Chlorodont, pa zobe očistiti v vseh smereh 1 Nič straha: sobje to prenesejo. Le slabe nege ne vzdržo I Zate: SJMorodoBt, kvalitetno sobno pasto I Domači proizvod, maščevanja ter so v struhu zu svoj kruh. *o-čemo dotičnentu zaenkrat javno škodovati. Cs pa nam Delavska pravica du zadostno garancijo, du se pričam ne bo skrivil niti las na glavi, bomo navedli ime dotičnega. Kaj je sedaj našel Slovenski — oprostite: jugoslovenarski, narod? Dotičnega Slana imenuje .vodilno osebnost", da je .zvezi" vseeno kaj člani verujejo, du je dotični to govoril nuprum .neimenovanim duhovnikom". Dosleden načelu potvarjunju je nu precej zvit nač'n v svojem poročilu izpustil ravno tisto, kur je bistvenega pri celi stvari, da numreč zahtevamo od Delavske pruvice zudostno garancijo, potem pa pridemo z imenom na dan. Koliko smejo čitatelji pač še verjeti Narodovemu zmedenemu pisanju, naj pove tiskarna, ki bo morala menda nabaviti celo nov rotacijski stroj, ker sedanji ne odgovarja več visoki nakladi Narodovi, ki se še vedno zvišuje!?!? Ker pa hočemo pomagati Narodu v njegovem poslanstvu, mu bomo tudi pomagali * zagate. Pripravljeni smo plačati ves njegov deficit letošnjega leta, če nam dokaže, da smo le enkrat omenili v tej zadevi sploh kakega duhovnika. Ce se pa to ne upa storiti, potem naj bo prepričan, da si ne bo prav nič škodoval na ugledu, ki ga zdavnaj več nima vsled svoje starosti. Tedenske novice KRANJ Obrtniki, ki so interesiranri na obrtni rassta. vi, katera se bo vršila predvidoma v jeseni, se vabijo na skupni sestanek v nedeljo 27. t. m. v salonu hotela .Jelen". i , Združenje obrtnikov, Kranj. Couch zof e, otomane, divane in vse tapetniške izdelke Izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj Občni zbor Društva obrtnikov za Kranj in okolico se vrši v nedejo 3. aprila ob 9. uri dopoldne v salonu hotela .Jelen". Ako bi ne bilo zadostno število članov ob napovedani uri, se glasom čl. 21. pravil vrši pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Obrtniki, ki se zavedajo dolžnosti svojega stanu, so vljudno vabljeni. Odbor. „Gorenjski rejec malih živali v Kranju" vljudno obvešča vse lastnike koz, da se bo vr- vršil v nedeljo, dne 27. 3. ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih gostilne! Lukež, Kranj, Glavni trg, kozjerejski sestanek, kateri je zelo važen. Prosimo vse člane in nečlane, lastnike koz, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže, leže. Odbor. Rekrnti, pozor I Vsi oni mladeniči, ki ste pozvani za dan 9. aprila t. I. zjutraj radi nastopa vojaške službe, se opozarjate, da morate oditi v Ljubljano z jutranjim vlakom, ki od-Tiaja ob 6.46 uri iz Kranja v Ljubljano, ker boste morali, ako bi šli šele z opoldanskim vlakom v Ljubljano, plačati celo vožnjo do Ljub* Ijane in boste razen tega ie občutno kaznovani radi neposlušnosti. Znanemu ..umetnostnemu kritiku" za klobuki Za čara Balaama je oslica spregovorila, tedaj je prerok molčal... Skupina poselske zveze sporoča, da bo redni občni zbor v nedeljo 27. t. m. popoldne ob pol 4. uri v Delavskem domu. v Kranju. —■ Pridejo naj vse članice in tudi druge služkinje. Vaški odbor za vasi Huje in Kluncc je grajal na zadnji občinski seji g. Košnik Mihael. Rekel je, da so pota taka, da bi si človek lahko polomil vse noge. Po njegovem mnenju so nam- Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) „Ah, kaj!" se je olresel Rudo. .Pojdiva dalje." .Nikar! Nemara so kaki razbojniki." „A kaj!" je ujez.lo Veharja. .Čemu pa imava meče in čvrste roke? Se nikoli ni^eru bežal!" Nerad je šel Martin za drznim fantom. Nista še napravila sto korakov, ko stu začubi isti žvižg. Hkrutu sta zaslišala topot kopit od spredaj in odzadaj. .Grajski," je šepnil Martin in se je ves tresel od strahu. Rudo ni odgovoril, le desnica se je oklenila ročaja meča in je nalahno trepetula na njem. V tem so pridirjuli trije jezdeci in so obstali ob su-motnimu potnikoma. V hladu noči se je videla sapa, ki so jo konji puščuli iz nozdrvi. Rudo in Martin stu v.delu le konjske glave, jezdece je skrivulu nočna temu. Nustul je kratek molk, ki ga je pretrgul Rado s svojim jasno zvenečim glasom. .Kdo mi zastavlju pot?" S konjskih hrbtov se je čul pritajen smeh, ki je Rudo-tu razplemtevul divji srd v duši. Slednjič se je oglasil eden biričev. „Kam gresta, vohunu?" .Kaj to tebi mar!" se jo zadri Rudo. .Gotovo je najina pot bolj poštena, kot vuša. Kdo vum je dovolil napadati mirne ljudi?" „Po ukazu gospodu Hartroana ruvnumo," se je čul isti glas. „Mi vaju bomo uklenili in odgnuli nu grad k njemu." .Koga?" Radotov glus se je stresel od jeze in roku je nemirno podrhtevula na meeevem ročuju. „Še po imenu naju ne vprašaš, pasji brat!" .Tebe poznam, Vehar. oni nuj bo. kdor hoče. Alo, knr mirno se predujta, da ne bomo imeli nepotrebnih sitnosti!" „Mar meniš, da nimam meča'" Zakratek čas so biriči umolknili in Domišljali, kako bi ugnati oboroženega Vehurju. Potem je spet rekel prvi birič: .Mirno se podujtu, da ne bomo prelivali krvi." .Izgini hudič!" je zuklcl Rado. „Kdo ti je velel uklepati poštene ljudi?" .Gospoda Kraiga ukaz se glasi tako, du moramo vsu-kega, ki ga najdemo na cesti pozno ponoči, privesti zvezanega na grad." .Recite gospodu Hartmnnu, du je kaj kratke pameti." „Kaj boš govoril in se naraščal, Vehar! Hoj. tovariša, dujmo, uklenimo ta dva lopova." „Le dotakni se me kdo!" je zarjul Rado in potegnil meč. .Pri tisti priči bo stegnil pete!" Biriči so se umaknili da se posvetujejo, kaj jim je storiti. Hartmanovega ukazu ne smejo prekršiti, gospod bi jim pokuzul, kukor si ne žele. Veharja se tudi no upajo lotiti. V njegovi desnici je smrt. Rado in Murtin stu nekaj času stnla,, potem je rekel ponosni funt: ..Martin, pojdiva!" Martin je poinišljul, u je vendar stopil zu tovarišem, Biriči so spet prijezdili in ju obkrožili. ,.Kum hočeta' Stojtu!" so klicali in ju obkrožali tako tesno, da so se ze skoro konjski gobci dotikali njun.h rumen. Dvu biriču stu poskočila s konju, oba sta držala železno obroče. Počasi sta se bližala in pripravljala verižice, du z njimi zadrgneta obroče. Rado je gledal, oči so se mu iskrile, VSa kri se mu je vlila v glavo in mu jemala razsodnost. Roku, ki je držalu ročaj meču, ni več trepetulu. Izdrl je meč in hripavo zaklicali Poberite se mi, lopovi!" „Ne, ne, zdaj greste z nami!" so odgovarjali biriči s pritajenim smehom. Rudo je čutil vso njihovo zlobo, ki je zvenelu iz tegu posmeha. Vendar mu ni bilo do poboju, zato je meč povesil, Biriči so se vendar buli priti k njemu, počusi so se bližuli in govoričili. ..Bodi miren, Vehar. Birič, ki si gn useku! nu sejmu, še zduj ne more guniti z roko." ..Če se me vas kdo dotukne. ne bo ganil nikoli več." je srdito sikul Rudo skozi stisnjene zobe. ..Poduj se!" so mu klicali. ..Vum nikoli! Izginite!" jim je vračal. Biriči so se vedno bolj pomikali k njima, pripravljeni na boj, še bolj pa nu beg Rudo je napel oči in je v temi razločil obrise železnih okovov. Vse v njem se je utrgalo. vsaka sled miru je izginila. Vzdignil je meč in pretrgal obroč, ki ga je obdajal. Birič se mu je postavil v bran toda Rado ga je usekal / mečem, da jc tclcbml po tleh, se valjal po cestnem prahu in tulil od steklosti In bolečin, Martin je dobil pogum, ko je videl, du sta dvu konju preplašeno odskočila. Potegnil je meč in švignil zu Vehurjem, ki gu je že čakal. Prijel je sturegu svobodnjukd za roko in gu liitio potegni! za seboj v bukov gozd ob cesti. ..Hitiva naprej. Ne marum umorov," mu je šepnil. V gozdu stu obstuln in puzno poslušala, Nu cesti je bilo čuti šum in vzkliki, ki so se dolgo ponavljali : ..Jurij, ali si mrtev?" ..Ni mrtev, le pod rebri imu globoko runo." .Ubil ga nisem," je olajšano vzdihnil Rudo in poslušal, pa besed ni mogel razločiti. Gotovo so ranjenca naložili na konju, ker se je culo počasno topotanje kopit, ki se je vedno bolj oddaljevalo, ..Odšli so. Pojdiva zdaj." je ukuzul Rudo in vtaknil meč nazaj zu pas. Martin je od struhu komaj dihal in se je v struhu prijemal Rudota za plušč. Ves preplašen je milo prosil: ..Pojdiva nazaj domov." »Kam' Zadaj so biriči. Morava do Primožu." Sturi svobodnjak je po!asi lezel iz grabna ln je sledil ognjevitemu mladeniču. Oba sta se oprezno oziralu, če ni morda Še kje nastavljena pust, v kutero bi se mogla ujeti. .Vama sva," je rekel Rudo in svobodno zadihal, .Pozno je, hiteti morava, ker so gotovo že v skrbeh za naju." Hitro sla jo ubrala proti Bohinjski Bistrici, kjer je v hiši fužinurju Primoža Luvrenčita gorelu luč. Nihče ju ni ustavil, neovirano sta stopila v hišo med zbrune upornike. ..Bog vum duj dobro srečo, možje!" sta pozdravila. „Bog jo daj tudi vama. Dolgo vaju že pričakujemo," so odgovarjali. 1 Budo se je nuslonil nu steno in trdo gledul po hiši. Vsi so strmeli vanj in inolčuli. dokler ni počusi in resno povedal svoje misli. ..Vesel sem upornikov, kakršni ste vi. Kdo straži pred vrati'" V zadregi so se gledali, odgovoril ni nihče. In vendar so bili to skoro sami osiveli možje. Molčali so pred mladeničem, ker so vedeli da je z močjo in ruzuinom visoko nad njimi. '1 """" 1 ■ — . . - .....---- »GORENJECt STRAN 3 halol GLAVNI DOBITEK halo! zadene vsak kdor kupi moško obleko v manufakturni trgovini LOGAR&KALAN lase. Srečko Vidmar Kranj 1£T% Š~m\ ŠT% najmodernejših angleških, čeških in domačih kamgar-%J %J %J nov ter športnih štofov za moške obleke v zalogi. Vsemu blagu so cene 15% nižje! Prepričajte se! Prepričajte se! reč preveč posuta z gramozom. On seveda ni direktno grajal vuški odbor, ki je to izvršil, umpak občinsko upravo. Du je vedel, da je za tako stanje potov kriv vaški odbor, morda ne bi delal teh očitkov. Predsednik vaškega odboru je g. Kerč. Mestna občin« je sklenila z tovarno Standart pogodbo, s katero je dogovorjeno, da bo mestni škropilni avto sedaj zajemal vodo pri hidro-centrali mesto iz savske struge, kar je bilo precej nerodno z ozirom na slabo pot, še bolj pa radi broda, po katerem je moral avto voziti. Ustanovni občni zbor ZZD. V nedeljo dne 27. marca ob 9. uri dopoldne se vrši ustanovni ebeni zbor Zveze združenih delavcev v Kranju in sicer v Ljudskem domu. Govorila bosta — zastopnik centrale tovariš Tirih Milko iz Ljubljane: Kaj je strokovna organizacija in dr. Robič Pavel iz Šmartnega pri Kranju: Papeževa okrožnica in mi. Vljudno vabimo vse naše somišljenike, katoliške delavce in delavke, da se tega našega občnega zbora v obilnem številu udeležijo. Pripravljalni odbor. Vsak eleganten gospod in dober sinko, nosi klobuk znamke H i n k o. Čitajte današnji oglas. Preizkušnja novega mostu čez Kokra 30 m visoki oder, ki je dosedaj držal novi leseni most, so v zadnjih dneh odstranili in novi most še visi zgolj na močnem lesenem loku. Od četrtka zjutraj se vrši na tem novem lesenem mostu obtežilna preizkušnja pod vodstvom g. Univ. prof. dr. inž. Kralja. Preizkušnjo izvršuje tiniv. asistent inž. Jezeršek ob prisotnosti projektanta g. prof. inž. Dimnika, gradbenega nadzornika g. inž. kandidata Stariča in stavbnega podjetnika g. Karla Kavke. Otbežba se vrši na ta način, da bo obremenjena najprej ena polovica, nato še druga polovica mostu, oziroma cel most, nazadnje pa še srednji del in sicer »e vrši z gramozom, katerega bodo navozili nad 100.000 kg. Komisija se vrši s posebnimi inštrumenti, ki kažejo premikanje do 1/100 mm natančno. PRIMSKOVO Tekom zime in v zgodnji spomladi smo imeli po naših cestah veliko blutu, pu tudi v Kranju jim ga ni manjkalo. Zdaj smo pa prišli v novo dobo, v dobo prahu. Kranj je toliko na boljšem, da ima svoj škropilni avto, ki je pa prav za prav tudi nuš, saj smo včliku občina, naš škropilni avto pa pride samo do Sulcer-jeve trgovine, potem se pa obrne, vendar je pa največ prahu ravno po cesti skozi vas. Naj bi torej naša občinska uprava poskrbela, da bo nal avto škropil tudi po naši cesti, da nas prah ne zaduši... ŠMARTIN PRI KRANJU Prosvetno društvo vprizori v nedeljo 27. III. ob 3. uri popoldne, 3. IV. ob 7. uri zvečer ter v nedeljo 10. IV. ob 3. uri popoldne v dvorani Smartinskegu dome Finžgurjev „-Pasijon". Ker vlada veliko zanimanje za predstuvo, prosimo, da si pravočasno preskrbite vstopnice. Odbor, Namesto venca na krsto pokojne gospe An-Antonije Knific roj. Rozman, je darovala ga. Muri ju Benedik tukajšnjemu dobrodelnemu društvu 50 din. Bog povrnil Igra „Ženn s srcem." se na praznik, dne 25. t. m. zaradi nenadnih zaprek ne ponovi. ŠENČUR Tukajšnji dekliški krožek, ki pod vodstvom gdč. Kunaverjeve zelo Bgilno deluje, priredi v nedeljo, dne 27. t. in. ob treh popoldne v Šenčurju in sicer V Prosvetnem domu. v proslavo materinskega dne gledališko predstuvo ..Sirotieu Jerica". Igru imu mnogo petju in naravnost očarljive prizore, v katerih nustopujo z rajanjem vile, angelci in palčki Kako ljubko je opevana Materinska ljubezen! Pričakuje in obetu se velika udeležim! Saj se vsakdo rud razveseli ob spominih na tiste lepe čase, ko ga je Ijubal mamica zibalu. p estóvala I HRASTJE Naše Prosvetno društvo vprizori v nedeljo, 27. marca ob 3. uri popoldne v tukujšnjem domu prekrasno Meškovo dramo »Mati", v kateri je z vso resničnostjo podana veličina materinske ljubezni in njene žrtve. To delo je plod dolgotrajnega in napornegu delu članov našega društva. S to dramo hočemo doseči v višek v letošnji igralski sezoni. Ob začetku igre zapoje naš moški pevski zbor 4 svoje najboljše pesmi. Komur je za resnično srčno kulturo, si bo to nnšo prireditev ogledal. Cene običajne. — Vabi Odbor. CERKLJE Društvo slovenskih obrtnikov sporoču vsem stanovskim tovarišem, da se vrši dne 3. aprdu ob 8. uri v mali dvorani Ljudskega doma v Cerkljah redni letni občni zbor. Vsi vabljeni. Nadalje sporoču vsem prijateljem kegljanje, da se isto priredi na kegljišču Kepic (pri Ba-vuntu) z lepimi dobitki. Kegljanje se prične dne 25. to je na Marijin praznik ob 1. uri popoldne. Kegljavci, pridite pa se za mal denar z lepimi dobitki zadovoljita Fantovska akademija nas je preteklo nedelja iznenadila v pričakovanju Spored je bil pester: petje, govor, deklamacija, simbolične in proste vaje članov in mladcev, tamburaši, godba. Spored je bil zelo dobro izveden, kajti nismo pričakovali, da bo prvi javni nastop tako vestno pripravljen. K lepi izvedbi so pripomogli navdušeni fantje, — naj bodo pevci ali telovadci ali tamburaši (tamburaši se vadijo šele od januarja), ki so se pod vodstvom načelnika oz. pevovodje lepo pripravili za nastop. Hvala vsem za tako prireditev. Ne bom našteval točko za točko, zelo veseli smo bili vseh. zlasti pa še nastopa najmlajših. Fantje, s tako korajžo, s kakršno ste stopili prvič pred javnost, delajte in vztrajajte. Držite se načel organizacije, kakor ste povedali SKOFJA rX)KA Prebivalstvo okolice Škofje Loke in Medvod opozarjamo na odlok sreskega načelstva Skofja Loka, glasom katerega bo na hanovinski cesti Skofja Loko - Sora - Medvode prekinjen promet /.a vsa vozila preko mosta v Puštalu radi končne dograditve mostu in ureditve cestišču in sicer v času od 28. marca do vključno 23. aprila t. 1. Za lahka vozila se bo v tem času vršil promet po občinski cesti Skofja Loka - Plevna ■> Suha, preko mostu na Suhi, težka tovorna vozila, namenjena iz Medvod v Skofjo Loko ali obratno, pa bodo uporabljala cesto Suha -Jeperca in državno cesto št. 2 proti Medvodam. Karlovška ulica dobi lepše lice. V zadnjih letih gre olepševanje nuših ulic prav lepo nuprej. Ena najbolj potrebnih ulic je gotovo Karlovška. Vsa je v klancih, na nekaterih krajih silno ozka, drugod pa zopet širša, le luni se je začelo z delom in sicer z regulacijo klanca ob ..lepem znamenju". Letos pa je na vrsti vrtni zid ob vrtu g. prof. Sušnika. Na tem mestu je ulica silno ozka, tako da promet z vozili sploh ni bil mogoč, če se je pozimi vsul sneg s streh. Občina je uvidela tu nujno potrebo. Delavei so že začeli podirati zid, sproti pa grade lepo, lično novo ograjo, ki bo dovoljevala prav precejšnjo razširitev ceste. Tako bo tudi ta del mesta dobil lepše lice. Pokopališko cesto valjajo. Ena najbolj potrebnih cest, ki je kričala po ureditvi, je bila gotovo Pokopališka cesta. Ne toliko zaradi raz-drapanosti, kakor zaradi njene oblike. Saj je bila ta cesta v svojem spodnjem koncu že kolikor toliko urejena. Njena širina je bila enaki) sedanji. Del ceste od šolske ograje do pokopališča pa je bil še neurejen, precej ožji kakor spodnji, ter je Sploh klical po enotni ureditvi cele e**te. Lansko jesen so že pričeli z delom *a razširjenje zgornjega dela. Napravili so na obeh straneh v širini spodnjega nizka podporna zidova dc višine sedanjega cestišča. Na ta način so cesto precej dvignili. Sedaj spomladi pa so cesto nasuli s gramozom in peskom ter jo valjajo s težkim cestnim va- KOLESARJU Za Vaše kolo proizvajamo notranjo in zunanjo gumo. Proizvajamo Jo iz Korda, iz istega materiala kot proizvajamo avtomobilsko gumo. ZA NAŠO GUMO VAM JAMČIMO! Pridite v naše prodajalne, oglejte jo, prepričajte sel na akademiji: Dobro voljo imamo, da hočemo ostati vedno in povsod veseli, korajžni, zna-čajni in odločni katoliki slovenski fantje. Po tej poti naprej! Bodočnost je vušal — Na ukademiji je spretno in lepo igrala domača godba pod vodstvom g. orgunistu. Občni zbor krajevne organizacije Kmečke zveze bo v nedeljo 27. marca ob 3. uri po-poldue v mali dvorani Ljudskega doma. Kmetje, pokažimo svojo stanovsko zavest s številno udeležbo. PREDDVOR Naša gasilska četu je seduj uresničili! svojo željo ter je od g. Križnar Jožefu, mesarju, od-ku >ilu 2400 m8 sveta in sicer nu ..Pungrutu", kjer bo takoj začela z gradnjo novega gusil-skegu domu. Predvidoma bo blagoslovitev temeljnega kamnu ie 29. juniju. Tu dan bo tudi prosluvu 40 letnice obstoja naše čete, združena z. župnim izletom kranjske gasilske župe. Našim vrlim gasilcem želimo pri njihovem človekoljubnem delu še mnogo uspeha, mi vaščani pa jih bomo v njihovem stremljenju vedno podpirali, suj so ravno nam vedno v pomoč. VOGLJE Minuli teden smo obhajali obletnico smrti č. g. Er. Rajčeviču. Njegov grob krasi spomenik, nu kuterem se blesti v zlatih črkah napisano tudi sledeče: „Srce njegovo in rok6 ljubezni bile so polne... vsa večnost bode mu vesela." Da, bil je dober, radodaren gospod, le žal du so Vogljuni in \ "kljuni tuko hitro poza bili nu dobrote rajnega gospodu! Spomenik so nupruvili iz njegove skromne zapuščine, le 2 Vogljana sta durovala za spomenik! Počivajte v miru, blagi Gospod! V nedeljo je priredil cerkveui pevski zbor koncert v Šenčurju. Kar dobro so se postavili miši pevci posebno so bili na višku ženski gln- sn\ i ljurjem. Cesta sicer ne služi toliko voznemu prometu, ker po nji smejo voziti le tisti, ki imajo ob njej parcele ali za potrebe pokopališču, vendar je velike važnosti že v tujsko-prometnem oziru, posebno pa še kot edina primerna zveza med mestom in velikim delom Novega pred. z vojašnico vred. Sedaj, ko bo cesta res vzorno urejena, široka 7 m in je tudi ponoči moderno razsvetljena, bo gotovo najlepša promenudna cesta pri nas. Obrekovalci pozor! Primorani smo opozoriti vse tiste,, ki ruznušujo razne lažnjive vesti o najbolj nedotukljivih osebah v nušem mestu, nuj prenehujo z obrekovanjem, ker bomo sicer prisiljeni objaviti njihova imenu ter jim tuko dati možnost in priliko, da na sodišču prejmejo plačilo zu grehe svojegu jeziku. Knjige, mape, bloke, albume, odjemalne knjižice, kaširanje slik in zemljevidov, itd. izvršuje po izredno ugodnih cenah n Knjigoveznica TISKOVNEGA DRUŠTVA V KRANJU (za farno cerkvijo) Vsa dela se izdelujejo elegantno, trpežno in ceneno. Javne knjižnice imajo popust! -= O. F. O. K R A ..Tončko, zakaj ne pazit« bolj pri pranju, glejte, kak« t« raztrga perilo\" „ »Gospa, stara sam postala ok delu ... ker kupujete slabo milo .. Terperirinovo milo Zlatorog je komaj dražje, toda koliko izdatnejše jef Njegova gosta bela pena pere prizanesljiv® in perilo traja na leta. lopo duhti, mehko voljno jo . > list* ^g>k TERPENTINOVO MILO \ Pokal je že razstavljen v izložbi g. Rangas«, iluinrja v Kranju. Fantje, z veseljem na delol Predsedstva, Kmetijstvo Kot kmetijski poročevalec pri načelnika Kmečke zveze za Slovenijo. I. Kdor prvič in le bežno prihaja k voditelj« slovenskih kmetovalcev, načelniku Kmečke zveze Sa Slovenijo, k Brodarju Janezu v Hrastju, se nehote vprašuje, kako zmore vse ogronmo delo pri kulturnih, stanovskih in gospodarskih organizacijah iu vse praktično delo na svoji veLki kmetSiji, sestavljeni iz dveh celih gruntov. Srečavaš ga vedno do skrajnosti zaposlenega vedno v modrem predpasniku in v zavihanih rokavih, vedno vedrega obraza ali m pjivi, ali pri živini ali pa v mlinu in v si cd njegove prevelike zaposlenosti sc ga komaj upaš. ogovoriti. In tako prihajaš, sam pri sebi včasjh do zaključka, da mu mora biti delo pri KmešJ^ jivezi, pri številnih stanovskih in strokovnfp' ■Jrganizacijak, pri predavanjih med ljudstvom' f fsej Slovenija glavno in da mora biti sedaj yhtA pomanjkanji« časa kmetija le drugovrstne važnosti. Ob večerji uri, ko zazvoni čisto in ubrano Angelus v bližnji cerkvi, v tihem odmoru (katerega si Brodar tako zelo redko privošči), šele spoznaš, da je Brodarju še danes kmetija in kmetovanje glavno, da je Brodar še danes s vsem srcem in v prvi vrsti pri svoji živini, pri svojih njivah in v sadovnjaku. In spoznaš tudi, da mu voditeljsko mesto ni bilo poverjeno samo ali predvsem radi njegove umske sposobnosti da ga je vsled nekdanjega prvega vzornega kmetovanja in vsled pionirskih, za vso Gorenjsko in Slovenijo vzglednih zboljšav na svojem posestvu nekoč ljudstvo samo od sebe izbralo za poslanca in pozneje za voditelja Ni bil on torej prvo stanovsko-politični, marveč je bil najprej gospodarsko-strokovni voditelj kmeta v svojem domačem okraju na Gorenjskem. In ker zna gorenjski kmet ceniti predvsem praktične uspehe, kateri so očividni nu gruntu, je ljudstvo Brodarja svoječasno izvolilo zn svojega voditelju, ki bo znal težnje in potrebe kmetu tudi nu merodajnih mestih tako uveljavili, kakor na svoji kmetiji in v domači vasi. In v spomin so mi začela prihajati stremljenju za povzdigo kmetijstva pred 15. in 20. leti, ko še ni bilo nikjer v slovenskih kmetijah posebnih zboljšav. Celo urejena gnojišča z gnoj-ničnimi jamumi so bila velika redkost. Ko so takrat prihajale skupine kmetovalcev iz Dolenjske in Štajerske (tudi sam sem bil med njimi) proučevati napredno gorenjsko kmetijstvo, so se skupine, prišedši v Kranj, zglasile najpreje pri Brodarju v Hrastju, da si ogledajo vzorne hleve, vzorna gnojišča in vzorne travnike. II. „Glejte, sinoči sem -do 9. ure zvečer živino snažil in sem celo vrsto krav na desni strani hleva očistil. Zato se vam je zdela ta vrsta, ko OdsVkoMie tekme so se že pričele. Ponekod kažejo razveseljive uspehe. Odsek, ki bo prejel pri tekmah največ točk, bo dobil lep prehoden pokal Kranjskega Okrožja. III. nairadBo tekmovanje se bo pričelo prihodnji teden, na kar opozarjamo vse cenjene bralce. UPRAVA STRAN 4 Velikonočna prodaja NOVE CENE: Klobuki po Din 19-, 28S 38-, 58-- itd. Moške nogavice po Din 2-50, 5-50, 7-, 9-. itd. Otroške nogavice kratke, letne od Din 1*-dolge od Din 2- dalje Datnske nogavice: Kratke letne po Din 2-, 3-, 5-, 6-, T-, 9-, dolge navadne po Din 5'-, 6--, 8-, 10'-, itd. flor nogavice po Din 9-, 12-, 14-, itd. Svilene dam. nog. svetle barve po Din 8-, 10-, 13-, 19-, 24-. Kombineže od Din 25 - dalje Hlačke od Din 15- dalje Kravate po Din 5-, 7-, 9-. (Ravnokar prispela ogromna pošiljka za Veliko noč!) Svilene srajce, maje, perilo, kape Itd. Hinko Kranj pri farni cerkvi Oglejte si naše izložbe in cene I sva bila v hlevu, lepSa kakor vrsta na levi. To bom pa osnažU jutri zjutraj, predno grem v Ljubljano," pripoveduje Brodar. In pripoveduje dalje, kako je bilo, ko je za Časa nekdanje kranjske deželne vlade pred 30. ali 35. leti prvi tlakoval hlev, uredil gnojišče in gnojnično jamo, kako so se mu prvo leto posmehovali bližnji in daljnji sosedje, kako vendar so začeli sosedje postajati pozorrii in kako so ga počasi drug za drugim začeli posnemati, čim so videli pri njem vsepovsod gospodarske uspehe. S pomočjo gnojnice in umetriih gnojil je najprej začel zboljševati travnike. Na zemljiščih, na katerih je rastel doslej le trdostebeljni divji koren, katerega je bilo komaj s sekiro posekati, na zemljiščih, kjer so poprej le enkrat kosili, so zdaj začeli polagoma kositi trikrat in pridelovati žlahtno tečno krmo. In od 17 glav živine, kolikor jo je bilo popreje največ mogoče rediti na kmetiji, se je sedaj število govedi v njegovem hlevu dvignilo na 36. Posebne pionirske zboljšave je izvedel Brodar tudi v poljedelstvu, od prehoda oranja na stroje, do uvedbe prvih sejalnih strojev in izboljšanih vrst žita in krompirja. Upoštevati je vendar, da je Brodar prevzel posestvo v dolgovih in da je vse navedene zboljšave že izvršil, ko še ni bil poslanec, ne banski svetnik, ne voditelj kmet. stanovskega gibanja in da njegovo gospodarstvo vsled navedene javne zaposlitve le trpi. Danes, vsled obilnega javnega dela ne more on tako slediti vsem modernim tehničnim pridobitvam kmetijstva kakor bi rad in vsled prepogoste odsotnosti čestokrat trpi tudi delo v kmetiji ter Brodar priznava, da ga to včasih zelo boli. Vendar si je še .seeno že pred leti med prvimi v kranjskem okraju omislil silos, še vedno sam v svojem hlevu izvaja praktično selekdijo živine in praktično - nazorno vam bo v svojem hlevu pokazal, kako se oodeduje dobra molznost in oblike kake krave na zarod te-lice in mlajše molznice, kake uspehe ima z merjasci in s starimi preiskušenimi svinjami-plemenicami z do 10. gnezda. RlflLI 01 LISI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Važno! Modroce, otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). »GORENJEC« Dame pozor I KLOBUKE IN SLAMNIKE zadnje novosti ter vsa popravila dobite najce-iitije v novo olvorjenera salonu Proda se več čebelnih panjev A. Z. z verando. Istotam se proda točilo za med. Udir, Gorenja Sava št. 8. 99 Ml 1 A Vajenca-ko za brivsko obrt sprejmem takoj. Anton Hafner, brivec, Stražišče. Hlapca mlajšega in treznega sprejmem takoj. Ručigaj, Primskovo. Takoj se ugodno proda lepa oprava za trgovino. Naslov v upravi. Pekovskega pomočnika mlajšega, vajenega kranjske okolice sprejemem takoj. Naslov v upravi. Ugodno se proda OM - šestscdežni, odprt, brezhibno stanje, popolnoma renoviran, poraba 12 litrov, 6 skoro novih pneumatik, prikladen za avtobiksi. Ponudbe pod „ugodna prilika" na upravo lista. Dobro ohranjeno, skoro novo moško sobo — spalnico iz lepe orehovine poceni prodam. Naslov v upravi. Rabim močnega delavca oziroma fanta za vsa dela. Mizarstvo Pollak, Kranj. V najem se odda njiva, last roženvenske cerkve v Kranju. Zglasiti se je v župnišču. Zgubil sem „auspuf" pri motorju od Franči-škovega do Bekselna. Najditelj naj ga vrne proti nagradi. Janko Perčič, Rupa 30. KRANJ, Mesini im 17./I. Izredna prilika! Lepa domačija v Lescah ob državni cesti v bližini postaje se ugodno proda. K domačiji spadajo najboljše njive, od katerih je mnogo stavbnih parcel, poslopje je v dobrem stanju, v hiši voda in elektrika. Vsa pojasnila daje g. Lovro Rebolj, Kranj Kmetovalci I Vabim Vas, da si pred nakupom brezob- vezno ogledate pri meni semena: Pesa Eckendorfer rumena — črna detelja — čista grahorica — oves Zlati dež — čebulček — in vsa vrtna semena. Drago Fuchs preje J. & A. Majdič (poleg gimnazije) Počakajte z nakupom!!! NA NOVO - še pred Veliko nočjo - se odpre trgovina s Čevlji najboljših znamk. Ročno delo — krasni modeli — nizke cenel Priporoča se VLADO KRANJC, KRANJ, Mestni trg 13 (vis-a-vis občine). Foto JUG, - Kranj Sporočam Vam, da lahko naročite še vedno slike od plošč, ki so bile tudi posnete v prejšnjem ateljeju. V i ti a iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! In še vedno je Brodar ves mludeniški saj je star šele komaj dobrih 50 let! Še ves vnet za napredek na Gorenjskem z ozirom na nastopajočo indu-strilizacijo, na silno pomanjVinje delavcev. „Se več strojev in umetnih pašnikov nam bo treba," pravi. „Pa tudi pridelovanjt žita bo pri nas čim bolj omejiti (ker je to nerentabilno) in posvetiti bo čim večjo pažnjo pridelovanju dobre krme za molzne krave; vrtnarskim rastlinam, fižolu, krompirju itd." Končno priznava, du bi z veseljem sprejel v kmetijski produkciji poskus še širše zadružne socializacije in s tem pokaže, da kmetuje predvsem radi kmetovanju samega, iz prirojene ljubezni in veselja do dela, do ustvarjanja. Ob nadalnjem razgovoru o specifično sloven" skih socialnih in kulturnih problemih vendar pokazujc globino in vsestranost misli ter načrtov, da mu je komaj mogoče slediti in da že pozabiš, da ti sedi nasproti kmet. ne pa kak doktor prava ali poklicni sociolog. III. „Tnko, sedaj pa greva vsak na svojo stran: Vi domov, jaz pa v mlin, da še zadosti name-ljem za družino in živino za jutri, ko grem v Ljubljano" pristavi še Brodar, načelnik Kmečke zveze za Slovenijo in voditelj slovenskih kmetovalcev ob najinem razhodu, ko je udarjala ura že 8 zvečer. Wernig. 1888 i 1938 v VELIKA JUBILEJNA PRODAJA MANUFAKTURNE IN MODNE TR60VINE PRI „BAJZELNU II NA ROŽENVENSKEM KLANCU V KRANJU Ob priliki 50 letnice ustanovitve tvrdke, bomo v jubilejnem letu 1938 od 20. marca dalje prodajali vse manufakturno in modno blago po zelo nizkih cenah, ter Vam nudili na naše že itak nizke cene še 101 popusta IZKORISTITE REDKO PRILIKO IN NAŠE JUBILEJNE CENE V LETU 1938 Preskrbite si za Vel. noč Ure, zlatnino, primerna darila, očala, peresa In vsa popravila Kje? B. pri Kje? RANGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju Za urednika in izdajatelja odgovarja V^rtovšek Milan, v Kranja. Tiska tiskarna Tiskovnega !m5tva v Kranja.