URN_NBN_SI_DOC-AOEPXGTG

SREČKO VILHAR (1907—1976) Zapis ob sm rti je vedno nekaj trpkega, vendar pa nam pietetna dolžnost narekuje, da se spomnimo tistih, ki jih ni več med nami. Dne 1. oktobra 1976 je legel, izmučen od neozdravljive bolezni, v grob Srečko Vilhar, dolgoletni ravnatelj Š tudijske knjižnice v Ko­ pru, publicist, revolucionar te r vnet bibliotekar. Srečko V ilhar je začel svojo življenjsko pot na Goriškem, in sicer v K rom berku pri Gorici, kjer se je rodil 7. aprila 1907. Obi­ skoval je učiteljišče v Tolminu in Gorici, kjer je pokazal izrazito aktivnost v tak ra t že ilegalnem dijaškem d ruštvu »Adrija«. Leta 1928. je bil sprejet v K P Italije, zaradi česar je km alu prišel na črni seznam fašistične policije. Ko je bilo tolminsko učiteljišče od­ pravljeno je še tisto leto (1928) zbežal v Ljubljano, kjer je nada­ ljeval šolanje na učiteljišču in 1931. tudi m aturiral. Tudi »ljubljan­ ska leta« za V ilharja niso bifa lahka. Kot em igrant iz Julijske k ra ­ jine ni bil vselej in povsod dobrodošel, saj je ta k ra t iskalo dela in kru ha v stari Jugoslaviji veliko ljudi. Spričo tega je Srečko V ilhar še bolj zagrizeno, kar je bilo zanj še posebej značilno, razvil vse sile za organiziranje revolucionarne študentovske m ladine. P ri ta ­ k ra t že delujoči »Soči« je bila osnovana še »Mlada Soča«. V njej so se shajali kom unisti, dijaki in študentje s Prim orske in iz Istre, vneti tigrovci — privrženci tedaj močno razširjene organizacije TIGR (po im enih: T rst—Istra—Gorica—Reka). Takšno delovanje kajpada ni moglo biti povsem prikrito poli­ ciji; ob prvi priložnosti je Srečka V ilharja in tovariše aretirala, ga po sedemmesečnem preiskovalnem zaporu odpeljala na Ado Cigan- lijo (otok na Savi pri Beogradu), od ondod pa v beograjsko Glav- njačo, nato pa še v Srem sko Mitrovico, kjer je k ar šest let prena­ šal tegobe te zloglasne ječe. Toda tam je našel ljudi, kot je bil Moša Pijade, in v ječi so osnovali pravo »m arksistično univerzo«. Z gladovnim i stavkam i so si nam reč izborili pravico, da so dobivali in brali m arksistično literaturo.