315 2018 OCENE IN POROČILA, 303–316 nekatera lokalna vprašanja na omenjenem območju, odpira pa tudi vrsto novih vprašanj, ki jih spodbujajo predvsem statistični podatki v prilogi. Eva Holz Peter Zimmermann in Venceslav Jurij Dunder: Štajerski raj. Savinjska dolina in Novo Celje na južnem Spodnjem Štajerskem. Žalec: Zavod za kulturo, šport in turizem, 2016, 538 strani. Redko se zgodi, da sta pod strokovnim mono- grafskim delom podpisana avtorja, katerih rojstvi sta med seboj oddaljeni skoraj 130 let, in da delo izi- de dosledno dvojezično, v nemščini in slovenščini. Zasluge za izid takšne monografije, ki domoznan- sko obravnava Savinjsko dolino tik pred zemljiško odvezo, ima naturalizirani Savinjčan z Bavarskega, prof. dr. Peter Zimmermann, mednarodno priznani strokovnjak s področja elektrotehnike ter povezova- lec in kulturni ambasador svojih »dveh domovin« – Nemčije in Slovenije. Občina Žalec, ki ga šteje med svoje častne občane, je leta 2016 omogočila Zim- mermannovo predelano izdajo razmeroma obsežne monografije Venceslava Jurija (Wenzla Georga) Dunderja z naslovom Stiriens Eden: Das Santal und Neu-Cilli in der südlichen Untersteiermark. Zanimive so okoliščine nastanka dela, ki je leta 1847 izšlo kot »prodajni prospekt« za Novo Celje, in sicer na pobu- do tedanjega novoceljskega graščaka Josefa Ludwiga Hausmanna. Avtor knjige, vsestransko izobraženi in nadarjeni Dunder s Češkega, je bil doktor filozofi- je, upravitelj Hausmannovih posesti in med drugim tudi jezikovni mentor njegovi hčerki Fanny, ki velja za prvo slovensko pesnico. Kot uvodoma navaja Peter Zimmermann, je Dunder z delom Štajerski raj postavil Savinjski dolini in še posebej dvorcu Novo Celje neminljiv zgodo- vinsko-topografski spomenik. Ko je po več kot sto- letju in pol zorela zamisel za ponovno izdajo knjige, je Zimmermann sicer razmišljal, da bi Dunderjevo delo preprosto izdal kot reprodukcijo, vendar so ga tehtni razlogi privedli do odločitve, da je besedilo smiselno predelati. Določene dele, ki bi bili v našem času težko razumljivi in zanimivi samo še za zgodo- vinarje, je izpustil ali opremil z ustreznimi pojasnili, drugje pa besedilo popravil in dopolnil. Z obsežnim dodatnim raziskovalnim delom je odpravil vsebinske pomanjkljivosti, posegel pa je tudi v izredno dolge in zavite stavčne konstrukcije. Pri preoblikovanju besedila je bila potrebna dodatna mera previdnosti. Avtor je moral namreč besedilo v veliki meri napisati na novo, pri čemer se je skušal držati jezika pozne romantike in zgodnjega realizma. Najmanj tako zah- tevno nalogo je tako predstavljal prevod novonastale- ga nemškega besedila v slovenščino, ki ga je priskrbel Janko Germadnik. Za ilustracijo predelane dvojezič- ne izdaje so bile uporabljene vse upodobitve, ki jih najdemo v izvirniku in poznejših izdajah iz srede 19. stoletja, pri čemer so zgodovinska poglavja dopolnje- na s slikami iz Vischerjeve Knjige gradov (1681), to- pografski opisi iz leta 1847 pa z motivi iz Stare Kai- serjeve suite (1825–1835). Žalska izdaja, ki jo glede na format, papir in oblikovanje lahko označimo kot luksuzno, je s tem dobila še dodaten vizualni učinek. Knjigo sestavlja dvanajst poglavij, razdeljenih v podpoglavja, pri čemer gre pri zadnjem poglavju za Zimmermannovo obdelavo dveh Dunderjevih krat- kih rokopisnih dodatkov, ki vsebujeta nekaj podat- kov o dogajanju v letu 1847, že po oddaji besedila v tisk. Enajst tiskanih poglavij je naslovljenih takole: 1. Kratki zgodovina in topografija vojvodine Štajerske; 2. K zgodovini in topografiji gospoščin, združenih v Novo Celje; 3. Opis dvorca Novo Celje, gradiča Goz- dni dvor, gospostva Plevne ter pripadajočih uradnih, luksuznih, cerkvenih, gospodarskih in tovarniških poslopij; 4. Združene gospoščine Novo Celje v luči fevdalnega družbenega reda; 5. Versko in cerkveno življenje v Savinjski dolini; 6. Kmetijstvo združenih gospoščin Novo Celje; 7. Rudarstvo združenih gos- poščin Novo Celje (podpoglavje Železnica je dodal P. Zimmermann); 8. Kmetijsko-industrijske panoge združenih gospoščin Novo Celje; 9. Okolica Novega Celja in panorama Savinjske doline; 10. Zdravilišča, terme, kopališča in mineralni vrelci v okolici No- vega Celja in 11. Pripovedke Savinjske doline. Kot ugotavlja Zimmermann, je Dunder v knjigi »celo z današnjega vidika v glavnem govoril resnico, če- prav je s svojimi hvalospevi pretiraval«. Marsikatero hvalo, dobronamerna in ciljno usmerjena pretirava- nja je bilo zato treba spraviti v dimenzije, ki v ve- čji meri ustrezajo realnosti. Dunderjev Štajerski raj je bil namreč otrok svojega časa, močno pogojen z reklamnim namenom nastanka. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da je sicer vsestranski avtor pisal 316 2018 OCENE IN POROČILA, 303–316 knjigo v Novem Celju, daleč od kakšne večje knjiž- nice in v veliki naglici. Kar zadeva oris sodobnega stanja, se Venceslav Jurij Dunder na splošno vendarle razkrije kot dober poznavalec, pronicljiv opazovalec in vešč opisovalec. Zimmermannova izdaja, izšla 169 let po Dun- derjevi iz leta 1847, pomeni tako dragocen prispevek k poznavanju Spodnje Savinjske doline in njenega zaledja ob zatonu fevdalne in na pragu industrijske dobe. Brez avtorjevega in prevajalčevega zahtevnega podviga bi Dunderjev Štajerski raj ostal samo še eno v vrsti težko dostopnih, domala pozabljenih domo- znanskih del 19. stoletja, po katerih posegajo le redki poznavalci. Ti bodo zaradi znanstvene doslednosti morali sicer še vedno konzultirati tudi nemški izvir- nik, slovenski prevod z ustrezno predelavo besedila pa nagovarja široko javnost, s čimer je bil dosežen njegov poglavitni namen. Boris Golec