(Vr 5erno izdanje.)
11. številka.
V Trstu, v četrtek dne 25. jaimvarja 1894.
Tečaj XIX.
„EDINOST1"
likaj« p« trikrat aa tad*a t iaatih i*.
»jik «k torkih, Aatrtklh )i aobotah. Zjatraaj« iz4«aj* iz-kaj» ab mri zjatraj, va^araa pa ak 7. ari traiar. - Obajito izdanja stana : Ja4aa aiua* . f. -.90, Izvea Armije f. 1.4« *• tri im. . „ i.SO , . 4.-■a pat l*»a . . , S,- . I „ 8— m tn lata ... It — . . 11 _ Na aartifce Iru t,.iltiaae uniiiM m
rs jsmlje »tir. Pa«a«i{ta itaviike la doliirajo ▼ pra-dajalaiaak tabaka v Trtu po a ari., v Gori* po 3 Hi. iabatao vafaraa iidaaja v lr$iu a a«., v Verici 4 al.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko,
Oglasi te ralano po tarifa ▼ pati tu; ca
m rt * I 1 v x dotviliiui črkami ne plačaj« jiri»«t)r. ko'ik.>r nli««(»ii »rij.liiih rrtti«:. ('••luna a*mrrn c« in jkTiiatakrala, darnuti »glaii itd.*« rt^nnajo po pogadki.
Tni dnpi«i naj te pošiljajo uradniitra : ulic« CaRerma It. IS. Vsako pima mara biti frank aran.>, ksr nefrankavana aa aa «prej;taajo. Rokopisi po na vrafaja.
Naročnino, rokianaoij« in aglaia spra-jema upravniitv ulita Canaraia M. Odprta raklaaasije 10 proit« poitaina.
„F nNuiti J« MW t
Trst in okolica.
Kadar prosijo naši poslanci v mestnem zboru, naj bi storili kaj za okolico, kar hitro jim odgovorijo laški gospodje, da ne morejo, ker nimajo denarja. In ako jim rečejo na to naši poslanci: „No, za Trst imate denarja dovelj, a, kadar mi kaj prosimo, nimate ga nikoli" — takrat odgovori kar hitro našim poslancem : „še preveč storimo za okolico. Mi izdamo za okoličane več denarja, nego ga dobimo od njih".
Naša laška gospdda trdi torej, da smo jim mi okoličani le na Škodo. Mi pa vedno zdihujemo, da preveč plačujemo in da se nam za naš denar premalo da. Laška gospGda ni torej zadovoljna z nami in mi tudi nismo Žnjo.
Mi radi verjamemo laški gospddi, da preveč potrosijo za okolico. In še-le kako! A. ta gOBpfida trosi najrajše denar tam, kjer ve, da nam Slovencem ni všeč. Po vseh vaseh spodnje okolice ustanovila je zraven slovenskih šol tudi laške. Ako je tej gospfidi toliko mar za denar, zaprejo naj laške šole in več tisoč goldinarjev bode s tem prihranjenih.
A mi vomo 1« predobro, da laški gospodje ne store kaj takega, ker trosijo denar, ako vejo, da napravijo škodo Slovencem; in tudi vemo, da bodo tudi v prihodnje vedno delali tako. Kaj nam je torej storiti? Lahi niso zadovoljni z nami, ker pravijo, da več potrosijo za nas, uego jim ini plačujemo; mi pa pravimo, da nismo zadovoljni z Lahi, ker nam premalo dajejo za naš denar. Kaj naj toraj storimo, da bomo vsi zadovoljni ?
Mestni zbor dovoljuje tisočake laški „Legi". Kake koristi imajo okoličani od „Loge" — in vender je pri teh tisočakih tudi okoličanski denar? Koliko koristi ima zgornja okolica od plina (gasa) — in vender mora tudi okolica plačevati ca plin ? Koliko koristi ima okolica od laSkih Sol v mestu in po okolici in vender mora tudi ona odrajtovati za nje ? Koliko koristi ima okolica od javnih skladišč in vender mora tudi ona šteti denar za-nje? Koliko koristi in dobrot ima okolica od mestnih redarjev in ven-der jih mora plačevati tudi ona ? Koliko koristi ima okolica od velikega števila
uradnikov in služabnikov na magistratu, ko bi jih.-^)ilo za okolico le malo treba; a .vendePjih moro plačevati tudi okolica? Koliko koristi ima okolica od onih tisočakov in tisočakov, katere je potrosil in trosi magistrat za one inženirje, ki iščejo že leta in leta vodo, da bi jo spravili v Trst, a vender je tudi tem tisočakom prištet okoličanski denar? Koliko koristi ima okolica od tistih novih, prav lepih hišic, ki so podobne lepemu gradu in ki so jih postavili po vseh trgih, da človek opravi potrebo — in vender koliko dragega denarja stane ta ropotija tudi okoličane? Koliko koristi ima okolica od lepih vrtov, kjer se izprehaja gospoda -- in vender so ti vrti tudi na okoli-čanske stroške ? Koliko koristi ima okolica od javnih pralnic in vender plačuje za nje tudi okolica na lastno škodo? Koliko koristi ima okolica od vseh onih profesorjev, učiteljev in učiteljic, ki poučujejo na laških šolah — in vender jih mora plačevati tudi slovenska okolica? Koliko koristi bodo imeli okoličani od laškega vseučilišča — in vender je bodo plačevali tudi oni. Ako morajo plačevati vse za druge, kaj ostane za okoličane ?
Kaj daje pa občina okoličanom? Vzdržuje jim nekoliko cest, nekoliko vodnjakov, nekoliko šol, daje jim tako kapovile, s katerimi je le mulokdo zadovoljen, daje jim politične komisarje, dajo jim take zdravnike, katerih ne kliče na pomoč skoro živa duša; za časa vo litev pošilja v okolico svoje agitatorje in privržence — in to vse dnje mesto okolici za toliko davkov, katere plačujejo okoličani! Se ve, ako porabijo denar za mestne stvari, ostati jim ne more mnogo za okolico. S koliko manj denarjem bi lehko okolica skrbela sama za-se! Denar bi rabili za okolioanske potrebe in ne za druge. Koliko manjše bi bile potem občinske doklade, ako bi skrbeli sami za-se?! Kmetu so že naložili toliko na vse pridelke, da ne more več izhajati, ampak gomazi iz dolga v dolg in se komaj preživlja pri vsem svojem težkem delu. Računi na magistratu kažejo, da jim primanjkuje vedno več denarja. Treba bo torej novih davkov. Kako naj jih plačuje okoličan, ko že sedaj ne more več izhajati ?
Kaj nam je storiti, da se opomo-reino nekoliko? Lahi pravijo, da jim premalo plačujemo in da store še prevoč za nas; mi pa pravimo nasprotno. Oni niso zadovoljni z nami in mi ne žnjimi. Dobro, zadovoljni srno lehko vsi, ako skrbi vsak za-se, L;ihi naj skrbe za-se in mi okoličani za-se. Lulii naj delajo se svojim denarjem, kar jim je ljubo in mi okoličani z našim tudi. Trst naj bo sam za-se in okolica tudi sama za-se, pa bo inir. Zahtevajmo torej odločno: samoupravo tržaške okolice!
Politiške vesti.
Deželni zbor dalmatinski hoče vlada baje razpustiti, na jin žo radi Adrese za spojenjo Dalmacijo a Hrvatsko. Nam neprijazni listi trde, da je vladi namen, doseči novo srbsko-italijansko večino. Ali bodo Srbi ros pri volji prevzoti tako nečastno, avstrijskemu Slovanstvu sovražno nlogo P! Sicer bi te pa jako lepo vjenmlo: v Trstu nepotrebno italijansko vseučilišče mesto k rvavo potrebne slovensko osnovne šolo — v slovanski Dalmaciji pa italijanski deželni zbor I Živela koalicija in Bog nam ohrani tiste, ki jo proslavljajo po obodih !
Razprava proti „Omladini'. Včeraj so
izpraievali več obtožencev, toda v vsoj razpravi ni bilo ničesar važnega in zanimivega. V popoldanski raspravi so se prečituli obtožni spisi, tičoči se pokojnega Mrve in njega izjave pri policiji. — Danes (25) konca izpraševanje zatoženih.
Iz Srbije. Glavne točko v programu nove vlade so bajo nastopuo ; kon*titucijonalno mišljenje, varovanj« postavnega reda, vatčenje pri državnem gospodarstvu, pošteno izpolnjevanje financijalnih dolžnosti. Gotovo lep program, ali bojimo se, da vstanejo to zgojj besede brez dejanj. Že okolnost sumn, da je glasoviti Milan kuinoval pri sestavi nove vlade, vzbuditi mora resno pomisleke pri vseh pravih prijateljih Srbije. Milan jo pritiral svoj narod in svojo državo kraj moralnega in gospodarskega prepada in ko mu ni bilo več obstanka moj lastnim narodom, prodal jo vsa svoja kraljeva in državljanska prava, da ae skupilom nadaljuj o svoje razkošno življenje v Parizu. Za sam denar si je Milau zaprl vrata do domovine, zavezavši ae, da se ne povrne na svujo materinsko zemljo, izvs<>mii
v zlo ; mamico pa so vedno drencale na nedeljo, geš: Blttžon mora od orgel doli, a g. Žetko mera gori, čo ga imamo prav same nosti na kor. Kaj bi tisto, Co je nekoliko bolj gtsposkit Mari mora ostati v naši vasi zrni-rum v ho kmečko P In z materinskim ponosom so se ozrlo po svojem mlajšem zarodu: ti bodo žo drugačni t Zunanjost novega učitelja jim jo bila všeč, in to v sedanjih časih ni malo.
Toda glejte, čudo !
Kar stoji naša vasioa — stari ovčar P«-ležakar j« trdil, da so jo zidali takoj po Me-tuzalcmovi smrti — in kar stoji Nanos, to jo gotovo tudi davno, ni bilo še kaj tacega pri nas. Pomislite, ljudje božji 1 Mi smo že od nekdaj — sebi na čast moram toliko reči, vajeni pevci, in prošlo nedeljo je bila tu tiha maša. Pa zaknjP
Žensko so bile krive.
Blažon se jih je zbal in pustil orglanje, novega učitelja ni nikdo prašal, nikdo so ni ž njim zmenil. Žganova Marija je pa med mašo potegnila ruto močno na čelo in tudi lepa lica jo zakrila ž njo. Molitvonik je pritisnila na usta in — tiho jo bilo. Kot kuhan ruk je bila rudeča vot čas. Mislila si jo menda tudi ona: Kaj tacega še ni bilo. O sramota !
slučaj, da mu oboli sin. Milan je takorekoč prođal samoga sobo. Le kot zasebnik, kot oče smel je Milan postaviti tvoje stopalo na zemljo srbsko — kot politiku in državniku bo se mu zaprla vrata do domovine. Narod srbski je doprinesel veliko materijalno žrtev, da se jo le rešil Milana; dokaza dovelj, da jo prišel nnrod do spoznanja, kaj mu je Milan na prestolu — narodna nesreča. In isti Milan povrnil bo je, ne zmeneč so ta skle« njene pogodbo in storjene obveze, topot v Beligrad, isti Milan je kumoval pri snovanju novega ministerstva — pod neugodnejimi avdicijami ni moglo nastopiti novo Simićevo ministerstvo. Mi bi želeli bratskomu narodu srbskemu trajnoga miru, kojoga jo krvavo potreben; ali bojimo se, da prido drugače. Vest o Milana nezakoniti povrnitvi v Srbijo razburi ves narod, kajti narod srbski ne bode dvomil niti jeden «am trenutek, da je le Milan vplival na mladega in nerazsodnega kralja Aleksandra, da je poslednji odslovil radikalno ministerstvo, nadomeativli je i .nevtralnim* ministorstvom Simidevem. Ker pa je ogromna večina naroda v radikalnem taboru in ker novo ministerstvo iiveatno ne najdo nikako zaslombe pri radikalni večini skupščine, so konflikti moj vlado in večino in, kar jo še hujšo, mej narodom neizogibni, Srbiji so bližajo hudi časi in gorje onim, ki so jih izzvali! Mej temi „onimi" igra Milan prvo vijolino, lo žal, da posledico njegovim intrigam ne zadenejo lo njega Burnoga, ampak utognejo zadeti tudi nedolžnega aina njegovega in tudi — dinastijo Obrenovičov. — V današnjem zjutranjem izdanju smo že objavili vest, da vlada ne razpusti abornico — gotovo v zavesti, da bi jej nove volitve no prineslo dobička —, da ee je pa zasedanje skupščino zaključilo na kraljovi ukaz. Današnjo vosti nam pa žo pravijo, da je bila zadnja seja, v kateri ho je predstavilo novo ministerstvo, nekak preludij (predigra) bodočim oiodepulnitn dogodkom. Miniatorski predsednik jo izjavil, da vlada stoji nad strankami, ali z drugimi besedami: da hoče prezirati \oljo radikalne večino in s tem voljo naroda. Ko je hotel ministertki predsednik pročitati uekov spis, nastal jo tako silen vrišč, da jo mogel prenehati in so ministri ostavili dvorano.
Italija. Italijanski minister-počatnikar je izdal okrožn oo kraljevskim prokuratorjom, a katero jih poživlja, da zaplenijo vse liste, ki bi skušali ščuvati ljudstvo. Res so zaplenili
Vseli govoric, kritik in pretikritik o tem ne bom napisoval, ker bi utegnilo marsikoga dolgočasiti in pa zato, ker so si naši možki na tihem šepetali in na tihem udarjali na svoja grešna prs«, da so pravo za pravo sami krivi, da jo tako. Zakaj so pustili ženskam prvo besedo P — Po litanijah je bilo pod oerkve-nimi orehi važno posvetovanje. [Sklepov ne bom pravi), ker so uspehi razvidni in sledečega : Pod onimi strehami, kjer so žo zdavna bivali najhujši jeziki, bilo je nrcoj tudi ječanje. Možje so so vrogli na svoje šibkejše polovico in v sveti jezi — — — šlo je za prvenstvo. In prvenstvu na čast počil je na zaj marsikak piaker in marsikatera kozica je izgubila noge v nevarnem boju. Prav to imeli naši očanci. Bog jim zapiši za dobro I — Drugi dan so je čudil Bastiano, ki ima na prodaj lončeno poBodo, da ženske tako pridno segajo po novih skledah, loncih in kožicah. Več je skupil danes za njo kot navadno vto leto in podčrtal ta dun v svojem koledarju i rudečim svinčnikom. Naslednjo nedeljo je pa vendar orglal — gospod Žetko. Zmagale to ženske, odstopivšo prvenstvo moškim, kar je prav in pošteno.
(Daljo priV)
PODLISTEK.
Dogodbita it naia vasie«. — Spisal Dabravae
(Dalje.)
Nekega večera po tem te je tprehajal tunaj po travnikih i gospodom župnikom ■lad človek, gosposki oblečen. Imel je naočnike na nota, dati naiim ljudem ni hotelo nikakor v glavo: mlad človek pa naočniki. 8 tanko palčioo je nahal pa iraku, pušil ci-garetke in te prav prijatno menil t gospodom župnikom.
„To je mi novi učitelj I' vedeli smo takoj vai skupaj in pod vsakim dimnikom potebe. V nedeljo potem je bilo slovesno blagoalovljenje naše nove šole.
Blažon te je trudil na vso moč, da bi izdelava! dnevu in slovesnosti primerne pesmi. A kakor da te je danes vte zarotilo proti njemu. Godilo te mu je kakor onim mladim umetnikom, katere takoj ostavi dobri genij, ko slutijo, da jih motri — strokovnjak. Kdo bi se potem čudil, da jo tudi Mariji, naši dotlej nedosegljivi „primi don ni", zastajal glat v grlu, ko je pogledala mladega učitelja poleg dolgih vrst ioltkih otrok v cerkvi.
„Ta zna bolje !' donelo je Blaženu naj več na ušesa.
„Ta se mi skrivaj amejo", dejala je sama sebi Marija iu rudečioa jo je oblil« živo v črne lase.
Ženske so govorile tisto popoldne po končanem opravilu v cerkvi: „Danes teden bo drugače I* Lepa poatava novega učitelja in njegovo priljudno vedenjo ju vidno pospeševalo njihove nade; med otroci jo pa zavladal strah. Smelo trdim, da mnoga mlada glavica v oni noči od nedelje do ponedeljka ni zatisnila očesa, dokler iti spanec sam priplaval po tvoj neodpustljivi davek.
Malone taka čutila kukur neznani mladini prešinjala so tudi Žganovi Mariji nežno sree, ki je bilo samo za svoj vzor — cerkveno petje. Njena slava je prišla v neprijetno dotiko z baje nedosežnim znanjem mladega učitelja. In ta kodravi, mestno uglajeni mladenič P Bog ve, da li jo bode še maral pri orglah P Ljudje Bicor pripovedujejo, da jo doma iz premožne hiše tam nekje na Dolenjskem. Ali ta gosposka noša, ti naočniki, ta patčica in ono mestno postavljanje. To ros ni za na£o vasioo; še pohujšal nas bo, ta gosposka stvar, kakor jo videti prijazen in Iju-beznjiv. Vsaka kača ima svoj strup. Tako so kimali naši tkrbni očanci. Bog jim ne štej
dne 24. t. m Itiri liste, med katerimi je tudi ■iltnski ,11 Secolo*. Po vsej deteli vlada sicer mir, toda položaj je vedno 4e jako kri-tižan; povsod se ćuti bojazen prod izner.a-denji, zategadelj je tudi moteno navadno življenje. — I« Rima poročajo, da je Francija umaknila pogodbo za nacionalizacijo italijanskega drobiža. Vslod toga izotopi Italija bržkone is latinske zveze. — V pokrajinah, v katerih je proglaSeno izjemno stanje, se vrić hitne preiskave. — Objavljenje spisov „sedmorice* (v preiskati bankarskega Skandala) je ustavila vlada.
Po Italiji so toroj ponehali nemiri, tako nam zatrjujejo glasila italijanske vlade. Mi pa snu toliko drzni, da prav čisto nić no verujemo takim zatrdilom, zato, ker se pitajo na povelje. Vsaka vest mora popred v roke cenzure — in potem Že le sme mej svet, a is tega je jasno, da iiveiuo le to, kar hoče vlada. Goap. Crispi si jo vso stvar priredil prav priltladno. Pravi namrcC, da proti anarhistom treba postopati nasilno ; ker pa je pri njem vsukdo anarhist, ako ne hodi žnjim, mu jo kaj lahko postupati nasilno proti vsem nasprotnikom svojim brez izjemo. — Vsa italijanska javnost obsoja Crispijov ukrep od* ložiti zasedanje zbornice in sonata. Mož je pridobil sopet odloga za jeden mesec, da moro gospodariti kakor hoće.
Anarhisti. V Rottordamu (Nizozemska) namerjali so domaći anarhisti v zvezi s inozemskimi razpršiti v zrak cerkev sv. Lorenca med alužbo božjo. Policija pa je o pravem ćasu zvedela o tetu hudobnem na£rm in odvrnila voliko nesrečo. Zaprli ao nekega angleškega anarhista, na katerega leti sum, da si je izmislil in vodil ta naćrt.
Različne vesti.
Daielni zbor irlaiki pričel jo svojo IV. javno «ejo nocoj ob 7. uri zv»čor. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika III. seje. 2. Nadaljevanje razpravo o zakonskem načrtu gledć gasilnega pravilnika. 3. Zakonski naćrt za lovsko pravico na temelju vladinih nasvetov, (tiskano poročilo). 4. Poročilo deželnega odbora o vladnem zakonskem načrtu gledć prisego in oprave poljskih čuvajev.
Sukno in ikirje Tržaška baba, imenovana drugače tudi ,11 Piecolo*, bavi so nekaj dnij sem s preosnovo, po kateri naj bi se tudi t Trstu, po madjarskem načrtu, odvzelo uiatiee župnijam, katere matice naj bi vodil« politiike oblasti, — pri nas seveda slavni magistrat. JJaba" omenja, da bi bilo to umestno že abok toga, ker duhovniki navadno prona-rejajo Imena samooblastno, pišoč jih a slovanskim pravopisjem, vsled česar so imena neredkokrat tako popačijo, da jih niti ni sposnati več. Danes pa bo jo oglasil v isti „babi" nek dopisnik, kateri zahteva, naj se ukrene potrebno že sedaj, prodna bodo ko-nečno reicna ta sadevn, da ae znpreči slovansko pačenje v civilnih registrih (maticah). Temu dopisu jo pridejala »buba* zaglavje „Sukno in škarje" (panno a forbici), holeč s tem roči, da storo i nami, kar hočejo. Mar ni to nosramna drznost in izzivanje slovanske narodnosti ? Mi pa — moramo molćati. Samo o pačeuju imen po .slovanskem* pravopisju navedemo par vzgledov: Xivkovich, Rasco-vieh, Cheglievich itd. Tako po, pačonih imen je na tisoče t Kdo pači toraj f f
Dobra dala .Lege*. Iz spodnje okolice se nam piće: .Loga* preskrbi vsako leto nekoliko otrok nafiih šol s čeveljčki. To bi bilo vse prav in lepo, alto ne bi laika gospoda delali razločka moj otroci. Zakaj obdarujejo lo otroke iz italijanskih razrodov, a ne tudi one iz slovenskih ? Po teru moramo misliti, da so vsi ti milodari zgolj agitacija. Vlada no bi smela trpeti tako a^itBcijo, ko cdć magistrat na videz prepoveduje vsakoržno agitovanjo Ako milodar ros b6di lo milodar, in nič druzega, potem se ne smemo ozirati na to ali ono, kajti revež je revež, naj bo v slovenskem ali italijanskom razredu. Ako pa delajo razloček — kakor ga res delajo — potem milodar ni već milodar, ampak zanjka ljudstvu strankarskim naiuenom v korist. Torej : Vsem ali nobonotnu ! (Op. ured. Prećastiti gospod ! Čudimo ss Vum, da io vedno no poznato činitoljev pri „Legi" in njih načel. Saj bivate že mnogo let moj nami! Kako ate mogli misliti lu zh hip, da bi ho pri ,Lngi* postavili na Vaše objektivno in
Lastnik po
človekoljubno staliiće'f Ne milodari — agitacija je to in zanjka okoličanom t)
Očitno nasprotovanje avstrijskemu čutu pokazal je te dni zopet ultra-italijanski časopis „L'Indipsndente* o priliki prih >da trgovinskega ministra v Trst. Dotia se je tega prihoda po pravici veselil vsak Tržačan v nadi, da odločilni krogi vender vzamejo na resen premislek sedanji ekoaomiAki položaj trzalke luko — je „L' Indipeadente- ta prihod nekako ignoriral ter kosaj naznanil, da je aiaister v Trata. O obiska ministra v rasnih trgovinskih podjetjih in drugod, pa ni niti ćrhnil. No, tica so pozna po perju in po — petju! Da je doiel v Trst kak somiilje-nik iz blažene dežele, tedaj bi gotovo ne manjkalo do zih člankov v ljubem naiem ,In-dipendenteju.*
ltalico Comune — italijanska obilna. V
zadnji seji deželnega zbora tržaikega bila je na dnevnem redu tudi prememba mestnega statuta, po kateri bi se morala sedanja podpredsednika mestnega zbora imenovati od sihdob županova namestnika ali .podžupana*. Ta zadevajo vzbudila mnogo govornikov, koji so povdarjali, da ao je mestni stntut dosodaj pokazal dobrega ter je na njega podlagi mostno starešinstvo pridobilo žo mnogo vspo-hov, radi česar ne bi bilo umestno, preminjati statut. Osobito sta se odlikovala poslanca Camb on in Artelli, koja oba sta imela dolga govora ter sta pobijala predlog deielnega odbora, da se statut premeni.
Stonograflčni zapisnik sej so navadno ne objavlja eoloten, pač objavljajo razni časniki svoja več ali monj točna poročila. Navadno prinaša tudi „Piccelo44 io precej verodostojna poročila. V avoji itevilki od 20. t. m. be-romo jednako poročilo. Iz posnetka iz omenjenih dvoh govorov je razvidno, da sta re-čona laika govornika dala odduika svojemu laškemu mišljenju rekoč, da no bi bilo umestno, preminjati statut, kateri veže na staro laike tradicije (trodiziono italica), po katerih ima občina samo jednoga .podesta* na čelu, dočim bi imela občina po pramumbi nekako nemško lico, kajti le Nemci imajo svojo „Vico-Biirgermeistro", Povdarjala sta tudi „il nostro italioo oomune*.
Ne vemo sicer za gotovo, ali je poročilo ,11 Piccola* povsem verodostojno, a menimo, dujo. Isto nam pa jasno kaže, kako .patrijoti-čni* inislitelji bo nekateri poslanci od večine v deželnem zboru tržaškem in na kakšen način izražajo svoj „patrijotizom*. Najbržu je gornja poudarjanje italijanstva trž. statuta in njega sličnosti z bližnjo Italijo zakrivilo, da sta cel6 dva člana deželnega odbora, ki sta v delegaciji glasovala z a preroombo, glasovala pri seji proti isti ter s tom prouzročila, da jo prapodel predlog dež. odbora za jeden sam glas.
No, teh tajno-javnih demonstracij smo v Trstu že davno navajeni, samo čuditi se je, da jih nočejo opaliti poklicani krogi.
„Italioo" namreč znaći: »italijansk, pristojen k Italiji* ter ni jodno in isto kakor ,italiano* kar pomeni: laški, n. pr. laika narodnost — naiionalit& italiana, t. j. narod, ki govori laiki jezik, ne da bi trebalo, da spada pod Italijo.
.Tri podp. in bralno drultvo* razpošilja prav pridno vabila na svoj voliki ples, ki bodo prihodnjo soboto v rvdutni dvorani .Politeama Rosaetti*. Is odbora se nam javlja, da bode dvorana lepo okinćana in da je pričakovati obilne udeležbe. To druitvo so v noveji dobi kaj lopo razcvita in jo postalo močna podpora naitmu življu, zbok česar želimo, da mu slavno občinstvo izkaže svojo simpatijo v isti mari, kakor jih jo izkazalo bratskomu ,Dolavskemu podp. društvu".
0 g. Franu Čokelju bo nam poroča, da bolezen ni huda in nevarna in tudi, da ga niso odveli v bolnico. Všeč nam jo, da mo. ramo v tom zmislu popraviti dotično vest, priobčeno v denašnjem zjutranjoui izdanju.
Ples Barkovljanskega pevskega društva
„Adrlja*, vriivAi bo v nedeljo, dno 21. t. m. v dvorani kičme ,Gospodarskega druitva" na Greti, izpal jo uprav ugodno. Prićetkom plesa jo bilo lo malo občinstva, a proti 9f uri zvečer jo bila prostorna dvorana povsem polna. Nuvzoft.) jo bito izključljivo le domeće občinstvo (i/. Darko volj in Greto) kateremu je bil prav za prav namenjen ta ples. — Mej odmorom vršita so jo .šaljiva tombola*, prirojena po „Gospodnrskom društvu*. Ples je • rajni do jutra, ter se je navzočo občinstvo zabavalo prav dobro. Omeniti je So posebno
«rg. podrMJrnfan	.Adrtf*®, iHnujočim t
mostu, da se to put niso razpošiljala nikeka vabila, temveč se j* naznanil ples le po prilepljenih plakatih.
Iz Št. Petra na Notranjskem se nam pile : Veselica, kojo ae priredili. Št. Peteraki rodoljubje dne 21. t m., je bila jako dobro obiskana in videli saro goste od violi straai; tako jih je bile veliko is Postojne, II. Bistrice, Trnovega, Reke, Divače in od drugih krajev. ( isti dohodek v korist pogerelcev znaša BO gld., gotovo lepa svota. Zabava je bila jake živahna, osobito pa za mladi svet, ker smo se sukali do 8. ure zjutraj. Na svidenje torej pri drugi veselici.
Imajo jo I NaHi čitatelji se menda še spominjajo na vest, kojo smo priobčili dne 21. o novorojenem otroku, katerega so našli isti dan na stari opeuski cesti. Neumornemu policijskomu kanc.elistu, g. Kraiuerju, a pomočjo polic, agenta Heydna, posrećilo se je danes ob 3. popoludne iztakniti brezsrčno mater. Ista jo 23letna dekla Ivana Volk it Štorij pri Sežani, službujoča pri trgovcu g. Henriku II. v ulici Commerciale hit. 16. Policijska preiskava je dokazala, da je porodila doma in potlačila novorojeno dete pod svoj slamnjak, kjer se je revše, naravno, moralo zadušiti. Da so jo oddali sodišču, tega ni treba niti pripomniti,
Policijako. Včeraj popoludne ukradel je nepoznan tat 60 metrov bakrene žice, vredne 4 gld., ia skladišča št. 26 v novem pristanišču. — Včeraj dopoludne so prijeli v novem pristanišču kmetska fanta 14letnega Antona P. in l&letnega Antona R. is Kontovela, ker ata kradla kavo. — Preteklo noč odnosli so tatovi ii odprtega sta tovanja kapetanove soproge g. Marije Prannar na Vrdeli, h. it. 232, bledo-rujavo zimsko suknjo in ienako man-tiljo višnjeve barve, t skupni vrednoati 34 gld. Sum radi te tatvine leti na dva „Arme-reisende*, od katerih je imel jeden selan tirolsk klobuk s črnim trakom, drugi pa mehek črn klobuk. — Hinoč so prijeli v Ga-limbertovi gostilni 50letnega Martina VonČiuo iz Lukavca radi prosjačenja in prepovedane vrnitvo v Trst. — V ulici Commerciale našli se sineči stražarji vozišek na dva kolesa. Ker jo bil isti bržkone ukraden, oglasi naj so laatnik pri policijskem komisarjatu v ulici Scussa, kjer je shranjen vosiček. — V ulici Giulia bo jo našel poročni list, glaseč na imoni Viktor Jakopič in Julija Gabriek. Kdor ga je izgubil, naj pride ponj k policijskemu komisarijatu v ulici Scussa.
Poskuien samomor. 22letna dninarka Maria Marini iz Grada, stanujoča t ulici dolla Torre hit. 1, »kočila je v morje ras obal vStrio hotela de la Ville. Spravili so jo urno na suho.
0 groznem hudodelstvu poročajo iz Gradca. Dne 24. t. m. jo nek čovljarski pomočnik napadel svojo 64letno gospodinjo Edelbecher, jo posilil in zatem umoril. Morilec je pobegnil.
Goljufiv menjač. Na Dunaju ao zaprli menjača Iluga Pollaka, ker je ogoljufal tr-govoa a okajenim mesom, Ivana Frankla, za zneaok 5000 gld. katere je poslednji vložil v njegovi .banki".
Koledar. Danes (25.) Spreobrnitev Pavla apoit.; jutri: Polikarp, škt f; Pavel, škof. — Polna luna. — Solnoe izide ob 7. uri 39 m.; zatoni ob 4. uri 48 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri sjutraj + 5'8 stop., ob 2 pop. 11 stop.
Loterijska Itevilke. Izžrebane 24. t. m.
V	Pragi:	68, 20, 80, 90, 11.
VLvovu:	74, 3, 61, 55, 70.
V	Hermanovem : 26, 62, 10, 80, 46. Inomost	26, 52, 62, 40, 87.
Najnovejše vesti.
Dunaj 25. Poslanec J a (j u o s, ki je za-ttopul notranje mesto Dunajsko t državnem zboru, se je ustrelil. Vzrok temu činu ni znan.
Praga 25. Deželni zbor je z a v r n i I i vsemi proti glaaovom Staro - in Mladočehov predlog poslanca Podlipnega, da se nasvet poslednjega radi odprave izjemnega stanja v Pragi in v okolici izroči posebni komisiji.
Hamburg 25. tIIamburgi»cho Correspon-dent" jo izvedel iz najranesljivejcga vira, da so knez Bismarclt v petek odpelje v Horolin,
Borolin 25. Bismarcku hočejo prirediti vvliko ovacije. Kneza vsprejoio na knlodvoru ndjutalit cossrjcv.
Beligrad 25. Popolnoma neosnovana j« vest
raznih listov, kakor da vre v notranji Srbiji in da se je bati izgredov. Po vsej deželi vladata mir in red (Čemo videti! Op. ured.)
Pariz 25. Včeraj se je dogodila groina nesreča v Caveiiu, okraj St. Ettione v juini Francoski. V I nadstropju neke hiin je bila dražba. Naenkrat se ju udri pod in kakih 50 oseb je padlo s pohiitvom vred v pritličje. Dve osebi so mrtvi, 20 jih je težko ranjenih.
Trgovinski brzojavi.
Badimplita. Pšenica ta spomlad 7 »»-7 40, sa
jeien 7 69-7-63 Koruza stara —.---, nsva
4.S1--'■ - is maj j » juni 4.811 —Ovm za
spomlad 6*76—6'78.
Pisaica nova o«l 77 kil. f. 7-35—7 40, o4 78 kil. f. 7-45 — 7-50, od 79 kil. f. 7 55— 7 00. 6# kit. f. 7 «0-7-70, od 81 kil. for. 7*70- -7-78, Ri S 60-S-80; oves novi fl-7 I-7 20.
■Ie£m*a ••85-» a5; proso 4 »>-l «0. Plenica. Posndbe in povpraievanja slabo. Prodalo s» je 8D00 met. atotov. Paloiaj ti-ga vedno mlačen. — Druge Trste iita malo kupčijs. Otrobi za-Bomurjeni. Vrema lepo.
Nsv-Tork. Moka 2-10. BuUaptit*. Špirit, 16-lfi-no, bolje. Vratislava Špirit 50' po 48-90 - 70* po 29-4«. Hsvrs. Kava Sautos good avuraie lO4'50, za
maj 1022S.
Hamburg. Santos good averag« za januvar f. 83-25, inarc 83 —, maj 8150; trg stalan.
Dunajska bom 18»
Državni dolg v papirju . , . nv srtbru , , Avstrijska renta v slatu , , v kronah .
Kreditne aksijo.....
London 10 Lst......
Napoleoni.......
100 mark.......
1<>0 italj. lir......
a«. JanuvAvJft
danes 98-10 97-90 190-20 97-50 855-125.45 9-96 • 1-82«/, 4S*45
vieraj
98-97-80 190*10 »7 55 214 75 125.80 9957, 81-80 48-40
C. kp. dvorna l«karn
VIA GAVANA V TRSTU.
Podpisani nainaaj* si. občinstvu, da ja prsvist i(o"i omenjeno lekarno od dedičev pok. llanedetta Vlarh-MiniuMija, priporočajoč se najtoplaja in ob-Ijubljujoč natančno postrežbo s umerjanimi os-nami. Članom „Delalskega psdpornaga društva' l>a naznanja Ae ponebsj, da mu je odbor Istsga liovolii »prijemati recepte od niih v slučaju, ako njim tnkAne društvena sdravnika prsdpiieta. Za tlučsjne lekarsko potreb« sa priporoča 101-80	Ivan Mlican.
Gostilna „Ali* antico moro"
v ulioi Solitulo št. 19.
toči izvrstna vipavska črna in bela vina is prva-iikih vinogradov in kraika ii Škrbine. Vipavska po 32—40 kr., kratki toran po 40 kr. liter, j
Nadejam s», da me slavno občinstvo, ravn^jot se po izreku „Svoji k svojim* počasti v obilam itsvilu.
4-2«	Anton Vodopivoe.
Gostilna „Alla Citti di Vienna"
(iraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljia kratka in isterska vina I. kakovosti in graiko pivo. Izborna kuhinja sprejemlje naročila tudi sa kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi druiine na dom, in sioor ne izpod 28 litrov, po nastopni ovni: Teran ia Aubera po 42 ač in najboljia istonka vina po 23 nč. — Za obil« naročila S« priporoča Ani. Brovedani. 101-37
DROGERIJA
na debsle in drobno
G. B. ANGELI
T II S T
Cornu, Piazza ddle Ltgna I. Odlikovana tovarna fiopltav.
Velika zaloga oljnatih Jbr.rv, lastni isdelek. Lak za kočije r. AngleSkcga, is Franoije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih oonall. — L«sk sa parketa in peda.
Mineralne vod«
iz najbnlj znanih vrelcev
kakor tudi romanjsko žveplo sa fro-pljanjd trt. 104-88
Zaloga, piva.
pivovarno bratov
Ralnlnghau« v Stolnfoldu
pri
Gradac
160
A. DEJAKU, junior, y TRSTD
Via. degll Artiati št. 8,
zastopnik ia Primorsko, Dalmacijo In Levant,
l'onuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolici Htaronnano Htuiiil'eldnko eksportno (Rzport), oiujsko (Mjlrten) in uluiano (Lager) pivo, tako v sodih ka-kur po Hteklmiicali, pod ugodnimi pogoji.
ićno društvo .Edinobt". — Izdavatelj in odgovorni urrdnik : Mltka CotiČ. — Tisku Tiskarn« Dolcuo v Trstu.