Stev. 1312. ¥ U&ibiJanl,"« s®&©to Ti. ntafs Leto m. Izfeafa razen netJeiJ in praaetKiev vsak <£an elc-p^dan« Uredništvo je v Ljubi,jan!, Frančiškanska ulica št. 0/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Inserati: Enostolpna petit-vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrslica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust. fiiasilo fjugoslov. sociale • demokratične stranke. Posamezna lf«v. »lan« —— 40 vfanrjlev. ——' Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta D6 K, za četrt lela 18 K, za mesec G K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.61., Učiteljska tiskarna. Telefonska št. 312. Helajmo praktično. ŠVojna doba z vsemi svojimi pretresljivimi posledicami se bliža koncu. Naravno je, da so baš ti poslednji meseci najkritičnejši. Človeštvo ie trudno in izčrpano, si Želi počitka, želi kolikortoliko urejenih razmer. Naš številno majhni narod, ki je pa v tej strašni vojni trpel najhujše, pričakuje nestrpno trenutka, ko mu bo vsaj znano v kakšni meri ima v planilo za vse svoje gorje trpeti na svo« lih pravicah. Gospodom v Parizu se ne mudi veliko. Saj vedo zakaj. Krivice je tudi brezvestnim zločincem težko oznanjati. Zato moramo čakati in čakati, dasiravno vemo vsi, da ne bomo koncem konca oblagodarjeni s posebno srečo. Ali vedeli bi vsaj, koliko nam Je *e ostalo moči in življenja .>« iVedeli bi vsaj, kako nam ie de-»ti, kaj se nam obeta. Nobenega dvoma ni, da bi to takoj spremenilo ves položaj, da bi to blagodejno uplivalo na usmeritev Vsega našega javnega življenja. Naplavili bi s tem vsekakor znaten korak naprej, in vsa sedanja zadušljiva politična atmosfera, ki nas od vsepovsod obdaja, bi se v. trenutku razjasnila. r „ „ Potrebno Je zato, da baS v tem poslednjem času svetovne tragedije napnemo svoje poslednje moči, da premagamo mirno poslednje težave. Nervoznosti in nestalnosti je v narodu že sedaj veliko. Slabo bi se pripravili na novi čas in na nove razmere, ako bi nepremišljeno, ta-korekoč v zadnji uri, zaigrali to, kar smo tako težko in s tolikimi žrtvami Kradili. . Zavedati se moramo predvsem, da imamo pričakovati boljše čase in odpravo vseh krivic, ki jih bomo po zaslugi mednarodnega imperializma trpeli, le ako bomo računali na lastne moči, na lastno zavestno voljo, na politično zrelost in uvidevnost svojih mas. Ne smemo gledati ne na desno ne na levo, ne na jug, ne na sever, glejmo v nas same. v naše razmere in v našo bodočnost. Edina sreča slovenskega naroda V tem kritičnem času Je, da se Je Pravočasno združi! s svojimi južnimi brati, da Je vstvaril tako veliko, edinstveno tvorbo, ki ga ščiti in daje temelj in smoter njegovemu obstoju in razvoju. Ako ne bi tega bilo, bi bili Slovenci takoj po neizogibni razrušitvi stare Avstrije postali plen v rokab ulr-ovn.eRa imperializma, zlasti pa JečaIi bi s^aj pod s opo«,t? um SJMASB5 nasilni smrti. LISTEK. Aleks. Toman: uuibirin 12tti H. Nikjer na zemlji se ne tiska toliko časnikov, kakor v ameriških Združenih državah. Nikjer drugod ljudstvo tako pridno, da, strastno, ne čita časnikov, kakor v Ameriki. Vsako jutro že ob štirih raznašalci in kolporterji vršijo svoj posel, kričeč naslove novin, katere ponujajo, •n to se godi celi dan, ker imajo večji •isti po 3—4 izdaje dnevno. Hear-stov »Chicago-American« izhaja ce- lo vsako uro v novi izdaii. Zjutraj, ko se podaja armada gospode in delavcev iz okolice mest na delo, na Snburbanih železnicah, na tramvajih ali peš. vsak izmed njih kupi časnik ter ga čita. Cena časnikov je en Cc-nt (5 vin.), le tiajvečji stanejo dva centa, ter obsegajo okoli 30 strani. Velike amerikanske oblike. »Eve-ning News« v Chicago obsega okoli 45 strani in stane samo en cent. Pač “j Prazen papir veljal 2—3 cente, če ^ tfa kdo hotel kupiti. Tako nizha Cena je le mogoča radi množine ^Klasov, ki so v vsaki izdaji tiskani. Združitev z našimi južnimi brati, stvoritev skupne države, ki ima vse predpogoje za bujno gospodarsko, politično in kulturno življenje, nas je obvarovala pravočasno vsaj deloma pred vsemi temi posledicami in nam s tem vsaj vstvarila možnost za poznejšo povoljno ureditev vseh spornih obmejnih in drugih vprašanj. Nevarnost, da se imperializem razpase nad nami, pa obstoji še vedno. Pohlep sosedov po naših bogatih krajih obstoji še vedno, in le združena moč in jaka volja vsega jugoslovanskega ljudstva bo edino, uspešno in trajno sredstvo skupne obrambe. Skupna, edinstvena država vsega Jugoslovanskega ljudstva je glavni predpogoj našemu življenju, je glavni temelj naše bodočnosti. To edinstvenost moramo obvarovati ir. pospeševati. V njej je naša rešitev. Le velikim političnim in gospodarskim tvorbam je v sedanji fazi človeške družbe, mogoč obstanek. To Je tudi pogoj našemu obstoju kot delavski razred. Delajmo smotreno In praktično, da se med seboj spoznamo, iščimo v sebi vir moči in blagostanja in napredka. V, tem Je naš spas in naša zmaga. Ne delajmo si iluzij. Čakajo nas velike naloge. Premagali Jih bomo, če bodo naše sile številno in moralno velike. Zgodovina gre svojo naravno pot. Zaupajmo v njen večni zakon in v sijajno bodočnost združenega jugoslovanskega plemena, ki se prvič pojavlja v zgodovini vsaj v pretežni meri prost tujih spon. Velika naloga naše stranke Je tudi, da dela z vsemi močmi za skupno združitev vsega jugoslovanskega proletariata, da dela za tesno razredno in kulturno strnitev Jugoslovanskega ljudstva od Koroške do Macedonije. Baš delavsko ljudstvo utegne izvršiti v tem oziru koristno, velepomembno poslanstvo. Strnimo vse sile, da mirno premagamo poslednje težave grozne vojne dobe. Naj mogočniaki v Parizu kujejo svoje naklepe. Če bomo delali pozitivno 1n vztrajno in zaupali v sebe, se nam ni bati prihod-njostl. V novo zgodovino stopamo. Naša bo, če bomo politično dozoreli. Slovensko delavstvo naj ohrani tudi v tem poslednjem trenutku vso svojo preudarnost in naj sledi mirno in zavestno navodilom stranke. ^ Doslej se je svet rušil, odslej s« b'o moral graditi. __________________ O valutnem vprašanju. O srbski dinarski in avstroogrski kronski veljavi čitamo vsak dan kaj novega. Enkrat Je vreden dinar 3 krone, drugič 2 K 50 vin.. trettič 1 K O določnem načrtu, o problemu, ka-< ko naj se ufedi valutno vprašanje, o tern pa niti sv. Peter, vratar nebeški ne ve ničesar. Dinarska valuta ima tudi zunaj naše države jako nizek kurz, skoro isti kakor krona. Ker je pa dinarska veljava v inozemstvu izredno nizka, se nam zd! jako čudno, kako da se med srbskimi dinarji in našimi kronami napravlja še nova večja kurzna razlika na škodo kronske vrednosti. Če se torej v nekaj mesecih' zamenja kronska vrednost z dinarsko, tedaj utegne pasti vrednost krone okolo 67 odstotkov in marsikdo, k! si je prišledil v prejšnjih trpkih časih nekaj prihrankov, bo naenkrat izgubil dve tretjini svojega prihranka. Ne gre tukaj le za podjetniške sloje, za vojne dobičkarje in druge take ljudi, marveč gre tudi za res siromašne ljudi, ki so si v teku let od ust odtrgali par novcev, da jim ne bi bilo treba beračiti, poslednje dni svojega življenja. Nič bolj se nam torej ne zdi primerno, kakor, da se v tem oziru napravi primerna razlika. Izjema bi pritikala sirotinskim, zavarovalnim in penzijskim blagajnam, bolniškim blagajnam, strokovnim društvom in sploh dobrotvornim socialnim ustanovam, ki niso naložene kot dobič-kanosni kapital a priori. Sem bi spadali tudi majhni prihranki ne-lmovitih ljudi zlasti iz predvojnega časa. Zdi se nam to utemeljeno tudi za-raditega, ker ni pričakovati, da bi država v kratkem storila svojo dolžnost, napram neimovitim državljanom, z uvedbo socialnega zavarovanja. Skoro po vseli drugih državah je socialno zavarovanje prav važno vprašanje. Pri nas pa molčimo o njem kakor grob. In če se tukaj ne napravi socialno zavarovanje, če se pri regulaciji valute ne bo oziralo na ne-imovite sloje in na druge zgoraj navedene ustanove, potem nastane pri nas pravo siromaštvo, pod katerim bodo trpeli delovni sloji, mali posestniki in obrtniki desetletja. Nedvomno pa je, da se v tem oziru da marsikaj popraviti, če bodo merodajni faktorji, ki so na krmilu države, v prid blagostanja občega prebivalstva, hoteli kaj storiti Tudi delavstvo mora tukaj povedati svoje mnenje, ker je na izpre-membi kronske vrednosti v dinarsko, dasi v malem, vendar pa naj-občutnele prizadeto. Nikakor nam reč ne gre, da bi morali prav delovni sloji prenašati razmeroma najtežje breme. To pa se da v sedanjih družabnih razmerah prav težko razrešiti, ker dominirajo v gospodarski politiki vsi drugi ljudje prej kakor socialno uvidevni zastopniki. Večina časnikov, izhajajočih v velikih mestih je ilustrovana. Na prvi strani donaša navadno karikaturo kake osebe, ki ravno zanima splošno občinstvo ali pa sliko kakega dogodka, ki zasluži pozornost ljudstva. Vsebina velikih ameriških Časnikov obsega vse, kar se na svetu vrši in kar si um človeški more do-mišljevati. Čudovita je res moč, sila in raznovrstnost ameriškega opazovanja. Vsaka najmaniša, najneznat-nejša stvarica najde prostor, kjer se z vso obširnostjo in duhovitostjo ameriškega žurnalizma razpiav-IJa. Kako bi bilo drugače mogoče napolniti številne pole! Da pride vsled tega veliko senzacionalnega, pretiranega v Časnike, to Je umevno. Vendarle pa take stvari pridejo na tak kraj, kjer fikcija prevladuje — to je proti koncu splošnega Čtiva. Prve 2—3 strani so posvečene politiki in narodno - gospodarskim predmetom. Tu vlada resnost, strokov-njaštvo, brez frazarstva In pretiravanja. Hladno, stvarno in kratko pove pisatelj ali uredništvo, kar ima povedati. Uvodnika ima navadno dva ali tudi tri, pa nobeden daljši kot 40 vrst. Vsebina prvega uvod- nika ah tudi drugih, je stvar,- ki isti dan vzbuja pozornost ljudstva. Ta ie lahko tudi nekaj, kar nima nič političnega v sebi. Olasi se lanko1 »The cornerop in danger.« To ie: »Pridelek keruze v nevarnost’ *. Ako pritiska velika vročina in zač' ra*.t koruze (ali pa kakega drueega važnega pridelka) hirati, je orav mogoče, da bo kak merodajen ameriški političen list smatral to deistvo za tako važno, da ga stavi na prvo mesto v svoiem listu. In to s popolnim upravičenjem, ker dosti, malo ali nič koruznega pridelka ie vendarle stokrat važnejše, kakor pa to, kaj da je ta ali drugi zastopnik ali senator govoril v Washingtonu. Iz-va - icdno važni, epohalni govori, k! vstvarjajo ali uničujejo zgodovino, se pa v Waschingtonu tudi 'e red-kokrat pojavljajo. V velikih ameriških časnikih se ne pojavljajo prne-mike. ki bi le količkaj žalile smeri medsebojne uljudnosti izobražencev. Z eno, dvema besedami se stvar uredi. Kakor omenjeno, donašajo veliki listi čtivo najrazličnejše vsebine; vendarle pa zavzema njih prostor v prvi vrsti domača politika in na-rodno-gospodatstvo y vsih Dano- iVrhutega pa je jasno, da draginj-ske razmere še ne bodo tako kmalu boljše, ker so produkcijski stroški razmeroma veliki ter bo država nalagala na uvozno blago izredno visoko carino in davke, da ž njimi plača ogromne vojne dolgove. Vsa ta bremena pa zvali družba, ki je pri nas prav tako buržoazna kakor drugod, na rame produkcijskim slojem in konsumentom. Delavstvo in drugi mani imoviti sloji bodo imeli v tem pogledu jako hud boj za svojo eksistenco. Ne bo dovolj, da imamo v narodni skupščini ali eventuelno tudi v vladi svoje zastopnike, marveč še bolj bo potrebno, da tudi zunaj teh korporacij primerno in glasno izpregovorimo v prilog izkoriščanega ljudstva. Upravičene pritožbe. Naša stranka že od nekdaj na-giaša pomen šole. To Je popolnoma naravno, ker je izobrazba podlaga napredku ljudstva in tudi v socialnem pogledu smemo pričakovati Piavi napredek le v izobraženem narodu. Kako se Je godilo Šolstvu 2e od nekdaj, to nam je prav dobro znano. Šola je bila človeški družbi pastorka; če je družba kaj vefi storila zanjo, se je to zgodilo Ie v ta namen, da se šola izrabi v agitačne svrhe za dinastije in za vladajočo družbo. Take so bile stvari do danes. Neglede na to pa smo vedno tudi naglašali, da se mora mladini omogočiti posečanje šol v mestih in po deželi, zlasti siromašnim, z ustanovitvijo šolskih kuhenj, oziroma po deželi se morajo osnovati v vsakem kraju šole, kjer je le mogoče. V tem pogledu se ni zgodilo prej skoro nič in tudi sedaj o tem še ni nikjer govora. Da se nove šole ne dajo tako hitro osnovati, kakor v urejeni državi, je umevno; nikakor pa ni res, da ne bi bilo mogoče osnovati šolske kuhinje ter reformirati pouk tako, da bi bil bolj primeren današnjemu času, družabno vzgojevalen in napreden. Odpraviti bi se moral balast, poskrbeti bi se moralo za preskrbo otrok s hrano, nuditi otrokom čas za uk pa tudi za počitek. Zdi se nam, da so ta vprašanja tako važna in ob--enem nujna, da se mora v prvi vrsti' pečati z njimi temeljito viSii deželni šolski svet in občine. Toda morali bi res modernizirati šolstvo in oskrbo mladine, ne pa le prenesti stari okosteneli sistem avstrijskega šolstva v. novo državo; zakaj, če ni napredka, potem res ne vemo zakaj vsi ti boji za osvoboditev izpod jarma. Nekoliko nam pojasnjuje šolske razmere vsaj v enem oziru nasiednli dopis, ki ga nam je poslal s Štajerske prijatelj našega lista: »Starši so naravnost nevoljni* kaj se vse nalaga šolskim otrokom. Pri sedanji hrani, pri sedanjem pomanjkanju kruha so oddaljeni otroci 1 uro z doma. Ob 7. zjutraj beži siromak v šolo, da ne zamudi. Po novem se začne pouk že ob 8. uri; dvakrat Je nemščina, dvakrat šolske maše. V opoldanskem odmoru ne more domov, ker je predaleč, potem zopet pouk od 1. do 4. Ufe. Po šoli leze truden in upehan proti domu. 2e dnevnih 6 učnih ur Je bilo sila mnogo, sedaj pa povišek na 7 ur. Večina otrok Je itak slabotuih, zato mora biti 10 ur brez tople in zadostne hrane, v zaduhli sobi ori težkem duševnem delu. Ko pride domov, se naj še uči in piše naloge. Vse kar ie prav! Razim ljudske šole ne poznam nobene druge šole. ki bi imela na dan 7 ur pouka. Tu se mora nekaj ukreniti! Res je nemščina neobvezen predmet, a če višja šolska oblast priporoča in razni agitatorji uplivajo — si mislilo ljudje, da mora že biti. Izobrazba je potrebna, a ne sm<*, otroka telesno uničevati«. Brzojavne vesti. Jugoslavija. Položaj na severni m e JI. Ljubljanski dopisni urad poroča 16. t. m. opoldne iz uradnega vira: Naše predstraže so zavzele brez boja St. Janž pri Sp. Dravogradu; sicer položaj neizpremenjen. — Nadalje se poroča iz Celovca uradno: Kapetan Badjura, nadporočnik Ry-baf in praporščak Verhovnik (?) so ujeti in zdravi. Padli so kapetan Razlag, nadporočnik Malgaj in dva častnika od čet, ki so napadle Tinje. Po svetu. Položai na Ogrskem. LDU. Dunaj, 16. (DunKU.) Dsti lavlialo iz Arada: V Aradu se Je 12 t. m. pod predsedništvom Mihaela Karolyi-ja in grofa Julija Karolvi-ia, ki do sedaj v politiki ni nastopal, nastavila nova protivlada. Ministrstvo za zunanje stvari Je orevzel baron Julij Bornemisza, vojno ministrstvo general Szabo, druge porifelje pa so prevzele -aradske osebnosti. Nova vlada označuje kot svojo glavno nalogo, da popravi škodo, ki so io napravili boljševiki, in da vzpostavi red in mir. Kabinet se imenuje pre-hodnjega, ki naj ostane samo toliko časa, dokler se ne postavi vlada, ki 11 bodo zaupale vse stranke. V manifestu poudarja nova vlada, da Je ententa obveščena o njeni sestavi, kakor tudi o prlpravlialnih dolih gah. Čeravno so za vse otroke strokovni listi, vendarle tudi politični listi priobčujejo trgovske, mdustri-ialne, obrtne, umetniške itd. poročila in sicer izpod peres strokovnjakov. Primer: V pondeljskih izdajah prinašajo listi pridige vseh znamenitih pridigarjev, in sicer brez ozira na konfe-siio. le katoliških ne prinašajo. Ravno tako prinašajo vse govore, ki so iih razni govorniki na sobotnih Jn nedeljskih shodih, bodisi te ali one stranke in svetovnega naziranja govorili. Oni ne zamolče govorov ali naziranj, ki so v nasprotji z onimi, ki, iih sami zastopajo. V tem se kaže ameriška duševna prostost in strpnost do drugih. Vsem gre le za to, zasledovati resnico in Jo ugotoviti. Uredništvo ameriških listov Je odgovorno le za misli in načela, ki iih izjavlja v uvodnikih. Drugi prostor da tudi pisateljem na razpolago, ki ne soglašajo s temi načeli, Ti pisatelji pa morejo svoje članke podpisati bodisi s polnim imenom ali pa označiti, tako, da se vidi da niso izšli iz uredništva. Nekateri Usti imajo stalen predal pod naslovom »Public voice« •—< »Javen Klas« kjer se priobčujejo pisma onih. ki imajo kaj povedati. V teh pismih se javne hibe, pomanjkljivosti, krivice itd. brezobzirno razkrinkujejo, tiriaioč odpomoč. Ameriški listi ne poznajo oziranja na bogate ali visokostoječc osebe, če se one pregrešijo proti državljanskim zakonom ali načelom iavne morale. Brezobzirno perejo *-jih »umazano perilo«« pred javnostjo. To je Jako dobra reč in čez vse koristna za vzdržanle dobrega državljanstva in javne morale. Go-v^rner države, senator, višji sodnik, miljarder ali pa tudi predsednik, sam — vsak izmed njih bo čutil žgo-čo kritiko listov, če krši zakone, bodisi državne ali moralne in pici se javna razburjenost ne bo polegla, dokler dotični ne da zadoščenia. kar pomeni njegovo politično ah »javno* smrt. Izginiti more za vselej z iav nega odra. Kaj ljudstvo, namreč širša masa v Ameriki najrajše čita? Ravno >sto, kakor pri nas in po celom svetu it! to so drobnarlie Iz sedanjega življenja. To ameriški veliki ‘‘sti prav dobro vedo in če bi ne vedeli in to ne vpoštevali. bi iih snloh ne bilo. To se pri nas Slovencih 1o zdal še ni vooštevalo in zato nismo mi še Istran It. nHr^rca o. Zavezniški socialisti pridejo y Nemčijo. LDU. London, 15. (DnnKU.) Kakor doznava Reuterjev urad, je bilo povabilo nemških socialistov socialistom zavezniških držav, naj odpošljejo posebno delegacijo v Nemčijo, sprejeto. Za člane te delegacije 50 bili izvoljeni Henderson, Thibaut in Mistral. Nemško ljudstvo protestira. LDU. Nauen, 16. (Brezžično.) V vseh delili Nemčije se množe protesti proti pariškim mirovnim pogojem, ki so nemško javnost globoko razočarali. Iz vseh obmejnih pokrajin prihaiaio brzojavke in izjave, da je prebivalstvo pripravljeno, z vso odločnostjo braniti nemško ozemlje z orožjem v roki, ako se ne doseže izprememba mirovnih pogojev na pravičnih temeljih Wil-sonovih 14 točk. LDU. Nauen, 16. (Brezžično.) Odposlanstvo iz severnovzhodne Pruske, na čelu z nadžupanom Al-tenbergom iz Nemela in nadžupanom Pohlom iz Tilsita, je bilo pri državnem predsedniku Ebertu zaradi rešitve vzhodnopruskega vprašanja na mirovni konferenci. Predsednik Ebert je v razgovoru izjavil, da vlada mirovnim pogojem v sedanji obliki ne more in ne bo pritrdila. Storilo se bo vse, da Nernel ne bo odtrgan. Nemci o mirovni pogodbi. LDU. Berlin, 16. (DunKU.) »Oer-mania« poroča: Nemški kabinet se peča z mirovno pogodbo za primer, da bi ne bilo mogoče spremeniti mirovnega načrta ententinega. Kabinet ni mogel priti do končnega zaključka. Tudi v odsekih narodnega predstavništva so se pečali s tem vprašanjem. LDU. Berlin, 16. (DunKU.) ^Deutsche Allgetneine Zeitung« prinaša iz pristojnega vira, da Je državni minister poudarjal, da vlada mirovne pogodbe v tej obliki ne bo podpisala na noben način. Ministrski predsednik računa s tem, da bo v tem primeru ententa poostrila blokado, ki bo izzvala velike nemire. 'Ako pa se podpiše mir V tej obliki, bi nastal še večji kaos, kjer bi milijoni Nemcev bili brez kruha, vsled zrušitve industrije in trgovine. Zanašanje entente na neodvisne, je prazna pena; na ta način bi došel samo boljševizem v Nemčijo, s katerim ententi ne bi bilo pomagano, kajti iz kaotične Nemčije bi sploh ne mogla dobiti odškodnine. Mirovna pogodba se mora torej tako preurediti, da ugodi življenskiin pogojem Nemčije. Izgredi v Stetinu. LDU. Stettin, 16. (DunKU.) J/Če-raj popoldne se je na več krajih mesta ropalo po trgovinah. Izgredniki so naskočili tudi zapore v justičnem poslopju. Prav tako «o s silo oprostili ujetnike, katere so vladne čete tekom pouličnih bojev aretirale in odvedle na glavno stražo. Proti večeru so zasedli kolodvor, ker se je raznesla vest, da bodo prispele in nastopile vladne čete. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se čirn-prej vzpostavi red in mir. Zastopniki delavstva polagalo naivečjo važnost na ugotovitev, da se je udeležila izgredov in plenitev izključno te drhal najnižje vrste. Mirovna konferenca. . LDU. Lyon, 15. (Brezžično.) Načelniki amerikanske, britanske, francoske in italijanske vlade so lista ustanovili, ki bi imel 60—80.000 naročnikov ali čitalcev. In to Je prav lahko mogoče, čeravno nas je le poldrug milijon. Ameriški največji listi vposlujejo reporterje, katerih naloga je iti med ljudstvo vsili slojev od najbolj visokih doli do tistih, ki se valjajo v blatu revščine, moralne in nravne pro-palosti — v ponosno palačo, kakor v žganjarsko bezuico in temno klet, služečo za prenočišče najbolj izgubljenih. Tja jih pelje njih novinarska dolžnost. Le-tu oni ne opazujejo samo vnanji efekt razmer, temveč oni prodirajo v notranjost takih social niti prikazni. Oni ne nastopijo kot lepo ali dobro oblečeni uradniki časnikarstva, ne, oni se izpremene v sovrstnike onih, katere hočejo opazovati, popisati. S tem si pridobijo zaupanje le-tih in ni jim težko poizvedeti za vzroke, nagone njih telesne, duševne ali moralne pomanjkljivosti. Reporterji, mladi izobraženi ljudje, gredo še dalje. Ce se ugotove prvotni viri zla. ki se pojavljajo v javnosti, potem veliki časniki zahtevajo pomoč lavnih krogov in države. • (Dalje.) imeli v četrtek zjutraj posvetovanje v uradnih prostorih Wilsonovih. Pe-torica ministrov za zunanje posle se bo sestala k seji v petek popoldne; pečala se bo z določitvijo bul-garskih mej. One tri note, katere je predložil grof Brockdorff-Rantzau mirovni konferenci v torek zvečer, so bile v svrho odgovora izročene pristojnim komisijam, namreč komisiji za teritorialne meje, komisiji za ugotovitev odgovornosti in komisiji za gospodarska vprašanja. V četrtek zjutraj je sprejel Clemenceau v na-lači, vojnega ministrstva Orlanda in Sonnina. LDU. Lyon, 16. (Brezžično.) O poslovanju mirovne konference se poroča: Clemenceau je v imenu konference odklonil predlog grofa Brockdorff-Rantzaua, naj se skliče mednaroden delavski kongres. — V Versaillesu se nadaljujejo ofIdejni in poloficielni pogovori o Reki in Jadranu; dosedaj še ni znano ničesar o kakem konkretnem rezultatu. Posebna angleško - francosko - italijanska komisija se peča s kolonialnimi kompenzacijami, ki jih ima dobiti Italija v zmislu londonske pogodbe. Gre za razširjenje ozemlja v koloniji Eritreji ter pridobitev ozemlja v severovzhodni Afriki, ki spada sedaj še v angleško področje. V Libiji se pridruži dosedanji posesti še globoko zaledje. — Kakor poroča »Echo de Pariš« o mirovni pogodbi z Ogrsko ni nikakega govora o usodi ali pripadnosti Reke. Ogrska more samo izjaviti, da se odpove ozemlju ob obrežju Adrije. Meje med Italijo in Jugoslavijo se bodo določile pozneje. Na ta način se bo spor med Italijo in Jugoslavijo polagoma polegel, ker bo razvoj dogodkov sam prinesel rešitev. — »Pe-tit Journal« javlja, da se Wi!son te dni posvetuje s strokovnjaki mednarodnega prava o redakciji formel-nega dokumenta, v katerem se zagotavlja Franciji vsakršna pomoč, ako bi bila znova napadena po Nera-čiii. — Kakor poroča »Journal de. Lucarest«, je rumunska kraljica po povratku s svojega potovanja sprejela časnikarja, kateremu je na vprašanje, kake zveze bo imela vbodo-če Rumunija, izjavila, da bo Rumu-nija najbrž sklenila ožjo zvezo s Poljsko, Cehoslovaško in Grško. Kar se tiče Bulgarile, le ne bomo pustili blizu, dokler se ne preverimo, da nima zob. LDU. Bern. 15. (DunKU.) »Ma-tln« zatrjuje, da se bosta mirovni pogodbi z Avstrijo In z Ogrsko ob enem podpisali. Nedvomno se bosta sklenili dve različni pogodbi. Medtem, ko so Avstrijci že prišli v St. Germain, pa iz Budimpešte ni odšla v Pariz še nobena delegacija. Ogrska sovjetska vlada, ki je v stiski vsled rumunskih in srbskih napadov,je v prenesigurnem položaju, da bi mogla zastopati Madžare na mirovni konferenci. V pojasnilo in obrambo. Iz raznih vojaških krogov smo prejeli sledeči dopis, ki se nam zdi umestno tudi v svrho razjasnitve, da se ga obelodani. »Krivice se ne sme lahkomiselno delati nobenemu- Od' vihral je boj in naša mlada armada, ki je branila naš tužni Korotan ni bila dovolj pripravljena na nepričakovani napad nemških tolp. Toda vse bolj nego ta nesreča nas bole razni članki v našem časopisju, ki skušajo v zadnjih dneh vso krivdo za kar se je zgodilo, zvaliti na naše slovenske čete. To ne gre. Oospodje v mirnem zaledju, vprašamo vas, ali slone vaše trditve na tako gotovih informacijah, ali pa mislite, da bodete z nesnovanimi napadi proti našim fantom pomirili komodno sebe? Ali veste do kje je bila naša mlada armada pripravljena in opremljena z vsem potrebnim? Ali veste, če Je bilo urejeno vpoklicanje letnikov? Zakaj niso bili tu od začetka v zadostnem številu vojaki vseh treh plemen? Zakaj se ni napravilo red z ljudmi, ki so delali zgago? AH pa s takimi, ki so drugače večali nered? Vemo pač dobro vsi, da Je marsika) v neredu. Ne poznamo sicer drugih odsekov naše fronte, ampak kar se je zgodilo pri Podrožcici dela vso čast prizadetim vojakom in nikakor ne odgovarja trditvam slovenskega časopisja. Vojaki prizadete čete ljubljanskega pešpolka protestirajo naj-odločnejše, da bi se blatilo nje, blatil spomin padlih Junakov. Niso bile slovenske Čete, ki so prve in brez boja zapustile rezervne postojanke in zbežale v varen predor, niso bili slovenski »strahopetci«, ki so, ko Je padel predor, dvignili belo »zastavo«. Ne, niso bili, to ne odgovarja resnici. Ob 8. zjutraj se je že trdilo na Jesenicah, da je vse zgubljeno, a še ob 2. popoldne so »strahopetci« tara zaposlene čete ljubljanskega pešpolka na prvotnih postojankah Suhega vrha vztrajali in bili obupen boj, odrezani od predora, skoro obkoljeni od tirolskih čet. Tako Je bilo v resnici s slovenskimi fanti pri Podrožcici. Javnost naj sodi. Mislimo, da se radi posameznika, ne sme blatiti vseh čet in najmanj pa smejo to tisti, ki mislijo, da se bo položaj dal zboljšati z besedami in z gostilniško politiko.« kruh in so bili begunci vsled tega precej razburjeni. Ali je Lozinšek omenjeno količino moke vrnil, ni begunskemu odboru znano. Znano mu je pa, da se za begunce peče slab, neužiten kruh in da se razburjenje med begunci vsled tega še ni poleglo. Ker je bila moka izročena Lozin-šeku brez vednosti predstojništva in begunskega odbora; ker prihajajo od strani beguncev zaporedoma pritožbe zaradi slabega kruha, ki se v taborišču peče; ker ima begunski odbor pravico in dolžnost zastopati interese beguncev, je begunski odbor smatral za potrebno, objaviti v časopisju izid preiskave in se je tudi uradnim potom obrnil na kompetentno oblast, ki ima pri tej zadevi končno besedo. Kar se tiče očitnih groženj, ki so se po mnenju »prizadetih« izražale, poziva begunski odbor prizadete, da pridejo z dejstvi in imeni na dan, oziroma naj se poslužijo pravice, ki jim jo daje okrajno glavarstvo v Ptuju v svojem razglasu. Begunskemu odboru Je na tem ležeče, da se napravi konec sumničenju, češ, da begunci v katerem kolisibodl oziru »očitno« ali skrival grozijo I Begunski odbor bo pa od svoje strani poskrbel, da javnost izve, kje se pravzaprav Izražajo očitne grožnje. — Strnišče pri Ptuju, 14. maja 1919. Begunski odber. Za kolonije. LDU. Lyon, 15. (Brezžično.) Francoski minister za kolonije Henrik Simon je v četrtek zjutraj v po-slopiu ministrstva za kolonije otvo^ ril zborovanje komisije, katere naloga je, proučiti italijanske zahteve po kolonijah. Za predsednika je predlagal lorda Milnerja. angleškega ministra za kolonije, ki je bil tudi soglasno izvoljen. Italijanski minister Crespi in generalni tajnik Italijanskega ministrstva za zunanje posle De Martino sta razložila stališče italijanske vlade. Komisija bo nadaljevala svoje poslovanje onhodnji teden. Antanta zasedla Petrograd. LDU. Moravska Ostrova, 15. (DunKU.) List »Warszawskoje Swq-bodnoje Slowo« poroča: Predsednik francoske misije je sporočil, da Je bil na ukaz angleškega vrhovnega armadnega poveljništva zaseden Petrograd, in da je to zavzetje v zvezi z vojaškimi opracijami v severni Rusiji. Padec Petrograda se smatra za velepomemben dogodek, ki bo močno vplival na nadaljni potek dogodkov. V najkrajšem času je pričakovati resnega spopada z bolj-ševiki, katerih glavne sile se zbirajo v okolici Vologde. Poraz Rumunov ob Dnlestru. LDU. Budimpešta, 15. (DunKU.) Ogrski korespodenčni urad javlja: Ruski poverjenik za zunanle stvari Člčerin je brzojavil Beli Kunu, da je ukrajinska rdeča armada pobila romunske čete, ki so branile Dnjester ter prekoračila Prut. Rumunske čete Grki zasedli Smirno. LDU. Atene, 15. (DunKU.) Reu terjev urad poroča, da so Grki zasedli Smirno. Agitirajte za naše časopisje! Razmere v Strnišču. Pod tem naslovom je bil objavljen v »Jugoslaviji« z dne 4. maja t. 1. št. 108. dopis Iz Strnišča, v katerem opisujejo »prizadeti« zadnje dogodke v begunskem taborišču. Z ozirom na omenjeni dopis in z ozirom na razburjenje, ki Je nastalo med begunci vsled omenjenih dogodkov, Je begunski odbor, ki Je izvoljen na podlagi 8 4 zadnji odstavek zakona o varstvu beguncev, z dne 31. decembra 1917, drž. zak. št. 15 ex 1918. in ki ima kot tak pravico soupravljati pri upravi begunskega taborišča, uvedel od svoje strani preiskavo o tej zadevi in konštatiral sledeče: Dne 14. aprila 1.1. Je bUo, po naročilu oskrbnika Ogorelca. Izročenih okoli 500 kg bele moke (ne 15 kg kakor je v »Jugoslaviji« tiskano) pekovskemu mojstru Lozinšeku v Ptu-lu. To količino moke se je iz tukajšnjega skladišča odpeljalo brez vednosti predstojništva In begunskega odbora. Kako ih zakaj je bilo omenjenih 500 kg moke izročenih peku Lozinšeku, ni begunskemu odboru znano. Znano mu Je samo, da je Lozinšek izjavil, da mu je oskrbnik Ogorelec moko izposodil. Ta Izjava Lozinšeka mora biti znana tudi okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Begunski odbor misli, da nedovoljeno izposojanje moke, katera je lastnina lavnega zaklada, mora pomeniti vsaj nepravilnost pri upravljanju lavnega blaga. Begunskemu odboru zatorej ni jasno, kako le moglo okrajno glavarstvo v svojem razglasu konštatirati, da so osebe osumljene nepravilnosti popolnoma nedolžne! Begunski odbor stoji na stališču, da Je javno blago, katero oskrbuje za to postavljeni organ, nedotakljivo za vsak drugi namen, za kateri ni določeno. Kadar pa se uporablja za druge namene, se zdi begunskemu odboru, da le taka uporaba nepravilna in da Je sposobna omajati zaupanje v tistega, ki tako uporabo dovoli ali trpi. Vztrajno se v taborišču govori, da Je bil od ene Izmed aretiranih oseb prodan erar-ski konj in da se je o tem tudi vršila preiskava baje z obremenilnim izidom. Ako je to res, potem je proglasitev popolne nedolžnosti prenagljena. Begunski odbor konštatira nadalje, da se je ravno iste dni, ko Je pek Lozinšek dobil iz taboriščnih zalog moko. peklo za beguuce slab Iz Slovenije. Št. Jurij ob južni železnici. Ni še zadosti, da so nam 27. aprila t. 1. s svojim vreščanjem zabra-nili shod. Čudno je samo to, da se nas tako boje, čeprav je toliko Sokolov in Orlov. Najbolj žalostno pa je, da Je še veliko kmetov, delavcev, k! hodijo za liberalci in klerikalci, ki jim pomalem delijo črn kruh. In kdo so tisti? To so tisti, ki so celo vojno doma čepeli, nemško govorili in si polnili žepe. Nas pa, ki smo stradali in prelivali kri, in smo vedno govoriU slovensko, smatrajo zdaj za izdajalce Jugoslavije in pošiljajo za nami orožnike. V tem se odlikuje g. Dobovišek, nekdanji nadporočnik, ki najbolj razgraja nad delavstvom in ubogim kmetom. G. Drofenik, bodoči gostilničar, je celo vojno suval žene in otrcke pri aprovizaciji, ko so hodili po sladkor in moko. Naš g. župan Rataj, ki se mu ni ljubilo jesti trdega komisa, je prav pridno pomagal pod Avstrijo pobirati živino kmetom. Taki ljudje so na j večji sovražniki ubogih ljudi, naše proletarske stranke. Oni že vedo zakaj! Zakaj hujskate proti nam? Zakaj ste nam nasprotni? Zakaj nas sovražite? — Ker se bojite, da izgubite ugled in veljavo in s tem svoje stolčke! Mi delavci in bajtarji ostanemo pa še nadalje in še bolj navdušeni pristaši naše proletarske soc.-dem. stranke. — Živel delavce in ubogi kmeti Dol s kapitalizmom! Ruše pri Mariboru. Ko sem šel dne 8. L m. ob pol 6. nri popoldan v službo, sem se proti svojemu tovarišu sodrugu Murku Izjavil: Naši ruški velikaši, ki so najbolj kričali živijo Jugoslavija, sedaj pivi vežejo culice, da bi se spravili na varno, sedaj, ko se nam bliža sovražnik; ako so tako patriotični, naj vzamejo puško, ter naj gredo prostovoljno branit domovino. To Je slišal neki mimogredoč gospod. Ta kapitalistična kreatura v človeški pri-tlikavosti me je stavila, ter zahtevala, da moram njo do kapitana v vas, da me internira. Kar ga ”!sem slušal, je poklical vojaka, da bi me aretiral. Vojak se Je pa izrazil, da nima časa. Jaz sem sam povedal svoje ime. Ker se je izrazil, da smo mi barabe, mu povem, da pozna vsak hlapec več olike kot on. Svetujemo temu ter drugim enakim gospodom, da se nauče nekoliko olike. ___________________________ K. J. Dnevne vesti. Že zopet. Včerajšnji »Slovenec« piše. »Američani za Jugoslavijo. Pred par dnevi Je prejel naš somišljenik to-le pisino, pisano dne 3. januarja, iz Severne Amerike: Navdušeni smo mi tukaj in tudi mi smo vodili silno propagando za našo in vašo stvar. Veliko Slovencev je šlo v Jugoslovansko armado na Balkan, veliko Slovencev je šlo v ameriško armado, ko Je zavihtel naš stric Sam meč in zastavo in hitel na pomoč malim, zatiranim narodom. Vse se le srečno končalo. Pač nam kali veselje nekoliko spor med ItalilanI, ki stegalo svoje grabežljive prste po naši zemlji, vendar smo trdno prepričani, da zmaga pravična stvar in da tudi oni ■runi oblaki zginejo iznad modrega ja,; ma. List »Ameriška Domovina*, dela v boju proti laški propagandi. imamo precej veliko tiskarno in izdajamo list trikrat na teden. Borimo se zoper naše socialiste ali boljševike, kakor jih imenujemo, ki se trudijo in delajo na to. da bi poslali Kristana domov, da bi tam zasejal ljuliko boljševizma med naš narod. — Zbiramo denar in obleko, da varn pošljemo v pomoč. V dveh tednih smo nabrali 60.000 dolarlev, seveda s pomočjo Amerikancev, ki so jako prijazni nam Jugoslovanom. Boljševiki s Kristanom na čelu pa se potijo v silnem trudu, in nabirajo med svojimi pristaši 1 milijon dolarjev, kar bi rabili za svojo boljševl-ško propagando, ter pravilo, da vi doma niste potrebni obleke in zdravil in živeža in če do sedal še niste »pocrkali«, da tudi še v bodoče ne boste. Tu vidiš, kaj so ti liudje, ki pravijo, da delajo za proletarijat. Ako bi slučajno kdaj prlšei Kristan domov na Kranjsko, obračunajte I njim«. — Za danes samo beležimo, Nič drugega. Gotove stvari se komentirajo same. Vsekakor je to važen dokument, ki ga treba ohranitf, O namenih posebnega sklada milijon dolarjev pa smo prinesli ravno včeraj tozadevni oklic ameriških rojakov. Oklic nam kaže, da ima ta sklad vse drugačne namene, nego sl misli »Slovenčev« dopisnik, in da se zbira denar pravzaprav soglasno med pristaši vseh slovenskih političnih strank v Ameriki... Pa naj bo. Saj bomo o stvari še govorili. — Et-binu Kristanu, kras in pones slovenskega ljudstva in slovenske kulture! pa naš najglobokejši in naiiskrenejšl pozdrav, naš prisrčni na svidenje. V pomoč Korošcem! Osrednji zavarovalni oddelek za Slovenijo zaklada za vojne vdove in sirote v Ljubljani je dal vso svojo razsežno organizacijo deželni vladi na razpolago z namenom, da se nabirajo prispevki za koroške begunce in da organi te organizacije greda v vsem na roko nesrečnim družinam. x Orožne vaje. — Podpore svojcem vpoklicanih. Svojcem k orožnim vajam vpoklicanih vojakov se dovoli za dobo; orožne vaje prispevek za preživljanje po določilih naredbe z dne 19. decembra 1018, št. 219, oziroma naredbe z dne 2. aprila 1919, št. 434, odstavek III. Tudi za vlaganje prošenj veljajo določila teh dveh na« redb. Trboveljska premogokopna družba je principielno sklenila da preloži svoj sedež z Dunaja v Ljubljano. Pogreb poročnika Kvartlča, ki je padel na koroški fronti, so da* nes ob enajstih dopoldne pripeljali iz Maribora v Ljubljano. Leži na odru v mrtvašnici deželne bolnišnice. Pogreb bo jutri popoldne ob šti* rih iz deželne bolnišnice na pokopa lišče sv. Križa. Drobno. — Begunci! Ne zamudite begunskega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. — Obravnavala se bodo zelo važna begunska vprašanja, Sestanek sklicuje begunski sosvet. — »Glas Slobode« ustavljen. Naša beogradska vlada nam s svojimi naredbami vsak dan bolj dokazuje, da je njeno »načelo« v vladanju popolna svoboda In demokracija. V Sarajevu je ustavila t,mošnje glasilo »Jugoslovanske socialistične delavske stranke« (komunistov) »Glas Slobode«, in pustila zapreti veliko sodrugov (med njimi tudi brata Jovo in Sretena Jakšiča), Policijski minister Pribičevič posnema popolnoma svoje bivše avstro-ogr-ske tovariše, katerih notranje politično delo je ugonobilo staro monarhijo!« Železničarji Iz okupiranega ozemlja. Ker se vedno pogosteje dogaja, da prihajajo naši železničarji, odgnani c' Italijanov iz okupacijskega ozemlja, se načeloma določi, da ima za take železničarje, ako za to prosijo, sl -beti železni: a uprava. — Nekaj več zmisla za lavno snago bi bilo vač pričakovati od mestnega prebivalstva, tako nam pišejo. Posebno v letošnji pomladi opažati je po celem mestu, da hišni gospodarji in posestniki vrtov nesnago in pepel odkladaio na cesto in javne prostore. Občinstvo se opozarja na stroge predpise cestno-po-licijskega reda, v to poklicana oblast pa, da proti takim, k? brezvestno onesnažujejo javne prostore in ceste in na ta način kršijo postavo, postopa z vso strogostjo, — Prizadeti zganite sel m: NAPREJ. — Na Bledu bo v nedeljo »pri Lloydu« shod čebelarjev. Zvečer ob S. uri se ponovi koncert, ki je 11. t. m. tako prelepo vzpel. — Za okoličane bodo pripravljeni omnibusi točno po predstavi. Sedež na vozu 2 kroni. — Vseučiiiška komisija vabi svoje člane k slavnostni otvoritvi tehniškega visokošolskega tečaja na obrtni šoli, I. nadstropje št. 16, dne 19. t. m. ob 10. ud. — Geološka zbirka. Za namene vseučiliške komisije se kupi geološka zbirka dr. Antona pl. Schoppla. — V zaporu ni priletno. Dne 16. apriia je neki gospod govoril v gostilni z angleškimi in amerikanskJ-mi vojaki v angleščini. Nekateri ljudje so gospoda začeli dolžiti, da ie špijon in izdajalec, dokler ni prišla straža in moža aretirala. V zaporu so ga pazniki s ključi in oko-vauiml čevlji bili. To se je zgodilo okolo polnoči navedenega dne. Mož je dobil precejšnje poškodbe, ki so izpričane po zdravniškem izpričevali!. — Takih pritožb smo dobili že več, zato smo mnenja, da se ljudi, ki opravljajo službo, opozori na ta pre-gtešek, ker bo sicer treba govoriti C .ari bolj energično. Vse, kar je Pr*, gospoda! — Zaradi suaženia uradnih prostorov je v pondeljek, dne 19. maja mestna blagajna zaprta. —■ Za koroške begunce je poslal upravi našega lista Ivan Potočnik, ogibni čuvaj v Črnomlju, 4 K 50 vin. — Samomor. V četrtek, 15. t. m. zvečer se je v nekem tukajšnjem 'hotelu s samokresom usmrtil 281etni Ignacij Pipan, baje trgovec iz Za-Kreba. Vzrok samomoru Je neozdravljiva bolezen. — Prijet žepni tat. V noči od 13. na 14. t. m. je bil na glavnem kolodvoru v Ljubljani 181etni Alojzij Petelinšek zasačen pri žepni tatvini in prijet. Isti je potegnil iz žepa posestnikovega sina Frana Golmerja Iz Radovljice, kateri Je na kolodvoru V čakalnici sedel in malo zaspal, tobačno dozo. Golmer se Je zdramil, prijel tatu in ga izročil stražniku. — Internirani Nemci. Sinoči so privedli iz Celja v svrho internacije v Ljubljano dr. Breischik Franca in Freismuht Josipa. Njihova prisotnost v Celju Je baje državi nevarna. ~ Požar v Moldenu. »Politiken« . !Z Moldena na Norveškem: Veliki hotel v Moldenu Je pugorel do tal; požar je izbruhnil ponoči, tako da so gostje, stanujoči v hotelu, morali skakati raz oken trinadstropnega poslopja, da si rešijo golo življenje. Kolikor se Je moglo ugotoviti dosedaj, Je poginilo v plamenih šest oseb, enajst Jih Je pa bilo težko ra-njenih. — Kino. Po sestanku ob 11. uri, se vrši ustanovni občni zbor društva kinonastavljencev ob 12. uri istega dne, to je 19. maja 1919. v salonu Krvarič (Perles) v Ljubljani. Mnogobrojne udeležbe prosi pripravljalni odbor. Nemška grozodejstva na Koroškem. Iz Pliberka, 7-zjutraj 5. t. m. so prišle pr-nni straže pred Pliberk. Ob Lesk m/n r !e,raz°besil mežnar Luka Nato so takn-° zastavo na zvonik, vc. sk" stn?e na^dIi PHberčani slo- d ni J Ju\Jih d5e,°™ Pobili, IcllS la - 0kr?R 3* «re Je prišlo vofl H S Tln-mŠkih toIP v mesto; • 1 Je 3US°sl°vanski pod- nemčurji. Eden od teh je .V. , v Velikovec k jugoslovanskim '^lakom in trdil, da so ga Nemci mu-čili ir? da jim je ušel. Naši so ga spredli v službo v Pliberku, pa je zaostal m izdal vse Nemcem. Ob pol deveti uri so mene aretirali in zahtevali, da povem, kje Je S. dekan, da ga bodo ubili. Rekli so, da ga morajo na vsak način dobiti v Pest, Ob devetih se je pripeljal z avto mobiiom neki vladni svetnik !z Celovca, ki Je imel na trgu nagovor na ljudstvo, kjer je trdil, da sedaj gremo do Karavank, potem pa do Reke. Nemški vojaki so raznašali namenoma vest, da so tudi Italijani med njimi, da jim pomagajo ter da je Maribor padel, da je general Majster mrtev in da so Ljubljano zavzeli Lahi. Ka*or hitro so prišle nemške tolpe v Pliberk, so se razkropile po mestu in začele pri Slovencih po natančnem načrtu ropat. Najpreje so izpraznili dekanijo, potem Narodni doin, trgovino Sobec in trgovino Vajnceri; če še drugje, tega ne vem. Aretirali so gospo Plešivčnik, Kostilničaria Mlinarja, klobučarjeve hčere Ovčjak; zasebnega uradnika Rožmana, gospo Sobec. ooštaria Tschernitz-a in še mnoge druge. — V cerkvi so ukradli sveto olje. Aretirancem so grozili, da jih bodo pobili ali postrelili. Ranjene slovenske vojake so, kakor sem sam videl, večinoma umorili. Slovenske vojake, katere so v bližini Smarjete pri Pliberku zajeli, so Nemci razorožili, zagotavljajoč jim, da se jim ne bo zgodilo nič. Ko pa so bili vietl, so lih postavili v vrsto in iih nato s strojnico postrelili. Meni se je posrečilo straži, ki me je gnala skozi mesto ob %9. zvečer, ubežati. Na slovenske vojake so streljali civilisti iz Morijeve in Brežnikove hiše. Na ta način je bilo ustreljenih troje slov. vojakov. Na slovenske vojake je streljal tudi mladi Razpotnik na Guštanski cesti. Tam je padel en poročnik, en podčastnik in 2 vojaka. Pod Kostni anom sta bila ustreljena od civilistov dva nadporočnika. Enega izmed nju so tako razmesarili, da se Je izrazil nek nemški vojak, da ga je sram povedati? kako izgleda. Nemški vojaki so pravili, da Jim Je vo-ajški poveljnik, ki je zasedel Pliberk, dal dovoljenje, da smejo Slovence oropati. Druga grozodejstva. Divjanje nemške soldateske na Koroškem presega vse meje. Plenijo, ropajo, morijo vse povprek ta-to, da prekašajo celo divje Hune. Zal, da ne moremo dobiti preko Karavank vseh in natančnejših poročit, ker so vse zveze pretrgane. Le malo teh gozodejstev nam je znanih. Kar se je na Koroškem v zadnjih 14. dneh zgodilo, o tem imamo ja samo pičla poročila. Bati nam se Je le še najhujših poročil. Upamo, da bodo pozneje vsa ta grozodejstva odkrita in maščevana. Dne 7. majnlka t. 1. je nemška tolpa obstoječa Iz 12. mož oropala posestvo p. d. Štruc v Kotljah tako popolnoma, da so pri hiši ostale samo še prazne stene. Fužinskega delavca Juraka iz Ouštanja so nemški vojaki tako pretepli, da Je bil krvav po vsem životu. Enako se je zgodilo nekemu ujetemu slovenskemu vojaku. Od posestnika Pavše v Kotljah so zahtevali denarja. Ker ga ni mogel dati, so ga vrgli na tla in s puškinim kopitom tako dolgo pobijali, da Je prišel ob nezavest. Poštne uradnice v Prevaljah so zbežale Šele v zadnjem trenatku, ko so že civilisti naje streljali. Ker sta bežali tako pozno, sta imeli Še priložnost zvedeti za usodo dveh žensk iz Prevalj, kateri so nemški vojaki skupaj zvezali In potem ustrelili. V Guštanju so imel! nemški vojaki pred gostilno Lečnik na žici dve človeški očesi nataknjeni. Tam je hodila gor in dol nemška straža, ki je vsakemu civilistu rekla: Poglejte, ta očesa so priča, kako delajo Slovenci z Nemci, ki so nad 20 Nemcem oči iztaknili. — Zverinstvo teh divjakov se kaže v tem slučaju. Oči sami iztaknejo in dolžiio potem Slovence. V Spodnjem Dravogradu so oropali nemški vojaki trgovino Kaiser, proštnijo Jn posestvo Verdnika. Iz stranke. Politična šola na Jesenicah se prične v, nedeljo, dne 18. t. m. ob 10. uri predpoldne. Sodruglnje in sodrugl, ki so se vpisali, se naj obrnejo glede prostora na sodruga Gabrijela. Shodi v nedeljo, tine 18. maia 1919. Brezovica ob 15. uri pri »Velkovrhu«, poroča sodrug Kocmur iz Ljubljane. Ljutomer, poroča sodrug Iz Maribora. Spodnje Jarše ob 15. uri. poroča sodrug Perdan Iz Ljubljane. Litija, poroča sodrug Mihevc. Strokovno gibanje. Brivski in lasničarskl delavni imajo osmi skupni sestanek v nedeljo, 18. t m. ob 9. uri dopoldne v prostorih restavracije »Novi svet«, na Marije Terezije cesti. Nikdo naj ne izostane. Vplača se istotam. Ustanovni občni zbor »Zveze oblačilnih strok« strok se vrši v nedeljo, dne 18. maja ob 9. uri dopoldne v Mahrovi hiši, I. nadstropje, nasproti »Mestnega doma«. Kultura. Publikacije »Matice Slovenske«. Letos je poslala »Matica Slovenska« med narod tri knjige. »Knezova knjižica« 22. zvezek, vsebuje Juš Kozakovo novelo »Razori«, Rado Murnik piše o »Tujcu« in dr, Ivan Grafenauerjevo študijo »Valentin Vodnik — pesnik«; analiza njegovega pesniškega razvoja in značaja. Zabavna knjižica prinaša Ksaver Meškove »Siike« z naslednjimi naslovi: »Mož z raztrgano dušo«, »Drama na morju«, »Starca Matije pravica«, »Gorje«, »Sreča«, »Bedak Martin«, »Lakomnile«, »Marijina kiparja«. Tretja publikacija je dr. K. Ozvalda: »Smernice novega življenja«, prav temeljita in poučno psi-hologična študija o človeku in peda-gogiji življenja. Podrobne ocene vseh publikacij prinesemo pozneje. Članarina za »Slovensko Matico« znaša letno 8 K. Akademija priredi v pondeljek, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer na realki predavanje g. filozofa Antona Podbevška iz Zagreba v risalnici. Predavatelj bo predaval o predzgodovini slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Ker Je čisti dobiček namenjen »Stanovski zvezi slovenskih akademikov«, vabimo k obilni udeležbi. 40 let na slovenskem odru. Pač redek pojav v gledališkem življenju. Edini v naši gledališki zgodovini! Gospod Danilo praznuje 23. majnika t. 1. svol jubilej s častnim večerom v opernem gledališču, kjer se uprizori »Zemlja«. Nadejati se je, da bo naše občinstvo vedelo ceniti zasluge g. Danila za naš kulturni zavod ln počastilo jubilejno predstavo z mnogobrojnim obiskom. _ , Lepa Vida. Spisal Ivan Cankar. — Pretekli torek so dijaki ljubljanskih srednjih šol v dramskem gledališču igrali »Lepo Vido«, dramat-ski labodji spev Ivana Cankarja. Da so si mladi diletantje izbrali baš to igro, izpričuje njih visoko kulturno hotenje in obenem nemalo samozavest in vero v lastno moč. Zakaj prav nič ne pretiravam, če trdim,' da Je predstava »Lepe Vide«, tega poema, ki se bajno preliva na sferah dveh svetov, eden najtežavnejših naših režijskih problemov in da bi uprizoritev, ki bi izčrpliivo podala ves čar te najfinejše lirike, pomenila chef-d’-oevre na našem odru. Zapisal sem že nekje, da sodobna režijska umetnost še ni dovoli izzorela, da bi nam nudila »Lepo Vido« v vsem bogastvu njenih neslutenih lepot, ki Jih bodo odkrili morebiti Šele zanamci. Ce pa so ti mladi fantje vzlic vsem težkočam in opasnostim dosegli gotovo umetniško višino. Je to izraz mojega velikega in odkritega priznanja. Kako vestno so znali cčuvati intimno ubranost liričnih ekspresij dialogov! S kakšno udano pobožnostjo so se kretali in živeli v svojih vlogah! Sai ne tajim, da Je bila igra v celoti polna nedostatkov, režijsko in igralsko, da je bilo preveč deklamiranja in podčrtavanja to je znak mladosti, ki še ni našla izraza skrivnostipolne preprostosti in enostavnosti, bistvo umetniške forme. Cankar Je v »Podobah iz sani« in v »Lepi Vidi« dosegel ta naj-višji izraz umetniške forme in zato zahteva uprizoritev poslednje adekvatnih umetniških potenc. To Sfc seveda ni zgodilo, a vendar so bili v tej dijaški predstavi momenti, ki so sijajno nadkriljevali običajno noto letošnjih dramatičnih predstav. Ali naj to zapišem na račun talenta posameznikov ali velike ljubezni, s katero se je mladina oklenila stvari, po tej edini predstavi ne moremo presoditi. Vsekakor tiči v njih poleg ljubezni tudi talent in inteligenca in vsled tega me ni strah za igrdski naraščaj naše drame. Poljanec, Dioniz, Mrva, Vida, Milena — ali niso to rudimentarni talenti, ki Jim Je treba samo še pile in šole? Ko sem gledal ekstatično vzhičenost njih igranja in razmišljal o težki bodočnosti slovenske drame, me je ta mladina potrdila v moji veri, da naša dramatična umetnost vzlic temu, da jo ob njenem bolestnem prerojenju v najhujši krizi menda trumoma zapuščajo sedanji igralci — ali po krivdi konsorcija ali iz lastnega nagiba, nisem še ugotovil (ko pa ugotovim, bom povedal glasno in jasno) — ni prazna iluzija. Mi si ustvarimo svo-io dramo! V mladini je ljubezen do njen in zavest njene nepobitne nujnosti. F. A. Umetnostna razstava v paviljonu R. Jakopiča se otvori koncem tega meseca. Razdeljena bo na dva dela. Moderni oddelek vsebuje po večini proizvode mlajših, slovenski javnosti še malo znanih Jugoslovanskih umetnikov. Poseben oddelek pa je namenjen starejšim umetninam iz domačih zbirk. Repertoar narodnega gledališča. Drama. V soboto, 17. t. m. popoldne ob 3. uri »Krojaček junaček« za abonement B/52. — V soboto, 17. t. m. ob pol 8. uri »Nellv Rozier«, znižane cene. Izven abonementa, V nedeljo, 18. t. m. popoldne ob 3. uri »Veriga«, znižane cene. Izven ahgo. — V nedeljo, 18. t. m. ob 8. uri M ' Bebi«. Abon. 0/51. — V pondeljek 19. t. m. ob 8. uri »Smrt majke Jugovičev«. Abon. A/34. — V torek, 20. t. m. ob 3. uri popoldne »Lepa Vida«. — V sredo, 21. t. m. ob 8. uri zvečer »Revolucijska svatba«, znižane cene. Izven abon. — Opera. V soboto, 17. t. m. ob 7, uri zve čer »Baletni večer«. Abon. C/53. V nedeljo, 18. t. m. ob 8. uri zvečer »Prodana nevesta«. Izven abon. — V pondeljek, 19. t. m. zaprto. — V torek, 20. t. m. ob 8. uri zvečer iMme Favart«. Abon. A/56. — V sredo, 21. t. m. ob 8. uri zvečer »Ba-jaci in Evelina«. Abon. B/55. Iz gledališke pisarne. Ker se Je bolezen gospice Skalske obrnila na slabše, le uprizoritev napovedani: operetne premiere za soboto, dne 17. t. m. »Madame Favart« nemogoča. Kupleni listki za to predstavo veljajo za torek, dne 20. t. m. za isto opereto. Namesto »Madame Favart« bo »Baletni večer« z Javno produkcijo baletne šole v soboto, 17. t. m. ob 7. uri zvečer za abonement C/53. V nedeljo, dne 18. i. m. nastopi na tukajšnjem odru kot gost, bivši član tržaške slovenske opere basist gospod Emil Rumpel v operi »Prodana nevesta« v ulogi mešetarja »Ke-cala«. Zabijalci. Onsp. inž. I lillF je poslal »Jugo- sledeči popravek: Velece- njeni gospod A. Pesek, urednik tu. V današnji »Jugoslaviji* v članku >:Odgovornost za Vojno zvezo« navaja se me kot pričo za Žakljevu pripombo »Vse boljše stvari, vse te večje kupčije mi Kristan odie.« Ker tega Žaler napram meni ni rekei, prosim, da to resnici na ljubo popravite. — Z odličnim SDoStovoniem Ing. H. Uhlif 1. r. ______ — Tiskarski škrat je zatrusit v »Listku« z dne 15. t. m. sledeče napake: ostajajo = vstajajo, poie ~ polt, socijalizem in hariekinstvo ni iztikanje — socijalizem ni hariekin-stvo in iztikanje, gospodarstvo — gospodstvo, vek = več, (tu je hudomušno preskočil to-le) nego človek; ni duše otrok so dobre (vstavil pa je hudomušno to-le) nego ja njihov gospodar, ki se, ni sicer -- in sicer. — Popraviti je nadalje tudi notico, ki smo jo objavili v včerajšnjem »Napreju« pod naslovom »Čudno poročanje«. Odstavek: »odprodala v verižni kupčiji 10.000 kg sladkorja — to ie tri vagone«, se ima naravno glasiti: »to ie en vagon.« — Tiskarski škrat zasluži pre-ki sod... NaJnoveJSa poroiila. Vprašanje Reke. LDU. Pariz, 15. (DunKU.) Agen-ce Havas poroča: Pogajanja o Reki so se pričela in ni izključeno, da bo Reka podrejena italijanski nadoblasti, dočim bo dobilo pristanišče posebno upravo, bodisi da ga bo upravljala Hrvatska, ali pa da se bo upravljalo samo. Wilson stoji neo-mejno na svojem dosedanjem stališču. Anglija in Francija si prizadevata na vse načine, najti pot do sporazumne rešitve. Dlaz v Trbižu. LDU. Celovec, 16. (DunKU.) Tiskovni odsek koroškega deželnega odbora javlja: Listu »Resto del Car-lino« poročajo iz Bologne z dne 5. maja, da sta dospela v Trbiž v svrho inspiciranja italijanskih čet ob koroški meji vrhovni armadni poveljnik Diaz in šef generalnega štaba Battaglia. Z ozirom na politične in vojaške razmere smatrajo njuni prihod za važen dogodek. »Times« proti Nemški Avstriji. LDU. Amsterdam, 15. (DunKU.) »Times« Izvajajo v svojem uvodnem članku z dne 13. mala, da se mora Avstriji onemogočiti ponovitev takih zločinov, kot je krivda na svetovni vojni, in da mora Avstrija plačati tako visoko vojno odškodnino, kakršno ji omogočajo njena sredstva in njeni finančni viri. — Na drugi strani je bila pa tako temeljito poražena, in ima tako bore malo možnosti, povzdigniti se zopet na stališče velesile, da se more z njo postopati mileje, kar bi bilo seveda napram Nemčiji zelo umestno. — List priporoča nemškoavstrijskim zastopnikom, naj ne posnemajo zgleda nemških delegatov ln pristavlja. da bi bilo politično mnogo pametneje, postopati zmerno. Obsedno stanje nad Stettinom. LDU. Stettin, 16. (DunKU.) Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Šole in večina trgovin, izvzem-ši trgovine z živili, so zaprte. Prebivalci so ustanovili svojo obrambo. Število žrtev včerajšnjih bojev še ni znano. Sporazum med Poljaki in Ukrajinci. LDU. Dunaj, 16. (CTU.) »Neuer Tag« poroča: Kakor doznavamo iz povsem zanesljivega vira, je pr posredovanju entente prišlo med Poljaki in Ukrajinci do gotovega sro-razuma. Kot demarkacijska črta se označuje Lvov-Przemlsl, ki bo naj-brže trajna meja med obema državama. Poljaki dobe mesto Lvov, petrolejski okraji Drohobycz, Borys-law itd. ter vsa vzhodna Galiclla pripadejo Ukrajincem. Ukrajinci so pripravljeni dati Poljakom več pri-volii. Mirovna konferenca. LDU. Pariz, 16. (DunKU.) Kakor doznava Reuterjev urad, je svet ministrov za zunanje posle odklonu prošnjo poljske vlade, da bi se Ji prisodil del nemške trgovske morna-rlcc. LDU. Versaillles, 15. (DunKU.) Kakor javlja pariška izdaja lista »New York Tierald«, je mirovna konferenca včeraj imenovala poseben odsek za vprašanja, tičoča se , Baltiškega morja. Sklenili so tudi, da bodo odposlali v Baltiško morje eskadro zavezniškega brodovja. Da- siravno ta vest še ni potrjena uradno, se sme v zvezi s to vestjo vendar računati z vojaškimi operacijami proti Petrogradu, ker zahteva admiral Kolčak, naj se ne dovoli Fincem, da izvrše sami napad proti Petrogradu. LDU. Bazel, 16. (CTU.) Iz Pariza se poroča: Polkovnik House je kanferiral včeraj s Sonninom in italijanskim poslanikom v Washing Petra nasip št. 7. :: ter posamezni deli, igle, olje, potrebščine za šivilje in galanterijo, a j~ Dne 24. maja na izkaznice la ;VI. okraj: št. 65 do 69 od 8. do 11. dopoldne, št. 70 do 74 od 3. do 5. popoldne. —- Dne 26. maja na izkaznice za VII. okraj: št. 75 do 84 od 8. do 11. dopoldne, št. 85 do 93 od 3. do 9. popoldne. — Dne 27. maja na izkaznice za VIII. okraj: št. 94 do 93 od 8. do 11. dopoldne, št. 99 do 109 od 3. do 5. popoldne. — Dne 28. maja na izkaznice za IX. okraj: št. lin do 114 od 8. do 11. dopoldne. —* Dne 28. maja na izkaznice za X. okraj: št. 115 do 136 od 3. do 5. popoldne. Stranke nai se strogo drže določenega reda, da ne bode nepotrebnega postajanja. Izdajatelj: Josip Peteian, '?M:- Odgovorni urednik? Rudolf Golouh'. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. l/afnri mnittor bl hotel »prejeli 151et. dečka llulbll IllUjulKI kot vajenca za Čevljarsko obrt. Naslov: falcsffo Franka, na Savi St. 61, Gorenjsko. GOSPODARSKA PISARNA Dr. Ivan Černe LJUBLJANA, Miklošičeva cesta M. 6. poslopje LJUDSKE POSOJILNICE. daje nasvete v vseh gospodarskih zadevah In premoženjskih vprašanjih; Ceniki se zdaj ne mio .JO JAX In slu - UVBUm SHticvsli« cesia Sfer. 13. UCBUASA talni stroji is stroji ia pletenje. iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno.................-.............................. Pisalni stroji Jffi /TvTS /Tvl' /tvX'Xs KOLESI iz pršil isvarea Dflrkopp, Styrla, WafFanrad. Sodrugi, pristopajte kot elani „Soeia!ni Matici“! izposluje posojila, posreduje prodajo vrednostnih papirjev in tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakupih vseh posestev, izvršuje cenitve in oglede. Promet z Ameriko. Edina pisarna te vrste v Jugoslaviji Uraduje od 8.-'/sl. ore dop., od 3.-5. ure I pop. Vprašajte » pismom. Znamka 1 I Tajnik ee sprejme, ki je dobro izvežban v upravi strokovnega društva, eventuelno za agitacijske potrebe. Prednost imajo zlasti oni, ki so dobro poučeni v kemičnih strokah. Prošnje naj se vlagajo pismeno najpozneje do 26. maja na „Osrednje društvo kemičnih in sorodnih strok* v Ljubljani, Šelenburgovaulica št. 6.,/II. I An« lica in rolt Ponaša nje lastnikom mnogo L tv §-2*®! prednosti tako v zdravstvenem kot v družabnem pogledu. Fellerjevo popolnoma neškodljivo, preizkušeno „Elsa“ mazilo za varstvo in nego kože odstranjuje nečistočo kože, zajedce, oteklino, varuje proti ogorelosti, pegam, vetra, gubam, madežem itd. — Lončič močnejše vrste 6 kron. Ovoj in poštnina se posebej zaračuna, vendar najceneje. Mesto Skodllivili mil jevo lilijino mlečno milo „E!sa“, koje je tudi danes najceneje, vendar iste dobrote in neškodljivosti kot pred vojno. Boljšega in finejšega mila za nego kože si danes ni možno misliti. -film ^ moremo doseči samo s Fellerjevim ElllIlB€3 ICSsSsž ..,Elsa“ Tanohina mazilom za rast las. UčvTŠčuje kožo na glavi, prepreči plešo in prerano osive-lost, Lončič močnejše vrste 6 kron. Ovoj in poltnina se računa posebej In najceneje. Za vsakdanjo nego telesa FeUerJeve „Elsa“ toaletne pastile za umivanje telesa, otročje kopelji, kot ustna voda itd. Cena kartonu i krono 50 vin. lAMklUiA g,4»,8=.S »n nosite vedno v žepu bolečine lajšujoči, hladeči in osvežujoči Fellerjev „Elsa“ mentolni držek (Migriinstift). V leseni zaklopki 1 krono 50 vin. Izvrstno proti glavobolu, migreni. rabi se proti ubodom in vrezom. — Voda za cil (col-lvrium) 2 K 50 v. — Kapljice proti zobobolu 2 K 50 vin. — Pravi zagorski prsni sok proti kašlju steklenica 3 krone. Fran-covka v steklenicah po 4 krone 80 vin. in 12 kron 80 vin. piava švedska tinktura, velika steklenica 7 K 50 v., balzam Elsa Za želodet (melem) mala steklenica 1 krona 60 vin. Kurla očesa odstrani brez bolečin Fellerjeva turistovska tinktura „Elsa“ (tekočina) 8 čopičem 3 krone in turiBtovski obliž po 3 brone in 1 krono 50 vin. Proti potenj« telesa In neg Fellerjev ,Elsa‘-prašek s pršnikom K 1’50. Redilni prašek za govedo obljubljena davno znana in po-vpraševana vrsta ee zopet dobiva. Ovojček 2 K. Ovoj in poštnina se vedno računa noiebei in naiceneje, kolikor več se naenkrat naroči, tem več se prihrani. — Naroča se pri lekarnarju Evgen V. Feiler, Stublca, Elsa trg 252 (Hrvaško Zagorje). V v 1 mm reslstrovana zadruga z omejeno zavezo«, sprejema hranilne Vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od B. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOlIta daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1’k milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K. Zdravilišče Rogaška Slatina Najmodernejše in naipriljublienejše zdravilišče v Jugoslaviji. Sezija od 15. maja do konca septembra. Naravni žveplenokislogrenkl vrelci. Nedosežno zdravilišče za bolezni želodca, črevesa jeter in ledvic. Zdravilišče za bolezni presnavljanja (diabetes, debelost) in putike (arthritis urica). Moderno kopališče z vsemi hydro-niehano-terapevtičnimi procedurami. DijetetiČen sanatorij za bolne na želodcu, črevesu, ]etnh, ledvicah m za diabetikarie pod vodstvom strokovnjaka Dr. Lavriča iz Sole svetovnoznanega profesorja Dr. Noorden-a. Vsakovrhtne mineralne, soln ne jn plavalne kopelji. t,Ansnn nn Terenske kure za kronične bolezni srca, klimato terapija za nervozne, okrepčeva ne kure za krvne bolezni m bledico (cMorose).^Najboljše Jrapcilo za^^ekonv^scente po učnih boleznih kot bronhitis, pleuritis i. t. d. _ Zdraviliška godba, zdraviliški kino, umetniški koncerti, gledališke predstave, športni prostori. - Veliko število moderno opremljenih hotelov in dependanc, krasni izprehodi in izleti v okolico. Za prehrano najbolje preskrbljeno; lastna mlekarna. - Prospekte razpošilja brezplačno m na vprašanja odgovarja J V RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA. pij lie: Glavnica: 200,000.000 kron. Rezerve okrog 150,000.000 kron. PreSernova ulica 50 v lastnem poslopiu« Prodaja In nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem In oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnlh efektov, samo-shranthe (Safe-Deposlts) pod lastnim zaklepom strank; krediti In predujmi vsake vrste; Inkaso In eskont-menlc; nakazila in .. plačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, »td.