BOHOVA

Katarina Udovč

110Arheologija na avtocestah Slovenije

3 3 2 E S

BOHOVA

Katarina Udovč

⁞ Prispevki: Mira Strmčnik Gulič, Ivan Tušek, Slavko Ciglenečki, Saša Djura Jelenko, Vesna Koprivnik, Janez Dirjec,

Metka Culiberg, Alojz Šercelj, Andrej Šemrov

110 Bohova

 ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije

Uredniški odbor

Avtorica

Recenzentka

⁞ Barbara Nadbath, glavna in odgovorna

 ⁞Katarina Udovč

 ⁞Irena Lazar

urednica

 ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,

 ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,

⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec

 ⁞Center za preventivno arheologijo

 ⁞Fakulteta za humanistične študije,

⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice

 ⁞Poljanska c. 40, SI-1000 Ljubljana

 ⁞Univerza na Primorskem

⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke

 ⁞katarina.udovc@zvkds.s

 ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper

in likovna urednica

 ⁞irena.lazar@upr.si

⁞ Vanja Celin, tehnična urednica

Ostali avtorji

⁞ Matija Črešnar, član

 ⁞Mira Strmčnik Gulič

Lektorica

⁞ Milan Sagadin, član

 ⁞Zvezna ulica 68, SI-2000 Maribor

 ⁞Nina Krajnc (slovenščina)

⁞ Maša Saccara, članica

 ⁞mira.strmcnik.gulic@gmail.com

⁞ Katharina Zanier, članica

⁞ Bernarda Županek, članica

Oblikovanje in prelom

 ⁞Ivan Tušek

 ⁞Nives Zupančič

 ⁞Peršonova ulica 12, SI-2250 Ptuj

Izdajatelj

 ⁞ivan.tusek.pajo@gmail.com

 ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Tehnična priprava publikacije

⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana

 ⁞Vanja Celin, Nives Zupančič

 ⁞Slavko Ciglenečki

 ⁞Inštitut za arheologijo,

Zanj

 ⁞Znanstvenoraziskovalni center SAZU

Računalniška obdelava in priprava slik

⁞ Jernej Hudolin, generalni direktor

 ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana

 ⁞Danilo Cvetko

 ⁞slavko.ciglenecki@zrc-sazu.si

Fotografije – terenski posnetki

 ⁞Saša Djura Jelenko

 ⁞Primož Predan, Ivo Bizjak

 ⁞Koroški pokrajinski muzej

 ⁞Glavni trg 24, SI-2380 Slovenj Gradec

Načrt najdišča

 ⁞sasa.djura.jelenko@kpm.si

 ⁞Mira Strmčnik Gulič, Slavko Ciglenečki,

Saša Djura Jelenko, Vesna Koprivnik,

 ⁞Vesna Koprivnik

Marija Lubšina Tušek, Ivan Tušek

 ⁞Pokrajinski muzej Maribor

 ⁞Grajska ulica 2, SI-2000 Maribor

Terenske risbe

 ⁞vesna.koprivnik@museum-mb.si

⁞ Zmago Kovač, Mario Antonić, Milena Antonić,

Marko Vihar, Darko Plohl

 ⁞Janez Dirjec

 ⁞Inštitut za arheologijo,

Geodetske izmere

 ⁞Znanstvenoraziskovalni center SAZU

 ⁞Bogo Žontar, Peter Slana

 ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana

 ⁞iza@zrc-sazu.si

Risbe predmetov

 ⁞Andro Gjura, Drago Oman

 ⁞Andrej Šemrov

 ⁞Numizmatični kabinet,

Digitalizacija risb predmetov

 ⁞Narodni muzej Slovenija

 ⁞Saša Djura Jelenko, Darja Črešnar, Vlado Pogač

 ⁞Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana

 ⁞andrej.semrov@nms.si

Digitalizacija terenskih risb

 ⁞Metka Culiberg

 ⁞Ivo Bizjak, Danilo Cvetko

 ⁞Jadranska 17, SI-1000 Ljubljana

 ⁞meta.culiberg@gmail.com

Fotografije predmetov

 ⁞Ivo Bizjak, Davorin Ciglar Milosavljević

 ⁞Alojz Šercelj †

Postavitev tabel v katalogu najdb

 ⁞Nataša Svenšek

Ljubljana, 2023

Spletna izdaja

Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah

Slovenije so brezplačne.

www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige

Vse raziskave je omogočil DARS, d. d.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili

v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 157004291

ISBN 978-961-7169-53-9 (PDF)

Vsebina

1⁞ Uvod 5

2⁞ Geografski oris





6


3⁞ Arheološka podoba prostora





8


4⁞ Metodologija dela





11


5⁞ Stratigrafska podoba najdišča Saša Djura Jelenko, Ivan Tušek, Vesna Koprivnik, Slavko Ciglenečki 13

6⁞ Interpretacija najdišča Saša Djura Jelenko,

Ivan Tušek, Vesna Koprivnik, Slavko Ciglenečki 19

⁞ 6.1 Faza I

19

⁞ 6.2 Faza II

23

⁞ 6.3 Faza III

25

7⁞ Gradivo 26

⁞ 7.1 Prazgodovina

26

⁞ 7.2 Rimska doba

26

⁞ 7.3 Srednji in novi vek

33

8⁞ Analize 34

⁞ 8.1 Živalske kosti Janez Dirjec

34

⁞ 8.2 Radiokarbonska analiza C14

35

⁞ 8.3 Novci Andrej Šemrov

35

⁞ 8.4 Karpološke analize Metka Culiberg, Alojz Šercelj

36

9⁞ Interpretacija najdišča v času in prostoru

Mira Strmčnik Gulič 37

10⁞ Sklep





39


11⁞ Literatura





41


12⁞ Katalog stratigrafskih enot





44


13⁞ Katalog najdb





57


1Uvod

Trasa avtoceste je bila v skladu z metodologijo arheo-

Izkopavanja je vodila Mira Strmčnik Gulič, univ. dipl. arhe-

loške stroke pregledana s predhodnim ekstenzivnim te-

olog, kons. svetovalka, sodelovali so še arheologi dr. Slav-

renskim pregledom, ki pa na trasi čez območje najdišča ko Ciglenečki, univ. dipl. arheolog, Saša Djura Jelenko, univ.

ni pokazal pozitivnih arheoloških rezultatov.

dipl. arheolog, Vesna Koprivnik, univ. dipl. arheolog, Marija Pri arheološkem nadzoru smo ob spremljanju zemeljsko-Lubšina Tušek, univ. dipl. arheolog, in Ivan Tušek, univ. dipl.

-gradbenih del na trasi HC Slivnica–BDC odkrili še nepozna-

arheolog. Sodelujoči arheologi so opisali stratigrafsko po-

no najdišče iz rimskega obdobja s posameznimi elementi dobo, interpretirali najdišče in izdelali katalog najdb (Strmč-

prazgodovinske in zgodnjesrednjeveške poselitve. Arheo-

nik Gulič et al. 2000), na čemer bo osnovana objava. Nadzor loško najdišče se je razprostiralo na zemljiščih 816/1, 816/4, sta s strani investitorja opravila Janez Umek, inž. gradb., in 819/1, 819/4, 820/1, 820/4, 835/1 in 1132/1, vse k. o. Razvanje.

Vlado Horvat, inž. gradb.

Skladno z izhodišči SAAS-a (SAAS 1994) smo zaradi ogro-

žanja arheološkega najdišča z gradbenimi deli začeli z re-

ševalnimi oziroma zaščitnimi arheološkimi izkopavanji. Po sklenjeni pogodbi št. 81/2000 z DARS-om smo začeli z arheološkimi izkopavanji. V času od 9. 7. 1997 do 2. 9. 1997

smo v 56 delovnih dneh raziskali in za gradnjo sprostili okoli 5000 m2 površine. Sistematično smo raziskali 3624 m2 po-vršine, na preostali površini smo preverili obstoj morebitnih arheoloških ostalin. Pri izkopavanjih je sodelovala ekipa 121

članov. Globina izkopa je segala od 0,50 do 1,20 m. Plasti

smo, kjer je bilo mogoče, snemali po stratigrafskih enotah in vodili enak sistem arheološke dokumentacije kot na ostalih

najdiščih. Teren smo sproščali po etapah glede na potre-

be izvajalcev (deviacija ceste, telekom, dva kraka za plino-

vod,...), kar je poleg slabega vremena še dodatno oteževalo

potek samih raziskav. O težavah in poteku del smo se sproti

dogovarjali z investitorjem in izvajalci gradbenih del. Na jugovzhodni strani so se arheološke ostaline nadaljevale pod

obstoječo cesto in so bile nedostopne za raziskave, na južni strani pa smo zadeli na rob arheološkega najdišča.

Bohova, AAS 110, 2023





5





2Geografski oris

Arheološko najdišče Bohova – Pri kapelʼci, z evidenč-

no številko dediščine 15538, leži v občini Hoče−Slivnica,

v severovzhodni Sloveniji (sl. 1, 2). Območje na seve-

ru omejujejo Slovenske gorice, na jugozahodu seve-

rovzhodni obronki Pohorja, na jugovzhodu pa se od-

pirata Dravsko polje oziroma robno območje obsežne

Panonske ravnine. Dravsko polje se razteza od Maribora

proti vzhodu in jugovzhodu do Ptuja, proti zahodu do

Pragerskega in proti jugu do vznožja haloških gričev.

Površje polja je položno nagnjeno od severozahoda

proti jugovzhodu. Vrhnjo plast sestavljajo holocenske

in pleistocenske prodne in glinaste naplavine. Najnižji del, ob dravski strugi, je holocenska ravnica. Ravninski

del Dravskega polja je razčlenjen na nizke terase, ki ponekod neopazno prehajajo druga v drugo. Na zahodu meji Dravsko polje na Pohorje, zgrajeno iz me-

tamorfnih kamnin, ki obdajajo tonalitni lakolit. Severni

in vzhodni rob Pohorja sestoji iz terciarnih sedimentnih

2 Lokacija najdišča na geografski karti; vir: https://ipi.

kamnin. Metamorfne kamnine nikjer ne segajo do dra-

eprostor.gov.si/jgp/data. Merilo 1 : 100 000.

vske struge. Levi breg reke večinoma sestoji iz terciarnih

sedimentnih kamnin, desni pa iz pleistocenskega in ho-

locenskega proda in peska, s katerim je zasuto Dravsko

polje (Žlebnik 1982, 153–155).

Na ravninskem območju dosežejo nadmorske višine v se-

verozahodnem delu okoli 260 metrov in se postopoma zni-

žujejo proti jugovzhodu, kjer znašajo okrog 210 metrov. V

ravninskem delu so razporejena številna vaška naselja, na

podlagi katerih lahko rečemo, da je to območje med najbolj

naseljenimi predeli v Sloveniji. Arheološko najdišče Bohova

3 Lega arheološkega najdišča na geološki karti, osnovna geološka karta SFRJ, L33−56 (Mioč, Žnidarčič 1989). Merilo

1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS.

1 : 125 000.

6 Bohova, AAS 110, 2023





4 Položaj najdišča na topografski karti, podlaga TTN5 in 5 Lega arheološkega najdišča Bohova na Franciscejskem idejni projekt DARS, ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000.

katastru, SI AS 177/M/F/M545, lista A04 in A06, AS 177/M/F/

M756, list A02; ©Arhiv Slovenije; georeferenciran. Merilo

1 : 20 000.

leži na meji med dvema geološkima osnovama, in sicer med

t. i. terasnimi sedimenti in peščeno glino z lečami proda (sl. 3). Med terasnimi sedimenti, označenimi s simbolom

»t«, prevladuje predvsem prod (70 %), ki mu sledita pesek

(20 %) in peščena glina (10 %). Prodniki so v glavnem iz me-

tamorfnih in magmatskih kamnin, v manjši meri pa tudi iz

karbonatnih sedimentov. Sortiranost je slaba, velikost posa-

meznih prodnikov pa spremenljiva, od nekaj centimetrov do

nekaj decimetrov. Peščeno glino, označeno s simbolom »g«,

najdemo ob južnem robu Apaškega polja, v dolinah Ščavni-

ce in Pesnice ter v zahodnem oziroma jugozahodnem delu

Dravskega polja med Mariborom, Pragerskim in dalje pro-

6 Pogled na arheološko najdišče Bohova na začetku

ti jugovzhodu, do obrobja Dravinjskih goric. Glina leži na

izkopavanj.

peščeno-prodnati podlagi. Barva gline je siva do sivorjava

in ima kroglasto krojitev. Ponekod vsebuje leče peščenega

proda, ki so večinoma tanjše‚ in se hitro izklinjajo (Mioć, Žnidarčič 1989).

Območje je na franciscejskem katastru vrisano kot polje (sl. 4, 5). Tudi pred izkopavanji je bilo njivska površina (sl. 6).

Kot posebnost pokrajine moramo omeniti izgone oziroma

izgonsko pokrajino; tako pojmujemo umetno narejen na-

makalno-izsuševalni sistem. Vodotoke s Pohorja so speljali

v umetne struge, narejene na glinastih sedimentih, ki so jih potoki prinesli s sabo. Umetno izkopanim in narejenim stru-gam vodotokov so prilagodili tudi tlorise vasi. Na potok je

vezana cesta skozi vas in z njo lega ter usmeritev posame-

znih hiš in kmetij (Baš 1937, 334; Magdič 2018, 38–39).

Bohova, AAS 110, 2023





7


3Arheološka podoba prostora

Ugodna lega na stičišču treh geografsko in gospodar-

ter vkopa za stojko so izkopali na lokaciji Bohova – arheolosko različnih predelov je omogočala naseljevanje v vseh ško najdišče Za križem (Kajzer Cafnik, Murko 2011, 23–24), obdobjih. Zahodno od Bohove ležijo naselja in arheo-odlomke keramike iz rimske dobe pa na najdišču Bohova

loška najdišča med Razvanjem in Pivolo, jugovzhodno 2 – arheološko najdišče Za vasjo (Djurić 2003, 97). Čez da-Rogoza, jugozahodno Spodnje Hoče in Čreta ter južno našnje t. i. mariborsko območje sta vodili pomembni rimski Slivnica, Orehova in Hotinja vas.

cesti. Cesta Celeia–Flavia Solva je potekala v smeri sever−

V letih 1988 in 1989 so ob gradnji orglarske delavnice pri jug, cesta Poetoviona–Virunum pa vzhod−zahod.

župnijski cerkvi v Spodnjih Hočah (sl. 7: 1) izkopali naselbin-Na arheološkem najdišču Bohova – Pri kapelʼci so izkopali

ske jame iz obdobja lasinjske kulture (Strmčnik Gulič 1989; poškodovane ostanke gospodarsko-stanovanjskega kom-Strmčnik Gulič 1990; Strmčnik Gulič 2003a; Kramberger pleksa (Strmčnik Gulič 2003e, 98). Uvrščamo ga v sklop 2014a, 243; Kramberger 2014b, 76–80; Kramberger 2020; rimskih vil, ki so nastale ob vznožju Pohorja. V ta sklop so-Kramberger 2021b), kar so najstarejše najdbe z obravnava-

dijo še vile v Bohovi, Hočah in Betnavi. V Hočah (sl. 7: 1)

nega območja. V okolici Slivnice oziroma na trasi avtoceste so pod gradbenim posegom iz rimske dobe dokumentirali mimo vasi so izkopali več arheoloških najdišč, ki jih razliku-naselbinske ostanke iz eneolitika in bronaste dobe. Boga-

jemo po številkah. Na Slivnici 1 (sl. 7: 2) so dokumentirali na-te arhitekturne ostaline so razdelili na tri faze, ki izpričujejo selbinske jame s keramiko, okrašeno z brazdastim vrezom, kontinuiteto poselitve od zgodnje do pozne rimske dobe in do zdaj edine sledi stavb iz srednjega eneolitika (Strmčnik (Strmčnik Gulič 1990, 135). Vzhodno od Hoč in severno od Gulič 2001, 120, sl. 4; Strmčnik Gulič 2003b), na Slivnici 3b obravnavane vile Bohova 3 oziroma Bohova – Pri kapelʼci dva plana žgana grobova (Murko et al. 2008), na Slivnici 1 so v Bohovi izkopali obsežen areal vile rustike . Ohranili so sledi poselitve iz srednje bronaste dobe (2. tisočletje pr. n. št.) se temelji objektov. Zgrajeni so bili iz rečnih oblic in vko-in mlajše železne dobe, na Slivnici 2b pa sledi nižinske pose-pani v peščeno podlago. Ponekod so izkopali tudi zid iz litve iz mlajše železne dobe (Strmčnik Gulič 2003c, 237–238; neobdelanih lomljencev in prodnikov z maltnim vezivom.

Strmčnik Gulič 2003b, 239; Kramberger 2021a). V mlajši že-

Dokumentirali so stanovanjsko poslopje s hipokavstom in lezni dobi je bila poseljena tudi lokacija današnje trgovine bivalnimi prostori, poleg tega pa še sedem gospodarskih Hofer v Spodnjih Hočah (Kajzer Cafnik, Predan 2006). Na poslopij in obrtno storitveno cono s štirinajstimi manjšimi Rogozi (sl. 7: 3) so izkopali večobdobno najdišče, ki je bilo prostori (Strmčnik Gulič 1990, 136–138, sl. 2, 3). Vzhodno poseljeno od eneolitika do pozne bronaste dobe. Poleg na-od betnavskega gradu so izkopali del stavbe z ohranjenim

selbinskih ostalin so odkrili še tlakovano pot in štiri gomile hipokavstom in leseno stavbo pravokotnega tlorisa, ki ga iz obdobja starejše železne dobe (Strmčnik Gulič 2003d, nakazujejo obrisi jam za stojke. Med drobnimi najdbami 234; Črešnar 2010; Črešnar 2022). Naselbinske ostaline iz je najštevilnejše zastopana groba hišna lončenina, ki ima zgodnje bronaste dobe, naselje, zgrajeno v stojkasti tehni-največ tipskih podobnosti z najdišči ob južnem Pohorju. V

ki iz pozne bronaste dobe, grobove iz zgodnjega obdobja ornamentiki prevladujta metličast in glavničast okras, sle-mlajše železne dobe in rimske ostaline so izkopali v Oreho-

di okras plitvih vrezov. Keramične najdbe in novci datirajo

vi vasi (sl. 7: 4) (Grahek 2015). V čas starejše železne dobe objekt med sredino oziroma drugo polovico 3. stoletja in sodi večje gomilno grobišče z danes sploščenimi večjimi in sredino 4. stoletja (Strmčnik Gulič 1990, 138, sl. 4). Jugoza-manjšimi gomilami, ki se je razprostiralo med Razvanjem in hodno od Betnave (sl. 7: 9) so raziskali vilo rustiko v Rad-Pivolo (sl. 7: 5) (Teržan 1990, 70, 325–336). V isto obdobje vanju (sl. 7: 10), ki je tipološko podobna bohovski. Med sodita višinska utrjena, slabše raziskana, naselbina na Čreti drobnimi najdbami prevladujejo keramične zvrsti večinoma pri Mariboru (sl. 7: 6) (Pahič 1973, 525–529; Teržan 1990, domače proizvodnje, ki so opredeljene od sredine 3. do 340–341) in nižinska naselbina ruralnega značaja v Hotinji začetka 4. stoletja. Med ruševinami znotraj obodnega zidu vasi (sl. 7: 7) (Gerbec 2015; Gerbec 2019, 473–486). Žrmlje rimske vile so odkrili staroslovansko grobišče z 28 grobovi.

in odlomke bronastodobne keramike, drobce ožgane gline Grobovi sodijo v čas druge polovice 11. stoletja (Strmčnik 8 Bohova, AAS 110, 2023



10

9

11

8

5

3





1


1 - Spodnje Hoče

2 - Slivnica

3 - Rogoza





6


4 - Orehova vas


2


5 - Pohorski dvor


4


6 - Poštela

7 - Hotinja vas





7


8 - Bohova


9 - Betnava

10 - Radvanje

11 - Zg. Duplek

vila rustika

7 Lokacije arheoloških najdišč: 1 Spodnje Hoče, 2 Slivnica, 3 Rogoza, 4 Orehova vas, 5 gomile med Pivolo in Razvanjem, 6 Čreta, 7 Hotinja vas, 8 Bohova, 9 Betnava, 10 Zgornje Radvanje, 11 Zgornji Duplek (vir podatkov: Pahič 1973; Teržan 1990, 256, sl. 1; Teržan 1999; Strmčnik Gulič 2001; Strmčnik Gulič 2003a; Strmčnik Gulič 2003b; Strmčnik Gulič 2003c; Strmčnik Gulič 2003d; Strmčnik Gulič 2003e; Strmčnik Gulič 2003f; Murko et al. 2008; Črešnar 2010; Teržan, Črešnar 2012; Grahek 2015; Gerbec 2015 in RKD, ARKAS); vir: Atlas Slovenije, © Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Merilo 1 : 100 000.

Bohova, AAS 110, 2023





9


Gulič 1990, 140–142). Staroslovansko grobišče so odkrili tudi v Zgornjem Dupleku (sl. 7: 11) (Ciglenečki 1975; Strmčnik

Gulič 1977; Ciglenečki, Knific 1979). Naselbinske sledi in odlomke keramike iz zgodnjega srednjega veka so dokumen-

tirali in izkopali v Spodnjih Hočah (Kramberger 2021b).

10 Bohova, AAS 110, 2023

4Metodologija dela

Arheološke raziskave smo opravili po sprejetem načinu Potek arheoloških raziskav smo ves čas fotografirali (črno-stroke, čeprav so strojni posegi že močno poškodovali beli, barvni in DIA posnetki) ter občasno snemali s kamero.

arheološke strukture. Zakoličili smo koordinatno mre-

Za poenotenje opisov in statistično obdelavo smo za posa-

žo kvadrantov v velikosti 4 × 4 m. Mrežo smo vpeli v mezne sektorje in enote uporabljali ustrezne obrazce: popis Gauss-Krügerjevo projekcijo. V jugozahodnem vogalu stratigrafskih enot, obrazec za opis posamezne stratigraf-izkopnega polja smo začeli s številčenjem kvadrantov. ske enote, popis risb, popis vzorcev, obrazec za predvidene Kvadrante smo zaradi boljšega pregleda in organizacije analize, popis najdb, popis posebnih najdb in obrazec za razdelili na sektorje (praviloma 20 × 20 m). Med njimi posamezno posebno najdbo. Teren smo sproščali po eta-smo tekom izkopavanj začasno puščali kontrolne profile pah oziroma glede na potrebe gradbenih del (deviacija ce-debeline 0,50 m. Glavna profila v smeri S−J smo pustili ste, telekom, dva kraka za plinovod,...), kar je poleg slabega tam, kjer sta ostala po gradbenem posegu, ostali profili vremena še dodatno oteževalo potek izkopavanj. O vsem so potekali po mejah med sektorji v širini 0,50 m (sl. 8, smo investitorja sproti obveščali.

9). Izkopavali smo frontalno po slojih oziroma planum-

sko, pri čemer smo skušali zajeti izpovednost celotnega

ogroženega dela najdišča.

Vse spremembe v plasteh in pomembnejše najdbe smo

sproti grafično in fotografsko dokumentirali, njihovo lego pa smo trodimenzionalno zajeli še s tahimetrom. Vse najdbe

smo natančno označili, očistili, sproti dokumentirali in shranili. Zbirali smo različne vzorce za predvidene analize: dolo-

čitev vrst lesa, C14 datacije, za palinološke in metalurške analize ter za določitev izkopanih živalskih kosti. Na terenu smo risali skupne tlorise sektorjev, večinoma v merilu 1 : 50, po potrebi tudi več tlorisov istega sektorja; tlorise posameznih elementov glede na njihovo izpovednost in velikost v merilu 1 : 20; kontrolne profile med sektorji praviloma v merilu 1 : 50; profile in preseke posameznih struktur v merilu 1 : 20.

Po končanih izkopavanjih smo za celotno najdišče računal-

niško sestavili in grafično oblikovali kumulativni končni tloris.

Bohova, AAS 110, 2023





11


raziskano območje

305F 304F 303F

presek

kvadrant 4 × 4

305E 304E 303E

305D 304D 303D 302C 301C 300C 299C 298C 306C

Presek 5

305C 304C 303C

Presek 6

305B

I.

304B 303B 302B 301B 300B 299B 298B 306B

Presek 4

305A 304A 303A 302A 301A 300A 299A 298A 306A 310

305 304 303 302 301 300 299 298 306 307

293 294 295 296 297 311 313

290 291 292

283 282 312 V.

Presek 1

286 285 284 II.

289 288 287

274 275 276 277 278 279 280 281 317 316

271 270 269 268 267 266 318 319

273 272 Presek 3

258 259 260 261 262 263 264 265 323 322

327 Presek 9

257 256 255 254 253 252 251 250 324 325

247 248 249 329 328

242 243 244 245 246

IV.

VI.

III.

241 240 239 238 237 236 235 234 330 331 332

226 227 228 229 230 231 232 233 335 334 333

225 224 223 222 221 220 219 218 336 337 338 339

210 211 212 213 214 215 216 217 343 342 341 340

IX.

204 203 202 344 345 346 347

208 207 206 205

VIII.

209 VII.

Presek 8

194 195 196 197 198 199 200 201 351 350 349 348

192

Presek 11

191 190 189 188 187 186 185 352 353 354 355

Presek 7

177 178 179 180 181 182 183 184 359 358 357 356

Presek 10

173 172 171 170 169

160 161 162 163 164

151 150

154 X.153 152 XI.

142 143 144 145 146

135 134 133 132 131

127 128

124 125 126

119

102 103 104 105 106 107 108 109 110

118 117 116 115 114 113 112 111

100 99

98

97

96

95

94 93

92

90

91

101

85

86

87

88

89

XIII.

83

84

82

XII.

80

79

78

77

76

75

74

73

72

81

63

64

65

66

67

68

69

70

71

62

8 Delitev izkopnega polja na

60

59

58

57

56

55

54

53

52

61

sektorje in kvadrante ter lokacije

43

44

45

46

47

48

49

50

51

42

presekov. Merilo 1 : 600.





12


raziskano območje

305F 304F 303F

presek

kvadrant 4 × 4

305E 304E 303E

5Stratigrafska podoba najdišča

Saša Djura Jelenko, Ivan Tušek, Vesna Koprivnik, Slavko Ciglenečki 305D 304D 303D 302C 301C 300C 299C 298C 306C

Presek 5

305C 304C 303C

Presek 6

305B

I.

304B 303B 302B 301B 300B 299B 298B 306B

Presek 4

Stratigrafsko podobo najdišča bomo predstavili ločeno Interpretirali smo jo kot kulturno plast I. poselitvene faze.

305A 304A 303A 302A 301A 300A 299A 298A 306A

po sektorjih in kvadrantih, tako kot smo izkopavali in Pri odstranjevanju te plasti smo naleteli na številne kulturne 310

305 304 303 302 301 300 299 298 306 307

dokumentirali.

jame (SE 119, SE 124, SE 126, SE 135, SE 243, SE 246), ognji-293 294 295 296 297 311 313

290 291 292

283 282 312 V.

Sektorji I, II, III, IV; kvadranti 226–305, 303a–303f, 304a–

šča (SE 118, SE 244) in vodnjak (SE 120). Njej istodobna, ven-Presek 1

286 285 284 II.

–304f, 305a–305f (sl. 10−12)

dar zaradi različne podlage, ki jo je prekrivala, drugačna, je 289 288 287

Sterilno geološko osnovo na arheološkem območju sek-

bila temno rjava kulturna plast SE 2. Prekrivala je rumeno

274 275 276 277 278 279 280 281 317 316

torjev I, II, III in IV predstavljajo prodnato-peskasta plast, ki glinasto plast SE 3. Tudi pri odstranjevanju te plasti (SE 2) 271 270 269 268 267 266 318 319

273 272 Presek 3

se je širila v severovzhodnem predelu (SE 5), peskasta plast smo naleteli na številne jame (npr. SE 200, SE 123, SE 242, (SE 6) v zahodnem in osrednjem delu izkopnega polja ter SE 244, SE 245), stojke (npr. SE 131, SE 134, SE 137), jarek 258 259 260 261 262 263 264 265 323 322

327 Presek 9

do 0,50 m debela glinena plast (SE 3). Glinena plast SE 3 SE 13 ter groblji SE 100 in SE 101. V kv. 323 je SE 2 delno 257 256 255 254 253 252 251 250 324 325

247 248 249 329 328

je prekrivala večino jugozahodnega predela obravnava-

narivala na SE 14. Pri odstranjevanju teh kulturnih plasti s 242 243 244 245 246

IV.

VI.

nih sektorjev. Kulturni plasti SE 14 in SE 2 sta prekrivali ar-keramičnimi, pa tudi kovinskimi najdbami, smo naleteli na

III.

heološko sterilno osnovo. Nad sterilno SE 5 je ležala črna, številne jame, vodnjak, kurišča in stojke ter objekt 3. Vse sku-241 240 239 238 237 236 235 234 330 331 332

prodnata plast SE 14 s keramičnimi ter kovinskimi najdbami. paj je prekrivala humusna plast SE 1a ter ruša SE 1, obe v 226 227 228 229 230 231 232 233 335 334 333

skupni debelini do 0,40 m.

225 224 223 222 221 220 219 218 336 337 338 339

210 211 212 213 214 215 216 217 343 342 341 340

IX.

204 203 202 344 345 346 347

SE 1 – ruša

208 207 206 205

VIII.

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

I.

209 VII.

Presek 8

SE 3 – geološka osnova

V.

II.

194 195 196 197 198 199 200 201 351 350 349 348

SE 4 – recentni jarek

SE 6 – geološka osnova

IV.

III.

192 191 190 189 188 187 186 185 352 353 354 355

VI.

Presek 11

Presek 7

179 180 181 182 183 184 359 358 357 356

IX.

177 178

SE 1 – ruša

VIII.

Presek 10

I.

0

2 m

VII.

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

173 172 171 170 169

SE 3 – geološka osnova

V.

II.

X. XI.

160

SE

161 162 163 164

4 – recentni jarek

Kv. 225

Kv. 226

Kv. 241

Kv. 242

Kv. 257

Kv. 258

Kv. 273

Kv. 274

Kv. 289

Kv. 290

SE 6 – geološka osnova

IV.

III.

VI.

154 153 152 151 150

1

6

1

z = 271,16

XIII.

XII.

X.

XI.

2

2

IX.

2

1

4

SE 1 – ruša

142 143 144 145 146

3

VIII.

6

3

VII.

3

I.

0

2 m

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

SE 3 – geološka osnova

135 134 133 132 131

V.

II.

X. XI.

SE 4 – recentni jarek

127 128

Kv.

124 225

125 126

Kv. 226

Kv. 241

Kv. 242

Kv. 257

Kv. 258

Kv. 273

Kv. 274

Kv. 289

Kv. 290

SE 6 – geološka osnova

IV.

III.

VI.

1

6

1

z = 271,16

XIII.

XII.

2

2

IX.

2

1

119

4

3

VIII.

6

3

VII.

3

0

2 m

102 103 104 105 106 107 108 109 110

118 117 116 115 114 113 112 111

X. XI.

Kv. 225

Kv. 226

Kv. 241

100

90

91

101

Kv.

99

98

97

96

95

94 93

92

242

Kv. 257

Kv. 258

Kv. 273

Kv. 274

Kv. 289

Kv. 290

XIII.

1

83

84

85

86

87

88

89

6

82

XII.

1

z = 271,16

XIII.

XII.

2

2

2

1

4

3

6

80

79

78

77

76

75

74

73

72

3

3

81

63

64

65

66

67

68

69

70

71

62

10 Presek 1, zahodni presek sektorjev I in III. Merilo 1 : 100.

60

59

58

57

56

55

54

53

52

61

43

44

45

46

47

48

49

50

51

42

Bohova, AAS 110, 2023





13





SE 100 – groblja

I.

hišni lep – ožgana glina

V.

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

II.

SE 3 – geološka osnova

IV.

III.

VI.

IX.

VIII.

VII.

X. XI.

0

1 m

XIII.

XII.

Kv. 261

Kv. 270

z = 272,17

2

2

3

3

11 Presek 3 v sektorjih I in II. Merilo 1 : 50.

Poudariti velja, da je skoraj polovico terena prizadel pred-

hoden strojni poseg, zato so nekatere relacije ostale brez

natančne vertikalne stratigrafije1.

Na severovzhodnem delu obravnavanega območja so za

potrebe nove poselitve poravnali in ustvarili hodno, prodnato tlakovano površino (SE 8). Naredili so jo iz manjših

prodnikov, tesno položenih drug zraven drugega (sl. 13).

Tej mlajši poselitveni fazi je pripadal objekt SE 102, SE 103 s pripadajočima stojkama SE 104 in SE 105. Objekt sta poškodovala recentna posega (glej sl. 23a). Še dalje proti seve-

ru smo sledili trem grobljam iz lomljenca (SE 109, SE 110 in 13 Tlakovanje SE 8.

SE 111), ki so se presenetljivo ohranile dokaj visoko (tik pod travnato rušo) (gl. sl. 24).

Sektorji II–V, V, VI; kvadranti 298a–298c, 299a–299c, 300a–300c, 301a–301c, 302a–302c, 306, 307, 310–313,

316–319, 321, 322, 325, 326 (sl. 15–17)

Zaradi časovne stiske (izgradnja plinovoda) je bil strojno posnet vrhnji del sektorja II–V. Pod od 0 do 0,20 m debelo or-

nico SE 1, katere debelina se je proti vzhodu večala, je ležala svetlo rjava peščeno-glinena zemljena plast SE 1a. Zasledili smo jo od relativne globine 0,20 do 0,40/0,50 m in se je

ravno tako debelila proti vzhodu. V zahodnem delu sektorja

II–V smo pod njo naleteli na temno rjavo rahlo zemljeno

plast SE 2 z redkimi prodniki (od 0,40 m do globine 0,60 m).

14 Faza II: temelji objekta SE 102 in SE103.

V vzhodnem delu je ponekod prehajala v črnorjavo zemlje-

no plast SE 2b. SE 2 smo dokumentirali tudi v južnem delu

sektorja VI v kvadrantu 325.

1  Ob tako poškodovanem in zatečenem stanju smo privzeli presek (presek 2), ki ga je naredil gradbeni stroj (sl. 41).

14 Bohova, AAS 110, 2023

hišni omet

I.

SE 1 – ruša

V.

II.

SE 1a – ornica

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

IV.

SE 14 – kulturno-naselbinska plast

III.

VI.

IX.

VIII.

Kv. 306C

Kv. 306B

Kv. 306A

VII.

z = 273,09

1

X. XI.

1a

2

1a

14

14

XIII.

XII.

0

2 m

15 Presek 6, vzhodni presek sektorja I. Merilo 1 : 100.

SE 1 – ruša

I.

SE 1a – ornica

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

V.

II.

SE 4 – recentni jarek

hišni omet

IV.

III.

VI.

SE 1 – ruša

I.

IX.

SE 1a – ornica

Kv. 302

Kv. 301

Kv. 300

Kv. 299

V.

II.

Kv. 298

VIII.

VII.

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

z = 272,91

1

1

SE 4 – recentni jarek

1a

4

1a

X. XI.

2

2

hišni omet

IV.

III.

VI.

IX.

VIII.

VII.

0

2 m

XIII.

XII.

Kv. 302

Kv. 301

Kv. 300

Kv. 299

Kv. 298

z = 272,91

1

1

1a

4

1a

X. XI.

2

2

0

2 m

XIII.

XII.

16 Presek 4, severni presek sektorja II. Merilo 1 : 100.

SE 1 – ruša

I.

SE 1a – ornica

SE 14 – kulturno-naselbinska plast

V.

II.

Kv. 327

IV.

III.

VI.

z = 272,86

1

IX.

VIII.

1a

VII.

14

0

2 m

severni

X. XI.

Kv. 327a

Kv. 332

Kv. 333

z = 271,97

1

XIII.

XII.

1a

14

vzhodni

17 Presek 9, severni in vzhodni presek sektorja VI. Merilo 1 : 100.

Bohova, AAS 110, 2023





15


SE 402 – groblja

I.

SE 1 – ruša

SE 1a – ornica

V.

II.

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

SE 3 – geološka osnova

IV.

III.

VI.

SE 14 – kulturno-naselbinska plast

IX.

VIII.

SE 402 – groblja

VII.

I.

SE 1 – ruša

Kv. 316

Kv. 319

Kv. 322

Kv. 325

Kv. 328

Kv. 331

Kv. 334

Kv. 337 14

Kv. 342

Kv. 345

SE 1a – ornica

V.

II.

X. XI.

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

1a

1

1

2

1a

IV.

1

SE 3 – geološka osnova

14

2

III.

3

VI.

1a 2

XIII.

SE 14 – kulturno-naselbinska plast

402

XII.

IX.

VIII.

0

2 m

VII.

SE 402 – groblja

Kv. 316

Kv. 319

Kv. 322

Kv. 325

Kv. 328

Kv. 331

14

Kv. 334

K

I. v. 337 14

Kv. 342

Kv. 345

SE 1 – ruša

V.

X. XI.

SE 1a – ornica

II.

1a

1

1

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

2

1a

1

14

2

SE 3 – geološka osnova

3

IV.

1a

III.

2

VI.

XIII.

402

XII.

SE 14 – kulturno-naselbinska plast

IX.

0

2 m

VIII.

VII.

14

Kv. 316

Kv. 319

Kv. 322

Kv. 325

Kv. 328

Kv. 331

Kv. 334

Kv. 337 14

Kv. 342

Kv. 345

X. XI.

1a

1

1

2

1a

1

14

2

3

1a 2

XIII.

402

XII.

0

2 m

14

18 Presek 7, sektorja VI in IX. Merilo 1 : 100.

hišni omet

I.

SE 13 – jarek

V.

SE 1 – ruša

II.

SE 1a – ornica

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

IV.

III.

VI.

SE 3 – geološka osnova

IX.

hišni omet

SE 14 – kulturno-naselbinska plast

VIII.

VII.

I.

SE 13 – jarek

V.

SE 1 – ruša

II.

Kv. 358

Kv. 353

Kv. 350

Kv. 345

Kv. 342

Kv. 337

Kv. 334

Kv. 331

Kv. 328

Kv. 325

X. XI.

SE 1a – ornica

z = 272,24

1

1

IV.

III.

VI.

1

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

2 1a

1a

2

3

1a

13

XIII.

XII.

SE 3 – geološka osnova

14IX.

2

hišni omet

SE 14 – kulturno-naselbinska plast

VIII.

I.

VII.

0

2 m

SE 13 – jarek

V.

SE 1 – ruša

II.

Kv. 358

Kv. 353

Kv. 350

Kv. 345

Kv. 342

Kv. 337

Kv. 334

Kv. 331

Kv. 328

Kv. 325

X. XI.

SE 1a – ornica

z = 272,24

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

IV.

1

1

III.

VI.

1

2 1a

1a

2

SE 3 – geološka osnova

3

1a

13

XIII.

XII.

14IX.

2

SE 14 – kulturno-naselbinska plast

VIII.

VII.

0

2 m

Kv. 358

Kv. 353

Kv. 350

Kv. 345

Kv. 342

Kv. 337

Kv. 334

Kv. 331

Kv. 328

Kv. 325

X. XI.

z = 272,24

1

1

1

2 1a

1a

2

3

1a

13

XIII.

XII.

14

2

0

2 m

19 Presek 8, sektorji V, VI in IX. Merilo 1 : 100.

16 Bohova, AAS 110, 2023

Pod njima se je pojavila temno rjava zbita struktura – ho-Do globine 0,25–0,27 m smo odstranjevali predvsem trav-

dna površina, sestavljena iz velike koncentracije manjših in niško in delno njivsko humusno površino – ornico (SE 1). V

srednje velikih prodnikov (SE 8 = SE 302). Med prodniki in njej smo odkrili odlomke opek ter redke odlomke novejših, na njih smo izkopali veliko keramičnih odlomkov posod, hi-pa tudi rimskih in prazgodovinskih lončenih oziroma kera-

šnega ometa in drobcev opek. Zasledili smo jo do relativne mičnih posod. Vmes so ležale večje in manjše rečne oblice, globine 0,85 m. Pod tlakom smo sledili peščeni prodnati kar je predvsem v severovzhodnem delu sektorja VIII, kjer plasti SE 14 od relativne globine 0,75 do 1,25 m. Kulturna je bilo tega kamnitega materiala največ, dalo slutiti na večje plast se je tako kot ostale plasti debelila proti vzhodu. T. i. kulturne ostaline v nižjih zemeljskih plasteh. Podobno struk-sterilno podlago v tem delu je predstavljala prodnata rde-

turo plasti smo imeli tudi v severnem ter severozahodnem

čerjava sipka geološka osnova SE 5, ki se je pojavila nekje delu istega sektorja.

na 0,60 do 0,90 m (sektor II–V), v sektorju V in VI pa na 1,00 V severnem delu se je pod ornico do globine med 0,30 m do 1,25 m.

in 0,70 m ter do 0,55 m v južnem delu pojavljala temno Sektorji VI, IX, XII; kvadranti 327–355, 185, 201, 202, rjava glinena kulturna plast (SE 2), v kateri je bilo najdeno 217, 218, 233, 234, 249 (sl. 18, 19)

največ odlomkov rimskega lončenega oziroma keramične-

Relativna globina izkopa je znašala od 0,50 pa vse do ga posodja. V severnem delu sektorjev VII in VIII se je do 1,20 m. Na južni strani sektorja smo zadeli na južni rob ar-globine 0,80 m pojavljala mešana svetlejša (SE 501), pa tudi heološkega kompleksa, medtem ko so se na jugovzhodni temnejša glinena plast (SE 503a) z ostalinami prazgodovin-strani ostaline širile pod obstoječo cesto.

skih – bronastodobnih odlomkov glinenih posod. Proti juž-

nemu delu sektorjev VII in VIII se je SE 2 – rimska kulturna Zgornji del plasti je predstavljal močan glinen nanos, ki je plast – tanjšala, v sektorjih X in XI pa je počasi prehajala v bil arheološko nezahteven. V ornici SE 1 smo odkrili krajcar svetlo rjavo glineno plast z redkimi, predvsem prazgodovin-Franca II. iz leta 1800 (G27), v plasti SE 1a pa pfenig iz konca skimi najdbami. Pod njima se je v severnem delu na globi-13. oziroma začetka 14. stoletja (G54).

ni 0,80 m, v južnem pa na 0,50 m, pojavila rumena sterilna

Sektorji VII, VIII, X, XI; kvadranti 143–191, 195–225 glinena plast SE 3. V južnih delih sektorjev smo X in XI pod (sl. 20, 21, 22)

ornico SE 1 dokumentirali le še svetlo rjavo glineno plast Relativna globina izkopa je variirala med 0,60 in 0,80 m. SE 1a z redkimi najdbami. V obeh so se zaradi obdelovanja Vertikalna stratigrafija je pokazala tri jasno berljive stratigraf-površine (predvsem njivske) in deloma močvirnega terena

ske enote.

mešale novejše keramične in kovinske najdbe z najdbami

SE 1 – ruša

SE 1a – ornica

I.

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

V.

II.

SE 501 – geološka osnova

SE 503 – geološka osnova

IV.

III.

VI.

SE 1 – ruša

IX.

I.

VIII.

SE 1a – ornica

VII.

Kv. 177

Kv. 192

Kv. 194

Kv. 209

V. Kv. 210

SE 2 – kulturno-naselbinska plast

II.

z = 272,43

SE 501 – geološka osnova

1

X. XI.

1a

SE 503 – geološka osnova

2

IV.

III.

VI.

503

501

XIII.

IX.

XII.

VIII.

VII.

0

2 m

Kv. 177

Kv. 192

Kv. 194

Kv. 209

Kv. 210

z = 272,43

1

X. XI.

1a

2

503

501

XIII.

XII.

0

2 m

20 Presek 10, zahodni presek sektorja VII. Merilo 1 : 100.

Bohova, AAS 110, 2023





17




SE 1 – ruša

SE 1a – ornica

I.

SE 502 – geološka plast

V.

II.

SE 1 – ruša

SE 503 – geološka plast

SE 1a – ornica

I.

IV.

V.

III.

II.

VI.

SE 502 – geološka plast

SE 503 – geološka plast

IX.

SE 1 – ruša

Kv. 222

Kv. 213

I.

Kv. 206

Kv. 197

IV.

Kv. 189

VIII.

VII.

SE 1a – ornica

III.

VI.

V.

1

SE 502 – geološka plast

II.

1a

IX.

X. XI.

Kv. 222

Kv. 213

Kv. 206

Kv. 197

502

Kv. 189

VIII.

VII.

z = 272,45

SE 503 – geološka plast

503

IV.

1

III.

VI.

1a

X. XI.

XIII.

502

503

IX.

z = 272,45

0

2 m

XII.

Kv. 222

Kv. 213

Kv. 206

Kv. 197

Kv. 189

VIII.

VII.

1

XIII.

XII.

1a

X. XI.

0

2 m

502

z = 272,45

503

XIII.

21 Presek 11. Merilo 1 : 100.0

2 m

XII.

iz starejših zgodovinskih obdobij.2 Proti južnemu delu sek-

torjev X in XI so se v sterilni rumeni ilovici vse bolj pojavljale malo globlje brazde ali manjši plitvi jarki, ki so potekali v različnih smereh. Nastali so ob premikih in odtokih naraslih voda na močvirnem terenu. V bližini namreč izpod Pohorja

teče potok. Ta ob padavinah hitro naraste in poplavlja oko-

liško travniško in njivsko površino. Kakršne koli najdbe so v južnih delih sektorja XII popolnoma izginile, pa tudi teren je bil tako zamočvirjen, da razen košnje močvirske trave druga

obdelava zemlje ni bila mogoča (sl. 22). Ohranili so se zgolj manjši skupki polomljene rimske opeke, redki odlomki rimskega posodja ter rdeče ožganega prazgodovinskega ilov-

natega hišnega ometa in prazgodovinskih črepinj. V tem 22 Pogled na poplavljen sektor XII.

sektorju je tanki humusni plasti (SE 1) sledila delno zamo-

površino se je na globini okoli 0,30 m ohranila rimska na-

čvirjena površina do globine 0,30 m, in sicer kot svetlo rjava selbinska struktura, ki je že v času svoje dejavnosti na tem glinena plast SE 1a. Pod njo je ležala sterilna rumena glinena delu arheološkega izkopnega polja uničila prazgodovinsko plast, ki je ponekod prehajala v muljasto svetlo sivo mastno kulturno plast. Uničeno prazgodovinsko plast in objekte na-glineno in povsem neprepustno plast SE 500.

kazujejo odlomki posodja in prazgodovinskega ožganega

V sektorju XII je kulturna plast popolnoma izginila. S sondi-ilovnatega ometa. Teren v tem delu še danes proti jugu ranjem smo ugotovili, da se je proti zahodu in jugu rumena pada, kulturne plasti se tanjšajo in izginjajo, vse bolj je pri-glinena plast počasi dvigala in se spreminjala v naplavin-sotno močvirje in poplavno območje.

sko muljasto sivo glineno plast SE 500. Redke najdbe v tem

delu izkopnega polja so bile novejše. Na to območje jih je

nanesla voda ob visokih vodostajih in poplavah, lahko so

jih odvrgli kot odpadke ob prometnici Maribor–Celje ali ob

zasipavanju ter utrjevanju bližnjih poljskih poti. Ugotovili smo, da sta kulturna prazgodovinska in rimska plast zaradi

obdelovanja močno poškodovani in premešani. Pod orno

2  Novejša glazirana keramika, odlomki glaziranih pečnic, kosi železnih verig in žebljev, vmes pa tudi kakšen kos rimske oziroma prazgodovinske keramike.

18 Bohova, AAS 110, 2023

6Interpretacija najdišča

Saša Djura Jelenko, Ivan Tušek, Vesna Koprivnik, Slavko Ciglenečki Na z gradbenimi posegi poškodovanem najdišču smo Pomembno je bilo odkritje vodnjaka SE 120, od katerega se znotraj rimskega obdobja oziroma poselitve dokumen-je ohranilo dno, obloženo s kamnitim vencem. Vodnjak je

tirali dve fazi. V najmlajšo III. fazo smo uvrstili recentne po izvoru pripadal I. fazi, kasneje je bil zasut. V vrhnjih slojih infrastrukturne posege oziroma vode.

polnila smo izkopali odlomke melnic z zelenkasto glazuro

iz 4. stoletja ter odlomek uteži, kar nakazuje sekundarno 6.1 Faza I

uporabo vodnjaka za shrambeno jamo. Ob uničenju ko-

nec I. faze so teren poravnali s tlakom iz manjših prodnikov Prvo poselitev smo določili na osnovi izkopanih in krono-

(SE 8). Zasledili smo ga predvsem na severovzhodnem delu

loško opredeljivih najdb, ki sodijo v drugo polovico 1. stole-izkopnega polja iz časa 2.–4. stoletja n. št.

tja n. št. V to fazo smo uvrstili večino kulturnih jam (SE 116, Na njem smo sporadično opazili sledove manjših objektov SE 118, SE 119, SE 123, SE 124, SE 126, SE 200, SE 243, SE 244 (ognjišče) in enakomerno razprostranjeno kulturno plast. Pri in SE 246), izkopanih na tem območju, kot tudi vse pripada-tem ni bilo jasno, ali je bila poselitev ves čas enako intenziv-joče stojke (SE 127, SE 137, SE 140, SE 140b, SE 141 in SE 142),3 na ali pa je bila močna le v 2. in 3. stoletju n. št.

kanal (SE 13), kamniti groblji (SE 100 in SE 101) ter enopro-V prvi fazi obstoja bohovske naselbine, torej pod tlakom storen objekt 3, zgrajen v stojkasti tehniki. Objekt 3 so tvorile SE 8, je nedvomno obstajal stanovanjski objekt. V severnem stojke SE 127, SE 128, SE 129, SE 132, SE 133, SE 134. V bližini delu sektorja VIII, v kvadrantih 221, 220, 219, 218, 214, 215

linije objekta 3 so se nahajale stojke SE 130, SE 131. Groblji in 205, smo na globini 0,30 m izkopali temelje rimskega SE 100 in SE 101 oziroma njuni temelji so bili zgrajeni iz lo-objekta 1 in ostale rimske ostaline. Temelji so se širili proti kalnega lomljenega kamenja, brez vezave, v suhi tehniki. V severu v sektor IV. Med z oblicami in gramozom tlakova-tehniki suhega zidu so bili zgrajeni tudi temelji objektov 1 in no ploščadjo (SE 101) so rahlo zaznavni temelji rimskega 2. Glede na precejšnjo količino sicer razbitih rimskih opek objekta 1. V širini 0,50 m se je ohranila ena vrsta rečnih oblic (med njimi kar nekaj odlomkov tegul in imbreksov) smemo in lomljenih kamnov brez vezave. Ostale oblice, gramoz in domnevati, da je bil verjetno kateri izmed objektov krit z večji lomljeni kamni, močno mešani s sljudo – tonalitom, opečnato kritino. Temelji so bili v obeh primerih vkopani v med temelji so spominjali na tlakovanje prostorov. Lahko pa sterilno, rumeno glinasto plast SE 3.

bi predstavljali ostaline razpadlega temelja in zidu na njem.

Izkopali smo različno velike jame, od najmanjših SE 242 Morebitni zunanji – vzhodni in nekoliko širši (do 0,60 m) (0,78 × 0,82 m) do največjih SE 246 (3,40 × 2,28 m). Veči-temelj rimskega objekta 1 poteka v smeri S–J. Viden je le v

noma so bile poleg različnega zemljeno-glinastega polnila južnem delu izven kamnitega platoja, prečni temelji zidov ter posameznih prodnikov in lomljencev zapolnjene s kemed prostori se nanj vežejo pravokotno v smeri V–Z, proti

ramičnimi odlomki posod iz rimske dobe, odlomki rimskih zahodu se temelji izgubijo ali pa so strojno uničeni.

opek ter hišnim ometom. V nekaj primerih so jame vsebo-

Ker smo na kamnitem platoju in tudi v temno rjavi ilovnati

vale večje zaplate prežgane ilovice (SE 118, SE 244). Znotraj kulturni plasti nad njim našli precej odlomkov različnih opek nekaterih jam smo izkopali eno (npr. v SE 245 stojka SE 139) (tegule, debelejše opečne plošče, imbreksi, tubuli), lahko ali dve stojki (stojki SE 106, SE 125 znotraj jame SE 123, stojki sklepamo, da je imel rimski objekt hipokavst, druga opeka SE 247, SE 248 pa znotraj jame SE 246).

pa je verjetno pripadala porušeni strešni konstrukciji. Zaho-Stojke so bile brez izjeme zapolnjene z manjšimi in večji-

dno od omenjenega platoja s temelji iz oblic so se v kva-

mi lomljenci. Lomljenci so podpirali vertikalno postavljene, drantih 219 in 218 pojavili do 0,50 m široki temelji manjšega, spodaj ošiljene kole.

morebiti kvadratnega rimskega objekta 2. Pred njim je bilo

ob vzhodnem temelju v smeri S–J na globini 0,60 m manjše

ognjišče, z dnom iz ožgane ilovice in žganino ter odlomki

3  Obravnavane in naštete so samostojno ležeče stojke, ki niso v sklopu rimskega posodja (SE 408). Ker je bil teren v kvadrantih 215, jam.

Bohova, AAS 110, 2023





19


raziskano območje

rimska doba – I. faza

rimska doba – II. faza

recenztno – III. faza

I.

V.

II.

VI.

III.

IV.

IX.

VIII.

VII.

X.

XI.

XIII.

XII.

23 Kompozitni načrt. Merilo 1 : 750.

20 Bohova, AAS 110, 2023

raziskano območje

305F 304F 303F

rimska doba – I. faza

rimska doba – II. faza

305E 304E 303E

111

recenztno – III. faza

305D 304D 303D

302a

302C 301C 300C 299C 298C 306C

302

306B

305C 304C 303C

110

301

305B 304B 303B 302B 301B 300B 299B 298B

303

109

306i

305A 304A 303A 302A 301A 300A 299A 298A 306A

103

105

118

310

4

306c

306b

305

304 303 302

301

300

299

298

306

307

104

120

116

293

294

295

296

297

311

102

306a

306d

290

291

292

126

286

285

284

283

282

312

313

306e

124

289 288

287

306f

200

243

246

274 275

276

277

278

279

280

281

317

316

245

V.

270

269

268

267

266

318

319

273

272

271

II.

I.

100

258 259

260

261

262

263

264

265

323

322

245

136 139

327

132

257

256

255

254

253 252

251

250

324

325

13

8

131

129

134 140

242 243

244

245

246

247

248

249

329

328

Objekt 3 128

140b

130

403

142

139

141

241

240

239

238

237

236

235

234

330

331

332

127

2

VI.

229

230

231

232

233

335

334 333

402

226 227

228

IV.

402

III.

101

406

Objekt 2

225 224

223

222

221

220

219

218

336

337 338

339

400

Objekt 1

210

211

212

213

214

215

216

217

343

342 341

340

405

209 208

207

206

205

204

203

202

344

345 346

347

407

194

195

196

197

198

199

200

201

351

350 349

348

192

191

190

189

188

187

186

185

352

353 354

355

184

359

358 357

356

180

181

182

183

IX.

177

178

179

VIII.

VII.173 172 171 170 169

160

161

162

163

164

23a Detajlni kompozitni tloris. Merilo 1 : 400.

154

153

152

151

150

142

143

144

145

146

Bohova, AAS 110, 2023





21


135


134

133

132

131

126

127

128

X.

124

125

XI.

119

102

103

104

105

106

107

108

109

110

118

117

116

115

114

113

112

111

100

99

98

97

96

95

94

93

92

90

91

101

83

84

85

86

87

88

89

82

80

79

78

77

76

75

74

73

72

81

63

64

65

66

67

68

69

70

71

62

60

59

58

57

56

55

54

53

52

61

XIII.

43

44

45

46

47

48

49

50

51

XII.

42

299C

300C

301C

302C

303C

306B

304C

298B

299B

301B

300B

303B

302B

raziskano območje

304B

298A

306A

305B

rimska doba – I. faza

299A

300A

301A

307

303A

302A

306

304A

299

298

305A

300

301

302

118

310

I. 303

311

304

116

297

305

296

295

120

294

293

313

292

312

290

291

282

283

284

285

126

V.

286

316

287

317

281

124

289

288

243

280

279

II.

200

278

277

246

319

276

245

318

274

275

266

267

268

269

270

322

271

323

273

272

265

264

263

262

261

325

260

324

100

245

250

258

259

251

252

253

136

139

327

254

132

255

329

328

13

249

257

256

248

247

131

246 129

134

140

VI.

245

332

244

330

331

Objekt 3 128

IV.

140b

242

243

234

235

236

130

237 142

139

238

333

III. 239

141

335

334

241

240

127

233

232

Ognjišče

231

408

230

229

228

336

337

226

227

2

218

101

219

220

221

Objekt 2

222

223

Objekt 1

343

342

217

225

224

216

215

214

213

212

344

345

210

211

202

203

204

205

IX.

206

VII. 207

351

350

201

209

208

VIII.

200

199

198

197

196

352

353

24 Faza I. Merilo 1 : 250.

22 Bohova, AAS 110, 2023





ometa, kar nakazuje, da je bila pred rimsko poselitvijo na

tem prostoru prisotna prazgodovinska naselbinska dejav-

nost tudi s stanovanjskimi objekti.

Objekt se je nahajal v severozahodnem delu sektorja IX; po vsej verjetno je pred uničujočim gradbenim posegom

segal tudi v sektor VIII. Nahajal se je 0,30 do 0,45 m pod

rušo. Od osrednjega objekta 2 so se v sektorju VIII ohrani-

li kamniti temelji in sledi v nekaj jamah v soseščini (sl. 24).

Med kamnito grobljo SE 101 smo prepoznali v dve ravni liniji zložene kamne, ki smo jih interpretirali kot ostaline objekta 1. Kljub uničenju vmesnega območja se je nakazovalo na-25 Groblji SE 100 in SE 101 (v ozadju).

daljevanje temeljev proti objektu 2 (sl. 25). Obseg zgodnje

poselitve je bil manjši kot v kasnejšem obdobju, prav tako je bil drugačen tudi njen značaj. Poleg temeljev že omenjene

stavbe smo izkopali veliko ognjišče SE 408 (sl. 26), ki je bilo z njo nedvomno v funkcionalni zvezi. Temelje so zgradili iz

lokalnega lomljenega kamenja. Glede na precejšnjo količino

ohranjenih rimskih opek (tegule in imbreksi) smemo domnevati na vsaj delno opečno kritino. Temelji so bili vkopani v sterilno rumeno glinasto plast.

6.2 Faza II

Ob uničenju naselbine s koncem I. faze so teren poravnali

26 Kurišče SE 408 in objekt 2.

oziroma ustvarili tlak iz manjših prodnikov (SE 8 = SE 302).

Zasledili smo ga na severovzhodnem delu našega izkopne-

216, 219 in 220 močno poškodovan zaradi preglobokega ga polja (gl. sl. 13). Strojni poseg je uničil njegov jugozaho-posega buldožerja, lahko sklepamo, da so se prečni zidovi dni del, zato prvotnega obsega nismo dokumentirali. Z njim rimskega objekta 1 širili proti vzhodu in se vezali na teme-je bil povezan objekt SE 102, SE 103, znotraj katerega smo

lje rimskega objekta 2 (sl. 24). Kulturno jamo z žganino in odkrili dve stojki SE 104, SE 105. Zidova sta bila široka 0,55 m odlomki rimskega posodja smo imeli tudi v kvadrantih 200 (SE 102) in 0,45 m (SE 103). Ohranila sta se v le eni vrsti kot in 204. V tem delu smo našli tudi veliko polomljenih tegul.

izredno slabo ohranjen temelj iz manjših prodnikov, brez V kulturni plasti temno rjave ilovice, ponekod mešane s hu-vsakršne vezave. Južni zid se je ohranil v dolžino 7,35 m musom in drobnim gramozom, ki je prekrivala tlakovanje (SE 102), vhodni zid pa v dolžino 3,70 m (SE 103) (sl. 28).

rimskega objekta 1, smo izkopali predvsem odlomke nava-

Recentna posega (SE 4, SE 7) sta severni del objekta precej

dne rimske domače kuhinjske posode. Med oblikami po-

poškodovala.

sodja so prevladovali sivo žgani lonci z izvihanim ustjem, Zid SE 102 je delno prekrival starejšo jamo SE 116. Sem spa-ravnim dnom in metličastim ornamentom, debelejša ustja dajo ognjišče SE 117 v velikosti 1,04 × 0,70 m ter 3 groblje, sivo žganih večjih skodel in loncev, rumenordeče žganih ki smo jih odkrili že izven našega predvidenega areala za nizkih krožnikov, rumeno žganih verjetno enoročajnih vrčev izkop. To so groblje SE 109, 110 in 111. Groblja SE 110 je bila ter črno in sivo žganih pokrovk. Zelo redki so bili odlomki sestavljena iz večjih lomljencev. V fazo II lahko po časov-sivo žganih posodic tankih sten z značilnim ornamentom no določljivih najdbah uvrstimo še SE 302, SE 303, SE 400, kvadratnih ali trikotnih odtisov v vodoravnih linijah, manjkali SE 401, SE 402, jamo A, jame 306 a do i (sl. 29).

pa so tudi odlomki reprezentančnega sigilatnega posodja.

Povsod so se med to keramiko na večjih globinah, pa tudi na SE 405, SE 406 in SE 407 težko uvrstimo v katero koli fazo, obdelovalni površini, mešali odlomki starejše prazgodovin-saj v njih ni bilo izkopanih kronološko in tipološko določljivih ske fakture, predvsem rdečerumeno žganih loncev s plastič-

odlomkov keramike ali drugih najdb, prav tako so bili to nim vodoravnim rebrom, na katerem so odtisi prstov ali po-edini kulturni sloji (sl. 30).

končnih vrezov (nohtov) ter ilovnatega prazgodovinskega

Bohova, AAS 110, 2023





23


305F 304F 303F

305E 304E 303E

111

305D 304D 303D

302a

302C 301C 300C 299C 298C 306C

302

306B

305C 304C 303C

110

301

305B 304B 303B 302B 301B 300B 299B 298B

303

109

305A 304A 303A 302A 301A 300A 299A 298A 306A

103

105

118

310

I.

306c 306b

305

304 303 302

301

300

299

298

306

307

104

120

306i

293

102

294

295

296

297

311

306a

306d

290

291

292

126

306e

286

285

284

283

282

312

313

124

289 288

287

II.

V. 306f

243

246

274 275

276

277

278

279

280

281

317

316

273

272

271

270

269

268

267

266

318

319

258 259

260

261

262

263

264

265

323

322

VI. 327

140

8

257

256

255

254

253 252

251

250

324

325

IV.

140b

242 243

244

245

246

247

248

249

329

328

III.

403

408

241

240

239

238

237

236

235

234

330

331

332

2

402

raziskano območje 226 227 228 229 230 231 232 233 335 334 333

Jama A

402

406

rimska doba – II. faza

225 224

223

222

221

220

219

218

336

337 338

339

400

210

211

212

213

214

215

216

217

343

342 341

340

405

209 208

207

206

205

204

203

202

344

345 346

347

IX.

VIII.

407

194

195

196

197

198

199

200

201

351

350 349

348

VII.

192

191

190

189

188

187

186

185

352

353 354

355

177

178

179

180

181

182

183

184

359

358 357

356

173

172

171

170

169

161

162

163

164

27 Faza II. Merilo 1 : 400.

24 Bohova, AAS 110, 2023





28 Pogled na objekt SE 102, SE 103, poškodovan z

30 Pogled na tlakovanje SE 405 do SE 407.

recentnima vkopoma SE 4 in SE 7.

29 Pogled na SE 306a do SE 306i.

6.3 Faza III

V najmlajšo fazo smo uvrstili novodobna vkopa SE 7 in SE 4,

ki sta poškodovala ostaline iz mlajše rimske faze oziroma II.

faze (sl. 31).

raziskano območje

recenztno – III. faza

4

I.

II.

31 Faza III. Merilo 1 : 100.

Bohova, AAS 110, 2023





25


7Gradivo

Na najdišču so poleg najštevilnejših odlomkov keramič-

Bradavice

nih posod izkopali tudi odlomke steklenih posod ter ko-

vinske najdbe, ki jih časovno uvrstimo od prazgodovine Bradavice so ali izvlekli iz ostenja ali so jih nalepili. Če so jih do novejših dob. Med odlomki keramike prevladuje t. i. izvlekli iz ostenja, imajo ob robu rahel žleb. Odlomek (G92) groba keramika lokalne proizvodnje. Najštevilčnejše so je bil okrašen z okroglo bradavico. Večje podolgovate, je-zastopani pokrovi, sledijo jim trinožniki in lonci. Največ zičaste bradavice (G70, G89) so imele funkcionalno vlogo, najdb so izkopali v zgornjih, premešanih plasteh, in sicer vlogo držaja.

v SE 1 in SE 1a. Na tipološki tabeli (sl. 32) predstavljamo

odlomke keramike oziroma posod, ki jih lahko z goto-

7.2 Rimska doba (sl. 32)

vostjo časovno opredelimo, in tiste, ki smo jim našli ana-

logije na bližnjih in oddaljenejših najdiščih.

Namizna fina keramika

Vrči

7.1 Prazgodovina

Vrč je trebušasto oblikovana posoda z izrazitim vratom in

Najdbe iz prazgodovine smo večinoma izkopali v plasti SE 1, vsaj enim ročajem. Trup je običajno kroglast ali ovalen. V

ornici. Najstarejša najdba na najdišču Bohova je odlomek grobem delimo vrče na tiste z enim ali dvema ročajema.

keramike, ostenja posode, ki je okrašen z litzenskim okra-

Ročaji so lahko okrogli (G196, G458), trakasti (G50), pro-

som (G87), kar nakazuje obstoj kulturne skupine iz zgodnje filirani (G127) in narebreni (G390). Pogostejši so enoročaj-bronaste dobe v okolici. Med prazgodovinskim gradivom so ni vrči, ki predstavljajo tipično namizno posodje za strežbo zastopani odlomki ostenj (G8, G10, G32, G97, G103, G107, vina in vinu sorodnih pijač. Izvirajo iz italskega prostora in G109, G445, G448, G449, G451), ki jih je težko tipološko posnemajo stekleno, srebrno in posredno tudi sigilatno po-in časovno opredeliti. Po obliki oziroma naklonu ustij sodeč sodje (Plesničar Gec 1977, 27). Večina odlomkov vrčev je lahko opredelimo lonce (G1, G2, G3, G4, G6, G72, G80, bila delno ohranjena, kar otežuje tipološko opredelitev. Vrče G91, G93, G96, G99, G186), latvice (G5, G31, G81, G100, smo razdelili na tri tipe; kot kriterij smo upoštevali oblikova-G102, G194, G457) in sklede (G108, G452). V manjšem šte-

nost ustja. V prvi tip (V1) smo uvrstili vrče z močno izvihanim vilu najdemo dna loncev (G90, G453, G459) in držaj pekve ustjem in ozkim vratom (G245, G323, G399), ki spominjajo (G104). Zaradi slabe ohranjenosti najdb je odlomke težko na glinenke oziroma vrče iz obdobja prehoda iz mlajše že-ožje tipološko in časovno opredeliti.

lezne v rimsko dobo. V drug tip oziroma v skupino eno-

ročajnih vrčev brez izlivka (V2) smo umestili odlomke G78,

Okras razčlenjenih reber

G340, G384, G425. Analogije imajo na ptujski nekropoli v

Odlomki ustij loncev in ostenja, okrašeni s plastično nalepko tipih VE 1 in VE 2 (Istenič 1999, 119, sl. 104, 105). V zadnji, s prsti razčlenjenih reber (G6, G9, G32, G101, G110), ima-tretji tip (V3) sodijo vrči G45, G46, G47, G149, G163, G191, jo širok časovni in geografski razpon pojavljanja. Pojavljajo G385, G407, ki imajo narebreno ustje. Uporabljali so jih ko-se tako v pozni bronasti kot starejši železni dobi. Odlomke, nec 1. in na začetku 2. stoletja (Istenič 1999, 120). Od vrča okrašene s plastičnimi rebri, so med drugim izkopali v bližnji G233 je ohranjen spodnji del.

Slivnici 2b (Kramberger 2021a, 29, G70, G83, G84, G88) in Terra sigillata4

v Brengovi (Janežič, Ciglar, Žižek 2021, G11, G30, G48, G81). Večino odkritih sigilatnih posod uvrščamo med značil-Na Dolenjskem se pojavljajo v naseljih, ki so nastala v mlaj-ne izdelke poznopadskih delavnic, prirejene predvsem za

šem delu pozne bronaste in na dobovskem grobišču v fazi II

ter v naseljih starejše železne dobe (Dular 1993, 105).

4  Sigilatno posodje je pregledala in določila ga. I. Mikl Curk v fazi primarne obdelave; avtor je poiskal analogije.

26 Bohova, AAS 110, 2023





Vrči

V1

V2

V3

G323

G78

G45

Terra sigillata

Consp. 20

Consp. 43

Keramika tankih sten

G258

G256

G244

Drag. 18

Consp. 34

G242

G260

Fini lonci

LF1

LF2

G219

G397

Sklede

S1

S2

G321

G153

S3

S4

G331

G315

S5G360

Skodele

SK1

SK2

G303

G324

SK3 G231

32a Tipološka tabela posod.

Bohova, AAS 110, 2023





27


severovzhodne province.5 Delavnice še vedno niso locirane Cerkvi (Udovč 2022, 79, G233, G234). Odlomki so okvirno (t. i. Tardopadana). Odkriti deli krožnikov Consp. 20 (G258), časovno opredeljeni med sredino 2. in tretjo četrtino 3. sto-Drag. 18 (G242) in skodelic Consp. 43 (G157, G256, G259) letja (Bernhard 1981, 90).

in Consp. 34 (G260) so datirani na začetek 2. stoletja z najd-Ohranila sta se dva zelo slabo ohranjena žiga. Prvi je slabo bami, ki ji lahko datiramo tudi na konec 1. stoletje oziroma čitljiv: OVA, ONA (lig.), QVA.., CAV(lig.)?. Faktura ne dovo-v flavijski čas (G242). Oblika Consp. 43 predstavlja eno vo-

ljuje misliti na GAVD ali GAVP. Drug žig nosi skodelica Con-dilnih oblik flavijskega časa v Padski nižini in noriško–pa-sp. 34 (G259) manjše variante. V slabo odtisnjenem okviru

nonskem prostoru (Conspectus 1990, 128). Takšne skodelice podplata beremo slabo čitljiv napis firme QSP (OC 1636) so izkopali tudi na Školaricah (Žerjal 2005, t. 3: 9–11; Žerjal (Koščević, Makjanić 1995, t. 33; Istenič 1999, 90).

2008, t. 5: 87, 89, 91), Na Vrhu (Tica, Kovačič 2019, 45). Skodelice tipa Consp. 34 se pojavljajo od poznotiberijskega do Keramika tankih sten flavijskega časa (Conspectus 1990, 112). Odlomke sigilatnih Keramiko tankih sten so proizvajali v srednje italskih delavni-krožnikov Consp. 20 in skodelice večjih dimenzij Consp. 34 cah v 2. in 1. stoletju pr. n. št. V zgodnje cesarskem obdobju so izkopali v vseh večjih rimskih mestih pri nas, tako npr. na so jo začeli izdelovati po celotnem imperiju. Domneve o iz-Ptuju pri raziskovanju rimskega grobišča na novi obvoznici voru posameznih izdelkov ali skupin temeljijo predvsem na ob Potrčevi cesti – žgana grobova 5 in 6 (Tušek 1993, t. 23: njihovi razprostranjenosti in ne na odkritih delavnicah (Žerjal 10). Naj omenimo, da je grobišče datirano na konec 1. in v 2008, 72–72). Med keramiko tankih sten so v Bohovi zasto-2. stoletje n. št., s posameznimi elementi, ki spadajo še v pana neokrašena ostenja in dna (G243, G244), kar seve-3. stoletje (Tušek 1993, 409). Lepše ohranjeni krožniki tega da onemogoča natančnejši vpogled v sicer dobro datirano tipa so iz Koštomaja na Hajdini (Tušek 1996, t. 1: 9–11), kjer zvrst keramike. Odlomek skodelice G243 iz jame SE 116 sodi jih Tušek umesti v flavijski čas 1. stoletja (Tušek 1996, 211). Na v čas od flavijcev do začetka 2. stoletja.

Vrhniki izkopani podobni sigilatni krožniki niso natančneje

najdiščno opredeljeni (Horvat 1990, t. 36: 10, 11), v Ljubljani Fini lonci, lončki in vaze pa jih najdemo med gradivom z Gornjega trga 30 (Vičič Lonce smo razdelili na dva tipa. V prvi tip (LF1) smo uvrstili 1994, t. 6: 7), ki pripada fazi IV in jo Vičič umešča v drugo lonce, ki imajo izvihano, navzdol nagnjeno ali vodoravno polovico 1. stoletja in v 2. stoletje (Vičič 1994, 35). Podobno profilirano ustje (G219). Po Isteničevi sodijo v skupino LF5 in velja za grobišče Beletov vrt (Knez 1992, t. 13: 5), kjer se po-so datirani od druge polovice 1. do prve polovice 2. stole-

doben sigilatni krožnik pojavi v grobu 36 in ga Zabehlicky-

tja (Istenič 1999, 133). Naši primerki so ohranjeni samo kot

-Scheffeneggerjeva prisodi klavdijsko-flavijskemu obdobju odlomki ustij. Podobne so izkopali v Podkraju pri Hrastniku (Zabehlicky-Scheffenegger 1992, 75). I. Mikl Curk meni, da (Krajšek, Stergar 2008, t. 7: 111–113).

gre v našem primeru za »značilno pozno izvedbo oziroma K drugemu tipu loncev (LF2) oziroma vazam bi lahko sodili predstavnika tardopadane z začetka 2. stoletja.«

odlomki G397, G398. Vaze so prepoznane po širokem, iz-

Najmlajši sigilatni izdelek je datiran v pozno 2. ali celo zgo-vihanem ustju in visokem, cilindričnem vratu (Plesničar Gec

dnje 3. stoletje, gre pa za krožnik Drag. 18–31 v značilni iz-1977, 43).

vedbi rheinzabernskih ali drugih vzhodnogalskih delavnic Sklede (G257, G281). K izdelkom iz galskih delavnic uvrščamo presenetljivo podeželsko najdbo izven urbanih središč, rob Sklede so ena najpogostejših oblik namiznega posodja v malega krožnika Drag. 18 (G242). Odlomek sklede, okraše-rimskem obdobju. Sklede, ki so bile izdelane iz fine glinene ne s t. i. jajčastim frizom (G368), uvrščamo med izdelke de-mase, imajo polkroglast trup in prstanasto dno ter različno

lavnice Rheinzabern (Ožanić Roguljić 2016, 30–31). Posode, oblikovana ustja. Po oblikovanosti ustja smo jih razdelili na izdelane v Rheinzabernu, se od posod, izdelanih v galskih pet tipov. V prvi tip (S1) smo uvrstili odlomek ustja sklede z delavnicah, ločijo po intenzivni temno rdeči barvi fakture ravno odrezanim nepoudarjenim ustjem (G321).

in premaza (Brukner 1981, 21). Odlomka sigilatne posode, V drugi tip (S2) smo uvrstili različno okrašene sklede z ra-prav tako izdelane v omenjeni delavnici, so izkopali tudi na hlo izvihanim oziroma odebeljenim ustjem (G40, G153, Gornjih njivah pri Dolgi vasi (Šavel, Kerman 2008, 28, G625 G160 in G360). Neokrašena je skleda G40, s koleščkom in G656), odlomek ostenja z enakim frizom pa v Podkraju pri izdelan okras pa ima skleda G153. Sklede posnemajo bo-Hrastniku (Krajšek, Stergar 2008, 248, t. 1: 8) in Dragi pri Beli gato reliefno okrašeno obliko sigilatnih posod Drag. 37, ki je v flavijskem času nadomestila starejšo obliko Drag. 29

5  Gladka pozno padanska sigillata iz druge polovice 1. in prve polo-

(Martin 1986, 59). Oblika Drag. 37 je bila ena izmed najbolj vice 2. stoletja prevladuje na zahodnih grobiščih (Istenič 1999, 90).

28 Bohova, AAS 110, 2023

priljubljenih oblik uvoženih posod, zato so jo posnemale Krožniki oziroma proizvajale tudi lokalne delavnice; med njimi je bil tudi lončarski obrat na Otoku pri Metliki (Udovč, Vinazza Krožniki so pogosta najdba na arheoloških najdiščih iz rim-2018, 152). Sklede tipa S2 se pojavijo v grobu 25 na zaho-

ske dobe. Oblika krožnikov je funkcionalna, zato jih je težko dnem poetovionskem grobišču (Istenič 2000, t. 7: 1) in med tipološko opredeliti. Večinoma imajo tako na notranji kot poetovionskimi naselbinskimi najdbami (Jevremov 1985, t. zunanji strani rdečkast premaz. Uporabljali so jih kot nami-1: 5, 7). Isteničeva jih datira v čas od Domicijana do začetka zno oziroma servirno posodje in za pripravo hrane. V prvi 3. stoletja (Istenič 1999, 100, sl. 85). Odkrili so jih tudi med tip K1 oziroma med krožnike z navzven nagnjenimi, ravni-naselbinskim gradivom iz Celeje, kjer so datirane od 2. do 3. mi ali rahlo izbočenimi stenami in enostavnim ustjem smo stoletja (Vogrin 1991, 31) in Ilovici pri Vranskem (Vidrih Perko uvrstili G77, G158, G184, G207, G228, G255, G301, G320, 2006, K282, K323).

G361, G367, G392 in G406. Predstavnik prve skupine K1

(G255) je bil odkrit tudi v kurišču SE 118, poznopadanska Skledi tipa (S3) (G314) z izvihanim ustjem in okrašeno z me-sigilata ga uvršča na začetek 2. stoletja. Grobovi s tovrstnimi tličenjem, najdemo primerjavo v Koštomaju (Tušek 1996, t. 2: krožniki so na Ptuju datirani v čas od 1. pa vse do 3. stoletja 3), na zahodnih ptujskih grobiščih – grob 284 – kjer je dati-

(Istenič 1999, 119). Na najdišču Gimnazija Ptuj so datirani v rana od konca 1. do 2. ali 3. stoletja (Istenič 1999, 145) ter pri drugo polovico 3. in 4. stoletje (Janežič 2008, K159, K350, ptujskem Domu upokojencev (Janežič 2021, 90, sl. 132). V K520). Od začetka 2. do sredine 3. stoletja so datirani kro-

četrti tip (S4) smo uvrstili skledo z uvihanim ustjem in okra-

žniki z območja rimskih delavnic Doma upokojencev (Jane-

šeno z metličenjem (G331). Podobni so izkopali v radvanjski žič 2018, 151). Izkopali so jih tudi v Brengovi (Janežič, Ciglar, vili (Koprivnik, Kajzer 1993–94, t. 31: 3) in na grobišču Draga Žižek 2021, 33, G162, G200, G202, G204).

pri Beli Cerkvi (Udovč 2022, 82, G108). Kot zadnji, peti tip (S5), smo prepoznali skledo z nazaj zavihanim ustjem G360. Krožnik iz jame SE 200 (G329) spada v skupino K2, za ka-Oblika z nazaj zavihanim ustjem posnema oblikovanost ustij tero je značilna navzven nagnjena izbočena stena, ki preide skodelic Cons. 43.

v navznoter nagnjeno (uvihano) ustje. Dno se ni ohranilo.

V uporabi so bili od konca 1. in v prvi polovici 2. stoletja Skodele

ter mogoče še vse do 3. stoletja (Istenič 1999, 19). Odlomke V bohovskem objektu so izkopali polkroglasto skode-tovrstnih krožnikov so izkopali tudi na Brengovi (Janežič, Ci-lo G324, ki je edina predstavnica tipa 1 (Sk1). Njena obli-

glar, Žižek 2021, 33, G163, G203).

ka (Drag. 32) spominja na najbolj priljubljen pozen izdelek

galskih delavnic. Podobne skodele so izkopali na Ilovici pri Kuhinjsko posodje Vranskem (Vidrih Perko 2006, K140).

Grobi lonci, lončki

K drugemu tipu skodel (Sk2) smo uvrstili G303. Oblika sko-

V prvi tip loncev, izdelanih iz grobe keramike, smo uvrsti-

delic posnema sigilatne skodelice oblike Consp. 43. Po obliki li lonce, okrašene s pečatnim okrasom. Okras so izdelali z bi jih lahko uvrstili k tipu PTS 7 po Isteničevi, vendar so imeli zobatim kolesom. Trup loncev je kroglast in ustje rahlo iz-tovrstni posnetki na zahodnih ptujskih grobiščih rdeč pre-

vihano ali pokončno, dno ozko. V tip KL1 oziroma tip LG3

maz, obravnavani imata sivega. Isteničeva jih je datirala od po Isteničevi (Istenič 1999, 138, sl. 130) smo uvrstili predmete flavijskega časa do prve polovice 2. stoletja (Istenič 1999, 97, G12, G79, G267, G322, G327. Najdb nismo podrobneje sl. 79). Italske sigilatne skodelice Consp. 43, ki so jih posne-delili na lonce in lončke, saj so ohranjeni le odlomki. Številne mali, sodijo v drugo polovico 1. in prvo polovico 2. stoletja analogije so izkopali na območju Petovione (Zahodna gro-

(Conspectus, 128). Na emonskih grobiščih se redukcijsko bišča), Isteničeva jih je datirala od druge polovice 1. do prve žgani posnetki s temno sivim premazom pojavljajo v žganih polovice 2. stoletja (Istenič 1999, sl. 130, 132, 133).

grobovih od konca 1. do začetka 2. stoletja (Plesničar Gec Lonce iz grobe keramike, katerih zunanjost je okrašena z 1977, 52). K tipu 3 (Sk3) smo uvrstili skodele z odebeljenim metličenjem, lahko razdelimo na dva tipa. V drugi tip (KL2) ustjem in širokim dnom (G231, G263, G402), ki so interpre-uvrstimo večje lonce podolgovate oblike z navzven izviha-

tirane kot pokrovke. Med skodele smo jih uvrstili, ker nimajo nim ustjem (Plesničar Gec 1972) in s posnetim robom ustja držaja. Podobne so izkopali na Ilovici pri Vranskem (Vidrih (Vidrih Perko 2006). Z najdišča Bohova so takšni lonci G230, Perko 2006, K361).

G250, G271, G274, G284, G288, G291, G363, G370, G462.

Podolgovato obliko imajo spodnji deli loncev G51, G305

in G332. Analogije zanje so izkopali na Ilovici pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, 94, K74, K368), Podkraju pri Hrastniku

Bohova, AAS 110, 2023





29





Krožniki

K1

K2

G158

G329

Grobi lonci

KL1

KL2

KL3

G267

G271

G230

KL4

KL5

G122

G344

KL6

G364

Trinožniki

TR1

TR2

G82

G162

TR3

G179

Pokrovi

P1

P2

G49

G333

P4

G326

P3

G141

32b Tipološka tabela posod.

30 Bohova, AAS 110, 2023

(Krajšek, Stergar 2008, t. 9: 133), Školaricah pri Spodnjih je ta tip datiran najverjetneje v 2. stoletje (Istenič 1999, 144).

Škofijah (Žerjal, Novšak 2020, G2158, G2978). K tretjemu tipu Med trinožnike lahko pogojno uvrstimo tudi skledo oziroma (KL3) smo uvrstili lonce G165, G230, G235, G239, G373, zgornji del trinožnika G362. Podoben je bil izkopan v grobu G396, G414, z jajčasto obliko, kratkim vratom in izvihanim, 651 na Ptuju in ga je Isteničeva datirala od poznega flavij-odebeljenim ustjem po Vidrih Perko (2006, 94, K278), Po-

skega obdobja do prve polovice 2. stoletja (Istenič 1999, 144; dobno oblikovane lonce z zahodnega ptujskega grobišča je Istenič 2000, t. 147: 8).

Isteničeva opredelila kot LG 1 (npr. t. 18: 11; t. 41: 7; t. 42: 3; t. Poleg zgornjih, skledastih delov trinožnikov, so izkopali tudi 85: 6). Lonci so se uporabljali v 1. in 2. stoletju (Istenič 1999, dve nogi G204 in G241. V tip TR3 smo uvrstili bohovski 137–139). K četrtemu tipu (KL4) uvrščamo neokrašene lonce trinožnik G179. Podobnega so izkopali na Betnavi (Strmčnik z luknjičavo in hrapavo površino z izvihanim in posnetim Gulič 1997, t. 1: 9), kjer ga Strmčnikova skupaj z ostalim gra-ustjem G38, G41, G122, G147, G217, G232, G250, G343, divom datira v obdobje med drugo polovico 3. do druge G382. Od loncev tega tipa so večinoma ohranjeni odlomki polovice 4. stoletja (Strmčnik Gulič 1997, 270).

ustij, le pri G122 in G232 je nakazana oblika trupa, zato ju nismo upoštevali pri tipološki razvrstitvi.

Pokrovi

Med mlajšo skupino loncev v tip (KL5) oziroma tip 5b po Pa-

Obliko pokrovov je pogojevala funkcionalnost, zato se ni hiču (G344, G348) sodijo lonci z žlebasto oblikovano gornjo pogosto spreminjala. Kronološko so težje opredeljivi. Veči-stranjo ustja. Datirani so v 3. oziroma 4. stoletje (Pahič 1980, noma so izdelani iz grobe lončarske mase. Oblika sega od 94–95). Poleg tipa 5b smo v nekaj primerih zabeležili tudi široko odprtih do koničnih pokrovov, z različno oblikovanimi šesti tip loncev (KL6) oziroma tip 5a po Pahiču, ki sodi v isti gumbastimi držaji. Pokrove z Bohove smo po oblikovanosti čas in za katerega je značilna ravna gornja stran ustja ter ustja razdelili na 4 tipe. V prvi in najštevilčnejši tip P1 oziroma vodoravno razširjen rob (Pahič 1980, 94–95). Sem uvrščamo med pokrove s preprosto ali enostavno oblikovanim ustjem lonec G364.

smo uvrstili G49, G74−G76, G84, G142, G181, G203, G240,

Trinožniki

G266, G282, G296, G400, G422, G464. Podobne so izko-

pali na ptujskih nekropolah (Kujundžić 1982, gr. 339, t. 26: 8; Trinožnike ali tripes uvrščamo med kuhinjsko posodje zgo-Istenič 1999, t. 34: 1, t. 143: 3; Tušek 1993, t. 12: 1–4). Isteniče-dnjecesarskega obdobja. V njih naj bi pripravljali enolončni-va jih je datirala od 1. do prve tretjine 2. stoletja (Istenič 1999, ce, jedi, ki so bile med staroselskim prebivalstvom zelo pri-145). V tip P2 sodijo pokrovi z odebeljenim nazaj zavihanim

ljubljene (Zabehlicky-Scheffenegger 1997, 127). Trinožnike ustjem (G316−G318, G330, G333, G342, G465), v tretji tip z Bohove smo razdelili na dva tipa. V prvi tip (TR1) sodijo P3 pokrovi s pofiliranim ustjem G141, G164, G171, G297, po Isteničevi (1999, 144, sl. 133 in 135) trinožniki z lečasto G346, G350, G369. V celoti ohranjen je bil pokrov G326, oblikovanim recipientom in navznoter nagnjenim ustjem katerega ustje se zaključuje z močnim opornim žlebičem.

ter bolj ali manj narebreno zunanjo površino recipienta. V Uvrstili smo ga v tip P4. Poleg G326 je z metličenjem okra-tip TR1 smo uvrstili G82, G125, G126, G137, G298, G359, šen še odlomek pokrova G248.

G377, G378, G403, G412, G435. Podobne so izkopali na Največkrat so ohranjeni le zgornji deli z različno oblikova-Zahodni ptujski nekropoli (Istenič 2000, t. 66: 6; 78: 8; 84: 4), nimi gumbi (G295, G336, G386, G387, G388, G440), ki so v Podkraju pri Hrastniku (Krajšek, Stergar 2008, 256, t. 9: 136) služili kot držaj za prijemanje pokrovke.

in na emonskih grobiščih (grob 374 in 955; Plesničar Gec

1972, t. 100: 3; 188: 2). Plesničarjeva je oba grobova datirala Amfore v flavijsko obdobje, prav tako je od flavijskega do začetka 2. Amfore so se večinoma ohranile kot ostanki ročajev, v enem stoletja tovrstne trinožnike na ptujskih nekropolah datirala primeru pa kot noga iz kurišča SE 118 (G247). Omenjena tudi Isteničeva (Istenič 1999, 144). K drugemu tipu (TR2) po noga verjetno pripada tipu Dressel 7−11 (?), v njej so po vsej Isteničevi (1999, 144, sl. 133 in 135) sodijo trinožniki s cilin-verjetnosti shranjevali garum. Sodi v sklop prve polovice 2.

drično oblikovano skodelo z ostrim prelomom med dnom stoletja, izdelovali so jih v Španiji.

in ostenjem ter vodoravno izvihanim ustjem. V tip TR2 smo

uvrstili G162, G202, G276, G299. Podobne so izkopali na Druga amfora (G212), odkrita v plasti SE 14, je mlajša in sodi Gornjih njivah pri Dolgi vasi (Šavel, Kerman 2008, 29, G1027, na konec 3. oziroma v 4. stoletje. Tovrstne amfore so izde-G1396), Podkraju pri Hrastniku (Krajšek, Stergar 2008, 256, t. lovali v Mavretaniji6.

8: 115–117), Orehovi vasi (Grahek 2015, 45, G1150, G1152). Če sklepamo po trinožniku iz groba 548 (Istenič 2000, t. 114: 6), 6  »Mavretansko« amforo so menda odkrili pri novejših raziskavah Kr-tine (Damjan Snoj). Še neobjavljeno. Za pomoč pri določitvi obeh Bohova, AAS 110, 2023





31


Glazirana keramika

Kovinski izdelki





Melnice


Bronasti izdelki


Melnice spadajo k rimski kuhinjski keramiki. V njih so s po-

Med zgodnejše predmete štejemo medicinsko žličko G246

močjo tolkača drobili začimbe in ostale dodatke k jedem. iz kurišča SE 118. Kijast držaj prehaja v osmerokotno obliko-Z najdišča poznamo več odlomkov melnic. Nekatere imajo vano žico, ki se, preden se razširi v polkrožno žličko, večkrat rjavo rumenkasto glazuro (G133, G134), nekatere zelenka-profilirano prstanasto odebeli. Podobne so izkopali na Šta-

sto (G39). Notranja stran melnic je bila obložena z grobim lenskem vrhu (Deimel 1987, t. 102: 8; 103: 1), kjer so datirane peskom, na odlomku (G308) so se ohranile le sledi peska. D. že v prvo polovico 1. stoletja n. št. (Deimel 1987, 105, 375).

Ebner ugotavlja, da se poznopanonska glazirana keramika Dve profilirani fibuli pripadata tipu močno profilirane fibule.

pojavlja predvsem od sredine 4. stoletja in je dokazana vsaj Prva še v začetku 5. stoletja, pri čemer datacija temelji predvsem G341 pripada eni kasnejših variant tipa iz prve polovice 2. stoletja n. št. (Koščević 1980, 22).

na najdbah iz grobov (Ebner 1997, 158). Glazirani melnici

(G133 in G134) sodita v tip 2, kot jih je razvrstila D. Ebner. Nekoliko bolj arhaično obliko močno profiliranih fibul izpri-Zanje ugotavlja, da sodijo v zgodnji odsek obstoja lončarske čuje fibula odkrita v plasti SE 14 – G205, ki ima perforiran delavnice v Friedberg-Stätzlingu. Delavnica je datirana v 4. držaj za iglo in izpotegnjeno linijo telesa, z diskom na loku, in na začetek 5. stoletja (Ebner 1997, 147).

ki pa je že pomaknjen proti sredini loka. Po Koščevićevi so

datirane v 1. stoletje n. št. (Koščevič 1980, 21). Obravnavane Uporabni predmeti

fibule so najbolj razširjene v provincah Norik in Panonija; Piramidalne uteži, vretenca

izdelovali so jih v številnih delavnicah v jugovzhodnih Alpah in njihovem obrobju (Gugl 1995, 12; t. 3: 23–27). Gre za lo-Glinene uteži so izkopali v plasti SE 14 (G195) in groblji kalno noriško-panonsko obliko, ki se pojavi na prehodu iz 1.

SE 109 (G229), v vodnjaku SE 120d (G300) in plasteh SE 2b v 2. stoletje. Domneva se, da je bil eden izmed produkcijskih (G180) ter SE 502 (G446). Utež iz vodnjaka (G300) je imela centrov v Sisku (Koščević 1980, 21) in drugi na Ptuju oziroma na vrhu križno zarezo od uporabe (vrvica).

Spodnji Hajdini (Istenič 1999, 60).

Najlepšo najdbo v celoti ohranjene piramidalne uteži pred-

Tretja in hkrati zadnja fibula odkrita v Bohovi G172 je bila stavlja skupek SE 301, kjer je bil poleg uteži (G335) odkrit izkopana v plasti SE 2. Kljub delni ohranjenosti oziroma po skoraj v celoti ohranjen glinen lonec (G337), prekrit z na-nakazanem prehodu iz loka v oporno ploščico sodeč bi jo

robe obrnjenim pokrovom (G336). Utež so izkopali in situ, lahko uvrstili med kolenčaste fibule. Tovrstne fibule so bile v loncu. Dva grafitna vijčka, G33 in G34, so odkrili v plasti razširjene v Noriku, Panoniji, Dakiji in Zgornji ter Spodnji SE 1a v bližini groblje SE 111.

Meziji. Velikokrat so bile izkopane v vojaških krajih, zato so Oljenka

interpretirane kot vojaške. Časovno sodijo v konec 1. ozi-

roma v 2. in 3. stoletje (Koščević 1980, 28). Priljubljene so Preprosta okrogla oljenka s tremi zaobljenimi noski G119 bile v srednjecesarskem obdobju, v vseh rimskih provincah, sodi med panonske tipe, sledi svetlo rjave glazure pa jo po-posebej v Obdonavskih, nosili so jih od 2. do 4. stoletja (Riha stavljajo v širše obdobje 4. stoletja (Šubic 1975, 83).

1979, 85, t. 12: 295). Ponekod so jih odkrili v večjem številu Kamniti izdelki

kot npr. na Ptuju (Istenič 2000, t. 121: 5; 125: 10; 126: 1), Drnovem (Petru P., Petru S. 1978, t. X: 27).

Med kamnitimi izdelki izstopa nedokončana preluknjana ko-

Bronasta zapestnica G115 polnega elipsastega preseka se

pača (G85), izdelana iz serpentina. Gre za tipično poljedel-

je ohranila brez zaključkov. Med bronastimi predmeti sta sko orodje, pogosto v tem zahodnem delu panonske nižine, še okrogel obroč G190 in okov ključavnice G290, odkrit v ki po Lubšina Tuškovi pripada tipu C-2 (Lubšina Tušek 1993, vodnjaku.

49, t. 2). Zanimiv je odlomek pravokotnega brusa (G206)

iz plasti SE 14, ki ima na obeh straneh podolgovate zareze. Železni izdelki Podoben je bil izkopan na Vrhniki (Horvat 1990, t. 9: 11, 269).

Železni repertoar sestavljajo železni noži, konice, zanke, rezila ipd., od katerih je zanimiv predvsem nož, odkrit v jami SE 306f z ohranjenim trnom pravokotnega preseka in

klinastim rezilom G366. Izkopali so tudi poškodovani žele-

tipov ter podatek o Krtini se zahvaljujem Vereni Vidrih Perko.

zni konici; G337 ima rombast prerez, G339 pa okroglega.

32 Bohova, AAS 110, 2023

Piramidalne uteži, vretenca, nože in igle uvrščamo med Izdelki iz gagata uporabne predmete. Njihova oblika se ni pogosto spreminjala, zato jih je težko časovno umestiti.

V plasti SE 2 smo odkrili dva različna odlomka spiralno za-

vitih zapestnic okroglega preseka iz gagata G116 in G139.

Stekleni izdelki7

Gagat je posebna vrsta drevesne smole. Gre za značilen po-

renski material, ki se hitro razširi v Panonsko nižino (Berton-Med skromno zastopanimi steklenimi izdelki lahko ločimo celj Kučar 1979, 256; Djura Jelenko 1997, t. 2: 8). Odlomek drobne nakitne predmete ( jagode, zapestnice) ter odlomke črne gladke zapestnice iz gagata G211 so izkopali tudi v steklenih posod. Slednji se pravzaprav pojavljajo v izredno SE 14. Lahko bi šlo tudi za cenejši izdelek iz temnega ste-majhnem številu glede na steklene nakitne predmete. Kva-

kla. Zapestnice iz temnega stekla veljajo zaradi podobnosti

dratne steklenice (G394), katerih značilnost je v kalupu od-

v barvi in obliki za cenejši, množičen posnetek sočasnega

tisnjeno dno, se pojavljajo že od druge polovice 1. stoletja nakita, izdelanega iz gagata. Za središče pojava steklenih dalje in so zelo razširjene še vse drugo stoletje. Steklenico zapestnic v evropskem delu rimskega cesarstva je veljal pa-iz Bohove lahko glede na to, da je ohranjeno samo njeno nonski prostor (Pflaum 2010, 191−192). Kronološko imajo to-dno, uvrstimo v tip 6.3.1 ali 6.3.2 po Lazarjevi. Med najdbami vrstne zapestnice širok razpon, in sicer od 3. do 7. stoletja.

3. stoletja so ti tipi steklenic dokaj redki, saj jih že zamenjajo Nakit iz gagata poznajo v Veliki Britaniji s časovnim razpo-druge oblike (Lazar 2003, 148−150).

nom tako rekoč skozi celotno rimsko obdobje.

Odebeljeno ustje čaše iz motno belega stekla G118 je pripadalo cilindrični čaši tipa 3.6.1 ali 3.6.2, pogostemu in razširjenemu izdelku 2. stoletja (Lazar 2003, 105). Enostav-7.3 Srednji in novi vek

ne čaše z enojno G174 ali dvojno prstanasto nogo so bile Novoveške odlomke keramike so izkopali v SE1 in 1a ozi-med najbolj priljubljenim namiznim posodjem skozi celotno roma v ornici. Predvidevamo, da so na najdišče večinoma stoletje. Značilna motno bela barva stekla, ki so jo dobili z prišli z obdelavo površin oziroma gnojenjem. Izkopali so dodajanjem antimona v stekleno maso, je bila razširjena že odlomke skled in dna loncev (G20, G23, G26, G29). Odlo-od konca 1. stoletja. Največkrat so iz takega stekla izdelane mek latvice G21 je podoben zgornjemu delu latvice s Pet-prav raznolike cilindrične čaše za pitje ter čaše gubanke.

kove njive – Lepe glave, ki je časovno umeščena v 16. in 17.

Med najdbami izstopa tudi amorfen kos stekla G117.

stoletje (Cevc 2000, 88, kat. št. 13).

Odlomek steklene zapestnice z vložkom na notranji strani

G86 verjetno pripada ostanku latenske zapestnice (Žižek 1996, t. 1: 6).

Valjasta steklena jagoda G431 je bila odkrita v jami SE 200

skupaj s krožnikom z rdečim premazom (G329). Okroglo,

svetlo modro melonasto narebreno jagodo G432 poznamo

v večjem številu s Ptuja tako v zgodnjem obdobju 1. kot kasneje v 4. stoletju (Bertoncelj Kučar 1979, 256, 258, t. 3: 1−32; Vomer Gojkovič 1996, t. 20: 13; Istenič, 2000, 84, t. 47: 10−16; t. 166: 3−13). Melonaste jagode, običajno izdelane

iz zelene, modre ali modrozelene paste, izvirajo iz Egipta,

od koder se razširijo po sredozemskem svetu in na evrop-

sko celino (Bertoncelj Kučar 1979, 258). Glede na pogostost

pojavljanja predvsem v drugi polovici 1. in začetku 2. stoletja domnevamo, da bi jih lahko proizvajali tudi na območju

zahodne Evrope (Riha 1990, 80–82). Melonasto narebrene

jagode so izkopali na Drnovem (Petru P., Petru S. 1978, t.

17: 2), v Celju pa so jo izkopali v plasteh iz druge polovice 1.

stoletja (Bausovac 2014, 71, sl. 54, t. 15: 2).

7  Steklo je določila Irena Lazar. Za ves trud in napotke se ji na tem mestu prav lepo zahvaljujem.

Bohova, AAS 110, 2023





33


8Analize

8.1 Živalske kosti

Skupno smo našteli 59 kosov. Od tega je bilo določljivih 16

ali 27 % (sl. 33). Ločili smo lahko štiri vrste: drobnico ( Ovis Janez Dirjec

s. Capra), govedo ( Bos taurus), svinjo (Sus scrofa) in srno Živalske ostanke sestavljajo predvsem kosti in nekaj zob. ( Capreolus capreolus). Ostankov ptic nismo našli. Ti so sicer Posebno kost so v zelo slabem stanju. V več primerih so bolj redki v antičnih plasteh. Verjetno so tu tisti redki gracilni bile naplavljene skupaj z okoliškim sedimentom. Oprati ostanki kosti, ki so bili, razpadli v zemlji, ki ni prav primerna se jih ni dalo, ker so ob stiku z vodo postale mehke in za ohranitev kosti. Prav tako ni bilo ostankov lupin mehkuž-

zelo krhke. Zato smo jih v glavnem le grobo na suho cev, ki pa so v antičnih plasteh pri nas dokaj pogosti.

očistili. Veliko jih je bilo razbitih pri izkopu, ali pa so raz-Razen ene same kosti srne, so vse ostalo domače živali.

padle kasneje. Vseh teh novo nastalih fragmentov pri Starost osebkov smo ugotovili glede na zaraščenost diafize štetju nismo upoštevali.

z epifizami in na stanje zobovja. Ugotovili smo, da je pet

Vrsta

Kost, zob

Kvadrant

Št. kosov SE

Opomba

???

Sus scrofa

dens. inf.

296 in 297/S II

3 12oj

kost 20

mandibula

1

Bos taurus

radius prox.

1

obgrizen

costa

1

Indet. sp.

indet. fr.

4

cranium

3

kost 21

indet. fr.

2

indet. fr.

2

kost 22

282 in 287/S II

12oj - jama 120

kost 23

Bos taurus

tibia diaph.

1

1 juv.

Indet. sp.

indet. fr.

282/S II

2 12o, gl. 80 cm

kost 17

Indet. sp.

indet. fr.

295/ S II

2 118

kost 15

Ovis s. Capra

metapodij diaph.

300/II

1 118

kost 14

Indet. sp.

indet. fr.

1

Indet. sp.

indet. fr.

300 in 295/S II

1 118 (dno - gl. 120)

kost 13

Ovis s. Capra

mandibula

300/S II

1 118 (gl. 2,4 m)

s P3-M3

kost 12

Indet. Sp.

indet. Fr.

1

1 juv.

Ovis s. Capra

dens inf.

300/S II

1 118 (gl. 40 cm)

1 juv.

kost 11

Indet. sp.

indet. fr.

1

Indet. sp.

indet. fr.

306

1 rušenje profila

kost 9

Indet. sp.

indet. fr.

303 E /S I

1 1a (gl. 15-25 cm)

kost 8

Indet. sp.

indet. fr.

303/d

1 1 in 1a (0-20 cm)

kost 7

Indet. sp.

indet. fr.

298/ S II

1 1 in 1a (15- 25 cm)

kost 5

Indet. sp.

indet. fr.

2

kost 4

Ovis s. Capra

metacarpus prox.

1 1 in 1a (gl. 0-25 cm)

kost 3

Indet. sp.

vertebrus

1

1 juv.

Indet. sp.

tibia diaph.

296/S II

1 1 in 1a (gl. 0-30 cm)

kost 2

Indet. sp.

indet. fr.

2

Bos taurus

radius prox.

241/S III

1 1, 1a, 2 in 3

ravnanje profila

Indet. sp.

indet. fr.

284/S II

10 8 (gl. 40-50 cm)

kost 10

Ovis s. Capra

scapula

295/ SII

1 118 (gl. 70 cm)

kost 16

Bos taurus

femur diaph.

296 in 297/ S II

1 120 oa

kost 19

Ovis s. Capra

dens sup.

294/ S II

1 120

1 juv.

kost 18

Indet. sp.

indet. fr.

4

Capreolus cap.

phalanx

265/ S IV

1 1a (gl. 40-50cm)

1 juv.

kost 6

33 Opredelitev živalskih kosti in zob.

34 Bohova, AAS 110, 2023

kosov pripadalo mladim živalim. Na eni kosti smo opazili Razpon kalibracije: Razpon starosti v zgodovini (AD/BC) ob sledi sekanja, ki so nastali pri razkosavanju živali. Ena kost pa verjetnosti (v %), a v okviru napake 1σ, odrejen na osno-je bila obgrizena od malih glodalcev. Sledov rezanja nismo vi dendrokronološke korekcije izdelane po kalibracijskih našli; morda zato, ker kosti niso bile dovolj dobro očiščene. krivuljah (proti Stuiver & Reimer, Radiocarbon, 28 (1986), Bolj očistiti pa jih zaradi slabe ohranjenosti ni bilo mogoče.

P. 1022−1030) in Bronk-Ramsey, Radiocarbon 37 (1995),

Če povzamemo vse ugotovitve, vidimo, da je bilo za tako 425−430.

veliko izkopano površino najdenih zelo malo živalskih

Šifra

Naziv 14C (BP) Razpon kalibracije

SE (kv. 297/S II)

ostankov. Ni pa temu kriva samo kemična sestava zemlje. V

IRB

vzorca

(% verjetnosti)

tem primeru bi se ohranilo veliko več zob, ki so bolj obstojni 1

kot kosti, česar pa nismo opazili. Skupno število ostankov

Z-2836 lesno 1780±90 AD 140–350 AD

120

oglje

(63,8%)

je tako majhno, da statistična obdelava ne pokaže realne

AD 360–380 AD (4,4%)

slike. To velja predvsem za odnos med domačimi in lovnimi

živalmi ter adultnimi in juvenilnimi osebki.

34 Rezultati radiokarbonske analize SE 120.

8.2 Radiokarbonska analiza C14

8.3 Novci

Analizo vzorca lesa iz SE 120 so opravili na Institutu Ruđer Andrej Šemrov Bošković.

Analizo novcev je opravil Andrej Šemrov iz Narodnega mu-

C14 starost (BP) Absolutna starost v letih je računana od 1950. zeja. Rezultati analize so prikazani na sl. 35.

leta z napako od 1σ, ter konvekcijskim osvojenim časa pol-

razpada izotopa C14 od 5570 let (sl. 34).

Posamična najdba

Prostorski kontekst

Teža

Velikost

Ohranjenost/opomba

Rim

Republika

1 As

2. st. pr. n. št. Rom

RIC ?

Sektor 9, kv. 217

11,66 g

pr. 28 mm

zelo močno izrabljen

Tiberius

2 As

14–37 Rom

RIC ?

Sektor 9, kv. 337

izrabljen

Vespasianus ali Titus

3 As

69–81 Rom

RIC ?

Sektor 9, kv. 334

določitev po portretu

Domitianus

4 Dp

81–96 Rom

RIC ?

Sektor 9, kv. 337

določitev po portretu

Hadrianus

5 S

134–138 Rom

RIC 790c

Sektor 9, kv. 336

dobro ohranjen

Nedoločljiv

6

zelo močno izrabljen

7 S

1.–2. st. n. št. Rom

RIC ?

Sektor 9, kv. 337

zelo močno izrabljen

8

Sektor 9, kv. 338

zelo močno izrabljen

9 As

1.–2. st. n. št. Rom

RIC ?

Sektor 9, kv. 337

zelo močno izrabljen

10 AE 4

2. pol. 4. st. n. št. ?

RIC ?

Sektor 9

zelo močno izrabljen

Srednji vek

Srednja Evropa, Štajerska

Anonimus

11 Pfennig b. l. (1290–1325) Graz/Oberzei CNA D84 Sektor 9, SE 1A dobro ohranjen

Heiliges Romisches Reich

Osterreichisch-Bohmischer Kreis

Haus Osterreich, Franz II. (1972–1806)

(dedne dežele)

12 Kreuzer

1800 Wien

Jaeckel120/1

Sektor 9, kv. 346, SE 1

dobro ohranjen

35 Numizmatična analiza izkopanih novcev.

Bohova, AAS 110, 2023





35


8.4 Karpološke analize

Metka Culiberg, Alojz Šercelj

Karpološke analize sta opravila Metka Culiberg in Alojz Šer-

celj. Rezultati analize so prikazani na sl. 36.

Vzorec

Semena

kv. 296, 297/ S II, SE 120

Hordeum ( ječmen) 2 zrni

vzorec zemlje

Panicum (proso) 1 zrno

Bromus (stoklasa) 2+1

oglje

Polygonaceae 2

C-14

Chenopodium

1780±90 BP

Tilia 1/2

Semena

kv. 303a/S I, SE 2, SE 112;

Chenopodiaceae (dresnovci) 1

gl. 35-45 cm ( jama)

Panicum (proso) 2

Semena

kv. 313, sektor 5, jama SE 306 B Hordeum ( ječmen) 2 zrni (vzorec ognjišča)

močno sežgano

36 Karpološke analize.

36 Bohova, AAS 110, 2023

9Interpretacija najdišča v času in prostoru

Mira Strmčnik Gulič

Najdišče Bohova – Pri kapel‘ci leži na zahodnem obro-

Prva faza (starejša) pod tlakom SE 401 kaže na obstoj stano-

bju Dravskega polja in spada v sklop mariborskih arhe-

vanjskega objekta 2, ki je bil funkcionalno povezan z ognji-

oloških najdišč južno od Drave. Za naselitev privlačen ščem SE 408. Temelji, zgrajeni v tehniki suhega zidu, so se prostor na severu omejujejo Slovenske gorice, na jugo-ohranili v najnižji vrsti, kajti ta predel je bil zaradi predho-zahodu severovzhodni obronki Pohorja, na jugovzhodu dnega strojnega posega najbolj poškodovan, čemur pripi-pa se odpira Dravsko polje oziroma robno območje ob-

sujemo tudi pomanjkanje drobnih izpovednih arheoloških

sežne Panonske ravnine. V rimskem času sta čez obmo-

najdb na tem območju. Nanj sta se verjetno navezovala čje potekali cesti v smeri sever – jug ( Celeia–Flavia Solva) objekt 1 ter groblja SE 100, ni pa izključeno, da sta bila v ta in vzhod – zahod ( Petovio–Virunum).

kompleks zajeta tudi leseni objekt 3 ter kanal SE 13. Glede

Nenavadna in tlorisno ne povsem zadovoljivo poznana na-

na precejšnjo količino razdrobljenih rimskih opek (med njimi selbina Pri kapel‘ci v Bohovi je težko primerljiva z drugimi kar nekaj odlomkov tegul in imbrexov) smemo domnevati, tovrstnimi naselbinami, saj so takšne zaradi neizrazite arhi-da so najverjetneje služili kot sekundarno uporabljen grad-

tekture slabo razpoznavne in redko sistematično raziskane. beni material, morda pa je bil kateri izmed objektov celo krit Če k temu prištejemo še plitvo lego pod površino, ki je bila z opečnato kritino.

tekom stoletij intenzivno obdelovana, je jasno, da lahko to-

Obseg zgodnje poselitve je bil manjši kot v kasnejšem ob-

vrstne povezave le previdno nakažemo in upamo, da bodo dobju. Ob uničenju naselbine ob koncu I. faze so teren po-sistematična raziskovanja drugod razkrila primerljive posto-

ravnali oziroma ustvarili tlak iz manjših prodnikov (SE 8), ki janke in tako posredno omogočila boljše razumevanje osta-smo ga zasledili na severovzhodnem delu izkopnega polja.

lin na najdišču Pri kapel‘ci.

Na tlaku iz prodnikov in deloma manjših lomljencev smo

Ob razgrnitvi tlorisne zasnove raziskanega najdišča ugota-

zasledili enakomerno razprostranjeno kulturno plast in spo-

vljamo jame različnih velikosti in verjetno tudi namembnosti radične sledove manjših objektov.

(največja SE 246 – 3,40 × 2,28 m). Večinoma so bile poleg Proti severu in vzhodu najdišče ni raziskano v celoti, zato so različnega polnila ter posameznih prodnikov in lomljencev pridobljena spoznanja zgolj parcialna.

zapolnjene s keramičnimi, večji del rimskimi odlomki posod,

odlomki rimskih opek ter hišnim ometom. V nekaj primerih Čemu je služil rimski kompleks v zgodnji fazi poselitve, ni so jame vsebovale večje zaplate prežgane ilovice (kurišča povsem jasno. Predvidevati smemo sočasnost z rimsko priSE 118, SE 244, vodnjak SE 120). Znotraj jam smo odkrili eno stavo v Bohovi (izkopavanja 1987). Gre za prvotno poselitev ( jama SE 245 – stojka SE 139) oziroma dve ( jama SE 123 – tega območja v rimskem obdobju. Funkcija postojanke v stojki SE 106 in SE 125) stojki.

mlajšem obdobju (predvsem v 4. stoletju) namreč kaže na

distanciran gospodarski del vile rustike, neposredno mogo-

Osrednje mesto nedvomno zavzema vodnjak SE 120, ki je če povezan s prevozom (hramba, skladišča, lope). Na to imel pomembno vlogo skozi daljše obdobje. Okoli njega kaže velika tlakovana površina z manjšimi koncentracijami so razporejene jame na južni (SE 124, SE 126 in SE 246) in arheološkega gradiva. Skromni kovinski predmeti in tanka zahodni strani (kurišče SE 118, nekoliko dlje še jama SE 116), kulturna plast nakazujejo kratkotrajni obstoj postojanke, še ki jih vključno z vodnjakom uvrščamo v začetno fazo na verjetneje pa njeno periodično uporabo.

prehod 1. v 2. stoletje oziroma v 2. stoletje. Na vzhodni strani so jame iz 3. oziroma 4. stoletja ( jame SE 306a+c, 306d, Glede na izrazito dvoslojnost najdišča Pri kapel‘ci je potreb-kurišče SE 306b).

no iskati analogije za dve po strukturi različni naselbini. V

predmarkomanskem obdobju je to tlorisna zasnova nekaj

Osredotočenje arhitekturnih ostankov (objekt 1, 2, ognjišče preprostih pravokotnih zidanih stavb (objekt 1 in 2), morda SE 408 ter groblja SE 100) v jugozahodnem delu najdišča kombiniranih z lesenimi deli (objekt 3), v poznejšem ob-

(poleg starejših jam okoli vodnjaka) kaže na prvotno poseli-

dobju, pri katerem je težišče poselitve mogoče postaviti v

tev tega območja v rimskem obdobju.

Bohova, AAS 110, 2023





37


4. stoletje, pa gre za zelo neizrazito obsežno tlakovano po-stanovanjsko funkcijo, železno orodje in sledovi metalurške

vršino brez razvidnih znakov zidanih ali lesenih konstrukcij dejavnosti pa poudarjajo gospodarski značaj postojank.

(SE 8 in SE 302). Zato se je na analogije mogoče nasloniti le Glede na bližino večjih stanovanjskih enot bi smeli sklepati pri prvem, tlorisno mnogo izrazitejšem kompleksu, za po-na tesnejšo povezanost z njimi. Nekatera so ležala tudi ob

znorimski čas pa iskati smiselno razlago postojanke pred-

dokazanih rimskih cestah. Omenimo zato skromne ostan-

vsem v povezavi z vilo rustiko v Betnavi.

ke preprostih pravokotnih stavb v Selah pri Dobovi (Stare

Doslej poznane antične ostaline nazorno izpričujejo na-1954) in podobno zgradbo v Dolnjem Brezovem pri Sevnici

selitvene težnje v rimskem času. Gostota najdb v rimskem (Vičič 1983, 288–297), vrsto delno ugotovljenih preprostih obdobju govori za naselitvene pasove, od katerih je eden zgradb v Velikem Kamnu (Ciglenečki 1974) in Golobinjeku segal od Slivnice do Ruš, drugi od Miklavža do Pobrežja, (Ciglenečki 1983) ter podobne kamnite in lesene strukture, tretji pa od Melja do Kamnice. Po stanju raziskav smemo ki so se razprostirale vzdolž rimske ceste Celeia–Petoviona v sklepati, da se glavna naselitvena os naslanja na rodovitno Spodnjem Grušovju.

in zavetno pohorsko vznožje v usmerjenosti severozahod–

Mnogo bolje so podeželske ravninske naselbine poznane

jugovzhod ob rimski obdravski cesti.

v osrednjem delu panonskega prostora, na Madžarskem.

Najstarejše naselitveno jedro smo odkrili v Hočah, kjer so Tudi tu pregled številnih najdišč pokaže, da prevladujejo se na prazgodovinskih tleh naselili avtohtoni prebivalci ali večje, bolje grajene stanovanjsko–gospodarske enote (vile romanizirani priseljenci. Zelo izpovedne so bile rimskodob-rustike), nekatere celo izredno velikih dimenzij in razkošno ne gradbene ostaline treh gradbenih faz z izredno bogato opremljene. V ostrem nasprotju z njimi so slabše grajene arhitekturo, ki izpričujejo naselitveno kontinuiteto od zgo-naselbine manjših dimenzij in preprosto koncipiranih tlori-

dnje do pozne antike (Strmčnik Gulič 1996, 105). Prav Hoče sov. Med njimi smemo izpostaviti vilo Szentkiralyszbadja-razodevajo nove vidike rimske kolonizacije tega prostora ter -Romkut, ki je bila sicer zidana mnogo bolj kakovostno, a dajejo povsem nova spoznanja in razsežnosti.

kaže v tlorisni zasnovi veliko podobnosti (Thomas 1964, 118–

122). Preproste, večkrat predeljene stavbe z vodnjakom, so

Hočam najbližje so gradbene ostaline rimskodobne nasel-

izkopali na ledini Testverhegy v Budimpešti (Thomas 1964,

bine v Bohovi – Pri kapel‘ci, ki so predstavljene v tukajšnji 232–237). Nekaj strukturno podobnih postojank je mogoče objavi. Vsebinsko in časovno se v njeni zgodnji fazi nakazuje zaslediti tudi na zahodnem robu panonske nižine. Sorodno povezava z arealom vile rustike v Bohovi, ki leži v neposre-je najdišče v Purbachu, kjer nekaj stavb nakazuje že mno-

dni bližini vzhodno ob HC Maribor–Slivnica (Strmčnik Gulič go kompleksneje artikulirano podobo notranjosti. Preproste 1990, 135).

kakovostno zidane stavbe v bližini ceste ob limesu so našli

Sosednji poselitveni prostor iz 3.–4. stoletja n. št., v velikosti v Maria Ellend in skromnejše v Rohrauer Waldu (Thomas 130 × 80 m, se nahaja vzhodno od Betnavskega gradu in je 1964, 247–250 in 260).

nedvomno predstavljal osrednjo točko poznorimske poseli-

Ob primerjavi z vsemi navedenimi postojankami je potreb-

tve na vzhodnem vznožju Pohorja (Strmčnik Gulič 1986, 47).

no znova poudariti dejstvo, da gre pri primerjalnih najdiščih Omeniti moramo še vilo rustiko v Radvanju, ki je po tipu še vedno za dokaj kakovostno grajene zgradbe. Zelo skro-analogna bohovski in svojstvena na panonskih ravnicah mno pa so poznane naselbine, ki so bile slabo zidane, lese-

(Strmčnik Gulič 1990, 140–141). Arheološko so dokazane tri ne in omejene zgolj na tlakovane delovne površine, zato je razvojne gradbene faze od 2. do 4. stoletja n. št. in staroslo-primerjava težka in ne vedno povsem zadovoljiva. Naselbi-

vansko grobišče.

na Pri kapel‘ci tako šele odpira problematiko slabše grajenih postojank s poudarjeno gospodarskim značajem in nakazu-

Če pogledamo nekoliko širše, je potrebno iskati analogije je njihovo povezavo z bližnjimi večjimi ruralnimi kompleksi.

v ostalih predelih province Norik kot tudi v bližnji Panoniji, kjer so tovrstne podeželske naselbine (predvsem vile rustike) predmet številnih raziskav in so zato že dobro poznane

(Thomas 1964).

V skrajnem južnem delu province Norik se zdijo sorodne ne-

katere postojanke, ki s svojo velikostjo, razporedom zgradb

in predvsem tlorisno zasnovo ne sodijo med največje in na-

jizrazitejše predstavnike tipa vil rustik. To so manjše pode-

želske naselbine, pri katerih drobno gradivo delno nakazuje

38 Bohova, AAS 110, 2023

10Sklep

Arheološko najdišče Bohova Pri kapelʾci, ki leži na za-

hodnem obrobju Dravskega polja, je bilo poškodovano

s kmetijsko obdelavo in gradbenimi deli ob in zaradi gradnje avtoceste. Na najdišču so prepoznali dve fazi.

Prvo fazo so datirali v čas 1. in 2. stoletja n. št., drugo pa v 3. in 4. stoletje. V prvo fazo so uvrstili kurišče

SE 408, objekt 2, zgrajen v tehniki suhega zidu, in objekt

3, zgrajen v stojkasti tehniki. Ostaline iz faze I so izkopali na območju, ki ga je najbolj poškodoval strojni poseg.

V drugi fazi oziroma v 3. in 4. stoletju so dokumentirali

obsežno tlakovano površino brez izrazitih sledi zidanih

ali lesenih konstrukcij (SE 8 in SE 302). Tlakovano površi-

no so interpretirali kot izravnavo območja. V fazo II so-

dijo slabo zidana in ohranjena temelja SE 102 in SE 103

ter nekaj jam. Temelja SE 102 in SE 103 sta poškodovala

novodobna vkopa za infrastrukturo, SE 4 in SE 7. Po ar-

heoloških najdbah in strukturah domnevajo, da gre za

gospodarski del vile rustike. Med gradivom prevladujejo

odlomki keramike lokalne proizvodnje, redke so kovin-

ske drobne najdbe, kot so fibule in odlomki stekla, oljenk

pa ni. Najdišče skupaj z objekti tipa vila rustika v Hočah,

Bohovi, Radvanju, Betnavi dopolnjuje poselitveno sliko

ob vznožju Pohorja v rimski dobi.

Bohova, AAS 110, 2023





39


11Literatura

BAŠ, F. 1937, Izgoni na Dravskem polju. – V: F. Baš in Glaser J. DULAR, J. 1993, Začetki železnodobne poselitve v osrednji Slove-

(ur), Časopis za zgodovino in narodopisje XXXII , Kovačičev zbor-niji (Beginn der eisenzeitlichen Besiedlung in Zentralslowenien).

nik, 325–336.

– Arheološki vestnik 44, 101–112.

BAUSOVAC, M. 2014, Vivas Felix Celeia, Arheološko najdišče EBNER, D. 1997, Die spätrömische Töpferei und Ziegelei von Fri-Osrednja knjižnica Celje. The osrednja knjižnica Celje archaeolo-edberg - Stätzling, Lkr. Aichach-Friedberg. − Bayerische Vorge-gical site. – Celeia Antiqua 1, Celje.

schichts-Blätter, Jhgr. 62, München.

BERTONCELJ-KUČAR, V. 1979, Nakit iz stekla in jantarja. – Arheo-HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). – Dela SAZU I. razr. 33, loški vestnik 30, 254–278.

Ljubljana.

BERNHARD, H. 1981, Zur Diskussion um die Chronologie Rhein-

GERBEC, T. 2015, Hotinja vas pri Mariboru. – Arheologija na avto-zaberner Relieftöpfer. – Germania 59, 79–93.

cestah Slovenije 45, Ljubljana.

BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika u jugoslovenskom delu pro-GERBEC, T. 2019, Hotinja vas in nižinska poselitev na zahodnem vincije Donje Panonije. – Dissertationes et Monographiae 24, obrobju Panonske nižine v starejši železni dobi. Ureditev naselja Beograd.

in njegovo časovno mesto (Hotinja vas and lowland settlement CEVC, T. 2000, Lončene posode pastirjev. Sklede in latvice iz po-on the western edges of the Pannonianplain in the Early Iron znega srednjega in novega veka iz planin v kamniških Alpah. Age. The organization of the settlement and its chronological

– Ljubljana.

position). − Arheološki vestnik 70, 473−486.

CIGLENEČKI S. 1974, Veliki Kamen. – Arheološki vestnik 25, GRAHEK, L. 2015, Orehova vas. − Arheologija na avtocestah Slo-399–416.

venije 46, Ljubljana.

CIGLENEČKI, S. 1975, Zgornji Duplek – slovanska nekropola. − GUGL, C. 1995, Die römischen Fibeln aus Virunum. − Klagenfurt.

Arheološki pregled 17, 130.

ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, Zahodna grobišča I: grobne celote iz CIGLENEČKI, S. 1983, Golobinjek ob Sotli. – Varstvo spomenikov Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu / Poetovio, The western 25, 221.

cemeteries I. – Catalogi et Monographiae 32, Ljubljana.

CIGLENEČKI, S. in T. KNIFIC 1979, Staroslovansko grobišče v ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, Zahodna grobišča II: grobne celote iz Zgornjem Dupleku. − Arheološki vestnik 30, 473−488.

Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. Katalog / Poetovio, The western cemeteries II. Catalogue. – Catalogi et Monographiae 33, CONSP. 1990, Conspectus formarum terrae sigillatae Italico Ljubljana.

modo confectae. − Materialien zur röm isch-germanischen Keramik 10, Bonn.

JANEŽIČ, M. 2008, Rimskodobne najdbe iz arheoloških raziskav na območju Gimnazije Ptuj (sektor 2): poudarek na keramičnem ČREŠNAR, M. 2010, Nova spoznanja o pozni bronasti dobi Slo-zbiru. − Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fa-venije na primeru naselja Rogoza pri Mariboru / Newresearch on kulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

the Urnfield period of Eastern Slovenia. A case study of Rogoza near Maribor. − Arheološki vestnik 61, 7−120.

JANEŽIČ, M. 2018, Lončarska obrt v Petovioni: sledovi lončarske proizvodnje in analiza keramičnega gradiva na območju Doma ČREŠNAR, M. 2022, Rogoza. − Arheologija na avtocestah Slove-upokojencev Ptuj. – Doktorska disertacija. Fakulteta za humani-nije 100, Ljubljana.

stične študije, Univerza na Primorskem, Koper.

DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg. − JANEŽIČ, M., I. CIGLAR in I. ŽIŽEK 2021, Brengova. − Arheologija Kärn. Musschr. 71, Archäologische Forschungen zu den Grabun-na avtocestah Slovenije 87, Ljubljana.

gen auf dem Magdalensberg 9, Klagenfurt.

JANEŽIČ, M. 2021, Lončarska obrt v Petovioni. Sledovi lončarske DJURA JELENKO, S. 1997, Bohova 1997. Poročilo o zašči-proizvodnje in analiza keramičnega gradiva z območja upokojen-tnih arheoloških izkopavanjih – sektorji I, II, III in IV. − Maribor cev. – Monografije CPA 12, Ljubljana.

(neobjavljeno).

JEVREMOV, B. 1985, Novosti o obrtniških dejavnostih in nekaj DJURIĆ, B. 2003, Bohova 2. − V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod drobcev iz arheoloških izkopavanj v letih 1970−1980. – Ptujski vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po zbornik 5, 419–430.

najdiščih, Ljubljana, 97.

Bohova, AAS 110, 2023





41


KAJZER CAFNIK, M. in P. PREDAN 2006, Spodnje Hoče. – Varstvo MURKO, M., P. PREDAN, D. SALECL in M. ARH 2008, Slivnica pri spomenikov 42, 141–142.

Mariboru. − Varstvo spomenikov 44, Poročila, 249−251.

KAJZER CAFNIK, M. in M. MURKO 2011, Bohova − arheološko O. C.: Oxe A., Comfort H. 1968, Corpus Vasorum aretinorum.

najdišče Za križem. – Varstvo spomenikov 48, 23−24.

OŽANIĆ ROGULJIĆ, I. 2016, Tipologija rimske keramike iz Vin-Knez, T. 1992, Novo mesto 2. Keltsko - rimsko grobišče Beletov vrt kovaca. Typology of Roman pottery from Vinkovci. – Monografije

/ Novo mesto 2. Keltisch römisches Gräberfeld Beletov vrt. – Car-Instituta za arheologiju 10, Zagreb.

niola archaeologica 2, Novo mesto.

PAHIČ, S. 1973, Najdišča starejše železne dobe v Podravju. − Ar-KRAMBERGER, B. 2014a, The Neolithic/Eneolithic sequence and heološki vestnik 24, 521−543.

pottery assemblages in the fifth millennium BC in north−eastern Slovenia. − Documenta Praehistorica 41, 237−282.

PAHIČ, S. 1980, Prvi podatki o grobi hišni lončenini z Brinjeve gore. − Arheološki vestnik 31, 89−112.

KRAMBERGER, B. 2014b, Naselbinske strukture in keramični zbiri v petem tisočletju pred našim štetjem v severovzhodni Sloveniji. PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodunum – Drnovo pri Krškem.

− Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakul-

– Katalogi in monografije 15, Ljubljana.

teta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

PFLAUM, V. 2010, Rimskodobne najdbe s Pristave ter druga KRAMBERGER, B. 2020, Sledovi poselitve iz zgodnje bakrene sočasna najdišča in posamične najdbe v Blejskem kotu. – V: A.

dobe v Hočah / Settlement remains from the Early Chalcolithic Pleterski (ur.), Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi.

Tafonomija, predmeti, čas. Frühmittelalterliche Siedlung Pristava period in Hoče (Slovenia). – Arheološki vestnik 71, 77–132.

in Bled. Taphonomie, Fundgegenstände und zeitliche Einordung.

KRAMBERGER, B. 2021a, Slivnica 2B. − Arheologija na avtocestah Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 19, Ljubljana.

Slovenije 91, Ljubljana.

PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče. − Katalogi KRAMBERGER, B. 2021b, Spodnje Hoče. − Arheologija na avtoce-in monografije 8, Ljubljana.

stah Slovenije 90, Ljubljana.

PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. − Disser-KOPRIVNIK, V. in M. KAJZER 1993−94, Villa rustica v Radvanju. − tationes et Monographiae 20, Beograd.

Diplomska naloga. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

RIHA, E. 1979, Die römischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. –

Forschungen in Augst 3, Augst.

KOŠČEVIĆ, R. 1980, Antičke fibule s područja Siska. – Zagreb.

RIHA, E. 1990, Der römische Schmuck aus Augst und Kaiseraugst.

KOŠČEVIĆ, R. in R. MAKJANIĆ 1995, Siscia - Pannonia Superior. – Forschungen in Augst 10, Augst.

Finds and metalworks production, terra sigillata. − BAR Int. Ser.

621.

STARE, F. 1954, Topografsko raziskovanje v okolici Dobove. − Arheološki vestnik 5, 123−125.

KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Keramika z rimskega svetišč-

nega območja v Podkraju pri Hrastniku. – Arheološki vestnik 59, STRMČNIK GULIČ, M. 1977, Zgornji Duplek. − Varstvo spomenikov

245–277.

21, 297.

KUJUNDŽIĆ, Z. 1982, Poetovijske nekropole. − Katalogi in mono-STRMČNIK GULIČ, M. 1986, Najnovejši podatki o rimskih ostaligrafije 20, Ljubljana.

nah pri Betnavi. – Časopis za zgodovino in narodopisje 22, 41–57.

Lazar, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije. The roman glass of Slove-STRMČNIK GULIČ, M. 1989, Hoče. – Varstvo spomenikov 31, nia. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 7, Ljubljana.

224–226.

LUBŠINA-TUŠEK, M. 1993, Kamnito orodje v severovzhodni Slo-

STRMČNIK GULIČ, M. 1990, Podoba antične poselitve med vzho-

veniji. − Ptujski arheološki zbornik, 31−158.

dnim Pohorjem in Dravo. – Arheološki vestnik 41, 135–146.

MAGDIČ, A. 2018, Oris historične krajine severnega Dravskega STRMČNIK GULIČ, M. 1997, Mariborsko-bistriško območje v po-polja od prazgodovine do srednjega veka. − V: F. Lazarin in M. znorimski dobi. − Arheološki vestnik 48, 268–288.

Preinfalk (ur.), Dvorec Betnava, Castellologica Slovenica 1, Ljublja-STRMČNIK GULIČ, M., S. CIGLENEČKI, S. DJURA JELENKO, V.

na, 11−43.

KOPRIVNIK in I. TUŠEK 2000, Poročilo o obdelavi arheološkega gradiva z arheološkega najdišča Bohova – Pri kapelʼci na trasi HC

MARTIN, T. 1986, Montans. Les ateliers du sud de la France. Gro-Slivnica − BCD

up de Montans. – V: C. Bemont in J.-P. Jacob (ur.), La terre sigillée

. – Maribor (neobjavljeno).

galo-romaine. Lieux de production du Haut Empire: implantati-STRMČNIK GULIČ, M. 2001, Nova podoba prazgodovinske po-

ons, produits, relations, Documents dʼ Arché ologie Francaise 6, selitve na zahodnem obrobju Dravskega polja (Das neue Bild der Paris.

prähistorischen Besiedlung am östlichen Rand des Draufeldes).

MIOČ, P. in M. ŽNIDARČIČ 1989, Osnovna geološka karta SFRJ in − Arheološki vestnik 52, 117−130.

TOLMAČ Maribor in Leibnitz. – Beograd.

STRMČNIK GULIČ, M. 2003a, Spodnje Hoče. − V: D. Prešeren

(ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 242−243.

42 Bohova, AAS 110, 2023

STRMČNIK GULIČ, M. 2003b, Slivnica pri Mariboru 1. − V: D. PreVIČIČ, B. 1994, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 32. – Arheološki vestnik 45, Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 237−238.

25−89.

STRMČNIK GULIČ, M. 2003c, Slivnica pri Mariboru 2. − V: D. PreVIČIČ, B. 1997, Rimske najdbe izpod Miklavškega hriba pri Celju.

šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah – Arheološki vestnik 48, 41−57.

Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 239.

VIDRIH PERKO, V. 2006, Keramično gradivo. – V: I. Lazar et al., STRMČNIK GULIČ, M. 2003d, Rogoza pri Mariboru. − V: D. Pre-Ilovica pri Vranskem, Arheologija na avtocestah Slovenije 1, Lju-

šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah bljana, 86–248.

Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 233−234.

VOGRIN, A. 1991, Arheološko najdišče Kreuh. – V: Celeia Antiqua, STRMČNIK GULIČ, M. 2003e, Bohova 3. − V: D. Prešeren (ur.), Celje, 15–51.

Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije.

Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 98−99.

VOMER GOJKOVIČ, M. 1996, Grobišče pri dijaškem domu v Ra-

belčji vasi na Ptuju. – V: B. Lamut (ur.), Ptujski zbornik 6/1, Ptuj, ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gornje njive pri Dolgi vasi. – Arhe-229–312.

ologija na avtocestah Slovenije 6, Ljubljana.

ZABEHLICKY-SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra Sigillata aus dem

ŠUBIC, Z. 1975, Rimske oljenke v Sloveniji. – Arheološki vestnik Gräberfeld Beletov vrt. – Carniola archeologica 2, 75–83.

26, 82−85.

ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah. Trgovina TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajers sigilatnim posodjem v severni Istri v 1. in 2. st. – Arheološki ve-skem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in mo-stnik 56, 263–292.

nografije 25, Ljubljana.

ŽERJAL, T. 2008, Rimska vila v luči drobnih najdb: primer najdi-TERŽAN, B. 1999, An Outline of the Urnenfeld Culture Period in šča Školarice pri Spodnjih Škofijah. − Doktorska disertacija. Od-Slovenia / Oris obdobja kulture žarnih grobišč na Slovenskem. − delek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Arheološki vestnik 50, 97−143.

Ljubljana.

TERŽAN, B. in M. ČREŠNAR 2012, Oris preteklosti vzhodnih ŽERJAL, T. in M. NOVŠAK 2020, Školarice pri Spodnjih Škofijah. –

obronkov Pohorja od prazgodovine do zgodnjega srednjega Arheologija na avtocestah Slovenije 86, Ljubljana.

veka / History of the eastern edges of the Pohorje mountain ran-ge from Prehistory to the Early Middle Ages. – V: A. Gulič in M. ŽIŽEK, I. 1996, Slivnica 1/1996. Poročilo o arheoloških izkopavanjih

– sektorji I, II, III (južni 2/5), IV (južni 2/5). XVII, XVIII Črešnar (ur.), Arheološka pot po Mariboru z okolico / Archaeo-

. – Maribor

logical Trail of Maribor and its Surroundings, Ljubljana, Maribor.

(neobjavljeno).

THOMAS, E. 1964, Römischen Villen in Pannonien. – Budapest.

ŽLEBNIK, L. 1982, Hidrološke razmere na Dravskem polju. Hy-

drogeology of the Drava field. – Geologija 25 (1), 151–164.

TICA, G. in A. KOVAČIČ 2019, Na Vrhu. – Arheologija na avtocestah Slovenije 80, Ljubljana.

TUŠEK, I. 1993, Rimsko grobišče na novi obvoznici ob Potrčevi cesti na Ptuju. − Ptujski arheološki zbornik, 385–448.

TUŠEK, I. 1996, Arheološka zaščitna izkopavanja pri Koštomaju na Hajdini. − Ptujski zbornik VI/1, 199–227.

UDOVČ, K. in M. VINAZZA 2018, Rimskodobni lončarski obrat

na Otoku pri Metliki. The Roman Pottery Manufacturing Site at Otok near Metlika. – V: M. Janežič et al. (ur.), Nova odkritja med Alpami in Črnim morjem. Rezultati raziskav rimskodobnih najdišč v obdobju med leti 2005 in 2015. New discoveries between the Alps and the Black Sea: Results from the Roman sites in the period between 2005 and 2015: zbornik 1. Mednarodnega arheološkega simpozija, Ptuj, 8. in 9. oktober 2015. Proceedings of the 1st International Archaeological Conference, Ptuj, 8th and 9th October 2015: in memoriam Iva Mikl Curk, Monografije CPA 6, Ljubljana.

http://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige.

UDOVČ, K. 2022, Draga pri Beli Cerkv i. – Arheologija na avtocestah Slovenije 101, Ljubljana.

VIČIČ, B. 1983, Rimska villa rustica iz Dolnjega Brezovega pri Sevnici – Arheološki vestnik 34, 288−298.

Bohova, AAS 110, 2023





43




12Katalog stratigrafskih enot

V katalogu smo predstavili stratigrafske enote, ki so jih

izkopavalci predstavili kot pomembne za interpretacijo

keramika

arheološkega najdišča. Dokumentirali so 503 stratigraf-



kamen

ske enote. Menimo, da so jih večino že tekom izko-

pr



ežgana ilovica

pavanj opredelili kot naravne kotanje. To domnevamo

ognjišče / kurišče

steklo

glede na njihovo globino oziroma plitvost. Stratigrafske

oglje

enote tudi niso bile podrobneje opisane. V nam dosto-

hišni lep

pni dokumentaciji so bile navedene številke (seznam

stratigrafskih enot brez opisov).

SE 1

SE 13, sek. VI, kv. 307 – jarek

Plast sivorjave peščeno-ilovnate zemlje s travnato rušo.

Do 0,6 m širok in 0,35 m globok jarek, z ovalnim presekom

Interpretacija: ruša. V plasti redki drobni kamenčki, velikosti in ravnim dnom. Brez najdb. Vkopan je bil v SE 1a in SE 2.

do 1 cm. Debelina plasti je do 0,3 m.

Zapolnjen je bil z zbito rumeno ilovnato zemljo (SE 13a).

SE 1a

Kanal SE 13 smo odkrili že ob prvem strganju sektorja IV

Plast rumenorjave mehkejše peščeno-ilovnate zemlje z

kot svetlo, belosivo glineno sled, ki je potekala v smeri

zelo redkimi drobnimi kamenčki. Interpretacija: humusna

vzhod−zahod. Njegovo dno je bilo vkopano v rumeno gli-

plast. Debelina plasti do 0,5 m.

neno plast. Kanal je v dolžino meril 11,80 m, nato se je proti vzhodu izklinil. Pojavil se je v vzhodnem profilu sektorja IV.

SE 2

Do 0,60 m širok in 0,35 m globok jarek se je nekoliko više

Temno do črnorjava zemlja brez prodnikov. Interpretacija:

ohranil v sektorju VI/ kvadrant 324.

kulturna plast. Debelina plasti je od 0,15 do 0,20 m.

SE 14

SE 3

Temno rjava, prodnata plast. V njej so izkopali odlomke

Do 0,5 m debela rumena glinasta plast. Interpretacija:

keramike in kovinske najdbe. Interpretacija: kulturna plast I.

geološka osnova.

poselitvene faze. Debelina plasti je bila od 0,15 do 0,55 m.

SE 4

Vkop, v tlorisu pravokotne oblike, tlakovan z opekami.

Interpretacija: recentni vkop.

SE 5

Prodnato-peščena, oranžnorjava plast. Interpretacija: geo-

loška osnova.

SE 6

Siva peščena plast. Interpretacija: geološka osnova. Izkopali so jo v zahodnem in osrednjem delu našega izkopnega

polja.

SE 7

Vkop za telefonski kabel. Interpretacija: recentni vkop.

SE 8

Temno rjava zbita zemlja veliko koncentraci-

13

A

jo manjših (0,03 do 0,05 m) in srednje velikih

prodnikov (0,1 do 0,15 m). Interpretacija: tlak. Na

B

132

in med prodniki smo izkopali veliko odlomkov

A B

keramike, lepa in opek.

M 1 : 100

44 Bohova, AAS 110, 2023





SE 100, sek. III, kv. 253, 254; sek. IV, kv. 246, 255, 261,

M 1 : 100

262 – groblja

keramika

Nekaj metrov široka sled številnih prodnikov, pomešanih

kamen

z večjimi lomljenci, posameznimi opečnatimi fragmenti

ter keramičnimi odlomki. Na grobljo SE 100 smo naleteli

že takoj na začetku, saj je bila jasno in dobro vidna po

uničujočem gradbenem posegu

oziroma nenadzorovani odstranitvi

zgornjih zemeljskih plasti. Čeprav

smo jo označili kot grobljo SE 100,

je vsaj na severni in južni strani

jasno omejena z dvema, sicer slabo

ohranjenima, temeljnima zidovo-

ma. Zgrajena sta bila brez maltne-

ga veziva, torej v tehniki suhega

zidu, in sta potekala v podobni

smeri kot v neposredni bližini ležeč

kanal SE 13 in objekta I in II – tj.

vzhod–zahod. Predvsem na zaho-

dni strani se je groblja še nekoliko

ohranila (kv. 255/sek. III). Na vzho-

SE 101, sek. III, kv. 253, 254 – groblja

dni strani pa je ruševino objekta strojni poseg popolnoma

Nekaj metrov široka sled številnih prodnikov, pomešanih z

uničil, zato celotnega obsega omenjenega objekta žal ne

večjimi lomljenci, posameznimi odlomki opek ter keramič-

moremo predvideti.

nimi odlomki.

Bohova, AAS 110, 2023





45





M 1 : 100

SE 111, sek. I, kv. 303e, 303f, 304f – groblja

Ruševina, sestavljena iz prodnikov in lomljencev, z merami

101

2,40 × 1,30 m, pomešana z odlomki rimskih opek in kera-

mike. Vkopana je bila v prodnato sterilno plast SE 5. Poleg

odlomkov rimskih glinenih posod smo v njej dokumentirali

Jama A

recentne keramične kose in odlomke hišnega ometa. V

bližini smo našli dve vretenci iz grafitne gline.

222

SE 102, SE 103, sek. II, kv. 301, 302, 293, 294 – temelji

objekta

Tik ob prodnatem tlaku SE 8 oziroma na isti absolutni višini smo zasledili južno in vzhodno fronto temelja nedefini-ranega objekta. Tako južni (SE 102) kot vzhodni (SE 103)

temelj zidu sta bila sestavljena iz najnižje ohranjene vrste manjših prodnikov, brez vsakršne vezave.

Objekt 1

Zahodni del prostora je odnesel gradbeni stroj. Nadalje-

vanje zidu smo pričakovali proti severu, a smo se ušteli.

Očitno sta recentna vkopa za plinovod (SE 4) in vzporeden

izkop (SE 7) poškodovala severno fronto do te mere, da

je nismo mogli več zaslediti. Tako se je južni zid SE 102,

širine 0,55 m, ohranil v dolžino 7,35 m; medtem ko se je

zid SE 103, širok 0,45 m, ohranil do dolžine 3,70 m. Znotraj objekta sta se ohranili še dve stojki SE 104 (sl. 41) in SE 105

(sl. 41), obe zadelani z nekoč vertikalno postavljenimi

manjšimi lomljenci. Zid SE 102 je delno prekrival starejšo

kulturno jamo SE 116. Poleg odlomkov recentnih posod in

hišnega ometa smo znotraj obravnavanega objekta odkrili

SE 110, sek. I, kv. 303b, c –

še nekaj atipičnih odlomkov prazgodovinske keramike.

tlakovana ploščad

Med številnimi odlomki rimskih opek smo prepoznali tegu-

V tlorisu nepravilna, deloma

lo in opeko pravokotne oblike. Ohranilo se je večje število

ovalna groblja SE 110, z mera-

odlomkov rimskih lončenih posod.

mi 1,40 × 2,50 m, sestavljena

110

iz večjih lomljencev. Po zgrad-

bi in videzu je spominjala na v

bližini ležeči groblji SE 109 in

SE 111. Odkrili smo odlomke

hišnega ometa, rimskih opek,

na groblji pa je ležalo tudi

nekaj odlomkov recentnih

keramičnih posod.

M 1 : 20

46 Bohova, AAS 110, 2023





M 1 : 50

103

104

105

102

102

SE 115, sektor II, kvadrant 266 – groblja

Na skrajnem jugovzhodnem delu sektorja II. se je ohranila

groblja z merami 1,60 × 2,40 m. Od prodnatega tlaka SE 8

je izstopala po koncentraciji večjih lomljencev. Med njimi

smo izkopali nekaj odlomkov rimskih opek in keramike.

Groblja je bila brez veziva, nepravilne oblike. Vsebovala je prazgodovinsko ostenje z jezičastim držajem.

SE 116, sektor II, kvadranta 294, 301 – jama

Vkop SE 116 v tlorisu pravokotne oblike, z merami 1,48 ×

115

0,85 m in v profilu nepravilne oblike z globino ??, je bil

zapolnjen s SE 116a. Polnilo (SE 116a) je bilo sestavljeno iz temno rjavočrne in predvsem mastne zemljene plasti, po-mešane s prodniki, drobci oglja ter opekami in keramičnimi

odlomki posod. Na kulturno

116

jamo SE 116 smo naleteli

116a

pri odstranjevanju ruševine

A

B

objekta SE 102, SE 103.

A

B

M 1 : 50

M 1 : 50

Bohova, AAS 110, 2023





47





SE 117, sektor II, kvadrant 284 – kurišče

Kurišče SE 117, veliko 1,04 × 0,70 m, je bilo polno odlom-

kov zapečene ilovice, med katerimi smo odkrili posamezne

kose, ki so kazali odtis vej oziroma šib pr. od 0,3 do 1,9 cm.

Dva atipična prazgodovinska odlomka ter nekaj odlomkov

prav tako atipičnih rimskih glinenih posod smo odkrili, ko

smo jamo izpraznili.

Kurišče je bilo po celi površini vkopano v sterilno prodna-

to-peščeno plast SE 5.

SE 119, sektor II, kvadrant 296 – jama

Vkop v tlorisu podolgovate oblike z merami 0,57 × 1,22 m,

v profilu nepravilne oblike in globine 0,14 m. Zapolnjen je

bil z zbitim, črnorjavim zemljenim polnilom (SE 119a), ki

je bilo pomešano s posameznimi prodniki. V njem smo

SE 118, sektor II, kvadrant 295, 300 – kurišče

izkopali odlomke rimskih opek, hišnega ometa ter keramič-

1,15 m globoko kurišče SE 118 je v vzhodnem delu strmo

nih rimskih posod (lonci, trinožnika, pokrov), med katerimi

padlo na globino 271,24 m. Dno je zapolnjevala zemljena

prevladujejo posode domače, lokalne izdelave.

plast, pomešana s prodniki in žganino ter keramičnimi od-

lomki. Do vrha so si nato menjaje sledile zaplate zapečene

ilovice, keramični odlomki rimskih posod (med njimi kar

nekaj sigilatnih kosov) ter lomljenci. Vse skupaj je prekrivala zemljeno-prodnata plast, polna drobcev opek, odlomkov

keramičnih posod, žganine ter zaplat zapečene ilovice.

A

B

SE 120, sektor II, kvadrant 282, 283, 296, 297 – prvotno

vodnjak (faza I) po zasutju naknadno uporabljen kot

shrambena jama (faza II)

Ob poglabljanju velike kulturne jame SE 120 smo ugotovili,

da gre prvotno za vodnjak.

A

B

Do dna vodnjaku nismo uspeli priti, ker nas je priganjal

čas, predvsem pa zaradi nezadostne tehnične opreme ter

nenehnega usipavanja ob naših poglabljanjih. Dosegli smo

118

relativno globino 3,78 m. Vodnjak je imel stene oblože-

118b

ne z večjimi lomljenci, mogočen kamnit venec pa se je

118d

ohranil na globini 270,21 m, sestavljen iz večjih zloženih

118e

kamnov (SE 120s). Med kamenjem in okoli venca je bila

plast prodnikov, pomešanih s peskom (SE 120o) – izrazito

118g

mokra ugrezajoča plast. Ob steni vodnjaka se je ohranila

M 1 : 50

48 Bohova, AAS 110, 2023





mivkasta leča SE 120p, ki bila zaradi drobcev žganine

je poleg dveh večjih zaplat prežgane ilovice (SE 120h in

temnejše obarvana. Nad plastjo SE 120o je ležalo izrazi-

SE 120i) ležal večji, dobrih 0,10 m debel, okrogel zoglenel

to mastno, do 0,60 m debelo, prodnato-glineno polnilo

predmet SE 120f. Tudi plast nad tem predmetom je bila

SE 120l. Zemljeno-glineno polnilo, pomešano z večjimi in

sivočrna (SE 120d), kot posledica gorenja. V osrednjem, ne-

manjšimi prodniki – SE 120b, je vsebovalo številne kera-

koliko proti jugu ležečem predelu jame je ležala še zadnja

mične odlomke ustij, ostenj in spodnjih delov posod, na

večja zaplata prežgane ilovice.

prvi pogled predvsem shrambenega oziroma kuhinjskega

SE 123, sektor II, kvadrant 278 – jama

značaja, ter fragmente opek. Proti vrhu so si sledili glinena Vkop z merami 2,60 × 2,20 m, je bil vkopan v rumeno

leča (SE 120j), polna drobcev žganine, opek, keramičnih

glineno plast SE 3 in je stal na samem robu prodnate tera-

odlomkov in živalskih kosti ter zob, na oziroma v njej pa

se SE 5. Zapolnjen je bil s črnorjavim zemljenim polnilom

(SE 123a), ki je bilo pomešano z manjšimi prodniki, drobci

žganine ter odlomki rimskih opek. Med keramičnimi, za

velikost vkopa pravzaprav maloštevilnimi odlomki, smo po-

leg kosov hišnega ometa našli še odlomek prazgodovinske

posode ter atipične odlomke rimskih posod. V sklopu jame

sta bili v jugovzhodnem delu jame odkriti dve stojki SE 106

in SE 125. Stojki sta bili (velikosti 0,26 × 0,29 m in 0,34 ×

0,29 m) obdani z vertikalno postavljenimi lomljenci. Na obe

stojki smo naleteli že takoj po strojnem posegu. Kasneje se

je izkazalo, da gre pravzaprav za kulturno jamo, katere del

5

sta predstavljali tudi omenjeni stojki.

B

A

B

120a

123

A

B

123a

120

125

120d

120j

106

A

120b

120l

A

B

120a

120o 120k

M 1 : 50

M 1 : 50

Bohova, AAS 110, 2023





49





SE 124, sektor II, kvadranta 281, 282 – jama

SE 200, sektor III, kvadrant 244 – jama

SE 124, z merami 1,58 × 1,54 m, je kazala znake gorenja

V tlorisu, ovalen vkop z merami 0,81 × 1,58 m. V profilu

– poleg intenzivno črnega, izrazito prodnatega polnila

je bil banjaste oblike in globine 0,08 m. Zapolnjen je bil s smo namreč odkrili polno drobcev žganine. Odkrili smo jo

temno rjavim glinenim polnilom (SE 200a). Poleg posame-

pri odstranjevanju kulturne, močno prodnate plasti SE 14.

znih lomljencev je vsebovalo odlomke keramičnih posod,

Poleg odlomkov hišnega ometa in rimskih opek smo našli

odlomek železnega žeblja ter stekleno jagodo. V jami so

še odlomke rimskih glinenih posod.

se zaradi strojnega posega znašli tudi recentni kosi kerami-

ke. Po odhodu gradbenih strojev, ob ravnanju in strganju

arheološko sterilne plasti SE 3, smo na območju deviacije v

sektorjih III in IV naleteli na večje oziroma manjše temnejše B

124

lise bolj ali manj pravilnih oblik. Omenjene jame je prekri-

vala plast SE 2.

124a

B

A

A

M 1 : 50

200a

200

B

A

B

SE 126, sektor II, kvadrant 283 – jama

126

Vkop v tlorisu nepravilne, manjše

podolgovate oblike, z merami 1,16 ×

126a

0,88 m. Zapolnjen je bil s temno rjavo,

skoraj črno zemljeno, močno prodnato

plastjo, pomešano z drobci žganine

A

ter skromnimi keramičnimi odlomki ter A

B

drobci opek (SE 126a).

M 1 : 50

A

B

SE 132, sektor IV, kvadranti 251 – stojka

SE 132, obdana z vertikalno postavljenimi lomljenci, velika

M 1 : 20

0,36 × 0,42 m.

50 Bohova, AAS 110, 2023





SE 243, sektor II, kvadrant 279 – jama

SE 245, sektor IV, kv. 251, 252 – jama

V tlorisu ovalen vkop, z merami 1,46 × 1,13 m. V profilu

V tlorisu nepravilen vkop z merami 2,6 ×1,24 m. Na juž-

je bil banjaste oblike in globine 0,2 m. Zapolnjen je bil s

nem delu jame je bila vkopana stojka SE 139 s premerom

črno prodnato plastjo, pomešano s posameznimi odlomki

0,3 m.

hišnega ometa (SE 243a). V jami smo poleg dveh atipič-

nih prazgodovinskih odlomkov keramičnih posod odkrili

še odlomke rimskih posod. Ovalna jama SE 243 je bila

A

245c

245

vkopana na južnem robu prodnate terase SE 5. Obdajala

B

jo je SE 14.

130

243

243a

B

A

A

B

M 1 : 50

A

B

M 1 : 50

SE 244, sektor II, kvadrant

244

269 – kurišče

C

V tlorisu nepravilen vkop

B

z merami 1,23 × 1,67 m. V

profilu banjaste oblike in

globine 0,16 m. Vkopan je

244a

bil v rumeno glineno plast

D

SE 3. Zapolnjen je bil z

A

rdečerjavo zapečeno ilovico

(SE 244a), v kateri smo

A

B

poleg dveh prazgodovinskih

odlomkov našli še odlomke

SE 246, sektor II, kvadrant 280 – jama

C

D

rimskih lončenih posod ter

V tlorisu vkop nepravilne oblike, z merami 3,40 × 2,28 m.

opek (med njimi večji odlo-

V profilu je bil nepravilne oblike in globine 0,18 m, proti

mek tubula).

vzhodu se je tanjšal. Zapolnjen je bil s prodnato-pešče-

M 1 : 50

nim rjavim polnilom, med katerim smo odkrili kar nekaj

železnih kosov. Poleg prazgodovinskega odlomka kera-

mične posode smo v jami odkrili precej odlomkov rimskih

opek, hišnega ometa ter odlomke rimskih lončenih posod.

B

246a

248

246

A

B

247

A

M 1 : 50

248

Bohova, AAS 110, 2023





51




Znotraj jame sta bili v zahodnem oziroma južnem delu

odkriti dve stojki SE 247 in SE 248, ki sta bili obdani z vertikalno postavljenimi lomljenci. Na dnu jame se je ohranila

leča mivkaste sestave.

SE 247, sektor II, kvadrant 280 – stojka

V tlorisu vkop okrogle oblike, s premerom 0,54 m.

SE 248, sektor II, kvadrant 280 – stojka

V tlorisu vkop okrogle oblike, s premerom 0,3 m. V polnilu

se je ohranilo zgolj nekaj drobcev rimskih opek.

SE 301, sektor II-V, kvadrant

301

302b – lonec

Na globini 0,40 m je bil izkopan

skoraj v celoti ohranjen lonec,

SE 303, sektor II-V, kvadranti 301a, 300a, 299a, 299b –

vkopan v plast SE2. Lonec je bil

kulturna plast

pokrit z narobe obrnjenim pokro-

Plast močno zbite rjave zemlje z veliko prodniki (do 10 cm).

vom. V njem je ležala piramidalna

Gre za vrh recentnega vkopa novodobnih napeljav (telefon

utež. Sledi jame ni bilo.

M 1 : 20

SE 7, vkop z opeko SE 4).

SE 302a, sektor II-V/ kvadrant 298c, 299c – groblja

SE 304, sektor II, kvadranti 307, 310, 313 – del nasutja

V SE 8 smo odkrili kamnito grobljo velikosti 2,50 × 3,00 m.

magistralne ceste, ki se nadaljuje pod bankino

Sestavljena je bila iz velikih prodnikov, koncentriranih pred-Mehka, sipka črna zemlja z veliko oglja, pepela in napol

vsem v osrednjem delu. V groblji so bili odkriti odlomki

izgorelega lesa. V plasti je veliko recentnih najdb (opeka,

keramičnih posod, opek in hišnega ometa.

železo, steklo). Debelina plasti je bila 0,1 do 0,35 m.

M 1 : 100

302a

302

301

303

52 Bohova, AAS 110, 2023



SE 305, sektor II, kvadranti 307, 310, 313 – del nasutja

2 zrni močno sežganega ječmena (Hordeum). Vkopana je

magistralne ceste, ki se je nadaljeval pod bankino ceste

bila v SE 14 in SE 5.

Plast temno rjave peščeno-ilovnate zemlje, mešane z

SE 306d, sektor V, kvadrant 313 – jama

mehko sipko črno zemljo (SE 304). Debelina plasti je bila

V tlorisu vkop ovalne oblike s premerom 1,30 do 1,40 m. V

od 0,2 do 0,35 m.

profilu je bil banjaste oblike in globine 0,36 m. Zapolnjen je SE 306a+c, sektor V, kvadranta 311, 312 – jama

bil s temno rjavim do črnim zemljenim polnilom z manjši-

V tlorisu ovalen vkop z merami 1,40/1,90 × 2,70 m. V profi-

mi prodniki (do 0,03 m) in posameznimi do 0,10 m velikimi

lu je bil banjaste oblike in globine do 0,26 m. Zapolnjen je oblicami. V polnilu smo

bil s temno rjavim do črnim zemljenim polnilom z drobni-

odkrili nekaj opek, odlomkov

mi prodniki (do 0,05 m) (SE 306a+c). Na vrhu jame so bili

keramike ter drobcev oglja.

306d

pravokotno postavljeni podolgovati kamni, med katerimi

Jama je bila vkopana v SE 14

smo odkrili mnogo odlomkov lončenih posod. Odlomki

in SE 5. Na vrhu je bilo od-

A

B

posod so bili odkriti tudi v polnilu jame, kjer smo našli še kritih nekaj večjih prodnikov

nekaj kosov hišnega ometa, opek in drobcev oglja. Jama je (do 0,20 m), med katerimi bila vkopana v SE 14 in sterilno SE 5.

so se ohranili kosi hišnega

A

B

ometa, odlomki posod ter

opek. Na dnu jame so bile

A

B

položene apnenčaste oblice

M 1 : 50

belo rumenkaste barve.

SE 306e, sektor V/ kvadrant 312 – jama

V tlorisu vkop nepravilne podolgovate oblike, z merami

306a+c

0,90/1,05 × 2,00 m. V profilu je jama dosegla globino do

0,34 m. Kot ostale (SE 306a+c, b, d) je bila vkopana v SE 14

in je segala do geološke osnove SE 5. Zapolnjena je bila

s temno rjavim do črnim zemljenim polnilom, v katerem

so bili najdeni bronasta fibula, nekaj

odlomkov lončenega posodja, opek in

306e

A

B

kosi hišnega ometa. Na vrhu jame smo

odkrili nekaj večjih prodnikov velikosti

M 1 : 50

0,15 do 0,20 m, manjši prodniki pa so bili

še v polnilu jame.

M 1 : 50

SE 306f, sektor V, kvadrant 313, 316 – jama

SE 306b, sektor V, kvadranta 310, 313 – jama

V tlorisu vkop nepravilno ovalne oblike, z merami 2,15 ×

V tlorisu vkop nepravilno ovalne oblike, z merami 1,30 ×

2,70 m. V profilu je bila jama nepravilne oblike in globine

1,70 m. V profilu pravokotne oblike in globine do 0,60 m.

od 0,2 do 0,30 m. Zapolnjena je bila s temno rjavo do

Zapolnjen je bil s temno rjavim do črnim zemljenim polni-

črno zemljo, pomešano z manjšimi prodniki. Vrh oziroma

lom z manjšimi prodniki. V spodnjem delu stranskega roba

zgornja plast jame je bila poškodovana. Vkopana je bila v

jame so se ohranili ostanki rdečerjavo zapečene glinene

SE 14 in SE 5. Jama je bila bogata z drobnimi arheološkimi

zemlje. Na vrhu jame so kamni dosegli velikost od 0,20 do

najdbami (precej lončenine – ok. 150 odlomkov, steklen

0,40 m, pa tudi do 0,60 m, našli pa smo tudi keramične

ročaj, deli opek in hišnega ometa). V njej so bili odkriti

odlomke posod, odlomke hi-

drobci oglja.

šnega ometa, opek ter drobce

oglja. Podobne najdbe so bile

306b

tudi v polnilu jame. Na glo-

bini cca 0,50 m in v premeru 306h

0,40 m (debela med 0,02 do

0,03 m) je bila najdena okrogla

gmota zapečene zlepljene

A

B

zemlje s številnimi drobci oglja

A

B

ter zoglenelega lesa. Dno jame

je bilo obloženo z belorume-

nimi apnenčastimi oblicami. V

vzorcu ognjišča sta bili najdeni

306b M 1 : 50

Bohova, AAS 110, 2023





53




SE 306i, sektor V, kvadrant 310, 307 – stojka

V tlorisu vkop ovalne oblike z merami 0,40 × 0,50 m in

306f

globine do 0,25 m. Stojka je bila zapolnjena s temno rjavo

do črno zemljo, pomešano z manjšimi prodniki. Obdana

je bila z od 0,10 do 0,15 m velikimi oblimi kamni. Polnilo je bilo brez najdb; našli smo zgolj drobce oglja. Vkopana je

bila v sterilno SE 5.

A

B

SE 400, sektor VIII, IX/ kvadranta 217, 343, 342, 338 –

tlakovanje in kanal

Struktura iz večjih lomljencev, v širini 2,80 m, se je vlekla diagonalno čez kvadranta 217 in 343. Dajala je vtis slabo

tlakovane ceste. V sredini je bila ta struktura poglobljena

A

B

in je tvorila nekakšen plitev jarek. Kamni v spodnji plasti so bili lepše zloženi, čeznje so bili nametani drugi lomljenci

M 1 : 50

– med njimi fragment žrmelj. V tem širokem kanalu (?) so

bili odkriti odlomki grobih glinenih posod, odlomki tegul,

imbreksov in nekaj kosov žlindre. V južnem delu kvadranta

343 je bil na ta kanal navezan tlak iz drobnih prodnikov

SE 306g, sektor V, kvadrant 310, 313 – jama

(med njimi kosi opek). Na tlaku so se ohranili odlomki rim-

V tlorisu vkop ovalne oblike, z merami 0,70 × 1,20 m in

skega grobega posodja. Na severnem in južnem robu je

globine 0,30 m. Zapolnjen je bil s temno rjavim do črnim

bil viden oster zaključek kanala – kot zid – širok od 0,30 do zemljenim polnilom, v katerem je bil odkrit zgolj 1 ne

0,40 m. Po odstranitvi kanala smo v njegovem spodnjem

dovolj izpoveden odlomek keramične posode. Vrh jame je

delu naleteli na tlak iz manjših prodnikov, vmes so bili

označevalo pet večjih kamnov (do 0,32 m). Vkopana je bila vstavljeni večji lomljenci. Odkrili smo številne drobce opek, v SE 14 in SE 5.

odlomke keramičnih posod – posebej številni so bili po-

krovi. Tlak je ležal na geološki osnovi oziroma ilovici SE 3.

Blizu severnega profila je bil v tlaku najden 2 do 3 kg težek kos železove žlindre. Lomljenci v tem tlaku so bili položeni plosko na dno kanala. Pri podiranju roba zidu na severni

strani je bilo spodaj še videti kulturno plast. Tlakovan plitev kanal SE 400 je imel ob robovih tlak iz prodnikov; ob robu

kanala sta bila narejena majhna, ca. 0,35 m široka zidca,

brez malte, zložena iz bolj ali manj enakomerno velikih

kamnov.

SE 401, sektor IV, kvadrant 233 – tlak

Na tlaku iz manjših in le delno večjih prodnikov v kva-

drantu 233 so odkrili bogato kulturno plast, vendar brez

ruševine kanala kot v kvadrantih 217 in 343 (konstrukcije ob robu).

SE 306h, sektor V, kvadrant 310, 307 – stojka

Na tem mestu je napet teren marsikaj obetal. Spodaj je bila

V tlorisu vkop ovalne oblike, z

res odkrita starejša konstrukcija – objekt 2 na severovzho-

merami 0,34 × 0,40 m. Stojka

dnem obrobju sektorja VIII ter ognjišče SE 408. Največja

306b

je bila zapolnjena s temno rja-

vzpetina je bila ravno v podaljšku južnega zidu objekta 2.

vo do črno zemljo z manjšimi

Proti severu in jugu od tod je teren rahlo padal, prav tako

prodniki. Obdana je bila s tremi 306h

tudi proti vzhodu. Proti zahodu pa je teren že pred izkopa-

večjimi kamni (0,10–0,15 m).

vanji zravnal bager.

V polnilu sta bila najdena 2

SE 402, sektor VIII, IX, kvadranti 218, 336, 337, 338 – tlak odlomka atipične keramične

A

B

Severno od kanala SE 400 je bila opazna cezura v tlaku,

posode. Stojka je bila vkopana

A

B

nato pa se je začel enakomeren tlak. SE 402 je bil zgrajen

v SE 14 ter v geološko osnovo

pretežno iz različno velikih prodnikov, ki so ležali diame-

SE 5.

tralno nasproti tlaku v kvadrantu 343. Le v vzhodnem

306b

M 1 : 50

delu kvadranta 336 je bil del tlaka iz večjih prodnikov in

54 Bohova, AAS 110, 2023





lomljencev, ki se je nadaljeval v kvadrant 337 in zahodni

SE 405, sektor VIII, kvadrant 201 – tlak

del kvadranta 338.

Jugozahodni del sektorja je v kvadrantu 201 predstavljala

Diagonalno čez kvadrant 337 je šel pas velikih lomljencev,

strnjena kamnita ruševina SE 405 v dolžini 1,50 m, z manj-

ki je predstavljal podaljšek tistega iz kvadrantov 343 in 336. šimi prodniki v spodnjem in večjimi lomljenci v zgornjem Med lomljenci je bilo le nekaj večjih prodnikov. Bolj kom-delu (tlak?). Večkrat so bili oboji kamni na istem nivoju,

pakten je bil le rob na severni strani (suhi zid?), tisti na južni vmes so se našli odlomki grobe rimske keramike. Pod to strani je bil vprašljiv.

ruševino ni bilo drugih kulturnih ostalin – tod torej edini

kulturni sloj. Dalje proti severu smo v kvadrantu 202 odkrili Med njima je ležal približno 2 m širok prostor, zapolnjen

raztresene kamne – večje lomljence, ki so bili del ruševine

s kamni ruševine, kjer so se ohranile najbogatejše najdbe

objekta, ki je ležal severneje od tod. Med kamni smo na-

(novci, steklo, keramika). Pri tem je treba poudariti, da so leteli na sporadične ostanke rimske kulturne plasti z drobci bili kamni v sredini tudi sled ruševine in ne zgolj tlak. Na opek in atipičnimi keramičnimi odlomki.

podobno situacijo smo naleteli v kvadrantu 338, kjer se je

bolje odražal južni zidec, prav tako zgrajen v tehniki suhe-

SE 406, sektor VIII, kvadrant 218 – kurišče

ga zidu. Južno od njega smo dokumentirali manjšo zaplato V jugovzhodnem delu kvadranta 218 smo odkrili ostanek prodnatega tlaka z nekaj lomljenci (morda je bil takšen

manjšega kurišča z opečeno zemljo v velikosti 0,40 ×

tlak vzdolž obeh kompaktnejših zidov po celotni dolžini?).

0,30 m.

Nekateri lomljenci (posebej kamni južnega zidu) so bili

tudi do 0,20 m višji od ostalih kamnov. Na vzhodni strani

kvadranta 338 se je v naslednji kvadrant nadaljeval tlak iz

manjših prodnikov, ki je izginjal pod današnjo cesto.

Pogled z vzhodne strani je pokazal, da je južni »zidec« v

kvadrantu 338 skoraj za 0,15 do 0,20 m višji od prodnatega

tlaka. Ta zid je bil torej zgrajen kasneje, nad prodnatim tlakom (?)8. V obeh kvadrantih so bili odkriti številni odlomki opek, stekla, keramike in žlindre. Nadaljevanje kanala proti severovzhodu je razkrilo 2,0 m široko ruševino s številnimi

najdbami. Južni zidec v kvadrantu 338 je bil zgrajen nakna-

dno. Med tlakom in na njem smo odkrili precej odlomkov

rimske opeke in rimskih glinenih posod. V severnem delu

kvadrantov je tlak prenehal. Še dlje proti severu (kvadranta 233 in 335) je sledil 5,0 × 4,0 m velik prostor brez tlakova-nja (kvadrant 335) z ohranjeno kulturno plastjo SE 2.

SE 403, sektor IV, VI/ kvadranti 234, 330, 329 – tlak

Diagonalno čez oba kvadranta je potekal pas večjih

lomljencev, širok ok. 2,50 m. Na njegovih obeh straneh se

je zopet pojavil tlak iz drobnih prodnikov s posameznimi

večjimi kamni. Tlak se je verjetno nadaljeval še naprej proti severu, vendar je bil v kvadrantu 249 predhodno strojno

odstranjen; drobni prodniki iz profila severno od tod dajejo slutiti, da je bil skromen. Na meji s kvadrantom 234 je bila pod njim stojka SE 140, obdana s kamni (tik pod tlakom). V

kvadrantu 329 smo zasledili tlak iz čisto drobnih prodnikov

SE 407, sektor IX, XII, kvadranti 353, 354, 357, 350, 358,

(SE 8), brez lomljencev; na njem pa je ležalo veliko drobcev 352, 351, 185 – tlak opek in večjih kosov keramičnih posod. Med prodniki je

Večji kompleks oblic in lomljencev je bil odkrit diagonalno

bila odkrita zbita ilovica. Ta tlak se je v celoti navezoval na čez kvadrant 353, deloma še v kvadrantih 350 in 357 in

tistega v kvadrantu 330 (SE 403). Tlak iz kvadranta 329 je

354, z dokaj nejasno funkcijo (tlak, ruševina?). Na južni

rahlo padal proti severu, širil se je proti vzhodni meji sek-strani kompleksa so bili drobni, na gosto postavljeni kamni.

torja. Na vzhodni strani kvadranta 329 je ležalo nekaj večjih Med kamni se je našlo zgolj nekaj drobcev opek. Kamenje odlomkov keramike.

je ležalo zelo plitvo pod rušo – ponekod le 0,15 m.

8  To velja samo za kvadrant 338. V kvadrantu 337 je bil prodnati tlak na isti višini kot tlak iz lomljencev.

Bohova, AAS 110, 2023





55




SE 408, sektor VI, kvadrant 233, 234 – ognjišče

Jama A, sektor VIII, kvadrant 221, 230 – jama

V tlorisu nepravilno ovalno ognjišče, z merami 1,80 ×

V tlorisu vkop ovalne oblike, z merami 4,1 × 2,35 m. V pro-

4,00 m, je ležalo v smeri sever–jug. V močni plasti žganine

filu je bil banjaste oblike in globine 0,3 m. Zapolnjen je bil so izkopali odlomke rimskih posod, dno je bilo iz ožgane

s temno rjavim glinenim polnilom, ki je vsebovalo žganino

ilovice. Lega ognjišča pod tlakom SE 401 ter funkcionalna

in odlomke rimskega glinenega posodja. V tem delu smo

zveza z objektom 2 kažeta na zgodnejšo fazo.

našli veliko tegul.

M 1 : 100

Ognjišče

408

101

Jama A

SE zidu ob SE

SE ?

B

408?

A

A

B

SE 500 – naplavinska plast

Svetlo siva mastna glinena neprepustna plast.

SE 501, sektor VII in VIII – geološka osnova

M 1 : 50

Svetlejša mešana glinena plast.

SE 503a, sektor VII in VIII – geološka osnova

Temnejša glinena plast.

56 Bohova, AAS 110, 2023

13Katalog najdb

Najdbe so na tabelah razvrščene glede na sektor/kva-

Okrajšave

drant in stratigrafske enote. Opise najdb (način izdelave,

barva, površina in sestava), izmere in datacijo sta naredili akc. št.

akcesijska številka

S. Djura Jelenko in V. Koprivnik. Opis okrasa je dopolnila odl.

odlomek

K. Udovč.

inv. št.

inventarna številka





kv.




kvadrant





ohr.


ohranjen/-a

p. prazgodovina





PM MB


Pokrajinski muzej Maribor


rek.


rekonstruiran/-a

pr. premer





rec.


recenten/-a





rim.


rimski


sek.




sektor

SE stratigrafska enota





sr. vek.


srednji vek


š. širina

v. višina

dl. dolžina





vel.


velikost


u.




ustje

db. debelina

Bohova, AAS 110, 2023





57


1 SE 1, sek. I/kv. 291, inv. št. PM Mb 10114

Odlomek ostenja glinenega lonca; izdelava: prostoročno;

barva: temno rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: p; vel. odl. 3,0 × 3,6 cm.

2 SE 1, sek. VIII/kv. 220, inv. št. PM Mb 11347

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: prosto-

ročno; barva: rdečerjava, črna; površina: hrapava; datacija: p; ohr. v. 4,1 cm.

3 SE 1, sek. VIII/kv. 220, inv. št. PM Mb 11348

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: prosto-

ročno; barva: rjava, sivočrna; površina: glajena; datacija: p; ohr.

v. 3,5 cm.

4 SE 1, sek. IX/kv. 184, inv. št. PM Mb 10788

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: prostoročno; barva:

sivordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; datacija: p; ohr. v. 2,3 cm.

5 SE 1, sek. VIII/kv. 221, inv. št. PM Mb 11349

Odlomek ustja z ostenjem glinene latvice; izdelava: prosto-

ročno; barva: rjava, siva; površina: hrapava; datacija: p; ohr. v.

2,8 cm.

6 SE 1, sek. VIII/kv. 205, inv. št. PM Mb 11297

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: prostoročno; barva: črna, rjava; površina: glajena, poškodovana; okras: s prsti

razčlenjeno rebro; datacija: p; ohr. v. 3,6 cm.

7 SE 1, sek. VIII/kv. 205, inv. št. PM Mb 11296

Odlomek ustja glinene sklede; izdelava: prostoročno; barva:

črna, rjava; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: p; ohr. v. 1,7 cm.

8 SE 1, sek. VIII/kv. 219, inv. št. PM Mb 11339

Odlomek ostenja glinene posode; izdelava: prostoročno; bar-

va: rjava, sivočrna; površina: zunaj hrapava, znotraj glajena; sestava: grobozrnata; datacija: p; vel. odl. 5,5 × 4,2 cm.

9 SE 1, sek. VIII/kv. 205, inv. št. PM Mb 11299

Odlomek ostenja glinene posode; izdelava: prostoročno; bar-

va: sivorjava; površina: zunaj hrapava, znotraj glajena; okras: s prsti razčlenjeno rebro datacija: p; vel. odl. 3,3 × 2,3 cm.

10 SE 1, sek. VIII/kv. 205, inv. št. PM Mb 11298

Odlomek ostenja glinene posode; izdelava: prostoročno; bar-

va: črna, sivorjava; površina: glajena, spodaj hrapava; datacija: p; vel. odl. 4,0 × 3,4 cm.

11 SE 1, sek. II/kv. 280, inv. št. PM Mb 10376

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: rdečerjava; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 23,1 cm.

12 SE 1, sek. II/kv. 280, inv. št. PM Mb 10375

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lončka; izdelava: na

vretenu; barva: siva, rjava; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; okras: pečatni okras, izdelan z zobatim koleščkom;

datacija: rim.; rek. pr. u. 8,3 cm.

58 Bohova, AAS 110, 2023





1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

Merilo 1 : 2.

SE 1, merilo 1 : 2.





59


13 SE 1, sek. VIII/kv. 205inv. št. PM Mb 11301

25 SE 1, sek. VII/kv. 191, inv. št. PM Mb 11141

Odlomek dna z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

Odlomek ustja glinene skodelice; izdelava: na vretenu; barva: tenu; barva: rjava, črna; površina: delno glajena, luknjičava; rjava, zelena glazura; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 5,4 cm.

datacija: rec.; ohr. v. 2,5 cm.

14 SE 1, sek. VIII/kv. 215, inv. št. PM Mb 11338

26 SE 1, sek. II-V/kv. 300a, inv. št. PM Mb 11413

Odlomek ostenja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva: Odlomek dna z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-sivočrna, zunaj rjav premaz; površina: zunaj hrapava, znotraj nu; barva: siva, črna; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; glajena, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; datacija: rec.; ohr. v. 3,2 cm.

datacija: rim.; vel. odl. 4,1 × 9,1 cm.

27 SE 1, sek. IX/kv. 346, inv. št. PM Mb 11463

15 SE 1, zahodno od kamnitega platoja, sek. VIII/kv. 219, Kreuzer, Heiliges Römisches Reich, Österreichisch-Böhmischer inv. št. PM Mb 11345

Kreis, Haus Österreich, Franz II (1792-1806); površina: dobro Odlomek ustja glinenega vrča; izdelava: na vretenu; barva:

ohranjena; datacija: rec.; teža 3,55 g.

rjava; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 1,8 cm.

28 SE 1, sek. VIII/kv. 187, inv. št. PM Mb 11237

Pravokotno zvita železna zanka iz žice; datacija: rec.; š. žice 16 SE 1, sek. V/kv. 316, akc. št. PM Mb 2-37

0,6 cm.

Odlomek ročaja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

svetlo rjava; površina: glajena, delno raskava; sestava: drobno-29 SE 1, sek. VIII/kv. 214, inv. št. PM Mb 11333

zrnata; datacija: rec.; v. do 5,5 cm, š. 1,2 cm.

Odlomek dna z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: rjava, zunaj temno rjava, znotraj zelena glazura; 17 SE 1, sek. V/kv. 316, akc. št. PM Mb 2-35

površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; rek. pr.

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

dna 5,8 cm.

siva; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 2,3 cm.

18 SE 1, sek. V/kv. 316, akc. št. PM Mb 2-36

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

svetlo rjava, siva, temno zelena glazura; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 2,0 cm.

19 SE 1, sek. II.-V/kv. 300 b, akc. št. PM Mb 2-78

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

temno rjava; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; dataci-ja: rec.; ohr. v. 1,9 cm.

20 SE 1, sek. II.-V/kv. 302 c, akc. št. PM Mb 2-63

Odlomek dna in ostenja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: svetlo rjava; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 2,4 cm.

21 SE 1, sek. II.-V/kv. 300 b, akc. št. PM Mb 2-79

Odlomek ustja glinene latvice; izdelava: na vretenu; barva: temno rjava; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 1,8 cm.

22 SE 1, sek. II.-V/kv. 300 b, akc. št. PM Mb 2-79

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

temno rjava; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; dataci-ja: rec.; ohr. v. 1,8 cm.

23 SE 1, sek. II.-V/kv. 302 c, akc. št. PM Mb 2-62

Odlomek dna in ostenja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva: siva; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 3,1 cm.

24 SE 1, sek. II.-V/kv. 302 a, akc. št. PM Mb 1-23

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

svetlo rjava; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 2,3 cm.

60 Bohova, AAS 110, 2023





13

14

15

17

18

16

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

l. 1800

29

Merilo 1 : 2.

SE 1, merilo 1 : 2.





61




30 SE 1, 1a, sek. IV/kv. 229, 230, inv. št. PM Mb 10542

Odlomek ostenja glinene posode; izdelava: prostoročno;

barva: rdeča, temno rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: s prsti razčlenjeno rebro; datacija: p; vel. odl. 4,5

× 5,4 cm.

31 SE 1, 1a, sek. I/kv. 302, inv. št. PM Mb 10086

Odlomek ustja glinene latvice; izdelava: prostoročno; barva: rjavordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: p; ohr. v. 1,9 cm.

32 SE 1, 1a, sek. VIII/kv. 232, inv. št. PM Mb 11360

Odlomek ostenja glinene posode; izdelava: prostoročno;

barva: rjava, črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; datacija: p; vel. odl. 7,7 × 5,2 cm.

33 SE 1a (9), sek. I/kv. 303e,

inv. št. PM Mb 9184

Ploščat obroček iz grafitne

gline; izdelava: prostoročno;

barva: siva; površina: gladka;

sestava: srednjezrnata; data-

cija: laten; pr. vijčka 4,1 cm, š.

1,5 cm.

34 SE 1a (9), sek. I/kv. 303e, inv. št. PM Mb 9185

Odlomek ploščatega obročka iz grafitne gline; izdelava: pro-

storočno; barva: siva; površina: gladka; sestava: srednjezrnata; datacija: laten; rek. pr. vijčka 3,2 cm.

35 SE 1a, sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11049

Odlomek ustja in ostenja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: sivorjava; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 1,7 cm.

36 SE 1, 1a, sek. I/kv. 303f, inv. št. PM Mb 10079

Odlomek ustja glinene sklede; izdelava: na vretenu; barva:

svetlo siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 5,0 cm.

37 SE 1, 1a, sek. II/kv. 302, inv. št. PM Mb 10310

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: bledo siva; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 17,1 cm.

38 SE 1a, sek. II.-V/kv. 302 c, inv. št. PM Mb 10948

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjavočrna; površina: delno glajena; sestava: drobnozrnata;

datacija: rim.; rek. pr. u. 24,2 cm.

39 SE 1a, sek. VI/kv. 330, inv. št. PM Mb 11138

Odlomek ustja in ostenja glinene melnice; izdelava: na vrete-nu; barva: svetlo siva, oranžna, znotraj rumenozelena glazura; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr.

u. 29,8 cm.

62 Bohova, AAS 110, 2023





30

31

32

33

34

36

35

37

38

39

30–38 merilo 1 : 2, 39 merilo 1 : 3.

30–32, 36–37 SE 1, SE 1a, 33–35, 38–39 SE 1a; 39 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





63


40 SE med kamenjem SE 1a, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 10930

Odlomek ustja in ostenja glinene sklede; izdelava: na vretenu; barva: siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 33,8 cm.

41 SE med in pod kamenjem (SE 1a?), sek. IX/kv. 217, inv. št.

PM Mb 10760

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: sivorjava; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 21,3 cm.

42 SE 1a, sek. IX/kv. 184, inv. št. PM Mb 10678

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: črnorjava; površina: raskava; sestava: grobozrnata; okras: vodoravno metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,2 cm.

43 SE 1a, sek. VIII/kv. 218, inv. št. PM Mb 10765

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 15,4 cm.

44 SE 1a, sek. IX/kv. 347, inv. št. PM Mb 10768

Odlomek ustja z ostenjem glinene sklede; izdelava: na vrete-

nu; barva: temno siva; površina: hrapava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 17,0 cm.

45 SE 1a, sek. IX/kv. 218, inv. št. PM Mb 10928

Odlomek narebrenega ustja glinenega vrča; izdelava: na vre-

tenu; barva: svetlo rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 13,5 cm.

46 SE 1a, sek. IX/kv. 218, inv. št. PM Mb 10927

Odlomek narebrenega ustja glinenega vrča; izdelava: na vre-

tenu; barva: oranžna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 11,6 cm.

47 SE 1a, sek. IX/kv. 218, inv. št. PM Mb 10784

Odl. narebrenega ustja z ostenjem glinenega vrča; izdelava:

na vretenu; barva: svetlo rdeča; površina: gladka; sestava:

drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 11,8 cm.

64 Bohova, AAS 110, 2023





40

41

42

43

44

45

46

47

41–47 merilo 1 : 2, 40 merilo 1 : 3.

SE 1a; 40 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





65


48 SE 1a, sek. XII/kv. 184, inv. št. PM Mb 10772

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: svetlo siva, črn premaz; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 24,0 cm.

49 SE 1a, sek. XI/kv. 147, inv. št. PM Mb 11383

Odl. glinenega pokrova z okroglim gumbom; izdelava: na

vretenu; barva: rumenordeča; površina: delno glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 14,9 cm.

50 SE 1a, sek. IX/kv. 218, inv. št. PM Mb 10926

Odlomek ročaja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

oranžna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija:

rim.; ohr. v. 3,8 cm, š. 2,5 cm.

51 SE 1a, sek. XII/kv. 184, inv. št. PM Mb 10773

Odlomek dna z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-

nu; barva: sivorjava; površina: raskava; sestava: grobozrnata; okras: vertikalno metličenje; datacija: rim.; ohr. v. 10,7 cm.

52 SE rjava ilovica ob jami A, SE 1a, vzhodno od zidu, sek.

VIII/kv. 221, inv. št. PM Mb 11380

Odlomek ustja z vratom in ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: rjava; površina: delno hrapava, luknjičava; sestava: grobozrnata; datacija: sr. vek; rek. pr. u. 17,6 cm.

53 SE 1, 1a, sek. VIII/kv. 232, inv. št. PM Mb 11364

Odlomek dna glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava, sivočrna; površina: glajena, luknjičava; datacija: sr. vek.; rek. pr. dna 12,4 cm.

66 Bohova, AAS 110, 2023





48

49

51

50

52

53

48–53 merilo 1 : 2.

SE 1a, merilo 1 : 2.





67


54 SE 1a, sek. IX/kv. 341, inv. št. PM Mb 11462

66 SE 1a, sek. V/kv. 306, akc. št. PM Mb 2-49

Odlomek pfennig, Srednja Evropa, Štajerska, Anonimni, b.l.

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

(1290−1325); površina: dobro ohranjen; datacija: sr. vek.; teža svetlo rjava; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: 0,15 g.

rec.; rek. pr. u. 34,0 cm.

55 SE 1a, sek. XI/kv. 147, inv. št. PM Mb 11389

67 SE 1a, sek. V/kv. 311, akc. št. PM Mb 2-39

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

Odlomek ustja in ostenja glinenega lonca; izdelava: na vre-

sivočrna; površina: glajena, rahlo luknjičava; datacija: sr. vek.; tenu; barva: rjava, rjava glazura; površina: raskava; sestava: rek. pr. u. 13,2 cm.

drobnozrnata; datacija: rec.; rek. pr. u. 21,1 cm.

56 SE 1a, sek. XI/kv. 147, inv. št. PM Mb 11391

68 SE 1a, sek. II.-V/kv. 298 b, akc. št. PM Mb 2-68

Odl. ravnega dna z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

vretenu; barva: siva; površina: ostro hrapava; sestava: grobozr-svetlo rjava, znotraj svetlo rjava glazura; površina: glajena; nata; datacija: sr. vek.; rek. pr. dna 6,9 cm.

sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; rek. pr. u. 17,0 cm.

57 SE 1a, sek. XI/kv. 147, inv. št. PM Mb 11393

Odlomek ustja glinenega vrča; izdelava: na vretenu; barva: rjava, zunaj temno rjavi, znotraj svetlo rjav emajl; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; rek. pr. u. 10,7 cm.

58 SE 1a, sek. II.-V/kv. 298 b, akc. št. PM Mb 1-10

Odl. trakastega ročaja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva: svetlo rdečerjava; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 2,5 cm, š. 2,1 cm.

59 SE 1a, sek. V/kv. 311, akc. št. PM Mb 2-33

Odlomek dna glinenega pladnja; izdelava: na vretenu; barva:

oranžna; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; rek. pr. dna 7,0 cm.

60 SE 1a, sek. V/kv. 311, akc. št. PM Mb 2-34

Odlomek dna glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

svetlo rjava; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; rek. pr. dna 7,0 cm.

61 SE 1a, sek. II.-V/kv. 298 c, akc. št. PM Mb

Odlomek dna glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

siva; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 1,9 cm.

62 SE 1a, sek. VI/kv. 325, akc. št. PM Mb 2-8

Odlomek ustja in ostenja glinenega pokrova; izdelava: na

vretenu; barva: rjava, rdečerjava; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 1,7 cm.

63 SE 1a, sek. II.-V/kv. 298 b, akc. št. PM Mb 1-8

Odlomek ustja in ostenja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 1,8 cm.

64 SE 1a, sek. V/kv. 317, akc. št. PM Mb 2-9

Odlomek dna in ostenja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: rjava, siva; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 2,0 cm.

65 SE 1a, sek. V/kv. 317, akc. št. PM Mb 2-10

Odlomek dna in ostenja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: črna, siva; površina: raskava; sestava: grobozrnata;

datacija: rec.; ohr. v. 2,4 cm.

68 Bohova, AAS 110, 2023





55

56

57

58

59

61

60

62

65

64

63

66

67

68

SE 1a; 66 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





69


69 SE 1a, sek. II.-V/kv. 302 c, inv. št. PM Mb 10950

Odlomek ustja in ostenja glinene skodele; izdelava: na vrete-nu; barva: oranžna; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; rek. pr. u. 12,3 cm.

70 SE 1a, 2, sek. VIII/kv. 195, inv. št. PM Mb 11241

Držaj glinene posode; izdelava: prostoročno; barva: rjava;

površina: hrapava; sestava: grobozrnata; datacija: p; vel. držaja 3,6 × 2,5 cm.

71 SE 1a, 2, sek. II/kv. 284, inv. št. PM Mb 10349

Odlomek ročaja glinene posode; izdelava: prostoročno; barva: rdečerjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: p; ohr. v. 2,2 cm, š. 2,5 cm.

72 SE 1a, 2, sek. II/kv. 284, inv. št. PM Mb 10350

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: prostoročno; barva: rjavočrna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: p; ohr. v. 3,0 cm.

73 SE 1a, 2, sek. II/kv. 302, inv. št. PM Mb 10292

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: črna; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,3 cm.

74 SE 1a, 2, sek. VIII/kv. 195, inv. št. PM Mb 11244

Odlomek glinenega pokrova z okroglim vbočenim gumbom;

izdelava: na vretenu; barva: siva; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 20,8 cm.

75 SE 1a, 2, sek. VIII/kv. 195, inv. št. PM Mb 11246

Odlomek ustja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: siva; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,3 cm.

76 SE 1a, 2, sek. VIII/kv. 195, inv. št. PM Mb 11247

Odlomek spodnjega dela glinenega pokrova; izdelava: na

vretenu; barva: siva; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 17,5 cm.

77 SE 1a, 2, sek. VIII/kv. 195, inv. št. PM Mb 11256

Odlomek glinenega krožnika z ravnim dnom; izdelava: na

vretenu; barva: rumenordeča; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 25,6 cm.

70 Bohova, AAS 110, 2023





69

70

71

72

73

74

75

76

77

Merilo 1 : 2.

69 SE 1a, 70–77 SE 1a, SE 2; merilo 1 : 2.





71





78 SE 1a, 2, sek. VIII/kv. 195, inv. št. PM Mb 11257

86 SE 2, sek. II/kv. 293, inv. št. PM Mb 9976

Odlomek ustja glinenega vrča; izdelava: na vretenu; barva:

Odlomek steklene zapestnice z oker vložkom na notranji

rdeče rumena; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; data-strani, čeladast presek; barva: zelenkasta; datacija: laten; ohr. v.

cija: rim.; rek. pr. u. 14,3 cm.

2,8 cm; š. 0,7 cm.

79 SE 1a, 2, sek. VIII/kv. 195, inv. št. PM Mb 11248

87 SE 2, sek. IV/kv. 231,

Odlomek glinenega lonca bombaste oblike; izdelava: na

inv. št. PM Mb 9968

vretenu; barva: siva; površina: hrapava; okras: pečatni, izdelan Odlomek ostenja glinaste posode;

z zobatim koleščkom; datacija: rim.; ohr. v. 7,8 cm.

izdelava: prostoročno; barva: črna,

siva; površina: gladka; okras: vodo-

80 SE 1, 1a, 2, 3, sek. I/kv. 274, inv. št. PM Mb 10250

ravno metličenje; datacija: p; vel.

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: prostoročno; barva: odl. 5,9 × 5,8 cm, db. 0,9 cm.

rjava; površina: gladka; sestava: srednjezrnata; datacija: p; ohr.

v. 2,7 cm.

88 SE 2, sek. VIII/kv. 198, inv. št. PM Mb 11264

81 SE 1a, 2, 3, sek. II/kv. 286, inv. št. PM Mb 10102

Odlomek ustja glinene skodele; izdelava: prostoročno; barva: Odlomek ustja glinene latvice; izdelava: prostoročno; barva: rjava; površina: rahlo hrapava; datacija: p; ohr. v. 1,7 cm.

rjavordeča; površina: hrapava; sestava: srednjezrnata; datacija: p; ohr. v. 2,5 cm.

82 SE 1, 1a, 2, 3, sek. I/kv. 274, inv. št. PM Mb 10244

Odlomek ustja z narebrenim ostenjem glinenega trinožnika;

izdelava: na vretenu; barva: črna; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 24,7 cm.

83 SE 1, 1a, 2, 3, sek. I/kv. 274, inv. št. PM Mb 10246

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

sivorjava, oker; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 13,9 cm.

84 SE 1a, 2, 3, sek. II/kv. 286, inv. št. PM Mb 10214

Odlomek ustja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: oranžna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija:

rim.; rek. pr. u. 22,9 cm.

85 SE 2, sek. IV/kv. 251, inv. št. PM Mb 9973

Spodnja polovica nedokončane kamnite sekire; površina:

gladka; datacija: p; ohr. v. 6,3 cm, š. 5,6 cm, db. 2,8 cm, pr.

luknje 1,8 cm.

72 Bohova, AAS 110, 2023





78

79

80

81

82

83

84

87

85

86

88

Merilo 1 : 2.

78–79 SE 1a, SE 2, 80–84 SE 1, SE 1a, SE 2, SE 3, 85–88 SE 2; merilo 1 : 2.





73




89 SE 2, sek. II/kv. 266, inv. št. PM Mb 10449

101 SE 2, sek. VIII/kv. 199, inv. št. PM Mb 11266

Odlomek jezičastega držaja glinene posode; izdelava: prosto-

Odlomek ostenja glinenega lonca; izdelava: prostoročno;

ročno; barva: rdečerjava; površina: hrapava; sestava: grobozr-barva: rjava, črna; površina: glajena, poškodovana; sestava: nata; datacija: p; vel. odl. 5,7 × 2,7 cm.

srednjezrnata; okras: s prsti razčlenjeno rebro; datacija: p; vel.

90 SE 2, čiščenje profila, sek. II/kv. 293, inv. št. PM Mb odl. 3,3 × 2,5 cm.

10207

102 SE 2, sek. VIII/kv. 198, inv. št. PM Mb 11263

Odlomek spodnjega dela glinenega lonca; izdelava: prosto-

Odlomek ustja glinene latvice; izdelava: prostoročno; barva: ročno; barva: rdeča, rjava; površina: hrapava; sestava: grobo-sivorjava, rjav premaz; površina: rahlo hrapava; datacija: p; zrnata; datacija: p; rek. pr. dna 13,4 cm.

ohr. v. 2,1 cm.

91 SE 2, sek. II/kv. 294, inv. št. PM Mb 10591

103 SE 2, sek. VIII/kv. 169, inv. št. PM Mb 11157

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: prostoročno; barva: Odlomek ostenja glinenega lonca; izdelava: prostoročno; bar-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: p; ohr.

va: sivorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; datacija: v. 3,5 cm.

p; vel. odl. 4,8 × 3,5 cm.

92 SE 2, sek. II/kv. 270, inv. št. PM Mb

104 SE 2, sek. VIII/kv. 168, inv. št. PM Mb 11155

10566

Odlomek ročaja glinene pekve; izdelava: prostoročno; barva:

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava:

sivočrna; površina: neenakomerno glajena, hrapava; sestava:

prostoročno; barva: črna, rjava; površina:

grobozrnata; datacija: p; ohr. v. 6,1 cm, ohr. š. 2,5 cm.

hrapava; sestava: srednjezrnata; okras:

105 SE 2, sek. VIII/kv. 188, inv. št. PM Mb 11238

bradavica; datacija: p; ohr. v. 5,3 cm.

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: prostoročno; barva: 93 SE 2, sek. II/kv. 278, inv. št. PM Mb 10011

sivočrna, rjav premaz; površina: površno glajena; sestava:

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: prosto-

grobozrnata; datacija: p; ohr. v. 3,4 cm.

ročno; barva: rdečerjava; površina: gladka; sestava: drobnozr-106 SE 2, sek. VIII/kv. 186, inv. št. PM Mb 11229

nata; datacija: p; ohr. v. 4,1 cm.

Odlomek ostenja glinenega lonca; izdelava: prostoročno;

94 SE 2, sek. II/kv. 278, inv. št. PM Mb 10130

barva: sivorjava; površina: glajena; okras: z nohti razčlenjeno Odlomek ustja glinene posode; izdelava: prostoročno; barva:

rebro; datacija: p; vel. odl. 2,7 × 3,0 cm.

temno rjava; površina: gladka; sestava: srednjezrnata; datacija: 107 SE 2, sek. VIII/kv. 168, inv. št. PM Mb 11154

p; ohr. v. 2,3 cm.

Odlomek ročaja glinene skodelice; izdelava: prostoročno;

95 SE 2, sek. II/kv. 296, inv. št. PM Mb 10467

barva: sivočrna; površina: neenakomerno glajena; datacija: p; Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: prostoročno; barva: ohr. v. 2,9 cm, š. 2,6 cm.

črna, rdeča; površina: gladka; sestava: srednjezrnata; datacija: p; ohr. v. 2,7 cm.

96 SE 2, sek. II/kv. 294, inv. št. PM Mb 10590

Odlomek ustja glinenega lonca – pithosa; izdelava: prosto-

ročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; datacija: p; ohr. v. 2,2 cm.

97 SE 2, sek. VIII/kv. 186, inv. št. PM Mb 11228

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: prostoročno; barva: sivorjava; površina: hrapava; datacija: p; ohr. v. 3,5 cm, š.

4,1 cm.

98 SE 2, sek. I/kv. 303a, inv. št. PM Mb 10432

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: prostoročno; barva: rjavordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: p; ohr. v. 2,6 cm.

99 SE 2, sek. VIII/kv. 171, inv. št. PM Mb 11162

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: prostoročno; barva: sivočrna; površina: neenakomerno glajena; datacija: p; ohr. v.

2,5 cm.

100 SE 2, sek. VIII/kv. 199, inv. št. PM Mb 11267

Odlomek ustja z ostenjem glinene latvice; izdelava: prostoroč-

no; barva: sivočrna; površina: rahlo hrapava; datacija: p; ohr.

v. 2,8 cm.

74 Bohova, AAS 110, 2023





90

89

91

92

93

94

95

96

97

98

99

101

102

100

104

103

105

106

107

Merilo 1 : 2.

SE 2, merilo 1 : 2.





75





108 SE 2, sek. VIII/kv. 180, inv. št. PM Mb 11179

116 SE 2, sek. II/kv. 278, inv. št. PM Mb 9912

Odlomek ustja z ostenjem glinene skodelice; izdelava: pro-

Odlomek zapestnice okroglega preseka iz gagata; barva: črna; storočno; barva: rumenordeča; površina: hrapava; datacija: p; datacija: rim.; ohr. v. 3,0 cm.

ohr. v. 3,1 cm.

117 SE 2, južno od zidu, sek. VIII/kv. 213, 214, inv. št. PM Mb 109 SE 2, sek. VIII/kv. 201, inv. št. PM Mb 11282

11371

Odlomek ostenja glinene posode; izdelava: prostoročno; bar-

Odlomek obdelanega amorfnega steklenega kosa; barva:

va: rdečerjava; površina: površno glajena; sestava: drobnozr-modra; datacija: ne; vel. odl. 2,5 × 3,0 cm.

nata; datacija: p; vel. odl. 4,2 × 3,7 cm.

118 SE 2, sek. II/kv. 286, inv. št. PM Mb 9823

110 SE 2, sek. VIII/kv. 205, inv. št. PM Mb 11305

Odlomek ustja cilindrične steklene čaše; izdelava: pihana;

Odlomek ostenja glinene posode; izdelava: prostoročno; bar-

barva: bela, motna; datacija: rim.; rek. pr. u. 7,2 cm.

va: sivorjava; površina: glajena; okras: s prsti razčlenjeno rebro; datacija: p; vel. odl. 5,7 × 3,7 cm.

111 SE 2, sek. II/kv. 279, inv. št. PM Mb 10168

Odlomek ustja z ostenjem glinene posodice tankih sten;

izdelava: na vretenu; barva: siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 14,4 cm.

112 SE 2, sek. VIII/kv. 195, inv. št. PM Mb 11243

Odlomek glinenega lonca z ustjem; izdelava: na vretenu; bar-

va: črna, siv premaz; površina: delno glajena, spodaj hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; datacija: rim.; ohr. v.

13,2 cm.

113 SE 2, sek. III/kv. 242, inv. št. PM Mb 9962

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: rdeča; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 25,7 cm.

114 SE 2, sek. IV/kv. 262, inv. št. PM Mb 9925

Odlomek ustja z vratom glinenega vrča; izdelava: na vrete-

nu; barva: oranžna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 11,5 cm.

115 SE 2, sek. II/kv. 285, inv. št. PM Mb 9966

Odlomek bronaste zapestnice; datacija: rim.; ohr. dl. 4,2; š. 0,5; db. 0,3 cm.

76 Bohova, AAS 110, 2023





109

110

108

111

112

113

114

116

115

117

118

117

108–112, 114–118 merilo 1 : 2, 113 merilo 1 : 3.

SE 2; 113 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





77


119 SE 2?, sek. IX/kv. 338, inv. št. PM Mb 11474

Okrogla glinena oljenka s tremi zaobljenimi noski; izdelava: kalup; barva: oranžna, svetlo rjava glazura; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; dl. 10,5, v. 4,2 cm, š.

9,1 cm.

120 SE 2, sek. II/kv. 286, inv. št. PM Mb 10147

Odlomek zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: rdeča; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 22,6 cm.

121 SE 2, sek. II/kv. 277, inv. št. PM Mb 10001

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: siva; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,1 cm.

122 SE 2, sek. II/kv. 279, inv. št. PM Mb 10167

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: rjava, črna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 13,8 cm.

78 Bohova, AAS 110, 2023





119

120

121

122

Merilo 1 : 2.

SE 2, merilo 1 : 2.





79





123 SE 2, sek. II/kv. 286, inv. št. PM Mb 10142

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: črna; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 13,7 cm.

124 SE 2, sek. II/kv. 277, inv. št. PM Mb 10002

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: črnosiva; površina: gladka; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; ohr. v. 2,3 cm.

125 SE 2, sek. II/kv. 279, inv. št. PM Mb 10165

Odlomek zgornjega dela glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: črna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 33,6 cm.

126 SE 2, sek. II/kv. 286, inv. št. PM Mb 10146

Odlomek ustja glinenega trinožnika; izdelava: na vretenu;

barva: siva; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,4 cm.

127 SE 2, sek. II/kv. 278, inv. št. PM Mb 10013

Ročaj glinene posode; izdelava: na vretenu; barva: oranžna;

površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v.

8,6 cm, š. 3,0 cm.

128 SE 2, sek. II/kv. 285, inv. št. PM Mb 10514

Odlomek ustja glinenega lončka; izdelava: na vretenu; barva: oranžna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija:

rim.; rek. pr. u. 8,2 cm.

129 SE 2, sek. II/kv. 294, inv. št. PM Mb 10568

Odlomek ustja glinene sklede; izdela-

va: na vretenu; barva: črna; površina:

gladka; sestava: drobnozrnata; okras:

koleščkanje; datacija: rim.; ohr. v.

5,2 cm.

130 SE 2, sek. II/kv. 294, inv. št. PM Mb 10573

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: črna smola; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,8 cm.

80 Bohova, AAS 110, 2023





123

124

125

126

127

128

129

130

123, 124, 126–130 merilo 1 : 2, 125 merilo 1 : 3.

SE 2; 125 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





81





131 SE 2, sek. II/kv. 270, inv. št. PM Mb 10553

Odlomek zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na vrete-

nu; barva: rjava; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 22,6 cm.

132 SE 2, vzhodno od stojke SE 107, sek. II/kv. 269, inv. št.

PM Mb 10408

Odlomek zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na vrete-

nu; barva: bledo siva; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 18,4 cm.

133 SE 2, sek. II/kv. 293, inv. št. PM Mb 10632

Odlomek ustja glinene melnice; izdelava: na vretenu; barva:

svetlo rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 25,1 cm.

134 SE 2, sek. II/kv. 270, inv. št. PM Mb 9970

Odlomek ustja glinene melnice;

izdelava: na vretenu; barva: oranžna,

zelena glazura na notranji strani; po-

vršina: gladka; sestava: drobnozrnata;

datacija: rim.; rek. pr. u. 26,6 cm.

135 SE 2, vzhodno od SE 103, sek. II/kv. 299, inv. št. PM Mb 10484

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

črna; površina: luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 14,9 cm.

136 SE 2, sek. II.-V/kv. 302 a, inv. št. PM Mb 10961

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjavosiva; površina: delno glajena, luknjičava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,0 cm.

137 SE 2, sek. II.-V/kv. 302 a, inv. št. PM Mb 10960

Odlomek ustja in ostenja glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: temno rjava; površina: deloma luknjičava, hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 29,6 cm.

82 Bohova, AAS 110, 2023





131

132

133

134

135

136

137

135, 136 merilo 1 : 2, 131–134, 137 merilo 1 : 3.

SE 2; 131–134, 137 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





83


138 SE 2, sek. II.-V/kv. 302 b, inv. št. PM Mb 10973

Odlomek ustja in ostenja glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: temno rjava; površina: luknjičava, hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 14,1 cm.

139 SE 2, sek. VI/kv. 329, inv. št. PM Mb 11137

Odlomek zapestnice okroglega preseka iz gagata; barva: črna; datacija: rim.; ohr. dl. 2,7 cm; db. 0,5 cm.

140 SE dno SE 2, sek. IX/kv. 338, inv. št. PM Mb 10771

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 18,5 cm.

141 SE 2, sek. IX/kv. 343, inv. št. PM Mb 10725

Odlomek ustja z narebrenim ostenjem glinenega pokrova;

izdelava: na vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknji-

čava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,0 cm.

142 SE 2, sek. IX/kv. 334, inv. št. PM Mb 10646

Odlomek gumba z ostenjem glinenega pokrova; izdelava: na

vretenu/ročno; barva: rdečerjava; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. gumba 5,0 cm.

143 SE 2, sek. IX/kv. 343, inv. št. PM Mb 10729

Odlomek ustja z ostenjem glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,0 cm.

144 SE 2, sek. IX/kv. 217, inv. št. PM Mb 10686

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: črnorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 20,8 cm.

84 Bohova, AAS 110, 2023





138

139

140

141

142

143

144

Merilo 1 : 2.

SE 2, merilo 1 : 2.





85


145 SE 2, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 10803

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: sivorjava; površina: luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 18,2 cm.

146 SE dno SE 2, sek. IX/kv. 338, inv. št. PM Mb 10797

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: rjava; površina: luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,0 cm.

147 SE dno SE 2, sek. XI/kv. 327, inv. št. PM Mb 10821

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 17,6 cm.

148 SE 2, sek. IX/kv. 344, inv. št. PM Mb 10680

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca, posode; izdelava:

na vretenu; barva: rumeno rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 15,0 cm.

149 SE 2, sek. IX/kv. 217, inv. št. PM Mb 10687

Odlomek narebrenega ustja glinenega vrča; izdelava: na vre-

tenu; barva: svetlo rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 12,4 cm.

150 SE 2, sek. IX/kv. 217, inv. št. PM Mb 11452.

Bronast novec, Rim, republika, As, 2. st. pr. n. št.; površina: zelo močno izrabljena; datacija: rim.; teža 11,66 g.

151 SE 2, sek. IX/kv. 334, inv. št. PM Mb 11454

Odlomek bronast novec, Vespasianus ali Titus, As, 69−81;

površina: izrabljen; datacija: rim.; teža 4,21 g.

152 SE 2, sek. VIII/kv. 205, inv. št. PM Mb 11373

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

sivorjava; površina: glajena; datacija: rim.; rek. pr. u. 24,0 cm.

153 SE 2, sek. IX/kv. 353, inv. št. PM Mb 10920

Odlomek ustja z ostenjem glinene sklede; izdelava: na vrete-

nu; barva: siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: koleščkanje; datacija: rim.; rek. pr. u. 30,8 cm.

86 Bohova, AAS 110, 2023





145

146

147

148

149

152

153

SE 2; 153 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





87


154 SE 2, sek. IX/kv. 233, inv. št. PM Mb 10915

Odlomek dna glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

oranžna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: ne-

razčlenjeno rebro; datacija: rim.; rek. pr. dna 4,2 cm.

155 SE dno SE 2, sek. IX/kv. 201, inv. št. PM Mb 10935

Odlomek ostenja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; vel. odl. 4,0 × 5,6 cm.

156 SE 2 (?), sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 11456.

Bronast novec, Hadrianus, S, 134-138; površina: dobro ohra-

njena; datacija: rim.; teža 11,30 g.

157 SE 2, sek. IX/kv. 233, inv. št. PM Mb 10914

Odlomek dna s prstanasto nogo posode, TS; izdelava: kalup;

barva: rdeča, zunaj rdeč premaz; površina: gladka; sestava:

drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. noge 10,0 cm.

158 SE 2, sek. IX/kv. 353, inv. št. PM Mb 10923

Odlomek ustja glinenega krožnika; izdelava: na vretenu; bar-

va: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 25,5 cm.

159 SE 2, sek. IX/kv. 233, inv. št. PM Mb 10917

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

oranžnorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 21,8 cm.

160 SE 2, sek. IX/kv. 353, inv. št. PM Mb 10922

Odlomek ustja z ostenjem sklede; izdelava: kalup; barva: oran-

žna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 21,4 cm.

161 SE 2, sek. IX/kv. 342, inv. št. PM Mb 10919

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

siva; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 21,6 cm.

88 Bohova, AAS 110, 2023





154

155

157

158

159

160

161

SE 2, merilo 1 : 2.





89




162 SE 2, sek. IX/kv. 233, inv. št. PM Mb 10916

Odlomek ustja z narebrenim ostenjem glinenega trinožnika;

izdelava: na vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknji-

čava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,6 cm.

163 SE 2, sek. IX/kv. 353, inv. št. PM Mb 10921

Odlomek narebrenega ustja gli-

nenega vrča izdelava: na vretenu;

barva: oranžna; površina: gladka;

sestava: drobnozrnata; datacija:

rim.; rek. pr. u. 10,1 cm.

164 SE 2, sek. IX/kv. 342, inv. št. PM Mb 10918

Odlomek ustja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: rjava; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 18,0 cm.

165 SE 2, sek. IX/kv. 233, inv. št. PM Mb založen

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. 14,9 cm.

166 SE 2, sek. VII/kv. 211, inv. št. PM Mb 11145

Odlomek ustja in vratu glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: rumeno rjava; površina: luknjičava; datacija: rim.; ohr. v.

5,7 cm.

167 SE 2, sek. VIII/kv. 180, inv. št. PM Mb 11174

Odlomek ustja glinene skodele; izdelava: na vretenu; barva:

sivočrna; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 2,7 cm.

168 SE 2, sek. VIII/kv. 180, J profil, inv. št. PM Mb 11172

Odlomek ustja in vratu glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: rjava; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; pr. u. 20,3 cm.

169 SE 2, sek. VIII/kv. 181, inv. št. PM Mb 11190

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: rjava, črna; površina: rahlo hrapava; datacija: rim.; rek. pr. u. 14,4 cm.

90 Bohova, AAS 110, 2023





162

163

164

165

166

167

168

169

Merilo 1 : 2.

SE 2, merilo 1 : 2.





91


170 SE 2, sek. VIII/kv. 200, inv. št. PM Mb 11279

Odlomek dna z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; ohr. v. 5,1 cm.

171 SE 2, sek. VIII/kv. 201, inv. št. PM Mb 11283

Odlomek spodnjega dela glinenega pokrova; izdelava: na

vretenu; barva: siva; površina: površno glajena; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,7 cm.

172 SE 2, sek. VIII/kv. 213, inv. št. PM Mb 11376

Odlomek bronasta fibula; datacija: rim.; ohr. v. 1,5 cm, ohr. š.

1,2 cm.

173 SE 2, sek. VIII/kv. 202, inv. št. PM Mb 11464

Odlomek dna glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

siva; površina: rahlo hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; vel. odl. 3,7 × 2,5 cm.

174 SE 2, sek. VIII/kv. 205, inv. št. PM Mb 11372

Prstanasto dno z ostenjem steklene čaše; barva: zelena; datacija: rim.; rek. pr. dna 4,2 cm.

175 SE 2, sek. VIII/kv. 201, inv. št. PM Mb 11289

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

črna; površina: glajena, rahlo hrapava; datacija: rec.; ohr. v.

1,3 cm.

176 SE 2, sek. VIII/kv. 171, inv. št. PM Mb 11164

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava, znotraj zelena glazura; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; rek. pr. u. 11,9 cm.

177 SE 2, sek. II/kv. 270, inv. št. PM Mb 10200

Odlomek gumba glinenega pokrova; izdelava: na vretenu;

barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; pr. gumba 3,4 cm.

178 SE 2, sek. VIII/kv. 201, inv. št. PM Mb 11288

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

sivočrna; površina: hrapava; datacija: rec.; ohr. v. 2,2 cm.

179 SE 2b, sek. II.-V/kv. 298 c, inv. št. PM Mb 10974

Odlomek ustja z ostenjem glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: črnooranžna; površina: luknjičava; sestava:

drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 29,3 cm.

92 Bohova, AAS 110, 2023





170

171

172

173

174

175

176

177

178

179

170–178 merilo 1 : 2, 179 merilo 1 : 3.

170–178 SE 2, 179 SE 2b; 179 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





93


180 SE 2b, sek. II.-V/kv. 300 b, inv. št. PM Mb 10972

Preluknjana glinena piramidalna utež z zaobljenimi konci; izdelava: prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; v. 15,8 cm, š. do 6,9 cm.

181 SE 2b, sek. II.-V/kv. 299 a, inv. št. PM Mb 10952

Gumb in del ostenja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: temno rjava; površina: delno glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; pr. gumba 4,5 cm.

182 SE 2, SE 5, sek. I/kv. 290, inv. št. PM Mb 10546

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,6 cm.

183 SE 2, SE 5, sek. I/kv. 303, inv. št. PM Mb 10516

Gumb glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: oran-

žna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 2,9 cm.

184 SE 2, SE 5, sek. I/kv. 303, inv. št. PM Mb 10515

Odlomek ustja glinenega krožnika; izdelava: na vretenu; bar-

va: oranžna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; pr. gumba 4,8 cm.

94 Bohova, AAS 110, 2023





180

181

182

183

184

Merilo 1 : 2.

180–181 SE 2b, 182–184 SE 2, SE 5; merilo 1 : 2.





95




185 SE 3?, sek. II/kv. 284, inv. št. PM Mb 9981

Odlomek ročaja glinene posode; izdelava: prostoročno; barva: rjavordeča; površina: gladka; sestava: srednjezrnata; datacija: p; ohr. v. 2,8 cm; š. 2,5 cm.

186 SE 8, sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11057

Odlomek ustja in ostenja glinenega lonca; izdelava: prosto-

ročno; barva: rdečerjava, rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; datacija: p; ohr. v. 4,4 cm.

187 SE 8, sek. II/kv. 300, inv. št. PM Mb 9908

Odlomek ustja z ostenjem glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: svetlo siva; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 21,1 cm.

188 SE 8, sek. II/kv. 283, inv. št. PM Mb 9855

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: črna; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 15,6 cm.

189 SE 8, sek. II/kv. 284, inv. št. PM Mb 9863

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata;

datacija: rim.; rek. pr. u. 14,8 cm.

190 SE 8, sek. II/kv. 295, inv. št. PM Mb 9967

Bronast obroček; datacija: rim.; pr. obroča 4,5 cm, š. 0,8 cm, db. 0,7cm.

191 SE 8, sek. II.-V/kv. 302 a, inv. št. PM Mb 11001

Odlomek narebrenega ustja in ostenja glinenega vrča, znotraj sledi obdelave s prsti ali lončarskim orodjem; izdelava: na

vretenu; barva: oranžna; površina: glajena, raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 14,0 cm.

192 SE 8, sek. II.-V/kv. 301 c, akc. št. PM Mb 2-86

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

rdečerjava; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 2,5 cm.

193 SE 14, sek. II.-V/kv. 298 b, inv. št. PM Mb 11004

Odlomki dna in ostenja glinenega lonca; izdelava: prostoroč-

no; barva: rjava, temno siva; površina: raskava, znotraj glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: p; rek. pr. dna 9,6 cm.

96 Bohova, AAS 110, 2023





186

185

187

188

189

190

191

192

193

Merilo 1 : 2.

185 SE 3?, 186–192 SE 8, 193 SE 14; merilo 1 : 2.





97


194 SE 14, sek. II/kv. 300, inv. št. PM Mb 9760

Odlomek ustja glinene latvice; izdelava: prostoročno; barva: rdečerjava; površina: gladka; sestava: srednjezrnata; datacija: p; ohr. v. 2,9 cm.

195 SE 14, sek. IV/kv. 265, inv. št. PM Mb 9181

Odlomek piramidalne glinene uteži; izdelava: prostoročno;

barva: rdečesiva; površina: gladka; sestava: srednjezrnata;

datacija: ne; ohr. v. 6,7 cm, ohr. š. 4,4 cm.

196 SE 14, pod SE 8, sek. VI/kv. 329, inv. št. PM Mb 10682

Ročaj glinenega vrča; izdelava: na vretenu; barva: svetlo rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; š. 3,1 cm.

197 SE 14, sek. IV/kv. 250, inv. št. PM Mb 9164

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rdečerjava; površina: močno luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 22,3 cm.

198 SE 14, sek. II/kv. 280, inv. št. PM Mb 9646

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

oker; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata;

datacija: rim.; rek. pr. u. 22,8 cm.

199 SE 14, sek. II/kv. 283, inv. št. PM Mb 9621

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: siva, oker; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,2 cm.

98 Bohova, AAS 110, 2023





195

194

196

197

198

199

Merilo 1 : 2.

SE 14, merilo 1 : 2.





99





200 SE 14, sek. II/kv. 296, inv. št. PM Mb 9728

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 2,1 cm.

201 SE 14, sek. II/kv. 280, inv. št. PM Mb 9640

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

črna, rjava, črna smola; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 25,2 cm.

202 SE 14, sek. II/kv. 280, inv. št. PM Mb 9652

Odlomek ustja glinenega trinožnika; izdelava: na vretenu; bar-va: črna; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 20,3 cm.

203 SE 14, sek. II/kv. 283, inv. št. PM Mb 9625

Odlomek ustja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: svetlo rjava; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 10,4 cm.

204 SE 14, sek. II/kv. 295, inv. št. PM Mb 9687

Noga in odl. dna glinenega trinožnika; izdelava: na vretenu; barva: rdečerjava; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 7,2 cm.

205 SE 14, sek. II/kv. 295, inv. št. PM Mb 9964

Močno profilirana bronasta fibula; površina: luknjičava; datacija: rim.; dl. 7,1 cm; v. 2,4 cm.

206 SE 14, sek. II/kv. 295, inv. št. PM Mb 9963

Pravokoten kamnit brus; barva: rjava; površina: luknjičava;

datacija: rim.; dl. 13,2 cm; š. 9,5 cm; db. 1,8−2,8 cm.

100 Bohova, AAS 110, 2023





200

201

202

203

204

206

205

Merilo 1 : 2.

SE 14; merilo 1 : 2.





101




207 SE 14, sek. II/kv. 298, inv. št. PM Mb 9744

Odlomek ustja glinenega krožnika; izdelava: na vretenu;

barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 18,6 cm.

208 SE 14, sek. II/kv. 298, inv. št. PM Mb 9746

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava, črna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 22,0 cm.

209 SE 14, sek. IV/kv. 265, inv. št. PM Mb 9175

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

svetlo rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 25,0 cm.

210 SE 14, sek. II/kv. 283, inv. št. PM Mb 9627

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,2 cm.

211 SE 14, sek. VI/kv. 323, inv. št. PM Mb 11139

Odl. zapestnice iz gagata; barva: črna; datacija: rim.; v. 1,0 cm.

212 SE 14, sek. V/kv. 317, inv. št. PM Mb 11071

Odlomek ustja, ostenja in ročaj glinenega vrča, znotraj sledovi vodoravnih potegov s prsti ali lončarskim orodjem; izdelava: na vretenu; barva: oranžna; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 8,4 cm.

102 Bohova, AAS 110, 2023





207

208

209

210

211

212

Merilo 1 : 2.

SE 14; merilo 1 : 2.





103


213 SE 14, sek. II.-V/kv. 299 c, akc. št. PM Mb 1-43

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava, črna; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 2,5 cm.

214 SE 14, sek. II.-V/kv. 299 a, akc. št. PM Mb 2-103

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

siva; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v. 2,6 cm.

215 SE 14, sek. V/kv. 319, akc. št. PM Mb 2-5

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

črna; površina: luknjičava, hrapava; sestava: drobnozrnata;

datacija: rec.; ohr. v. 2,3 cm.

216 SE 100, sek. II, IV/kv. 253, 254, 261, 262, inv. št. PM Mb 9565

Odlomek zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: rjavočrna, rdečerjava; površina: gladka, močno

luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u.

14,5 cm.

217 SE 100, sek. II, IV/kv. 254, 255, inv. št. PM Mb 9808

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,6 cm.

218 SE 100, sek. II, IV/kv. 254, 255, inv. št. PM Mb 9807

Odlomek ustja glinenega trinožnika; izdelava: na vretenu;

barva: rjava, črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 4,2 cm.

219 SE 101, sek. IV/kv. 229, inv. št. PM Mb 10374b

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

oranžnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; dataci-ja: rim.; rek. pr. u. 13,7 cm.

220 SE 101, sek. IV/kv. 229, inv. št. PM Mb 10374a

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

oranžnordeča; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 12,2 cm.

104 Bohova, AAS 110, 2023





213

214

215

216

217

218

219

220

Merilo 1 : 2.

213–215 SE 14, 216–218 SE 100, 219–220 SE 101; merilo 1 : 2.





105


221 SE dno SE 101, sek. VIII/kv. 221, inv. št. PM Mb 11378

Odlomek dna z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: sivorjava, temno zelen premaz; površina: delno

glajena, luknjičava; datacija: rim.; ohr. v. 4,6 cm.

222 SE 101, sek. IV/kv. 229, inv. št. PM Mb 10374c

Dno glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: oranžna,

sivočrna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: metli-

čenje; datacija: rim.; pr. dna 7,8 cm.

223 SE dno SE 101, sek. VIII/kv. 221, inv. št. PM Mb 11379

Odlomek dna z ustjem nizkega glinenega pladnja; izdelava:

na vretenu; barva: rjava; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: ne; ohr. v. 3,2 cm.

224 SE dno SE 101, sek. VIII/kv. 221, inv. št. PM Mb 11377

Odlomek ustja z ostenjem glinene sklede; izdelava: na vrete-

nu; barva: sivorjava; površina: glajena, luknjičava; datacija: rec.; rek. pr. u. 28,0 cm.

225 SE notranjost objekta SE 102, 103, sek. II/kv. 302, inv. št.

PM Mb 10445

Odlomek ustja z ostenjem glinene posode; izdelava: prosto-

ročno; barva: rdečerjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: p; ohr. v. 4,5 cm.

226 SE notranjost objekta SE 102, 103, sek. II/kv. 302, inv. št. PM Mb 10447

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: prostoročno; barva:

rjavordeča; površina: hrapava; sestava: srednjezrnata; datacija: p; ohr. v. 2,9 cm.

227 SE notranjost objekta SE 102, 103, sek. II/kv. 302, inv. št.

PM Mb 10448

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: prostoročno; barva:

rdečerjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: p; ohr. v. 3,3 cm.

228 SE notranjost objekta SE 102, 103, sek. II/kv. 301, inv. št. PM Mb 9637

Odlomek ustja glinenega krožnika; izdelava: na vretenu; bar-

va: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,3 cm.

106 Bohova, AAS 110, 2023





221

222

223

224

225

226

227

228

Merilo 1 : 2.

221–224 SE 101, 225–228 SE 102, SE 103; merilo 1 : 2.





107




229 SE 109, sek. I/kv. 303a, inv. št. PM Mb 9955

Odlomek piramidalne glinene uteži; izdelava: prostoročno;

barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 7,4 cm.

230 SE 111, sek. I/kv. 303f, 304f, inv. št. PM Mb 9551

Odlomek zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: rjava; površina: močno luknjičava; sestava:

drobnozrnata; okras: navpično metličenje; datacija: rim.; rek.

pr. u. 21,5 cm.

231 SE 111, sek. I/kv. 303f, 304f, inv. št. PM Mb 9128

Rekonstruirana glinena pokrovka – skleda; izdelava: na

vretenu; barva: siva; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; pr. u. 19,6 cm.

232 SE 111, sek. I/kv. 303f, 304f, inv. št. PM Mb 9131

Odlomek ustje z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: rjavordeča; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 14,6cm.

108 Bohova, AAS 110, 2023





229

230

231

232

Merilo 1 : 2.

229 SE 109, 230–232 SE 111; merilo 1 : 2.





109


233 SE 111, sek. I/kv. 303f, 304f, inv. št. PM Mb 9127

Rekonstruirana spodnji del glinenega vrča; izdelava: na vre-

tenu; barva: siva; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; datacija: rim.; pr. dna 10,6 cm.

234 SE 111, sek. I/kv. 303f, 304f, inv. št. PM Mb 9129

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: svetlo rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 9,6 cm.

235 SE 116, sek. II/kv. 301, inv. št. PM Mb 9796

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: vodoravno metličenje; datacija: rim.; rek.

pr. u. 25,8 cm.

236 SE 116, sek. II/kv. 301, inv. št. PM Mb 9797

Odlomek zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: siva, črna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 25,9 cm.

110 Bohova, AAS 110, 2023





233

234

235

236

Merilo 1 : 2.

233–234 SE 111, 235–236 SE 116; merilo 1 : 2.





111


237 SE 116, sek. II/kv. 301, inv. št. PM Mb 9794

Odlomek zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: rjava, črna; površina: gladka, močno luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: vodoravno metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 20,5 cm.

238 SE 116, sek. II/kv. 301, inv. št. PM Mb 9795

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: rdečerjava; površina: raskava; sestava: grobozrnata; okras: poševno metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 10,9 cm.

239 SE 116, sek. II/kv. 301, inv. št. PM Mb 9793

Odlomek zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na vrete-

nu; barva: sivočrna; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; okras: poševno metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 15,8 cm.

240 SE 116, sek. II/kv. 294, 301, inv. št. PM Mb 9588

Odlomek glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva:

oranžna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija:

rim.; rek. pr. u. 18,1 cm.

112 Bohova, AAS 110, 2023





237

238

239

240

Merilo 1 : 2.

SE 116, merilo 1 : 2.





113





241 SE 116, sek. II/kv. 294, 301, inv. št. PM Mb 9586

247 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9201

Noga in dno glinenega trinožnika; izdelava: na vretenu; barva: Noga glinene amfore; izdelava: na vretenu; barva: oranžna; siva; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v.

ohr. v. 6,5 cm.

11,8 cm.

242 SE 116, sek. II/kv. 294, 301, inv. št. PM Mb 9972

Odlomek ustja krožnika, Drag

18, TS; izdelava: kalup; barva:

rdeča; površina: gladka; se-

stava: drobnozrnata; datacija:

rim.; rek. pr. u. 18,4 cm; ohr. v.

2,2 cm; db. 0,6 cm.

243 SE 116, sek. II/kv. 294,301, inv. št. PM Mb 9971

Odlomek zgornjega dela skodelice

tankih sten; izdelava: na vretenu; barva:

rjava, rjavordeč premaz; površina: glad-

ka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.;

rek. pr. u. 8,9 cm; ohr. v. 2,0; db. 0,2 cm.

244 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9192

Odlomek ustja glinene posode tankih sten; izdelava: na vrete-nu; barva: svetlo rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 8,0 cm.

245 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9191

Odlomek ustja glinenega vrča; izdelava: na vretenu; barva:

rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 12,6 cm.

246 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9187

Bronasta kozmetična žlička; datacija: rim.; ohr.

v. 2,4 cm.

114 Bohova, AAS 110, 2023





241

242

243

244

245

247

246

Merilo 1 : 2.

241–243 SE 116, 244–247 SE 118; merilo 1 : 2.





115


248 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9233

Odlomek ustja z ostenjem glinenega pokrova; izdelava: na

vretenu; barva: siva, črna; površina: raskava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,3 cm.

249 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9249

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

črno smolnata, rjava; površina: raskava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 24,8 cm.

250 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9242

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

črnorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 20,0 cm.

251 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9241

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata;

okras: metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 15,2 cm.

252 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9251

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata;

datacija: rim.; rek. pr. u. 19,3 cm.

116 Bohova, AAS 110, 2023





248

249

250

251

252

Merilo 1 : 2.

SE 118, merilo 1 : 2.





117





253 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9245

260 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9194

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

Odlomek krožnika, Consp. 34, TS; izdelava: kalup; barva: sve-

črna; površina: močno luknjičava; sestava: drobnozrnata;

tlo oranžna, mazasta; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 15,6 cm.

datacija: rim.; rek. pr. dna 19,8 cm.

254 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9246

261 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9195

Odlomek ustja glinenega lončka; izdelava: na vretenu; barva: Odlomek noge glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

sivočrna; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: svetlo oranžna, mazasta; površina: gladka; sestava: drobnozr-rim.; rek. pr. u. 11,5 cm.

nata; datacija: rim.; rek. pr. dna 9,2 cm.

255 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9215

Odlomek glinenega krožnika; izdelava: na vretenu; barva:

rdeča, rdeč premaz; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,4 cm.

256 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9186

Glinena skodelica na prstanasti nogi, Consp. 43; izdelava:

kalup; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 7,7 cm.

257 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9207=9208

Dno krožnika, Consp. 34, TS; izdelava: kalup; barva: rdeča;

površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; vel.

odl. 5,6 × 4,1 cm.

258 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9188

Odlomek krožnika, Consp. 20 ali 34, TS; izdelava: kalup; bar-va: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 2,4 cm.

259 SE 118, sek. II/kv. 295, 300,

inv. št. PM Mb 9189

Odlomek dna krožnika, Consp. 34,

TS; izdelava: kalup; barva: rdeča;

površina: gladka; sestava: drobno-

zrnata; datacija: rim.; rek. pr. noge

3,6 cm.

118 Bohova, AAS 110, 2023





253

254

255

256

257

258

259

260

261

Merilo 1 : 2.

SE 118, merilo 1 : 2.





119


262 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9244

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

sivooranžna; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 24,4 cm.

263 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9258

Odlomek ustja glinene skodele; izdelava: na vretenu; barva:

črna; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,3 cm.

264 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9263

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: črna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; datacija: rim.; rek. pr. vratu 17,8 cm.

265 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9253

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: temno rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 17,9 cm.

266 SE 118, sek. II/kv. 295, 300, inv. št. PM Mb 9259

Odlomek ustja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: rdečerjava; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,6 cm.

267 SE 119, sek. II/kv. 296, inv. št. PM Mb 9608

Odlomek zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na vrete-

nu; barva: rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: pečati, izdelani z zobatim koleščkom; datacija: rim.; rek. pr. u. 17,2 cm.

120 Bohova, AAS 110, 2023





262

263

264

265

266

267

Merilo 1 : 2.

262–266 SE 118, 267 SE 119; merilo 1 : 2.





121


268 SE 119, sek. II/kv. 296, inv. št. PM Mb 9607

Odlomek zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: rjavosiva; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: vodoravno metličenje; datacija: rim.; rek.

pr. u. 18,5 cm.

269 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9369

Zgornji del glinenega lonca z ohranjenim dnom; izdelava: na

vretenu; barva: črnorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 17,7 cm.

122 Bohova, AAS 110, 2023





268

269

Merilo 1 : 2.

268 SE 119, 269 SE 120d; merilo 1 : 2.





123


270 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9361

Odlomek glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: oker

siva; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; okras: metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 23,4 cm.

271 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9382

Odlomek zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: rjavordeča; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u.

16,1 cm.

272 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9349

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

svetlo rjava; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 27,2 cm.

273 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9379

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: oker rjava, siva; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; datacija: rim.; rek. pr.

u. 19,9 cm.

274 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9367

Odl. zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na vretenu;

barva: rjava, siva; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 21,5 cm.

124 Bohova, AAS 110, 2023





270

271

272

273

274

Merilo 1 : 2.

SE 120d, merilo 1 : 2.





125




275 SE 120, sek. II/kv. 282, inv. št. PM Mb 9277

Odl. zgornjega dela glinenega trinožnika; izdelava: na vrete-nu; barva: oker rjava; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 23,0 cm.

276 SE 120b, sek. II/kv. 296, 297, inv. št. PM Mb 9282

Odlomek ustja glinene sklede; izdelava: na vretenu; barva:

sivooranžna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,2 cm.

277 SE 120b, sek. II/kv. 296, 297, inv. št. PM Mb 9280

Odlomek ostenja vrča; izdelava: na vretenu; barva: rdeča;

površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras:

metličenje; datacija: rim.; rek. pr. dna 10,4 cm.

278 SE 120b, sek. II/kv. 296, 297, inv. št. PM Mb 9287

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

siva; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,4 cm.

126 Bohova, AAS 110, 2023





275

276

277

278

278 merilo 1 : 2, 275–277 merilo 1 : 3.

275 SE 120, 276–278 SE 120b; 278 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3.





127


279 SE 120b, sek. II/kv. 296, 297, inv. št. PM Mb 9281

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava, siva; površina: gladka, močno luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 24,5 cm.

280 SE 120b, sek. II/kv. 296, 297, inv. št. PM Mb 9283

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rdečerjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 14,0 cm.

281 SE 120b, j, sek. II/kv. 282, inv. št. PM Mb 9541

Odlomek dno glinenega krožnika, Consp. 34; izdelava: na

vretenu; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 2,6 cm.

282 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9357

Odlomek ustja z ostenjem glinenega pokrova; izdelava: na

vretenu; barva: oranžna; površina: raskava, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,5 cm.

283 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9352

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lončka; izdelava: na vre-

tenu; barva: rdeča, rjava; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 9,9 cm.

128 Bohova, AAS 110, 2023





279

280

281

282

283

Merilo 1 : 2.

279–281 SE 120b, 282, 283 SE 120d; merilo 1 : 2.





129





284 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9406

Zgornji del večjega glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: rjava, črna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: poševno metličenje; datacija: rim.; pr. u. 22,1 cm.

285 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9411

Zgornji del glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: rjavordeča; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: mrežasto metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,2 cm.

286 SE 120, sek. II/kv. 282, inv. št. PM Mb 9278

Odl. zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na vretenu;

barva: temno siva; površina: močno luknjičava, raskava; sesta-va: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 21,5 cm.

287 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9410

Zgornji del glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: rdeče oker; površina: raskava; sestava: grobozrnata; okras: vodoravno metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 20,1 cm.

130 Bohova, AAS 110, 2023





284

285

286

287

Merilo 1 : 2.

284–285, 287 SE 120d, 286 SE 120; merilo 1 : 2.





131





288 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9414

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: oker, rjavosiva; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: horizontalno metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 17,2 cm.

289 SE 120, sek. II/kv. 297, inv. št. PM Mb 11473

Železen nesklenjen obroč (zapestnica?); datacija: rim.; dl.

6,6 cm, š. 5,7 cm.

290 SE 120, sek. II/kv. 282, inv. št. PM Mb 9545

Bronasta ključavnica (okov?); datacija: rim.; v. 3,2 cm, š. 2,6 cm, db. 0,1 cm.

291 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9387

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: črna, temno rjava; površina: luknjičava; sestava: srednjezrnata; okras: valovito metličenje; datacija: rim.; rek. pr.

u. 20,0 cm.

292 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9401

Odlomek ustja z vratom glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: siva; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 21,5 cm.

293 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9413

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: rjava, črna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: vodoravno metličenje; datacija: rim.; rek.

pr. u. 17,6 cm.

132 Bohova, AAS 110, 2023





288

289

290

291

292

293

Merilo 1 : 2.

289–290 SE 120, 288, 291–293 SE 120d; merilo 1 : 2.





133


294 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9392

Odlomek ustja z vratom glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: črna, rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 17,6 cm.

295 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9310

Gumb z ostenjem glinenega pokrova; izdelava: na vretenu;

barva: rjava; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; pr. gumba 4,3 cm.

296 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9315=9317

Odlomek ustja z ostenjem glinenega pokrova; izdelava: na

vretenu; barva: sivo oker; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 14,1 cm.

297 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9314

Odlomek ustja z ostenjem glinenega pokrova; izdelava: na

vretenu; barva: oker siva; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,2 cm.

298 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9332

Odlomek ustja z ostenjem glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: oker, črnosiva; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 20,1 cm.

299 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9330

Odlomek ustja in ostenja glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: svetlo rjava, črna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 18,3 cm.

134 Bohova, AAS 110, 2023





294

295

296

297

298

299

Merilo 1 : 2.

SE 120d, merilo 1 : 2.





135





300 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9307

Odlomek glinene piramidalne uteži z zarezo v obliki križca

od vrvice na vrhu; izdelava: prostoročno; barva: rjavordeča; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; ohr. v.

7,0 cm, ohr. š. 5,9 cm.

301 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9318

Odlomek ustja in ostenja glinenega krožnika; izdelava: na vretenu; barva: oker, rdeča; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 34,2 cm.

302 SE 120o, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9299

Odlomek ustja glinene sklede; izdelava: na vretenu; barva:

rjava, črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 20,5 cm.

303 SE 120o, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9298

Odlomek ustja glinene skodele; izdelava: na vretenu; barva:

črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,8 cm.

304 SE 120, sek. II/kv. 282, inv. št. PM Mb 9276

Odlomek zgornjega dela glinenega lonca; izdelava: na vrete-

nu; barva: siva, rdeča; površina: raskava, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 21,8 cm.

136 Bohova, AAS 110, 2023





300

301

302

303

304

300, 302–304 merilo 1 : 2, 301 merilo 1 : 3.

300–301 SE 120d, 302–303 SE 120o, 304 SE 120; 301 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





137


305 SE 120b, j, sek. II/kv. 282, inv. št. PM Mb 9535

Odlomek spodnjega dela glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: rdeča, temno rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: navpično metličenje; datacija: rim.; rek. pr. dna 14,5 cm.

306 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9412

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: siva, bledo siva; površina: raskava; sestava: grobozrnata; okras: poševno metličenje; datacija: rim.; rek. pr.

u. 21,1 cm.

307 SE 120b, j, sek. II/kv. 296, 297, inv. št. PM Mb 9492

Odlomek ustja glinene sklede; izdelava: na vretenu; barva:

oranžna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija:

laten?; rek. pr. u. 23,0 cm.

138 Bohova, AAS 110, 2023





305

306

307

Merilo 1 : 2.

305, 307 SE 120b, 306 SE 120d; merilo 1 : 2.





139


308 SE 120b, j, sek. II/kv. 296, 297, inv. št. PM Mb 9511

Odlomek ostenja glinene melnice; izdelava: na vretenu; barva: oranžna, zelena glazura; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; vel. odl. 4,2 × 6,9 cm.

309 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9404

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava, črna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 20,8 cm.

310 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9395

Odlomek ustja z vratom glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: temno rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,4 cm.

311 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9388

Odlomek ustja z vratom glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: rjavordeča; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,6 cm.

312 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9397

Odlomek ustja z vratom glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: rjava, sivočrna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,4 cm.

313 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9409

Odlomek zgornjega dela glinenega lončka; izdelava: na vrete-

nu; barva: črnorjava; površina: gladka; sestava: srednjezrnata; okras: kombinacija vodoravnega in mrežastega metličenja;

datacija: rim.; rek. pr. u. 13,3 cm.

314 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9415

Odlomek ustja z ostenjem glinene sklede; izdelava: na vrete-

nu; barva: temno rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: kombinacija vodoravnega in poševnega

metličenja. datacija: rim.; rek. pr. u. 16,3 cm.

315 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9405

Odlomek ustja glinene sklede; izdelava: na vretenu; barva:

črna; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rec.; rek. pr. u. 23,5 cm.

140 Bohova, AAS 110, 2023





308

309

310

311

312

313

314

315

Merilo 1 : 2.

308 SE 120b, 309–315 SE 120d; merilo 1 : 2.





141




316 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9340

Odlomek ustja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: siva, rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 24,0 cm.

317 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9343

Odlomek ustja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: oker siva; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 1,5 cm.

318 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9345

Odlomek ustja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: svetlo oker; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 22,0 cm.

319 SE 120d, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9385

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: črnosiva; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 13,3 cm.

320 SE 120j, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9294

Odlomek glinenega krožnika; izdelava: na vretenu; barva: lisa-sto rjava, rdeča, črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 30,9 cm.

321 SE 120j, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9296

Odlomek ustja glinene sklede; izdelava: na vretenu; barva:

rdeča, premaz; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 14,4 cm.

322 SE 120j, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9295

Spodnji del glinenega lončka; izdelava: na vretenu; barva: siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: pečati, izdelani z zobatim koleščkom; datacija: rim.; pr. dna 3,1 cm.

323 SE 120o, sek. II/kv. 282, 297, inv. št. PM Mb 9297

Odlomek ustja glinenega vrča; izdelava: na vretenu; barva:

rjavordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 10,4 cm.

142 Bohova, AAS 110, 2023





316

317

318

319

320

321

322

323

316–319, 321–323 merilo 1 : 2, 320 merilo 1 : 3.

316–319 SE 120d, 320–322 SE 120j, 323 SE 120o; 320 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





143




324 SE 120p, sek. II/kv. 282, inv. št. PM Mb 9527

Odlomek glinene skodele; izdelava: na vretenu; barva: črna;

površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr.

u. 18,9 cm.

325 SE 124, sek. II/kv. 282, inv. št. PM Mb 9105

Glinena izčrepinjska ploščica z luknjo, narejena iz izboče-

nega ostenja posode; izdelava: na vretenu; barva: sivorjava; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: laten; pr.

ploščice 5,1 cm.

326 SE 124, sek. II/kv. 282, inv. št. PM Mb 9106

Glinen pokrov z močno skledično vdolbino in izrazitim opor-

nim žlebičem; izdelava: na vretenu; barva: črnorjava; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 25,2 cm.

327 SE 124?, sek. II/kv. 282, inv. št. PM Mb 9798

Odlomek ostenja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata;

okras: pečati, izdelani z zobatim koleščkom; datacija: rim.; pr.

največjega oboda 16,6 cm.

328 SE 124?, SE 14, sek. II/kv. 282, inv. št. PM Mb 9117

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

oker; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; ohr. v. 3,1 cm.

144 Bohova, AAS 110, 2023





324

325

326

327

328

Merilo 1 : 2.

324 SE 120p, 325–328 SE 124; merilo 1 : 2.





145





329 SE 200, sek. III/kv. 244, inv. št. PM Mb 9139

Odlomek glinenega krožnika; izdelava: na vretenu; barva:

rjava, rdeč premaz; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,2 cm.

330 SE 200, sek. III/kv. 244, inv. št. PM Mb 9140

Odlomek ustja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: rjavočrna; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 22,6 cm.

331 SE 244, sek. II/kv. 269, inv. št. PM Mb 9125

Glinena skleda; izdelava: na vretenu; barva: rdečerjava; po-

vršina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: horizontalno metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 24,7cm.

146 Bohova, AAS 110, 2023





329

330

331

Merilo 1 : 2.

329–330 SE 200, 331 SE 244; merilo 1 : 2.





147




332 SE 244, sek. II/kv. 269, inv. št. PM Mb 9126

Rekonstruiran spodnji del glinenega lonca; izdelava: prosto-

ročno; barva: temno siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: navpično metličenje; datacija: rim.; pr. dna 8,7 cm.

333 SE 246, sek. II/kv. 280, inv. št. PM Mb 9777

Odlomek glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva:

sivorjava, oker; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,8 cm.

334 SE 246, sek. II/kv. 280, inv. št. PM Mb 9776

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava, črna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 20,5 cm.

335 SE 301, sek. II.-V/kv. 302 b, inv. št. PM Mb 11037

Preluknjana glinena piramidalna utež z zaobljenimi konci; izdelava: prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; v. 14,8 cm, š. do 6,8 cm.

148 Bohova, AAS 110, 2023





332

333

334

335

Merilo 1 : 2.

332 SE 244, 333–334 SE 246, 335 SE 301; merilo 1 : 2.





149





336 SE 301, sek. II.-V/kv. 302 b, inv. št. PM Mb 11036

Odlomek gumba in ostenja glinenega pokrova; izdelava: na

vretenu; barva: rdeča; površina: delno glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; pr. gumba 4,0 cm.

337 SE 301, sek. II.-V/kv. 302 b, inv. št. PM Mb 11035

Glinen lonec; izdelava: na vretenu; barva: svetlo rjava; površi-na: luknjičava, hrapava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 18 cm, v. 22,5 cm.

338 SE 302a (kamnita groblja), sek. II.-V/kv. 298c,

299c, inv. št. PM Mb 11472

Železna konica rombičnega preseka; datacija: rim.;

v. 17,2 cm.

339 SE 302a (kamnita groblja), sek. II.-V/

kv. 298c, 299c, inv. št. PM Mb 11471

Železna konica; datacija: rim.; v. 11,8 cm.

340 SE 302a (kamnita groblja), sek. II.-V/

kv. 299 b, inv. št. PM Mb 11034

Odlomek ustja glinenega vrča; izdelava: na vretenu; barva:

oranžnorjava; površina: delno glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 18,0 cm.

150 Bohova, AAS 110, 2023





336

337

338

339

340

Merilo 1 : 2.

336–337 SE 301, 338–340 SE 302a; merilo 1 : 2.





151




341 SE 306e (odpiranje), sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11110

Bronasta fibula; datacija: rim.; dl. 4,5 cm.

342 SE 306e (odpiranje), sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11112

Odlomek ustja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: rjava, črna; površina: luknjičava, hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 2,0 cm.

343 SE 306a (odpiranje), sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11080

Odlomek ustja in ostenja glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: rjava; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 18,8 cm.

344 SE 306a (odpiranje), sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11079

Odlomek ustja in ostenja glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: rdečerjava; površina: luknjičava, hrapava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,5 cm.

345 SE 306a (odpiranje), sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11077

Odlomek glinena skodele; izdelava: na vretenu; barva: temno

rjava, črna; površina: luknjičava, hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vodoravno metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 20, 3 cm, pr. dna 7,3 cm.

346 SE 306a (odpiranje), sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11084

Odlomek ustja in ostenja glinenega pokrova; izdelava: na

vretenu; barva: rjava; površina: luknjičava, hrapava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 25,2 cm.

152 Bohova, AAS 110, 2023





341

342

343

344

345

346

Merilo 1 : 2.

341–342 SE 306e, 343–346 SE 306a; merilo 1 : 2.





153


347 SE 306a (odpiranje), sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11082

Odlomek ustja in ostenja glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: rjava, črna; površina: luknjičava, hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,1 cm.

348 SE 306a (odpiranje), sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11078

Odlomek ustja in ostenja glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: temno rjava, črna; površina: luknjičava, hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,0 cm.

349 SE 306a (odpiranje), sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11090

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

temno rjava; površina: luknjičava, hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 18,2 cm.

350 SE 306a (odpiranje), sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11081

Odlomek ustja in ostenja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: svetlo rjava, črna; površina: luknjičava, hrapava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 15,8 cm.

351 SE 306a (odpiranje), sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11087

Odlomek ustja z delom ročaja glinene posode; izdelava: na

vretenu; barva: rjava; površina: luknjičava, hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 5,1 cm.

352 SE 306a (vrh), sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11073

Odlomek ostenja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva: temno rjava, rjava; površina: luknjičava, hrapava; sestava:

zunaj drobnozrnata, znotraj grobozrnata; okras: horizontalno metličenje; datacija: rim.; vel. odl. 6,2 × 4,5 cm.

353 SE 306a (vrh), sek. V/kv. 312, inv. št. PM Mb 11075

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

rjava, črna; površina: luknjičava, hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 1,9 cm.

354 SE 306a (vrh), sek. V/kv. 312, akc. št. PM Mb 2-24

Odlomek ostenja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva: rjava, siva; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; vel. odl. 2,7 × 2,4 cm.

355 SE 306b (odpiranje), sek. V/kv. 313, inv. št. PM Mb 11097

Odlomek ustja in ostenja glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: temno rjava, črna; površina: luknjičava, hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: horizontalno metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 18,0 cm.

154 Bohova, AAS 110, 2023





347

348

349

350

351

352

353

354

355

Merilo 1 : 2.

347–354 SE 306a, 355 SE 306b; merilo 1 : 2.





155




356 SE 306b (vrh), sek. V/kv. 313, inv. št. PM Mb 11094

Odlomek ustja in ostenja glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: rjavočrna; površina: luknjičava, hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 15,0 cm.

357 SE 306d, sek. V/kv. 313, inv. št. PM Mb 11102

Odlomek ustja in ostenja glinenega lonca, znotraj sledovi odtisov prstov; izdelava: na vretenu; barva: temno rjava; površina: luknjičava, hrapava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek.

pr. u. 16,2 cm.

358 SE 306d1 (pod SE 306d), sek. V/kv. 313, inv. št. PM Mb 11109

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

oranžna; površina: luknjičava, hrapava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 21,0 cm.

359 SE 306d (odpiranje), sek. V/kv. 313, inv. št. PM Mb 11103

Odlomek ustja in narebrenega ostenja glinenega trinožnika;

izdelava: na vretenu; barva: svetlo rjava; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 25,0 cm.

360 SE 306f (odpiranje), sek. V/kv. 316, inv. št. PM Mb 11114

Odlomek ustja in ostenja glinene sklede; izdelava: na vretenu; barva: črna, sivorjava, črni premaz; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 28,5 cm.

361 SE 306f, sek. V/kv. 316, inv. št. PM Mb 11128

Odlomek ustja in ostenja ploskega glinenega krožnika; izde-

lava: na vretenu; barva: svetlo rjava, črn rdeče rjav premaz; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr.

u. 23,0 cm.

156 Bohova, AAS 110, 2023





356

357

358

359

360

361

Merilo 1 : 2.

356 SE 306b, 357, 359 SE 306d, 358 SE 306d1, 360, 361 SE 306f; merilo 1 : 2.





157




362 SE 306f (odpiranje), sek. V/kv. 316, inv. št. PM Mb 11115

Odlomek ustja in ostenja glinene sklede, skodele?; izdelava: na vretenu; barva: temno rjava, črna; površina: luknjičava, hrapava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 20,1 cm.

363 SE 306f, sek. V/kv. 316, inv. št. PM Mb 11127

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

temno rjava, črna; površina: luknjičava, hrapava; sestava:

drobnozrnata; okras: vodoravno metličenje; datacija: rim.; rek.

pr. u. 20,2 cm.

364 SE 306f, sek. V/kv. 316, inv. št. PM Mb 11126

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

temno rjava, črna; površina: luknjičava, hrapava; sestava:

drobnozrnata; okras: vodoravno metličenje; datacija: rim.; rek.

pr. u. 20,1 cm.

365 SE 306f, sek. V/kv. 316, inv. št. PM Mb 11120

Odlomki ustja in ostenja glinenega lončka; izdelava: na vre-

tenu; barva: temno siva, siva, črni premaz; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; okras: gube; datacija: rim.; rek. pr. u.

7,0 cm.

366 SE 306f (na dnu), sek. V/kv. 316, inv. št. PM Mb 11134

Odl. železnega noža s trnom; rezilo klinastega preseka, trn

ovalno pravokotnega preseka; datacija: ne; dl. trna 4,2 cm, dl.

rezila 7,0 cm, š. trna do 0,7 cm, š. rezila do 1,9 cm.

367 SE 306f, sek. V/kv. 316, inv. št. PM Mb 11130

Odlomek ustja, ostenja in dna ploskega glinenega krožnika;

izdelava: na vretenu; barva: rjava, črni premaz; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 4,0 cm.

368 SE 306f, sek. V/kv. 316, inv. št. PM Mb 11118

Odlomek ustja in ostenja sklede, TS; izdelava: kalup; barva: rdeča; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 5,0 cm.

158 Bohova, AAS 110, 2023





362

363

364

365

366

368

367

Merilo 1 : 2.

SE 306f, merilo 1 : 2.





159


369 SE pod kamenjem SE 400, sek. IX/kv. 343, inv. št. PM

Mb 10665

Odlomek glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva:

sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 27,4 cm.

370 SE 2, SE 400, sek. IX/kv. 217, inv. št. PM Mb 10643

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; okras: vodoravno metličenje; datacija: rim.; rek.

pr. u. 26,0 cm.

371 SE med in pod tlakom, JZ obrobje SE 400, sek. IX/

kv. 202, inv. št. PM Mb 10692

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 24,4 cm.

372 SE pod kamenjem (obrobje SE 400), sek. IX/kv. 202, inv. št. PM Mb 10891

Odlomek ustja z ostenjem glinene posode; izdelava: na vrete-

nu; barva: bledo oker; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 22,5 cm.

373 SE pod kamenjem (obrobje SE 400), sek. IX/kv. 202, inv. št. PM Mb 10890

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; okras: horizontalno metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 21,9 cm.

374 SE med kamenjem in tlakom in pod njim, SE 400, sek.

IX/kv. 217, inv. št. PM Mb 10706

Odlomek ustja z ostenjem glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 23,6 cm.

160 Bohova, AAS 110, 2023





369

370

371

372

373

374

Merilo 1 : 2.

369 pod SE 400, 370 SE 2, SE 400, 371 SE med in pod tlakom, JZ obrobje SE 400, 372–373 SE pod kamenjem (obrobje SE 400), 374 SE med kamenjem in tlakom in pod njim, SE 400; merilo 1 : 2.





161


375 SE čiščenje strukture kamenja, obrobje SE 400, sek.

VIII/kv. 202, inv. št. PM Mb 10806

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; okras: vodoravno metličenje; datacija: rim.; rek.

pr. u. 24,8 cm.

376 SE pod kamenjem SE 400, sek. IX/kv. 343, inv. št. PM

Mb 10662

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: sivooranžna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 21,0 cm.

377 SE med in pod tlakom SE 400, sek. IX/kv. 343, inv. št.

PM Mb 10699

Odlomek ustja z ostenjem glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 21,4 cm.

378 SE čiščenje strukture kamenja, obrobje SE 400, sek.

VIII/kv. 202, inv. št. PM Mb 10807

Odlomek ustja z ostenjem glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,8 cm.

379 SE med in pod tlakom, obrobje SE 400, sek. IX/kv. 202, inv. št. PM Mb 10858

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,0 cm.

380 SE obrobje SE 400, sek. IX/kv. 202, inv. št. PM Mb 10731

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: sivorjava; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 18,0 cm.

381 SE 400, sek. IX/kv. 217, inv. št. PM Mb 10778

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: siva, premaz?; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,0 cm.

382 SE med kamenjem in tlakom in pod njim, SE 400, sek.

IX/kv. 217, inv. št. PM Mb 10707

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 13,0 cm.

162 Bohova, AAS 110, 2023





375

376

377

378

379

380

381

382

Merilo 1 : 2.

375, 378–380 obrobje SE 400, 376 pod SE 400, 378, 382 med in pod SE 400, 381 SE 400; merilo 1 : 2.





163


383 SE med in pod tlakom, obrobje SE 400, sek. IX/kv. 202, inv. št. PM Mb 10861

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: sivorjava; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 13,6 cm.

384 SE pod kamenjem SE 400, sek. IX/kv. 343, inv. št. PM

Mb 10664

Odlomek ustja z ostenjem glinenega vrča; izdelava: na

vretenu; barva: oranžno rumena; površina: gladka; sestava:

drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 7,4 cm.

385 SE nad in pod tlakom SE 400, sek. X/kv. 217, inv. št. PM

Mb 10835

Odlomek narebrenega ustja z ostenjem glinenega vrča; izde-

lava: na vretenu; barva: svetlo rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 10,0 cm.

386 SE med in pod tlakom SE 400, sek. IX/kv. 343, inv. št.

PM Mb 10703

Gumb z ostenjem glinenega pokrova; izdelava: na vretenu;

barva: črna; površina: hrapava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; pr. gumba 4,2 cm.

387 SE obrobje SE 400, sek. IX/kv. 202, inv. št. PM Mb 10732

Gumb z ostenjem glinenega pokrova; izdelava: na vretenu;

barva: svetlo rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; pr. gumba 5,0 cm.

388 SE med tlakom in pod njim SE 400, sek. IX/kv. 217, inv. št. PM Mb 10755

Gumb z ostenjem glinenega pokrova; izdelava: na vretenu;

barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; pr. gumba 4,6 cm.

389 SE pod kamenjem SE 400, sek. IX/kv. 343, inv. št. PM

Mb 10741

Odl. narebrenega ustja glinenega vrča; izdelava: na vretenu; barva: svetlo rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 1,3 cm.

390 SE pod kamenjem SE 400, sek. IX/kv. 343, inv. št. PM

Mb 10667

Ročaj z ostenjem glinenega vrča; izdelava: na vretenu; barva: rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija:

rim.; š. 3,7 cm.

391 SE 2, SE 400, sek. IX/kv. 343, inv. št. PM Mb 10671

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: rjavočrna; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 33,2 cm.

392 SE med kamenjem in tlakom in pod njim, SE 400,

sek. IX/kv. 217, inv. št. PM Mb 10705

Odlomek ustja z ostenjem glinenega krožnika; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 30,6 cm.

164 Bohova, AAS 110, 2023





383

384

385

386

387

388

389

390

391

392

383–390

383, 387 merilo 1 : 2,

obr

391, 392

obje SE 400,

merilo 1 : 3.

384, 389–390 pod SE 400, 385 nad in pod SE 400, 381, 388, 392 med in pod SE 400, 391 SE 2, SE 400; 391–392 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





165


393 SE pod kamenjem SE 400, sek. IX/kv. 343, inv. št. PM

Mb 10666

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 30,4 cm.

394 SE 400, sek. IX/kv. 343, inv. št. PM Mb 10633

Odlomek dna kvadratne steklenice; izdelava: kalup; barva:

svetlo zeleno; datacija: rim.; rek. pr. dna 4,9 cm.

395 SE med in pod kamenjem SE 401, sek. IX/kv. 233, inv.

št. PM Mb 10908

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: rjava; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,5 cm.

396 SE med in pod kamenjem SE 401, sek. IX/kv. 233, inv.

št. PM Mb 10907

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: rjavosiva; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; okras: poševno metličenje; datacija: rim.; rek. pr. u. 28,0 cm.

397 SE med in pod kamenjem SE 401, sek. IX/kv. 233, inv.

št. PM Mb 10905

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca − vaze; izdelava:

na vretenu; barva: črna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,0 cm.

398 SE med in pod kamenjem SE 401, sek. IX/kv. 233, inv.

št. PM Mb 10909

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca − vaze; izdelava:

na vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava;

sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 17,5 cm.

399 SE med in pod kamenjem SE 401, sek. IX/kv. 233, inv.

št. PM Mb 10910

Odlomek ustja z ostenjem glinenega vrča; izdelava: na

vretenu; barva: siva, črn premaz; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 15,5 cm.

400 SE med in pod kamenjem SE 401, sek. IX/kv. 233, inv.

št. PM Mb 10912

Odlomek ustja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: črna, rdeča; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,2 cm.

166 Bohova, AAS 110, 2023





393

394

395

396

397

398

399

400

Merilo 1 : 2.

393 pod SE 400, 394 SE 400, 395–400 med in pod SE 400; merilo 1 : 2.





167


401 SE med in pod kamenjem SE 401, sek. IX/kv. 233, inv.

št. PM Mb 10911

Odlomek ustja glinenega vrča; izdelava: na vretenu; barva:

siva, zunaj črn premaz; površina: raskava; sestava: grobozrna-ta; datacija: rim.; rek. pr. u. 14,2 cm.

402 SE pod kamenjem SE 401, sek. IX/kv. 233, inv. št. PM

Mb 10652

Odlomek dna z ostenjem glinene skodele; izdelava: na vrete-

nu; barva: rumeno siva; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 15,0 cm.

403 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 338, inv. št. PM

Mb 10879

Odlomek ustja z ostenjem glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; okras: vodoravno metličenje; datacija: rim.; rek.

pr. u. 35,6 cm.

404 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 11450

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

oranžna; površina: rahlo raskava, znotraj zrna kamenčkov;

sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 31,2 cm.

405 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 338, inv. št. PM

Mb 10883

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: rjavosiva; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 32,4 cm.

406 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 11414

Odlomek ustja z ostenjem glinenega krožnika; izdelava: na

vretenu; barva: oranžna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 29,8 cm.

407 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 338, inv. št. PM

Mb 10880

Odlomek narebrenega ustja z nastavkom za ročaj glinenega

vrča; izdelava: na vretenu; barva: oranžna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 11,8 cm.

168 Bohova, AAS 110, 2023





401

402

403

404

405

406

407

401, 402, 407 merilo 1 : 2, 403–406 merilo 1 : 3.

401 SE med in pod SE 401, 402 pod SE 401, 403, 405, 407 pod SE 402, 404, 406 SE 402; 403–406 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





169


408 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 10775

Odlomek ustja z ostenjem glinenega krožnika; izdelava: na

vretenu; barva: sivordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 24,5 cm.

409 SE 402, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM Mb 10713

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,4 cm.

410 SE 2, SE 402, sek. IX/kv. 218, inv. št. PM Mb 10649

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 20,6 cm.

411 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM

Mb 10653

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 22,0 cm.

412 SE med kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM

Mb 10750

Odlomek ustja z ostenjem glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,6 cm.

413 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM

Mb 10657

Odlomek ustja z ostenjem glinene posode; izdelava: na vrete-

nu; barva: temno siva; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 13,6 cm.

414 SE 402, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM Mb 10711

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 11,2 cm.

170 Bohova, AAS 110, 2023





408

409

410

411

412

413

414

Merilo 1 : 2.

408–409, 414 SE 402, 410 SE 2, SE 401, 411, 413 pod SE 402, 412 med SE 402; merilo 1 : 2.





171


415 SE čiščenje strukture kamenja SE 402, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM Mb 11455

Odlomek bronast novec, Domitianus, Dp, 81−96; površina:

zelo močno izrabljen; datacija: rim.; teža 4,29 g.

416 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM

Mb 11453

Bronast novec,Tiberius, As, 14−37; površina: izrabljen; datacija: rim.; teža 1,92 g.

417 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM

Mb 11458

Odlomek bronast novec, S, 1. −2. st.; površina: zelo močno

izrabljena; datacija: rim.; teža 3,12 g.

418 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM

Mb 11460

Odlomek bronast novec, As, 1.−2. st.; površina: zelo močno

izrabljena; datacija: rim.; teža 1,24 g.

419 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 338, inv. št. PM

Mb 10884

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: rjava; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,0 cm.

420 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 11426

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

sivočrna; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 25,8 cm.

421 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 11419

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

svetlo rjava, sivočrna; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,8 cm.

422 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 11428

Odlomek ustja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 23,0 cm.

423 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 11431

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

sivo bela; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 17,4 cm.

424 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 11448

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava; površina: rahlo raskava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 14,6 cm.

172 Bohova, AAS 110, 2023





415

416

417

418

l. 81 - 96

l. 14 - 37

Domitianus

Tiberius

1.-2.st.

1.-2.st.

419

420

421

422

423

424

Merilo 1 : 2.

415, 420–424 SE 402, 416–419 pod SE 402; merilo 1 : 2.





173


425 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 10913

436 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 338, inv. št. PM

Odlomek ustja glinenega vrča z odlomkom ročaja; izdelava:

Mb 10889

na vretenu; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozr-Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nata; datacija: rim.; rek. pr. u. 5,3 cm.

nu; barva: rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednje-426 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 11420

zrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 18,2 cm.

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata;

datacija: rim.; ohr. v. 2,4 cm.

427 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 11442

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

svetlo siva; površina: raskava; sestava: drobnozrnata; okras: pečati izdelani z zobatim koleščkom; datacija: rim.; ohr. v.

2,3 cm.

428 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 11446

Odlomek ustja glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 1,5 cm.

429 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 11430

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

rjava, rjavosiva; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; ohr. v. 4,3 cm.

430 SE 402, sek. IX/kv. 336, inv. št. PM Mb 11445

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata;

datacija: rim.; ohr. v. 3,2 cm.

431 SE čiščenje strukture kamenja SE 402, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM Mb 10936

Steklena jagoda; barva: črna; datacija: rim.; pr. jagode 0,9 cm.

432 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM

Mb 10937;

Polovica okrogle melonasto narebrene steklene jagode; barva: svetlo modra; datacija: rim.; pr. jagode 1,6 cm.

433 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 338, inv. št. PM

Mb 10723

Odlomek dna glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

sivorjava; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. dna 4,4 cm.

434 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 338, inv. št. PM

Mb 10723

Odlomek glinenega krožnika; izdelava: na vretenu; barva:

sivorjava; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. dna 4,4 cm.

435 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM

Mb 10902

Odlomek ustja z ostenjem glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,8 cm.

174 Bohova, AAS 110, 2023





425

426

427

428

429

430

432

431

433

434

435

436

Merilo 1 : 2.

425–431 SE 402, 432–436 pod SE 402; merilo 1 : 2.





175


437 SE pod kamenjem SE 402, sek. IX/kv. 338, inv. št. PM

Mb 10888

Odlomek ustja z ostenjem posode, TS; izdelava: kalup; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 15,8 cm.

438 SE med in pod kamenjem SE 403, sek. IX/kv. 234, inv.

št. PM Mb 10715

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: svetlo rjava; površina: raskava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 38,2 cm.

439 SE med in pod kamenjem SE 403, sek. VI/kv. 331, inv.

št. PM Mb 10863

Odlomek dna na nizki nogi z ostenjem glinene posode; izde-

lava: na vretenu; barva: svetlo rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. dna 8,6 cm.

440 SE med in pod kamenjem SE 403, sek. IX/kv. 234, inv.

št. PM Mb 10719

Gumb z ostenjem glinenega pokrova; izdelava: na vretenu;

barva: svetlo rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; pr. gumba 3,0 cm.

441 SE med in pod kamenjem SE 403, sek. VI/kv. 331, inv.

št. PM Mb 10862

Odlomek dna na nizki nogi z ostenjem glinene posode; izde-

lava: na vretenu; barva: svetlo rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. dna 6,6 cm.

442 SE ognjišče SE 408, sek. IX/kv. 234, inv. št. PM Mb 10898

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: črna; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 13,0 cm.

443 SE 409, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM Mb 10792

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 20,2 cm, v. 2,7 cm.

444 SE 409, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM Mb 10793

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,4 cm.

176 Bohova, AAS 110, 2023





437

437

438

439

440

441

442

443

444

437, 439–444 merilo 1 : 2, 438 merilo 1 : 3.

437 pod SE 402, 438–441 med in pod SE 402, 442 SE 408, 443–444 SE 409; 438 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





177


445 SE 502, sek. VIII/kv. 221, inv. št. PM Mb 11359

457 SE 503, sek. VIII/kv. 183, inv. št. PM Mb 11225

Odlomek ostenja glinene posode; izdelava: prostoročno; bar-

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: prostoročno; barva:

va: sivočrna; površina: glajena, luknjičava; sestava: grobozrna-rjavordeča; površina: površno glajena; datacija: p; ohr. v.

ta; datacija: p; vel. odl. 5,0 × 5,5 cm.

2,3 cm.

446 SE 502, sek. XI/kv. 150, inv. št. PM Mb 11401

458 SE 503, pred kamnitim platojem, sek. VIII/kv. 214, Odlomek glinene uteži s polovico polkrožne luknje skoznjo;

inv. št. PM Mb 11334

izdelava: prostoročno; barva: rdečerjava; površina: zunaj glaje-Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-na, razpokana; datacija: p; vel. odl. 4,3 × 4,3 cm.

nu; barva: rumeno rjava; površina: glajena, luknjičava; datacija: 447 SE 502, sek. VIII/kv. 221, inv. št. PM Mb 11352

rim.; rek. pr. u. 14,0 cm.

Odlomek spodnjega dela trakastega ročaja glinene posode;

459 SE 503, sek. VIII/kv. 182, inv. št. PM Mb 11216

izdelava: prostoročno; barva: rdečerjava; površina: hrapava; Odlomek ravnega dna in ostenja glinene posode; izdelava:

datacija: p; ohr. v. 2,6 cm, š. 4,1 cm.

prostoročno; barva: rdečerjava, črna; površina: neenakomer-

448 SE 502, sek. XI/kv. 162, inv. št. PM Mb 11406

no glajena, luknjičava; okras: metličenje; datacija: rim.; ohr. v.

Odlomek ostenja glinene posodice; izdelava: prostoročno;

4,7 cm.

barva: rjava, znotraj črn premaz; površina: znotraj glajena, zunaj hrapava; okras: vodoravno metličenje; datacija: p; vel.

odl. 2,6 × 2,8 cm.

449 SE 502, sek. VIII/kv. 221, inv. št. PM Mb 11358

Odlomek ostenja glinene posode; izdelava: prostoročno;

barva: rjava, znotraj sivo črn premaz; površina: rahlo hrapava; okras: navpično metličenje; datacija: p; vel. odl. 2,4 × 3,2 cm.

450 SE 502, sek. XI/kv. 150, inv. št. PM Mb 11402

Odlomek držaj glinene posode; izdelava: prostoročno; barva:

črna; površina: površno glajena; datacija: p; ohr. v. 2,2 cm, š.

4,0 cm.

451 SE 502, sek. XI/kv. 164, inv. št. PM Mb 11407

Odlomek dna glinene posode; izdelava: prostoročno; barva:

sivorjava, zunaj svetlo siv premaz; površina: površno glajena; datacija: p; ohr. v. 1,8 cm.

452 SE 502, sek. VIII/kv. 221, inv. št. PM Mb 11353

Odlomek ustja glinene posode; izdelava: prostoročno; barva:

rjava, črna; površina: površno glajena; datacija: p; ohr. v.

1,9 cm.

453 SE 502, sek. XI/kv. 162, inv. št. PM Mb 11405

Odlomek dna glinene posode; izdelava: prostoročno; barva:

rjava, znotraj črn premaz; površina: hrapava; sestava: srednjezrnata; datacija: p.

454 SE 502, sek. XI/kv. 165, inv. št. PM Mb 11397

Odlomek ročaja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

rdeča, sivo črn premaz; površina: površno glajena; datacija: sr.

vek.; ohr. v. 4,5 cm, š. 3,2 cm.

455 SE 502, sek. XI/kv. 149, inv. št. PM Mb 11398

Odlomek in zelo korodirana železna konica; zgoraj pravoko-

tni, spodaj okrogli presek; datacija: ne; ohr. v. 5,3 cm.

456 SE 502, sek. XI/kv. 150, inv. št. PM Mb 11403

Odlomek glinene pečnice; izdelava: kalup; barva: rdeče rume-

na, zunaj beli emajl; površina: glajena; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; vel. odl. 6,7 × 3,0 cm.

178 Bohova, AAS 110, 2023





445

446

447

448

449

450

451

452

453

454

455

456

458

457

459

Merilo 1 : 2.

445–456 SE 502, 457–459 SE 503; merilo 1 : 2.





179


460 SE 503, sek. VIII/kv. 183, inv. št. PM Mb 11227

Odlomek ročaja glinene posode; izdelava: na vretenu; barva:

zelena glazura; sestava: drobnozrnata; datacija: rec.; ohr. v.

6,6 cm, š. 2,1 cm

461 SE čiščenje profila, sek. IV/kv. 261, inv. št. PM Mb 9959

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

črna; površina: luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 23,6 cm.

462 SE čiščenje profila, sek. IV/kv. 261, inv. št. PM Mb 9958

Odlomek ustja glinenega lonca; izdelava: na vretenu; barva:

rjava, siva; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 23,8 cm.

463 SE rušenje sektorja, bager (plin.), sek. II.-V, inv. št. PM

Mb 11038

Odlomek ustja in ostenja glinenega trinožnika sklede; izdelava: na vretenu; barva: oranžna, siva; površina: luknjičava, hrapava; sestava: grobozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 26,0 cm.

464 SE rušenje sektorja, bager (plin.), sek. II.-V, inv. št. PM

Mb 11041

Odlomek glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva:

oranžna, siva; sestava: drobnozrnata; datacija: ne; rek. pr. u.

22,0 cm.

465 SE brez, sek. VI/kv. 330, inv. št. PM Mb 10696

Odlomek glinenega pokrova; izdelava: na vretenu; barva: sve-

tlo rdeča; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 29,2 cm.

180 Bohova, AAS 110, 2023





460

461

462

463

464

465

Merilo 1 : 2.

460 SE 503, 461–462 SE čiščenje preseka, 463–464 SE rušenje sektorja, 465 brez SE; merilo 1 : 2.





181


466 SE brez, sek. VI/kv. 330, inv. št. PM Mb 10695

Odlomek ustja z ostenjem glinene sklede; izdelava: na vretenu; barva: sivorjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 32,6 cm.

467 SE rušenje stebrička, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM Mb 10763

Odlomek ustja z ostenjem glinenega trinožnika; izdelava: na

vretenu; barva: svetlo rjava; površina: gladka, luknjičava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 25,4 cm.

468 SE brez, sek. IX/kv. 345, inv. št. PM Mb 10818

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vre-

tenu; barva: temno siva; površina: gladka, luknjičava; sestava: drobnozrnata; okras: vodoravno metličenje; datacija: rim.; rek.

pr. u. 18,4 cm.

469 SE rušenje stebrička, sek. IX/kv. 337, inv. št. PM Mb 10764

Odlomek ustja z ostenjem glinenega lonca; izdelava: na vrete-nu; barva: svetlo rjava; površina: luknjičava, hrapava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,6 cm.

470 SE brez, sek. IX/kv. 345, inv. št. PM Mb 10819

Odlomek ustja z ostenjem glinenega krožnika; izdelava: na

vretenu; barva: sivorjava, rdeč premaz; površina: gladka;

sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 24,8 cm.

471 SE brez, sek. IX/kv. 343, inv. št. PM Mb 10824

Odlomek ustja z ostenjem glinene sklede; izdelava: na vretenu; barva: rjava, črn premaz; površina: raskava; sestava: srednjezrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 16,4 cm.

472 SE brez, sek. XI/kv. 332, inv. št. PM Mb 10808

Odlomek ustja z ostenjem glinene sklede; izdelava: na vrete-

nu; barva: sivorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; datacija: rim.; rek. pr. u. 19,6 cm.

182 Bohova, AAS 110, 2023





466

467

468

469

470

471

472

Merilo 1 : 2.

466, 468, 471–472 brez SE, 467, 469 SE rušenje stebrička; merilo 1 : 2.





183