■m
Peiaae sae BtevfBm N avada« Dia -—•75, ob BedeJJak Dia l*-v
.TABO«* aha* «u*
m |im«a»>, 4 liaril i mlriM« 4m taralMM m r>«• O	ahr
DW-,MHtaMaa D II-—, M
M »Mini JN
■MM**. Jw3Bweiee
tuna tfanalnle šhv.
TAB
Zadnji val
Maribor. 18. marca.
_ Zadnje tedne je opaziti v Merik-alnem easopiisj-u aammiiv preokret. V ospred je Prihajajo zopet stara politična gesla, ki f? ®8 uporabljala pred vojno proti anti-«l©ruka,lTiemai pok reta v Slovencih: kato-lioanstvo. v kameram so združeni -visi verski pojirrvi, postaja zopet bojni klic, ki *?a j« slišafti ve Mik o pogosteje nego klic P° sloveiMfcl avtonomijo. Se pred nekaj teti (so bili v vrstah SiLS v tem oaitru precej širokosrčni. V Prekmurju so vabili ^ klerikalno stranko krivoverske protestante in njihov eksponent Šiftar je po-4 ??v najožji tovariš ultramoutansko ka-toliškga župnika Klekla. Da, Klcklove »^viine« 90 odo napii-ale. da tudi Židje padajo v vrste SLS, če so ra politična ™ etična načela, ki jib zastopa ta stran-*&• »Slovenec« je medtem sladko pihal 11 a srce silovenaki inteligenci in jo vato M v svojo vrste, češ. okvir SLS je dovolj Sirok, da .sprejme vase vse, ki so vneti za slovieneko avtonomijo in ki spoštu jejo verske tradicije slovenskega Jjud-"j7*. V zadnjem času pa je krenila ■tramka odločno na desno. V Beogradu Powtali slo venski klerikalci čteto izolirani. Medtem ko se glede ustavne reforme vsaj približujejo nekaterim skupinam, so v svojem izrazito katoliškem Pojmovanju politike brezupuo sami. Zadnji K^klov govor je samo potnlil točenje dirugih parlamentarnih skupin, y*«osev Jugofilov. klubu zib rabi politiki svoje vrete, ki zastopajo predvsem ®*terese velike mednarodne In vsečlo-^ke organizacije. kakor je katoliška Parker in le pod vplivom zgodovinskih ln Političnih rawrwr tudi Slo ven oe.
Radi te osamljenosti se je SLS z novo vnerno lotila utrjevanja svojih poziel,
▼ Sloveniji. tembolj, ker so ae Izjalovili 'UJ, da bi hn^jtriki radičevo! kar tru* ttioma prihajali v vrete Hrvatove p«ičko ftranke. V slovenski politiki pa ao že *oJrko izrabili av+onomCstiona gesla, da J* (<reba bolj kričečih barv in jačje poli-‘"'ne hrane. Zato v »Slovencu« ■vedro j sili v ospredje katoliška barva in U*. ^a dobiva zopet izrazito ebe-®3je po kleru. Ljubljanski škof vkljub isoki starosti posesra direktno v 3tran-®®sko-politično borbo, zastavlja svojo ^ncveno avtoriteto za boj proti napred >ernu časopisju in m udeležuje Časopis «Jh polemik, kakor v Časih, ko je »Slov1 ar°<j, raarrijal svobodomiselno ideolo-***>. Duhovščina je dobila miglaj, ki jo nkazu. da mofr* na vbo moč rotirati ^®okrateko časopisje In celo »Vodni-dlražblc se je v klerikalni kovačnici *lir brozvcTvtva in pohujšanja, s« ^ izdala nič drugega kot bloke 3a<naJ)1,.r®n ^ wdov. Videti je, da prihajajo lajiki vedno manj do besede ia brezpogojno ne ukloni, ga zade-(P4l^ni1Jost kakor na pr. nemilost biv«e-jey™»l«nca Stanovniki. Doba Gosar-Utoni?* ProKraroaitičnegra reformi mu« je in	raznih	katoliških
hn?» ■ « ki ae drže strogo konzervativne »^•Prihajajo zopet v rabo.
te** mora tud! prenehati k«twiJ*n^ klerikalni list >9traSa«.
bila kljnb njegovimi nezaall-Iti	osebno	častikraje
da^a , ..o^rfni njene kritike vendarle bod«	peresu precejanja »vo-
®a»iTo	’nl bila »Slovenon« na poti
sev© * “^^kurenČnih vzrokov, Se manj * njo THt'v^7°^e 'n™**a*1e >pravlj!vosM; 6n»»r v	“dovoljna konzervaiivna
Priola iin ®ato i® ko 5«
Puaaemltnflbi
Navada* Dia -<?« •k oedelfab Dtu ^
OKKDNUSTVO m utM). .
Hii« dL a. < L >■+
UPRAVA «• aala^a r JmlUm* tt < t«infy tmmT •« a j*. - sm» r -
k» n.m
im mmww»• m« Mani trn m
Maribor, nedelj« 21. marca 1926.
Leto: VII. — Številka: 65.
Rtsen spopad na jugoslov.-italj. mefi
LJUBLJANA. 20. marca. Včeraj popoldan ob 5. uri je italijanska finančna obmejna straža broječa 4 može iozvala na meji med Planino in Logatcem težak obmejni incident. Italijanski financerji so prekoračiti i me>jo in zah tevali vina od gostilničarja Petkovška, Ko so se napili in je prišla naša straža ter zahtevali a. da zapuste gostilpo, so se uprli in ofevorili osonj, pri čemer sta bila težko ranjeua finanear Jože Zajc in domačin Pavle Žigon. Prepeljali 60 ju takoj v Liutbljano. Danes dopoldan je veliki župan uvedel preiskalo in ugotovil, da so spopad uprizorili Italijani in da se je prebivalstvo zadržalo popolnoma mirno. Italijanske oblaeili bo hermetično zaprle mejo. Incident je izzval med prebivalstvom veliko razburjenje.
Proračun trg. ministrstva
BEOGRAD, 20. marca. Včeraj se le priCela debata o ministrstvu za trgovino in industrijo. Minister Kra)a6 le podal obširen ekspoze in omenil, da znaša proračunska postavka 92,112.514 dinarjev. Povdarjal Je, da Je naša
trgovinska bilanca aktivna. Izvoz Je znašal BEOGRAD, 19. marca. V zvezi S v Z ,0,,°J' * “T."1	30	j	kombinacijami	o	novi	vladi	brez	šefov
^PHiSSCl KINO*
illllil
Od pondeljka do vključno sred«
Rdeča lilija.
Največje realistično de* lo filmske industrije. Film, ki presega vse dosedanje.
•raj se je dr. Ninči^ eno uro pogovarjal z Briandom. Kakor se doznava bo kralj Aleksander posetal Pariz, kakor hitro bo sklenjena prijateljska pogodba z Fran oijo.
Priprava za kraljevo kronan?e ?
ICajt< .Pr®dve«m na krmilo, od£a#alft. ** moramo pnstiti nafii estri često v političnih _ ti j iskrena ko »SIsvenec« ?*b/i i„ij v	člankom^	ki	so
panjih bolj Je)rre
w a!i^_j^nk vidikov, ki nl^p kle- _
•■Romola
milijonov. Aktiva znaša torej 950 milijonov.
Popoldan se je razvila debata o naši trgovski politiki. Opozicija je kritizirala trgovinsko politiko vlade in zatrjevala, da Je naša. trgovska bilanca faktično pasivna, nakar je bil proračun sprejet.
Za srednjeevropski varnostni pakt
BEOGRAD. 20. marca. »Daily Tele-grapff poroča, da je namen pogajanj v Rimu, Pairizn ln Ženevi ek leni tl srednje evropski pakt. Na podlagi teh posvetovanj bo kasneje sklicana konferon-ea kaitere se bodo udeležile tudi Češkoslovaška, Romunil'ja ln Avstrija Dosedanja pogajanja našega zunanjega ministra e Francijo potekajo ugodno. Vče-
političnih strank je zadnje dneve zopet boli v ospredju vprašanje kronanja kralja. V samostanu Žiče se opazujejo naffla popravila. Te dni pojde tja posebna komisija ministrstva za gfradjevine, ki naj konštatira, katera popravila so potrebna in ali bo mogoče jih do jeseni izvršiti. V tem slučaju bi bilo kronanje še v tem letu, sicer pa prihodnje.
•
Upor med boljševlšklml mornar]!.
BEOGRAD, 20. marca. Iz Rige poročajo, da Je med rdečimi mornarji v Črnem morju in Baltiškem zalivu Izbruhnil upor. Sedemdeset oficirjev Je bilo aretiranih, 12 mornarjev ustreljenih, a 179 transportiranih v Sibirijo.
rikailni. Njenega konca seveda nihče ne obžaluje, najmanj pa. mi: vendar rmn je potrdilo, da je v SLS res pri.5la do odločilne besede duhovSčina. kajti v obeh kfuto-liških tiskovnih družtvih. ki h ta <d-ločttl o usodi »Straže« im razvili nov časopisni program SLS, sede skoraj Iz ključno duhovndlki. Tako se klerikalizem vrača na svoje izhodišč©; zopet je izrinjen v okvir dežele kakor za časa SuSter-Siča In tu se začenja njegova agonija^ Kajti sigurno je, da je tudi nova taktika brezplodna. Kjer nd klerikalizma, t. j: kjer se cerkev direktno ne vmešava v politične »adeve, tam tudi ni treba kulturnobojnih sreeel. Tam »o ljudje lahko v majraaaličnejSilh političnih strankah. ne da bd jim pri51 o na misel, da se bore ropar kako konfesljo ali oeJo vero. Če ne bi klerikalci vod'Ui piri na« take polllfclke kot jo vodi jo, bd se odpor proti njim osredotoči! v politično-soclalno borbo; Idejna borba — kakorkoli j« le-ta zkJraivejša od boj« »a gmotne dobrine — Pa bd ostal« omejen« na najožji kros intelektualcev. Toda če oelo cerkveni cnez pohabi na svojo avtoriteto in zaide v strankarske boje. če se v volitvah agi tira z verskimi simboli, s prižnico in »po vedmloo, tedaj se ni čuditi, če se oglaša in go*d» to, kar v «oad vpijejo. Ali \se Q barantanje s katolicizmom (ko se na pr. prog-lafia »Slovenec« za edkii katoliški dnevnik) ne bo nič pomagalo. Ne samo d« se krogi izobražencev ne dajo prepričati, da bi' bil Merikalizem edina rešitev slovenskega ljudstva, ampak tudi kmečko ljudstvo samo spoznava, da se mim« bali ne zase ne za vero, ie je samo dovolj trdno, če ae svobodno izobražuje im misli t laetfaio gl«vo
SloTOnski brnet jo d«neš .— ne glede ia, VHiljdvo radi davščino —, interesno ozko zvezan a hrvajlaklm in srbski« in
stiki med njim in tovari&i na vzhodu lin jura so vedno živahnejši. Piri hrvat-skem tovarišu se slovenski kmet uči, d« je lahko pripadnik raznih strank, pa kil juh terau zahaja v ceikev in gre k duhovniku, kadar u veleva vera. Hrvatt-ki kmetje ne poznajo stranke, kadar so evharistične procesi je in druge pobožnosti Tudi hrviaitiska duhovščina se šteje k raznim strankam in vendar ni slišati, da bi bila vera ogrožena, čeprav se $lrom Hrvaitske iaprepletajo katoliki' s prav. in je mnogo tudi Židov. Ti naravni st>ki kmet« ■ kmetom in iz njih naravno izhajajoče spoamnnje bo ublažilo duhovno atmosfero «ed«j klerikalnega slovenske ga ljudstva in gg-. Id zopet na vso moč rinejo v ospredje Boga in vero, kakor d« bi bili oni božji gospodarji!, se bodo morali vrniti iz političnih tribun v cerkve in Siriti ondi čisto apostolsko krSčau «frvo.
.J2^.l^wo*ml0, da je sedanja dnhov-niffks diktatur* v Merika3.nl stranki *«dnj4 val tiste nestrpne ideologije, ki j® j« unesel na Slovensko rajni dr. Mahnič in H jo je pratktično zastopa) n* Kranjskem pokojni SuŽterSič, avtor pomiejšeg* reka: »V Jugoslaviji je klerikalizem anahroaiilstičen«. Sožitje Slo-V€®®®V* Hirviaitov In Srbov, ki se dele na vf_	nujno zahteva odpravo
struje, ki se s fanatizmom in ne-ertrpnostjo zaileitava v konfesi jonalni mir« ki hoče • papeškimi syllabusi dokazati, «8 »o vsi drugi v zmoti in v ^rehu, le katoligka duhovščini gre odločilna he-v javnih in zasebnih vprašanjih. Cwt .katoliški duhovščini, v kolikor iz-v"??® * Kristovo ljubeznijo svoje dolž-nosti ali fanatiki in intrasigcntni Icarnmii so Ln' ostanejo škodljivci Jugo-s lavna e ln J njdmi 'bo čas obračunali prej-alialej.
Zaupnica Briandu.
PARIZ, 19. marca. V sinočnji seji Je zbor* nica po burni debati z 361 proti 164 glasovom sprejela zaupnico Briandu.
GRŠKI PREDSEDNIK DEMISI-
JONIRAL.
BEOGRAD, 20. marca. Iz Aten poročajo, da je predsednik grške repulblike admiral Konduriotis podal demitdjo. Dik tator Pangalos ga je pozval naj vodi po* sle še do 4. aprila, ko bo izvoljen nov predsednik
BORZA
CURIH, (Aviaia), 20. marca. (Izvirno) Beograd 9.14. Pariz 18.30, London 25.24 New:.\:"k r)19.20, Milan 20.85, Iieriln 128.«! Varšava <55.50. Praga 15.385, Dunaj 73.% Budimpešta 00.728, Bukarešta 2.185. Sofija 3.75.
ix.oootxDnDaaa a cnrnaaucncac
NOCOJ VSI NA DRUŽABNI VEČEH GOSP. IN POL. DRUŠTVA ZA I. II« IV. OKRAJ ob 20. URI v NAR. DOMU
____________□	emmjDxnaC
Dnevna kronika
— Opozoritev društvom glede taka
Generalna direkija posrednih davkov U izdala nedavno glede taik«ne -prosto« diruštev in ustamov finančnim organort navodila kake Imajo postopati. Ker s* mnoga društva in ustanov«, ki ao Po to< čkl 5 člena 5 zakona o taksah oproščen^ od plačanja taks na predofcavike in prošnje. naslovljene n« oblasti, dajale n< isvoje _vloge štampiljiko z najpisoji »Oproščena od plačanja taks«, ne da k bile naivvdle, katerih taiks so oproščene povdarj« Generalna direkcija posred n ih davkov, da je ta postopek društev ta ustanov nepravilen. 25ato opocDarj«in< vsia društva ln korporacije, ki *> členu 5 točka 5 zakona o taksah amen? jene (»Ustanove. In zavodi* osnovani i privatnimi sredstvi, ako služijo splošni državni ali narodni koristi In ako nima jo za cllg denarnega dobička, kakor n pr.: gospodarska društva, vojna, huma nitarna. dobrodelna, zdravstvena, viteš ka. književna in sploh prosvetna«), dl morajo v smislu tega člena In v snrislt pravilnika vložiti na ministra flmam prošnjo, da j>i!h oprosrti od plačanja taki Za vse pred stavke in prošnje, ki ji| predložijo dtržaivnlm oblastim. K<> ^ dovoljenje od ministra dobijo, mora j* na vsako vlogo pripisati alli pa natfsnHI s štampiljko: »Oproščeno samo od plača n ja taks iz tar. postavke 1 z rešen jem fl rniiniistra financ od .	. št. . . «
Gibanje SDS v mariborski oblasti. • Občt< zbor kraj. org. SDS v Gornji Radgoni ]• bi 15. t. m. ob lepi udeležbi članstva Soglasm Je bil izvoljen stari odbor z g. Županom dr Doecijem kot predsednikom. Sklenjeno }e bil* prirediti shod ob velikonočnem času. — 1 Mozlrlu ie bil občni zbor 13. t. m. zveCet Za predsednika Je bil izvoljen g. Ivan PuSe njak. — V Podčetrtku se Je vršil občni zboi v nedeljo 14. t. m. popoldne v prostorih toV
tl
tl L LIAN G IS H 5.-8. IV
£?tran %\
*T' A ii-U li «.
,t'
Pasariča. Na občnem zboru Je pristopilo 5 jovih članov. Stari odbor s predsednikom e. fekarnarjem Juršetom je bil soglasno zopet Izvoljen. Zborovalci so se priključili protestu bbčht troti nameravani ukinitvi oddelka fin. kontrole v Podčetrtku. Pripravlja se ustanovitev vinarske zadruge in nove ljudske hranilnice in posojilnice. Zborovalci so se tudi zavzeli za to, da se uravna reforma tudi na graščini grofa Attemsa dosledno izvede. Izrekli so tudi protest proti temu, da okrajni zastop porablja davčni denar celega okraja Samo za en del okraja in popolnoma zanemarja vzhodni njegov del. — V Rečici ob Savinji je občni zbor v nedeljo 21. t. m., isto-tako v Sv. Jurijo ob Pesnic!, v Celju v torek 23. t. m. — V Novlštifti pri Gor. Gradu se pripravlja ustanovitev organizacije.
— Kongres najemnikov. Na pofedo Srn predlo« m«ri!borsikejja društva najemnikov, kateremu so »e priključile tslcoro vse organizacija v državi, se vrši danes dne 21. t. ra. v mestni posvetovalnici v Zagrebu velik kongres najemnikov cele države- Dnevni red obsega o som važnih točk. Po dovršenem! kongresu odpotuje dolločena deputacija’ v poncM jek dne 22. t. m. v Beograd v s vrli o .toterveneije na merodajnih mestih v prilog izboljšam ja položaja najemnikov.
— Vlomilcem v ptujsko sodno blagajno na sledu. Izvemo, da preiskava v za-levi vloma v sodno Magajno v Ptuju ,5elo lepo napreduje. Gre za velilko vlo-imilsko bando. ki je izvršila kakih 15—20 vlomov v Sloveniji in na Hrvatskem. Upati je. da 'bo tekom dobrega tedna ptreiiskava uspešno končana.
— Silen potres je 18. t.ml. na dode-kaneškem otoka Oastelroceo po to šil sedem hiš in tudi sicer flapraiv.il mnogo škode. Je tudi nekaj človeških žrtev.
— Senzacionalna aretacija na Dunaju je bila/izvršena 18.-t.oni.. ko so'aretiral^ 67-let ne* a bankirja Emila Poppera, ki je skozi 40 let delal na borzi in bil Knaii kot soliden trgovec. Baje je pone-'Ver:l velike svate svojih komitentov.
—_ Zakaj je bilo suspendirano delo ljubljanske delavske zbci*;nee? Zagrebški »Jutamji list« ve poročati, da je bti-Jo delovanje ljubljanske Delavske zbornica suspendirano radi predloga na prvi seji*' da bi se. odposlala posebna' deputa-ci ja v Burijo, ki naj na licu mesta pre-štnd^ra tamošnje delavske razmere. — Vlada smatra, da se skriva za tem ko-BBirriistt&ia agitaicSja.
— Gojenci podoficirske šole v Zagre-bui JV pešadijeka podoficirska šola v Zagrebu bo 1.0. maja t. 1. sprejemal^ gojence. Kandidati morajo odposlati lastnoročno pisarne prošnjo (kolekovane) komandantu vojnega Okruga. Priložiti je treba potrebna spričevala. Podrobnosti o sprejemnih pogojih so razglašene na občinskih deskah.
— Ruše. Podravska podružnica Slov, pfen, društva vabi svoje člane na 25. občnii zbor. ki se skliče v soboto 27. marca ob 15. (3.) uri v gostilni g. X. Črnko (Novak) v Rušah po sledečem dnevnem redu: 1. proslava petindvajsetletnice društva; 2. poročilo odborovo o delovali ju 1. 1925 ; 3. slučajnosti — Odbor.
m Ljudska knjižnica v Narodnem dotam izposojuje knjige vsakomur ob če-dopoldne. Na razpolago je okrog 10.000 knjigi zlasti je krasna izbira modernih svetovnih romanov evropske literature.
— Hiša na loteriji. Dne 1. maja 1.1. e e ho vršilo žrebanje dobitkov »Prvega zagrebškega delavskega društva«. Srečka. ki stane le 50 Din, daje lastniku imbžnosit, da zadene katerega izmed pr-' vih troh dobitkov (enodružinske .hiše). Kdor jih želi naj jih naroči pri gosp. Josipu F. O pavu. Zagreb, Nadbiskup-sfoji trg 11. L, ali pa jih kupi v trgovini gosne Justine Maček, Aleksandrova cepita 9.
Juslifikacija morilcev Žlahtlča in Čiča
Danes zjutraj je bila izvršena1 smrtna kazen n od Ivanom: Žlahtiieem. mizarjem in Francem Čičem, mizarskim pomočnikom.
Imenovana sta dne 11. decembra 1924 po noči po medsebojnem; dogovoru v Ma niiboru na Betnamski ulici v bližini Copeittiijeve barake zavratno umorila čevljarja. Vincencija Miki iz Studencev in potem pa še v Studencih pri. Maribo ru na domiu njegovo ženo Terezijo in hčerko Hermino Miikl v narinenu si pri lasrtiti njih premakljive stvari, kakor denar i. t. d.
Vise trlii osebe so bile umorjene z udair d s kladivom na glavo. Po izvršenem umoru Vincencija Mikla, pri katerem nista, našla ničesar, ista 2/Lahrtič in čič njegovo truplo zavlekla k v bližini gori1 navedene 'barake se nahajajočemu gnojišču. jo vanje zakopala, potem se pa podala nazaj na dom Vincencija Mi/kla v Studence, kjer sta umorila naj prvo ženo Terezijo in na to še v postelji spe čo h čerko Birm/in o Milki.
Nato sta orop-a.la denar, obleko, žepne utre, katere je imel Milki v zastavi od različnih strank, ter tse podala n-a Žlah-tiičev doml na Breg pri Ptuju, kjer je bil Žlahtič že 13. decembra'1934 aretiran doičilmi je Cie pobegnili v Italijo. Bil je pa od ital i jamskih varnostnih oblasti iztiram v Nemško-Avstrijo, kjer so ga orožniki: prijali in dne 11. marca 1925 iž-ročiild obmejni policiji na Jesenieah. od koder je bil priveden v zapore okrožnega sedišča v Mariboru.
Na podlagi enoglasnega' izreka porotnikov sta bila Ivan Žlahtilč in Franjo Čič spoznana hudodelstva zavratnega roparskega’umora po §§ 134 in'135 št 1 in 3 k. z.: Ivan Žlahtič pa tudi še hudodelstev obrekovanja po § 209 k. z. 'in udeležuosti pri tatvini T>o §§ 185 in 186a k. z. in prestopka po členu 2 zakona, pofeesti in nošenju orožja in obsojena v smrt na, vešailih in sicer na ta način, da bo Cio Franjo obešen kot prvi in Ivan Žlahtič pa. kot drugi.
Zoper to sodbo od obtožencev vloženi ničnostni pritožbi ste bili z . razsodbo stola sedmerice v Zagrebu zavrnjeni. V od:povor na prošnjo za nomiiilostitev .pa je dešlo obvestilo, da je Njegovo Vel. kralj odkloni’! pomilOLstiteiv in se je imela tedaj izvršiti smrtna ka.zen.
Pred obešanjem.
Ivo sta bila' Žlahtič-im Čič .obveščena o izvršitvi smrtne kazni, je Žlahtiča močno potrlo. Pater Pavel ga je spovedal, a obhajila ni želel, kar pa je danes zjutraj obžaloval. Svojejra zagovornika je prosil, da naj preskrbi čaj, češ da nebo mogel hoditi. Toda tudi čaj mu ni pomagal. K sebi ni pustil nikogar in niti žene ni želel.
France Cič je zadnje uire preživel drugače Pater Paivel ga je dobro pripravil
»f!Maribor. 20. marca*
na smrt in je bil Cio ves čas trdno prepričan. da bo prišel takoj, ko umrje, v nebesa. Spal jo w noč in bil ob 5. url zjutraj obhajan. Pil jo čaj in kadil. Bil je popolnoma miren in je celo napihal soprogi svojega zagovornika listič. Pri-arčno se ji zahvaljuje za sočutje in ji obljublja, da bo molil za njo. Isto je obljubil tudi svojemu zagovorniku. Ko jo zagovorniku potožil, da. bo po smrti popolnoma zapuščen (bil je namreč nezakonski sin nekeea mornarja im natakarice v Pulju, mati mu je že davno u-mrla, očeta pa sploh mi pozna!) in mu jo ta obljubil, da mu. bo na dan vseh svetnikov prižgal svečo, jo bil vesi vzra-doščen Im se mu je prisuSno Tiahvaljeval. Ob slovesu pa mni je poljubil roko. Ko te je poslovil od Žlahtičai, sta se poljubila na usta. 'Nato so ju ločili an čakala sta smfrti — Žlahtič v strahu, a Cič popolnoma mi.rno.
Za iivpsiltev kazni je vladalo velikan-i-ko zanimanje. Že pred šesto uro so priče!^ prihajati ljudje pred sodišče, da bi prisostvovali obešen ju. Deželam! tg» že prav zgodaj' prihajali z vozmi in oblegati vrata jetnišiiic.e. Pirarv številni Mo bali oni' brez vstopnic, ki jih je pa policija: zavračala. Gneča na ulici je bila velikanska in le s težavo «i se mogel preriti na že napolnjeno dvorišče. Ljudje ko govorili le polglasno, a krvnik in
f jarsikarrr. j» «3 t* dfh-iuilGl rezervi«^ i »ase od MS efeni v Nagibi! jo. <1* i preži rlja obrtništvo težke in n«wl-ai!oe čase. Vse se giblje 5a ekstrema v ©kwtrej» in posledice so a«]« kvarne. V za-Ju j em letu so za Obrtni-Štro nastopile nekaterf važno izpremembe:	nov »bs.novanjskj
zalkon. ki. pomeni prehod k svobodnemu režimu v stanovanjskih vprašanjih: nova carinska tarifa, ko je kompromis nf zadovoljuje nalth dBrtnikov; reforin« železniških tarifo v, ki jo odpravila 7 ločenih sšstemioiv in jih združila v tarifno enoto. Zakon o obrtni banki i.t.d. Cas-je torej tak, da zahteva popolno pozornost obrtnega stanu, samozavesti in odločnosti. Konslatiiral je, da ubija našega obrtnika zunanja konkurenca ih konkurenca nelegitiiinunih šu Šmarje v. —* Zunanji konkurenti so tehnično bolj popolni, iaolbraženi; surovine dobivajo 5» prve roke in imajo cenejši kredit. Nato jo obširno govoril o gospodarskih od-noSajiih z našimi, sosedi , in o nekate^pl urec?hah, ki znatno škodujejo razvoju dom®čega obi-tništva.
Po globoko zasri or mn eni predavan ju X. Mohoriča je prečita!.g. Stejnko rftfe' rat g. Zadravca.
G. Weixl jo razložil pomen gradhe Trgovt.kega in obrtnega doma«. Go»P-Bureš jo govoril o pomonu razstave vajeniških del. Prečiitana resolucija akup^ na za vsia obrtna društva. z‘dodatkourtk strogem nastopanju proti šušmiatrjem J*1 bila enoglasno »i>rejete, N j. Veličanstvo! je bila odposlana udamostna. brzojavka-Po izčrpnem.' programu j» Predsednik tfi'
ključi! zborovanje. .'	^	■. v
Zvečer ise je vršil drTi.?abni. ^estane^
njegov pomočnik «ta tfe mirno soreba-1 vsega obrtništva in koncert »Drave .lata ipred za obešeni e nrim*avl ier>.mp;i kajtere^a se je udeležil Veldlki župan
jala pred drogoipa.
za obešenje pripravljen i«
Izvršitev kavni.
Ob šesti uri 37’ so pripeljali 4 orožni ki iz celice Čiča. Hodil je mirno in vso pot molil. Molil je tudi, ko -je že sta pod drogom in ko mu je krvnik polagal vrv okrog vratu. Pater Pavel mlu ji ponudil križ. ki ga je Čič takoj pc/Iju bil. Nato mu je krvnik spodmaknil podstavek in snnirt je nastopila po treb mii-nuitah. Krsnikov pomočnife mu je zagrnil zasvneli obraz in mu raz^zal roki, nakar je vs» telo pogrnil z belimi prtom. Ko je sodni zdravnik g. dr. Zor jan ugotovil, da je že nastopila smrt, sta dva stražnika prinesla ob aisiistenei orožnikov Žlahtiča. že včeraj, ko m«i je bilo sporočeno, da. 1;b danes justifieiiran, ee nvu ži vci Odpovedlali in neposradno pred iizvršitvijo ka®ni se je sesedel, tako-da so ga pazniki morala nositi. Krrvnikasta ga dvignila k vogalom. Žlahtiio ni niti pogledal ljudi. V strahu pred firmrtjoje popoln o mia otopel in ni ničesar izpresro-vcril. Smrt je nastopila v 4 in pol minutah.
g. višji fr
Justifikflcijii so prisostvovali deželni sodni svetnik Josip Sterger. višji sodni svetnik Lenart in okrajn sodnik g. Kramar ter nad 500 ljudi, -sodnik g. Kramar, državni pravdnik dr. Ivan Jančič in zapisnikar dr. Čampa ter nad 500 ljudi.
ntnmti:.1*.-. rr-jtmmixxjuTtmeen
PONDELJEK
Mariborske vesti
/okolstvo
d Brat?e !n sestre! Sedaj, ko se prlprav-;latc, da pohitite v zlato Prago na vsesokol-Bki zlet, pazite pr! nakupu slavnostnih kro-Icv! V Zagrebu se Je ustanovila neka židovska tvrdka »Mehanička radionica odijola« d. d., z namenom, da izkoristi konjunkturo praškega zleta. Tvrdka je tudi že odposlala Sr nekaterim društvom svojega potnika, ki navaja Iažnjive izjave, da je pooblaščen prodajati sokolske kroje in druge potrebščine, od Jugoslov. sokol, saveza. — Zagrebški Židje, ki so prej vse drugo, kakor pa naklonjeni Jugoslovanskemu Sokolstvu, pa gotovo ne zar služijo, da bi ravno jugoslov. Sokoli morali polniti njtt<ove žepe. Starešinstvo mariborska sokol. 2upe opozarja vse brate in sestre, d* i le edini od Saveza pooblaščeni dobavitelj
Otvoritev razstave akademskega slikarja Ante Trstenjaka
Včeraj ob 11 uri dopoldan je bila o-tvorjena razstava znanega 'slovenskega umetnika g. Ante Trstenjaka. Otvoritvi je prisostvovalo zadovoljivo šteivilo za slika/reko umetnost fce zanimajočih meščanov, a predsednik Ljudske univerze g. ing. Kukovec je imel prisrčen o-tvorirtveni nagovor.
S skromnimi sredstvi prirejena razstava nudi obiskovalcu velik umetniški užitek. Izbrana dela mladega umetnika iz vseh dežela srednje Evrope izražajo globoko umetniško silo. ki se posebno odraža v pestrih slikah vroče Italije in oboževanega Pariza.
Bobro obiskana razatasva vzbuja veliko zanimanje in iuna že beležiti precejšen uspeh. Najboljša dela, kakih 10 do 12 slik. so bila že prvi dan prodana, a za o«t®la dela. je mnogo interesentov.
Gospodu Trstenjaku čestitamo k uspehu, občinstvo pa opozarjamo, da ne.zamudi izredne prilike, ampak da si ogleda razstavo pravočasno.
—o—
Obrtniški praznik
Slavnostnih krojev in drugih dolskih potreb- Slavnostno zborovanje obrtnih zadrug, žčin br. Branko Paičič v Zagrebu, Ounduli.
Seva ul. 23. — Starešinstvo MSZ.
Prvič so letos naši obrtniki slavili •svoj premik — praznik dela in uspe-
' . ■ V’ • Maribor, 20.
Hov. V fivrho obrtniškega stanu' dostojne proslavitve se je vršiilo včeraj dopoldan v restavraciji »tlnion< slavnostno zborovanje članov vT>eb tukajšnjih obrtnih zadrug,
. Zborovan je, katerega so se poleg za družnih načelnikov’, iveznega prexl«ed-niika g. Bui-eša, tajnika g. Senie« in drugih, uideTežifti tutfi gostje i« Ljubljane, je otvoril predsednik g. V ah tar. — Uvodoma je konslatiiral slab oblak in pozdravil delegata in Ljulbljane, zborničnega tajnika g. Mohoriča in zastopnike časopisja. Obžaloval je. da se zborovanja nista udeležila tudi. obrtniška prvoboritel ja gg. Rebek in. Zadravec. Povidaril je, da potrebuje naše obrlmi-štvo impulza in da sii je iabralo 19. mflr rec za dian. na katerem 'bo proslavilo u-spehe 'svojegai dola in črpalo novih moči in inidijative za nadaljnje delo. Jožefovo pa mora postati ras pravi obrtniški prašnik. Slaviti ga bodo morali vsi o-brtnifci. hrez raizlike ha strankarsko pripadnost in narodnost. Obrtnik se mora zavedati svojega položaja, ki mn v družbi pritiče. Ne sme se smatrati za nelkaj manj Vrednega. Obrtnik mora bi-ti Ponosen na svoj stan. Pozdravni, fcra-tek a. prisrčen ogovor je g. Vahtar zaključil s pozivom, da se naj obrtništvo v bodoče^ zaveda svojih dolžnosti in da naj sledi razvoju obrtništva * večjim zanimanjem.
Nato je povzel besedo referent k. Mohorič. Omenil je, da jo dan sv. Jožefa tradiciionalen praznik na Šta-
dr. Pirkmajer, srezki r^fevar dr. Ip'®* vec, dr. Poljanec, dr. Vaitja'vec' in.dni# Ob 8. utri je predaval načelnik' Splosri« zveze v^ telovadnici o dolžnosti vajenč*. katero je jako dobro uspelo. ■	•'•'	"	1
Tako so naši' obrtniki prosfl^H prtit' dortojho praznik svojega dela..
—D"’* C«' T' 7;'
m Smrtna kosa. Včeraj dne 19. t. ifl> je preminul g. Ferdo Aspok; livar' tvrdke »Zvonoglaš«. Pogreb bo v- nedeli0 dne 21. t,m. ob 5. uri pop. na pokopališču v Pobrežju.	v
m Izredna s?ja mestnega občin8®6®* sveta mariborskeifa se vrši v sredo, dne 24. marca 1&2P. ob 17;-uri -v mmtni P°/ svetovali ni ci. Dnevni redi L Stanovanj' ska sdcOjijn. 2. Predllosr <&o -prev*«t>je borze dela. 3. Adaptacija velike kaantnskiš dvorane. 4. Olepševalno dmStvo — mestna ob Sima, razmerje in delovanje,-Vpreganje novega rotovža.
m Danes vsi na družabni večer, ki g* priredi Gospod arsiko dn politično drušV vo za I. in IV. okraj, oh, 20. Uri v restatf' raci'jis)kl(li prostorih Narod,niga , dom!** Drnžabni večemi, ki jih bo družtvo pri' rejalo redtno vsak	.	naj SjlftP?®
predvKom stiku med člsnst.vom in odborom, da se tako nnjidi član«tviu' prtii^ terasiii k aiktudniim dnevni^ vprtiS^' njem svoje mnenje in daiti odboru svoj« direktive. Zato je želeti, da ffie ČlamšKO teh veičerov polinf^tcvjilno udeležuje.
RDEČA KfUjA
činu ožji bo stiik med članetvom .in ob borom, terni uspešnejše v bo delovani« društva. Vabljeni so pa tudi vei n*' Prodno miBileči Mari'borčani; ne naito. a.li so že člani dru«tev eili ;ne. -;.
m Na Topičevi odtiodnlcl se proizvajaj0 sledeče skladbe: T. Smetani* Pr. Guvertura 1* opere »Hubička«: 2. Dvofak: a—b) Stran* ufflažcna, b) Kuipim ja si konja . vranca, poi® c. - Živko: 3. Oelschlttei: Trio-.gpsU,-cello' harfe; 4. Mesedaire.: Serenada (goSli harfe) f 5. čajkovsky: Fantazija-, iz opere Euzen OB' legin: 6. Verdall: Largetto (c^llo solo - htf' fa); 7. Parma: Poslednja noč — PaVčfčVP*,' dale so cvetne sanje, poje g. Živko; 8. Obet' tiir: Na bregu morja (harfa): 9. Mozart: Arli9 iz čarobne piščalke: 10. Verdi: Arija iz <??*** Aida: 11. Parma: Interm^zzb !z opere X*®’ nija; 12. Vilhar: Hrvatskl ples; 13. Kaut: fr' termezzo - Trio (harfi):. M. j^ojirajuja«;; Pij?' sme s Kosova.	*	"
m Jožefovim je. Mariboroaaii uft J0®*-fovo niso ubogali »Slovenčevega* rihomkega dopisnika, ki‘.jita je priP01^ čal, naj namiosito da bi šli k &v. Jožo™ na tingel-tangel. vzemo. v roke broSu®0' Delu slava — delu čapt!',Lep solnčni poldan je miarveg izvabil skoro ve® M* ribor in ljudstva se je kar trlo n& fovanju. tako da je ponekod bilW *?L življenju nevarna srneča, Da so Pri J-tudi razni tingl-tamgU. vrtilnjaki*-dičarji. žličarjl in prodao«)loi drugih Btviari prišli precej na evo3 čutn. jo ncdvormio. Jožefova® je razvilo vkljub pomanjkanju	jj,
m Zborovanje Slanov Jlolnli^® ^ gajne samostojnih trgovcev ▼M*"®«'* se vrši wi amlo 34 t.0. ob 30-
v,
to-
V Ma riboru, dole 21. malrca 1924
' »t A ii (j ii «.
SelTreM
Nerazdružna
sta Jelen in Schicht,
znaka edino pravega Stelehfovega^jmla. Jadro in Jamstvo ilstoiti in IdbornoiH. Varuha perila in rok.
Sovražnika truda in muke.
Me vemfle nikomur, do le drujo milo „pra*itokB dobro"! Oilanlt« pri tem. kor <e je skozi 77 lei Izkazalo za najboljše.
SpedfaJist za žanske bolezni
dr. Benjamin Ipavec
je Odpotoval in ordinira zopet dne 6. aprila
'Miomi hotela »Kosovo«. TrgovtJkr gre <nij vabi na to zborovanje tukti one tr-fcovoa, kihboliniški blagajni Se niso pristopili, vendetr se pa za m je uspeh in po* •lovam je ■zanima jo.
m Velifea razstava domačih zajcev, Prirejena oH I. zajoercjskeiga. društva aa Slovenijo v Mariboru. katere otvoritev *e je vtršila dne 19. t. m.. ob 10. uri. je Vrlo dobro obiskana. ter je splošno zajemanje za to razstavo zelo povodjuo.— Obiskovalcem mudi razstava redko priliko občudovati mnogoštevil ne lepe ži-^aliice, krasti« izdelke iz zajčje kožuho-^ne. volne im usnja, obenem se jiim mu* ® vpogled v dedovanje našiih marljivih J*t vztrajmilh zajoerejoev. Obi^k razstave 1® mogoč samo še danes v gostilni Halb-im jo vsakomur najtopleje pripoTO-®*mo. Vsrtopnima 4 Din. obroči 2 Din.
m Gosposki razbijači. So ljudje na •tefcn, ki ne morejo živeti brez škandalov. Tako so •»■t* Jožefovo v gostilni Rotovž »opet n*;.. ,,-flspodje cariniki, izzvali tak gkamdel. Eden izmed njih je razbi-*al «-stolico im par ljudi ranil. Zeloti je, 2* POitefijisika -oblast v vfciakem takem ■M&jm postopa z vto strogostjo. Taiko-i*Y«»a inteligenca, bi vendar morala da-Z*®- ^boljši 5zgled!
hi Težek k aram bol dveh plemenitaš« **h avtomobilov. Na Jožefovo popoldne <6 Privozil i® Taiftembachove proti Wii-tehiiradinerrjevi ulici grof Herberstein s Matoml Na vogalp Sodne in v^denraamerjeve ulice je zadel vam j toto baroma Adamiča, i® Čakovca, 'ki je ftrtvozil po Sodtni ulici. Zadel je s taiko ■Mio v zadnja kolesa, da jih je odtrgal.
• vba avto sto bila, razbito. Ko sta last-®ka stopila vsafc iz. svojega avta. sta se .£*** Prijateljsko im ljubeznivo pozdra-T*J*. kar je mod navzočim občinstvom Obudilo cdviilo aritehia.
:	*n' Svetovni goljuf v trafikah. Nedav
r° «no poročaili o goljufijah, ki jih je mofeil doslej še neznana* goljuf v neka« Mariborskih trafikah, ko je naro-^Jtelefce itn potem t njimi izginil. Qpo-f^Mni smo bili dane« na poročilo v tezjsfoh »Lrdoviih Novim ah« o popolno* P*-enakih goljufijah, izvršenih dne 8.
‘ ^ 1* v nekaterih trafikah v Brnu. Judi tam »e bili raama trafikanti oško-hi za težke tisočake. Gospod goljuf ■ UHpešui tormejl češkoslovaški re-
^osrečil tudi našo državo odnos
        ________________
bati nasproti ljudem, ki jih ne
Siene trafikante Dokaz, kako previ-
^ Sedni občni zbor članov Trgovske« m mo"*« Maribor bo v slo-mairoa oh 10. uri v Gamtorimovi
MeLrf*0^* P°d«I*nlc» »Dražbe sv. Cirila fn ho v»M* T ^ar^*oru- y Sredo 24. marca se I*tošnii redni občni zbor, in sicer v tei nL*0**1 ^ar‘ ^oma. Začetek ob pol 20. in	red	običajen. Prosimo številne
isti* “deležbe. Odbor.
,c 0,1 danes sobote naprej v KIub-Baru #0ma novi spored.
*®rtrh«V*Iil,a ®urop». Od danes naprej kon-Orč»*r j 0n**® umetniški Trio Bernkopf-*W N1 nCVno	20. tj —2. 'A. Nič pobiranja.
*Se 2j\E*V°du *VeRna‘ v Mariboru se za-
vteJe t« ir!”’, n°V tcča* 23 “sniere*. modisto« ■V »ra krojno risanje.
ORAJSK1 KINO
Narodno glodali««
SKPBBTOA«.
Sobota, 20. marca oh 20. uri »Beneški trgovec«. Ab. A.
Neidelja. 2L marca ob 20. uri »Grofica Marica«. (Kuponi).
Torek. 23. marca ob 20. uri »Beneški trgovec« a)b. D. (Kupcmd).
Hndožestveniki ▼ Mariboru. V najkrajšem času nas poeetijb zopet Hudo-žestvemiiiki. ki so želi pravkar y Nemčija, zlasti v Monakovem. n a j več j« uspehe. Dali bodo Ostrovskega »Siromaštvo ni greh«, Tolstega »Živega mrtveca« im še eno od že v Mariboru igranih stvari (Stepančikovo ali Ženitev).
/pori
SK Ptui :TSK Merkur 4:2 (0:2)
Včeraj popoldan se je na Igrišču SK Rapida vršila prvenstvena tekma med SK Ptujem.: in TSK Merkurjem. Obe moštvi sta igrali grdo igro brez smiselne kombinacije in nieta v nobenem pogledu zadovoljili. V začetku prve polovice ’ je biil »Merkur* sicer nekoliko v premoči, ko pa je vsled blesune deisne zveze moral igrati vtso ■ tekmo z da^etitui inožipi, je bil »Ptuju« popolnoma enakovreden; vendar je v prvi polovici dosegel diva gola.
V drugi polovici j« »Merkur« popol-noana odpovedal in tudi center tokrat ni pokazal ničesar. »Ptuj« je kmalu Ob pričetku drugega polčas«, dosegel dve’ enajstmetrovki. Prizadeval 'ai je mnogo in imel tudi uspeh, dosegel je tretji gol. četrti pa je bil narejen iz očitnega »of siidea«, kar pa jo sodnik prezrl. Gospod Franki sfleer ni bil pri.strgrnski. vendar je htil na igri preveč desinterasiran.
PONDELJEK
rde6\ LILIJA
Jeana iz malega bretonskega sela, ki se v svoji ljulbezni. pregnani od doma. zatečeta v Pariz, da tam najdeta možnost J zaslužka im s tem svoje zakonske sreče, j Osumljenega, da je okradel načelnikovo blagajno, pa Jeana takoj ob prihodu I
v Pariz aretirajo. Film slika nato silno drama/iško vso težo usode, kii je udarila po obeh mladih ljubečih se dušah, dokler jima končno po težkem mučeništvu zopet ne zasije sreča v tišini rojstnega' kraja.
Kultura
GRAJSKI KINO
ISSK Maribor rezerva : SK Svoboda rezerva 1:2 (1:2).
Včerajšnja prvenstvena .tekma med imenovanim« moštvom« je nudila dosti lepšo igro kot tekma »Ptuj:Merkur". — Svobod« je nastopila z osmimi možmi prvega moštva in je zmagala s težavo. Rezerva »Maribora« je predvedla jako lepo igro in ves čas napadala in ogrožala nasprotnikova vrata, vendar pa. ni mogla, izenačiti,
ISSK Maribor, nogometni odsek. V
nedieljo, dne 21. t. mi. nastopi I. moštvo v prvenstveni tdkimi proti SK Ptuj ob 15.30 *iirl v sledeči postavi: Geuer, Vauda, Wagner; Bergant, Stanber, Miiha; Skrabar. Vodeb, Šlkrabar, Hreščah Ih. Simončič; reserve Korošec. Laenička H. — Tajnik,
: ISSK Maribor : SK Celje 4:2 (1:2).
Včeraj je gostovalo v Celju prvo moštvo Maribora in po lepi igri zasluženo zmagalo. Prvi polčas je 'bila igra odprta, v drugem pa je Maribor s premišljenimi napadi neprestano ogrožal gol domačinov. Celjani igrajo izrazit hich. and. rash sdKtem, najboljše ljudi imajo v le-vsem hranilu, levem krilu, srednjem napadalcu in srednjem hailfu. Mariborčani so predvedli telo lepo igro kratkih pasov; prva polčaJs je sicer manjkalo končnega strela na gol. po pavzi pa se je začelo pravo bombardiranje in je moral celjski vratar kapitualirati pred levo zvezo Mariboa, ki je dosegla še tri gole za svoje bairve. Sodnik g. Ochs korekten. občinstva (največ zastonjkarjev) veliko.
Koncert Ade Pollakove
Slovita pevk« A. Poliakova, ki je članica beograji.-ike opere, je nastopila v sredo v našem gledališču s praiv lepim programom. Vseboval je v svojem prvem delu arije (iz AMe, La Boheroe, Traviate, Canske neveste), v drugem pa pesmi (Brahmsa, Balakireva, Rimskij-Korzakova iin Schumanna). Sopran svetovno prignane umetnice je po naravi lir iškega značaja, vendar obenem sposoben vetedramatskih Izražen j. Podaja ^ občudovanja vrednim vsebinskim razumevanjem'. vglabljanjem in temperamentom; na mestih, kjer je bilo treh« moči, je dosegla uprav zmagovite viške. Vs© je biilo občutno in vidno doživljamo. Izrabita mimika je podpirala logično deklamacijo. Uspeh je bil vsi e d tega najpbpolnejši. Ro burnem zahtevanju je še dodala dva:	komada. Glasovno
man jše razpoložen je v prvem delu vzpo-reda mi bilo več talko občutljivo pri. pesmih. Pri klavirju, ki pa je za te namene pač nezadosten, je sedel g. kapelnik zagrebške opore O. Smode k. Je prvovrsten. spremljevalec. Njegov part se je topil s petjem1 v popolno celoto. — Ob osmi uri naznanjen koncert se je po vzoru mnogih gledaliških predstav tudi topot pričel 25 minut pozneje. Izgloda, kaikor da je to letos pri na« v navadi in
PONDELJEK
umetnost
publika se je že oČividno s to prakso spoprijaznila. Prihajala je v istimi še le po napovediami uri in te prav polagoma. Točnioist v prihajanju, ki se je lani z natančnimi pričetki konečno dosegla, je letos že šla v izgubo. Tu smo že ponovno na ta reclostatek opozorili! H. D.
x Dragotin Kette. Naši dijaki- Burka v dveh dejanjih. Kot literarno - historičen prispevek objavil ob pesnikovi petdesetletnici dr. Pavel Strmšek. V Mariboru 1926. Založila knjigarna V. Weixl v Mariboru. Tiskala. Mariborska tiskarna d. d'. V ponatisu je izšla Kettejeva dijaška burka, ki jo je našel v ostalini graškega vseuč. profesorja dr. Karla Strefklja g. dir. Strmšek in objavil najprej v našem listu. Kakor je izdajatelj označil že v podnaslovu, je smatrati to Kettejevo v vsakem oziru nedozorelo delce le kot literairuo - histeričen dokument. Na neikaterih mestih pa že priteče izmed' neznatnega mahov j a živ vrelec Kettejeve umetniške sile, ki se je pozneje izoblikovala v krepko pesniško obliko. Visekaikor nudi burka vpogled v prve začetke Kettejevega literarnega razvoja; s tega vidika je teda j prav. da se je burka, na ta način ohranila literarnim histerikom naiše moderne, kii jih še' čakamo.
RDEČA LILIJA
Is ilvlienla in sveta
Kino
»APOLO KINO«
predavajo od 20. do ritij učno 23. t, m. dobro uspeli film. »Pustolovščina poročne noči« z znanima odličnim® klno-igralcema Marijo Miindkoenty in Jackom Mylong-Miinz v glavnih ulogab. Napeto dejanje pripoveduje, kalko je »kralj razsipniikov« Henri Ldo napraril 'vse svoje premoženje in se potoml po zadnji želji svojega očeta poročil s sestrično Mary tn kako ta preizkuša njegovo ljubezen z raznimi romantičnimi dogodki, 'ki' drže gledalca ves čas v napetosti.
. »GRAJSKI kino*.
predvaja od 22. do 24. tori voldko reaiii*-stično dramo »Rdeča lilija«. Drama se od/igrajva v Parizu, slikajoč usodo hčerke ubogega čevljarja Marine in njene udane ljubezni do načedindibovega eins
Kolika smrtnih obsodb ]e bilo že izvršenih v Jugoslaviji ?
Z Zlahtičem in Čičem se je izvršila v Jugoslaviji že 54. in 55. smrtna kazen. Krvnik sam je izvršil 44. in 45. smrtno obsodbo (med temi 18 v prejšnji Avstriji). Primeroma je to veliko število izvršenih smrtnih kazni. Dubrovnik je edino mesto, katero sme biti ponosno, da se je izvršilo v zadnjih 100 letih najmanj oziroma, da se ni izvršila nobena smrtna kazen. Ljudstvo pa tam tudi ne zanživa preveč alkohola.
4. t. m. je bila v Dubrovniku izrečena smrtna obsodba nad Antunom Perkovičem iz Kljaka (pri Dernišu), ker je v noči od 1. na 2. decembra 1925 umoril 701etno soprogo Klari-čevo v Običimu na Pelješcu. Obtoženi je zanikal dejanje, ali porota ga je z 8 : 4 glasovi spoznala krivim. Drugi dan po obsodbi je pa obtoženec priznal nadzorniku, da je žensko umoril. Če bo izvršena ta smrtna kazen, bo to v teku 103 let v Dubrovniku prva smrtna kazen, ker zadnja je bila izvršena tam leta 1823.
-D~
Maksim Gorkij o Leninu in boljševizmu
Ruski revolncijonarec - naaprotu*k bolj ševizma. — Rusija, dežela pesimizma. — Ruski kmet ni zrel, da se sanj vlada. — Nov režim pa je vlil I jsdji optimizem.
Neki loardouski Itet jo nedavno objavili jintenvtievv svojega rimskega dopisnika z znaniim ruskim pisateljem Maksimom Gorkim, ki živi že del j časa na o-toku Capri i« je le za nekaj dni obiskal Rim.
»Nič ni več skrivnost«, je izjavil Gonkdj. »da sean proti sedanjim vladarjem svoje domovine zavzel opozicij analno stališče. Vsakomur je znano, da .sem jih »»pustil. Od takrat uživam gostoljubnost tuj« dežele, se ne ukvarjam s politiko in opazujem, le od daleč usodo svojo domovine. Kar vam bom' povedal, se no tiče politično atmosfere, vendar vam lahko razjasni nekatere pojave. — Ali se je ravno V Rusiji rodil boljševi-
zem in ali je bila rav.no Italija najugodnejši teren za fašizem, se ne da ugotoviti. To se je zgodilo radii tega. ker sta ta poikrr‘ : našla ravno v teh krajih globoko ps ..ološko jedro. Tega. jedra ne opazi vsako povprečno evropsko oko in Videli ga niso niiti oni. ki sicer že prerokujejo v senci onih dreves, katera ne bodo nikdar vzklila iz tega jedra. Ti Rusi, kii ocenjujejo Lenjina saano « stališča boljševizma;], ne razumejo, kaj je smisel njegovega delovanja. Stvarni Lenjinov značaj moramo iskati na najrazličnejših področjih in ko ga najdemo, ga moramo presojati s popolnoma drugačnega stališča, kaJkor se običajno pra-oja velika vzhodna revolucija*
Rusija je dežela pesimizma. Življenje v njej ni bilo nikdar lahko. Bodočnost ni nudila nobenih upov. a sedanjost j« bila vedno trpka. Trpljenje, uboštvo, najrazličnejše žalitve, pijančevanje, o« studom- govori in zapori. Kdor ni bil vsaj enkrat zaprt ali deportiran v Sibirijo, ta ni bil pravi Rus. Samote, nenaseljeni1 kraji z oddaljenimi vasmi mužikov, žalostna filozofija, posestniki in kmetje. Povsod samo trpljenje.
Literatura je vedno ogledalo narodna duše. Dela Dostojevskega, Tnrgeajevai. Gončarova, Andrejeva, in Tolstega vsebujejo najtemnejše nijan.se. Njihova dela eo polna solz in gorja. Vsi razmišljajo o smrti in umazanosti življenja, o trpljenju in nesreči. Vsi so pesimistu. —< Če piše kateri od ruskih pisateljev komedijo. se mu dielo pretvori v tragedijo. Ruski u®mev je vedno grenak, ironičen. Nihče v Rusiji se še ni nasmejal s zdravim. srečnim nasmehom'. Rusija, ni rodila pesnika ali filozofa, ki bi z duševnim zadovoljstvom) predstavljal ljudem življenje. Rusinja ni rodila pisatelja, ki bi govoril o sreči, ki bi vzbujal in utrjeval vero v optimizem, če bi se bdi pojavil tak človek, bi vse drvelo za n j Itn. In tak človek je prišel. Leu ji n. V ruski javnosti se je pojavil mož, ki je bil toliko smel, da se je upal smejati. Javno je izražal n ade in upe v boljše živi je uje v carstvu prekletstva. Imel je optimistično filozofijo, ki jo bom imenoval vojni optimizem. Lehjin je bil edini drzen. odločen, vladarski človek, ki je dajal upanje, delil hude in širil opidmiizemi. Vendar se eaip nikdar ni smejal. Poznal sem ga dobro, prav od blizu. Nikogar nisem poznal, ki ‘bi bil toliko trpel, kakor on^in nikdar si nisem mogel misliti, d« človek sploh lahko toliko trpi.
OMOLA" Ll LL.I AN G Ib H 5-8. IV
,TXW7T^.
V Sfai\iT7oruj VTno 21. umreti 102(»,
GRAJSKI KINO
Toda postala »via sovražnika. V nazorih sva se popolnoma razhajala. Sedaj pa, ko je Lonjin umiri, lahko ročem. da nisem niti poprej mirti kasneje ljubil im spoštoval katerega človeka tako, kakor ravno njega. Toda z nikomer se n h-c-m tako boril, kakor >ern se bor i ■z njim. Lenjin je lcot političen delavec izročil upraivo države v roke celokupnega naroda. Te idejo nisem odobraval, in tega mišljenja tudi nisem izpreane-nil, da bd mogel ruski kmet, ki še nima zadostne politične zavesti, sam vladati. Lenjin je iztrgal vladne vajeti inteligenci in naobraženemu industrijskemu stanu iz rok in jih izročil onim, ki se šele bude iz primitivne razvojne stopnje. ki se niso udeleževali pri ustvarja^ n ju države — nove Rusije, ki bo bili in ki so še popolni nevedneži.
Tc je bila točka, kjer sta seuajiv porti razhajali. Najsi bodo torej politične posledice kakršne kolii, vendar je ne-»Pot-bo, da je Lenjin predramil Rusijo ftr mrtv#ra ena.
V tem vojnem1 optimizmu je tičal torej pravi Lenjinov značaj. To je bilo edino, kar bi lahko rešilo mojo domovi-
Opramllena sobica, poseben
▼hod, T«/(rled ns Glavni trg. z elrictr. raz*'etlj»To, * gospodični odda. Ž dorska ulica 1 /I.
---levo.	555
PONDELJEK
RDEČA ULIJA
no. A ta vojni optimizem je nekaj višjega kakor boljševizem. Boljševizem kot politična formula ima v Rusiji močne psihološke korenine, ker se sicer ne bi mogli vznikniti njegovi cvetovi. Nisem Italijan in ne morem občutiti, kje biči psihološki vzrok fašizma. Toda vem, da Mussolini, ki kar se optimizma im svo-jeglavnosti tiče, popolnoma odgovarja Lenjinu, ne bi mogel z rimskega foruma iti v Anglijo in Francijo in tam izzvati duhove davnih prednikov. Zato pravim, da bi se morali vsi, ki bi hoteli imitirati boljševizem ali podobne ideje, zavedati pravega realnega značaja teh ide j.
Gospodarstvo
S Ameriški paviljon na Praškem velesejmu. K°TUrttet poverjen z organizacijo ameriškega paviljona na Pl V. V. in sestavljen iz zastopnikov velikih a-merišklh tvrdk, je pravkar končal pripravljalna dela. Ta paviljon je prvi samostojni paviljon Združenih severo-ameniških držav na evropskih velesejmih. Nje-go v-a oprava bo enako smiselna
kot okusna in razstavljeni predmeti bodo dostojno reprezentirali industrijsko veličino prdkoceamsike države.
g Propaganda radiofonije. Radiofonski teden je končal s presenetljivim u-tspehom in ni dvoma, da je takorekoč podvojil število naročnikov radiov.ega razglasa. Druga etapa letošnje radiofonske propagacije je Radiotrg P. V. V., ki se bo vršil na Novem razstavišču P. V. V. v Belskega ulici v dobi od 21-—28. marca t1. Radiotrg, katerega se bodo udeležile vse prvovrstne tvrdke te stroke. je že popolnoma zaseden. Uprava P. V. V. je izdala posebne plakate in prospekte Radiotrga. kateri se izborno u-veljavljajo pri propagandi radiofonie in ki se brezplačno pošiljajo vsem’ interesentom Posamezniki ali društva, ki želijo te prospekte imeti, jih lahko dobe direktno od uprave P. V. V.
g Spomladanska praška autoborza, ki je postala važen trg motornih vozil, se bode vršila v dneh 27. in 28. marca t l.
g Obisk mexikanskih trgovcev v ČSR. Konfederacija mesikanekih trgovslch zbornic priredil letošnjo »pomlad velik Met mevikanskiith trgovcev, indraetrij-
Nabana zaščita ve« ni t»ko
zanesij-v«, k?Itor je lelaganie tudi malih vlog in zidani* ■aalh atanovanj pri knriilm-atavbni zadrugi „Mojmir*, Retoriki trg	554
Kuharice, -taro 40 do 55 let, zdravo, poitrno. z* vsa domača dela Išče vetja orožniška postaja ▼ Prekmurju. Plača po dogovoru. Ponudba na apraro pod uharica 250“.
560
Zamena atanevan), velika izbira novi ugodnejSi pogoji, nakup, prodajo hi* vil ja po-»•štev posreduj« „Warstsn‘ Maribor, Rotovški trg. 549
Protlun liš«. ;•
DilVnel Ravnokar došlo nov* ffUCtU* f blag*: angleškosukn*. kamram, evila. platno, dobro ia po eeni dobite pri I.Trpin, Maribor, Glavni trg 17. 413-6
sadni vrt in njivo pri železniški postaj' Št. -lani pri Spodniem Dravograda. Cena 60.000 Din Ponudbe: Schrnon Enrico, Triede, Yia S pan tini 6.	60S	4
Lepa opremljena, solntna čista sob* i eletetr lačjo in strogo separiramm vhodom ia stopnišča, v sredini m* ta s* odda. Naslov a* poizve ▼ upravailtvu.	551
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občine Sv. Martin na se daje potom javne dražbe do 31, maja 1928 v zakup. Dražba se vrši v četrtek, dne “6. maja 1926 na uradni dan v Slov. Bistrici ob 12. uri.
Sreski poalavar v Mariboru, desni breg,
dne 15. marca 1926.
450	Polianee,	s.	r.
cev itn žunialistov r Evropo in Združ«* ne države. Na vabilo P. V. V. je bil* T program vzeta tudi CSR-, kamor prispejo udeleženci preko Habane, Hamburga, Berlina, Lipskega in »e na to odpeljejo v Monakovo. Nadaljna smer potovanja pelje preko Italije. Francije. Anglije. Španije v Severno Ameriške države. Temu obisku m pripisuje velik pomen hi to radi pridobitve odjemalcev od. cx-porfcne industrije- v Mehiki, kakor tudi radi nakupovanja mexikanskih surovin brez posredništva Hamburga..
g Razstava štedljlvega gospodarstva v gospodinjstvu, ki se zopet vrši v 0-kviirju spoml-adamisikega praškega velesejma, je pred/met, velikega zanimanja v krogih producentov praktičnih oprav, posode in predmetov za gospodtnjistvo. tako. da bodo interesent je našli v tem oddelku, velesejma vse praktične domače predmete. Poleg expozici je uP°' rabe plima in elektrike v gospodinjstvu bodlo zastopane: štediliive peči. patentno pohištvo pomožni stroji," domači stroji za meso, zelenjavo, marmelado in vrsta drugih uporabnih predimetov. N* samo proizvajajoči krogi, tudi konisu-meuti se zelo interestrajo zr> to razstav« in je pričakovati, da bo prekosila ohhft Prve. lauskega leta prirejene razstave-
Velika kavarna
Ne pozabinaročnino'
• v
v
K
Tl
B
a
B
0
K
Hitro in poceni
se vsak star slamnik brez konkurenčne cen« najelegantneje in moderno preoblika. Zajamčene r Mike po najnovejših modelih, tapel, piko, florina, bast v vseh barvah, bogata zaloga, po zelo nizkih cenah.
A. Stauber
Maribor — Ulica 10. oktobra itav. 4
■□■□■□■□BOBnacniDacncncnicnBDKMnaaaaMDaaB
JlffOg PERHHVEC
tovarna sa Izdalovanle likerjev, dec. vin In zlrupov
Maribor, Meljska c. 3
priporoča svoje nsjllnejše likeife vseh vrst, dezertn* vina kakor Vermouth. Maršala In Marsaleta. Istotako le v zalogi vedno pristna slivovi-ca. brlnjevec.rum ter konjak
Strajne Palma-kaučuk pete in podplati so naprav ljeni iz najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo so trikrat trpežnejši kot usnje in Vam omogočajo elastično hojo. Ni raskošje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka.	268
Maribor, Slovanska Ul. 15
Od 16. marca naprej: čarobna pokrajina
INDIJA
v svojem sijaju in pravljični lepoti. 568
Pohištvo!
vsakovrstno moderno, po najnižjih cenah, tudi rta obroke, nudi in vabi na ugled ŠERCER IN DRUG, mizarstvo in zaloga pohiitva Vetrinjska ul. 8, dvorišče. 395
POZOR!
Vsled izredno ugodnega nakupa razprodajam raznovrstne izgotovljene obleke po zelo znižanih cenah In sicer:
•bleki ii sdVim	Din	450 do	1200
oblek* iz cajna	Din	300 do	500
ollike za fanta	Din	00 do	300
klala Iz sakaa	Din	120 do	308
hlalo h tajga	Din	50 do	130
pletene oprsnlke(»este) lastnega izdellka Din 90 do 200, gumijeve plašče od Din 240 naprej. ara Nepremočljive pelerine Din 300 Obleke po naročilu izdelujem solidno, hitro in poceni, tudi iz blaga ki ga prinesejo stranke same.
Z% obilna naročila ne pri toroč*
4. VIZJAK, krojač
MARIBOR, VETRINJSKA Ul. 17
ima
^CUHOR
zmiraj pripravljen ftgBr/. . , ,	„
Čajanka brez Suhora m popolna 1 ®
▼“tari	IUuu<	t	Huiborn.	pred.t.^,11,.	8U»ko	D.l.la,	»rnatelj.
Pristopajte CMDI
OGrl^AS.	;
V torek, dne 23. marca se bode vršila v tretjem skladišču glavne carinarnice Mariborske	56*
lavna draiba
raznih zaplenjenih tihotapskih predmetov. Licitacija $e se začne ob 9. uri predpoldne.
Iz pisarne carinarnice Mariborske St. 8318/26.
J—
Za pomlad	Od.	1.	marca	1926
Reklama« prodaja KARO-ievIJev
v * e h vrat sc
10% popusta
garantirano neispremenjena priznano najboljša kvaliteta
KUHO. Maribor, Koroška osli št. 19 i—.i i '	——ar
nnmiiiiiiiinnniininnM«
Hiše na loteriji
.	.Z,	re5en]em	gosp.	ministra	z*	poljedelstvo	In	vode	od 9. decembra 1925, St. 46 806/1.,
Je odobreno žrebanje dobitkov hiše na loteriji »Prvog Zagrebačkog ndnlčkog društva* na
1 dobitek
1. maja 1926.
2. dobitek
8. dobitek
».m« .JUL il *	uuvo.jjia.eue	;. vvtiktm -vrtom :v Zs^eo«.
Kazen tegaJe §e 101 dobitKov, kameri sestoje iz zlatih ip siebrnlh predmetov, b kole*# porcelanastih in steklenih piiborjev. Kot 104. dobitek, dar protektorja druStva
Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra !.
j* prekrasna zlata moška ura.
Srečk je 85.000 in po ceni Din 60-—, m- **** n,i ysaltdo hiti. da si pravočasno nabavi srečko, ako hoče u n*znat* °’~T P?**'11 Isstnik h«e- Kdor želi kupiti srečke ali iste prevzeti na razpr°. »«p,0vi*,ll 7J ,se otrne na	Franci Op»vu, predsednika loterijske*1
2P* J .. u Psk' trg 1 t/f Srečke v Mariboru se dob? v papirni trgovini go*Pe listu objavlj Aleksandrova čuta 9. Po žrebanju bo lista izžrebanih številk v na*«J
predatamlk: Vokoel.v SpladUe^
Urednik Božidar Borko, aorinar. IadajaUlj: