GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. $TEV. (No.) 149. CHICAGO, ILL., TOREK, 21 SEPTEMBRA — TUESDA Y, SEPTEMBER, 21, 1924. Izza kulis londonske konference. LETNIK XXXIII. (Izvirno poročilo za A. S. in Edinost.) Poroča Rev. L. Kuhar. (Konec.) RAZNE YESTI. To je druga slika, ki so jo angleški in amerikanski mag-nati imeli pred očmi: pošast železo-premogovnega trusta ob Renu pod kontrolo Francoske države. Po velikih stranpotih so vsilili svoje mne-j nje svojim političnim govornikom ter za enkrat preprečili največjo nevarnost v dokumentu ki nosi ime londonskega sporazuma. Francija bo izpustila iz rok bogate rudnike, Nemčija bo dobila ne-j kaj posojila, da si opomore. Komaj so zadnje častitke slov.ojemajočih državnikov iz zvenele že se je zopet oglasil gromki, preteči glas finančnih in industrijskih magnatov. Nasljedni dan že je konce-lar angleškega eksčekerja o-pozoril železno in volneno industrijo na nevarnosti, ki ji m a pretijo iz novega razvoja internacionalnih razmer, tei jih prosi naj bodo pripravljene sprejeti teški konkurenčni boj, ki jih čaka na svetovnem trgu proti nanovo zbujenim tekmovalcem. — Prezident Coolidge je naročil mornariškemu tajniku Wilburu, naj določi posebni častniški odbor, ki ima nalogo preiskati potrebe ameriške vojne mornarice. Predsednik Coolidge polaga tudi velike važnosti kot obrambno sredstvo za državo, zračna letala. RUDNIŠKA NESREČA ¥ SUBLET ZAHTEYALA SEDEM SLOVENSKIH ŽRTEV. Iz Jugoslavije. V3e skupaj je zahtevala eksplozija 39 delavskih življenj. — Nihče izmed zasutih ni ostal živ. — Washington. — Ko je: tajnik Wilbur, ki se je nahajal na zapadni inšpekcijski turi stopil v Washingtonu iz vlaka, so ga obstopili časniški poročevalci, katerim pa ni hotel podati nobenega poročila. Temu je za pripisovati, da je zapadno bojišče za Coolidgea neugodno. — S£. Louis, Mo. — Več o s^b^-je bilo mrtvih in precejšno število ranjenih v Anna ; polis, Mo., kjer je divjal strašni tornado. Veliko je tudi ma terijalne škode. — Hot Springs, Ark. — Strašni tornado je obiskal tu di to mesto, ki je porušil epi-skopalno cerkev sv. Lukeža Odneslo je tudi streho East man hotela. Človeških žrtev ni bilo. — Chicago, 111. — Več sto potnikov nadulične električne železnice se je polastila pa nika, ko sta ob megli in hu dem nalivu trčila na postaji 51. ceste dva vlaka. Bilo je le par ranjenih, ki so pa zadobi-li takojšno zdravniško pomoč — New York. — Mrs. Pau line Urdank v New Yorku je praznovala svoj 111. rojstni dan. Poročila se je ko je bila stara 16 let, imela je deset o-trok. Kjenin brat, ki še živi je star 100 let, njena mati je u-mrla v starosti 102 leti in oče pa ko je bil star 98 let. — Geneva, 111. — Helen May Martin, ki je popolnoma slepa in gluha, je nastopila v St. Charles višji šoli v Chicago, kot igralka glasovirja. Poleg igranja na glasovir, zna tudi izborno kuhati in je vešča strojepisja. — New York. — Marljivi sluga. — Pred 12 leti je Howard Johnson, ki je danes star 27 let, stopil v službo k borznim špekulantom tvrdke Struthers & Hiscoe kot sluga. V tem času je pa tako napredoval. da je sedaj stopil k o-menjeni družbi z $82.000, kot delničar. — Chicago, 111. — Vse prizadevanje oblastem omejiti število smrtnih slučajev v Chi-( cago in okolici je brezvspeš-' no. Tako je že sedaj od začetka tega leta bilo 476 smrt-| nih slučajev. Pretečeno sobo- i to so policaji in detektivi are-| ,tirali 500 avtomobilistov, ki so prehitro vozili, kar je vzrok, tem nezgodam. — Adelaide Athletic Club je imel v polj-! ski dvorani na Augusta cesti j in Milwaukee ave. svojo ples-| no veselico. Suhaškim agen-1 tom je pa dišalo po "kicku,"| tako so preiskali pijačo in jo. hoteli konfiscirati, poleg te-, ga na še aretirati dva nata j karja, kar je pa bilo kakor o-| lje na ogenj, kajti krog 400i ! plesalcev, moških kakor tudi ženski spol so navalili na po-| | licaje z stolami in steklenica-!mi. tako da je po bitki ostal na bojišču eden mrtev, več pa^ j ranjenih. Aretiranih je bilo' i 15 oseb. Ta opomin je bil resno spre-1 jet in bi se dal takole preve-j sti v razumljivi jezik. Pomoč, ki jo moramo dati Nemčiji, bo nam postala nevarna, ker na-i še industrije delajo pod manj j ugodnimi pogoji nego nemške' in treba bo misliti nato, da o-hranimo našim pridelkom pot na tuje trge sten trg pred tujo cenejšo invazijo obvarujemo. S tem je dan silno razumljiv namig Nemčiji in Franciji, da bo Anglija segla po represalijah, v slučaju, da bi ti dve deželi sklenili trgovsko pogodbo, ki bi škodila angleški trgovini. Iz Amerike pa nam pravijo novi kablogrami, da se finančni krogi že povprašujejo, če bodo sploh mogli dati Nemčiji obljubljenih 200,000.000 dolarjev dokler se francoski vojaki nahajajo v Porurju. Kakor vidimo, se bo gospodarska ofenziva proti francoskemu železnemu sindikatu in njegovimi zelo podvzetnimi imperialističnimi načrti nadaljevala v najbližnji bodočnosti in pričakovati moramo, da bodo angleški in amerikanski industriialisti in finančniki napeli vse sile, da preženejo Francijo popolnoma iz nemškega industrijskega ozemlja, predno da se izsili od Nemčije preugodno trgovsko pogodbo. Delali -bodo z različnimi sredstvi in na različnih poljih. Grozili bodo s tarifnimi repre-salijami, izvlekli iz svojih miz-nic dolžni list, kričali po razorožitvi in po povečanju zveze Narodov. Ako se jim Josre-či ofenziva proti Franciji in ko enkrat preprečijo načrte francoskega železnega sindikata s tem da zvežejo Franciji roke v zamotano mrežo mednarodnih ar>itraž, potem bodo šli korak naprej in skušali Nemčiji "pomagati na no-na tak način, da se bodo njihova posojila dobro renti-£ala, a da njih industrija ne Po nemški konkurenci oš-[ ko d o van a. To je ozadje-londonske kon-| lerence. To sta oni dve sliki ■ sta bili nncta vi ioni nrpd Kemmerer, Wyo. — K ar j smo pri zadnjem poročilu o-; menili, da je bilo v nesrečnem rudniku zaposljenih tudi več naših rojakov, se je dvom radi naših rojakov na veliko žalost uresničil in poročila naznanjajo, da je zgubilo baje 7 na« i h rojakov Slovencev življenje pri tej nesreči. V Subletu, Wyoming je i-mela tudi K. S. K. Jednota svojo podružnico dr. Marija Zdravje Bolnikov štev. 94 Poročilo na gl. urad tajnika naznanja, da so mrtvi predsednik Mr. Joe Rakun, tajnik Mr. Ladislav Pagon in bivši večletni tajnik Mr. John Pagon. Imena drugih ponesrečenih naših rojakov nam še niso naznanjena. Reševalno delo se ni dale vršiti s hitrostjo. Rovi so zasuti na dolgih črtah in predno so premetali kamenje je vzelo precej časa reševalnim oddelkom. Doslej ni še nobenega upanja, da bi ostal kak zasut rudar pri življenju. Nad 20 tru-nel so baje že pokopali. Nekaj so jih pokopale oblasti: druge so vzeli svojci na svoje domove, in so jim priredili lastne pogrebe. , Prizori so med ponesrečeni-, mi družinami nadvse žalostni. Po cestah hodijo objokane in obupane vdove — njih kril se drže nedoraščeni otročiči, ki vred z materjo kličejo po očetu — a njega ni, ki jim je služil vsakdanjega kruha. Vzel jim ga je malomarni in kruti sistem današnjega požrešnega kapitalističnega gospodarskega reda. j -o- Carjev bratranec "vladar" Rusije? London. — Po poročilu iz Londona posnemamo, da je nadvojvoda Cyril, bratranec bivšega ruskega cara podpisal razglas, v kateremu se razglaša, kot vladar vseh Rusov. Nadvoivoda obljubuje. da bo rešil ljudstvo komunističnega jarma in dovolil popolno versko svobodo. Nadvojvodov sin, ki je dopolnil sedmo leto, bi pa bil prestolonaslednik. — Gradovi, ki se zidajo v oblake so poceni. -o- Novo upanje morilca Granta. Chicago, 111. — Šestkrat žeJ ie bil določen dan, ki bi imel biti zadnji za morilca Granta, ki ie obdolžen umora policaja. Šestkrat že je bil dan prestavljen, v temu času sc 19-letnemu morilcu osivel: lasje — a sedaj je pa zažare-lo novo upanje in njegovi lasje so začeli dobivati zopet barvo. Sedaj je dan 17. oktober, ki je bil določen za nje-, govo usmrtenje prestavljen na 16. januarja. To zadnje podaljšanje pa bo prineslo dečku mesto smrti na vešklah — najbrže le dosmrtno jec^^H —o- Pridobivajte A. S. in Ed novih naročnikov! v » • / vH VV. \ x \ » ' / / '' ^^^^^^^^^ PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. ^^^^^^^ ^WW/V^^*^ GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN KESN1CO — OD BOJA DO ZMAUE! brane državnike: Potreba love organizacije evropskega ; gospodarstva, pomoč pohab-jencem, da bodo mogli dela-i in da bodo zmožni kupova- 1 i, ali na kratko, vstvaritev normalnega gospodarskega rga. In druga slika se lepo iklada na to prvo. Gospodarski trg mora biti tako urejen, la bo plačeval visoke obresti ipnikom in lahko kupoval} )lago, ki ga bosta amerikan-;ka in angleška industrija vr-r\i nanj. Amerika mora naloviti svoje nakopičeno zlato, a-: se noče v njem zadušiti in \nglija mora najti ugodnega rga, da poživi svojo industrijo in da da dela svojim brez-poseljnikom, trga rabi, kjer; bo možnost konkurence zniža-j na na najnižjo stopnjo. Mi smo spočetka rekli, daj akoravno nismo zelo naklonjeni vrjeti humanitarnim izjavam na oklepnem zborova-j nju. vendar se veselimo, da je likvidacija vojne prešla v roke ljudem, ki govorijo o interesu gospodarstva. Ob koncu ta izraz radosti ponovimo. Akoravno se za bankirji in industrijalci velikih držav j — onih ki praktično svet vladajo — akoravno se za njimi skrivajo sebični nameni in želje po dobičku in bogastvu, nič ne de, ububožana Evropa bo profitirala, ljudstvo se bo pomirilo, oprijelo se bo dela mesto da bi na kupu razvalin sanjalo o komunističnem izenačenju v sivi bodočnosti in z lačnimi želodci prepevalo nacijonalistične himne. In kadar bo ljudstvo zopet delalo,1 posvetilo ves svoj čas in vse svoie sile delu, potem bo manj časa za notranjepolitične ne-1 mire, države se bodo okrepile, dobile zaupanje v sebe in potem lažje otresle raz ramen -lati križ, ki ga jim danes denarno in politično močnejše države nalagajo. Delo bo najprej armade razorožilo in na-' rode drug drugemu približalo. ' Morda nam bo dovoljeno dostaviti, da tega oži vi jen j a osobito mi Slovanski narodi potrebujemo. Mi smo po vojnih katastrofah največ trpeli. zgubili docela vse kar v gospodarskem oziru imenujemo bogastvo in velik del našega slovanskega telesa je tudi pod udarci socijalne revolucije popolnoma otopel. Mi rabimo miru okrog naših domov, ne zato, da bi se mogli na znotraj nadalje prepirati, ampak da sedemo k delu, zidamo železnice in pristanišča in da od-! premo bogastva, ki jih še zakriva naša lepa zemlja ter da stopimo na svetoven trg kot kupci, ki kupujejo in obenem ponujajo v zameno svoje lastno blago. Ljubosumno straže-ženje mej in dolge litanije vnanjepolitičnih in notranjih prepirov za ideologije in za principe prava so ne produk-' tivne ; zato se veselimo mi najbolj, da se je likvidacija voj-. ne izročila v roke ljudi, ki jih anglo-saksoni imenujejo business men. H koncu bi omenili še to, da v vsem kar smo navedli nismo (Dalje na 4. strani.) J ! HRVATSKI NAROD ZAUPA NOVI VLADI. — KORUPCIJA PAŠIČ-PRIRIČE VIČEVEGA REŽIMA SE-VEDNO BOLJ ODKRIVA. — RAZBOJNIŠKI NAPAD V JUŽNI SRBIJI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. ____-TTW1 Hrvatski narod zaupa novi vladi. Izpremembe v pokrajinski upravi na Hrvatskem je vzela vsa hrvatska javnost z velikim zadovoljstvom na znanje. Hrvatje so zadovoljni s tem prvim korakom nove vlade, ki je dokazala, da resno hoče popraviti velike krivice, ki so se dogajale pod prejšnjim režimom. Davidovičeva vlada si je na mah pridobila zaupanje vseh Hrvatov. -o-- Korupcija se odkriva. Radikali in Žerjavovi demokrati so za časa svoje vlade uvedli v politično službo pri nameščanju uradništva veliko zmešnjavo. Nova vlada, ki se v poslednjih dneh peča z namestitvijo okrajnih glavarjev, je ugotovila karakteristične slučaje v delu prej-šne vlade. 1'gotovilo se je, da veliko število okrajnih glavarjev ni imelo nobene kvalifikacije. Po novem uradniškem zakonu so bili v činu "poslužiteljev" in arhivarjev. Vendar pa je prejšni režirr te ljudi uporabil tako, da jim je izročil izvrševanje dolžnosti okrajnega glavarja, ker sc bili strankarski priganjači ir so služili korupciji. Nova vlada bo te ljudi postavila na o-no mesto, na katero po izobrazbi spadajo. -o- Razbojniški napad v Južni Srbiji. IZ Belgrada poročajo, da so iz Priština dospele vesti, da so razbojniške čete napadle vas Veliko Dobrinje, ki ie 5 km oddaljena od kraja, kjei je kralj prejšno noč na svojem potu v Peč prenočil. -o- Kolpa odnesla kočijaža in kočijo. Iz neznanega vzroka je padel pri Sisku neki kočijaž z dvoupreženo kočijo v Kolpo. Rešitev je bila nemogoča in je voda odnesla vse skupaj. -o- Nesreča pri delu. Pri razstreljevanju skalov-ia je 33-letnemu delavcu Jakobu Rebnu predčasno eksplodirala mina. Reben je dobil težke poškodbe na levi nogi in desni roki. Prepeljan je bil v bolnico, kjer imajo upanje, da okreva. Ponesrečenec je o-ženjen in ima dva nepreskrbljena otroka. -o- Slovenec pred zagrebškim di-vizijskim sodiščem. Pred zagrebškim di vizijskim sodiščem se je začela glavno razprava proti Avgustu Rumpel, naredniku, ki je 20. marca t. 1. umoril in oropal zagrebškega branjevca Dragutina Keljkoviča. Rumpel, ki je Slovenec, je svoje prejšnje izpovedbe preklical češ, da jih je podal prisiljen, ker so ga pretepali. Sedaj pripoveduje dogodek tako, kakor da je Keljkoviča ubil v silobranu. — Poznejše poročilo pravi, da mu izgovor ni pomagal in da je bil obsojen na smrt. -o- Razne tatvine in sleparije. Rudar, ruski emigrant A- leksander Ceprakov pri rudo-| kopu v Črni pri Preval j ah je ! napravil v trgovini Alojzija j Pečeta na blagu 431 Din dolga in je neznano kam pobegnil. Pred odhodom si je izpo-, sodil še tudi od svojega tova-| risa 100 Din. — Brezposelni i delavec France Keržmanc doma iz Gline je ukradel trgovcu Ant. Kriegerju v Krškem obleko in nekaj perila. Od nekega nabiralca za nove zvo-i nove, s katerim se je sestal tudi v Kriegerjevi gostilni pa i je izvabil manjšo svoto denarja in je pobegnil. — V Cer-I kovcu je bilo vlomljeno pri posestniku Martinu Štramer-ju in ukradeno za okrog 2000 Din obleke. Več tat ni mogel , odnesti, ker je bil bržkotne ; prepoden. — V Bohovi je bi-llo ukradeno posestniku Šte-I fanu Watzu črno pleskano ko-; lo in pa nekaj obleke in perila i v skupni vrednosti okrog 3000 I Din. — V Višnji gori je bilo j vlomljeno v trgovino Neže Perko. Tat je odnesel precejšnjo zalogo raznih cigaret, ci-|gar in tobaka, nekaj perila, globina in podobnih stvari in je pobegnil. Napravil je okrog 4000 Din škode. — Pri Sv. Je-j derti je bilo vlomljeno pri posestniku Florjanu Žužej. Tat je odnesel nekaj obleke in pe-j rila, klobuk in pa več kg razne moke in nekaj drugih živil. i -o- Cerkvena tatvina. Iz Ljubljane poročajo, da je bilo iz cerkve sv. Petra ukraden o žametasto zagrinja-lo iz pliša. Nesramni tat se je predrzni! pred glavni altar in s silo strgal zagrinjalo. -o-- Ponesrečeni delavci. A" papirnici v Vevčah se je poškodoval delavec Alojzij Jazbinšek. Dobil je pri dviganju zaboja take notraijje poškodbe, da so ga morali | prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — V strojnih tovar-(Dalje na 4. 5tranl.) DENARNE FCŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITAX-IJO, AVSTRIJO, ITD. Na5a banka ima svoje lastne zveze s poŠto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. ! Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din .........$ 7.55 1.000 — Din ........ $ 14 /=; ■ 2.500 — Din ........ $ 36.75 5.000 — Din ........ $ 73.00 10.000 — Din ........ $145.oO 100 — Lir ................$ 5.i5 200 — Lir ................$ 9.95 500 — Lir ................$ 24.00 1,000 — Lir ................$ 46.75 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. i nad-'2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokil menja, dostikrat docela nepričakovi no, je obsolutno nemogoče določit cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne, ko m, sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE., NEW YORK, CttTY * - , ' ^VW.....™ "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." Pivi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicago, DL Telephone: Canal 0098. _Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on NAROČNINA: Za Zcdinjene države za celo leto ........... ....$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago. Kanado in Evrooo za celo let« ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za po4 leta......$2-50 SUBSCRIPTION: Fcr United States per year ..................$4.00 For United State« per half year ..............$200 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 For Ch icago. Canada and Knrope per half w zločini skoro podvojili, tako pripovedujejo proučevalci kriminalogije. — Kam bo dežela prišla, ako bo šlo tako naprej, tako se vprašujejo resno vzgojevalni faktorji v deželi. Kri-minalstvo narašča, ropi in tatvine se izvršujejo pri belem dnevu in vse izgleda, da ljudje nimajo nobene vesti več, kradejo in morijo, samo da pridejo do cilja, kakor navadne zveri. To je žalostno, kar dokazujejo navedene številke. Prosveta bo menda gotovo k temu naredila komentar in pribila, da je krivo k temu krščanstvo, ako tudi krščanstvo uči človeka dostojnega in poštenega življenja. Mi na vsako tako obreganje že naprej povemo, da krivda tega leži v brezverstvu, ki zametuje Boga, a na mesto njega časti samo materijo in radi nje vrši najbolj ostudne brezmejne zločine. "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at f^tiratm nijnnjq i-nflf Art of Marc*i 3 187^ " Industrijska bodočnost Amerike. Industrija je dandanes glavno sredstvo, s katero si narodi pridobivajo. Produkti so, ki donašajo drža-' vam dobiček in država brez industrije je nič. Taka dr-j žava navadno nima dela niti za svoje ljudi in zunanji tudi ne silijo v njo — je takorekoč mrtva. Združene države so danes ..najbolj industrijsko, razvita dežela. Delavske razmere, dasi niso na dobri! stopnji so pa še vedno na boljši stopnji, kakor bodisi kjerkoli v kaki drugi državi. Toda tudi Združenim j državam se ne obeta vedno dobra industrijska doba. j Iz česa je to sklepati! Iz teh le razlogov: _ Med zavezniki in Nemčijo je po dolgem cincanju prišlo do sporazuma. Nemčija je predloge sprejela, i podpisala pogodbo — toda izvršila jo še ni. Ako bo ho-! tela pogodbo izvršiti bo morala izvojevati veliko industrijsko borbo na svetovnem trgu. Ako jo zavezniki pred vsem Amerika ne bo pustila, bo Nemčija eno-' stavno nezmožna svojih obljub izvršiti, kajti ona za-i more izvršiti svoje dane obljube edino potom industri-i je, katera pa mora imeti prosto pot na svetovni trg.! Nemčija bo morala silno producirati, ako bo hotela! prihodnjih 25. let redno le obresti plačevati. Kje je še' glavni kapital. Tako težko breme ima torej Nemčija ' katera zamore do rešitve edino potom industrijskih produktov. Kaj pa to pomeni za Združene države in druge industrijske države? Za te pomeni, da bodo morali na trgu kolikor toliko odstopiti Nemčiji in ji dati priliko do zaslužka, da bo v stanu izvrševati ji naložene naloge. Torej pomeni manj industrijskega pokreta v teh državah. Z ozirom na to moremo pričakovati tudi delnega zastoja v ameriški industriji v bližnji bodočnosti. Pred vsem se pa že namiguje, da zna nastati prava denarna in industrijska kriza v Združenih državah, ako ne izidejo jesenske volitve v prilog onih, ki so gospodarji denarne mošnje v Združenih državah. To je razumljivo, ako le delno pomislimo na podane okol-i ščine, radi katerih bo tudi naša industrija prisiljena zastati. o-- številke govore... -- * i Glasom navedene statistike se nahaja v Združenih' državah nad 200,000 tisoč odraščenih oseb v ječah. i Roparji in tatovi so tekom lanskega leta pokradli: §3,500,000.000.00 denarja. Za zasledovanje in pre-| hranjenje raznih roparjev in tatov, ter paznikov, ki jih čuvajo po zaporih, pa se je potrošilo lansko leto okoli $3,000,000.00. Preračunano je tudi, da ako bi ti ljudje ki se nahajajo v ječah delali, bi producirali letno več kot za $1,500,000.000.00. V zadnjih desetih letih so se1 Li Ona je bila namreč ravno pred 5 - ta dan prišla iz starega kraja - Povedala nam je, da je še do^ J|sti dobro po onih krajih, kjer -1 je ona bivala. a j Po nedelji sem pa Dr. Mal-^jlyjev pacijent. Dobro veste ejda človek ne more biti brez a zob, ne more ne govoriti in ne jesti. Moda v Ameriki pa je a da škrbast človek nima ravno - tako nobene veljave, kakor o-3 ni, ki ne zna angleško. Če kdo 3 hoče priti do veljave, si mo- - ra poskrbeti zobe in pa pri. 3 učiti se angleškega jezika i Tako pa jaz edini ne maram -i delati izjeme . . . - j Rev. John Miklavčič. -i -o- 1 | Chicago, 111. -1 Iz urada Društva Sv. Ivana Krstitela, štev. 13. Družbe Sv 5 Družine. Dragi mi sobratje! Nazna-: njam vam, da se vršij zelo va-? žna seja 28 dneva septembra toje prihodno nedelo. Lejko Vam povem, da bo Vam v ■ žau čiju zamidite. Tou pa za i tou kasmo si mij tu okoli od-i borniki v zeli malu časa in i smu šli vo na — lovimo, pa >smo zgrabili tri ofee, štere ; bomu pa dali speči in bo v sa-ki sobrat mou priliko se zrna-i stiti prihnjej in nadele sije i tudi nekaj zmislo ktomi naš '■ dobru znani Martin Foys in i John Horvath in Štefan Zap-čič, da su nam ktomi coj na r pravili nekaj dobruga za pod ■ jezik, da se nam ne bi grla za . sušila, pri to j seji Zato me ■ meli preči za opraviti. i; Zatou pa dragi mi sobratje, jaz bi želo, da se te seje vsaki vdeleži. Moja želja je taksa, k a či nas je sto 100. čla-. nof, jaz ji želen 99. na toj seji in bi šče tistomi bilou žau, čij samu eden ostau ot stotine. Zdaj pa dragi mi sobrat-| je prosim vas nepozabite povedati to onim šteri nemajo eti naši dobri cajting, kak ti A. S. , Edinost, štere bi mogle biti v i sakoj prekmurski hiši. Vsaka j poštena prekmurska familija bi nei smela biti brezi tega li-, sta. Zdaj pa nepozabite na 1 prihodnu seju štera se veršij i v nedelo ob pol dvej ostru v j navadni prostori. Cerkve sv. i Štefana Lincoln 22 Place. Še enkrat vas opominam na dobru pečenko. Ne pozabite! Zato, de ne vam v žau. Poz-! dravlam vse čitateljce po sveto A. S. in Edinost. Brati Slovenci pristopajte k Družbi sv. Družine ! Andrew Glavach, podpred. -o- Oster protest katolikov prot' Herriotu. Herriot ministrski predsed-: nik Francije, hoče pretrgat"' vse zveze z Vatikanom. Načrt francoske vlade je, da se odpokliče iz Vatikana franco-j ski poslanik. Člani katoliškega kongresa v Alzaciji, ki so se | sestali v Colmar pod predsed-j nikom Mgr. Rucha, so ostre j protestirali proti delovanju vlade, ki namerava vzeti vse I šolsko izobrazbo iz rok duhovnikov. ror) divjala po celem ozemlju. In kot drhtenje strahu, kot mogočen vihar, je zavelo | do zadnjih civiliziranih pokrajin na najbolj oddaljenem severu Velike bele pustinje. Pred devetnajstimi leti so j se bile razširjale enake novi-I ce in "Rdeča groza" je sledila. Prebivalci Wilda so se je spominjali s strahom, kajti tisoči grobov brez križev, kate- i rim so se umikali kot drugi, so bili raztreseni od Jamesovega zaliva do jezera Athabasca, m kazali pot strašne šibe. Kazan in volkulja Sivka sta pogosto na svojih potovanjih srečavala te male grobne kupe in skrivnosten nagon, ki je prekašal človeški razum, jima je dejal brez pomoči vsakega drugega čuta, da je v njih smrt. Morda sta tudi, predvsem volkulja Sivka, ki je radi svoje slepote bila še bolj dovzetna za izpuhteva-nje zraka in zemlje, narav- nost doznavala, kar oči niso mogle videti. Z volkuljo Sivko pa ni šlo tako. Ko je čutila, da se ji profesor bliža, se je umaknila na ležišče iz vej, ki so ji ga bili napravili v kletki, da počiva na njem. Wildski nagon jo je bil naučil, da je človek njen največji sovražnik. Vendar se ta človek na pram njej ni sovražno obnašal. Storil ji ni ničesar hudega in Kazan se ga prav nič ni bal. Tako se je njena bojazen kmalu spremenila v radovednost in Človek jo je začel mikati. Slednjič je začela dvigati glavo iz vejevja in vonjati proti Weymanu, ko je ta stal pred kletko in skušal z dobrimi besedami in gledanjem pridobiti Kazana. Vendar je volkulja odklanjala vsako hrano. Zastonj ji je Weyman polagal najboijše in najmastnejše kose jelena ali severnega jelena. Pet, šest, sedem dni je preteklo in niti grižljaja ni vzela k sebi. Na ta način je postajala vedno bolj suha in že so se ji kazala rebra. "Žival bo crknila," je dejal Henri Loti svojemu tovarišu sedmi večer. Rajši bo poginila od gladu, kot da začne jesti. Da živi, rabi gozd, divji plen in toplo kri. Ima že dve ali tri leta. Prestara je, da bi se da- | Cleveland, O. Danes tukaj, jutri tam, dru- j gi kraji, druga mesta, če mi ( všeč ni pa drugam, kamor me popelje cesta. Tako pesnik, f Te besede se vresničujejo nad ! menoj. Ni še 8 dni, ko sva bi-j la z Majkom Železnikarjem v j Elmhurstu in obiskala par dobrih slovenskih družin, danes i sem pa že 13 dni v Clevelan-i du. Ne vem, zakaj mi to mesto tako dopade, menda zato, ker sem bil tu v službi 20 mesecev in se mi je predobro , godilo. 3. septembra zvečer sem f dospel na glavni kolodvor in ko sem čakal na cestno karo,i sem premišljeval, kam naj jo ! mahnem. Najbolj pametno se mi zdelo, da poiščem mojega dobrega prijatelja J. W. | i Sicer stanuje daleč od sloven-! j ske naselbine, a vendar sel j kljub temu dobro počuti. Dru- j ' žina šteje 3 osebe: mama, ata in Albina. Zaveselili so se me j in pozno v noč smo se razgo-- varjali. Albina nam je zaigra- j la več maršov in pokazala u-j metnost na drugih inštrumentih in tako je bilo zelo prijazno cel večer. V obližju je krasna prenovljena angleška cerkev sv. Tomaža AkvinskegaJ Zjutraj smo š!i vsi štirje v cer-^ kev. Jaz sem bral mašo v kapelici Matere Božje. Kakor drugod tako tudi pri tej cerkvi ni navadno ob delavnikih maša v cerkvi, ampak v kapeli, ki je pa zelo prostorna' in lepa. Drugi dan sem obis-^ kal mojega prijatelja Johna i Lu ndra, katerega \TzX poz-S nate iz mojih dopisov^ Ave1 Mariji. Takoj sva se zmenila, j da bova obiskala sčasoma vse i naše dobre slovenske prija-I tel je. Mahnil sem tudi proti New-j burgu in pogledal novo spod-j njo cerkev, katero so blagoslovili 10. avgusta. Nekaj i spodnjih cerkva ali kapel sem že videl, a izmed vseh teh jej ta najlepša. Kar je notri, je vse novo. Zlasti razni svetniški kipi so lepi in obrazi umetniški. Sim-čič je tudi jako vesel, ker i-ma sedaj nove orgije. Klopi so ravno od tiste kompanije kot v Leadville in stanejo $3000: Veliki altar je posebno lepo narejen. Na mene je kapela napravila najboljši u-! tis. Najbolj imenitno je pa to j da so f^rani te reči že vse plačali. Če bi taka lepa sloga bila povsod, bi se vse lahko napravilo in naše slovenske fare bi imenitno napredovale. Obiskal sem ob tej priliki j moje prijatelje Kužnfka, Mer-; varja, Blatnika^JJiisa in dru-j ge. Mervar je moj krojač, ki ! mi dela že obleko, odkar sem i v Ameriki. Kužnik je pa za mene tako dobrega srca, da se mu nikdar ne bom mogel dosti l hvaležnega skazati. Pri Blat-| niku imam pa to srečo, da kadar pridem, vedno me povabi na krstijo. Tako mi je tu d sedaj rekel, gospod, v nede-| Ijo bomo pa zopet krstili ene-i ga bebička, boste prišli na krstijo. Jaz imam pa otroke posebno rad, zlasti pa bebičke in sem bil zelo vesel, ko sem vi-| del bebičke pri vseh 4 New-; buržanih prej omenjenih. Za-jkaj imam jaz majhne otroke rad, vam lahko povem. Ka kor je že nekaterim iz Ave Marije znano, smo bili doma zelo revni. Zato je pa moja ! mati rada jemala na rejo kakšne majhne otroke. Med tem | časom, ko sem bil še majhen in sem hodil v šolo v Škofji Loki je teh rejenčkov število naraslo na 60. Seveda 60 jih ni bilo naenkrat ker nurse in usmiljena sestra sem bil le jaz. Včasih sem imel v oskrbi enega, včasih dva, čez tri nikdar ne. Kakšnega nam je njegova mati pustila en mesec, druzega malo dalje. Moja mati je hodila delat na kmete, oče je vandral rad, kakor tudi jaz in tako sem moral jaz skrbeti za te male paglavčke, pa ne samo za te, ampak tudi za se. Jaz kot moji ta mali smo večina živeli od mleka in mlečnega riža, zato se je pa tudi vsak dobro izredil, dobil polna rdeča lica in ko je prišla mati ponj. se je čudila, da je njen otrok tako lepo re-jen. Godilo se je ravno tako, kot onim trem izraelskim mla-deničam v Babilonu. Babilonski kralj je odpeljal Izraelce v sužnjost. Ka- I -—— —— 1 la udomačiti. Po teh besedah je šel mirno spat in pustil Weymana zelo razburjenega. Ta se oni večer še dolgo ni vlegel k počitku. Najprej je napisal dolgo pismo mladi girl z nežnim obrazom v North-Battlefor-du. Nato pa je ugasnil luč in sanjal z odprtimi očmi pri rdeči svetlobi peči . . Gledal je svojo nevesto in čul njene besede . . . Naenkrat pa je vstal in ti ho odprl vrata koče. Nehote so se mu oči obrnile proti oni strani neba, kjer je North Battleford. Na nebu je žare lo nebroj zvezd in v njih sijaju je videl kletko, v kateri sta bila zaprta Kazan in vol-' kulja Sivka. Poslušal je. Cul je šum. Bi-, la jevolkulja Sivka, ki je griz-' ! la debla svoje ječe. Malo poz- neje je začul prikrito cvile-. nje, skoraj vzdih. Bil je Ka-? zan, ki je objokaval izgubljeno svobodo. Ob steni koče je slonela sekira. Weyman jo je prijel in! se nemo nasmejal. Mislil je na drugo dušo, ki je tisoč milj da-| leč proč gledala nanj v tem' trenutku in odobravala nje-! gov korak. j Stopil je h kletki in dvignil: sekiro. Ducat dobrih udarcevj in dve smrekovi debli sta se udali. Nato se je umaknil, j Volkulja Sivka je prišla pr-j va k odprtini in v zvezdnem1 svitu je šinila ven kot senca.! Toda takoj ni zbežala. Na' jasi, na kateri je stala koča,! je počakala Kazana. Ta je prišel takoj k njej in za tre-i nutek sta stala nepremično na mestu, malo začudena.! Slednjič sta se oddaljila in i volkulja je tiščala svojo ra mo ob Kazanov bok. "Oba skupaj . . je za mrmral Weyman. "Združens za vedno, do smrti . . " XIV. Rdeča smrt. Kazan in volkulja Sivks sta hitela dolgo v smeri proti severu in prišla v pokrajino imenovano Fond- du- Lac (Francoski izraz v angleškerr besedilu.) Tu sta se nahajala, ko H Jacques, sel velike družbe "Hudson's Bay Company' prinesel v naselbino te dežele prva natančnejša poročila o strašni bolezni, o epidemiji koz, ki je razsajala po Wildu. Ze več tednov so prihajale nedoločne vesti od vseh krajev. Nato so pa prihajale vedno pogosteje novice od vzhoda, juga in zapada, da je "Rdeča groza" (The Red Ter- kor je navada na tem svetu sploh, da ima vsakdo mladega in zalega človeka rad, ta-"ko je tudi kralj izbral izmed judovskih mladeničev najlepše in ukazal oskrbniku, da naj natančno pazi na nje in jim daje hrano od kraljeve mize. Trije mladeniči so pa rekli, da ne bodo uživali kraljeve jedi, pač pa naj jim da oskrbnik fižola in druga navadna rastlinska jedila. Ko je kralj prišel nekoč pogledat te izbrane mladeniče, se je začudil, da so ti trije bili take lepo rdeči in rejeni, a oni, ki so uživali gosposko jed, bledi in brezkrvnega obraza. Tako vidite, da navadna doma-j ča jedila kot je mleko, fižol Inarede mladega človeka krepkega in močnega. Kar sem preje povedal, je vzrok, da imam jaz rad otroke in najbolj sem vesel, Č€ pridem v družino, kjer je mnogo teh malih. Take dru žine so poštene, živijo po božjih in naravnih postavah. Seveda so izjeme tudi, da Bog da i eni družini le enega ali dva i malčka, dasiravno je družina i dobra in krščanskai Moderni, novodobni zakon se pa ne I mara ubijati s številnimi otroci, ker zakonci hočejo uživati j nasladnosti tega sveta brez skrbi in trpljenja. Ako bi se j ljudje nazaj povrnili k Bogu ' in živeli po njegovih postavah, bi ne bilo toliko ločitev zakonov, ne toliko sirotnih o-trok, bolnišnice bi se sprazni-I le in ječe bi samevale. Po moljih mislih je ravno novodobni | zakon kriv tudi mnogo gorja. Bil sem tudi pri Fathru O-manu. Gospod so mi pravili, da bi lahko še bolje napredo-| vali glede zidanja nove cerkve, ako bi ne bilo toliko fa-Jranov brez dela. Kakor sem čul tudi drugod, je na tisoče naših dobrih rojakov v Cleve-landu brez dela. Tolažijo se. da bo po volitvah boljše. V nedeljo sem obiskal Fr. j j Mivška, ki mi je pomagal pri-, j ti v Ameriko. Njegovemu sinč- j ku sem že večkrat rekel, da1 i bo on moj šofer. Henry je bil j i vsakokrat vesel, a v nedeljoj ime je kar poslušal, ko sem mu pravil, da ne bo samo moj šofer, ampak, da bo postal še : gospod in sčasom še kaj več. Bil sem tudi pri rojaku I-1 1 vančiču, ki je sedaj blagajnik ! cerkve v Collinwoodu. Zvečer smo pa bili na krsti-j ji. Zadnjo nedeljo avgusta na krstiji rojaka Joa Remetza in 1 sedaj pa zopet pri dobrem Dom. Blatniku. Tu sem naletel na mnogo znancev in prijateljev. Dobro i nam je bilo. saj je bilo vsega | zadosti jedil, zabave in veselja. Prijetno je biti med takimi dobrimi ljudmi, ki so prijazni, dobrosrčni in nad vse postrežljivi. V nedeljo smo se peljali tudi v Bedford. Lepo je tam.! Pred leti je bilo še malo hiš, a danes je ondi že toliko Slovencev in Cehov, da bi bilo vredno ustanoviti novo faro. j Pa kako lepe hiše, zraven pa | krasni nasadi in vrtovi. Obiskali smo Baznikovo družino in povpraševali Mrs. Baznik, kako je kaj v starem kraju. mmmrnmammm ■ -- ■, ■■■■■pn..... ' ■ MAMERIKANSKI SLOVENEC' EDINOST." f V NEDELJO POPOLDNE. TEDENSKI KOLEDAR. 1 . • , I 1 16. P° bink. — Jezus oz- Jravi vodeničnega L. 14. 28 Nedelja — Venceslav,,j muč. c 29 Pondeljek — Mihael nadangelj. 1 30 Torek — Hijeronim, j duh., cerkev, uč. t 1 Sreda — Remigij, škof. j 2 Četrtek — Angel j i Varu- ( hi. v ] 3 Petek — Kandid, muč. , 4 Sobota — Frančišek, Ser. A sp. ! < -O--I , 5. DELA PRIJATELJEVA. ( (Dalje.) , 2. Drugi ugovarjajo : . ču- < deži Jezusovi se niso zgodili; j evangelistje so se motili v , tem, kar so zapisali; oni niso j 1 bili zmožni in sposobni vse m prav zapisati. Toda vprašam "Ali je treba zato, da vidim j < Človeka, ki; je bil sleporojen, ki pa naenkrat izpregleda ; da vidim mrtveca vstati iz groba živega; da vidim, kako je Jezus nasitil toliko tisoč ljudi z; nekaterimi kruhi; kako je z jedno besedo ozdravi j al bol nike, ali je v to treba posebnih zmožnostij ? Ali apostoli niso bili v stanu, vse to spoznati in spričati ? Pa ne le a- j postoli in učenci so videli vse to; vse to se je godilo očitno1 pred vsem ljudstvom. Ali bi jih ne bili ljudje zaničevali ko bi bili pripovedovali o ču- ■ dežih, katerih nihče ni videl, dasi so se, kakor so rekli, o-čitno godili? 3. Tretji zopet pravijo | da ni vse čudež, kar se nam zdi čudovito. "Kadar se be I veda izpopolnila, znanosti: razširile," tako modrujejo "izgubili bodo tudi čudeži vso svojo veljavo. Veda jih bo potem naravnim potom razložila." Toda ta obljubljeni čas lahko brez skrbi pričakujemo,! ne da bi se bali za čudeže. I Naj doseže veda še toliko sto-i pinjo, naj se znanost še tako razširi, tudi najimenitnejši u-cenjak ne bo nikdar z eno besedo obudil mrliča, ali s praznim ničem koga nasitil, ali bo- b£& odgovarjati. Sam jih bo lahko zavrnil, kdor je pazljivo čital prestoječe. Neovrženo je: Jezus je delal čudeže in s temi se je razodel Boga. Zato je tudi svet vpognil pred njim svoja kolena, zato je razbil svoje mali-ke in se vdal njegovemu nauku. Trije rimski cesarji: Tiberij, Aleksander Sever in Ha-drijan so celo hoteli Jezusa prišteti med svoje bogove (malike), ko so čuli o njegovih čudežih. Še celo Mohame-danci častijo Jezusa kot ču-dodelnika. "Kristus je delal čudeže," pravi učeni o. Kna-benbauer S. J., "ali pa jih ni delal. Če je delal čudeže, so ga po pravici imeli za Mesijo in ohranili vsako njegovo besedo in delo globoko v spominu. Apostoli in njih nasledniki so gotovo strogo pazili, da se ustno izročilo ni pokvarilo. Če pa Kristus ni storil ni-kakoršnih čudežev, kako — vprašamo — so mogli ljudje o njih govoriti, kako je mogel kdo o njih pisati, ne da bi mu drugi ugovarjali ? Porečeš morda s Straussom: Judje so na podlagi sv. pisma starega zakona pričakovali da bo Mesija delal čudeže. Jezusa Kristusa pa so imeli za Mesijo, zatorej so si lahko vtepli v glavo, da jih je res storil. No, v tem slučaju bi bili Judje res pravi bedaki, da so imeli Jezusa za Mesijo, če res ni storil tega, kar so od njega pričakovali, temveč jih je le prevaril." Toliko o čudežih Jezusovih. Če je sploh kaj dokazano v zgodovini človeštva, so dokazani Jezusovi čudeži. Oni so nam žive priče, da je Jezus pravi Bog, da je nam ozna-njeval božjo vero! A Jezus ni delil samo čudežev in ni samo po njih pokazal, da je pravi Bog, marveč je to potrdil tudi s svojimi prerokbami. Napovedal j< namreč ljudem take prihodnje reči, ki so bile popolnoma odvisne od proste volje človekove; napovedal je take dogodke v naravi, ki so se lah- tajil, da ga bodo vsi učonci zapustili. Kako natančno je popisal svoje trpljenje in svojo smrt (Mat. 16, 21.; 20. 18, 19.), svoje vstajenje (Mat. 12, 39, 40). Zlasti pomenljivo je njegovo prerokovanje o usodi njegovega kraljestva na zemlji, o usodi mesta Jeruzalemskega in o usodi Judov. "Prejeli boste moč sv. Duha, ki bo prišel na vas in vi boste moje priče v Jeruzalemu in v vsi Judeji in Samariji in do konca sveta" je rekel a-postolom. (Ap. dej. 1, 8.) Kdo bi bil tedaj mislil, da se bodo te besede tako kmalu vresničile, da bo 12 ubogih in neučenih mož oznanjevalo njegov nauk po vsem svetu ? Kdo je mogel toliko dejanj, tolikega vspeha pričakovati, ko je videl strahopetne, nevedne učence ? In vendar je Gospod to napovedal in to v trenutku, ko jih je same pustil na svetu. In kako sijajno se je prerokovanje vresničilo! O mestu jeruzalemskemu je napovedal, da bo razdejano s templom vred, da ne bo ostal kamen na kamnu. In vse se je do pičice vresničilo. Kdor bere prerokovanje Jezusovo in zgodbo judovskega zgodovinopisca Jožefa Flavi-ja, ki natanko opisuje razdejanje mesta, meni, da bere e-no in isto poročilo. Tako natančno se je vresničilo Gospodovo prerokovanje. Od onega časa pa do danes blodijo Judje po svetu kot žive priče božanstva Jezusovega, brez templa, brez altarja, brez daritve. Edini tempel, v katerem so po božji naredbi smeli darovati svoje daritve, je razdejan. Judje imajo le še shod-nice (sinagoge), v katerih le molijo, a darovati ne morejo. Vkljub velikemu bogastvu se jim ni posrečilo do danes, da bi si sezidali nov tempel, h kateremu so prej morali ne-i katerikrat na leto romati. -o-- TEMNI OBLAKI SE ZBIRA-JO NAD EVROPO. Bo li spremenila položaj kr vava revolucij^, ki jo diktira komunizem, — ali panslavistična ideja, ki bi mirnim potom združila 150 milijonov Slovanov v eno velesilo? -o- Temni oblaki se zbirajo nac i Evropo, tako je dejal neki u I gledni politikar Francije, k( se je vrnil z osem mesečnegc rajo vedno računati na to, daj jrm bodo razrušili sebičneži na vshodu. Politikar ima v mislih, ko. imenuje vshod — Rusijo in, balkanske Slovane. Pravi pa je strah le Rusija, ker je v' obče znano, da ima globoke svoje prste vmes, kjer koli so kakšni nemiri na Balkanu, kar se opaža odkar je minula svetovna vojna. V Bulgariji in Srbiji igra Rusija dvojno politično vlogo. Ena je, ki se kuje v Moskvi v komunističnemu glavnemu stanu in ima namen, pod-žgati upar Macedoncev proti jugoslovanski vladi in eventu-elno vstanoviti v Bulgariji komunistično vlado, ki bi dalje širila boljševiško idejo tei zanetila — svetovno revolucijo. lezni ozdravljal z eno besedo. Postavljene so človeškemu znanju in človeški moči meje, katere more prekoračiti e-dino le Bog. Četudi ne poznamo popolnoma^naravnih za konov, toliko vemo za gotovo, da tako daleč nikdar ne bodo segali. Na druge ugovore, s katerimi so brezverci napadali čudeže Jezusove, nam tu ni tre- ko zgodili, kateri so pa tudi ravno tako lahko izostali in na katere nihče ni mogel naravnim potom sklepati, ker! so bili znani jedino le Bogu. i Takih reči je Jezus mnogo napovedal. Prerokoval je svojo lastno usodo, pa tudi usodo svojega kraljestva na zemlji. Z določnimi besedami je napovedal, da ga bo Judež izdal, da ga bo Peter za- Druga vloga Rusije se pa sklada s panslavistično idejo ki jo podpira Belgrad in Sofija, po zunanjemu ministru Čičerinu in njegovimi osebnimi agenti. Kakor poroča poznavalec razmer, posnemamo da zmaguje ideja Čičerina Vodja Macedoncev Todor A-leksandrov, (dne 15. sept. t 1. je prišlo poročilo, da je bil po dveh svojih pristaših ubit) kateri je orodje boljševikov za dosego njih ciljev na Balkanu, se še vedno upira, da bi se popolnoma podal rdeči zastavi, ker upa na novo jugoslovansko vlado s ministrskim predsednikom Ljuba Da vidovičem, da bo ta vlada po-voljno rešila macedonskc vprašanje, kajti Aleksandro\ daje prednost spravi potom mirnega sporazuma — proti krvavi revoluciji. (Po temu lahko sklepamo zakaj so ga umorili.) Agenti Čičerina sc zelo delavni in spodbujejo Davidoviča, da bi ugodil Ma-cedoncem gotove privilegije in s tem odvrnil njih sovražno stališče napram jugoslovanski vladi. Dalje se Čičerinovi a-j genti trudijo dokazati Bulga rom kakor tudi Srbom, da oni vsi spadajo pod eno slovansko ' družino, katero je v preteklosti vedno varovala po materinsko — Rusija, ki ni nikoli dopustila, da bi jih požrla ne-slovanska plemena. Nikoli pa tako kakor ravno sedaj z novimi mejami, potrebujete var stva, katerega vam pa zapad . ne države nikdar ne bodo dale. Poravnajte vaše spore pri-! jateljskim potom in pomagaj te Rusiji, da vstanovi slovansko velesilo, ki bo segala od ! severnega tečaja pa tja dc : Sredozemskega morja in okle Kampanja za 1000 novih naročnikov 2e ob začetku tega leta smo povedali našim čitateljem, da bo leto 1924. leto velike kampanje za katoliški tisek. Prva kampanja je nam primeroma še dobro odgovorila; kampanje po posameznih naselbinah so izpadle povečini tudi jako dobro. Vendar kljub temu, je najti po naših slovenskih naselbinah še veliko naših ljudi, ki še nimajo nobenega katoliškega časopisja. Da se še te pridobi, zato smo odločili, da bo doba od 1. OKTOBRA DO ZAHVALNEGA DNE (THANKS-GIVING DAY) DNE 27. NOVEMBRA 1924. DOBA VELIKE KAMPANJE ZA KATOLIŠKI LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST." Ta kampanja bo torej trajala skoro dva meseca. Da se pa pri tej agitaciji za nove naročnike naši somišljeniki, prijatelji in sotrudniki ne bodo mučili zastonj, smo odločili razpisati krasne priljubljene nagrade, ki bodo objavljene v jutrišnji številki. Da je velikanska- potreba, da se zanese katoliško časopisje v vsako slovensko hišo v Ameriki to veste. To ste se poučili iz mnogih o tej nujni zadevi govorečih člankov in veliko tudi na letošnjih katoliških shodih, ki so Vam tudi to vprašanje temeljito razjasnjevali. Pri tej kampanji se prosi vsakega (vsako), ki še količkaj katoliško čuti, da gre na to delo te dni vsak okrog svojih znancev, prijateljev, sosedov itd. Veliko rojakov lahko naroči list tudi svojim domačim v staro domovino. Mi imamo cele kupe pisem, ki se domači iz starega kraja najlepše zahvaljujejo svojim v Ameriko, ki jim pošiljajo naš list. Naredite torej tudi svojim domačim veselje in naročite jim za eno leto list Amer. Slovenec in Edinost. Ako bomo dobili tekom te kampanje 1000 novih naročnikov, potem bomo lahko mi 4n Vi računali na dnevnik v prihodnjem letu. Ako se pa tega ne doseže, potem veste kje bo krivda. Na naši strani jo ne bo. Mi imamo voljo, mi hočemo narediti vse, karkoli je v naši moči, da se dnevnik čimpreje doseže. Zato zavisi sedaj v glavni meri vspeh te kampanje od Vas naših naročnikov, naših prijateljev. Zato je naperjen ta apel prav na vsakega in vsako. Ne glede kaj bo Tvoj bližnji storil, ampak vprašaj samega sebe, kaj boš Ti sam (a) storil (a) za kat. list A. S. in Ed. tekom te kampanje. Samo malo več zanimanja je treba za stvar, pa bomo prav lahko dosegli najsijajnejši vspeh tekom te kampanje. Dragi naročnik (ca), ki čitaš te vrstice, ne pusti, da bi šle te besede samo mimo Tvojih ušes. Ne, skleni, da boš pridobil (a) tekom te kampanje če vsaj več ne, gotovo vsaj enega novega naročnika. Ta kampanja bo zaključila vse kampanje v tem letu za naš list. Torej, kaj boš storil (a) ?? SLOVENSKA MLADINA bo imela v tej kampanji lepo priliko do krasnih nagrad, izmed katerih so nekatere nad vse priljubljene mladini. Dečki in deklice, ne pozabite pre-čitati oglasa v jutrišnji številki in potem pa hajd na delo. Glavno vlogo pri tej kampanji bo igral RADIO! do katerega boste prav lahko prišli popolnoma brezplačno v tej kampanji Zimski večeri so tukaj. Radio je inštrument, kateri jih bo \ am krajšal. Potom radio slišite lahko novi-ce, govore, petje in koncerte. Zlasti sedaj boste slišali mnogo političnih govorov, ki jih govore razni predsedniški kandidati po Ameriki. Z Radio jih lahko slišite na Vaš dom. Pa še več drugih zanimivih in jako priljubljenih nagrad je Vam na razpolago popolnoma brezplačno tekom te kampanje. Prečitajte pazno jutrišnji oglas in potem krepko na delo vsi, da dosežemo 1000 novih naročnikov, za edini slovenski neodvisni katoliški političen list "Amerikanski Slovenec in Edinost! PRISTOPAJTE — k — NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI slovenski katoliški podporni organizaciji: Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti ki posluje že 30 let, (od 2. aprila 1894.) Glavni urad v lastnem domu na 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Njeno skupno premoženje znaša $1.200.000.00. Solventnost 100.36% K. S. K. Jednota ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev 2 21,300 člani obeh oddelkov. Od svojega obstanka do 1. febr. t. 1. je K. S. K. J. izplačala že $2,298,835.00 skupne podpore. Pri K. S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino v znesku $250.00, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in $2,000.—. Dalje se lahko zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost, in bolniško podporo; pri slednji za $1.00 ali 2.00 dnevne podpore in za dolgotrajno bolezen. Dalje ima K. S. K. J. tudi 20 letni zavarovalni oddelek in zavarovanje do 70 leta. Sprejema se člane od 1 — 55 leta. Rojake(nje) so uljudno prošeni, da naj dobri katol. stvari na ljubo ustanavljajo nova krajevna društva naše Jednote. Za novo društvo zadostuje 8 članov(ic). Geslo K. S. K. Jednote je: "VSE ZA VERO, DOM IN NARODI" Glede vstanovitve novih društev in gledt drugih pojasnil se oHrnite pismenim potom na glavnega tajnika; Josip Z al ar* 1004 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. potovanja po Balkanu in bližnjem vshodu Središče nevihte moderne evropske zgodovine ni bilo na zapadu. Vse nadloge so imele svoja gnezda vedno le na vshodu. Državniki zbrani v Ženevi razpravljajo o razoroženju in arbitracijskem vprašanju Glede slednjega so si v zmoti, ako se ne zavedajo velikega prepada, ki faktično ek-sestira med narodom vshoda — in narodom zapada. Karkoli naj store koristnega za-padne države, ki so zedinje-ne v okvirju ekonomije, mo- DR. CARL C. GIBSON, naslednik DR. J. B. PUSCH-A ZDDRAVNIK. Služba noč in dan. Phone: Canal 5426 2209 W. 22nd St. blizu Leavitt ceste. Uradne ure: 9.—11. dopoldne 1.—5. in 7.—9. zvečer. Ob nedeljah 9.—12. Po naročilu pride na dom. nila v eno celoto, v eno nepremagljivo vez — 150 milijonov Slovanov. (Opomba urednika: Ta francoski politikar, ki je tc pisal, je dobro poučen o stremljenju vseh Slovanov, da "bi se združili v eno celoto. Tu-1 di se zaveda položaja, ki b'; nastal po tej združitvi in to je strah ne le Francije, ampak tudi drugih velesil.) M?******"*****! Kdor v A. S. in Ed. oglaša — se mu business dobro obnaša ! ^ »j* ^ ^ ^ ^ J. K0SMACH 1804 W. 32nd St. Chicago, i rio lakon. se priporočam » nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽEL*. I A. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Naibaliie delo, naimzit Ppev/.ameir. barvani* hii rut | ic znotrai. ^okladam oamr Delavec! Sleherni dan se vprašaj: ALI REDNO PLAČUJEM ALI REDNO ČITAM ALI REDNO DOPISUJEM V ALI ZADOSTI AGITIRAM ZA AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST JOLIETČANI POZOR! Naznanjam rojakom in fa-ranom fare sv. Jožefa, da i mamo veliko zalogo knjig iz Knjigarne Edinost iz Chicage Masne knjige v slovenskem in angleškem jeziku in vsakovrstne nabožne in povestne knjige trdo in mehko vezane zelo po nizki ceni. Dobite me na mojem domu : MARKO BLUTH, 512 — No. Broadway St. JOLIET, ILL. ZASTAVE bander a. regaliie in zlate zna ke za slovenska društva izdeluje najbolje in naiceneie EMIL B A C H M A N. 3x07 So. Hamlin Avenue, CHICAGO, ILL. SLOVEČI UMETNIŠKI FdTOGRAFIST vi--it NemecalV 1439 W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KKI fVO; POKLIC VRŠI 2X » je-LSTNO IZKUŠNJO! GRDINA IN SINOVI PRVI SLOV. POG. ZAVOD 1053 E. 62 n d St. CLEVELAND, O. Randolph 1881 LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada ▼ prev&žalno obrt. Pokličite ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 NAZNANILO IN ČILO. PRIPORO- Rojakom po državi Wisconsin in državi Michigan naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste "Amerikanski .Slovenec in Edinost," "Ave Maria" in St. Francis Magazine ter vse, kar je v zvezi z imenovanimi listi. Rojake prosimo, da mu gre-jo na roke in da mu povsod pomagajo širiti katoliške liste, za katere Mr. Kurnik agi-tira. Uprava A. S. in Ed. Ave. Maria in St. Francis Magazi-na. M PEGAM IN LAMBERGAR j Ict^It ————————————-———————————————ttvL.ES POVEST. ||| rag Spisal Dr. Fr. Detela. ^ ___ 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINObl/* V veliki dvorani desnega oddelka pa je sedel cesar za mizo med dvornim kaplanom 2igo Lambergarjem in zastopnikom celjske kneginje, Ostrovrharjem, poleg tega pa grajski poveljnik, Eberhard Hohenwaft. Cesar je bil boljše volje nego prešle dni; zakaj pogajanja so se bližala koncu, in svetovalci so čakali le še priorja gornjegrajskega, da podpiše z njimi pogodbo. Ker je bilo vreme neugodno, je bil izostal izprehod in veselica pod milim nebom; a na drugem koncu dvorane je stal oder, kjer so se skazovali naši igralci. Z burnim veseljem je bil zapazil Gregor Lam-bergarja; in ko so predstavljali tovariši preprosto igro, kakršne so tedaj ugajale nerazvajenemu okusu, se je izkušal on približati dvornemu kaplanu in mu dajal znamenja; a sluge so ga podili nazaj na svoj kraj in se mu smejali, ko jih je prosil, da naj ga puste do dvornega kaplana. Gregor pa, jim ni dal miru, obrnil se je zdaj do tega, zdaj do onega, naj izporoči gospodu Lambergarju, da mu ima povedati: nekaj silo važnega. Naposled se ga. usmili eden. A dvorni kaplan se je sramoval takega znanja in nekoliko v zadre-' gi menil, da bode glumačeva novica že še počakala do večera. Gregor mu je kimal in ga prosil z očmi, ki jih je upi-J ral vanj, a .gospod Žiga tega ni zapazil ali ni hotel zapaziti. Tako je prišla vrsta na Gregorja, da zapoje. Poslušalcem je tako ugajal njegov glas, da so ga klicali bliže in mu ukazovali, da naj zapoje še to in ono romanco in napitnico. ■ Je] se je zanimati zanj tudi Lambergar, Zunaj pa je pljuskal dež, in zdajpazdaj se je zabliska-1 lo in zagrmelo zategnjeno, in zgodnji mrak je legel na mo-! kro zemljo. Prazne so bile ceste in ulice. Ako bi bil pa cer-' kovnik, ki je pri farni cerkvi zvonil hudi uri, zlezel gori do; najvišjih lin, bi bil videl morebiti, kako se bližajo previdno tolpe vojakov mestu od treh strani in je obdajajo polago-! ma kroginkrog. Vitovčevemu povelju pokorni so bili prihi-j teli, ne da bi vedel, zakaj jih je klical. Oddelek za oddel-' kom se je spuščal v mesto in zbujal sum in strah miroljubnim poštenjakom, ki so hiteli zapirati hišna vrata. Le ce-1 sarski svetovalci, ki jih je gostil v svoji hiši doktor Lenart/ niso slutili ničesar. Zadovoljen je poslušal cesar našega Gregorja, ki je obupoval od bridkosti, da ga ne le ne spozna Lambergar, ampak noče niti govoriti z njim. Se kakšno lovsko naj zapoje, je menil cesar, in Gregor uverjen, da je to zadnja prili-j ka, ko more posvariti prezaupljivega cesarja, je povzdignil glas in zapel: I Brzi jelen obleži V slani tam srebrni, In namah zbero v gosti G a vrani se črni. Krog se prepeljavajo, Zoprno dero se, Rop si razsekavajo Na debele kose. Kar pa nadnje prileti Sokol sivokrili, t Pre str ase razbojniki Se za plen obili. "Neumna pesem," je zarenčal Ostrovrhar, ki je bil že nekoliko pil. Cesarju je bila všeč; Lambergarju pa so šinile grozne misli v glavo. Prebledel je, in tresla se mu je roka, ki je nesla požir vina k ustom. Bliskoma se je spomnil! svarjenj svojega brata, spomnil, da je hotel pevec govoriti z njim, spoznal, zakaj da vedno upira vanj oči; tudi obraz in glas in vse se mu je zdelo tako znano, le domisliti se ni mogel, kje da je videl tega človeka. Pevec pa je nadaljeval : — Kak si namigavajo, Stopajo oprezno, S kljuni pobrskavajo, Kročejo si jezno : "Bratje! sokola nocoj V gnezdo si zvabimo, Ga prijazno med seboj Do noči gostimo. Ko zadremlje brez skrbi, Drzno ga obsujmo; Da nas več ne preplaši, Mu oči izkljujmo*!" LONDONSKA KONFEREN CA. (Nadaljevanje s 1. strani.) hoteli biti pristranski. Naša naloga se nam je zdelo, mora biti, pogledati vsaj za eno kuliso velikih svetovnopolitičnih dogodkov naše dobe. In dostavili smo, da nam ta pogled nudi prijetnih vtisov, akoravno vžitek tudi ni popolnoma čist in nemoten. Evropa naj bo hvaležna, da se je mlada in viharno-delavna Amerika odločila priti na pomoč. Lahko trdimo, da brez njene aktivne porruoči, mi bi jadrali nasproti novim vojnam in nova vojna bi najbrž za vselej izbrisala sledove tega kar imenujemo evropsko civilizacijo Takrat je prišla, da nas povabi h delu. Ako si to delo pusti drago plačati je njena stvar, za nas je važno, da se rešimo pijanega ozračja so cijalnih iluzij in nacijonalistič nega pretiravanja. -o- IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s t. strani ) nah in livarnah je pograbi transmisijski jermen strojne ' ga ključavničarja Leop. Zon ža za levo roko in mu jo z!0" mil. Tudi njega so prepeljali v bolnico. — V delavnici tvrd„ ke Samassa je popravljal Leo~ pold Lovše sesalko za vodo~ Pri temu delu se je pa taka mčno poškodoval, da so ga morali takoj odpeljati v bol, nišnico. Kraljevi dar. Povodom surduliške slavno-sti je daroval kralj Aleksander za družine, katerih očetje so bili v vojski z Bolgari pomorjeni, 50.000dinarjev. Žrtev avtomobilske besnosti Dne 26. avgusta se je Pe* ljal Janez Jaklič, 73 let star na semenj v Veliki Gaber med potjo ga pa podere v0* jaški avto in na mestu usmr ti. Hranilni in Posojilni Zavod REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJ. ZAVEZO V LJUBLJANI naznanja, da sprejema vloge na hranilne knjižice ali na ; rabila Wahc.ce ve A Ipen tinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali od padati in dalje krasno in gosti rasti) tako. da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase. zakar se g. Wah čiču lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, ka tere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakoi so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte. bule, tu I rove, srbečo kožo, prahute na gla vi, zoper sive lase, revmatizem, ko stibol in trganje, kurja očesa, brado vice itd. Pišite takoj po cenik, gs pošljem zastonj. JAKOB WAHGIG 1434 — E. 92nd St. blizu SUPERIOR AVENUE CLEVELAND, OHIO. Starim odjemalcem, J ^ kakor tudi drugim roja- £ J kom naznanjam, da bom J J tudi letos razpošiljal £ newyorsko grozdje. Ako j vj ste toraj, namenjeni na- ^ O praviti si kaj grozdnega ^ ^ soka in ako hočete imeti >v res dobro pijačo, tedaj je v Vašo korist, da mis-lite na newyorcana, ker ^ ta najbolje odgovarja na- $ še mu okusu in se iz nje- X J ga tudi največ dobi. Med £ £ našimi rojaki raste zah J v* teva po tem grozdju od ^ vj leta do leta. Zato je po- trebno, da mi svoj§ zahte cv > . ve sporočite še pred trga-J* tvijo, da se bom vedel Js ravnati. Za letos se obe X 0> ta prav dobra kapljica. J § Pripravite se čim prej! J £ JOSEPH VOGRIČ ^ Box 8, Station D, ^ NEW YORK, N. Y. \ k (T. & P.) J NAZNANILO IN PRIPORO ClLO. Cenjenim naročnikom, bla gim dobrotnikom in prijateljem in vsem rojakom po državi Colorado, Wyoming in Montani naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, k? je pooblaščen pobirati naroč nino za liste Amerikanski Slovenec in Edinost, Ave Ma ria in St. Francis in vse dru go, ki je v zvezi z našim pod jetjem in imenovanimi listi. Rojaki prosimo Vas, poma gajte požrtvovalnemu in za katoliški tisek vnetemu možu Mr. Mladichu širiti dobro kat časopisje. Prigovarjajte svoj sosede in ^prijatelje, da s na liste naroče, da se tako za nese dobro časopisje v vsako slovensko hišo. Mr. Mladicha vsakomur najtopleje priporočamo ! Uprava A. S. in Ed. Ave Ma-ria in St. Francis. JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, Chicago. Phones: CANAL 5903 in 5666.