NOVO MESTO, 25. 6.1980 LETO X ŠT. 9 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-l gotisk. Novo mesto GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LAOOD NOVO MESTO »•••••••••< Prad odhodom v brigado so si mladi delavci in dijaki ogledali proizvodnjo TOZD Ločna. Te dni pa so člani brigade Vinko Paderšič — Batreta obiskali tudi TOZD Delta trideset let samouprav^ Ijanja v labodu Tovarne delavcem, to geslo je bDo z vso svojo globoko vsebino prelito 27. junija 1950 v zakon, za katerega je tudi tov. Tito rekel, da je zgodovinski akt, ki ga je terjala potreba po demokratizaciji v gospodarstvu, potreba po razvoju novih socia lističnih odnosov v proizvodnji... De lovni kolektivi po vsej Jugoslaviji so prevzemali v upravljanje do takrat državna podjetja in prvi delavdd sveti so z vso odgovornostjo pristopili k svojemu delu in k nalogam, ki niso bile majhne. V letu 1950 se je tako končalo obdobje administrativnega socializma. Že 27. januarja so tudi delavci takratne Industrije perila skrbno pripravlja- li volitve za sestavo prvega delavskega sveta. Odločitev, da neposredni proizvajalci prevzamejo eno najvažnejših nalog, pravilno gospodariti in razpolagati s plodovi svojega dela tako, da bo v prid družbi in hitremu napredku, to je bila velika naloga. In s tem so se spoprijele delavke — šivilje, ki so iz svoje sredine izbrale za prvo predsednico delavskega sveta industrijsko šiviljo Marijo Sitar. Industrija perila je bila takrat „stara” 36 let. Razvila se je iz obrtne delavnice, katere lastni ka sta bila Me dic in Povh. Uspehi podjetja so bili odlični in rastlo je v vse večje. Vendar splošna kriza tudi v tej delavnici ni prizanesla; delavke, ki so zrastle v enoten in močno povezan kolektiv so se v nevzdržnih razmerah, ki so zavladale leta 1934 organizirale stavko, ta pa je zajela vseh 80 delavcev. Vse postavljene zahteve so bile po uspeli stavki izpolnjene. O teh dogodkih je poročal tudi tov. Tito. Iz druge svetovne vojne je Industrija perila izšla okrnjena, saj je bilo zaposlenih le še 50 delavk, vendar je podjetje po osvoboditvi naglo napredovalo. Organiziran je bil brigadni sis- tem. produktivnost je vidno naraščala. Do leta 1953 se je število zaposlenih dvignilo na 165 in uvedeno je bilo dvoizmensko delo. Par let za tem so sc pojavili tudi prvi načrti za izgradnjo novih prostorov. 1. maja 1958 je podjetje ustanovilo tudi svoj obrat v Kostanjevici, kjer je našlo zaposlitev še 58 šivilj. Že leta 1960 je skupno število zaposlenih 306, vendar je ta čas situacija v takratni tovarni perila narekovala resna razmišljanja o položaju podjetja. Le ta 1962 je bil ogrožen položaj delavcev (245), saj je bil predviden celo stečajni proces. Novo vodstvo in organi upravljanja se s tem niso strinjali, ker so menili, da je sanacija na samoupravni podlagi možna. V takih razmerah so se delavci zavestno odločili, da si v samoupravnem postopku zagotovijo socialno varnost in možnosti za nadaljnji razvoj podjetja- Ob pomanjkanju ustreznih delovnih prostorov in strokovnih kadrov je v obdobju dveh let uspelo spremeniti anarhijo v red in odgovornost, izkoristiti notranje rezerve in ob minimal- ni angažiranosti dodatnih družbenih sredstev (275.000 din za obratne namene in 265.000 din za opremo), pokriti izgubo. Popolnoma je bila spremenjena notranja organizacija, tehnologija proizvodnje, urejeni so bili medsebojni odnosi itd. Čeprav tovarna v začetku ni imela niti enega m2 lastnih prostorov, so bfli od leta 1962 do 1972 doseženi sledeči ekonomski učinki: Število zaposlenih ie porastlo za trikrat, fizična proizvodnja za še stkrat, dohodek za devetin-tridesetkrat, osebni dohodek na zaposlenega za štirikrat in skladi v delitvi dohodka za enajstkrat. Premagane so bile organizacijske in finančne težave in s pretežno lastnimi sredstvi je bila zgrajena nova tovarna v Novem mestu in ustrezno preurejena proizvodna hala za obrat v Krškem. Leta 1972 so bili doseženi že nadpovprečni ekonomski učinki na delavca v primerjavi s konfekcionarji v ŠR Sloveniji in v Jugoslaviji. Labod je tako v letu 1972 dohitel in celo prehitel v dohodku na delavca, v akumulaciji in v višini osebnega dohodka na delavca znane — vodilne slovenske konfekcionar-je. (Nadaljevanje s 1. str.) PRIPRAVE IMA KVIZ Tudi ob letošnjem Dnevu borca, 4. juliju, se bomo zbrali na Sromljah, da skupno počastimo praznik, ki bo tokrat prvič potekal brez tovariša Tita. Da pa smo trdno na njegovi poti, da varujemo sporočila NOB in da nam je njegovo življenje in delo učitelj in smerokaz, pa bomo dokazali tudi z znanjem in poznavanjem naše polpreteklosti. Mladi iz vseh naših temeljnih organizacij združenega dela se bodo v tri-članskih ekipah pomerili v znanju na temo „Tito, revolucija, mir”. V vseh TOZD že tečejo temeljite priprave za kviz. , Vsem sodelujočim želimo mnogo uspeha, ki pa ni merjen le z osvojenim mestom, ampak z osvojenim znanjem! DELTA 1962 1972 L A Index 1962 7 2/62 O D 1972 Indcx 72/62 trideset let (Nadaljevanje na 2. str.) Najbolj nazorno se kažejo uspehi Laboda v primerjavi z Delto Ptuj za obdobje 1962 do 1972, katera se je leta 1973 priključila k Labodu (tabela 1) Lastne izkušnje pri sanaciji Laboda in razviti samoupravni odnosi so bili podlaga in pogoj za spremembo razmer v pripojeni Delti Ptuj. V dobrih 5 letih načrtnega dela je TOZD Delta pove č Ja individualno produktivnost za v eč kot 40 %, družbene produktivnost pa za nadaljnih 20 % (zmanjšanje režije, tehnološke izboljšave itd.) Ob le 18 % povečanju števila zaposlenih je dohodek porastel za preko 5-krat, dohodek na delavca za 6,5-krat, osebni dohodek na delavca za 4—krat in akumulacija za 23-krat. V tem času je bila zgrajena nova tovarna, 6.000 m2, ki omogoča delo 540 šiviljam. TOZD Delta Ptuj je poslata vzoren primer uspele povezave, čeprav na oddaljeni lokaciji, ne samo znotraj delavne organizacije Labod, marveč tudi v odnosih do širše družbene skupnosti v kateri deluje. To dokazuje tudi preko 30 diplom in priznanj, ki jih je za dosežene uspehe prejela v zadnjih letih. V letu 1975 se je delovni kolektiv Laboda odzval pozivu Poslovnega združenja tekstilne industrije Slovenije, da po neuspelih poizkusih sanacije TIP-TOP-a Ljubljana, ki so trajali skoraj 7 let (od leta 1968 do leta 1975), pomaga sanirati to podjetje, ker bi sicer nastopil prisilni stečajni postopek. Tudi pri tem podjetju so dosegli le okrog 58% Labodove produktivnosti, da velike izgube in druge težave ne navajamo. Podobne razmere so vladale v Konfekciji ROG Novo mesto (230 delavcev), ki se je leta 1976 priključila k Labodu in v konfekciji KRIM Ljubljana (360 delavcev), katerih tretjina se je ob stečajnem postopku leta 1977 vključila v Labodove vrste. Tudi v teh integriranih obratih, ki danes delujejo kot TOZD TIP-TOP Ljubljana, TOZD Temenica Trebnje in TOZD ZALA Idrija in imajo samostojen tehnološki program proizvodnje vrhnjih oblačil, so bili podobno kot v TQZD De lta Ptuj doseženi izredni učinki. To potrjuje visoko vrednost samoupravne, proizvodne in poslovne učinkovitosti modela organiziranosti DO LABOD na vseh ravneh. Tako so priključene TOZD TIP-TOP Ljubljana, Temenica Celotni dohodek Dohodek Poslovni sklad Štev.zaposlenih OD na zapoel. Skladi Skladi na zaposl. Trebnje in Zala Idrija iz 58% doseganja Labodovih norm v letu 1975, pristali v letu 1979: — TOZD TIP-TOP Ljubljana na 111,5% — TOZD Temenica Trebnje na 111,7 % — TOZD Zala Idrija na 111,0% Povečanje fizične storilnosti in tehnoloških izboljšav znaša skupaj 91 %. Tem uspehom ustrezajoče je tudi povečanje dohodka, osebnega dohodka in akumulacije na delavca. Z uspešno izvedenimi sanacijami in integracijami je danes Labod druga največja delovna organizacija konfekcije v Sloveniji, ki po strukturi proizvodov in poslovnosti zavzema pomembno mesto tudi na jugoslovanskem trgu in izvozu. Doslednjo je izvedena specializacija proizvodnega procesa in delitev dela med proizvodnjo in strokovnimi službami. DO „LABOD” se sestoji iz: TOZD Libna Krško 359 zaposlenih TOZD Ločna Novo emsto 391 zaposlenih TOZD Delta Ptuj 425 zaposlenih TOZD TIP-TOP Ljubljana 186 zaposlenih TOZD Temenica Trebnje 141 zaposlenih TOZD Zala Idrija 108 zaposlenih TOZD Commerce Novo mesto 183 zaposlenih Delovna skupnost skupnih služ t 84 zaposlenih SKUPAJ z aposlenih: 1.876 Od skupnega števila je skoraj 90 % zaposlenih žensk. Navzlic okolnostim in pogojem v katerih je delovala DO LABOD kot celota so bili v letih 1977/1979 doseženi naslednji ekonomski učinki (tabela 2) DO „LABOD” namenja preko 40% svojih prizvodnih zmogljivosti za izvoz predvsem 5. 07 5 23.553 464 1.137 9.210 810 676 S. 495 807 312 359 115 150 1.316 877 191 11 6 612 31 5 število zaposlenih (ure) Celotni prihodek v 000 din Dohodek " Cisti dohodek " Delitev na OD Ostanek za sklade Dohodek na delavca na konvertibilno področje. Zaradi pogojenih možnosti izvoza v obliki uslug (predelavni posli) je bila udelež k izvoza v celotnem dohodku (kjer surovina ni vrednotena): Povprečje SRS leta 1977 14,0% 13,7%' leta 1978 15,21 % 13,4% Ocena 79 18,0% Za uspešno nastopanje na jugoslovanskem trgu in s ciljem, da bi mogli ponuditi kupcu in potrošniku kompletni asorti-man moških in ženskih oblačil, je bil na pobudo DO 1ABOD ustanovljen Konzorcij »Center mode” v Ljubljani. V niem je poleg DO LABOD že vključenih 5 specializiranih proizvajalcev modnih oblačil, ki koordinirajo tudi programske usmeritve v proizvodnji, kreaciji, reklami, propagandi in podobno. Labod je skupaj s še tremi podjetji iz SR Slovenije tudi soustanovitelj tovarne konfekcije „YUKEN” v Keniji. Izgradnja tovarne in poskusna proizvodnja je že uspešno izvršena. Sanacija razmer v lastnem podjetju, vsi sanacij,-sko-integracijski prispevki Laboda so v celoti pomenili tudi angažiranje Laboda na nerazvitih področjih SR Slovenije. Temu cilju je prav tako posvečena kooperacija z Odgojno popravnim domom Slavonska 5.282 104.037 1.977 917 35.942 3.9 20 331 25.098 7.824 245 704 287 160 1. 790 1.119 30 11.468 38.227 124 16.290 13.137 Le to Leto I.pol 1977 1978 1975 1.776 1.754 1.7 lt 541.914 577.174 334. 666 173.810 237.666 156.261 153.597 193.339 127.223 118.657 146.329 81.348 34.940 47.070 45.875 97.865 135.499 91.061 Požega in sodelovanje s konfekcijo Ja dran Perast — Črna Gora, kateri je Labod priskočil na pomoč takoj po potresu. Sanacija in razvoj DO Labod je slonel pretežno na lastnih silah. Tako mobilizacijo pa je bilo možno doseči le ob dobro razvitih samoupravnih odnosih in ob aktivnem delovanju vseh družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov v podjetju in ob širši družbeni podpori v krajih, kjer Labodove tovarne danes delujejo. Iz virnost samoupravnega pristopa se kaže tudi v delovanju javnih tribun, za katere delamo zaposleni po tri sobote letno, da si ustvarimo 24 ur fonda časa za mesečne tribune. Za dosežke na področju razvijanja primernih samoupravnih odnosov, je naša DO prejela »Prvomajsko poveljo” Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za leto 1977, leta 1974 pa je bila DO LABOD za razvoj podjetja in samoupravnih odnosov odlikovana z »Redom dela z rdečo zastavo”. Ob letošnjem jubileju bomo - tako kot že leto poprej — nagradili najboljše samouprav-ljalce v vseh naših TOZD in tako izrekli le skromno zahvalo vsem tistim, ki med nami delujejo, ustvarjajo in gradijo še boljše odnose, še večje rezultate in ki odpirajo še hitrejšo pot k demokratizaciji in napredku. Neto OD na delavca mesečno 3.667 4.545 5.320 Delitev čistega dohodka: - na OD 77, 2 75,7 63, 9 - na sklade 22,8 24, 3 36,1 Dohodek grupacije na leto 1977 I./78 1/79 delavca SFRJ: - perilo 79.392 52.398 65.201 - oblačila 77.887 46.337 60.862 Direktorica TOZD Zala v pogovoru t tov. Jenkom iz razvojne ilužbe KJE IN KAKO BOMO VARČEVALI naša najmlajša -tozd libna Zaključni račun prvega leta samostojnega delovanja in življenja TOZD Zala je pokazal na zadovoljive rezultate, ki bi jih delavci tega dokektiva radi v tem letu že izboljšali. V stabilizacijskih usmeritvah so si zadali več konkretnih nalog, med katerimi je največ pozornosti posvečene izrabi delovnega časa. Velik korak v tej smeri je bil že storjen s pripravami na enoizmensko delo, s katerim so začeli že v lanskem letu. Prehod na to obliko bodo predvidoma speljali po kolektivnem dopustu, to je s petnajstim avgustom. Delno vpeljavanje je že v teku, čakajo le še določene stroje. S prehodom na enoizmensko delo pričakujejo v Zali, da bodo prihranili pri stroških 10 odstotkov. Manjši stroški bodo predvsem pri porabi energije, kar ni uspeh le pri izdatkih, ampak tudi pri odnosu do porabe le-te, s katero moramo v letošnjem letu še posebno skrbno ravnati. Ob skrbi za maksimalno izrabo delavnega časa so tudi izhodi skrbno pretehtani, saj so naše minute dragocene. Tudi ob kvaliteti izdelkov, ki prihajajo iz TOZD Zala se delavci tega kolektiva redno ustavljajo in iščejo poti za izboljšanje. Vsi zaposleni si prizadevajo za čim boljše rezultate, vendar pa ta skrb ni vezana le na njihovo temeljno organizacijo, ampak jih tudi zanima, kako gredo artikli, ki so jih izdelali oni in tudi vsi ostali, v promet, kako iih sprejema tržišče itd. Živo zanimanje vseh za te probleme je zahtevalo tudi redno informiranje o rezultatih, s katerimi sc seznanjajo redno vsak mesec. Odmevi na delo delavcev Zale, ki jih posamezniki zaslede bodisi v lokalnih ali republiških časopisih, bodisi po radiu, gredo kaj hitro med kolektiv in če podatki ne zajemajo dela v celoti ali če so prikazani enostransko, delavcem seveda ni vseeno. Tako so opozorili tovarišico direktorico na objavo v Primorskih novicah in v Delu, kjer ni bilo razvidno da so tudi oni sami delali določene artikle za izvoz oziroma premajhno upoštevanje njihovega dela v ožjem prostoru. Ta živost in v elika povezava delavcev v kolektivu Zala, je v prvem letu samostojnega dela in življenja TOZD Zala omogočila odločen in trden korak, ki varni vodi v prihodnost. „Seveda pa ob tem ne moramo reči, da nam gre vse gladko kot po maslu”! pravi direktorica Zale tov. Albina Tušar. V Zali izdelujejo vrsto oblačil iz področja ženske težke konfekcije, od kril, za izdelavo katerih je povprečen izdelovalni čas 50 minut, plaščev, pa do kostimov, ki vzamejo povprečno 20n minut. »Ležijo’* jim bolj težka oblačila, zato so prvi trije meseci, ko imajo v delu pomladne in poletne modele, nekoliko slabši. Razlike v materialih so velike in, kot že rečeno, so bolj ubrani na plašče in težje kostime. Delavci se zelo zanimajo za dosego plana, za modele, ki jih bodo izdelovali v prihodnjih dneh in podobno. Dela se seveda veselijo, zato jih v sak zastoj, ki izhaja iz oddaljenosti in morda še ne dovolj dobre povezave med služ Imi, prostorski vznemiri. Ob tem jim delajo največje težave razdrobljeni nalogi, zato pravi direktorica, da bi bilo dobro irneti „kaj dela na zalogi”, tako da bi bil čas na delovnem mestu resnično maksimalno izkoriščen. Ob pregledu naprej se TOZD Zala sreča z nekaterimi neizbežnimi investicijami. Že deset let niso bile izpeljane nobene dopolnitve, predpisi pa zahteva- jo svoje. Tako ostane nekaj odprtih vprašanj iz področja Civilne zaščite in varstva pri delu, kjer so pravila in zahtevki najstrožji. V parili letih bi bilo zamujeno nujno nadoknaditi. V bodoče pa žele poleg delovnih rezultatov še zboljšati tudi samoupravno delovanje in razširiti interesne dejavnosti. Velik poudarek je v TOZD Zala dan kulturni dejavnosti, saj imajo tudi svojo kulturno animatorko, želeli pa bi tudi druge oblike sodelovanja in delovanja. Skrb za lepo urejen prostor, za lepšo okolico, za prijetnejše počutje je očitna, saj delavke skrbe za lepoto svoje okolice kot za svoje domove. Več pa bo potrebno delovanja v družbenopolitičnem dela Delo delavskega sveta je bilo v preteklem letu sicer zelo plodno, osnovna organizacija sindikata se je lepo povezovala tudi z delom krajevne skupnosti, le mladina je nekoliko zamrla. Seveda se tudi to delo ponovno oživlja, povečuje se članstvo Zveze komunistov, delegati SIS pa skupaj z idrijsko Čipko tudi delavni. Tudi ob razgovoru z direktorico TOZD Zala je bilo čutiti, da stabilizacijska naravnanost v naši delovni sredini ni nič novega in da prizadevanja za z boljšanje samoupravnih in delovnih rezultatov v TOZD Zala skrbno načrtujejo že od kar so samostojna temeljna organizacija združenega dela. Ob tem pa si želijo, da ne bi bili preveč osamljeni. Želijo si pogostejših stikov z ostalimi sredinami naše delovne organizacije, predvsem pa bi bili veseli pogostejših obiskov iz strani naših strokovnih delavcev, srečanj na zborih delovnih ljudi ali na sestankih samoupravnih organov, srečanj z drugimi TOZD-i. Za to nas vse vabijo, da pridemo, si izmenjamo mnenja, stališča in tako skupno gradimo V Zali pravijo, da najraje delajo na težkih oblačilih kot so plašči in zimski kostimi. naše DO. poletje zadnjič tako... samouprav= Ijanje -nova vsebina družbe Ob 30-letnici sprejetja zakona o predaji tovarn in podjetij v upravljanje delavcem, delovnim I j udem naše dežele, enem naših najpomembnejših zgodovinskih dejanj 26. junija 1960, ob desetletnici delavskega samoupravljanja, je predsednik Tito poslal delavskemu razredu in vsem narodom naše dežele poslanico, v kateri je med drugim dejal: „... Desetletna pot razvoja delavskega upravljanja kaže, da smo lahko ponosni za ogromne uspehe, ki smo jih dosegli. Naša desetletna praksa je pokazala, daje naš delavski razred, čeprav še mlad, sposoben upravljati gospodarstvo in družbo. ... Delovni kolektivi sodelujejo zdaj v jugoslovanskem poprečju pri delitvi kakih 46 % sredstev družbenega proizvoda in s kakimi 40% pri delitvi dohodka. To je edini primer na svetu, da delovni ljudje samostojno odločajo o delitvi dohodka, da sami določajo merila za nagrajevanje in odločajo, koliko presežnega dela se bo porabilo za nadaljnji razvoj. Mi smo vsekakor ponosni na to, da so naši efelovni kolektivi prav pri tem samostojnem razpolaganju s tako velikimi sredstvi izpričali sposobnost, da uspešno vodijo gospodarstvo. Dosedanji razvoj je v celoti potrdil tisto, kar smo vedno poudarjali — da prehod na delavsko in družbeno upravljanje ni noben organiza-cijsko-tehnični ukrep in tudi ne propagandno geslo, marveč da je to globoko revolucionaren proces, v katerem delavec postopoma nehuje biti mezdni delavec in postaja zavesten, svoboden proizvajalec in uprav-ljalec proizvajalnih sredstev. .. .Socialistični družbeni odnosi, katerih podlaga je delavsko upravljanje, so naša poglavitna pridobitev v minulem obdobju ...” Dvajset let kasneje, ob trideseti obletnici uvedbe delavskega samoupravljanja v naši družbi, ko smo priče in soustvarjalci prej neslutenih ustvarjalnih pobud najširših ljudskih množic v Jugoslaviji, ve in vidi ves svet: pota za osvobajanje dela so pri nas odprta tako široko, kot niso bila nikoli doslej v zgodovini človeštva. Ne zavoljo drugih in ne zaradi propagandnih gesel. temveč predvsem zaradi nas samih in naše poti v socializem razvijamo in poglabljamo pridobitve delavskega samoupravljanja. Temelji socialističnega samoupravnega zdnižene-ga dela: — oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, — druž tna lastnina proizva-ialnih sredstev, — pravica dela z druž) enimi sredstvi, — samoupravni položaj delavca, — družbeni značaj dela, — demokratično, samoupravno odločanje o delu in družbeni reprodukciji in — na sistemu samoupravne demokratične organiziranosti z druženega dela zasnovane skupščine družbenopolitične skupnosti so zdaj tako globoko v naši zavesti in vsakodnevni praksi, LETOS: 87 MILIJONOV STEKLENIC ZA PIVO PREMALO Steklenic pri nas še ne znamo v račati v kroženje med industri-. jo, trgovino in potrošnikom. Zato bo letos primanjkovalo v državi kar 87 milijonov steklenic za pivo, od tega 15 odst. v slovenskih pivovarnah. Steklenic manjka Radenski, Rogaški, oljarnam in industriji brezalkoholnih pijač. Odkupne cene steklenic niso spodbudne, ponekod so pri jemanju steklenic še vse preveč izbirčni, steklene črepinje pa verjetno tudi nimajo prave odkupne cene. Dobro so se obnesle ponekod uspešne zbiralne akcije. Pri tem pa so milijoni kleti in podstrešij še v edno polni najrazličnejše steklene šare. da je ni sile na svetu, ki bi jih mogla izruvati ali spremeniti. Samoupravljanje je v naših razmerah nujnost, saj imamo večnacionalno skupnost z različno in težko zgodovino. Spoštovanje nacionalnih različnosti in boj za resnično, tudi gospodarsko enakopravnost narodov se lahko uveljavita samo v razmerah samoupravljanja. Me d najširšimi delovnimi množicami živi topla zavest, da je uresničevanje oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi sploh ena izmed bistvenih odnosov socialističnega samoupravnega združenega dela. Kako prijetno sc je spomniti zgodovinskih in preroških besed tovariša Tita, ki jih je izrekel 26. junija 1950 v ljudski skupščini FLRJ: „ .. .Morda kdo misli, da bo ta zakon preurejen, da delavci ne bodo mogli obvladati zapletene tehnike upravljanja tovarn in drugih podjetij. Kdor tako misli, se moti. Tako gledanje na to v prasanje bi pomenilo, da nimamo zaupanja v naše delovne ljudi, da ne vidimo kakšne ogromne ustvarjalne sile bo razvilo v naših delovnih ljudeh prav to upravljanje, kajti ta zakon bo našim delovnim ljudem še bolj odprl perspektivo njihove bodočnosti, bodočnosti vse naše skupnosti...” Na neskončnem zaupanju v delovnega človeka je tovariš Tito gradil revolucijo in novo Jugoslavijo. Zdaj, ko ga telesno ni več med nami, moramo to njegovo zaupanje potrjevati z bojem za večjo proizvodnost, za boljšo organizacijo gospodarstva na smoupravnih temeljih, z a večjo stabilnost našega gospodarskega razvoja, zlasti v najnovejših pogojih in ob ukrepih, ki jih lahko uresničimo samo s samoupravljanjem. najboljši samoupravljalec Letos že drugo leto zapored izbiramo v vseh naših TOZD najboljšega samoupravljalca. Mnogi med nami delujejo v različnih družbenopolrtičnih organizacijah, samoupravnih organih, društvih ali še kako drugače aktivno vključujejo v naše samoupravno življenje, pri tem pa so na svojem delovnem mestu dosledni in delavni. Družbenopolitično delo se ponavadi ne konča z drugo uro, . a mpak spremlja aktivne druž benopolitične delavce skozi cel dan. Prizadevanja in trud tovrstnega dela pa je na žalost še vedno premalo priznan in cenjen. Vsi se zavedamo nujnosti vključevanja v samoupravno, politično, kulturno in druge oblike dela in življenja, nismo pa v dno pripravljeni darovati svojega prostega časa. Res, da so te aktivnosti vse bolj razširjene, da vse več ljudi deluje in se aktivno vključuje v delo, še vedno pa so nekateri s svojim delom in požrtvovalnostjo bolj uspešni, bolj aktivni. Ne trudijo se za priznanja in nagrade, vendar pa se jim sredine, ki so spoznale njihovo delo, rade zahvalijo. Tako smo se v Labodu odločili za podelitev priznanja ob Dnevu samoupravljalcev, 27. juniju. Včasih je morda težko med številnimi aktivnimi in z aslužnimi najti najboljšega, vendar ob pogledu na delo nazaj, ob usmeritvah naprej, ob upoštevanju tovarištva in odnosov do sodelavcev in do dela, to tudi ni nemogoče. Kajti naša družba zahteva dobrega delavca in funkcionarja hkrati, eno brez drugega je pa premalo. tarola končnega izdelka je natančna in stroga — posnetek iz TOZD TIP—TOP. nov trak Do nedavnega so iz TOZD Te menica prihajale predvsem moške obleke, za katere pa tržiče nasploh (npr. samo v Jugoslaviji ampak tudi po svetu) ne kaže več tolikšnega zanimanja. Vsled tega in glede na raziskavo tržišča je tudi v naših planih dan vse večji poudarek na krila, ki jih trg lepo sprejema. V TOZD Temenica tako zmanjšane kapacitete moških oblek, dvanajst delavk pa se je vsedlo za nov trak, ki bo odslej izdeloval krila. Skupina delavk se je tokrat prvič srečala z izdelavo kril, čas priučevanja pa bo trajal mesec dni. Prehod iz suknjičev na krila je gotovo lažji kot obratno, vendar pa so delavke s težavo sprejela nova dela, saj jih je dolgoletno delo vezalo na druge operacije. Ob tem se spomnimo, da so tudi iz Te menice že prihajala krila, vendar iz traku hlač, omenjene delavke pa so doslej delale le na suknjičih. Prvi modeli kril so lažji, enostavnejši, naročila pa so v večjem številu. Z menjavo modelov pa je kasneje še pričakovati nekaj težav. Organizacija je torej speljana, po priučevanju pa gotovo tudi produktivnost ne bo vprašljiva. Za enkrat velja, da bodo na tem traku krila do 15. oktobra, za kasneje pa še ni povsem jasno, ali bodo ta še ostala v delu, ali b o ponovno potrebna postavitev za primerni izdelek — to so suknjiči. Koso nastajali novi prostori TOZD Libna Ob pogledu naprej pravi tovariš direktor, da pogreša večje povezave s TOZD Com-merc in dolgoročne usmeritve v programih. V primeru, da bodo krila ostala v Temenici tudi dolgoročno bo nujno pomisliti na določeno strojno opremo, saj je problem za enkrat predvsem z likanjem. Delno se bo krila likalo na prešah, delno pa ročno. Za bodoče bi bilo potrebno nabaviti univerzalne likalne preše, ki bodo uperabne tako za krila kot tudi za plašče, ki so še precej prisotni v proizvodnem programu Temenice. Informacijo posredoval direktor TOZD Temenica POVEZAVA ZA2IVELA Prizadevanja mladih, da bi se ponovno povezali med TOZD, uskladili, svoje delovne načrte in začeli s skupnim delom, že rojevajo uspehe. Sestal se je koordinacijski odbor ZSMS na ravni delovne organizacije, pregledal akcijske programe vseh OO ZSMS TOZD, iskal smernice za skupni akcijski program in pripravil načrt za skupno akcijo ob Dnevu borca - 4. juliju. Že iz posameznih programov dela je bilo razvidno, da so si osnovne organizacije mladine zadale precej nalog, ki so lastne skoraj da vsem 00 ZSMS. Pestri akcijski programi pa so bili dobro izhodišče za načrt skupnega dela. Ob tem so a mladi zadali tri večje naloge in sicer: organizacijo kviza ob 4. juliju organizacijo delovne brigade, ki bi jo sestavljali delavci—mladinci iz vseh naših TOZD, (opravljali pa bi določena dela ali v RC Sromlje ali v naših počitniških objektih) in organizacijo razgovora za ok-“ roglo mizo na temo „De la-vec-mladinec - samoupravljalec”. Ob nalogah, ki so bile še posebej poudarjene je bilo čutiti potrebo po idejnopolitičnem usposabljanju še posebno tistih mladih, ki jih delovne sredine predlagajo za sprejem med člane ZK. SKOPSKI AVTOBUSI ZA TUJINO Iz skopske tovarne avtomobilov „11. oktomvri” bodo v kratkem prodali kupcem iz Iraka, Poljske, Egipta, Grčije in nekaterih drugih držav 500 a vtobusov, kar je tretjina letošnje proizvodnje. V obdobju 1981 — 1985 planirajo v Skopju proizvodnjo 2400 avtobusov na leto. VESTI IZ TOZD DELTA Seminar za mlade komuniste Po uspešno končanem 3. mesečnem seminaiju „Teorije in prakse marksizma” v Mariboru, se je na delo v proizvodnje vrnila tov. Milena Golc. Za to obliko izobraževanja so se koministi v Delti odločili na članskem sestanku, kjer so tudi sprejeli program izobraževanja. Ugotavljajo namreč, da je izobraževanje nenehen proces in primarna naloga vsakega člana ZK. Na vprašanje, kaj je stem idejnopolitičnem usposabljanjem pridobila, je tov. Milena odgovorila: „Veliko sem se naučila, predvsem pa upam, da bom pridobljeno znanje koristno uporabila pri delu. Tako bom tudi najboljše opravičila mojo odsotnost iz dela”. Vlak bratstva in prijateljstva V Ptuju smo v četrtek 5. 6. 1980 pozdravili in sprejeli okrog 40 udeležencev vlaka bratstva in prijateljstva, kateri so prišli iz večih srbskih občin. Med njimi smo sprejeli tudi uradno delegacijo pobratene občine Arandjelovac. Delgacija je obiskala tudi našo temeljno organizacijo združenega dela. Ogledala si je proizvodne prostore ter se pogovarjala s predstavniki družbenopolitičnih organizacij TOZD o poglabljanju stikov med obema narodoma. Obisk brigadirjev V petek dne 13. 6. 1980 so TOZD Delto obiskali udeleženci MDA Slovenske gorice 80. Pogovarjali so se z mladinci osnovne organizacije o sodelovanju na vseh področjih njihovega dela. Med brigadiiji MDA Slovenske gorice 80 so tudi novomeški brigadiiji. MARIJA MAGDIČ rezervirano za dopisnike izlet krvodajalcev Nedelja - 7. junija 1980. Nenavadno — toda vstati smo morali v zgodnjih jutranjih urah, kajti avtobus nas je odpeljal ob 5. uri zjutraj iz postaje na lep izlet. Že od vsega začetka nas je spremljala narodna in partizanska pesem, kajti ,JVAŠA MAMI” je poskrbela za najnujnejše — kapljico dobre volje in sendviče za potešitev lakote. Pot nas je peljala najprej do Jasenovca, kjer smo si ogledali muzej NOB, spomenik in film o zloglasnem taborišču v Jasenovcu, kruto ravnanje z vsemi, ki so prestopili ograjo ustaških krvoločnežev, kjer je izgubilo življenje okrog 700 tisoč naših ljudi. Zapustili smo Jasenovac, odpeljali smo se na Kozaro, kjer smo si ogledali spomenik in muzej NOB ter film v katerem prikazuje predvsem tov. Tita, ki , govori o bitki na Kozari in otvoritev spomenika, ki predstavlja dvig ljudstva nad sovražnikom. Kljub praznim želodcem, dolgi in naporni vožnji ter dežju smo bili ponosni, da smo ravno v tem času obiskali obeležje NOB, tam smo tako počastili tudi ogromno delo tov. Tita, saj so naše misli tesno povezane z njegovo smrtjo. Krvodajalci bomo zato še bolj humani, „še bolj bomo oplemenitili našo dejavnost” in tako pomagali tistim, ki so naše pomoči potrebni. Prispeli smo na Sromlje, kjer smo se okrepčali z dobro večerjo in zaplesali ob glasbi. Predsednik občinskega odbora krvodajalcev Novo mesto tov. Nenadičeva in tov. Danilo Kovačič, predsednik občinskega odbora RK Novo mesto sta podelila priznanja za S, 10, 15, 20-kratno darovanje krvi. Nedelja je šla h kraju, izlet je šel proti koncu, morali smo priti do Novega mesta -domov, kajti pred nami je bil zopet nov delovni dan - tak kot vsi ostali Ostal pa bo prijeten spomin. NEŽKA GODLER prvi zaslužek Nujnost zbiranja odpadnih materialov je vse bolj poudarjena. Velike možnosti, ki jih nudi skrbno in odgovorno obnašanje na tem področju pa nam ponujajo vprašanje, zakaj toliko časa ni bilo nič stoijenega, kako to, da smo imeli toliko let tako brezskrben odnos, kako je bila nekontrolirana taka razsipnost. Pa vendar le ni bilo vedno tako. Da so v prvih povojnih letih znali izkoristiti vsako „malerikost” in uvideli velike rhožnosti in zaloge v odpadkih, o tem nam je povedal par besed tudi mag. oec. Vekoslav Potočnik, bivši direktor ljubljanske Name, sedajšnji podpredsednik poslovodnega odbora Emone. Ko je bil na obisku v naši delovni organizaciji je omenil tudi svoj prvi zaslužek, ki je znašal 6 dinarjev, predelal” ga je med šolskimi počitnicami leta 1946, ko je takrat v sedanji Labodovi Delti dvanajstletni deček zbiral odpadni material. Pet dinarjev od prvega zaslužka je tov. Potočnik porabil za kino, zadnji, šesti dinar, pa je spravil za spomin. Zgodba o prvem zaslužku tov. Potočnika kaže na delavnost in varčnost tiste povojne generacije, ki je v težkih časih naše povojne zgodovine s pravim odnosom do dela, učenja in tudi do materialnih dobrin gradila našo družbo. Prav bi bilo, da bi jim sledili tako v deromnosti kot tudi v delu in učenju! _____________________________J RAZPRAVA O KOLEKTIVNEM VODENJU Komunisti DSSS smo si zadali za eno od prioritetnih nalog redno izobraževanje. Predavanja, ki naj bi jih pripravili delavci med nami, bi lahko poslušali vsi člani ZK v novomeškem delu Laboda, v ta namen pa bi pripravili posebne izobraževalne sestanke. Med prvim smo se v sklopu rednega sestanka OO ZK DSSS seznanili z orisi in osnovami demokratizacije v našem političnem sistemu, to je o kolektivni odgovornosti, vodenju in odločanju. Gradivo za razpravo je pripravil tov. Bratož, vsem članom pa je pomenilo dragoceno informacijo. Prav člani ZK imamo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami posebno vlogo in odgovornost pri uresničevanju samoupravnih socialističnih odnosov, v sklopu katerih je tudi večja javnost dela, borba proti funkcionaštvu, liderstvu in ostalim karakternim napakam. Naša naloga je dosledno slediti napredku in demokratizaciji odnosov, vzajemnosti in tovarištvu. CESTA ŽIVLJENJA Pred tabo se vije cesta cesta življenja je to, lepa, široka v sijaju naenkrat izgubi se v temo. Pred tabo se vije cesta, polna je smeha in solz, polna je žalosti, sreče, cesta življenja je to. A, enkrat zaglegal boš temo, ceste pred tabo več ni gledaš prepad zdaj pred sabo, kjer se končajo potu Nazaj se ne moreš vrniti, ker za nazaj ni poti pred tabo je samo praznina v kateri se vsak izgubi. Pesem je napisala tov. Silva Puhar, šivilja iz TOZD Delta. Je mati dveh otrok, na delo pa se vozi z vlakom 30 km daleč. Njene pesmi nastajajo med potjo. sestanek aktiva V četrtek, 18. junija, se je sestal družbenopolitični aktiv naše delovne organizacije, ki je imel na dnevnem redu oceno elementov Samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—85, pregled izvajanja programa stabilizacije v letu 1980, naloge in ukrepe po spremembi tečaja dinarja. Politični aktiv je podprl dosledno izvajanje načel in določil stabilizacijskih prizadevanj v naši delovni sredini in sprejel precej priporočil za nadijne akcije na tem področju. Ugotovil je, da so družbenopolitične organizacije dokaj zavzeto pristopile k obravnavi do sedaj sprejetih, oziroma izdelanih dokumentov, ki se nanašajo na usmeritve za naslednje sredjeročno obdobje, opozoril na nujnost nadaljnega dograjevanja samoupravnega sistema in samoupravnih odnosov in ob tem dal pobudo za izobraževanje članov v novo konstituiranih delavskih svetih, samoupravnih delavskih kontrolah in v delegacijah. Prav tako se je družbenopolitični aktiv zavzel za to, da je v sleherni sredini potrebno najti način in metode, ki bi motivirale vsakega posameznika za angažirano vključevanje na vseh področjih delovanja, dana pa je bila tudi pobuda za dograditev dosedanjega sistema nagrajevanja po delu. Poleg omenjenih tem pogovora, je druženopolitični aktiv izdelal tudi več priporočil in smernic dela, ki narekujejo enotno akcijo in mobilizacijo vseh sil. V NOVEM MESTU: 19.460 PREBIVALCEV S 1. 6. 1979 so bila priključena v Novem mestu nekatera naselja, ki so prej imela položaj nemestnih naselij. Zato se je število prebivalstva od poprečnih 14.739 prebivalcev Novega mesta iz leta 1978 lani sredi leta povečalo na 19.352. Le tos konec aprila je živelo v Novem mestu že 19.460 prebivalcev, tako da se je Novo mesto uvrstilo med 10 slovenskimi mesti z največjim številom prebivalcev na 6. mesto. Ljubljana je imela konec aprila letos 266.046 ljudi, Mari bor 129.204, Celje 38.660, Kranj 32624, Koper 22.667, Novo mesto 19.460, Nova Gorica 18.762, Jesenice 18.622, Velenje 18.056, Trbovlje pa so imele 16.822 prebivalcev- : 5 * : z letalom ceneje? Še zlasti letos, ko se vsi prizadevamo za čim boljši izkoristek delovnega časa, za zmanjševanje stroškov, in ko iščemo načine, da bi čim več prihranili, velja natančneje pogledati tudi stroške za službena potovanja. Malokdo namreč ve, da sta v Dolenjskem letalskem centru na voljo dve sodobni poslovni letali, vsako s po tremi potniškimi sedeži, in še manj je takih, ki so resno vzeli svinčnik v roke, da bi izračunali, kateri način potovanja je cenejši. Lahko je izračunati strošek za osebni avtomobil, če vemo koliko kilometrov je poti, in lahko je sešteti ure letenja, če vemo, da letijo naša letala blizu 200 kilometrov na uro. Tudi za dnevnice je račun enostaven ... Skoraj nikoli pa ne upoštevamo na poti izgubljenega časa delavcev, ki potujejo, in končno tudi njihove delovne sposobnosti ne, čeprav vemo, da je po nekaj urah take ali take vožnje bistveno zmanjšana. Večkrat se dogaja, da se nekateri delavci posameznih smeri potovanja celo izogibajo, prav zaradi slabih zvez in naporov, ki jih že poznajo. Potovanje z letalom je hitro in prijetno, kaj pa pomeni v denarju, si oglejmo na majhnem primeru: 3 delavci morajo potovati iz Novega mesta v Mursko Soboto, kjer imajo za dobre štiri ure dela. Dnevnice in kilometrino bodo obračunali kot običajno, njihova delovna ura pa je za organizacijo združenega dela vredna 300.- dinarjev. Potovanje naj bi opravili v enem dnevu: OBRAČUN ZA POTOVANJE Z ZASEBNIM OSEBNIM AVTOMOBILOM: Odhod iz N. mesta ob 6. uri Prihod v M. Soboto ob 9. uri. (3 delavci x 3 ure = 9 ur) Malica od 9.00 do 9.30. (3 delavci x 30. min. = 1,5 ure) Delo od 9.30 do 14.00. (3 delavci x 4,5 ure =13,5 ure) Kosilo od 14.00 do 15.00. (3 delavci x 1 ura = 3 ure) Povratek v N. mesto ob 18.00. (3 delavci x 3 ure = 9 ur) Za 13,5 ure dela so trije delavci izgubili še 22.5 ure časa, od tega 10 ur in pol med rednim delovnim časom. Strošek za tako potovanje pomeni torej za delovno organizacijo: 10.5 del. ure po 300.- = 3150,- din 500 km po 4,50 din = 2025.- din 3 dnevnice po 250.- = 750,- din SKUPAJ 5925.- din Poglejmo še, kakšni so stroški za tako potovanje z letalom DLC, če stane ura letenja 1,800 dinarjev. Let v Mursko Soboto iz Novega mesta traja 35 minut. OBRAČUN ZA POTOVANJE Z LETALOM: Prevoz na letališče v Prečno 10 min. Odhod iz Prečne ob 8.25 Pristanek v Rakičanu ob 9.00 Prevoz v M. Soboto 15. min. (3 delavci x 1 ura = 3 ure) Delo od 9.15 do 13.45 (3 delavci x 4,5 ure =13,5 ure) Prevoz na letališče Rakičan 15 min. Let Rakičan—Prečna 35 min. Prevoz iz Prečne v N. mesto 10 min. (3 delavci x 1 ura = 3 ure) dela so vsi trije delavci ur za potovanje, od tega Za 13,5 ure izgubili samo 6 samo 3 ure in tričetrt med rednim delovnim časom. Zjutraj so lahko na svojem delovnem mestu še opravili nekaj tekočih nalog in dali navodila za ta delovni dan, skratka tudi doma so bili lahko prisotni vsak več kot 2 delovni uri. Strošek za tako potovanje bi bil: 1 ura 10 min. letenja po 1800.— = 2100,00 3 ure 45 min. del. časa po 300.— = 1125,00 prevozi na leta. 25 km pc 4,05 = 1C 1,25 SKUPAJ = 3326,25 din Račun pove, da je službeno potovanje v Mursko Soboto z zasebnim avtom 78 % dražje, kot potovanje z letalom. Za druge smeri in razdalje je treba seveda računati posebej, vendar se pri razdaljah, večjih od 200 kilometrov, skoraj vedno izkaže, da je potovanje z letalom bistveno cenejše. Velja pa tudi reči, da so pri potovanju z letalom delavci lahko doma najpozneje ob treh popoldan, kar pomeni, da imajo vsaj še 3 ure prostega popoldneva za svoje potrebe. Naša letala smo kupili z družbeno pomočjo tudi za poslovno letenje, ki po gornjem vzorcu kaže velik prihranek. Vsi, ki so že lani poslovno leteli z našimi letali, so bili s potovanjem zadovoljni. Naša letala lahko letijo na vsa jugoslovanska mednarodna in športna letališča, če napovemo let vsaj 12 ur prej. Vabimo vas na letališče v Prečno in na prijetno pot kamorkoli v državi. Informacije lahko dobite po telefonu 21 —107. Nasviden-j® • DOLENJSKI LETALSKI CENTER NOVO MESTO ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• označevanje transportnih poti V SLOVOSALKU Tovariš Salko Skejovič je bil mnogim našim delavcem dobro znan, čeprav je živel v Sarajevu, kjer je opravljal delo trgovskega zastopnika Kadarkoli je prišel v Labod, ie s seboj prinesel obilo dobre volje, smeh in pesem. Po tem so ga poznali tudi mnogi kupci in tak nam bo ostal v spominu Na zadnji poti so ga spremili tudi predstavniki TOZD Commerce in tudi številni kupci tako iz Sarajeva kot tudi iz oddaljenejših krajev tja do Tuzle. V spominu ga bomo obdržali kot delavnega in vedrega sodelavca ZA IZVOZ: 8000 TON JESENIŠKIH ŽEBLJEV V jeseniški Železarni nosi Žebljarna med TOZD največje breme izvoza, saj odpade nanjo kar 40 do 50 % celotnega izvoza železarne. Tako bodo letos izvozili 8000 ton žičnikov ter pri tem dosegli 3 milijone dolarjev dohodka. V vseh naših TOZD poteka označevanje transportnih poti, s čimer bodo označene potrebne proste površine, namenjene za glavne in stranske prehode. Poleg teh pa bodo zaznamovane tudi površine za notranje transporte. Poti, ki morajo biti označene s svetilimi vidnimi črtami in z barvo, ki je odporna proti mehanskim vplivom, v naših proizvodnih prostorih ni nič novega. Tokrat jih le na novo označujemo in dopoljujemo. Poleg označitve poti za notranji transport ki se v naših skladiščih odvija z viličarji, v proizvodnji pa z ročnimi vozički, bo na novo iznačeni in dopolnjeni prostor za glavne in pomožne prehode potrebno proste površine ob električnih razdelilcih in zidnih hidrantih. Ker omenjene proste površine služijo za nemoteno in normalno odvijanje tudi samega proizvodnega procesa, večji varnosti ljudi v primeru morebitnih elementarnih nesreč, za hitrejše posluževanje z gasilnimi sredstvi in podobno, je potrebno zagotoviti da bodo označene površine resnično vedno proste. Zaradi prenatrpanosti je v nekaterih naših temeljnih organizacijah nemogoče označiti zahtevane površine, oziroma Mladinci TOZD Ločna, Commerce in DSSS so v zadnjem času organizirali več akcij. Na posnetku jih vidimo kako so se zbirali (ali bolje rečeno zbirale) da v popoldanskem času očistijo okolico naše DO. širine (TOZD Temenica in TOZD Zala), zato je v teh primerih potrebno posvečati še večjo pozornost in skrb zagotovitvi minimalnih prehodov, čeprav transportne poti niso označene. Kljub temu, da je bil rok za izvedbo te naloge 30. maj, v nekaterih naših TOZD delo še vedno ni opravljeno. RIFELJ MILAN SAMO 22.500 TON SLADKOVODNIH RIB V vseh jugoslovanskih rekah, jezerih, ribnikih in kanalih so lani ulovili 22,5 tisoč ton sladkovodnih rib, kar pa je 12 odst. manj kot v letu 1978. Celoten ulov sladkovodnih rib so povečali samo v Bosni in Hercegovini (za 18% več kot leto dni prej). Od celotnega ulova so OZD in ribiške zadruge ulovile 19.000 rib ali 48% celotnega ulova, zasebni in športni ribiči pa so ujeli 3,5 tisoč ton sladkovodnih rib. Bliža se 4. julij, Dan borca, ko se bomo ponovno zbrali ob kvizu na temo „Tito, revolucija, mir". Po uradnem delu pa se bomo — tako kot lani, ko je nastal ta posnetek — pojpvorili, zaplesali in poveselili. hura, hura... V začetku junija meseca je odšla na delo mladinska delov-na brigada, ki nosi ime Vinka Paderšiča — Batreje. Pokroviteljstvo nad brigado je prevzela naša delovna organizacija. Brigadirji — 38 jih je — bodo gradili na trasi Pacinje - Dester-nik vodovod in s tem pomagali temu delu Slovenije k hitrejšemu napredku. Pred odhodom so se mladi brigadirji ustavili tudi v naši delovni organizaciji, kjer so si ogledali proizvodnjo in se nato pogovorili s predstavniki mladine. Nasproti svojim delovnim uspehom so odšli tudi z Labodovo zastavo, nam pa so pustili za spomin brigadirsko majico. V času brigadirskega življenja bodo poleg dela na trasi gojili tudi mnoge interesne dejavnosti, spoznali pa se bodo tudi z okoliškimi kraji in ljudmi. Tako bodo obiskali tudi TOZD Delto, ki je brigadirskemu naselju najbližja. Že prvi rezultati kažejo, da bodo mladi dijaki in delavci, ki sestavljajo brigado Vinko paderšiča — Batreja, v. svojem brigadirskem delu zelo uspešni, saj redno presegajo plan, ki ga dosegajo poprečmo s kar 135 odstotki. Tudi v naprej jim ž elimo veliko uspehov, čakamo pa tudi na njihova sporočila o delu in življenju V naši največji šoli samoupravljanja — v delovni brigadi. JAPONSKA KONFEKCIJA ZA SSSR Sovjetsko zunanjetrgovinsko podjetje „Raznoek šport” je podpisalo pogodbe z večimi japonskimi firmami (Chori Co, Toyo Menka Kaisha Co, Ito-man, Misso Iwai, Sumitomo in drugimi) o izdobavi večje količine različnih konfekcijskih izdelkov. Vrednost pogodbe znaša skupno 22 milijonov dolarjev. Govor je o japonskih firmah, ki bodo kar nekaj let izvažale svoje konfekcijske izdelke v Sovjetkso zvezo.