Leto XXII., št. 174
Lfttbljana, sobota i.avgusta 1942-XX
Cena cent.
jpnmiingi Teletoc <L
olica i.
ali-
uf udi um, <*uccinijev» 11-22. 11-23 11-24 msrracnj oddelek: LJubljana rticcinijeva
ai I - Telefoc <t 11-29 11-26 Podružnica Novo mesto> Ljubljanska cesta 42 ftačunJ: a L tub I lansko pokrajine oct poitno-itkovocn zavodu k. 17.749. a ostale kraj« (taliie Wmr rnnn Coit Po« No
IZKLJUČNO I oPS 1 ve za }glaat a K*.
(zalite Id 'uozenustva iffll Umrtnr 'VihbliorJ italiana 4.
MTLANO
Izhaja fitk dan cazeo ponedeljki Narodoma znala meiefoo Lit 18.—% za inozemstvo pa Lit 22.80
Uiedoititoi Ljubljana. Puccinijeva ulica hef. 5. telefo« _fcev. 31-22. 11-23. 11-24_
Rokopisi ae a« vraiajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pa ia pub-
blirit J di provenienza italiana ed estera: Uoione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Vlvael scontri sopra Malta
Una puntata avversaria a sud di El Alamein tenacemente respinta — Attivita esplorativa sul rimanente fronte
11 Quartier Generale delle Forze Armate comunlca in data di 31 luglio il seguente bollettino di guerra n. 794:
Una puntata avversaria a sud di El Alamein 6 stata tenacemente respinta da no-stri reparti; sul rimanente fronte gli op-posti elementi esploranti hanno svolto nor-male attivitž..
L a piazza di Tobruk 6 stata bombardata da ve'ivoli britannici uno dei quali, colpito
dal tir o dell'artiglierla contraerea, 6 pre-cipitato in fiamme; i danni sono limltatl, nessuna perdita 6 segnalata.
Su Malta, nel corso dl azionl da bombar-damento di reparti aerei italiani e tedesehi, hanno avuto luogo vivaci scontri a seguito dei quali la RAF ha perduto cinque appa-recchi abbattuti dalia caccia delPAsse.
Non 6 tornato dalle operazioni della glor-nata un nostro aeroplano.
Živahni spopadi nad Malto
Ssvražai izpad pri £S Alameinu učinkovito odbit Izvidniško delovanje na ostalem bojišču
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 31. julija naslednje 794. vojno poročilo:
Naši .oddelki so južno od El Alameina nčinkovito odbili sovražni izpad; na ostalem bojišču so izvidniški elementi z obeh strani razvijali normalno delovanje.
Britanska letala so bombardirala trdnjavo Tobruk in je pri tem eno izmed letal, ld ga je zadel izstrelek protiletalskega topništva, padlo v plamenih na tla. škoda je majhna, ni pa zabeležena nobena žrtev.
Nad Malto je prišlo med bombardiranjem italijanskih in nemških letalskih oddelkov do živahnih spopadov, v katerih so lovci osi sestrelili 5 letal britanskega letalstva.
2; operacij včerajšnjega dne se ni vrnilo eno naše letalo.
Švicarski tisk o zasedbi
Džarabuba In Sive
Bern, 31. julija s. Nekateri vojaški pisci švicarskih listov opozarjajo na velik pomen italijanske zasedbe zelenic Džarabub in Siva, pri čemer pripominjajo, da pomeni zasedba teh dveh zelenic varno zaščito boka osnih sni proti vsakakršnemu sovražnemu napadalnemu poskusu, pa naj Angleži še tako omalovažujejo to zasedbo.
Angleško priznanje
strateških nesposobnosti
Rim. 31. julija s. List »Sunday Tirnes« podaja pregled položaja na bojišču pri El Alameinu in pripominja, da nasprotnika ne bosta mogla trajno ostati na sedanjih postojankah. Angleži so pri tem na slabšem kakor Italijani in Nemci in je zato razumljivo. da bi morali Angleži prej spremeniti svoj sedanji pniožaj. Krajše cskroovalne razdalje :ta!ijansko-nemške vojske zahtevajo sedaj od Angležev, da ne smejo pustiti preteči preveč časa da bi dobili oja-čenja. Zato so ves pretekli teden Angleži prevzeli pobudo v napadanju. General Auchinleck se je najprej omejil na krajevne napade, pri katerih pa je naletel na velik odpor. Pretekli torek je začel večji napad vzdolž vse itailijansko-neimške razvrstitve. Priznati moramo, piše dobesedno1 »Sundav T mes«. da so nas ti napadi razočarali. Za-
kaj nismo mogli doseči boljših rezultatov? Poročila so redkobesedna, vendar je jasno, da ie top 88, ki ga uporabljajo italijanske in nemške čete, zopet povzročil uničenje naših tankov. Svoje poročilo zaključuje list takole: »Zdi se, da smo to pot vrgli v borbo naše tanke nekoliko bolj previdno kakor v juniju, a kaznovani smo bili zaradi svoje previdnosti in sono bili prisiljeni umakniti se s svojimi ©klopnimi edinica-mi.«
Ist list objavlja tudi članek, v katerem polemizira z nekaterimi avstralskimi oficirji, ki so na povratku iz Egipta v Avstralijo kritizirali angleško vojsko. Znano nam je. piše list, da so se spus-tili Avstralci tudi v druge kritike naše vojske, toda objektivni strokovnjaki smatrajo, da so se iste pomanjkljivosti kakor v naši pojavile tudi v avstralska vojski. Pogubna dediščina mirovnega razdobja, ko smo bili po duhu preveč leni, kaže svoje sadove tudi v Avstraliji in ne semo v Angliji. Pisec poudarja, da niti angleška niti avstralska povelj-nišrva n.iso še primerno vzporedila prizadevanj raznih vrst orožja. Niti eno niti drugo poveljništvo tudi še ni znalo Izbrati najprimernejšega orožja. Predvsem *e opaži, da so tako angleške kakor avstralske čete brez potrebne taktične izvežbanest?. List končno melanholično pripominja, da niso Američani nič na boljšem kak in- Angleži ir Avstralci in da je tudi ameriška izvežbanost zelo pomanjkljiva. Nato prihaja list do naslednje dramatične ugotovitve. Vprašanja združenih narodov glede ladjevja, letal in topov bomo sicer lahko rešili, toda nerešeni bodo ostali problemi idej, možgan in sposobnosti.
Evakuacija egiptskih krajev ob Rdečem morju
Ankara, 31. julija d. Predsednik egiptske vlade je odredil evakuacijo nekaterih okrožij v vzhodnem Egiptu na obalnem področju Rdečega morja. Kakor javlja s noč i v Kairu objavljeno poročilo, je bil ukinjen ves civilni promet s pokrajinami, kjer je odrejena evakuacija. Odlok min. predsednika o evakuaciji je bil po informacijah poučenih krogov izdan na zahtevo britanskih vojaških oblasti.
Japonske operacije proti Avstraliji
Novi letalski napadi na avstralska mesta — Japjnsks prodiranje na Novi Gvineji
Novi veliki uspehi nemških podmornic
Sanghaj, 31. jul. d. O novem napadu japonskega letalstva na avstralsko mesto Port Dai win javlja iz Melbourna komunike glavnega stana zavezniških sil na jugozapad-nera Pacifiku med drugim, da je po lahkem jutranjem napadu, ki ni povzročil niti škede niti človeških žrtev, priletelo popoldne nad Port Darvrin 27 japonskih bombnikov pod zaščito 32 lovskih letal. Prišlo je do ogorčenih spopadov v zraku.
O položaju na Novi Gvineji javlja avstralsko uradno poročilo, da niti pri Goni, niti pri Kokodi ni prišlo na kopnem do ka^-kih. novih vojaških operacij, pač pa je japonsko letalstvo iz velike višine napadlo luko Port Headland, ki leži na severoza-padni obali avstralske celine v bližini mesta Bromen. Napad je izvršilo 9 japonskih bombnikov. Avstralsko poročilo priznava, da je bila v luki povzročena škoda. Nadalje je japonsko mornariško letalo preteklo noč napadlo Hornisland, odkoder pa ni vesti o povzročeni škodi.
šanghaj, 31. jul. d. Včerajšnja poročila iz Avstralije javljajo, da je prišlo na novem vojnem prizorišču v pokrajini Papua na Novi Gvineji do prvih spopadov med zavezniškimi in japonskimi četami na področju Kokode. Drugih poročil o vojaškem položaju na Novi Gvineji še zmerom ni in posebno z uradnega japonskega mesta doslej še ni bilo objavljeno nobeno poročilo o akciji japonskih sil po izkrcanju v luki Gona. Razen včeraj objavljenih spopadov pri Kokodi so bile doslej na vojnem terenu na Novi Gvineji samo manjše letalske bitke, ko je zavezniško letalstvo skušalo z napadi na nova japonska oporišča motiti japonske priprave za nadaljnje akcije v smeri proti Moresbyju. Ker se v avstralskih poročilih luka Gona ne omenja več, pač govore o Kokodi, se lahko smatra, da so izkrcane japonske čete že zasedle vse področje pri Kokodi in potisnile avstralske čete v defenzivo na ozemlje dalje proti vzhodu. Bržkone so japonske čete že na pohodu preko pogorja Owen Stanley, ki se vleče preko vzhodnega dela Nove Gvineje.
Mesto Kokoda, ki se omenja v zadnjem avstralskem vojnem poročilu, leži ob cesti, ki vodi iz Gone v višini približno 22 m nad morsko gladino. Od Kokode teče cesta dalje proti Port Moresbyju, ki ležj na južni strani otoka. Nekoliko višje in malce proti jugu drži preko pogorja Owen Stanley prelaz, s katerega se cesta spušča direktno Port Moresbyju. Japonsko prodira-
nje bo vsekakor usmerjeno vzdolž te najlažje prehodne črte.
Razstava del Leonarda
da Vincija v Tokiju
Tokio, 31. jul. s. Predsednik japonske vlade general Tojo si je včeraj ogledal razstavo del Leonarda da Vincija. Ob vstopu v razstavne prostore ga je sprejel italijanski veleposlanik s tiskovnim atašejem. General Tojo se je dolgo zadržal v razstavnih prostorih in si podrobno ogledoval posamezne oddelke. Na koncu je čestital italijanskim strokovnjakom, ki so to razstavo priredili.
Nova birmanska uprava
Tokio, 31. jul. s. List »Asahi« objavlja poročilo iz Ranguna, da je general Jita, vrhovni poveljnik japonskih sil v Birmi, obrazložil naloge novega birmanskega upravnega sistema, ki stopi v veljavo s 1. avgustom in ki bo razdeljen na naslednja področja: notranjeupravno, finančr'- poljedelsko, gozdno, trgovsko in indu-trijsko, vzgojno in zdravstveno, pravosodno, področje javnih del, prometa in namakanj, šef vrhovne uprave bo Bamaung, ki mu bo kot predsednik stal ob strani Tahem Lia, ki bo istočasno minister brez listnice.
Kolera v šanghaju
Sanghaj, 31. jul. d. Zadnje informacije o zdravstvenem položaju v raznih okrajih šanghajskega mesta kažejo, da se epidemija kolere navzlic energičnim protiukrepom oblasti še zmerom širi. Doslej je bilo zabeleženih še nad 600 bolezenskih primerov. Oblasti nadzorujejo z največjo strogostjo izvrševanje ukrepov zdravstvenih organov. Policija preiskuje najbolj ogrožene kitajske okraje in vsak, ki se ne more izkazati s potrdilom o cepljenju proti koleri, se mora na mestu podvreči prisilnemu novemu cepljenju.
Sanghaj, 31. jul. d. Zadnje ljudsko štetje v šanghaju je pokazalo, da tvorijo danes največjo inozemsko kolonijo v mednarodni koncesiji šanghaja iz Nemčije izseljeni 2id-je. Pri ljudskem štetju so oblasti v šanghaju Žide prvič razdelile po narodnosti in uredile senzame, v katerih so ločeno vpisani nemški, poljski in ruski židje.
m f iHiiiii mmn it i n rnn miiniti n ntnu i n i um un m niTim »n TMiiiiiiiiniiimi fi nt i H>iu(!tn im rrf imh mht intim h ntmm t hr>
INSEHIRAJTE V „JUTRU"!
24 tovornih ladij in lo in zavezniške
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. julija Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Nemške, romunske in slovaške Čete so spodnji Don prekoračile v širini 250 km ln v tem odseku razbile sovražne sile, določene za obrambo. Sovražniku, ki se v neredu umika, so prednjice pehote in lovcev trdo za petami ter so ga na raznih krajih že dosegle in prehitele. Prednjice nemške armade so že 180 km južno od Dona. Okrog važnega železniškega križišča Saljsk so od davi hude borbe. Pehotne divizije so dosegle Učevskajo. Število ujetnikov in plena stalno narašča, a se zaradi naglega prodiranja še ne more pregledati, l etalstvo brez odmora posega v borbo ter je razgnalo številne sovražne kolone in preprečilo sovražniku, da bi se ustavil.
V	velikem loku Dona so nemške in romunske čete vrgle sovražnika čez Don. Italijanski oddelki so krajevne, od tankov podpirane sovražne napade krvavo odbili. Prodorni poskusi obkoljenih sovražnih skupin in razbremenilni napadi so ostali brez uspeha. V teh borbah je izgubil sovražnik včeraj 62 tankov. Tudi v donskem loku je letalstvo poseglo v operacije. Oskrbovalne zveze sovražnika na železniških in vodnih poteh so bile z napadi podnevi in ponoči hudo prizadete.
Pri Rževu so bili hudi napadi sovjetskih čet deloma s protinapadi odbiti. Pri tem jo bilo 40 tankov uničenih.
Na fronti pri Volhovu in pred Leningradom so se krajevni napadi sovražnika izjalovili. Pri poskusu prekoračenja reke Ne-ve je bilo 7 sovjetskih čolnov potopljenih.
V	Finskem zalivu je bilo bombardirano
sovražno oporišče na otoku Lavansaari.
V	Egiptu je bilo napadenih več sovražnih letališč pri Kairu z bombami težkega kalibra. V lopah in skladiščih goriva ter mea letali na tleh so zadetki povzročiti veliko razdejanje.
Izmed dveh sovražnih letal, ki sta preleteli severno nemško obalno ozemlje, je bilo eno sestreljeno. Nadaljnjih 17 sovražnih letal je bilo sestreljenih nad Rokavskim prelivom ln ob norveški obali. Na morju pri Brightonu so lahka letala potopila sovražno tovorno ladjo s 3000 tonami.
V	pretekli noči so močni letalski oddelki ponovno napadli \rojno važne cilje v Blrminghamu. Izvidnik: so davi ugotovili številne in obširne požare.
Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške podmornice zadale sovražnemu brodevju zopet hud udarec. Potopile so na srednjem Atlantika in pred ameriško obalo v močno zavarovanih konvojih 5 ladij z 41.000 tonami, 12 posamezno vozečih ladij s 73.000 tonami, pet tovornih jadrnic in eno stražno ladjo, protf zapadno afriško obalo 7 ladij s 53.000 tonami in na vzhodnem Sredozemskem morju 5 tovornih jadrnic, s torpedi pa hudo poškodovale v konvojih na Atlantiku 1 rušilec in 2 ladji s 17.000 tonami, na morju pred Ciprom pa 1 rušilec. Nemške podmornice so s temi potopitvami v tem mesecu povečale za 167.555 ton svoje uspehe. Sovražnik je izgubil s tem 24 tovornih ladij. 10 zadrnic in enega rušilca razen poškodovanih ladij in rušilcev.
Železnica iz Stalingrada
v Krasnodar presekana
Berlin. 31. julija s. K včerajšnjemu poročilu nemškega vrhovnega poveljništva pripominjajo v pristojnih vojaških krogih, da ne potrebuje nobenih posebnih pojasnil. Nemške in zavezniške čete so v nekaj dneh prekoračile reko Don na široki fronti, poleg tega pa še oba pritoka Sad in Manjše in so prodrle do življenjsko važne železniške zveze Stalingrad-Krasnodar. Zasedba Proletarskaje jasno kaže, da je sovražno bojišče dejansko že presekano na dvoje. Kavkaškj odsek nima nobene možnosti več. da bi naglo občeval z odsekom o-b Volgi in tako z vsem ostalim bojiščem. Vojska na tem področju se bo namreč mogla oskrbovati samo od južnozapadne strani preko Kaspiškega morja Dejstvo, razvidno iz samega uradnega poročila da je trenutno v teku borba samo s sovražnimi zaščitnicami. dokazuje, da se g avmna umika in da se bo bržkone umikaia dokler ne bo našla postojank, na katerih bi mogla nuditi kakršenkoli odpor Glede na boje, ki se že nekaj dni razvijajo na področju severnozapadno cd Kalača izjavljajo v pristojnih krogih, da so zelo hudi in da raz-po'.agajo bolj še viki z mnogimi oklopnijm sredstvi, da se trdovratno branijo, da pa tudi ta njihov odpor postopno pojenju je.
Roljševiki pozivajo
na poslednji odpor
Bern. 31. julija s. Nov dokaz resnosti položaja sov ie tike vojske predstavlja dnevno povelje, ki ga je Stalin naslovil četam in v katerem poudarja, da nadaljnji umik ni več mogoč. Stalinovo dnevno povelje se takole zaključuje: »Sleherni oficir in sleherni vojak morata ostati na svojem mestu ali umreti! Samo zmaga ali smrt, drugega ni!«
Rim, 31. julija s. Oficiozno moskovsko glasilo »Pravda«, ki je zadnje dni objavilo več pozivov ruskemu narodu, naj bi zbral vse svoje siile, da bi ustavil nemško prodiranje, je včeraj objavilo poziv boljševi-škim vojakom naslednje vsebine:
»Nujno se morate zavedati, da se sovjetski vojaki ne smejo umikati. Sleherna ped sovjetske zemlje, ki se opusti, slabi nadaljnje obrambne sposobnosti. Ako se umaknete. ne boste izpolnili svoje dolžnosti in boste zavrgli prisego, ki site jo položili kot
jadrnic s 165*755 tonami potopljenih - Nemi! čete prekoračile Don v širini 2So km

vojaki rdeče armade. Kdor zapusti svoj položaj, izvrši hud zločin.«
Pesimistična sodba
Angležev o položaju
Rim, 31. julija s. Položaj sovjetske vojske je se vedno glavni predmet komentarjev angleških listov. List »Times« govori o smrtni nevarnosti, ki grozi Rusom Nobenega dvoma ni, .piše list, da bodo skušale sovjetske oblasti ukreniti vse, da bi zajezile strahovito nevarnost, ki jim preti, namreč izgubo nič manj ko devet desetin svojega petroleja, medtem ko so že doslej morale prepustiti Nemcem več ko polovico svojega ždta. Čeprav bi bilo verjetno, da bi jih ta izguba ne prisilila k odložitvi orožja, bi na drugi strani vendarle katastrofalno parailizirala ofenzivno silo sovjetske vojske in tako za vselej izključila možnost. da bi Rusi kdaj koli kasneje prevzeli pobudo v operacijah. Glede obrambnih in protinapadalnih možnosti Rusov si sedaj ni mogoče več delati prevelikih utvar, medtem ko je na drugi strani jasno, da ne bodo mogli organizirati prave obrambe, dokler se ne bodo umaknili na Volgo, ako ne bodo poprej zaustavili sovražnika na Donu. Vsakdo si lahko predstavlja, kakšne posledice bi sovjetski poraz imel za združene narode.
Za zmago so predvsem
potrebni dobri generali
Rim, 31. jul. s. Revija »Time« beleži naslednjo ugotovitev: »Angleži in Američani morajo končno spoznati, da je za zmago v bitkah potrebno imeti predvsem d-^re generale. Sovražnik ima boljše gen^ale kakor mi, zato zmaguje.«
Hessenski princ padel na vzhodnem bojišču
Berlin, 31. jul. s. Na vzhodnem bojišču je padel princ Viljem v. Hessen, bivši oficir oddelkov SS in leto dni kapetan nekega pehotnega polka. Pokojni princ Viljem von Hessen je bil soprog Marijane Pruske.
Maršal Mannhelm
na Sedsnograškeen
Bukarešta, 31. juL d. Zmagovalec pri Se-vastopolju maršal Manstein, ki se na povabilo maršala Antonesca mudi na obisku v Rumuniji, je posetil več nemških vasi na Sedmograškem, zlasti v okolici Brašova, da se seznani z življenjem tamkajšnje nemške narodne manjšine. Prebivalstvo je nemškega maršala povsod navdušeno sprejelo. Protestantski škof je v stari cerkvi v Prejmeru (Tartlau) pozdravil zmagovalca pri Seva-stopolju v posebni pridigi. Prebivalstvo je organiziralo v počastitev visokega vojaškega gosta mnogoštevilne prireditve v narodnem slogu.
Inšpekcijsko potovanje
Terbovena pa Norveškem
Oslo, 31. jul. d. Nemški državni komisar za Norveško Terboven se je v sredo po izvršeni inšpekciji v zapadnih in severnih delih Norveške vrnil v norveško prestolnico. Terbovenovo inšpekcijsko potovanje je trajalo od 15. do 28. julija in je državni komisar v tem času med drugim posetil tudi Tromsoe, Narvik, Trondhjem in Kir-kenes. Razen tega je Terboven inspiciral tudi gorske čete generala Dietla na finskem bojišču na področju pri Pečengi.
Letala v sanitetni službi
Berlin, 31. jul. d. Nemški strokovni medicinski listi objavljajo zanimive podatke o vlogi, ki jo igra v sanitetni službi sedanje vojno letalstvo za prevažanje ranjencev iz bojne črte v obvezovališča na frontnem ozemlju. Nemška ambulantna letala so od početka vojne prenesla že nad 100.000 ranjencev s fronte v bolnišnice in poljske la-zarete. Kot transportna letala se uporabljata predvsem dva tipa, in sicer »Junkers 53« in »Fieseler Storch«. Prvo letalo lahko naloži 15 ranjencev na nosilnicah in še pet ranjencev lahko sedi. Drugo letalo je pripravljeno samo za transport dveh ranjencev na nosilnicah, toda v posebno neugodnih terenskih okoliščinah.
Ponovni letalski napadi na Angll
Uničevanje angleške vojne industrije — Velika
šenja v Rirminghamu
F
»ista-
Berlin, 31. julija d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da so preteklo noč močne skupine nemških bombnikov ponovno preletele angleško otočje in z velikim uspehom napadle z rušilnima in zažigalnimi bombami objekte angleške vojne industrije.
Stockholm, 31. julija d. V noči na petek je imel London tretjo zaporedno noč letalski alarm. Kakor se je davi zvedelo iz Londona, je bil alarm odrejen v zgodnjih jutranji.! urah. Kasneje je bilo v posebnem poročilu objavljeno, da je nemško letalstvo s ojačenimi silami napadlo v pretekli noči razne predele Anglije. Tako je bilo bombardirano tudi neko mesto v zapadnem delu osrednje Anglije, ki ga je že v obeh obeh prejšnjih nočeh nemško letalstvo bombardiralo. Po vsej verjetnosti je v angleškem poročilu mišljen Birmingham. kjer so nemška letala bombardirala objekte tamkajšnje vojne industrije. O napadu na to mesto nravi angleško poročilo, da je biil njegova silovitost najmočnejša od početka vojne. Nemška letala so metala težke rušilne in zažigalne bombe in angleško poročilo priznava, da je izbruhnilo mnog- požarov in da je bila v poslovnem delu mesta povzročena Škoda. Tudi med civilnim prebivalstvom je bilo mnogo žrtev Razen to mesto v zapadnem delu centralne An-g..,e, ki je bilo posebno hudo prizadeta, so nemška letala napadla tudi še druge cilje v zapadni Angliji in na južni angleški obali. Nad angleško ozemlje so prodrla nemška letala preko vzhodne obale.
Bzrlir. 31. julija s. Glede na napad, ki ga je izvršilo neko nemško bojno letalo na neko oborožitveno industrijo v južnd Angliji. poudarja neko vojaško poročilo, da je letalo odletelo s svojega oporišča v prvih zgodnjih urah da pa se je moralo zaradi goste megle spustiti zelo nizko in da je tako letelo skoro nad drevesi in strehami hiš nad angleško obalo. Tako se je nepričakovano znašlo nad nemškim sovražnim letališčem. Iz višine 10 m je se pred sovražnim protiletalskim posegom zadelo^ s svojimi topovi letalske lope na letališču, nakar se je podalo nad industrijske tvor-nice v bližini. Strel protiletalskega topništva je tedaj razbil stekla opazovalnega stolpa. Kmalu nato je letalo trčilo v balonsko zaporo, tako da so zaškripala krila. Navzlic temu je odlično izvršilo svoj napad proti cilju, nad katerim se je sredi dne nepričakovano pojavil. Ko je izvršilo svojo nalogo, se je letalo brez nadaljnje škode vrnilo na svoje oporišče.
Hude izgube angleškega letalstva
Berlin, 31. julija s. Glede takozvane angleške letalske ofenzive izjavljajo v pristojnih nemških vojaških krogih, da napadi angleškega letalstva na nemška mesta 'n na zasedeno ozemlje nimajo nič -kupnega s to vojno. To so prava teroristična dejanja. ki jih Nemčija skrbno beleži ;n Ki bodo nekega dne primerno poplačana. Ktr n, britansko letalstvo na nobenem drugem področju sposobno meriti se z nemškimi letali z upanjem v uspeh, se je Churchill gel na bombardiranje stanovanjskih hiš n iavn'h poslopij. Tudi predsnočnjim so b"li v Saarbriicknu zadeti izključno le nevojaški cilji. Kakor doznava nemška oficiozna agencija, so letalski napadi v zadnjih 4
dneh veljali Anglijo 110 letal ali približno 50°/o vseh angažiranih letal. V zadnjih 5 tednih je nad 1000 angleških pilotov padla v nemško ujetništvo. To najbolj zgovorno potrjuje, kolikšne izgube prizadevajo nemški lovci in nemške protiletalske bat-rne »važnemu letalstvu.
Rim, 31. julija s. V britanskih letalskih in pomorskih krogih je nastalo veliko nezadovoljstvo zaradi rezultatov poslednj h ieta^kih napadov na Nemčijo, ki s-> se po priznanju samih londonskih listov spremenili v pravi polom. Listi navajajo visoke izgube angleškega letalstva, ki je samo pri poslednjem napadalnem poskusu na Hamburg izgubilo 32 letal, medtem ko so se morala vsa ostala letala naglo vrniti na svoja oporišča zaradi uspešnega poseda nemškega protiletalskega topništva v borbo. Tako na primer list »Daily Herald« ne prizanaša s svojo kritiko niti letalskemu maršalu Harrisu, ki je govoril po radiu v obliki svarila in grožnje nemškemu narodu. List ironično pripominja, da bi morale biti naloge in odgovornosti Harrisa v tem času tolikšne, da bi zavzele ves njegov čas. ne pa, da mu ostaja še na razpolago za prazno besedičenje. List pripominja, da je isti Harris v začetku maja tega leta z lahkomiselnostjo. ki je vredna vsega obsojanja, izjavil nekemu avstralskemu novinarju, da bodo zavezniki brez prestanka bombardirali Nemčijo. Čas bi bil. zaključuje list, da bi \4ada pokazala moč Velike Britanije z dejanji. nc pa z besedami, kajti bombardirati Nemice z govori je lahko, a ne vodi nikamor.
Nervoznost. ki so jo povzročili poslednji neuspehi v političnih in vojaških britanskih krogih, je še prav posebno prišla do izraza tudi na včerajšnji seji spodnje zbornice, kjer je med razpravo prišlo do razburljivih prizorov med poslanci, kakor jih že dolgo ni bilo opažati. Pri končnem glasovanju pa se je zgodilo nekaj značilnega, kar meče jasno luč na čustva in razpoloženje spodnje zbornice. Nič manj kakor 63 poslancev, po večini liaburintov, |e glasovalo proti vladi, kar predstavlja pravo prvenstvo opozicije v analih britanskega parlamenta sploh. Londonski listi sami poudarjajo, da je doslej proti Churchillu glasovalo največ 25 poslancev.
Prazne grožnje angleškega letalskega maršala
Bern, 31. jul. s. Angleški letalski maršal Harris je naslovil na Nemčijo grožnjo, ko je napovedal množestvena bombardiranja nemških mest. Ta napoved pa je odvisna od prihoda ameriških letal, zlasti ameriških pilotov. Tako se vselej kaže, da se hoče Velika Britanija boriti samo na račun drugih, toda zdi se, da Washington v tem pogledu ne soglaša z Londonom. Ameriški list »Boston Herald« piše namreč, da bi takšr c bombardiranje zahtevalo velike izgube letal in ljudi. Zato vprašuje, kateri narod bi mogel pristati na tolikšne izgube letalcev. Računajoč, da se z vsakim Izgubljenim letalom izgubi 5 pilotov, bi tako visok odstotek izgub zelo slabo vplival na moralo letalcev. Razen tega je nemogoče izvežbati po 100.000 letalcev naenkrat, tako da se dnevno bombardiranje nemških mest, kakor ga je napovedal mari šal Harris, kaže vse prej ko koristno.
Italija in Humunija
Romunski tisk o Ducejevih zaslugah za ustvaritev novega reda v Evropi in uničenje komunizma
Bukarešta, 31. jul. s. Rumunski listi še nadalje v zelo prisrčni obliki izrekajo svoje občudovanje Duceja. Vsi včerajšnji listi so objavili uvodnike, v katerih prikazujejo osebnost šefa italijanske vlade, ki združuje, kakor poudarja list »Bucovina» v sebi ustvarjalnega genija in vse kreposti latinske rase. List »Actiunea« piše, da je poslednjih 20 let italijanskega razvoja tesno povezanih z Ducejevim imenom, nakar pripominja, da fašistična revolucija ne predstavlja samo triumfalnega poskusa v italijanskem duhovnem svetu, temveč je istočasno globoka reforma državne organizacije, katere temelji lahko služijo za zgled tudi drugim narodom. Med temi narodi so tudi Rumuni, ki že po svojem sestavu in svojem latinskem izvoru najbolj neposredno občutijo blagodejni vpliv fašistične reforme. To splošno priznanje, zaključuje list, predstavlja najlepše darilo, ki ga je mogoče dati v priznanje Mussoli-nijevemu delu in njegovi osebnosti.
List »Seara» piše, da si je fašizem s svojimi idejami pridobil občudovanje vsega sveta, ki vidi v njem sistem velikih idealov, činitelja moralne energije in sredstva neprestanega ustvarjanja. Protikomu-nistična akcija, ki jo je Mussolini začel pred 20. leti z orožjem duha, je danes postala splošna evropska akcija.
List »Ordinea« objiavlja tri kolone dolg članek, v katerem navaja med drugim, da je Mussolinljeva Italija prva začela borbo proti komunizmu in da bo to zanjo vedno vir slave. Duce je pobijal boljševizem v Italiji in preganjlal v Španiji, kjer so se italijanski vojaki hrabro pridružili četam generala Franca, kakor ga sedaj pobija na vzhodnem bojišču. Mussolini je povezal italijanske družabne razrede, povzdignil Je delo do prave vrednosti, organiziral je vojsko in državo s svojimi neumornim delovanjem in Italija je z njim zpet dosegla oni ogromni kulturni, politični in vojaški prestiž, ki ga je že imela, tako da je zopet zasedla svoje častno mesto med narodi. kakor ga zasluži. Dnevnik končno pripominja, da je Dueejeva daljnovidnost zbli-fela narodni socializem in fašizem, kar je dovedlo do današnje politične in vojaške I zveze, ki bo reorganizirala Evropo na temeljih pravice in resnice.
Bukarešta, 31. jul. s. List »Universul« posveča svojo pozornost velikim političnim ustvaritvam Duceja. Tako piše med drugim, da je mogoče Mussolinijeve medna-rodno-politične akcije opredeliti v tri glavna poglavja: borba proti boljševizmu, zavezništvo z Nemčijo in imperialna politika. Mussolini je uvidel, da ni dovolj uničenje komunizma doma, ako mu se hoče odvzeti ofenzivnost, temveč ga je treba biti povsod, da se dokončno uniči. Zato je smatral za evropsko poslanstvo Italije, da pošlje prostovoljce v Španijo za ojačenje čet generala Franoa, ki so se borile za red in civilizacijo. To poslanstvo izvršuje Italija tudi danes na vzhodnem bojišču, kjer je sedaj v teku odločilna bitka proti bolj-šavizmu. Tudi italijansko-nemško zavezništvo je nastalo na podlagi z istih enakih idealov in enakih pogledov, ki združujejo fašistično in narodno-socialistično revolucijo. Glede italijanske imperialne politike omenja list, da je Duce vedno smatral za pravico Italije, da si pridobi položaj velike sile v svetu. Ker ni mogel svojemu narodu po mirni diplomatski poti zagotoviti pravic, ki jih je smatral za upravičene, je podvzel akcijo, ki je vodila k potrditvi imperialnih zahtev Italije kot sredozemske velesile, kar je tudi danes v skladu z njenim zemljepisnim položajem, zgodovinskim izročilom in njenimi gospodarskimi potrebami.
Bukarešta, 31. jul. s. Rumunski list »Viatza« spominja v zvezi s Italijanskim poletom iz Rima v Tokio in nazaj na podobne podvige italijanskega medkocitinen-talnega letalca de Pineda, na atlantske prelete Itala Balba in drugih italijanskih
pilotov, pripominjajoč, da se sicer menjajo imena pilotov, da pa ostaja nespremenjen junaški duh fašističnih letalcev. Polet Rim—Tokio—Rim bo vpisan v veliko italijansko tradicijo na letalskem področju, medtem ko še enkrat zgovorno potrjuje premoč italijanskega gradiva in italijanskih posadk, ki so se vselej rade pognale v polete nja neskončne daljave.
Italijanska odlikovanja
rumunskih oficirjev
Bukarešta, 31. jul. s. Italijanski poslanik v Bukarešti je včertaj izročil odlikovanja italijanske vlade 6 rumunskim oficirjem, ki so se odlikovali v vojni v zraku proti boljševizmu. Vsi rumunski listi tolmačijo pomen teh visokih odlikovanj. Zlasti list »Timpul« poudarja, da so ta odlikovanja dokaz popolnega bratstva v orožju med Italijo in Rumunijo, ki še bolj povezuje oba naroda v popolnem medsebojnem
razumevanju, ki je neprimerno večje kakor kdajkoli v preteklosti. »List Universul« poudarja, da pomenijo ta odlikovanja uvod v novo poglavje zgodovine prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Rumunijo. List »Viatza« omenja, da se vsi Rumuni čutijo s tem počaščene, kar seveda ne more ostati brez vpliva na poglobitev prijateljstva med obema narodoma, ki se s skupnimi napori borita proti skupnemu sovražniku na vzhodu.
Duce ljubitelj miru
Sofija, 31. jul. s. Oficiozni list »Dnes« objavlja uvodnik pod naslovom »Mussolini«, v katerem piše med drugim:
»Mussolinijevo ime ne bo ostalo v zgodovini le kot ime revolucijonarja in genialnega reformatorja, temveč tudi kot velikega privrženca miru. Njegova intuicija bodočnosti bi bila lahko prihranila človeštvu sedanjo vojno z vsemi njenimi ogromnimi žrtvami in uničenji, aJko bi bili nekdanj zmagovalci poslušali njogova svarila, ko je neprestano opozarjal, da so bili v njihovem »miru« vsi elementi vojne in da bi zato bila nujno potrebna revizija vseh krivic, da bi se Evropi zagotovil pravi mir. Mussolini j evega glasu pa ni nihče poslušal. Prav tako je bilo zavrnjeno tudi njegovo posredovanje za ureditev nemško-poljskega konflikta in tako je vojna izbruhnila. Izbruhnila pa je pod vplivom vojno-hujskaške kamarile na čelu s Churchillom in Edenom v Londonu po hujskanju iz Washingtona. Vlastodržci v Londonu in Washingtonu so tudi za ceno strahovite vojne hoteli ohraniti stari red evropskih narodov in v odnošajih med njimi z vsemi krivicami, ki so s tem zvezane. človeštvo se bo s hvaležnostjo spominjalo Duceja kot ljubitelja miru in kot velikega borca za novi red, ki ga je prvi napovedal.
Argentinski prijateljski stiki z Italijo
Buenos Aires, 31. jul. s. Predsednik republike Castillo je sprejel komisijo, ki je organizirala plebiscit miru in ki mu bo v oktobru izročila album z več sto tisoči podpisov, ki izražajo solidarnost argentinskega naroda z umno vladno politiko. Predsednik Castillo se je zahvalil organizatorjem te ljudske manifestacije in je ponovno potrdil, da bo argentinska republika točno spoštovala vse mednarodne obveznosti, pri čemer je izrazil svoje zadovoljstvo, da je nevtralnost države naletela na tako veliko razumevanje ogromne večine naroda. Omenjajoč Italijo je predsednik izjavil, da bi bilo krivično, ako bi zanikali, da je Argentina večino svojega bogastva in svoje sreče dolžna Italijanom. Italija nam je bila, je zaključil Castillo, v dveh velikih primerih naše zgodovine prijateljica, in sicer velika in neinteresirana prijateljica, odločna in solidarna z nami, in mi tega ne bomo nikdar pozabili.
Delovni čas v javnih uradih
Visoki komisar Je odredil, da veljajo za ves čas vojne v vseh javnih uradih od 1. avgusta t. 1. dalje naslednje uradne ure: od 8. do 12. in od 16. do 19. ob delavnih dneh, dočlm je ob nedeljah popoldne počitek, razen neobhodno potrebne dežurne službe za poslovanje v določenih uradih.
Nezadostne ameriške dobave zaveznikom
dosega obljubljene pomoči
Ameriška proizvodnja ne
Lizbona, 31. jul. d. Iz Washingtona javljajo, da so bili tamkaj objavljeni novi podatki o ameriških vojnih dobavah zaveznikom na račun kreditov, odobrenih v zakonu o najemih in posojilih. Podatki ameriškega vojnega informacijskega urada kažejo, da je Amerika svojim zaveznikom dobavila približno 12% v vseh Zedinjenih državah producirane municije. Nadalje je šlo iz Zedinjenih držav prav tako 12% celokupne ameriške proizvodnje tankov in letal. Ta odstotek je sorazmerno majhen in opravičuje sodbo, da se angleško letalstvo zadnji čas ni moglo posebno okrepiti na račun ameriške pomoči, ker je treba računati, da dobavljajo Zedinjene države letala tudi Kitajski in Sovjetski zvezi. Raznih strojev, vsakovrstnih kovinskih sredstev, goriva in drugih industrijskih proizvodov, je Amerika svojim zaveznikom dobavila v vrednosti 818 milijonov dolarjev, poljedelskih proizvodov pa za 841 milijonov dolarjev. Stroški za popravila zavezniškega vojnega materiala, trgovskih ladij ter za letalske, železniške in pomorske transporte so znašala 596 milijonov dolarjev in gredo prav tako na račun kreditov za najeme in posojila. V primeri s temi visokimi vsotami, za katere so se zavezniki že zadolžili v Zedinjenih državah, je bil uspeh, ki ga je dobavljeno ameriško orožje doseglo na posameznih vojnih področjih skoraj enaik ničli.
Buenos Aires, 31. jul. s. Doznava se iz Washingtona, da so severnoameriški letalski in pomorski strokovnjaki izjavili pred komisijo senata, da je načrt o gradnji prevoznega letalstva neuresničljiv spričo velikega pomanjkanja jekla, ki močno vpliva na proizvodnjo motorjev. Ta proizvodnja je zaradi tega sedaj v velikih težkočah. Doznava se nadalje iz Washingtona, da je severnoameriško vojno ministrstvo objavilo da dosegajo dobave streliva združenim narodom samo 12% celotne državne proizvodnje.
Huda železniška nesreča v čilu
Santiago (čile), 31. jul. d. V bližini Val-paraisa je včeraj skočil s tira ekspresiji
vlak, pri čemer je bilo po doslej zbranih podatkih 9 potnikov ubitih, 17 pa ranjenih. Ekspresni vlak, ki je vozil iz Valpa-raisa v Santiago, se je kmalu po odhodu iz Valparaisa zaletel v nasproti prihajajoči tovorni vlak, pri čemer je lokomotivo in večino voz ekspresa vrglo s tira. Promet na progi je bil zaradi porušenega tira in na njem nagrmadenih ruševin za več ur onemogočen.
Ostavka iranske vlode
Carigrad. 31. julija d. Iz iranske prestolnice Teherana javljajo, da je predsednik iranske vlade Suheili včeraj pred parlamentom sporočil odstop celotne iranske vlade. Na zahtevo iranskega * šaha bo Suheili jev kabinet opravljaj vladne posle, dokler ne bo osnovana nova vlada. Po objavi ostavke Suheilijevega kabineta je imel iranski parlament sejo pri zaprtih vratih.
Pospeševanje kmetijstva na Madžarskem
Budimpešta, 31. jul. s. Senat je z veliko večino odobril osnutek zakona o pospeševanju poljedelstva, za kar je bila določena ena milijarda pengov. Po zakonu gre za to, da bi poljedelci imeli na razpolago tehnična sredstva za povečanje proizvodnje, tako da bi v celoti ustrezala potrebam države v vojni in novega evropskega gospodarstva. Kmetijski minister baron Banffy je v svojem utemeljevanju zakona med drugim dejal, da bo novi zakon prispeval k znatnemu povečanju poljedelske proizvodnje in tako zagotovil večje blagostanje države.
Nesreča pri vojaških vežbah na švedskem
Stockholm, 31. jul. s. Med vežbami s protitankovskimi minami v bližini Karlber-ga se je nepričakovano pripetila eksplozija, ki je zahtevala na mestu 5 žrtev.
Potres v Rumuniji
Bukarešta, 31. jul. s. Predsnočnjim ob 21. je observatorij v Bukarešti zaznamoval potres, čegar središče je bilo oddaljeno kakih 160 km. V rumunski prestolnici je potres dosegel jakost tretje stopnje.
Nesoglasja
v angleški vladi
Stockholm, 31. jul. d. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter<r javlja, da so se s popolnim neuspehom končala Churchillo-va prizadevanja, da bi zopet dobil v svojo vlado lorda Beaverbrooka. Proti ponovnemu vstopu Beaverbrooka v vlado sta se odločno uprla Bevin in Attlee, tako da je moral Churchill popustiti. 2e iz te borbe se vidi, naglaša dopisnik švedskega lista, kako skrajno labilen je notranji politični položaj v Angliji. Po mnenju švedskega poročevalca bo Churchill najkasneje ob ponovnem sestanku parlamenta v septembru prisiljen preosnovati svojo vlado. Na notranji noP*ični položai v i ngliji dobiva zmerom c-dločilnejši vo'ir neugodni vojaški položai Anglije in das' trenutno Se ni mogoče govoriti o skorajšnjem izbruhu vladne krize in čeprav zaenkrat na notranjem političnem obzorju v Angliji ni videti kakih viharnih oblakov, je vendar vzdušje zelo soparno ln nevihta se pripravlja. Ugotoviti je treba, naglaša dopisnik švedskega lista, da zadnja velika debata v spodnji zbornici c-zračja ni očistila v tisti meri, kakor se je zgodilo pri-prejšnjih krizah, in pod navidezno mirno površino se pričenjajo zmerom bolj zaostrovati tudi razna socialna nasprotstva. Tako so zadnji predlogi ministra Bevina, naj bi se med drugim uvedle v Angliji minimalne mezde, zbudil v vrstah Bevinovih nasprotnikov na desnici velik nemir, nasprotno pa se delavska stranka energično upira zahtevi konservativcev po ukinitvi državne kontrole nad industrijskimi podjetji. Ta nasprotstva s socialnim ozadjem utegnejo dovesti še do usodno nevarnih napetosti. Tudi vrhovno britansko vojno vodstvo, naglaša švedski poročevalec, je še vedno predmet najostrejše kritike, ki zahteva, da bi se morali vsi člani Churchil-lovega vojnega kabineta razbremeniti strogo upravno-tehničnih nalog. To Je formulacija, v kateri se povsem nedvomno skriva stara zahteva, da mora Churchill dati iz rok posle obrambnega ministrstva.
Razprava o Indiji
v spodnji zbornici
Rim, 31. jul. s. V včerajšnji razpravi v spodnji zbornici je politični položaj v In 11 ji skoro povsem izčrpal dnevni red, saj so se k besedi oglašali številni poslanci, ki niso mogli prikriti svoje zaskrbljenosti zaradi razvoja v Indiji. Poslanci so postavili vladi celo vrsto vprašanj in so zlasti hoteli vedeti, kaj namerava vlada ukreniti.
Na vsa vprašanja je odgovarjal državni tajnik Amery, ki je dejal, da ne bo vlada ničesar storila, kajti vse, kar je bilo mogoče storiti, je že bilo storjeno.
Na vprašanje laburističnega poslanca Sorensena, ali so bili po objavi, da bo odslej komunistični stranki v In i i ji priznano zakonito delovanje, izpuščeni tudi vsi komunistični jetniki, in ali bo mogla indijska komunistična stranka objavljati tu-ll lastne liste in revije, je Amery odgovoril: »Indijska vlada in posamezne pokrajinske vlade so že izpustile na svobodo člane indijske komunistične stranke in bodo vsak primer posebej obravnavale v okviru njegovih značilnosti, vštevši tudi one člane komunistične stranke, ki so bili obsojeni pred kazenskimi sodišči. Prav tako je bila ukinjena tudi prepoved tiskanja tednikov in mesečnikov komunistične stranke.« V zvezi s tem je laburistični poslanec Soren-sen še vprašal, ali bo tudi komunistični list »Daily Vorker« v Angliji zopet začel izhajati, toda na to vprašanje ni dobil odgovora.
Proti vojn 3 razpoloženje
v Južni Afriki
Rim, 31. jul. s. List »Times« objavlja poročilo iz Johannesburga, v katerem navaja naslednjo izjavo generala Smutsa:
»Odgovor južnenfriškega ljudstva na poziv, ki sem ga naslovil po padcu Tobru-ka, da bi se javili novi prostovoljci, ne
ustreza potrebam naroda v tej kritični uri.« Doznava se, da je direktor urada za
novačenie, odšel na propagandno potovanje po Južnoafriški uniji, da bi dobil čim večje število prostovoljcev, ker je njih dosedanje število zelo n!zko.
L«renzo Marques, 31. jul. s. List »Sun-day Times«, ki izhaja v Jchannesburgu, objavlja uvodnik zelo pesimističnega tona, v katerem postavlja trpke ugotovitve o sedanjem polrSaju. Navajajoč prednosti, ki si jih je bila pridobila os na vseh bojiščih, zlasti pa v oviranju anglosaškega pomorskega prometa, pripominja, da so v Washin?rtonu prisiljeni priznati, da bodo zavezn:ki popolnoma poraženi na že ranljivih pomorskih zvezah, ako tega stanja ne spremene takoj.
Razburjenje v kanadski javnosti
Lizbona, 31. jul. d. Kanadski senat je včeraj navzlic hudi opoziciji zastopnikov francoskega dela prebivalstva sprejel zakon, ki dovoljuje pošiljanje in uporabo' kanadskih čet izven ameriškega ozemlja. Ta zakon je sprožil v Kanadi veliko nezadovoljstvo in zelo dolgotrajne debate, preden ga je vlada končno spravila skozi zakonodajni zbornici. Kakor javljajo iz Ottawe, potrebuje novi zakon o obveznem vojaškem službovanju izven kanadskega ozemlja še podpisa britanskega generalnega guvernerja za Kanado, kar verjetno ne bo dolgo trajalo, ker si je britanski generalni guverner po Churchillovih navodilih posebno vneto prizadeval, da se v Kanadi uveljavi zakon o službovanju kanadske vojske na tujih ozemljih.
Velikodušna pomoč Kitajski
Rim, 31. jul. s. Ko je včeraj angleški zunanji minister Eden na nekem zborovanju v »Mansion House« sporočil, da sta kralj in kraljica darovala 1000 funtov v med-zavezniški fond za pomoč Kitajski in da je tudi kraljica-mati obljubila svoj poseben dar, je izjavil med drugim: »Združeni narodi so utrpeli hude vojaške poraze na vzhodu, zaradi katerih je Kitajska v tem trenutku bolj osamljena ko kdajkoli poprej.«
Gospodarstvo
Kmečko delo v avgustu
Rast vseh rastlin, ki smo jih sejali spomladi se v avgustu bliža h kraju. Treba je spraviti plodove dela. četudi je izredno važno pravilno vzkladiščenje pridelka vendar skrb za pravilni razvoj teh opravkov ni glavna posel gospodarja, temveč priprava za tekočo rastno dobo. Pripraviti je treba vse potrebno, da v delu ne bo zastoja. V višjih legah se že žanje žito in vozi domov, sicer pa le mlati.
Doba žetve se bliža zaključku in delo na kmetih dosega svoj višek. Dostikrat kmet še ni žita umaknil iz polja in že orje med kupi. K taki naglici ga preganja strah pred sušo, ker vemo, da je žito izčrpalo iz gornjega sloja zemlje zadnjo vlago, ono v nižjih slojih pa lahko učuvamo le, če strnino čim prej prevrnemo ali vsaj razparamo. Strnino je treba takoj prevrniti tudi zaradi tega, da se ne osuši vrhni sloj zemlje, ki vsebuje največ koristnih bakterij, kajti v presušeni zemlji preneha delo bakterij pri pretvarjanju težko topljivih snovi za prehrano rastline v lahko topljive. Ce to delo preneha rastline ne najdejo dovolj hrane za svojo rast, kar se z ničemer ne da pozneje nadomestiti. Zemljo je treba tudi pražiti, da dobi pravilno drobno grua-nato strukturo, v kateri vsaka rastlina najbolj uspeva. Na sprašeni njivi izkllje plevel, ki ga uničimo s poznejšim oranjem.
Kmetu pride v tem času prav, če ima gnoj že pripravljen poleg njive, posebno če je ta oddaljena od hleva. Vsak dan zakasnele setve se maščuje. Na preorane njive seje sedaj kmet ajdo, strniščno repo. koruzo za zeleno krme, ali pa razne krmne mešanice. Ajdo je treba gnojiti s superfos-fatom, strniščno repo in koruzo pa s hlevskim gnojem. Mešanicam za zeleno gnojenje ne kaže gnojiti pred setvijo, temveč je treba na posejano polje natrositi hlevskega gnoja tako na drobno, da pokrije celo polje in ščiti setev pred prehudimi sončnimi žarki. Poleg ajde, strniščne repe, koruze za zeleno krmo in krmnih mešanic sejem o po ponovnem preoranju prahe oljnato repico in inkarnatko. V krajih, ki trpe zaradi spomladanske suše se sejejo ob koncu avgusta tudi travne mešanice, in detelje. Do mraza se rastline toliko razvijejo, da jim mraz ne more več škodovati. Tako imamo prihodnje leto več pridelka. Sejemo jih brez zaščitnega posevka (žita).
Na vrtu se v avgustu še sejejo redkvica, motovileč, zimska solata, špinača, radič itd. Spraviti je treba čebulo in češenj. Skrbeti je tudi za pravočasno obiaanje semenja zelenjadL
Ko kmet pokosi otavo, vidi ali je bilo obdelovanje travnikov pravilno. Dobro gnojenim in negovanim travnikom suša manj škoduje. Po dežju je treba navozitl na pokošen travnik gnojnico ali pa pogno-jiti s hlevskim gnojem, če je na razpolago in potom travnik pobranati. Na dobro negovanih travnikih se lahko dobi še izdaten otavič. Razumen gospodar mora skrbeti, da mu tudi v suhem avgustu ne primanjkuje zelene krme. Kdor v sili obsekuje koruzo in obira vehovje zelja, da prehrani živino, se s svojimi gospodarskimi sposobnostmi ne more ponašati. Zgodaj posejana zelena koruza se v avgustu še kosi in potem ensdlira, mešana z deteljo in drugimi odpadki ali pa z otavo umetnih travnikov. 2e v avgustu je treba izprazniti gnojišča in izvoziti gnoj na določena polja ter ga zložiti v večje kupe ali pa raztrositi, nakar pa se mora njiva takoj plitko podora-ti. V tem mesecu je treba tudi pričeti s pitanjem svinj za zakolj.
Banane iz Grčije
V Grčiji so zadnja leta napravili uspešne po6kuse, da udomačijo drev0 banane. Tako je poizkusnemu zavodu grškega kmetijskega ministrstva uspelo iz raznih vrst bananovega drevesa, ki jih je v tropskih deželah okrog 200, izbrati za podnebne razmere Grčije najprimernejšo in jo privzgojiti. Izkazalo se je. da se da drevo banane uspešno gojiti v raznih predelih Grčije. Lani so pričeli v večjem obsegu gojiti banane v onih področjih, kjer ni mnogo vetra in ima rastlina dovolj vlage. Pričakovati je, da se bodo nadaljnji nasadi razvili v raznih področjih Grčije m tudi na otokih, zlasti na Kreti. Dosedanji poskusi so pokazali, da se da na 1 hektarju pridelati okrog 145 metrskih stotov banan. Strokovnjaki pričakujejo, da bo Grčija lahko razvila kulturo banan kot izvozno kulturo Tudi iz Turčije poročajo o enakin poskusih na področju reke Dim na jugu države, nedaleč od obale Sredozemskega morja. Turška vlada je izdala tudi ukrep, da se olajša umetno namakanje doticnega področja. Iz poročil ni razvidno, kakšne vrste banan bodo gojili v Grčiji V hladnejših tropskih krajih gojijo nizke bana-tako zvane kitajske banane, ki zrasejo ie 2 m visoko, vendar dajejo zelo ^matičen sad. To vrsto gojijo na Filipinih, kjer pridobivajo iz stebel velikih listov tako zvano manilsko konopljo.
Gospodarske vesti
«= Pred obilno vinsko letino v Italiji.
Iz Rima poročajo, da se po vesteh iz raznih pridelovalnih področij obeta letos v Italiji prav obilen vinski pridelek. V nekaterih področjih napovedujejo celo, da bo letina v pogledu količine in kakovosti izredno dobra. Kakor je znano, je imela Italija zadnji dve leti slabo vinsko letino, in je znašal pridelek v lanskem letu 31 milijonov hI, v predlanskem letu 30 milijonov, leta 1939 43 milijonov in 1938 42 milijonov hI. Računajo, da bo letošnji pridelek v splošnem prekoračil povprečje. Glede na ugodno stanje vinogradov je italijanska vlada že odredila nekatere olajšave glede prodaje zalog vina za potrošnjo.
= Iz italijanskega gospodarstva. Iz Rima poročajo da bo poldržavna družba za mineralno olje AGIP (Azienda Generale Italiana Petroli) zvišala svojo delniško glavnico od 500 na 1000 milijonov lir. In sicer v zvezi s prevzemom obratov, ki so prej pripadali družbam, pri katerih je bil pretežno udeležen kapital iz sovražnih držav. Veliki zavod Banca Nazionale del La-voro bo svojo glavnico zvišal od 402 na 500 milijonov lir v smislu zakona, ki sta ga že odobrila fašistična zbornioa in senat — Kreditno zadružništvo na Sp. Štajerskem. Na rednem občnem zboru centralne blagajne raifajznovk v Gradcu so med dru-
gim sporočili, da je bilo doslej na Spodnjem štajerskem ustanovljenih 82 novih kreditnih zadrug z neomejeno zavezo rajf-ajznovk).
= Obvezno delo za pomoč nemškim kmetom. Spomladi je nemški državni maršal Herman Goring izdal naredbo o dodatnih delovnih močeh za zagotovitev prehrane, ki določa, da smejo uradi za ielo, če obstoja pomanjkanje delovnih moči as. delo na kmetih, za omejen čas zavezati osebe k temu delu, zlasti osebe iz podeželskih krajev, ki so po starosti, rodbinskem stanju in zdravju primerne za tako delo. Sedaj poročajo o uspehu te naredbe. V celoti je bilo za to delo predlaganih v Nemčiji en milijon delovnih moči, pretežno žensk, od katerih je bilo 813.00o sposobnih za težko delo na kmetih. Pri teh je 90% sprejelo delo prostovoljno in le pri 10% je bilo treba uporabiti določbe naredbe.
= Novi rumunski predpisi za gospodarstvo z mineralnim oljem. Rumunija črpa znaten del svojih dohodkov od industrije mineralnega olja. Zato je ta dežela že zgodaj stopila v ospredje interesov mednarodnega kapitala, ki mu je uspelo dvigniti iz zemlje znatne količine dragocene tekočine, pri tem pa mu ie uspelo tudi odvesti velike dobičke v inozemstvo. 2e zgodaj se je v Rmuniji pojavila zahteva, da se uvede večja kontrola nad podjetji, ki so izkoriščala te zemeljske zaklade, toda šele sedaj v vojni je Rumuniji v polnem obsegu uspelo uveljaviti zakonske predpise, ki omogočajo rumunskemu narodu popolno kontrolo v pogledu izkoriščanja izvorov nafte. Novi zakon, ki je te dni stopil v veljavo, daje rumunski državi dalekosežne pravice. Izsledovanje in izkoriščanje ležišč nafte se mora vršiti po enotnem načrtu. Vsa proizvodnja nafte se mora v bodoče rafinirati v deželi sami, tako da se bodo izvažali samo visokovredni derivati nafte. Večja podjetja so zavezana, določen del svoje proizvodnje ponuditi na domačem trgu. Država bo v bodoče stalno nadzirala tehnične naprave podjetij, da bodo stalno na tehnični višini, kar je važno za produkcijsko sposobnost podjetij. Posebne določbe se nanašajo na udeležbo rumunskega kapitala pri petrolejskih družbah.' Izdani ukrepi bodo omogočili nacionalizacijo proizvodnje nafte in njenih derivatov, ne da bi ti ukrepi neugodno vplivali na proizvodnjo v prehodnji dobi.
= Egipt opušča nasade bombaža. Po poročilih iz Kaira je letos nazadovala površina bombažnih kultur pod polovico lanske površine in sicer na 0.7 milijona oralov (lani 1.64). To zmanjšanje površine je deloma posledica težkoč pri izvozu bombaža zaradi pomanjkanja laiijske tonaže, predvsem pa je pripisati prizadevanju vlade, ki prav tako zaradi pomanjkanja tonaže ne vidi možnosti za uvoz pšenice in je Egipt navezan na lastni pridelek.
= Iz zgodovine prisilnega vojnega gospodarstva z ž^om. Ze v prejšnjih stoletjih je v vojnih dobah igralo gospodarstvo z žitom važno vlogo. Ko je vojskovodja Wallenstein leta 1628. zaman oblegal Stral-sund, je njegovi vojski kmalu pričelo pričelo primanjkovati kruha. Wallenstein je v okoliških področjih rekviriral žito. pozneje pa je pričel pošiljati po določenem načrtu v razna področja posebne komisije, ki so urejale gospodarstvo z žitom, popr-sovale pridelek in rekvirirale žito za potrebe vojske ob upoštevanju potreb civilnega prebivalstva. Te komisije so nadzirale tudi peko kruha in so bile odgovorne za pravilno oskrbo vojske in civilnega prebivalstva s kruhom. Ta kruh so takrat imenovali komisijski kruh, v vojaškem žargonu pa kratko »komis« (Komists-brot). Ta izraz se je v nemški vojski ohranil do današnjih dni in se je razširil tudi na marsikatero (Stvar, ki je v zvezi z vojsko.
Bodočnost Filipinov
Manilla, 31. jul. s. General Hakiro Nara je o priliki neke svoje inšpekcije v pokrajini na javnem zboru izjavil med drugim: Japonska ne želi spremeniti Filipinov v kolonijo, kakršni so bili pod prejšnjimi gospodarji otočja, temveč želi, da bi Filipini aktivno sodelovali v območju skupnega azijskega napredka. Japonska želi iz Filipinov napraviti močno in procvitajočo deželo, ne želi pa, da bi se Filipinci v tej vojni borili za Japonsko, ki ima sama dovolj lastnih sil na razpolago.
General Sato, šef vojaške uprave v Ma-nilli, je o priliki svojega potovanja v San Fernando v pokrajini Panpanga izjavil, da se ne bo več vrnila doba sebične severnoameriške nadvlade, kajti tuli brez Zedinjenih držav bo vse storjeno za blagostanje prebivalstva in gospodarski razvoj dežele.
Manilla, 31. jul. s. Doznava ne, da ">o v vseh šolah na Filipinskem otočju vpeljana japonščina kot obvezni predmet
Angleška podrejenost
Zedinjenim državam
Carigrad, 31. jul. s. Angleško-ameriški sporazum, po katerem bodo vojaki Zedinjenih držav v Veliki Britaniji, na Irskem in v Afriki podvrženi ameriškemu kazenskemu sodstvu namestu britanskemu pravosodju, je zbudil veliko začudenje in mnogo komentarjev v turških krogih. Vedelo se je že prej tudi v Turčiji, da se osvoje-valni duh Zedinjenih držav do britanske zaveznice kaže v raznih oblikah, vendar pa ni mogel nihče verjeti, da bi moglo priti tako daleč, kakor se je zgodilo sedaj, ko se je Velika Britanija takorekoč odpovedala suverenosti na lastnem ozemlju. Zato prihajajo v Turčiji v glavnem do zaključka, da je Anglija v bolj ali manj vidni obliki že podvržena severnoameriškemu režimu.
Pomanjkanje mesa v Ameriki
Lizbona, 31. jul. s. Nekoliko nepričakovano odkritje je napravil Roosevelt novinarjem. Sporočil jim je namreč, da se čuti v Zedinjenih državah pomanjkanje mesa, kar da je treba pripisati večji potrošnji vojske in prebivalstva ter manjši razpoložljivosti mesa v tem času. Pripominjajo k tej izjavi, da ti razlogi, čeprav so sami na sebi utemeljeni, nikakor ne morejo razložiti pojava pomanjkanja spričo ogromnih množin živine v Zedinjenih državah. Med razlogi pomanjkanja mesa so prav gotovo tudi prevozne težave in preureditev mnogih industrij.
N
Na pragu gobje sezone
vroče pomladi in junijskega dežja je po gozdovih že zdaj dovolj golobic
Spomini na staro Ljubljano
Gosp. Emanuel Jo sin, upokojeni blagajniški ravnatelj, eden izmed najstarejših splošno znanih Ljubljančanov, nam je pred tedni zanimivo obudil spomine na maturo pred 60 leti na ljubljanski realki. V naslednjem pa nam bo gosp. Josin povedal to in ono zanimivost, kakšna je bila Ljubljana pred dobrimi 60 do 70 leti.
Ljubljana, takratno »stolno mesto vojvo-dine Kranjske«, je imelo pred 70 leti okoli 23.000 prebivalcev. Raztegnjeno je bilo že tedaj prostrano, ulice in ceste so bile sicer tudi dolge, a ozke. Trgov je bilo malo. Hiše so bile nizke, bilo je dosti enonad-stropnih, tudi dvonadstropnih; trinadstrop-nih pa je bilo še malo. Ljubljana je bila pač res še »dolga vas«, kakor jo je opevala tista stara, zelo stara pesem.
Mestni trg je imel sedanjo obliko. Hiše so večinoma ostale take kakor pred 70 leti. Pročelja so se malo olepšala, nekatere veže so se spremenile, pokvarile.
Pred škofijo. Na vogalu nasproti Rob-
bovega vodnjaka so bile tri hiše, ki so jih podrli po ljubljanskem potresu. Na prostoru so sezidali hišo Gospodarske banke. Špital-ska ulica se je zaradi tega razširila. Škofijska palača je bila pred 70 leti spredaj taka, kakršna je danes. Veža nasproti Lin-garjeve ulice in veža nasproti cerkve je bila ves dan odprta. Ljudje so hodili iz Lingarjeve ulice v cerkev čez dvorišče škofijskega poslopja. Postranska poslopja za cerkvijo pa so bila: skladišča in hlevi, ki so segali do semeniškega poslopja. Med temi poslopji, cerkvijo in semeniščem je bila grda, ozka ulica, komaj dva metra široka. Ta postranska poslopja je dal ljubljanski knezoškof Zlatoust Pogačar leta 1882. odstraniti. Napravili so male nasade na tem prostoru. Ostale hiše »Pred škofijo« imajo še vedno staro obliko.
Stritarjeva ulica se je prej imenovala
Špitalska ulica. Bila je pred 70 leti vsa drugačna kakor danes; bila je zakrivljena večinoma ozka, temna; proti koncu — nasproti Robbovega vodnjaka — je bila komaj 5 metrov široka. Ulico so razširili šele nekaj let po potresu, ko so tod vse hiše podrli. V špitalski ulici so bile hiše dvonadstropne, sicer stare zgradbe, a čedne. Na levi strani ulice in ob Ljubljanici je stala velika hiša meščanske imovine. Že takrat, smo dobro vedeli, da prejemajo ljubljanski »meščani« iz te ustanove mesečne podpore, ki pa niso bile nikaka miloščina. Kdor je hotel postati ljubljanski meščan, je moral vložiti na magistrat prošnjo in če mu je bila želja izpolnjena, je dobil veliko diplomo, plačal pa je primerno takso. Za primer onemoglosti je dobil meščan ustanovo, ki se je izplačevala v mestni blagajnici vsakega petnajstega v mesecu. Pred 70 leti je znašala taka podpora dnevno 20 ali 30 krajcerjev. Meščan je dobival torej mesečno 6 ali pa 9 goldinarjev, kar je bil za takratne čase prav lep znesek, saj je bilo življenje poceni. — V tej meščanski hiši so bile v pritličju na ulico naj-prvo bančni prostori banke I. C. Mayer, potem velika manufakturna trgovina iste firme, prostorna veža, nato pa prodajalna mila. last I. Strelbe, ki je bil tast znanega uglednega, zdaj že pokojnega trgovca Viktorja Rohrmanna. Zraven te trgovine je imela prodajalno kramarica Cemažarjeva, stara ženica. V pritličju proti Ljubljanici je imel trgovec I. C. Mayer razna skladišča. Potem je bila v hiši trgovina I. Veča, podjetnika Pakiča, nadalje trgovina Ažmance, ki je bila obče znana zaradi nizkih cen, špecerijska trgovina škofica, nadalje proti škofiji trgovina mokarja Peterima. Trgovec Peterim je bil preprost, toda precej premožen mož. Njegov sin je pred dvema letoma umrl v Ljubljani kot upokojeni višji sodni svetnik. — VI. nadstropju je bilo nekaj stanovanj, pisarna Trgovske in obrtne zbornice ter vojaška pisarna »Platz-kommando«; v drugem nadstropju so bila spet stanovanja ter Huthov internat in privatna šola za deklice. Od meščanske hiše dalje do male Lingerjeve ulice so bile tri dvonadstropne hiše; v pritličju so bile trgovine, v gornjih prostorih pa stanovanja.
špitalska ulica na desni strani: Na vogalu je stala trinadstropna hiša trgovca Bernbacherja, pozneje Pirkerjeva, na zadnje last trgovca Sossa. Obadva prva trgovca sta bila Nemca, g. Soss pa odločen Slovenec, ki je vodil v stari čitalnici plese. Sploh je bil Soss ugleden in spoštovan trgovec. Nad vežo te hiše je bil slovenski napis v metelčici. V tej hiši je stanoval direktor ljubljanske realke dr. Mihael Pe-ternel, ki je imel v III. nadstropju dve skromni sobici. V prvi sobi je imel Peter-nel svojo malo pisarniško mizo, svojo delavnico s knjižnico in svoje astronomične instrumente; na stropu je imel pribito veliko nojevo jajce. Peternel ni bil samo matematik, astronom in fizik, bil je tudi izvrsten naravoslovec, učenjak samouk. Poleg drugega je bil tudi homeopat in je posebno zdravil otroke. V prvi sobi je vedno stala velika vreča orehov, ki jih je Peternel po ordinaciji razdeljeval otrokom. Tudi jaz sem bil deležen teh dobrot. Plemeniti
Po zasl
V normalnih letih se začne splošna doba za rast gob šele koncem avgusta in v začetku septembra. Letos pa se je zadevno pravilo sprevrglo vsled vroče pomladi in zadostne moče v juniju in juliju, da smo dobivali že v drugi polovici julija spora-dično prave jesenske gobe, kakršne so lični ali laški goban (boletus elegans), tu-rek ali kozak (boletus rufus), maslenka (boletus luteus), sladki goban (boletus im-politus), pikčasti goban ali slinovka (boletus granulatus), rumeni mavel (boletus subtomentosus), peščeni goban (boletus variegatus) L dr. Vse naštete gobe so se našle ob Večni poti pri Ljubljani.
Poglavitne gobe visokega poletja so iaz-novrstne golobice (russula). (Mimogrede bodi omenjeno, da je naš naziv napačen. Naši m hrvatski botaniki so nemški naziv teh gob krivo prevedli v golobice (golubi-ce), ker nemški izraz »Taublinge« ni izvajan iz besede Taube — golob, temveč iz glagola betauben — omotiti, torej bi se morale te gobe pravilno imenovati »omo-tičnice«. Toda naziv golobice se je tu Ji med ljudstvom že tako ud<»i.iačil, da ga ne kaže več izpreminjati.)
Golobice tvorijo glavno skupino med platničarkami, to so gobe, ki imajo pod klobukom lističe ali platnice. Največ golobic je rdečih in rdečkastih, a so tudi zelene in zelenkaste, modre in modrikaste, bele, rjave, sive, rumene, vijoličaste itd. Vsled pestrih barv so golobice pravi okras naših gozdov. Vseh golobic je okrog 80 vrst.
Edino pri golobicah je okus merodajen za razlikovanje užitnih od neužitnih ozlr. škodljivih. Golobice so sladkega okusa (ogromna večina), ali pa so pekoče in grenke. Priporočljive so samo golobice, ki so sladkega oki-sa, ker pekoče m grenke nikakor niso okusne, četudi ne bi škodovale. Da se o tem prepričinp. smemo brez skrbi prežvečiti košček vsake golobice. Ako je okus pekoč, izpljunimo prežvečeni košček ter pustimo gobo v nmu. Saj imamo dovolj dobrih, t j. sladkih golobic. Vse golobice z rumenimi in rumenkastimi lističi so sladkega okusa, torei užitne.
Med golobicami ho najokusnejše zelenkasta golobica (russula vire-scen-s). modrikasta golobica ali plavka (russ^a cyanoran_
mož je umrl leta 1884., star 76 let. Omeniti moram, da je bila v tej hiši v pritličju na strani proti Ljubljanici mala originalna trafika. Malo zidano izložbeno okno so odprli, napravili so omaro in stelaže. Trafiko je dobila od finančne oblasti gospa Jožefa Majerjeva, vdova po sodnem adjunktu iz Stične. Njeni štirje otroci so bili marljivi in nadarjeni. Najstarejši je postal višji sodni svetnik, drugi višji poštni kontrolor, tretji okrajni šolski nadzornik, četrti Josip po imenu, pa je bil najprvo učitelj v Stični, pozneje pa učitelj in šolski ravnatelj v Ljubljani. Josip Maier je bil tudi takoj po ustanovitvi Glasbene Matice učitelj na tej šoli; poučeval je klavir in petje. Trafiko je oskrbovala gospejina sestra. Pri tej trafiki so se shajali mnogi profesorji, učitelji in uradniki, kupujoč smotke in tobak. Tudi ravnatelj Peternel se je vedno ustavljal pri tej trafiki. Pri vsej učenosti ni bil nervozen, marveč vedno dobre volje. Pri trafiki je vsak dan vprašal: »Ali že imate za mene tiskano pismo?« Trafikantka mu je potem izročila dne^mik »Neue Freie Presse«. V to trafiko so hodili tudi očetje frančiškani kupovat izdatne zaloge njuhan-ca.
Nadaljnja hiša je bila zelo velika, široka, dvonadstropna; imela je prostrano dvorišče ter pročelja tudi na oni strani, proti Ljubljanici. Za tiste čas« pred 70 leti
tha), žlahtna golobica russula vesoa) in zelena golobica (russula livida). Med rdečimi golobicami so tri neužitne: bljuvna golobica (russula emetica), žareča golobica (russula drimea) in krhka golobica (russula fragilis). Umevno je, da tudi umazano rumene smrdljive golobice (r. foeiens) ne bo nihče užival, ker je zoprnega duha, kakor pove že ime, četudi ni škodljiva. Nemški goboslovec Hermann piše, da strupenost golobic sploh ni dokazana. Tudi mikolog dr. Bresadola, ki je napisal najobsežnejše delo o gobah (v latinskem jeziku), piše, da mu ni znan noben slučaj, da bi se bil kdo zastrupil z golobicami. Vsekakor pa je za gobarje, ki niso popolnoma sigurni v
je bila ta hiša prav imenitna. V pritličju so bjle 'rgovine. Tvrdka Schreyer je imela trgovino železnih in raznih galanterijskih predmetov, potem je bila tu trgovina Orešek in trgovina Cik. Pozneje je bila v pritličju spredaj in zadaj kavarna »Valvazor«. V to kavarno so zahajali znani Slovenci kakor trgovec Jentl, pisatelj Alešovec (Brencelj), odvetnik dr. Valentin Zarnik in mnogo drugih. Nadaljnja je bila hiša po- J sestnika A. Permeta, pekovskega mc-jstra j in gostilničarja, ki je bil stari oče dr. Vla-dimirja Ravniharja, odvetnika in bivšega župana ljubljanskega. Na ulico je bila mala ! Zotmanova manufakturna trgovina ter gostilniški lokal, zadaj pa posebna gostilni- j ška soba, kamor so prihajali raz'ični go- j spodje po večerji na pogovOr, med njimt Fran Levstik in Ivan Tomšič, čez dvorišče si prišel v drugo, sosedno Permetovo hišo, kjer je bila prodajalna kruha in velika pekarija. Gospa Permetova je vstajala vsako jutro zelo zgodaj, da je sama nadzorovala prodajo in razdeljevanje kruha; gospa ni bila samo pridna, bila je tudi zelo dobra in je vedno podpirala reveže. Nadaljnja hiša je biia last gospe Materne, ki je bila lastnica tiskarne. Po njeni smrti je prešla hiša s tiskarno vred v last tvrdke Klein & Kovač. Po potresu so hišo malo popravili ter na cesto razširili za nekaj metrov, kar je še zdaj dobro razvidno. Sledila je Krisper-
poznavanju golobic, priporočljivo, da gobe prekuhajo in vodo odlijejo.
Vse teoretično razlaganje o golobicah pa le malo pomaga povprečnim gobarjem, ker sploh niso s gurni, katere platničarke spadajo med golobice. Za take nabiralce naj vsaj nekoliko veljajo sledeči znaki: Golobice imajo enakomerno pokončno obliko, kakor bi bile izklesane, nikoli ne rasejo postrani ali vijugasto. Koceni so valjasti in polni, navadno beii, le redko .deckaste ali rožnate barve. Lističi nikoli ne r a sejo navzdol po kocenu. Kocen nima nikoli kož-natega obročka (manšeta) in ni nikoli pri tleh hruškasto odebelel, kakor pri strupenem kukmaku.	A. B. st.
jeva hiša, kjer je imel v pritličju trgovino R. P.egjršek, štajerski Slovenec. Ta hiša je ostala do danes neizpremenjena. Zraven na vogala stoji hiša trgovca Antona Kri-sr.erja. Spodnji prostori so tu zelo spremenjeni. Na vogau je bil svoj čas Jjecerij&ld lokal, potem pa trgovina za galanterijo.
Vodnikov trg. Na tem danes praznem prostoru je stalo licejsko poslopje, kjer ;:e bilo pred 70 leti nastanjena cela gimnazija in z njo še prvi trije razredi realke, nadalje normalka, pozneje učiteljišče, deška ljudska šola, deželni muzej in študijska knjižnica. Po potresu je tu nastal današnji živilski trg.
Krekov trg se je imenoval Sejemski trg. Prostor proti Ljubljanskemu gradu ni bil zazidan; stala je tam le mala, nizka hiša, kjer so spravljale dobrunjske perice perilo; zraven hiše je bila ledenica mesarjev. Mestni dom je zrasel šele pred 40 leti. Na sredi trga so napravili ob priliki otvoritve mestnega vodovoda velik vodomet, ki pa ni bil prav nič okusen, zato so ga pozneje odstranili. Vse hiše okoli trga so še vedno take, kakršne so bili pred 70 leti. Omenili moram, da je bila pred Mahrovo hišo, ki je zdaj last mestne občine, ln med liceal-nim poslopjem pritlična hiša, kjer sta bili dve učilnici ljudske šole. Pred 70 leti je bila v tej hišici še slaščičarna gospe Sak-
S soncem v avgust
Včeraj zjutraj Ljubljane ni pokrivala megla ln je kazalo, da se bo vreme izpre-menilo. Na nebo so zjutraj legli oblaki, vendar je bilo sonce zmagovitejše in smo imeli spet toplo, sončno dopoldne.
Zdaj gremo v avgust, ki je najodločilnejšl za uspeh letine, o kateri letos vsi tako toplo želimo, da bi bila kar najbolj izdatna. že je aa nami god sv. Ane, ki jI pravijo kmetje »pogarčaka«, ker mora biti t> av. Ani pšenica zrela za pogače. Jutri bo por-cljupkula in o njej pravi kmečka modrost: »Ce je o porcijunkoli vročina, huda bo v prihodnje zima«. Toda do zime je še daleč in zaenkrat s prijltznim očesom gleaamo na polja, vrtove in sadovnjake. Med vremena rji kmečke pratike je v avgustu posebno uvaževan sv. Lovrenc (10. avgusta), o katerem pravijo, da bo vsa jesen lepa., Ce bo lepo na Lovrenčev god.
V četrtek čez dan se je ozračje ob Jasnem vremenu spet močneje ogrelo in je živo srebro doseglo spet 27.6° C. Tudi noč je bila prav topla in včeraj zjutraj je termometer beležil 15.8° C, torej nekoliko manj kakor pred 4 in 5 dnevi. Barometer se drži na 775. Kopalna sezona se spet živahno razvija dalje in je zlasti Trnovski pristan vsako popoldne zelo številno obiskan od mladine in odraslih. Seveda pa imajo tudi vsa ostala kopališča zadovoljiv obisk. V Koleziji, kjer je betonirani bazen že izgrajen, se mladina pridno igra z žogo, se sonči ter se sproti ohlaja s prhami, ki so tam nanovo nameščene in potrebne bolj kakor kjerkoli drugod.
Drobne zanimivosti
Ribolov kot znanost. Ribolov je v Nemčiji že desetletja predmet resnega znanstvenega proučevanja. Vseučilišče v Posnu ima celo posebno katedro za ribolov, ki jo vodi prof. dr. Wilhelm Mannsfeld.
Dnevnik, ki izhaja že 1030 let. Znano je, da imajo Kitajci najstarejše časopisje sveta. Najstarejši izmed vseh listov na svetu pa je pekinški dnevnik »King-Pao«, katerega prva številka je izšla leta 912. po Kr. V razsežnih arhivih lista, ki izhaja zdaj dvakrat na dan, so zbrane vse številke dnevnika, ki bo v kratkem obhajal 1030-letnico svojega obstoja.
Krava, ki daje tono mleka na mesec. Bogata, rodovitna pokrajina Scania na Južnem švedskem je pred tedni razpisala na<-tečaj za najboljšo kravo-mlekarico. Nagrado v znesku 2000 švedskih kron in srebrni pokal je sprejel kmečki posestnik Krister Rosen za svojo kravo Rozito, ki je dajala v razdobju od 1. julija lanskega, leta do 30- junija letos povprečno 11 litrov najboljšega mleka na dan, to se pravi, skoraj 12 ton mleka na leta
Churchillov sin na oddihu v New Torku. Neki ameriški list je zabeležil vest, da so Randolpha Churchilla, sina angleškega premiera, oblečenega v angleško vojaško uniformo, opazili v družbi neke lepotice iz igralskega sveta v razkošnem nočnem lokalu »E1 Marocco« v New Yorku. Novinar, ki ga je opazil, je takoj napravil ž njim intervju in mladi Churchill mu je pripovedoval, da se nahaja v Ameriki na bolniškem dopustu zaradi rane v hrbtenici, ki jo je bil dobil v Libiji. Ranjen pa ni bil v boju, temveč o priliki neke avtomobilske nesreče. V kratkem, je rekel, se vrne v Evropp, kjer bo spet nastopil svojo civilno službo.
Dve smrtni nesreči na kolodvoru. Z Gornjega štajerskega poročlajo, da je pri Št. Lambertu zašla pod vlak 761etna kmetica Genofeva Wieserjeva, Bila je naglušna in jo je povozil tovorni vlak. Obležala je na mestu mrtva. Nadalje so je primerila smrtna nesreča pred kolodvorom v Leobnu. Delavec Teodor Walko je moral priključiti priključni voz k tovornemu avtomobilu. Voza sta trčila skupaj in Walku zdrobila glavo.
Lev in ogledalo. Z Dunaja poročajo o nenavadni dogodivščini, katere junak je ponosni kralj živali. V mestecu Libušinu se je za nekaj časa ustavil cirkus, ki ima tudi svoj zverinjak. Pa je že tako, da včasih niti ljudje, ki imajo z levi opravka, niso dovolj previdni. Vrata kletke so ostala samo priprta, čuvaja ni bilo v bližini in lev se je odpravil na kratek, a zanimiv sprehod. Očitno se je bil malo prej zadosti najedel, zakaj ko je na ulici zagledal ljudi, mu jih skoraj ni bilo mar. Seveaa je nastala panika povsod, kjer se je pojavil, med vikom in krikom so bežali ljudje pred njim, ženske so padale v nezavest On pa se je mirno sprehajal po praznih ulicah in s polnimi pljuči dihal zrak svobode. Na lepem se je znašel pred trgovino, kjer se je v izložbi nahajalo veliko ogledalo. Tu je uzrl svojo podobo — naenkrat je lev levu gledal v oči. V njegovi krvi se je zdramila zver. Zarjul Je strahotno, da bi pregnal nasprotnika Jz stekla, a videl je, da se ne gane, da mu z enako drznostjo odgovarja. Pognal se je v skoku, prebil šipo in ogledalo in se znašel v prodajalni, iz katere ze pobegnilo nekaj prestrašenih ;judi. Iz trgovine so telefonirali po pomoč in kmalu nato so prihiteli čuvaji in krotilci iz cirkusa. Po dolgem trudu jim je uspelo, ukrotiti ;n zve-zati zver in jo odvesti v kletko nazaj.
*
serjeve, ki je imela tri sinove, vsi so odšli
v Ameriko.
Kolodvorska ulica se je imenovala »Blatna gasa«, ker je bila ozka m res blatna. Ulico so začeli razširjati šele po potresu, regulirana pa še dolgo ne bo. Večjo hišo je najprvo sezidal g. Zopitsch — trinad-stropno, sedaj last Akademskega kolegija. Hiša restavraterja štruklja je zrasla šele po potresu; staro, malo pritlično hišo so podrli, obsegala je takrat nad polovico sedanje ulice. — Palača železniške direkcije je še jako mlada. Na tem prostoru je stala svojčas predilnica, ki je bila prav obsežna; kajti prav do sedanje Miklošičeve ceste je imela svoje prostore in delavnice. To vidiš še zdaj na nezazidanem prostoru za Mikli-čevem hotelom. Večje število stavb še danes uporabljajo za garaže.
Miklošičeva cesta se je odprla šele po potresu. Ob potresu so bile razne hiše za Frančiškansko ulico stare, neznatne. Cesta od Marijinega trga mimo frančiškanske cerkve je bila zaprta. Zadaj so bili samo vrtovi in travniki tja do kolodvora.
Dalmatinova ulica se je pred 70 leti imenovala Cesta usmiljenih sester, bila je zelo ozka, po potresu pa so jo razširili. Nastale so potem lepe stavbe in park, kot kr?na tega trga pa je zrasla palača deželnega sodišča.
Roparica na električnem stola
Amaconka, ki je postala poglavarica ameriške gangsterske tolpe
Predstava, ki jo je imelo evropsko občinstvo o Ameriki, je biila zmerom precej motna in meglena, od časa do časa pa so jo razjasnjevale zgodbe, da so se človeku lasje ježilli ob njih. Takšna je tudi povest o karieri Lete Ethezove, roparske poglavarice, ki je nedavno sklenila svoje življenje na električnem stolu.
Leta 1936. je bila Centralna banika v Kan-sas Cityju napaden^ od oborožene tolpe gangsterjev in oropana. Naslednje Isto je bila enake usode deležna Centralna banka v Denverju v CoHoradu. Leta 1938. se je ameriška policija zaman ukvarjala s celo vrsto drznih zločinov, ki jim ni bilo' mogoče izslediti storilcev. Leta 1939. so neznani roparji z uspehom napadli Menjalno banko v Cincinnatiiju. Leta 1940. so v Hudsonu našli trupelce otročiča, katerega starši so malo prej prejeli anonimen poziv, naj plačajo visoko odkupnino, pa izsiljevalcem niso ustregli. Ob istem času je cela vrsta filmsfciih igralk in drugih umetnikov v Ameriki, Id so uživati sloves zaradi sto jih velikih prejemkov, dobila grozilna pismia, naj na določenem kraju in ob določenem času poleže visoke vsote denarja. Celdh pet let je ameriška policija na vse kri pije iskala sledi za drzno, rafinirano tolpo, ki je biila, po vseh znakih sodeč, nosilka vseh teh gangsterskih podvigov. Policija pa je imela tudi važen indic v rokah, da tolpo vodi neka ženska. Vsa grozilna pisma, ki jjh je dobila poli#ija na vpogled, so namreč nosila žig: E. J. L., vojvodinjia.
Vsa roparska storija pa je še vendar ostala zaviita v plašč skrajne zagonetnosti. Policija je sicer iz dneva v dan aretirala veliko število oseb, osumljenih, da so s tolpo v zvezi, vendar vse te aretacije n<iso prinesle količkaj otipljivega rezultata. Vsa reč je bila že vsej javnosti, a posebej še ameriški policiji v sramoto. Takrat se je našel mlad novinar, ki se je zagrizel v stvar in so Gdiločil. da razvozla zagonetko, ki ji policija ni bila kos. Naredil se je za detektiva in je začel iskati stika z ljudmi iz podzemlja ameriških velemest. Tako je navezal veliko število težkih, sumljivih poznanstev in ob neki priliki je sklenil tesno prijateljstvo z gangsterjem Joetom Brookmanom iz Indianapoiisa, o katerem je zaslutil, da ima zveze z ljudmi iz tolpe zagonetne banditske amaconke. Joe Brookman je bil prijeten, zaupljiv človek, a preden je novinarju utegnili kaj pripovedovati, je že padel, zaboden očitno od roke enega iz tolpe, ki je zaslu-
tila. da jo Joe lahko izda. Prav ta umor pa jp policiji odprl sled za banditi. Ko je Brookman navezal te:nejše stike z novinarjem. se je najbrž začel bati, da mu grozi nevarnost od tovarišev. Zato si je pod podlogo suknjiča vsi I listek, na katerem je sporočil ime poglavarice in način, kako ji je mogoče priti na sled.
Joe Brookman pa je zapustil tudi kratko pisanje, namenjeno1 novinarju, v katerem je izpmedal vse bedno življenje človeka, ki st je bil pridružili roparski tolpi samo zaradi lepih oči poglavarice Lete Ethezove. Poli »i ;a pa je imela še mnogo trdega iskanja,
preden je nevarno žensko spravila na vaT-no. Sodišče je Leto Ethezovo obsodilo na smrt in nedavno je sedla na električni stol.
Pater Rocco
Znani napoljski pridigar pater Rocco je neko nedeljo pridigal proti zakonolomstvu.
»Da bom videl, kako se kesate svojih grehov,« je dejal na koncu, »naj dvignejo roko vsi tisti, ki jim je žal, da so bili nezvesti«.
Vse roke so se v trenutku dvignile.
»Sveti Mihael,« je nadaljeval pater, »ki stojiš z gorečim mečem ob božji strani, odsekaj roko vsem tistim, ki se ne kesajo od srca, ampak so dvignili roko le zato, da bi me preslepili. . . c
In spet so se vse roke v trenutku spustile, kakor bi jih bil blisk ošinil.
Fronte russo: Reparti Camlcie Nere alTattacco di posizionl sovietiche — Ruska fronta: Oddelki Črnih srajc v napadu na sovjetske postojanke
KAJ VIEM? KAJ ZT^AM?
251. Kaj je koreografija? 252. Kaj je staničnO juta?
253.	Kaj je trisekcija kota?
254.	Malo bomo prelagali
V spodaj naslikanem načrtu z 19 polji je zgornja vrsta zasedena z devetimi kamni, ki smo jih označili s številkami. Naloga je sedaj ta, da spravimo te kamne
9	8	7	6	5	4	3	2	1
								
								
preko zveznega polja v sredini na spodnja polja, toda v obratni red, torej: 1, 2, 3, 4, 5 itd. Najbolje je, da si načrt prerišemo z večjimi polji na list papirja, postavimo nanj s številkami označene kamne in jih
pričnemo dejansko prelagati.
*
255. Logika
Logika ima svoje pasti, kdor tega ne verjame, naj premisli izrek Krečena Epi-menida, ki je nekoč v jezi zavpil svojim rojakom v obraz: »Vsi Krečani so lažnivci!«
To je mogoče — toda Eplmenides je bil tudi Krečan in po svojem lastnem izreku tedaj isto tako lažnivec. Torej bi lahko dejali, da je bil njegov stavek: »Vsi Krečani so lažnivci... « navadna laž. Če je tako, pa so bili vsi Krečani resnicoljubni in Epimenides tudi ni bil lažnivec. Ti, sveta logika! Kdo nam pove, ali so bili Krečani lažnivci ali resnicoljubneži ? Kdo nam najde v tem paradoksu, po katerem naj bi bili lažnivci resnicoljubni in resnicoljubni
lažnivci, napako, ki bo pojasnila vse? * * *
Rešitev nalog 30. julija:
246.	Plaid je pomenil prvotno volneni, pisano karirasti ali progasti plašč škotskih gorjancev.
247.	Vsaka snov, ki se s temperaturo ne razkroji, se lahko iz trdnega stanja spremeni v tekočino, iz tekočine pa v plin in obratno. Za vsako snov obstoji neka »nizka«, »srednja« in »visoka« temperatura. Primer: Voda je pod 0° trda snov (sneg, led), pri 0° se tali, je med 0° in 100° tekočina, pri 100° zavre in je nad 100° plin (para); obratno se para pri 100° zgoščuje, tekoča voda se pri 0° strjuje. Različne snovi imajo različna tališča in vrelišča, ki so v obratnem redu zgoščišča oz. strjevališča. Železo se začne taliti pri 1100°, zavre pa šele pri več tiso čstopinjah. Ogljik (n. pr. diamant) se tali pri okroglo 4800°. Zrak je blizu temperature —273° v trdem stanju, pri —190° že zavre ln postane plinav.
•
249. Naš šahovski problem
1. Da6—c4, Ldl—b3, 2. Dc4—fl, Lb3— f7, 3. Dfl—b5 in mat. Strateška miniatura francoskega mojstra problemov Andrčja
Cherona. Ideja te naloge je v tem, da se črni tekač spravi kot blokirajoča figura na f7.
250. Kako velika je milijarda
Milijarda minut poteče približno v 1901 letu To se pravi n. pr., da je od Kristusovega rojstva šele ob začetku našega stoletja minilo toliko minut.
Umetni senčni mrki
Malokateri astronomski dogodek prevzame človeka tako kakor popoln sončni mrk. Dokler je opaziti še kaj sončne ploščine, ne vidimo še nič posebnega ali zanimivega. Komaj pa zakrije mesec še zadnji sončni žarek in se pokrajina potopi v globok mrak, se ponudi očesu slika nenavadne lepote. črni mesec visi navidezno prosto v zraku in ga pri tem obdaja venec mile sončne svetlobe — korona. V ta svetlobni plašč molijo oblakom in jezikom podobne tvorbe fantastičnih oblik, ki izvirajo na videz iz luninega roba. To so tako zvane protube-rance. Korono so poznali že v starem veku, med tem ko so ogromne plamenice protu-beranc zbudile pozornost zvezdoslovcev šele v 19. stoletju. Da gre v obeh primerih za tvorbe na soncu, ne pa na mesecu, je dokazal popolni sončni mrk 1860.. ki so ga opazovali na Siciliji. Z neoporečnimi meritvami so namreč ugotovili, da se te tvorbe ne pomikajo z mesecem naprej, temveč da se nasprotno mesec pomika enostavno preko njih.
Naše znanje o koroni in protuberancah pa je ostalo še dolgo časa zelo skopo, kajti razen ob popolnih sončnih mrkih jih neprimerno močnejša sončna svetloba brezpogojno prežari, da v njej izginejo. Popolni sončni mrki pa spadajo med najbolj redke naravne pojave. V našem stoletju jih bo na vsej zemlji n. pr. komaj 80. če se omejimo na določeno deželo, so seveda še bolj redke. Tako so se v prejšnjem stoletju v naših širinah v Evropi primerili samo trije popolni sončni mrki, v tem stoletju pa bosta samo dva, in sicer 1.1954. ter 1999. Iz tega razloga je potrebno organizirati drage odprave v daljne dežele, ki pa zavoljo slabih vremenskih prilik često nimajo uspeha. Ker traja takšen sončni mrk kvečjemu sedem minut, so našemu vpogledu v dogajanja sončne atmosfere tudi drugače določene zelo ozke meje.
Astronomija je dosegla zato velik uspeh, ko je 1.1868. Janssenu in Zollnerju uspelo, da sta s pomočjo spektroskopa napravila čudovite oblike protuberanc vidne ob vsakem času ter jih je mogoče celo fotografsko posnemati, šele na ta način .ie bilo mogoče spoznati njih spremenljive oblike, izmeriti njih višino ter ugotoviti, da gre za pojave, ki po svoji mogočnosti presegajo vse, kar si moremo na naši zemlji predstavljati. Neredko je takšna protuteranca visoka do 400.000 km!
Opazovanje sončne korone ob vsakem času, kadar le sonce sije, je primerno težja naloga. Prvi in najvažnejši pogoj je ta, da
Reparti di meharistl italianl nel Sahara libico — Oddelki italijanskih meharistov v
libijski Sahari
zakrijemo neposredno sončno svetlobo, razen tega pa čim bolj tudi razpršeno svetlobo. Korona žari vendar več nego milijon-krat slabotneje nego sonce samo, nje nežni soj bi izginil zato tudi v razpršeni svetlobi
Vira razpršene svetlobe sta dva. Prvič nastaja v zemeljskem ozračju, zlasti zaradi prašnih delcev v njem — ln tu nam pomaga samo to, da postavimo daljnogled v čim višje višave, kakor je to v zvezdami ob Tschuggenu pri Arosi, ki so jo i gradili v višini 2050 m. Posebno ob zimskih dneh je tu zrak praktično prost vsega prahu.
Drugi vir razpršene svetlobe pa je daljnogled sam. Po mnogih poskusih je uspelo naposled zgraditi daljnogled, ki te napake po umnih napravah ne kaže v posebno veliki meri. Predvsem so v ta namen podaljšali cev daljnogleda daleč preko leč, kakor uoo-rablja fotograf čelno zaslonko na svojem objektu, da doseže jasnejše posnetke z mnogo več podrobnostmi. Tudi pri astronomskem daljnogledu je notranjost zaslanjajoče cevi skrbno počrnjena, razen tega je namazana z neko posebno snovjo, na katero se prilepi vsak prašni delec, ki bi dospel v notranjost. Samo ob sebi je nadalje umevno, da je mogoče uporabljati le leče, ki ne kažejo motnih mest in notranjih napetosti, pa tudi ne trdih ali plinastih delcev in mehurčkov v svojem steklu.
Po dolgih poskusih je bilo mogoče izdelati lečo s premerom 11 cm, v kateri nastaja komaj tisočinka toliko razpršene svetlobe kakor v najboljših doslej znanih astronomskih objektivih. Ta objektiv daje podobo sonca s premerom 14 mm. Ploščica v slikovnem polju, ki po premeru ni večja od te sončne podobe in ki ima zrcalno sprednjo stran, odpravlja tudi vso neposredno sončno svetlobo, ki bi prišla v daljnogled.
Druga leča upodablja spet sončno ploščo in sončno atmosfero nad njo. Ta vmesni objektiv, ki je sestavljen iz skrbno izračunanih leč, da bi risal sonce čim ostreje, pa je nemogoče izdelati iz stekla, ki bi ne imelo majhnih motnih mest in mehurčkov (tudi najboljši fotograski objektivi kažejo takšne napake v steklu). Toda slikovne napake, ki izvirajo iz tega nedostatka, odpravljajo z bistroumnim trikom: s pomočjo elektromotorja obračaj namreč lečni sistem tako, da se zavrti približno enkrat na sekundo okrog svoje optične osi. Slika, ki jo rišejo te leče, se opazuje nato s pomočjo okularja ali pa se usmeri v fotografsko oziroma kinematografsko kamero ter na svet-ločutno plast.
Opisani daljnogled, ki ga uporabljajo od 1.1938., daje na ta način ob vsakem času, kadar sonce sije, jasno podobo sončne korone. Njene počasne spremembe se dado opazovati z vso udobnostjo, pred vsem pa tudi njena zveza z delovanjem sončnih peg, ki so jo slutili že davno prej.
E K D 0 T A
Znani berlinski klinik prof Frericbs je bil, kar se tiče računov svojim pacientom, hudo zahteven. Ko so ga biili baš imenovali za doktorja »honoris causa« nekega vseučilišča, je prestrašil nekega pacienta z izredno visoko številko. Pacient je skuhal honorar znižati in je dejail: »Prosim vas nujno, gospod ča?itni doktor, da bi svojo zahtevo znižali.«
Frerichs je odgovoa-id: «0pustite taikšne visekozveneče nagovore: v občevanju s tako bogatimi pacienti, kakršni ste vj. nisem doktor honoris causa, temveč dektor honorarna causa!«
VSAK DAN ENč
\\
»Ali ne boš stekel za svojim klobukom?« »Saj se bo vrnil. Vremensko poročilo je javilo vendar spremenljive vetrove!«
MgnHMMMKr''.!!ir™
Nase veselje v jeseni in zimi
Preden se je pričela šola, je bilo kot še danes barantanje s knjigami. Starši so imeli zopet nove stroške z nakupom manjkajočih nam knjig, s popravili čevljev, med tem ko so nam obleke in perilo naše skrbne mamice že med počitnicami pregledale in zafli-kale. Prvi dnevi začetkom šole so se nam zdeli dolgi, ure so potekale počasi, vleklo nas je ven, v naravo, ker smo se v času počitnic že odvadili sedeti več ur na mestu in pri miru. Kaj smo vse počeli ob deževnih in prostih dnevih sem povedal že v članku z dne 27. VI. 1942. Tudi smo hodili prve dneve začetkom šole ob prostem času v Tivoli. Tam smo se vozili po bajerju s čolnič-ki. Tudi mlajši dijaki so ob prostih popoldnevih in ob nedeljah planili po čol-ničkih, da si komaj prišel na vrsto. Ne motim se, ako trdim, da se mi zdi, da zlasti mladina in to predvsem dečki zelo pogrešajo to veselje. Za take vožnje je zlasti na tivolskem bajerju, ker ni bilo nevarnosti, da kdo utone, ako se mu po nesreči prevrne čoln ali pa ako je zadel v drugo »ladjo«.
Ko se je približal oktober smo že začeli vzbujati želje po snegu- ki je včasih padel že ob Vseh svetih. Tako smo po preteku treh letnih časov, ki sem jih opisal v prejšnjih člankih, prešli v zimo. Učenje je okrog sv. Miklavža malo popustilo. Molili smo na čast sv. Miklavžu (če tudi smo ga že poznali). Izražali smo mu napram staršem toliko želja, da bi moral ta ljubljenec mladine skoro vsakemu pripeljati zaželjene igrače in jestvine najmanj na »cizi«. Tudi smo pisali vdana in ponižna pisma na njegov naslov. Zelo smo bili seli, da so nas vzeli starši v mesto gledat izložbena okna. Tam smo se koma] zvrstili in pasli svoje poželjive oči. Koliko strahu, želja, upa, dolgega bedenja in nemirnega spanja smo prestali na pred večer tega pri otrocih morda najbolj priljubljenega svetnika (poleg sv. Alojzija). Ko je napočil ta presrečni dan, smo se zbudili na vse zgodaj. Včasih smo iskali pod posteljo krožnike ali peharje, ako ni bilo tam nič pa povsod drugod. Četudi je bila dostikrat posr mnogo večja, nego so bila naložena darila, vendar smo bili hvaležni za vse, kar smo dobili. Akoravno so bile naše igrače preproste, vendar smo jih bili veseli in hvaležni. Presrečni pa smo bili, ako smo dobili lesenega konjička s kurjim peresom v repu, ki je — zadaj — piskal. Ako pa je kdo dobil konja- na katerem se je lahko ~"<?al; smo pa zvedeli takratni otroci 5 hiš naprej, deset nazaj ali pa še več. Vsi smo hodili občudovat tega srečnika in ogledovat ter božat njegovega konja. Mnogi smo se navadili na »dromljo« igrat. Današnja mladina te »dromlje« ne pozna in tudi v muzeju je še nisem zapazil.
Kakih modernih igrač nismo še poznali. Tudi sedanje moderne igre, kakor na pr.: tenis, kroket, žogobrc itd. nismo poznali. Tudi kino nam je bil neznan. Ako pa so nas starši vzeli i.a daa Vseh svetnikov v gledišče k predstavi »Mlinar in njegova hči«, je bilo pa to kar višek sreče. Dasiravno smo bili otroci ne bogatih staršev, vzgajani v skromnosti, preprostosti in ponižnosti, vendar pa smo bili v obsegu uživanja otroškega veselja in srečne mladosti presrečni in neizmerno bogati ter razvajeni.
Pred meseci je bilo večkrat čitati v raznih časopisih prav lepe in različne spomine iz prejšnjih desetletij, ko so se še različni in odlični prednamci, med drugimi tudi svetovno znani državnik
in knez Metternich drsal na tem svoje-časno tako oboževanem »Kernu«. Vse, kar je omenjenega v onih člankih, smo pozneje, to je pred petdeset in več leti delali tudi mi. Nekateri otroci so imeli že takrat lepe »Šleipšuhe« (kakor smo takrat rekli tej tako zaželjeni napravi — drsalkam). Bilo nas je več vrst drsalcev. V prvo skupino so spadali »no-bel« drsalci s pravimi drsalkami. V drugo kategorijo so bili uvrščeni oni z »raki«. V tretji vrsti- ki je bila zelo številna, smo bili taki, ki smo si drsalke izposojali. V zadnji zbirki pa so bili tisti, ki so se drsali po lajštci ali po polenčku. Ako pa nismo imeli ničesar pri roki, smo se podili z golimi čevlji po ledu in pri tem seveda trgali podplate. Naravno, da so se isti pri tem vedno bolj tanjšali in naši dobri, skrbni sedaj že zdavnaj pokojni starši so lahko večkrat opazili, da se podplati na čevljih vse preveč svetijo in prehitro tanjšajo. Da nismo bili za taka dejanja pohvaljeni, si lahko mislite. Marsikdaj je pela palica. Po Kernu so se mnogi podili mance, se drsali stoje ali čepe, priročno z gospodičnami ali v dolgih vrstah, počez, drug zraven drugega ali drug za drugim pa tudi no <=ni ne«*.
Juh Avgust.
Manica:
Skriti deli
1.	Sloga jači, nesloga tlači.
2.	Rad imam mucko, ki me tako bistro pogleda.
3.	Milček, povej mi imena vseh otrok, ki so balinali!
4.	Bolje je. da očka molči, kot da mi pove žalostne vesti.
5.	Stisni kačo za vrat, ako hočeš, da te ne piči!
6.	Poleti naj starček, mož, mladenič in otrok nosi lahko obleko.
7.	Ce jaz Janeza podim, nikar ne misli, da ga smeš tudi ti.
8.	Otroci, ali ste napravili današnjo nalogo?
9.	Bodite zelo tihi in mirni! Pst! Rehar-jev Gregec prihaja.
10.	Trop fantov in deklet prepeva lepe pesmi.
V	vsakem gornjem stavku je skrit del hiše. Poiščite!
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
RAČUNSKA
V	šoli hoče učiteljica nazorno pojasniti, k »i je ulomek.
r Torej poslušaj, Milka! če vzamem tablico fokolade, jo razlomim na deset enakih c>,Vv in dam enega tebi, kaj je to?«
xSkopost, gospodična!«
•
FINANČNIK
Deček: »Stric Samuel, če ima kdo sto tisoč in jih posoja po dva procenta, kaj dela?«
Stric: »Veliko neumnost, fant!«
ŠOLARJEV A MOLITEV
»Prosim te, ljubi Bog, naredi London za glavno mesto Francije!«
»Zakaj prosiš to, Jožek?«
»Ker sem tako napisal v šolski nalogi!« •
PO VSEH ŠTIRIH
Gospod Pivec: »Kadar pridem nekoliko pozno domov, moram iti po 144 stopnicah«.
Gospod Vinič: »Saj si vendar rekel, da je pri vas samo 77 stopnic!«
Gospod Pivec: »No, kaj pa roke, he!« •
1EŽAVE V BOLNICI
Lepa strežnica: »Vselej, kadar fnn ho-(e»ii izmeriti utrip žile, se mu po»>r.*>ši Kaj raj storim?«
Zdravnik: »Zaveste no oči!«
KULTURNI PREGLED
Zbornik znanstvenih razprav
V založbi profesorskega zbora juridične fakultete univerze v Ljubljani je izšel pravkar osemnajsti Zbornik znanstvenih razprav (za 1. 1941/42). Vzlic vsem težko-čam vojnega časa je novi Zbornik prelomil v pozitivnem smislu dosedanjo tradicijo 12 do 15 tiskovnih pol, saj predstavlja zlajetno knjigo z 22 tiskovi polami.
Prvih 110 strani zavzemajo nekrologi prezgodaj umrlim profesorjem dr. Radu Kušeju, dr. Metodu Dolencu in dr. Stanku Lapajnetu. Prva dva sta iz peresa prof. P o 1 c a, ki jima je dodal tudi popolno bibliografijo njunih spisov, tretjega pa je spisal prof. Stojan Bajič. Tu nam je razkazana ogromna dediščina, -ki so jo zapustili ti visoko kvalitetni znanstveniki in ko pomeni za slovensko pravno znanost conditio sine qua non njeen rasti ln razvoja.
Oddelku razprav stoji na čelu delo prof. A. B i 11 m o v i č a: Cena pri dvostranskem monopolu. Z matematičnim postopkom, ob obsežni uporabi in pregledu tuje literature je tu prikazana teoretična določitev gornje in spodnje limite cen ob tistem položaju na trgu, ko je na vsaki strani, torej na strani ponudbe prav kakor na strani povpraševanja, udeležena le po ena oseba oziroma tekmovalec, in to ločeno za dvoje potrošnih in dvoje pridobitnih gospodarstev. To stanje, ki se naziva dvostranski monopol, dobiva v modernem gospodarstvu vedno univerzalnejši značaj. Izračunavanje pa v praksi in v primeru potrošnih gospodarstev ni izvedljivo, ker je prav najvažnejša postavka, namreč subjektivna korist kot psihični občutek le primerlji-
va, včasi celo neprimerljiva veličina, v drugem primeru pa je otežkočeno, ker so potrebni zanesljivi statistični podatki o pogojih, pod katerimi obratujejo monopolna pridobitna gospodarstva.
Druga je razprava dr. V. Korošca z naslovom: Bel Madgtalti. Spis prikazuje nekatere zanimivosti upravnega ustroja he-titske države. Ugotavlja položaj, zlasti dolžnosti provlncialnesra namestnika bel madgaltija glede vojske, uprave, bogo-častja kolonizacije in kraljeve imovine ter zlasti sodstva. Dodano je besedilo določb tzv. službenih instrukcij, tičočih se kraljeve imovine in sodstva (v transkripciji in prevodu).
Iz rimskega prava je delo dr. C. Kržišnika: Separatio bonorum. Pisec razpravlja o pravici do določitve zapuščine, ki pomeni v rimskem pravu izjemo od načelne enotnosti dediščine z dedičevo imovino.
Dr. Gorazd K u š e j razpravlja o mešani državni obliki, ki pomeni v praksi odstop od klasičnih teoretsikih tipov državnih oblik. Dr. Kušej podaja razvoj mešane oblike države v teoriji in praksi od Polibija do Montesqu:euja in Sičyesa, od stare rimske države do moderne ustavne in parlamentarne vladavine.
O značilnih posebnostih italijanskega kazenskega zakonika z dne 19. okt. 1930 poroča prof. M a k 1 e c o v. Ugotavlja, da novi italijanski k. z., ki je nerazdružljivo zvezan s koncepcijo totalitarne države za razliko od Ferrijevega načrta iz 1. 1921 ne pomeni odločilnega preloma tisočletne tradicije kazenskega prava. Poudarjena je
zlasti zaščita države, religije, rodbine in rase, ter je podana širša uporaba očuvalnih odredb zaradi pobijanja habitualne zločin-stvenosti ter raznih omilitev kazenskega zakona glede popravljivih zločincev. Princip legalnosti ostaja še vedno ohranjen.
Dr. Vladimir Murko je prispeval razpravo: Veljavne določbe nove uredbe o državnem računovodstvu, ki je tudi praktičnega pomena. V njej opisuje pravno stanje, ki je nastalo po uveljavitvi uredbe o državnem računovodstvu z dne 7. marca 1941, ki je nadomestila stari zakon o drž. računovodstvu iz 1. 1910. kajti novi zakon o a rž rač iz 1. 1934 zaradi večnega odlaganja s finančnimi zakoni ni dobil nikdar obvezne moči. Uredba o drž. računovodstvu je dobila obvezno moč 1. apr. 1941., naslednji dan pa jo je zepet izgubila, izvzemši III. poglavje, ki govori o pogodbah. Pisec davaja še nekatere spremembe, izdane po centralni italijanski vladi ali Visokem komisarijatu.
V aktualni razpravi: pivavosodstvo, mednarodna pristojnost podsodnost je prof. dr. R. S a j o v i c opozoril na številne probleme, nastale s pojavom mednarodne pristojnosti, ki znači zanikanje mnenja, da je sodno oblastvo delečenega pravdnega področja poklicano razsoditi o vsaki stvari, ako je podana krajevna pristojnost t. j., znači zanikanje absolutne državne (nacionalne) pristojnosti.
Hanimiva je metodološka razprava prof. Spektorskega: Teorija in empirija. Po analizi tzv. Voraussetzungslose Wis-sensehaft t. j. znanosti, ki popolnoma odgovarja realnosti, ki je torej čista empi-rija, konstatlra intencionalnost vsake vede. Iz tega sledi neskladnost znanstvenih konstrukcij z realnostjo in to ne le čisto teoretskih, ampak tudi onih, pri katerih ima čista empirija važno vlogo. Iz tega
sledi nadalje nujen zaključek, da v znanosti nI mesta za absolutno in dokončnost.
Sledi razprava prof. dr. M. š k e r 1 j a : Družba z omejeno zavezo po itaL državljanskem zakoniku in po jsl. trgovinskem zakonu. Pisec podaja paralelo med določili obeh zakonov ter ugotavlja enakost oz. vsaj bistveno nerazličnost v večini osnovnih potez. Glavna razlika tiči po piščevem mnenju v tem, da ital. d. z. bolj poudarja značaj družbe z. o. z. kot kapitalne družbe v nasprotju z jsl. t. z., ki poudarja elemente osebnih družb (zlasti glede zaščite upnikov).
V demostatlstično problematiko posega dr. Vogelnik z razpravo: P°pis jugoslovanskega prebivalstva iz 1. 1931. In popis prebivalstva Ljubljanske pokrajine iz leta 1941. Medtem ko je popis Iz 1. 1931. vseboval zelo moderne teoretske elemente in je hirala njegova tehnična izvedljivost, je popis prebivalstva iz 1. 1941., naslonjen na popise Italijanskega prebivalstva, imel primeroma skromen obseg, bil pa je v statistično tehničnem pogledu na višjem nivoju.
Zaključna je razprava dr. 2ontarja znanega poznavalca zgodovine mesta Kranja, z naslovom: Najstarejša sodna knjiga mesta Kranja (1517—1520). To sodno knjigo je našel pisec razprave v lanskem poletju na Gorenjskem. S temeljito preučitvijo bo osvetljen marsikak problem pravne zgodovine.
Kot ponavadi so tudi letos dodani razpravam kratki pregledi topot — z izjemo enega latinskega — v italijanščini.
Ob pogledu na novi zbornik ki leži pred nami, prihajamo do nujne ugotovitve, da pomeni ta edicija tudi ne glede na razmere daagoceno pridobitev ne le za slovensko pravno znanost, ampak tudi za znanost sploh.	S. B.
Baletni večer
Baletni večeri kot samostojne umetniške prireditve so vedno rezultat smotrnega in prizadevnega umetniškega dela v baletnem zboru. V opernih gledališčih je balet samo nujna izpopolnitev ansambla; njegovo življenje se razvija večidel v okviru sezonskega opernega in operetnega repertoarja. Umljivo je, da taki nastopi ne izčrpajo umetniške stremljivosti resnično nadarjenih baletk. V velikih gledališčih, kjer so na razpolago obilnejša sredstva, je prirejanje samostojnih baletnih večerov že pro-gramatska izpopolnitev sezonskega glasbenega repertoarja.
Pri nas bi se zdelo, da so baletni večeri bodisi intermezzo v sezoni — premalo očiten, da bl se videla organična zveza s celotnim sezonskim delom opernega gledališča
_bodisi nameček ob koncu, ko je sezonski
repertoar izčrpan. Toda že nekaj let vidimo, da nam operni balet pokaže vsako sezono v obliki ene ali več celovečernih prireditev svojo zmogljivost in svoja umetniška stremljenja. To pričuje, da se vzlic vsem skromnim sredstvom razvijajo tudi v našem baletu zdrave ambicije po samostojni umetniški rasti, po obvladanju večjih in zahtevnejših nalog kakor se nudijo v okviru posameznih opernih in operetnih večerov. Pri presojanju uspeha takega samostojnega nastopa ne smemo kajpak pozabiti, da požrtvovalni trud nadomešča tudi tu tisto, kar daje v velikih gledališčih obilnejša materialna podlaga, ter da se predvsem s to idealno voljo do umetniškega uveljavljanja doseza pri nas tako zado» voljlva umetniška raven baletnih prireditev.
Večer, ki ga je priredil naš operni balet v sredo, je stal v znamenju prikupne in uspešne ambicije po uveljavljanju samo-
SPOŠTOVANIM NAROČNIKOM! Današnji številki smo priložili položnice za
vse naročnike, ki prejemajo list po pošti. Prosimo Vas, da se jih poslnžite ter nam nakažete naročnino po možnosti takoj prve dni meseca avgusta. One naročnike, ki so z naročnino zaostali, prosimo, da plačajo zaostanek istočasno z naročnino za tekoči mesec, ker bomo drugače prisiljeni vsem list ustaviti.
UPRAVA »JUTRA«
• Sanitetni major daroval kri za vojaka.
V Abbiategrassu so k nekemu vcjaku, k! je bil na dopustu in se je po nesreči nevarno ranil, poklicali vojaškega zdrav, ka sanitetnega majorja dr. Sebastia.ia Ferrara, ki je bil — to navajamo le mimogrede — že odlikovan za svojo hrabrost. Sanitetni major je opazil, da je vojak izgubi! že mnogo krvi ter je njegovo življenje v nevarnosti. Potrebna je bila nagla transfuzija, in ker ni bilo drugega dajalca krvi pri roki, se je zdravnik ponudil sam. Kakor poročajo listi, je dr. Ferraro v mnogih nujnih primerih že daroval vojakom in oficirjem svojo kri.
» črnogorskega vladiko Petra II. Petroviča je slikal Giuseppe Tominz. Pred dobrimi 10 dnevi so »Le Ultime Notizie« prinesle izpod peresa Ermanna Cureta zanimiv članek o portretu črnogorskega vladi-ke Petra H. Petroviča, ki je bil naslikan leta 1844. od nekega domačega slikarja v Triestu, na pragu tega stoletja pa se je izgubil. V istem dnevniku je te dni Anto-nio Alisi objavil kratek prispevek, v katerem dokazuje, da je črnogorskega vladiko naslikal znameniti slikar Giuseppe Tominz. Tominz je leta 1831. odprl v Triestu svoj atelje, in ker je užival velik umetniški sloves, je vsaka imenitnejša rodbina v mestu hotela imeti od njega kak portret, črnogorski vladika, ki se je nekaj časa mudil v Triestu, je brez dvoma imel dovolj prilike, da je po hišah odličnejših meščanov, v katerih je občeval, videl umetnikova dela, in ker ga je bolezen za nekaj časa odtrgala od doma, si je zaželel, da bi svojim na Ce-tinje poslal vsaj svojo podobo. Iz okoliščine, da je Petra II. Petroviča naslikal Tominz, pa se tudi samo po sebi razume, da je bil portret velike umetniške vrednosti.
*	Natečaj za prvi barijski velesejem po vojni. V nadi, da bo po končani zmagi kmalu spet lahko obnovila svoje delo, je Vele-sejmska avtonomna družba v Bariju razpisala natečaj za najboljši propagandni lepak za prvo prihodnjo prireditev. Ideja lepaka se mora nanašati na bistveno funkcijo barijskega velesejma kot sredozemskega središča, v katerem se sestajajo proizvajalci, prodajalci in konzumenti iz vsega italijanskega življenjskega prostora. Za najboljše izmed osnutkov, ki jih je treba predložiti do 31. avgusta, so razpisane nagrade v znesku 12.000 lir.
*	Diplomirane so bile na filozofski |a-®ulteti ljubljanske univerze konec junija gdč. Sonja Bakarčič, Cili Kodrič tn Maruša Patlk. čestitamo!
*	številke iz življenja pobožnega patra iz SpaJata zadevajo na loteriji. V Parmi je bil nedavno sprožen postopek za beatifi-kacijo patra Lina Maubasa, skromnega, a zelo svetega minorita, ki je bil po rodu iz Splita, umrl pa je v Parmi dne 4. maja 1924 Več ko 30 let svojega življenja je posvetil apostolatu dobrih del in skrbel za siromake, jetnike in bolnike, tako da mu je ljudstvo samo nadelo avreolo svetnika. Ko>-balisti so iz dogodkov njegovega življenja izvedli troje številk — 25, 84 in 43 — na katere so v trumah stavili v genovsko loterijo. številke sicer niso zadele kakšnega glavnega dobitka, pač pa celo množico manjših. Samo srečke, prodane v eni pro-dajalnici, so zadele skupno 40.000 lir.
*	3000 nemških dijakov in dijakinj na vzhodu. V letošnjih počitnicah bo v vzhodnih pokrajinah na delu 3000 nemških dijakov in visokcšolcev. Poslej bodo nemški dijaki vsako leto hodili na vzhod pomagat pri vsakovrstnem delu. Središče te organizacije bo v Poznanju. Namen počitniške službe je, da se dijaki počasi za trajno navežejo na službovanje v vzhodnih pokrajinah, kjer naj bi takoj po končanem študiju prostovoljno nastopili službo. Počitniško delo se deli v tri skupine: za pomoč pri šolskem delu, pri strokovnem delu in pri znanstvenih raziskovanjih. Prične se s 1. avgustom in bo zaključeno 25. septembra. Danes in jutri bodo v posameznih mestih na vzhodu pripravljalna taborišča. Poleg dijakov so se priglasile tudi številne dijakinje.
*	Računska napaka je povzročila njegovo smrt. Ko je Alessandro Concessi, blagajnik Komercialne banke v Piacenzi, zadnjič zvečer zaključeval blagajno, je ves
presenečen opazil, da mu manjka 20.0o0 lir. Ves nervozen je prebrskal vse račune dneva in dognal, da se neko denarno nakazilo, ki ga je bil izplačal, v številkah glasi na 44.000 lir, v besedah pa na 24.000. Nakazilo je bilo izplačano kmečkemu posestniku Cesardeju Gobbiju iz Pontenure. Blagajnik je takoj nekega drugega uradnika banke vzel s seboj, da poiščeta kmeta in se zadeva pojasni. Nerodna pomota, ki jo je bil zakrivil s premalomarno pazljivostjo, pa ga je vendar tako vznemirila, da ga je na poti zadela srčna kap in je izdihnil. Bil je 52 let star ter zapušča ženo in 7 otrok. Njegova najstarejša sinova sta v vojski.
* Stroga kazen za tatvino živilskih nakaznic. Pred sodiščem v Ferrari je bil bivši občinski nameščenec Luigi Sabbionalio obsojen na 4 leta, 10 mesecev in 20 dni ječe, ker je kot nameščenec živilskega oddelka na občini kradel živilske nakaznice.
IZ LJUBLJANE
u— Šolska izpričevala so razdeljena. Naša mladina, ki je po končanih izpitih lahko dan za dnem nekoliko dalje poležaia, je bila včeraj zjutraj spet enkrat zarana pokonci. Praznično opravljen dijaki in dijakinje so hiteli v šolske zavode, da se dokončno poslovijo od svojega razreda. Najprej pa je bila opravljena zaključna služba božja po cerkvah in molilnicah, kjer so pač posamezni zavodi v teku šolskega leta imeli svoje šolske maše. Ko so se vrnili v razrede, so jim razredniki razdelili spričevala. Pregledne statistike o letošnjem šolskem uspehu na zavodih v Ljubljanski pokrajini še nimamo, lahko pa zapišemo, da je uspeh v splošnem zadovoljiv. In zdaj so se za nekaj tednov zaprla šolska vrata. Mladina se bo lahko svobodno naužila sonca in zraka, pa — upamo — tudi drugih blagodati, ki jih nudi letošnje lepo in plodno poletje. Tako bo v novem šolskem letu okrepljena pogledala v oči novim nalogam in premagovanjem, ki jih tudi od nje zahteva današnja velika doba.
n— V spominu Feliksa Franzla Včeraj popoldne je iz kapelic« sv. Krištofa na Žalah porororal k Sv. Križu poštni kontrolor g. Feliks F r a n z 1. Na njegovi zadnji poti so ga poleg drugih pogrebcev spremili njegovi zvesti tovariši in prijatelji, ki iskreno delijo žalost s pokojnikovo vdovo gospo Glzelo, s tremi otroki in materjo. Feliks Franzl je umrl res mnogo prezgodaj in je njegova smrt bridko prizadela njegovo družinico. Saj je bil šele na pragu svoje petdesetletnice. Rodil se je 1893 v Dovškem. Služboval je kot poštni uradnik na VrhniM in v Ljubljani. Odlikovala sta ga prisrčno lep značaj in značajna zavednost. Bil je blaga duša in vzoren tovariš. Velika škoda, da ga je napadla zrn. vratna bolezen. Umrl je v sredo ob pol desetih zvečer v krogu svoje ljubljene družine, časten mu bodi spomin, družini pa velja tudi naše toplo sočutje.
u— Trgovec g. Emil Mrak umrl. Po daljšem trpljenju je v Ljubljani umrl trgovec g. Emil Mrak, komaj 50 let star. Pogreb dragega pokojnika bo danes, v soboto ob 5., iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnemu blag spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
n— Smrt znane rešetarske dvojice. V Jurjevici pri Ribnici sta pred dnevi umrla po vsej ribniški dolini znana rešetarja, posestnik Janez šile in njegova ženi Neža. Prva je umrla 681etna žena, kmalu za njo pa še istega dne njen mož. Pokojnika sta skrbno vzgojilo družino 11 otrok. Pred vojno je Janez Šile hodil z rešeti daleč po svetu. Tudi njegovi sinovi so se posvetili temu poslu. Pokojnika bomo ohranili v lepem spominu.
u— Močne kontenlnaste rjuhe so včerajšnji petek zjutraj pogrešili v nekem ljubljanskem socialnem zavodu. Ne kupujte torej rjuh od raznih neznank in neznancev, prosimo pa, naj vsakdo, ki mu bo ponujena kaka rjuha, natanko pogleda, če je na eni strani na novo zarobljena. Tu je namreč gotovo odrezano znamenje s skrajšanim imenom zavoda in s številkami nadstropja, oddelka in sobe. Pridržite ponudnika z rjuho in takoj pokličite stražnika.
Vsak sum naznanite policiji ali pa mestni občini. Svarimo pred nakupom in prosimo za podporo pri zasledovanju, ker s tem storite dobro delo v korist manj premožnim slojem.	1
u— Nosečim ženam bo mestni preskrbovalni urad začel običajni mesečni dodatek nakazovati šele v torek 11. avgusta, ker bo začetka meseca velik naval drugih strank. Zato naj noseče žene v lastnem interesu pridejo po dodatek šele v torek 11. t. m. in naslednje dni.
u— Kup nesreč. V splošno bc nico se Jt zatekla 181etna dijakinja Sonja Skapinova iz Ljubljane, ki je pri Kopanju stopi"a na ostro črepinjo in se urezala v levo nogo Podobno nezgodo je doživel lOletni 3oris Novinšek, sin uradnika iz Ljubljane ki se je s srpom urezal v levo nogo. Marija Po-nikvarjeva, 471etna zasebni ca iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila desnico. Anton Zaletel, 391etni delavec iz Ljubljane, si je na cirkularki odrezal prste na levi roki. France Božič, 491etni delavec iz Ljubljane, se je v Šiški s tricikljem zaletel v tramvaj ter se poškodoval po vsem telesu. Cvetko Burdik, 121etni sin delavca iz Ljubljane, je padel z drevesa in se precej potolkel. — Z dežele pa sta morala v ljubljansko bolnico 271etni mlinar Janez Pivk iz Rovt, ki je padel in si zlomil desno nogo, in pa 161etni hlapec Alojz Cimerman iz Kostanjevice, ki si je poškodoval desho oko.
u— Delavstvo pletilskih obratov vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo 2. avgusta 1942 ob 10.30 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba št. 5. Med važnimi točkami dnevnega reda je tudi razgovor o sklenitvi kolektivne pogodbe. Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ.
u— Krojaške pomočnike vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 2. avgusta 1942 ob 9. dopoldne v pisarni industrijskega oddelka, Pokrajinska delavska zveza, I. nadstropje, soba št. 5. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva, ureditev delovnih pogojev, izpopolnitev odbora in razno. Vsi vljudno vabljeni. Pokrajinski sindikat delojemalcev oblačilne stroke.
u— Pokrajinski sindikat delojemalcev oblačilne stroke pri Pokrajinski delavski zvezi je uvedel uradne ure za svoje članstvo vsako nedeljo od 9. do 12. dopoldne v prostorih sindikata, Miklošičeva c. 22, I. nadstropje, soba št. 7. Ob delavnikih dobe člani vse potrebne informacije v industrijskem oddelku PDZ, soba št 5.
—Ij Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Pripravljalni tečaj za italijanski jezik se bo pričel v ponedeljek, dne 3. avgusta t 1. ob pol 10. uri v šolskem poslopju, soba št. 34, II. nadstropje (vhod Go-rupova ulica št. 10). Tečaj, ki se bo vršil vsak ponedeljek in četrtek, je obvezen za vse učence vseh odsekov in oddelkov, ki imajo popravni ali razredni izpit K temu tečaju se smejo prijaviti tudi učenci zavoda, ki so letnik dovršili z uspehom. — Učenci, ki imajo popravne izpite, se opozarjajo, da najkesneje do 10. avgusta vlože predpisane prošnje za te izpite v direkcij-
ski pisarni.
n— Na H. moški realni gimnaziji v Ljubljani se bodo začeli brezplačni tečaji italijanskega jezika za učence v ponede-ljeik, 3. avgusta, ob 9. uri na Rakovniku. Po odredbi Visokega komislariata so ti tečaji obvezni za učence, ki imajo popravni izpit iz italijanščine, Tahko pa se jih udeležujejo tudi drugi učenci. — Ravnateljstvo.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Cesta 29. oktobra 7/1.
n— 7fi dijake srednjih, strokovnih, meščanskih in ostalih šol se prične posebni počitniški tečaj strojepisja. Učnina zmerna. Največja moderna strojeplsnica. Pouk po desetprstni metodi. Informacije daje: Trgovsko učdlišče »Christofov učni zavod« Ljubljana, Domobranska 15.
u— Tečaj J a popravne izpite v Trgovskem domu. Začetek v soboto 1. avgusta. Poučujejo strokovnjaki temeljito in uspešno iz vseh predmetov. Honorar zmeren. Prijavljanje dnevno (tudi še v nedeljo 2. avgusta) od 9. do 12: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u— Vse bivše člane ln članice Društva železniških upokojencev v Ljubljani, ki so imeli za leto 1941 poravnano članarino, vljudno prosim, da se čimprej oglase pri meni, Ulica na grad štev. 4. — Šalamun.
u— Otvoritev nove razstave pri Obers-nelu. Jutri, v nedeljo ob 10., bo v Obers-nelovi galeriji na Gosposvetski cesti otvoritev razstave Eda Deržaja. Razstava obeta biti zanimiv dogodek, zato občinstvo opozarjamo nanjo.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
stojne, ne le pomožne ali ilustrativne baletne umetnosti. Bil je večer, ki je s svojim programom in z umetniško učinkovito izvedbo upravičil lepo zanimanje občinstva. Vzlic vročini sončnega večera je publika napolnila gledališče in s toplo zavzetostjo spremljala potek skrbno pripravljene prireditve. Koreografsko in režisersko je pripravil baletni večer inž. P. Golovin, ki že dolga leta uspešno vodi — v ne posebno ugodnih materialnih okoliščinah — umetniško vzgojo našega baleta. Muzikalno vodstvo je v rokah mladega dirigenta D. 2 e-b r e t a.
Program je obsegal tokrat tri večje točke s solističnimi in zbornimi nastopi. Prva z naslovom »Chopiniana« je sestavljena iz dveh skladb velikega poljskega mojstra: iz Not turna v es-duru in iz Valčka v es-duru. Zlitje obeh skladb v ubrano celoto in nje koieografska obdelava sta omogočili lep in značilen nastop baletnemu zboru, iz katerega so stopale v ospredje plesalke M. Remškarjeva, A. Brcarjeva, M. B u h o v a in plesalec D. P o g a č a r. Izrazito lirična, mehko vibrirajoča glasba je prehajala v živahno utripajoči ritem telesnih gibov in ponazorila sanjavo chopi-novsko razpoloženje.
E. pl. Dohnanyja plesna pesnitev »Pieretin pajčolan« je tvorila s svojimi tremi dejanji umetniško jedro večera. Je to cela pravljična drama, spisana na tradicionalni baletni osnovi Pierota, Pierete in Harlekina, drama, ki je pripovedovana z muziko, z gibi, z ritmom, z mimiko, skratka: z vsemi izraznimi sredstvi glasbene in ritmične umetnosti. V posameznostih je tu in tam malce razvlečena, nekoliko enolična v svoji muzikalni liniji, vendar pa koreografsko Izredno zanimiva, pripravna in hvaležna.
Vloge Pierota in Harlekina, zlasJ pa Pierete so izrazno tako bogate, da morajo zamikati slehernega stremljivega umetnika ali umetnico, muzika je čustveno razgibana, zelo zgovorna ter v svojih zvočnih podobah prav slikovita. Umetniško je stala v središču zanimanja ga Bravničarje-v a kot Piereta. Je to morda najobsežnejša njena vloga, kar je imamo v spominu. Kakor v vseh prejšnjih nastopih, je pokazala tudi v tem svojo veliko estetsko kulturo, muzikalno intuicijo in tenkočutno obvladanje baletnih izraznih sredstev. Nekaj sproščenega, vedrega in jasnega je plalo v ritmu njenih gibov in dosezalo v trenutkih, ko se bori za Pierota ali ko gleda v borbi s poželjivim Harlekinom Pierotov privid, plastičen dramatski poudarek. D. P o ga č a r je v vlogi Pierota uveljavil svoj nedvomni ritmični talent in pokazal, da nam z njem dozoreva stremljiv in sposoben plesni umetnik. M. K ii r b o s, ki je nastopil kot gost, ima za seboj uspehe doma in v tujini, zato niti ni treba posebej poudarjati, da je bil njegov ples s svojo precizno plastičnostjo in lepoto pravi užitek očesu in zadovoljstvo umetniškemu čutu gledalca. V vlogi težko premične Usode je nastopal Golovin, kot zapeljivki sta plesali S. Japljeva in A. Brcarjeva, v zbornih nastopih pa so stopale v ospredje poleg obeh navedenih še M. Bahova in A. šušteršičeva. Kot hvale vredno novoto naj bo z zadoščenjem poudarjeno sodelovanje Jele Vilfanove, ki je znana kot nadarjena umetnostno-obrtna oblikovalka in katere načrti za kostume so — prav kakor na pr. njena oprema knjig — pokazali tenak, skrbno kultiviran okus, ki nikjer ne pretirava v linijah in barvah in ne išče poudarkov, ki bi motili estetsko
zaključenost celote. Gledališka krojaška delavnica pod vodstvom ge Staničeve in Ram-šaka ter lasuljarke ge Kodrove je tudi prispevala svoj delež k tej izpopolnitvi vrtanjih pogojev uspeha.
Program so učinkovito zaključili Borodi-novi znameniti »Polovski plesi«, delo, v katerem se pletejo skozi ognjeviti muzikalni temperament sočne folklorne barve, ustvarjajoč skladbo, ki zagrabi že s svojo muzikalno silo. Prenešena v plastično govorico teles in njihovih gibov, oživljena z ritmom plesa, v katerem sta S. Japljeva in M. K ii r b o s tvorila močno umetniško žarišče, je skladba zaživela z nepremagljivo silo umetniško podnetne vsebine.
Občinstvo je sprejelo z navdušenim priznanjem to manifestacijo umetniških stremljenj vsega našega baleta in je posebej pozdravljalo poleg G. Bravničarjeve in S. Jap-ljeve gosta M. Kiirbosa in D. Pogačarja kot poglavitne sodelavce večera.
Nekega dne se je Voltairju predstavil neznanec, da je član akademije v Chalou-su:
»Naša akademija je, kakor vam je znano, hčerka Francoske akademije.«
»Da, da,« je odgovoril Voltaire, »ln Se zelo pridna hčerka: doslej še ni nihče ničesar slišal o njej.«
*
Po prvi uprizoritvi opere »Beg iz Seraila« je cesar Jožef II. rekel Mozartu: »Zelo lepo, ljubi Mozart, skoraj preveč lepo za naša ušesa in strašno veliko not!«
Mozart se je odrezal:
»Samo toliko, kolikor jih je treba, Veličanstvo!«
_ Sprejemni izpiti za L razred gimnazije. Vpis v tečaje, ki pričnejo 1. avgusta, kjer poučujejo profesorji po novih predpisih, traja samo še nekaj dni. Izjemoma bo vpisovanje še 1., 2. in 3. avgusta (tudi nedeljo) pri vodstvu tečajev, Zrinjskega 7/H.
Z Gorenjskega
O zdravju gorenjskega ozračja in gorenjskih roiov pričajo statistični izkazi, po katerih je v gorenjskih krajih dosledno več rojstev kakor smrtnih pr.merov. Najnovejši izkaz iz Kranja navaja, da je bilo v letošnjem drugem četrtletju zabeleženih 95 rojstev in 27 smrtnih primerov. 72% višek rojstev pač najbolj zgovorneje priča o zadovoljivih zdravstvenih razmerah med Kranjčani. — Zanimivi so tudi podatki z Jesenic. V drugem četrtletju se je rodilo v jeseniški občini 44 dečkov in 26 deklic. 2e v letošnjem prvem četrtletju se je na Jesenicah rodilo polovico več fantov kakor deklic. V teku drugega četrtletja je umrlo 44 oseb, ol tega 31 moških in 11 žensk.
V žirovski dolini se je mudil okrožni vodja "Kuss iz Kranja. Pohvalil je žirov-skega krajevnega vodjo Malerja, ker da napredujejo mladinski oddelek, godba in šport. Ogledal je Dom stranke in kleklar-sko šolo, kjer mu je šolska voditeljica po-Kazala izbrana dela čipkarske domače umetnosti. V kratkem bodo ž rovci začeli s skupnim delom urejat- športno igrišče. — Naialje je okrožni vodja obiskal Trato in Gorenjo vas. Tu mu je krajevni vodja Otitsch sporočil, da se posebno veseli nemških dijakov in dijakinj, ki pridejo v te kraje na počitniško delo. V Poljanah se je okrožni vodja dalje časa razgovarjal s krajevnim vodjo Burgerjem. Potem je obiskal še Žabnico, kjer mu je krajevni in šolski vodja Huber razkazal novo urejene šolske prostore.
Gorenjska kopališča so dobro obiskana.
Tujcev je seveda malo, zato pa se domačini pridno kopljejo, kolikor jini dopuščata čas in vreme. V Kranju je posebno živahno. Komaj se prikaže sonce, je kopališče polno kopalcev, posebno šolske mladine, ki izkorišča počitnice, da se čim več giblje na zraku, na soncu in v prijetno hladni vodi.
Med novicami iz Kranja čitamo: V dneh ko ni dežja, razpiši mestna uprava glavne prometne ceste s škropljenjem. — Dnevno slišijo Kranjčani po zvočnikih poročila kranjskega radia. Na treh razn h krajih so postavljeni zvočniki. Ko dajejo poročila, se zbero poslušalci, da čujejo poročila s fronte. Krajevna skupina NSDAP in mestna občina pa se poslužujeta teh zvočnih naprav tudi za objavljanje posebnih novic in razglasov. — 12 strankinih propagandnih omaric je postavljenih v mestu. Razstavljene so vojne slike in izobešeni so oglasi krajevnega skupinskega vodje. Gorenjski tednik pravi, da bodo te omarice imele v bodoče še več obvestil in slik, da bo vsak rojak zmerom pozoren nanje.
Kranj v sliki. Gorenjski tednik beleži: »V Kranju se je sedaj naselila slikarska umetnost, kajti v neki poslovalnici z umetninami so razstavljene oljnate slike in akvareli, ki prikazujejo Kranj v celoti in poleg tega še zelo lepe kranjske motive. Ti slikarji so: neki mlad umetnik z Dunaja, neki Korošec in neki Gorenjec, ki se strokovno izobražujeta pri dunajskem slikarju. Povpraševanje po teh posrečenih slikah je veliko. Umetnost ljubeče prebivalstvo želi, da bi v Kranju bivajoči umetniki razstavili svoja dela na majhni razstavi.«
Vpisovanje v državno mojstrsko obrtno šolo v Celovcu bo v prvem tednu septembra. šola (prejšnja državna obrtna šola v Beljaku) ima 4 oddelke in to: za kiparstvo, mizarstvo, slikarstvo in umetno kovaštvo. Poklicna strokovna šola traja 8 semestrov i!n se vanjo sprejmejo mladeniči, ki letos dovršijo 14. leto. Za mojstrsko šolo, ki ima 4 semestre, pa se zahteva pomočniški izpit ali odholno spričevalo poklicne strokovne šole. Pismene prijave se že zdaj sprejemajo.
V Kovorju pri Tržiču je bil pokopan župan Ernest Lukanc. Na krsto je bilo položenih več vencev raznih oblasti in stranke. Pri pogrebu je sodelovala godba iz Tržiča. Ob navzočnosti oddelkov SS, Hitlerjeve mladine, koroškega Volksbunda in županov je izpregovoril radovljiški okrožni vodja dr. Hochsteiner.
Dva metra visok okostnjak so odkopali v neki kleti v Fašniku v celovškem okrožju. Okostnjak je ležal komaj meter globoko pod zemljo popolnoma vodoravno. Vzbudil je izredno pozornost zaradi tolikšne dolžine. Sodijo, da je iz davne dobe.
O škodi zaradi samovnetja razpravlja gorenjski tednik in pravi: Znova in znova je treba v poletju opozarjati na nevarnost, da se more nakopičeno seno samo od sebe vžgati. škodo, katero utrpi nemški narod zato, ker se krma sama vžge ah pa pokvari pri prehudem vnetju, četudi se požar ni razvil, cenijo na več ko 25 milijonov mark letno. Skušnje uče, da je mogoče takšno škodo s poučevanjem in s primernimi obrambnimi odredbami znatno zmanjšati. Zelo važno je, da uporabljamo preizkusne merilce, s katerimi moremo zmeriti toplino v notranjosti še tako globokih senčnih kop. Sumljivi pojavi so: duh po troh-nenju, tlenju in oster duh vobče; para ali dim; delno vgreznenje površine ali pa ko-tanjaste luknje v senu ter zgorele udrtine na površini in lise na senu. Ako se pokažejo ti pojavi, je treba kopo takoj preiskati z omenjenim merilcem. Medtem naj bodo vrata zaprta in naj bo preprečen vsak prepih. Domače gasilne priprave je treba imeti pri rokah.
Iz Spodnje štajerske
štednjo s premogom, elektriko in plinom priporočajo štajerski dnevniki, ki izvajajo: Vsak kilogram premoga, vsaka kilovatna ura, vsak kubični meter plina, ki jih prihranimo, krepijo nemško oborožitev in s tem služijo fronti. Zavoljo tega je nemški državni minister za oborožitev skupno z generalnim nadzornikom za energijo odredil, da morajo večja podjetja imeti posebnega energijskega inženjerja, ki mo a stalno nadzorovati štedljivo oskrbo z energijo in kurivom. Viri energije morajo bi'i vedno smotrno izkoriščeni, stroji ne smejo nikdar prazni teči. Za energijskega inženjerja mora biti izbran eden izmed že usluž-benih inženjerjev.
Nove delavske knjižice so začeli razdeljevati po spodnještajerskih podjetjih. Prva razdelitev je bila v Ptuju, te dni pa je bil sklican zbor pri Splošni stavbni družbi na Teznem. Vodja delovnega urada vladni svetnik dr. Friedl je razložil pomen nemške
delavske knjižice, ki naj izpodbuja delavca
k čim večjemu delu. Nato je okrožni uradni vodja Nieder od Heimatbunda govoril o pomenu dela v Nemčiji. Te dni in tedne bodo delavske knjižice razdeljene §e po
vseh ostalih podjetjih mariborskega delavskega okrožja. V doglednem času bodo vsi delovni ljudje na Spodnjem štajerskem imeli svoje knjižice.
Konec taborenja na Pragerskem. Mladina, včlanjena v Heimatbundu, je priredila veliko taborenje pri Pragerskem. Kakih 700 mladeničev je bilo zbranih pod šotori. Taborišče je vodil vodja mladine Heimatbunda, Schilcher. Taborenje je trajalo 8 dni. Poročila pravijo, da je večina dečkov bila prvič v velikem šotornem taborišču, kjer so preizkušeni voditelji vzgajali dečke v nemškem duhu. Vežbali so se v igrah, športu in disciplini.
Voditeljski zbor Heimatbunda v ljutomerskem okrožju je bil pretekli torek sklican v Ljutomeru. Okrožni vodja inž. Ne-metz je zlasti razpravljal o skrbstvu za vojsko. — Predstavniki krajevnih skupin so pohvalili dekleta, ki pomagajo pri žetvi. Sestavljen je bil delovni načrt za bližnje tedne. Nato je predaval nacionalno politični referent za plemenska vprašanja pri Heimatbundu, dr. Helmut Carstanjen.
V	Prosvetnem domu v Središču so imeli gostovanje Franklovega odra, ki je uprizoril veseloigro »Zakonski dopust«. — Dekleta. ki pomagajo pri žetvi, so v nedeljo priredila rajanje za otroke, predvajala so plese in predstavo z Gašperčkom.
V	Laškem so imeli zadnji dve nedelji promenadni koncert godbe Heimatbunda. Poslej bodo ob nedeljah redni javni koncerti. »Tagespost« pravi, da je treba navdušenje za glasbo v Laškem posebno pohvaliti, ker prihajajo posamezni godbeniki po 2 do 3 ure daleč k vajam. — Dosedanji poštni upravitelj v Laškem Friderik Stan-gel je bil premeščen na Gornje štajersko. Njegov naslednik je Hans Pollanetz, ki je prišel iz Gradca.
O zgodovini Laškega objavlja »Tagespost« daljši članek in zaključuje: Skozi stoletja je živelo Laško kot srednjeveško mestece. šele južna železnica in z njo zvezano odkritje zdravilnih vrelcev sta ga vzbudili iz začaranega spanja. Poznano in slavno pa je postalo Laško šele s pivovarno, ki ima tu staro in preizkušeno tradicijo.
Gornještajerski kmečki godci so prišli v Savinjsko dolino in sicer so iz Šmarja v dolini Murice. Nastopili so predvsem na prireditvi mladine v šmartnem ob Paki. Godci so ves večer pridno igrali, nastopila pa je tudi mladina z različnim sporedom.
Vino je predrago prodajal. Deželni svetnik brežiškega okrožja je objavil v mariborskem dnevniku: Posestnik Jože Bračun v Mrčnih selih 14, občina Raštajn, je bil obsojen na 500 mark denarne kazni, ker je lastno drugovrstno rdeče vino prodajal po pretirani ceni 4 do 5 mark liter. Odvišni izkupiček 995 mark je bil zaplenjen.
te Hrvatske
Hrvatska ima dovolj motornega voznega parka. Pod okriljem zagrebškega prometnega ministrstva se je osnoval poseben oddelek za motorni vozni promet, ki mu je uspelo, zagotoviti si dovolj voznega parka in rezervnega gradiva, da lahko zadovolji najnujnejše potrebe države. V sodelovanju z upravo nemških državnih železnic si je oddelek omislil tudi nalašč za to konstruirana motorna vozila, ki omogočajo prevoz železniških vagonov po cestah. Vozni park obsega doslej 12 avtobusov, 14 tovornih avtomobilov, 23 priklopnih voz, 4 traktorje, in 3 specialne motorne vlačilce. Za vse to je hrvatska vlada izdala 15 milijonov kun.
Proti verižništvu in črni borzi. Hrvatska vlada je izdala obsežne ukrepe, da onemogoči verižništvo z žitom in ostalimi živili. Žito, sočivje. oljnice in krompir so proglašeni za državne monopolske predmete. Državna centrala za poljske pridelke je v pokrajini osnovala svoje nakupo-valnice, s katerimi je izenačena tudi nemška osrednja zadruga »Agraria« v Osijeku. Kontrolo nad nakupovalnicami oziroma prevzemnimi postajami, kakor se uradno imenujejo, vrše komisarji, ki so imenovani na vseh sedežih velikih županstev. Njihova dolžnost je predvsem skrbeti za to, da kmetje oddajo tisto količino pridelkov, ki je bila uradno določena za oddajo pri cenitvi pred žetvijo. — Zelo važna pa Je tudi določba, da je od 9. julija dalje prepovedan prav vsak transport monopolskih predmetov po železnici ali pošti. S tem so bili črnoborzijanci najbolj v živo zadeti, ker jim je svoboda gibanja skoraj povsem onemogočena. Pokrajinskim oblastvom je bilo tudi naročeno, naj ne izdajajo več potnih dovoljenj za nakup živil. V zvez! s temi ukrepi so cene na črni borzi silno narasle, kar priča, da so dosegli svoj uspeh. Hkratu je vlada sklenila, da vsem uradnikom in upokojencem dovoli enkratno brezobrestno posojilo po 2000 kun na osebo za nakup življenjskih potrebščin po maksimalnih cenah. Posojilo bodo morali vrniti v obrokih v teku leta dni. To posojilo je uradnikom in upokojencem omogočilo, da si najpotrebnejša živila nakupijo po legalnih cenah in se jim ni treba dajati črnoborzijancem v roke.
Iz Srfjffe
Za boljšo zaščito žetve. Ministrski svet v Beogradu je izdal odlok o zaščiti žetve. Običajni poljski čuvaji se v smislu novega odloka ojačijo s postavitvijo novih straž. Posebna določila urejajo varnostne ukrepe proti poljskim požarom, ki so svoj čas prizadejali mnogo škode, zdaj pa jih je treba povsem onemogočiti.
Notranji minister na inšpekcijskem potovanju. Na svojih inšpekcijskih potovanjih je notranji minister Milan Ašimovič v spremstvu upravnika mesta Beograda Dratga Jovanoviča prispel v Požarevac. Predstavnika vlade so pozdravili šefi po-žarevskih oblastev. Takoj po prihodu ee je vršila konferenca, na kateri je minister poročal o prizadevanjih vlade ter o političnem in vojaškem položaju dežele. Pozival je prebivalstvo, naj zvesto sledi ukrepom vlade ter naj pridno obdeluje svojo zemljo. Za njim je govoril tudi Draga Jovano-vič, ki je po rodu iz Požarevca.
Dve iz Beograda. Tako zvana Srbska skupnost dela je v Beogradu začela ustanavljati delavske kuhinje, v katerih bodo delavci in nameščenci po nizkih cenah dobivali hrano. — Nedavno je po enoletnem presledku beograjska mestna občina Obnovila avtobusno linijo iz središča mesta do vojne akademije.
ŠPORT
Pred največjo atletsko revijo
Jutri bodo v Berlinu nastopili vsi najboljši atleti nove Evrope
Pogledi vseh športnikov, posebno pa atletov in njihovih prijateljev, so te dni obrnjeni na jutrišnji mednarodni atletski miting v Berlinu, ki so brez dvoma ena največjih prireditev te vrste v letošnji sezoni. Ce pregledujemo prijave udeležencev, bi lahko skoraj rekli, da je to prvi javni čin one atletske delavnosti v novi Evropi, ki so jo omogočile osne države in ki bo najbrž tudi v bodočnosti spremenil marsikatere določbe starega reda. Poleg italijanskih in nemških atletov se bodo v Berlinu zbrali tudi mnogi atleti iz prijateljskih držav, tako okrog 20 Madžarov, nekaj Ro-landeev, nekateri predstavniki junaškega finskega naroda in še kateri Danec ali Sved, kolikor »gledalci« v tej vojni niso najbolj priljubljeni gostje na prireditvah, kjer nastopa mladina vojskujočih se držav.
Italija je za ta težki nastop že določila svojo reprezentanco, kar velja v glavnem tudi za Nemčijo in Madžarsko. Nekoliko neprijetno se je tujih udeležencev, posebno Italijanov, dojmila nepričakovana novica, da nemška atletska zveza v svojo reprezentanco ni odredila svojega najmočnejšega srednjeprogaša in večkratnega rekorderja Rudolfa Harbiga, ki bi imel na berlinskem mitingu najlepšo priložnost, da bi se po dolgem spet enkrat pomeril s svojim večnim rivalom Mariom Lanzijem iz Italije. Italijanski športni krogi so prepričani, da o tej odsotnosti še ni bila izrečena
Jajssnska podpira šport
Na Japonskem v vojni še prav posebno skrbijo za telesno krepitev mladega Japonca. Tako so imeli nedavno v stadionu Meji v Tokiju večdnevno športno prireditev, ki je bila namenjena za vse višje šole na Japonskem in na kateri je bilo zastopanih 63 učnih zavodov z okroglo 5200 tekmovalci. Največjo pažnjo posvečajo voditelji japonskega športa nastopom v množicah, ker smatrajo, da so take skupne vežbe za smotrno vzgojo večjega pomena, kakor pa podrobno delo pri posameznem atletu. Otvoritveni svečanosti na tej prireditvi sta prisostvovala tudi ministrski predsednik Tojo in prosvetni minister Hashidia Bej.
Skladno s temi prizadevanji se razvija v deželi vzhajajočega sonca še posebna akcija prosvetnega ministrstva s sodelovanjem državne radijske družbe, da bi se tamkaj čim bolj razširil plavalni šport, in sicer za mladino obojega spola od prvih šolskih let dalje. Japonski narod mora postati »narod plavalcev«, tako pravijo zagovorniki tega načrta. V teh dnevih je propaganda za plavanje po vsej državi še posebno živahna, ker hočejo na dan 9. avgusta prirediti po vseh večjih in manjših krajih tako imenovani plavalni dan, ki naj vsej javnosti pokaže, kako lepe sadove je pr nesla ta propaganda že v prvih počet-kih.
Sem in tja po sveta
Prijateljski teniški dvoboj med Rumuni in Hrvati v Bukarešti se je končal s 3 : 2 v korist Hrvatske. O podrobnih rezultatih tega srečanja naj povemo le toliko, da sta najprej Mitič in Pallada skoraj brez posebnih naporov odpravila svoja nasprotnika v singlih ter zmagala nato tudi v doub-lu, potem pa se je sreča nasmejala domačinom, ki so s svojima dvema igralcema (Ruracom in Tanacesoom) dobili oba zadnja dva singla in se tako vsaj častno rešili iz te afere.
Mariborski teniški igaJci iz tamkajšnjega kluba Rapida so imeli v nedeljo goste iz Gradca in so zmagali precej izdatno s 7 : 3. Med najboljšimi predstavniki mariborskega tenisa čitamo imena Albanesche-ja, E. Blankeja, Holzingerja, Kreuzerja ter dvojice Hitzl-Holzinger. To nedeljo bodo imeli Mariborčani teniški turnir z najboljšimi igralci iz Leobna.
Preteklo sredo se je začela v Ziirichu petdnevna kolesarska vožnja po Švici, in sicer na vsega 1576 km dolgi progi od Ziiricha preko Winterthura, Bellinzone in Lausanne nazaj v Ziirich. Za dirko se je zglasilo 57 vozačev, med njimi največ (40) Švicarjev, 8 Francozov, po 4 Španci in Luksemburžani ter 2 Italijana, ki bivata v tujini.
Krožna kolesarska vožnja po Franciji bo letos baje izvedena v 15 etapah, in sicer v času od 20. avgusta do 16. septembra s startom in ciljem v Parizu.
Na dirkališču v Kodanju je domači dirkač Christensen pred dnevi izboljšal svetovni rekord v 12 urni vožnji na 391.529 kilometrov. Prejšnji rekord te vrste je branil Švicar Amstein s 389.935 km v 12 urah.
V Sonderburgu je znana danska plavalka Kirsten Ove-Petersen zmagala v pro-
zadnja beseda in se bo Harbig jutri kljub tem govoricam vendarle pojavil v olimpijskem stadionu.
Pri izbiri svoje reprezentance Nemčija ni imela posebnih težav, ker se je pri sestavi ravnala največ po izidih nedeljskega prvenstva, s katerega so bili vsi najboljši atleti tudi določeni za jutrišnji nastop. Moči, ki jih bodo imeli na tem mitingu na razpolago prireditelji, so vsekakor zelo solidne, tako da bodo berlinski gostje imeli trdo delo, če bodo hoteli zavzemati najboljša mesta. Med imeni nemških predstavnikov vidimo skoraj vso elito nemške atletike, med drugimi sprinterja Mellero-wicza, potem srednjeprogaša Giesena in Kaindla, dolgoprogaša Syringa, zaprekaša Zepernicka, skakača Langhoffa in Nackeja ter Wagemanna in Gloetznerja, metalca Wollkeja in Wotapeka ter kopjaša Pek-torja — to je oni, ki je pred kratkim na Dunaju prišel do znamke nad 70 m — ter oba najboljša evropska metalca kladiva Storcha in Heinea.
Seveda pa je treba vedeti, da bodo med gosti tudi sami »kanoni«; Italijani Monti, Taddia, Campagna, Lanzi, Consolini in drugi, Madžari Szabo, Nemeth, Szilagyi, Levente Varszegy in tudi še kateri, Finec Nikkanen, Holandec Osendarp in taki, od katerih imajo vsi tudi pogoje za najboljša mesta.
stem plavanju na 100 m s časom 1 : 05. Ta čas bi moral prav za prav veljati kot nov državni rekord, ki ga brani Ragen-hild Hveger s časom 1:05.1. Ker pa sta bala start in cilj ob tej priliki postavljena samo za silo, ta rekord Petersenove ne bo mogel biti priznan.
Najhitrejša nemška plavalka v prostem plavanju Gisela Arendt je preteldo soboto v Berlinu »zaplavala« v zakonski stan. Za nadaljnjega spremljevalca (tudi izven vode) si je izbrala tudi plavalca, in sicer nekega Jacoba, ki je pred tem tudi plaval za barve enega berlinskih plavalnih klubov.
»Gaizzetta dello Šport« poroča iz Acquš-ja: Plavalna prireditev za Scarionijev pokal, ki je bila preteklo nedeljo, je imela na sporedu tudi nekaj ženskih plavalnih točk, v katerih so startale plavalke društva Venchi Unica iz Torina. Med več točkami je na 100 m prosto bila prva Fine Dragu-ša s časom 1:13, prav tako pa tudi na 100 m hrbtno v 1:31.2.
Odkar so v Celju otvorili športni prostor Westenove tovarne, se je začelo tudi med nameščenci te tovarne živahno športno življenje. Zadnjo nedeljo so imeli tamkaj goste iz Konjic, ki pa so se pokazali še kot prešibki športni nasprotniki. Rokometno tekmo so izgubili s 6 : 19, nogometno pa z 0 : 11.
Drugo moštvo mariborskega Rap'da je ono nedeljo imelo goste iz Marenberga. čeprav so se mladi pripadniki nogometne igre z dežele držali zelo korajžno, so jih vendar Mariborčani v drugi polovici igre s svojo rutino spravili ob zmago. Končni rezultat je bil 5 : 3 za Rapid.
Prve dni septembra bo eno izmed turških nogometnih moštev vrnilo obisk dunajski Admiri in najprej nastopilo na Dunaju. Kakor menijo, bodo Turki pozneje odigrali še dve tekmi nekje v Nemčiji.
Prihodnji teden se bo v Lausanni sestal izvršni odbor mednarodne smuške federacije, ki bo predvsem razpravljal o razporeditvi FIS-tekem za prihodnje leto. Verjetno je, da bo izvedbo teh prireditev prevzela Švica. Na sestanku bodo zastopani Švicarji s Schulerjem, Amstutzom in Strau-mannom, Nemci s Schmidtom in Martinom Luthrom, Italijani s grofom Bonacos-co, Francozi s Lacquom, Finci s Himber-gom in Švedi s predsednikom grofom Ha-miltonom.
V Valenciji so se sestali švicarski in španski amaterski boksarji. Španci so zmagali z 9 : 7 točkam.
ŠKOTE SO PREKOSILI
Zima. Večerni pomeniti v makedonski vasi. Prihajajo drug za drugim, izmenjavajo se pozdravi in zavzemajo mesta. Kar stopi gospodar k luči in jo ugasne.
—	Zakaj pa to? — ga vpraša nekdo iz družbe
—	Čemu nam pa bo luč? Videli sono se že. kramljamo pa lahko tudi v temi
Čas je hitro mineval in treba je bilo po, sloviti se. Gospodar stopi zopet k luči, da bi jo prižgal. Kar se oglasri nekdo: — Počakaj no malo.
—	Zakaj naj bi čakal?
—	Hlače moram obleči.
Obnovite naročnino!
Radio Lfnblfana
SOBOTA, 1. AVGUSTA 1942-XX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Ope retna glasba. 8: Poročila v italijanščini. — Napoved časa. 12.20: Koncert violinistke Francke Rojec-Ornikove (pri klavirju Marta Bizjak-Valjao). 12.45: Pesmi in napevi. 13: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. — Orkestralna glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.45: Koncert komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec. 14.45: Poročila v slovenščini. 17: Nove plošče Cetra. 17.55: inž. A. Nerima: Kemija v gospodinjstvu — predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: ROMEO IN JULIJA Opera v treh dejanjih, spisal A Rossato — uglasbil Riccardo Zandonai — vodi avtor — dirigent zbora C. Costantini. — V odmorih: Predavanje v slovenščini. Zanimi vosti v slovenščini. Po končani operi: Poročila v italijanščini.
Naše gledališče
Sobota, 1. avgusta, ob 17: »Baletni večer.«
Lanskoletni abonma četrtek. Nedelja, 2. avgusta, ob 16: »Trubadur.«
Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 3. avgusta: Zaprto. Torek, 4. avgusta, ob 17: »Trubadur.«
Red A.
Sreda, 5. avgusta, Ob 17: »Baletni večer.«
Lanskoletni abonma Sreda ln B.
OPERA
Abonente lanskega reda Četrtek opozarjamo, da bodo imeli danes v soboto ob 17. uri v nadomestilo za lani odpadlo opero »Ero z onega sveta« uprizoritev »Baletnega večera«. Spored obsega: »Chopini-ano«, Dohnanyjev »Pieretin pajčolan« v treh slikah in Borodinove »Polovske plese«. Kot solisti bodo nastopili: Bravničar-jeva, Japljeva, Remškarjeva^ Golov.n, Maks Ftirbos k. g. in Drago Pogačar. Dirigent: D. Zebre, koreograf: inž. P. Golovin.
Verdi: »Trubadur«. V nedeljo bodo peli to opero prvič izven abonmaja, na kar posebej opozarjamo, posebno ker bo to hkrati edina izven-predstava pred zaključkom sezone. Peli bodo: Luno—Janko, Leonoro —Heybalova, Azuceno—Golobova, Manri-ca—Franci, Ferranda—Tone Petrovčič k. g., Ines—Polajnarjeva, Ruiz—Kristančič, cigana—M. Gregorin. Dirigent" A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovanja: R. Si-moniti.
Višji tečajni izpit na mestni gimnaziji
pismeni od 15. do 17. julija, ustni od 20. do 27. julija.
A oddelek: Baje Duša (z odliko, oproščena), Božič Majda, Cerček Nada, Dekle-va Sonja (z odliko, oproščena), Dermaša Gabrijela, Deržaj Josipina, Dretnelj Pavla, Dular Marija, Dyml Miluša (z odliko, oproščena), Friedrich Nada, Hribar Marija (z odliko, oproščena), Jančar Marija, Kobav Aleksandra, Korošec Majda (z odliko, oproščena), Lapajne-Premrov Nuša, Lesjak Joža, Lutman Irma, Medič Radisla-va, Pavlič-Mrarnor VI as ta, Mravljak Marija, Osterman Marija, Perme Vida, Rakar Milena, Sajovic Tatjana, Smerkolj Silva, šarabon Jelka (z odliko, oproščena^, šenk Marija (z odliko, oproščena), čkaCar "lata (z odliko, oproščena), štebljaj Tatjana, štrukelj Anka, Virant Alenka, Weber Marija, Zemanek Ruža, Zemanek Sonja, Ži-vanovič Branka.
B oddelek: Bule Majda, Dobravec Nadi-slava (z odliko, oproščena), Furlani .Marija, Hibšer Božena, Kalin Ljudmila, Ken-da Milena, Klepec Božena, Knaflič Neven-ka (oproščena), Kogej Vida, Kosem Ljuba, Lapajne Ruža, Lenček Helena, Lenček Marijana, Martelanc Neva, Masle Sonja, Ma-sle Vlasta, Neubauer Edita, Oblak Marija (z odliko, oproščena), Pečjak Ana, Pirš Majda, Resnik Zdenka, Rus Silva, Sferza Sonja, Sfiligoj Vesna, Stare Jelka, Tela-vetz Franica (z odliko, oproščsna), TopU-kar Marija, Turk Ro*s. Va.entinčič Ana, Weiss Rafaela, Žagar Janja.
C oddelek: Tominec-Abulner Nada (z odliko, oproščena), Babšek Jelena (oproščena), Beden Vera, Bricelj Iva (oproščena), Brilej Mija, Briški Vida, Devetak Ma-rija-Božena, Geiger Anica, Hubad Mira (z odliko, oproščena), Jerič Jelena, Juvan Danila, Kramer Bruna, Langus Neža, Lojk Marjeta, Lovrenčič Antonija (oproščena), Mikuletič Franjica, Mramor Tatjana, Neu-berger Eva-Marija, Omladič Vidojka. Pahor Vera, Patik Libuša, Pavlin Sonja, Pavlovčič Darinka, Ruprecht Breda (z odliko, oproščena), Sancin Ana-Marija, Seu-nig Meta, Stritar Amalija (z odliko, oproščena), Vrančič Marta, Zore Antonija.
AH ste sentimentalni?
V nekem švicarskem tedenskem obzorniku lahko čitateijlce prečita jo naslednja vprašanja:
1.	Ali se jočete v kinu ali gledališču ob ganljivih prizorih?
2.	Ali Izgubite tek, 6e vas on razžall?
3.	Ali čečkate njegovo ime ali njegov monogram vsepovsod, po pesku, po koščku papirja, ki leži pred vami, po steni ali v telefonski kabini?
4.	Ali se radi ln pogosto spominjate nežnih ulic?
5.	Ali v restavraciji avtomatično naročite isto jed kakor on?
6.	Ali skrbno shranjujete vsa njegova pisma, tudi najmanjša, ki vam jih je poslal?
7.	Ali vas ganejo slike iz njegove otroške dobe?
8.	Ali boste opravili stransko pot, da pridete mimo njegove rojstne hiše?
9.	Ali se jočete, če je pozabil, da imate rojstni dan?
10.	Ali se spominjate, kateri dan ln kje stee ga prvič videli?
11.	AH zahtevate od njega, kadar ie na potovanju, naj vsak večer ob določenem času gleda v isto zvezdo, v katero gledate tudi vi?
12.	Ali se date čustveno vplivati od mesečine ?
13.	Ali ste posušili cvetke, ki vam jih je on podaril?
Spoštovana dama, če na vsa ta vprašanja pritrdilno odgovorite, potem ste ne» koliko preveč sentimentalni ln se je bati, da vaše preobčutljivo srce večkrat trpi.
Ako pritrdite 5 do 10 vprašanj, je dovolj, da vas imenujejo sentimentalno, — do tega imate polno pravico.
Ce pa na vsa vprašanja kratko odbrusl-te: »Ne!« — te<Jp.j pač vprašanj niste natančno prerešetali.
Knjige
iritOi	OO. U*»4 — -OC
'% daiamt naslova ali u
lifro L J.—.
Mal! oglasi
Službo dobi
Beseda L —.60. taksa —-6C. u daianie naslova tU u iifro L J.—*
Kuharico
samostojno, pošteno, ki opravlja tudi vsa hišna dela, sprejmem k odrasli tričlanski družini. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10028-1
Služkinjo
mlajšo, pošteno, ki zna nekoliko kuhati. Iščem k trem odraslim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10008-1
Beseda L —.60. taksa —.60. rj daianie naslova ali ta
iifro L S.—.
Perutnino
zajedajo uši. Uničuje Jih Ing. Prezljev »Perutnln«. LJubljana, Wolfova 3, uradne ure: 8.—12.
9979-6
Odeje
prodam. Blčevje 39-1.
10038-6
Sedaj sejemo:
Rdečo deteljo, repno seme, zimsko redkev. beli lukec. motovileč, endlvi-Jo, mačehe, levkoje, d-nerarlje. clklame, prtmu-le, marjetice ln nagelj -čke. — Sever & Romp.. LJubljana	9800-6
Zimo za modroce
vseh kvalitet, kupite najugodneje prt »Zima«, Ja-ger Milan, Prvi ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv. Petra cesta 17, tel. 20-42. predilnica Fužine, telef. 20-45.	J-102-6
Stenice
uničuje »Puleclm«. Ing. Prežel j, Ljubljana. Wol-fova 3. uradne ure: od 8. dO 12 .	9978-6
Gramofon
velik, 70 plošč, oboje v dobrem stanju, 800 Ur. Luznar. Predovičeva 22, Moste.	10039-6
Heraklitne plošče
Ima na zalogi J os. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ulica 22. telefon 25-13.
115-6
Gospodinje
najcenejši hladilniki električni, štedljivi, z garancijo, v najnovejši izvedbi pri Renda, Adler-servlce, Rersnlkova ul. 2.
10065-6
Kupim
Beseda l —JO. taksa —.60.
«• daianie naslovi tli ta
lifro L U-.
Kupim
vsakovrstno slamo. Plačam dobro. Ponudbe na Bergman Josip, Ljubljana. Poljanska c. 85.
10026-7
Sveto pismo
slovenski prevod, razne slovenske ln nemške knjige ter umetniške slike prodam. Gabrenja, Beethovnova 15.
10077-8
Pohištvo
Samska soba
s kavčem za dve osebi (10 komadov) za Lir 3800.— naprodaj. Event prodam kavč posebej. Ogled pri delavnici za triclklje, Tyrševa 13 (Pi eovec. levo dvorišče).
10071-12
BeseOa l — -60. oiks« -.60 daianie naslova ab zs lifro l
Delnice
Trboveljske premogo-kopne družbe, 500 komadov, Imam na prodaj. Ugodna naložba denarja. Rudolf ZORE. Ljubljana, Gledališka ul. 12.
10073-16
			
	Ha	JU	m
Beseda L —.60. taksa —-6C za daianie naslova ali z? lifro L i.—.
Skladišče
prostorno, suho, zračno, z dovozom, ali tudi lokal, primeren za skladišče, vzamem v najem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skladišče 100».	10014-19
Seseda L —.66, taksa —.60 'a daianie naslova ali z? iifro L i___
Parcelo
500 m2 v Mostah prodam. Horvat, Poljanska c. 69.
10046-20
Heseoa ' - 60. ta lesa —.60 za datume naslova «li iifro L J.—.
Malo, komfortno
stanovanje
v centru, lepo opremljeno, oddam onemu, kdor odkupi pohištvo za 16.000 lir. Vprašati pri »Merkur«. Miklošičeva c. 20.	10070-21
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 5.—.
Eno- ali dvosobno
stanovanje iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri odrasle osebe«.	10051-21a
77 iT/MiTi T* T'
rteseaa t —.60, faksa —-60, r* daianie naslova tli za iifro 1 5.—.
Oddam takoj
gospodu opremljeno zračno, solnčno sobo z električno razsvetljavo. Ko-lezlja, Gerbičeva 19-H.
10069-23
Kabinet
oddam takoj v centru mesta. Ogleda se v Trdinovi ulici 8-ni., vrata XV.	10037-23
Komfortno sobo
v centru oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10040-23
Sostanovalca
sprejmem takoj v lepo sončno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10050-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, takoj oddam. Rolodvorska ul. 31.	10047-23
Lepo sobo
v centru, za dve osebi, oddam. Cesta 29. oktobra 10, visoko pritličje, levo.	10049-23
Opremljeno sobo
sončno, veliko, z dvema posteljama in souporabo kopalnice, oddam takoj. Marmontova ul. 41.
10061-23
Lepo sobo
oddam boljšemu solidnemu gospodu v vili na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10067-23
Beseda L —-60. taksa —.60. za daianie naslova tli a lifro L .
Opremljeno sobo
po možnosti s kopalnico, iščem za 15. avgust. Točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši domačin«.
10052-23a
berite oglase
Izgubljeno
Beseda L—.60, taksa —.60. za daiante naslova tli za lifro I ».—.
Naproša se gospa
ki je našla uro v Podpornem uradu, Tyrševa c. 33, da isto vrne v ogl. odd. Jutra.
10041-28
Izgubila sem
štiri Wertheim-ključe. — Vrniti proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 10042-28
500 lir nagrade
dam onemu, ki mi odda, preskrbi ali odstopi lepo stanovanje dveh sob, kopalnice ln pritikllnami v sredini mesta smer Sv. Peter—Tabor. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •Novoporočenca 500«.
10059-21a
Plava papiga
sliši na Ime »Roki«, je ušla. Pošten najditelj naj Jo odda proti nagradi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10075-28
Pridelkp
Beseda L—.60, taksa — .60, za daianie naslova ali za iifro L 5.—.
Kumare, uvožene
na drobno prodaja Glavnik, Pogačarjev trg.
10048-33
Po dolgem mukapolnem trpljenju nas je zapustil naš nadvse ljubljeni mož, predobri oče, brat, stric in svak, gospod
Emil Mrak
trgovec
v 50. letu starosti.	^	. E
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 1. avgusta 1942. ob 5. uri popoldne iz 2al — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, dne 31. julija 1942.
Žalujoči: IVANA, soproga — JANJA in SONJA, hčerki ter ostalo sorodstvo
(N MIKI
39
Celo uro je razsajal okrog kletk babilonski vrišč in direndaj. Moški so ocenjevali nasprotnika in sklepali stave, medtem ko sta Grouse Piet in Henri Durant obmetavala drug drugega z najbolj zanič-ljivimi zbadljivkami. Čez nekaj časa se je iela množica razhajati, in namesto moških in žensk se je zgrnilo okrog kletk kakih petdeset dečkov z bolj ali mani rjavimi obrazi. Šele zdaj je Miki videl trume živali, ki so bile posamič, po dve in v skupinah privezane na robu odprtega prostora.
Njegov nos je zdaj vendar že začutil razliko. To niso bili volkovi, marveč bitja njegovega lastnega plemena. Čez nekaj časa se ie vsa Miki jeva po-zorngst obrnila na žival, ki ie bila zaprta v sosednji kletki: srepo ie zabolščal vanjo, se približal kolom in povohal. Tudi pes volčiak ie iztegnil svoj šiliasti nos proti njemu. Ta gib ie spomnil Mikiia velikanske zveri, s katero se ie bil nekoč spopadel na robu šume; nehote ie pokazal zobe in zarenčal. Pes volčiak ie odgovoril z enakim renčaniem. Henri Durant si ie od veseli a pomel roke, a Grouse Piet se ie namuznil pod brki.
»Da, da, ta dva se bosta daiala,« ie znova rekel Henri Durant.
»Volk se bo že postavil, volk,« ie Grouse Piet odvrnil. »Ali vaš pes, mosie, ta biti bolan kakor
Kmalu potem ie Miki zagledal blizu svoie kletke belca, ki ie žalostno opazoval niega in volčjaka. Bil je Mac Donnel, škotski opravnik. Čez deset minut se ie v sobici, ki mu ie služila za pisarno, pogovarjal z mlajšim moškim:
»Rad bi zavrl to stvar, pa ie ne morem. Nihče se ne bi postavil na mojo stran, in polovica letoš-n.iih kož bi šla po vodi. Petdeset let se že vrše v Fort 0'Godu takšni boji; konec koncev se res vprašujem, ali niso njihovi boksaški nastopi tam na iugu še huiši. Samo da ie v tem primeru ...«
»To ie boi na življenje in smrt,« ie rekel mladi mož.
»Zmerom je tako. Eden izmed obeh psov navadno pogine.«
Mladi mož ie iztrkal pepel iz pipe. »Jaz imam pse neznansko rad,« ie preprosto deial. »In na moji postaii, Mac, ne bo nikoli nobenega boia, kvečjemu med liudmi. Tudi tega tukai ne poidem gledat, ker... ker bi se bal, da ne bi koga ubil.«
XX.
Ura je bila dve popoldne in severni ieleni na ražnjih so dobivali lepo riavo barvo. Se dve uri ie manikalo do gostiie. Trenutek boia ie bil prišel.
Sredi ravnice ie stalo tri sto moških, žensk in otrok v krogu zbranih okoli ograde, ki ie imela šest štiriaških čevliev. Na desno in levo stran te ograde so bili postavili obe kletki. Zraven ene ie stal Henri Durant, zraven druge Grouse Piet. Ne ta ne oni zdai ni več vpraševal: njiju obraza sta bila trda in resna. Tri sto dvoiic oči iu ie gledalo, tri sto dvoiic ušes ie napeto čakalo znamenia za boi.
maihen cucek, ko začeti boj!«_
Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d.
Grouse Piet ga ie dal. Z naglo kretnjo ie Durant odprl Mikijevo kletko in ga od zadai dregnil z ošiljeno palico. Pes se ie z enim skokom pognal v ogrado. Skoraj isti mah ie planil vanio Grouse Pietov volčiak, in nasprotnika sta pogledala drug drugemu iz oči v oči. Naslednie pol minute ie bila Durantova sapa podobna iečaniu. Mikiievo vede-nie ie bilo zgolj naravna reakciia na okolje. V gozdu bi ga bil pes volčiak vse bolj zanimal: imel bi ga bil za drugega Neto ali za diviega volka. V tej okolici pa mu vobče ni prišlo na misel, da bi videl v volčiaku sovražnika in se spopadel z njim. Niegovo pozornost so zbujali pred vsem napeti in pazljivi obrazi, ki so se zgrinjali od vseh strani; Miki iih ie ogledoval vsakega posebej in živahno obračal glavo sem ter tja, kakor bi upal, da odkrije med niimi Nanetin obraz, obraz ni ene deklice ali tudi obraz svojega prvega gospodari a Challo-neria.
Grouse Piet ie bil dal svoiemu psu ime Tao, zaradi niegovih nenavadno dolgih zob, a v Duran-tovo grozo in Pietovo porogliivo zadovoljstvo ie bilo videti, da se Miki niti ne zmeni za to strahovito zverino. Kakor bi nič ne bilo, ie stekel k pregradi, vtaknil smrček med kole in storil to še nekajkrat, dokler si ni ogledal vs»h liudi na okoli.
Tao pa ie stal sredi borišča. dlaka na hrbtu se mu ie iežila in niti za trenutek ni odvrnil rdečkastih oči od Mikiia. To. kar se ie godilo zunai ograde, ga ni zanimalo: razumel ie svoio naloeo. in misel, da mora ubiti nasprotnika ali pa sara poginiti, mu ie bila čvrsto zakoreniniena v možganih Nato ie Miki obstal, in tisti hip je Durant
v duhu pokopal vse svoie upe. Ne da bi pisnil, se ie volčiak vrgel na sovražnika; vzkrik veselja je planil Grouse Pietu izza debelih ustnic. Zdelo se ie, da so vsem gledalcem hkratu srca zastala, in Durant je čutil, kako ga ie zona polila od las do peta.
A tisto, kar se ie zgodilo v naslednii minuti, ie bilo res takšno, da ie morala človeku sapa zastati. V tem prvem naskoku bi bil moral Miki izgubiti živlienje: Grouse Piet ie to pričakoval in Durant takisto. Ali v poslednjem drobcu sekunde, ko so se volčiaku čeliusti že zapirale, se ie Miki izpre-menil v živ blisk. Nihče izmed gledalcev še ni bil videl hitreišega giba od tega, s katerim se ie na-padenec obrnil proti Tau. Zobie so udarili ob zobe. Začulo se ie grozotno hrstanie pokaiočih kosti, in zdaici sta se obe živali težko zavalili po tleh. Niti Grouse Piet niti Durant nista mogla razločiti, kai se godi. V svoii grozi sta pozabila celo na skleniene stave. Fort 6'God še ni pomnil takšnega boja. Hrup se ie razlegal tia do družbinih skladišč. Med vrati ie stal mlad belec in gledal proti borišču. Slišal ie renčanie in hlastanje in tudi sam stisnil zobe. Mrk plamen se mu ie ukresal v očeh.
»Prekleto!« ie vzkliknil.
Stisnil ie pesti in krenil proti ogradi. Ko pa se ie preril skozi krog gledalcev, ie bilo vse končano. Grouse Pietov volčiak ie ležal s pregriznieno odvodnico sredi borišča; a tudi Miki ie bil malo mani ko mrtev.
_INSERIRAJTE V »JUTRU«
kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.