PRIMORSKI DNEVNIK ____________glasilo osvobodilne fromte svobodnega tržaškega ozemlja Uto IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din OBVEŠČAMO GITATELJE, DA SE JE NASE UREDNIŠTVO PRESELILO V POSLOPJE TISKARNE TRŽAŠKEGA TISKARSKEGA ZAVODA V UL. MONTECCHI ST. 6 . TEL. 93-808, UPRAVA OSTANE SE NADALJE NA GOLDONIJEVEM TRGU ST. 1/1 - TEL. 93-807. TRST torek, 29. junija 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 935 DRUGI DAN ZASEDANJA VELIKE SKUPŠČINE A PRAVICO, BRATSTVO IN NAPREDEK, jSA SPORAZUM IHEP OBEMA OBMEJNIMA REPUBLIKAMA Na trgu Perugino je čez 30.000 Tržačanov ponovno dokazalo strnjenost in svojo povezanost s partizani Policija napadla povorko na Garibaldijevem trgu in podrla na tla mater padlega partizana Cola firugi del partizanske skupščine *• je začel v nedeljo zjutraj pred Wl osmo uro. Naši partizani, ki b prihajali tako zgodaj na skupino, so ponovno hoteli dokazati !?ojo vojaško discipliniranost in ^sokc* zavest^ da je ta skupščina !3Pdovinska prelomnica njihove-S pokreta. Takoj po otvoritvi drugega dela ®rtizanske skupščine je predsednik Bukovec prečital ob burnem 'dobravanju navzočih pisma, ki 10 jih naslovili na skupščino to-!ariši, ki sq v pregnanstvu: Uk-Jar Anton — Miro, Jaksetič Jurij* fene Stoka — Rado in Laurenti ‘Vgenij. %to je tov. (Salabria, invalid drodnposvobodilne borbe, pozdravi skupščino v imenu Zveze invalidov Tržaškega ozemlja. Prfc-ital e delegatom ((potrdilo domo-Wbu», ki ga je podpisal sam gen. Aleksander in ga dodelil velikemu fevdu partizanov. Sedaj pa isti Mje, ki so dodeljevali nagrade ((potrdila« partizanom, jih ča-tili in se jim zahvaljevali za vse, kr so napravili za zmago nad Sa- .. ■ - fašizmom, blatijo ime partizanov. Nato je govoril tov. Lipovec — Tine* namestnik komandanta K. M. T. Očrtal je vse priprave za vstajo v Trstu, slavne in nepozabne dni pouličnih borb in osvo-bojenje. Tov. Rpncelj je v kratkem nakazal doprinos mladine v narodnoosvobodilni borbi. Diskusijski referat tov. Godine Zorka — Vo-ja bomo objavili v celoti v jutrišnji številki zaradi svoje neizmerne. dokumentarne zanimivosti in ker pravilno označuje 40 dni ljudske oblasti v Trstu. Tov. Gašperini Franc — Bug, komisar bataljona «Alma Vivoda« je poudaril dejstvo, da je partizanski pokret neuničljiv in spominjal je vse navzoče na veliko nemško ofenzivo oktobra 1943. v Julijski krajini in s katero so mislili, da bodo uničili do zadnjega ves partizanski pokret. «Zmotili so se in tako se motijo vsi tisti, ki po njihovi poti hočejo zbrisati vsako sled partizanstva pri nas. Do tega ne more nikdar priti, ker mi partizani smo ljudstvo, najboljši del ljudstva!« Diskusije so se udeležili še drugi tovariši. Tov Slavec Ado je govoril o težkočah* ki so jih morali premostiti partizani; tov. Delič Ivan iz Buj je v kratkem orisal položaj partizanov v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja, kjer .uživajo tisto spoštovanje in tiste pravice, ki jim pripadajo. To je mogoče samo zaradi tega, ker je tam oblast v rokdlr ljudstva in ker imajo Slovenci, Hrvati in Ita-talijani vsq pravice in so enakopravni. Govoril je o delovnih pogojih, o poljedelstvu, o šolah, ki so zrastle kot gobe tam, kjer jih nikoli ni bilo. Partizani so tudi na oblasti in neumorno delajo kakor so se borili za utajevanje ljudske oblasti in za izboljšanje življenjskih pogojev. Tov. Frausin Ugo, kapitan italijanskih partizanskih formacij v Jugoslaviji (divizije «Italia») je poudaril, da so jugoslovanski narodi takoj znali razumeti, kdo je bil njihov sovražnik in kdo njihov prijatelj. Zaradi tega so najbolje sprejeli, koder so šli, italijanske partizane v Jugoslaviji in so jih s cvet- stališču K P Jugoslavije SRAGA, 27. (CEK). — v član-*. ki bo objavljen jutri v glasilu '&Ude ravo», se obvešča, da se je “hunistične partije Češkoslovaške ^tal v drugi polovici meseca ju-“ija v Romuniji Informacijski u-?<1 komunističnih partij,, ki je razbijal o stališču komunistične Aklije Jugoslavije. Sestanka &o se Jeležili za Bolgarijo Kostov in .bvenkov, za Romunijo G. Dej, ^kas in Ana Pauker, za Madžar- fc Rakosi, Farkaš in Gore, za f°lisko Berrdan in Zavadski, za ^jetsko zvezo Zdanov, Malenkov f Suslov, za Francijo Duclos in gon, za Ithlijo Togliatti in Sec-V za CSB Slansky, Siroky, Ge-fcder in Bhreš. «Rude pravo« bo vaviJo tvfdi celotno besedilo ko-[knikeja, ki je bil izdan o delu ‘^ference. Komunike Kominforma ^RAGA, 28. — Agencija AFP ■ lVlja, da obsega komunike Kom-PPrma, ki je bil objavljen nocoj .^ragi, ez tisoč vrst in se deli A osem poglavij. V uvodu so na-®te osebnosti, ki so se udeležile Stanka n je ugotovljena odsot-#st predstavnikov komunistične t'Uje Jugoslavije. ’ prvem poglavju se pripominja, 1 le KPJ zadnje čase zašla na na-W0o pot v vprašanjih notranje in Spanje politike, na pot, ki ne so-. sa z leninizmom. Informacijski odobrava nato iniciativo cenenega komiteja sovjetske komu-l^ične partije, ki je opozorila na Prešeno politiko KP Jugoslavije . Predvsem na politične napake Kardelja, Djilasa in Ranko- a. ^ drugem poglavju se ugotav-da voditelji KP.T vodijo nasitno politiko Sovjetski zvezi in mnistični partiji Sovjetske zve-V Jugoslaviji so vodili nevred-politiko omalovaževanja v po-sovjetskih specialistov Rdeče ‘ade. Sovjetski specialisti so bili javljeni pod nadzorstvo var-ptnih organov kakor tudi urad-| Predstavniki Sovjetske zveze in cdstavnik komunistične partije Pri Informacijskem uradu, Ju-j Vsa ta dejstva kažejo, da je Ropanje voditeljev KP Jugosla-nevredno komunizma, ker so ^slovanske vladne oblasti zače-dostavljati na isto raven zuna-1 Politiko Sovjetske zveze in po-[Jo imperialističnih s*l ter po-|*le s Sovjetsko zvezo na isti f'n kot z meščanskimi državami. I Protisovjetska politika je v Ju-pSviji povečala zavratno propa-Mo, ki ima pečat protirevolucio-^ega trockističnega sistema, ki i tiče degeneracije partije bolj-pkov Sovjetske zveze. Informa-urad obsoja protisovjetske ■opcije, ki so v protislovju z rasizmom in leninizmom in ki J^stne samo nacionalistom. l tretjem poglavju obtožuje In-jdncijski urad vodje KPJ, da so lJQtranji politiki svoje države l *tili ključne pozicije dclavskc-^fez.reda in negirali resničnost ele- podeželja in smatrajo kmete, ki sp individualisti, kot kolektivnost. Pozabljajo, da leninistična teorija uči, da mala individualna las.tnina poraja kapitalizem m buržuazijo. Politična situacija jugoslovanskega podeželja ni nikakršen zadovo-'ljiv vzrok. Nacionalizacija zemlje ne obstaja in prodaja zemljišč je dovoljena, velika posestva pripadajo kulakom. Na ta način je nemogoče, da se partija ne bi našla razorožena, ko se ji hoče prikazati, da razredna borba pojema. Jugoslovanski vodje absolutno nočejo priznati napak svojih koncepcij, po katerih komunistična partija ni primorana in ne more imeti posebnega programa. Oni smatrajo, da se komunistična partija mora združiti z ljudsko fronto, Dejstvo, da se v Jugoslaviji na politični areni predstavlja samo ljudska fronta, medtem ko se partija in njene organizacije ne predstavljajo s svojim pravim imenom pre.d ljudstvom, zmanjšuje ne samo vlogo partije v političnem življenju države, temveč slabi partijo ko.t politično silo, katere dolžnost je pridobivati vedno večje zaupanje ljudstva potom odkrite politične aktivnosti in prav tako odkrite propagande svoje doktrine in svojega programa. Jugoslovanski vodje ponavljajo napake ruskih menjševikov in to priča njihova tendenca, da bi likvidirali komunistično partijo Jugoslavije. Informacijski urad smatra, da .takšna politika ograža obstoj partije in predstavlja nevarnost za republiko Jugoslavijo. V petem poglavju zatrjuje Informacijski urad da je birokratični režim, ki so ga jugoslovanski voditelji vzpostavili v okviru partije je nevaren za obstoj in razvoj partije same. V Jugoslaviji niso bila realizirana načela kritike in avtokritike in centralni komite jugoslovanske partije se sestoji v večini iz neizvoljenih članov, čeprav sta Tito in Kardelj glasno zatrjevala o nasprotnem. Komunistična partija je dejanskov v pollegalnem položaju in sestanki partije se ne vršijo ali pa se vršijo tajno, kar slabi vpliv partije na množice. Ta tip organizacije se ne more smatrati za drugačnega kot izraz birokratičnega sektaštva in vodi k likvidaciji partije k°t aktivnega in učinkovitega organizma. To vodi k vzpostavljanju vojaških metod podobnih metodam Trockega in je nedopustno, da se v komunistični partiji Jugoslavije negirajo osnovne pravice članov partije in da na najmanjše kritike odgovarja s krutimi represijami. Informacijski urad obsoja dejanja kot izključitev iz partije, in aretacijo tov. Zujoviča in Hebranga, članov centralnega komiteja, ker sta si upala kritizirati antisovjetske koncepcije voditeljev partije in ker sta se izrazila v prid prijateljstva s Sovjetsko zvezo. Interesi, samostojni obstoj in razvoj komunistične partije Jugoslavije zahtevajo, da se takšnemu režimu napravi konec. V šestem poglavju se poudarja, da te kritike napak predstavljajo bratsko pomoč komunistični partiji Jugoslavije in voditeljem nudijo vse potrebne pogoje, da popravijo zagrešene napake. Vsebino sedmega in osmega poglavja, kakor tudi popolni uradni tekst komunikeja Informacijskega urada bomo priobčili v jutrišnji številki. jem obsuli, ko so prišli v Zagreb, Iči so ga pomagali osvoboditi. ,Tov. Krevatin se je boril v garibaldinskih brigadah divizije «Natisone». Ožigosal j.e formacije «Osoppo», ki so jih plačevali italijanski kapitalisti, da bi vnesli razdor in razkol v vrstah resnično borečih se domoljubov. (Nadaljevanje na 2. strani) Glavni svet Zveze partizanov TO Glavni svet Zveze partizanov Tržaškega ozemlja sestavljajo sledeči partizani: Babič Branko, Černetič Marija, Barbo Ernesto, Bucik Drago, Calabria Arturo, Cerovac Rado, Krevatin Ezio, Colja Emil, Košuta Ester, Dilica Franc, Depan-gher Mario, Gregorič Anton, Gri-žonič Nello, Godina Albin - Vojo, Gašperini Franc-Bug, Jakšetič Jurij, Jančar Rudi, Kenda Miro, Lipovec Franc, Laurenti Eugenij, Lieblein Peter, Maule Bruno, Marši Jurij, Prelc Albin, Praček Martin, Robba Dario, Stoka Franc, Slavec Ado, Škabar Alojzij, Turk Danilo-Joco, Ukmar Anton-Miro, Ukmar Armido, Vilhar Srečko, Zangharella Bruno, Zivic Malvina, Zalašček Alma-Jan-ka, Vi dali Viktor, Roncelj Lucianp, Frausin Ugo, Benčič Franc, Gubčeva brigada, Bujič Ivan, Vergerio Marij, Abram Marij, Rihter Jože, Gorjan Anton. Andrejašič Arman-do, Primožič Avgust, Vatovec Nar-cizij, Jakomin Valerij, Pisot Rado-Sokol, Stefančič dr. Alojzij. Kongres delovne mladine v Varšavi VARŠAVA, 28. — Tajnik Svetovne zveze demokratične mladine Bert Williams je izjavil, da se bo kongresa delovne mladine, ki bo v avgustu v Varšavi, udeležilo skoraj 500 delegatov. 36 držav je že napovedalo udeležbo. - “i Borba se bo nadaljevala dokler ne bo treba več vzklikati: Smrt fašizmu! F OGLED NA TRIDESETTIS0CGLAVO MNOŽICO TRZASKEGALJUDSTVA NA TRGU PERUGINO V. NEDELJO DOPOLDAN (V SREDINI SLIKE, MAT-I ŠTIRIH PADLIH PARTIZANOV). " Okoli 10 ure s° se začeli zbirati na trgu Perugino tisoči in tisoči tržaških demokratov. Nihče, katerega je zadela vojna vihra, ki je čutil peto fašističnega in nacističnega jarma, ni mogel v nedeljo ostati doma. Stari znanci in borci za časa narodno-osvobodilne borbe so se zbirali in si stiskali roke. Se je borba in hujša kot je bila včasih, ko smo se skriyali v bunkerjih in trepetali, da nas pridejo aretirat, so govorili ljudje. Živčna vojna, ki je hujša od streljanja s topovi. Toda v teh ljudeh nisi videl niti sence strahu. Sredi na trgu je stal zvočnik in partizanske pesmi so se razlegale daleč naokoli. Partizanska borbena pesem je trkala tudi za zaprta okna italijanskih šovinistov, ki so za njimi motali slišati, tudi če niso hoteli, navdušenje demokratičnih množic. Navdušenje je vse bolj naraščalo. Prihajali so garibaldinci z rdečimi rutami na ramenih. Borci IX. korpusa in prekomorskih brigad. Okoli 11 ure so odšli tudi delegati e s kongresa proti trgu Perugino. Uvrstili so se v povorko ter po tržaških ulicah prepevali borbene pesmi ter vzklikali osvoboditeljem Trsta, tovarišu Titu in Togliattiju. Na čelu je korakala 70-letna mati padlega italijanskega borca Zola, poleg nje pa matere in vdove padlih partizanov. Vedno novi ljudje so se vključevali v to povorko in s pločnikov si slišal lahko klice solidarnosti z borci za svobodo. ((Živeli partizani!«, «Evvi-va», so odgovarjali drugi. Toda vse bolj. so začeli obletavati povorko policisti. Motor je drvel za motorjem, vse ie kazalo, da bodo vsak čas navalili na partizane. Ko se je povorka približala Garibaldijevemu trgu, sta dva policijska kamiona, na katerih je bilo okoli sto policistov s pendreki v rokah, na- RESOLUCIJA, KI SO JO SPREJELI NA PARTIZANSKI SKUPSCINI Pričujoči komunike, katerega delni izvleček objavljamo v pomanjkanju v tem trenutku popolnega uradnega besedila, kažejo na različna stališča med komunistično partijo Jugoslavije in ostalimi komunističnimi partijami, članicami Informacijskega urada. Te razlike so na bratski, neprikrit in odkrito-srčem način iznesene v tem komunikeju v obliki kritike komunistični partiji Jugoslavije. Z isto odločnostjo, s katero so kritike iznesene bodo prav gotovo tudi napake čim prej brez dvoma popravljene v korist enotni in granitni protiimperia-listični fronti vsega delovnega ljudstva sveta. V tem trdnem prepričanju naše ljudstvo ne bo nasedalo provoka-torskim reakcionarnim spletkam, ki jih, je tukajšnje reakcionarno časopisje že začelo trositi v svet. da se kapitalistični PJl v sklopu partije povečujejo zaradi tega postaja razred-h 'rba vedno bolj ostra na po-| Jugoslavije. To postopanje pak oportunizma, ker dovolju-fekor zatrjujejo oportunisti ti-dUharin, da v prehodni dobi L kapitalizma k socializmu raz-1^a borba preneha in da se ne kakor to trdi marksistično-?lstična teorija. Jugoslovanski vodijo zmotno politiko, ker tevajo posebnega značaja j GLAS OSMIH v korist miru in varnosti Komentarji sovjetskega .tiska o varšavski konferenci ZA MIR, ZA NAPREDEK in spoštovanje mirovne pogodbe VARŠAVA, 28. — Moskovski tisk posveča svoje uvodnike še vedno sklepom 8 zunanjih ministrov, Tako pišejo «Izvestija», da poročilo o tej konferenci kaže vsem narodom pot, s katero se je mogoče izogniti morebitnemu novemu nemškemu napadu v Evropi. Ta pot je priznanje načel, sprejetih v Jalti in Potsdamu. List ugotavlja, da je pred tem sestankom sklicana londonska konferenca kršila načela mednarodnega sodelovanja, samo da zaščiti egoistične interese monopolističnih krogov v ZDA in Angliji. V Varšavi pa je bilo slišati močan glas osmih evropskih držav v obrambo mednarodnega sodelovanja v interesu velikih in malih držav, v interesu miru in skupne varnosti. »Pravda« piše, da je program varšavske konference program borbe za trajen mir med vsemi narodi. Komentator moskovskega radia pa vidi v varšavskih sklepih to, da kažejo pot za dosego sporazuma med vsemi državami Vzhoda in Zapada, zlasti za sporazum med štirimi silami. V nasprotju z londonsko konferenco, kjer so mislili samo na ustanovitev posebnega bloka, imajo vzhodne države v načrtu zvezo vseh narodov. Vlade sovjetske zveze in ljudskih demokracij so izrazile željo po mednarodnem sodelovanju za rešitev nemškega vprašanja, ki je temeljni kamen za ureditev miru v Evropi. To sodelovanje mora sloneti na načelih, lji izključujejo vsako grožnjo po obnovi nemškega imperializma. Tudi bolgarski tisk je še vedno poln člankov o varšavski konferenci. «Otačestveni front« piše, da ima Bolgarija poseben razlog, da sodeluje bolj kot katera koli druga država v borbi proti imperialistom, kajti na njenih mejah sta dve nevarni vojni žarišči: Grčija in Turčija. Za tema dvema državama so iste imperialistične sile, ki so sprejele zadnje sklepe v Londonu in na podlagi katerih so uvrstile Nemčijo v okvir svojih vojaških in strategičnih načrtov. Italijanski, slovenski in hrvaški partizani Trsta in ozemlja, ki so se zbrali na skupščini 26. junija 1948 ob zaključku svojega dela in diskusij izjavljajo da se bodo uprli z vztrajnostjo in odločnostjo, ki so jo pokazali v vojni in po vojni, slehernemu poizkusu za-sužnjenja njihovega ljudstva tako po tujih imperialistih kakor po tu- kajšnjih oligarhijah, ki so že enkrat pripomogle k ustvaritvi fašizma, ki pa tega ne bodo uspele vdrugič. Odklanjajo klevetniško kampanjo, skrunitve in izzivanja, s katerimi se zaman skuša obrekovati svetla epopeja osvobodilne boFbe. Ta kampanja kaže, kako so še okužene s fašizmom osebe in politične skupine, ki so to kampanjo začele in nadaljevale, ki pa ne za- dene partizanske časti, ki jo že od začetka gibanja strugo čuvajo. Zahtevajo zase, za borce delavske enotnosti, za IV. armado ter za IX. in VII. korpus Titove vojske čast, da so osvobodili Trst, vso pokrajino do Soče in dalje, kjer so se srečali z italijanskimi tovariši slavnega korpusa prostovoljcev svobode in z anglo-amerišklmi ter novozelandskimi četami: to so zgodovinska dejstva, za katera je preveč prič, da bi jim lahko oporekali potvarjalci, ki se ne čutijo — le da zvesto služijo svojim gospodarjem — da bi vzdržali sodbo poštenih katere koli politične struje. Zatrjujejo pred vsemi, da so začasne ljudske oblasti, narodna zaščita, vse nove demokratične ustanove, ki so nastale ob osvoboditvi, izvršile svojo nalogo na najboljši način, ki ga Je izredni položaj dopuščal, in da so bile edine, ki bi lahko, če bi se svobodno razvijale, izvršile korenito demokratizacijo tržaškega življenja v zadovoljstvo in korist najširših slojev ljudstva. Ugotavljajo, kako so nasprotno edemokracija« znanega ukaza št. 11 in naslednjih anglo-ameriške vojaške uprave, u-pravnl In policijski aparat, ki ga je ta uvedla, način vladanja, povzročili na tem ozemlju gospodarsko mrtvilo, revščino, brezposelnost, oživljenje fašističnega delovanja, preganjanje proti demokratičnim silam. Protestirajo j ker je spričo takega položaja voja- ška uprava ovirala na vse načine njihovo skupščino, kar je dokaz, da se ta uprava boji pravičnih obtožb borcev, ki so v vojni delali sporazumno z zavezniškimi vojskami in so jih na borbo vzpodbujali anglo-ameriški politični predstavniki in vojaški poveljniki, ki so zagotovljali po skupni zmagi vse drugo kakor sedanji nevzdržni položaj, ki ga označuje, kar se tiče borcev partizanske vojne, posebna zagrizenost proti njim, ki se je pokazala s procesi, aretacijami, napadi na povorke, policijskimi nasilji, vsakovrstnimi prepovedmi, zaplenitvijo sedeža itd. Zahvaljujejo se delovnemu ljudstvu in vsem demokratom za naklonjenost, ljubezen, solidarnost, ki so jih izkazali tako med vojno, ki je ne bi bilo mogoče vodit: in zmagati brez njihove opore, kakor vedno v zadnjih treh letih novih borb za svobodo in demokracijo, ki jih je bilo treba voditi na novi podlagi, toda podvrženi enakemu stalnemu pritisku reakcionarnih sil. Obvezujejo se pred ljudstvom Tržaškega ozemlja ter narodi Italije in Jugoslavije, da bodo vztrajali na svoji borbeni liniji za pravice državljanov, za bratstvo in napredek, za sporazum med obema obmejnima republikama za strogo spoštovanje in uveljavitev mirovne pogodbe, za zmago svetovne fronte demokracije in miru proti vojnim hujskačem, ki hočejo spraviti svobodne narode na položaj kolonialnega suženjstva. Odrejajo, da se Zveza primorskih partizanov preimenuje v Zvezo partizanov Tržaškega ozemlja. valila na mirno korakajoče kongre^ siste in ostale, ki so se jim pridružili. Neusmiljeno so začeli u-4 drihati po tovariših, prizanesli niso niti ženam1 in starcem. Med njimi se je zlasti «odlikoval» policist s številko 0637. Neki okrutnež pa se je celo tako daleč spozabil, da je s kijem napadel 70-tetno mater Zola ter jo podrl na tla. Tako se je ta starka, ki je toliko žrtvovala za svobodo, znašla pod udarci policistov, ki so preoblečeni v nove uniforme nadaljevali s svojim delom, katerega 50 bili yajeni pod fašizmom. Vendar pa se partizani niso ustrašili, tega navala in so vsi, kar jih je bilo, nadaljevali pot na trg Perugino, kjer so jih z navdušenjem sprejele množice ljudstva. (Nadaljevanje na 2. strani) Združitev delavskih strank v ČSR PRAGA, 28. — Ob navzočnosti tisočev delegatov so danes na slovesni manifestaciji proglasili združitev komunistične in socialdemo' kratične stranke. Predsednik republike Gottwald je poslal brzojavko, v kateri poudarja, da je ta združitev najvažnejši dogodek v zgodovini delav-sega gibanja. Govorili so nato med drugimi Fierlinger, Zapotocky in Slansky. Prispevki za plačilo globe „P.D.' Za plačilo globe, na katero je obsodilo tukajšnje vojaško sodišče našega odgovornega urednika, so danes prispevali: Škabar - Lorenzi 1000 lir, Miklavec - Cucaz 1500, Hrvatič Marija 500, Luin Olga 1000, Ličen Josip in Pavla 1000, Salvini Zofija 500, Kerkoč Rudolf 500, Furlan Lovrenc 500, P. A. 1000, Fabjan Pepca 500, Jurkič Aleksander 500, Jurkič Andro 500, Rupena Saša 1000, Rupena Majda 10.000, dr. N.N. 2000, Dužnik Jožica 1000, Race Ludvik 1000, svatje pri poroki Rosane in Rugera Pahorja 2850, Babuder Stefan iz Rojana 1000 lir, tov. Valerija, Skedenj 500, Kapun Ivan 1000. Uslužbenci pri openskem tramvaju so nabrali skupno 8500 lir. Race Ludvik nam je s prispevkom poslal pismo, v katerem pravi med PROTESTNA ZBOROVANJA V LADJEDELNICAH Zahtevamo aretacijo fašističnih teroristov ES zahtevajo posredovanje OZN in Svetovne sindikalne zveze zaradi postopanja policije in VU Danes zjutraj je bilo od 7.10 do cev v tovarni Sv. Marka, odločno 7.35 v ladjedelnici Sv. Marka veliko zborovanje, na“katerem je neki delavec govoril o gospodarskem položaju našega mesta in ugotovil, da so gospodarji sprožili ofenzivo proti delovnemu ljudstvu. Omenil je, da so dvignili velik hrup o vprašanju dvojezičnosti, da bi odvrnili javnost od drugih važnih vprašanj, kakor n. pr. zapora odpustov, nova delovna pogodba in vprašanje tovarniških odborov. Med navzočimi delavci je bilo veliko ogorčenje zaradi aretacije sedmih delavcev, ki so jo izvršili včeraj po znanih izzivanjih sovražnikov enotnosti deelavstva v ladjedelnici Sv. Marka. Tudi v tovarni strojev Je bilo danes veliko zborovanje vseh tam zaposlenih delavcev. V zvezi z aretacijami so Enotni sindikati poslali vojaški upravi sledeči protest: Zveza Enotnih sindikatov, ki je zvedela z,a aretacije sedmih delav- protestira pri vojaški upravi zaradi nasilstva policije, ki je od nje odvisna. Hkrati se zgraža, ker je prisiljena misliti, da bo to dejanje samo v podporo tistim silam, ki hočejo z izzivanji podžigati narodnostno mržnjo, postavljati delavce proti delavcem, odvrniti vzporedno z ofenzivo gospodarjev pozornost delavcev od življenjskih vprašanj. Zveza Enotnih sindikatov zahteva izpustitev sedmih aretiranih delavcev in takojšnjo aretacijo atentatorjev na sedeže sindikatov v ul. Imbriani, Zonta in Monfort, teroristov, ki so skušali ovirati normalen potek dela med «zaporo» Delavske zbornice, ter vseh onih, ki so 1. maja vdirali v stanovanja in katerih imena so policiji znana. Razen tega zahteva odločno postopanje proti metalcem bomb, napadalcev mirnih državljanov, organizatorjev izzivanj iz ulic XX Set-tembre in Cavana. Predsedniku Varnosntega sveta pa so E. S. poslali sledečo brzojavko: Enotni sindikati Tržaškega ozemlja zahtevajo posredovanje Var nostnega sveta, da se preneha samovoljno postopanje policije anglo ameriškega okupacijskega področja. Danes so aretirali sedem delavcev, dočim niso še aretirali morilcev delavca Planinška, metalcev bomb proti sindikalnim sedežem in vlomilcev v stanovanja 1. maja. Končno so poslali brzojavko tudi tajniku Svetovne sindikalne zveze Saillantu: Nujno je posredovanje Svetovne sindikalne zveze zaradi aretacije delavcev članov Enotnih sindikatov, Ofenziva prroti razrednemu sindikalnemu gibanju je v polnem razvoju. Vojaška vlada je prekršila svobodo tiska in odklonila dovoljenje za manifeste, ki govorijo o visečih sindikalnih vprašanjih. Kakor poročamo na drugi strani je danes zjutraj sedem aretiranih delavcev prišlo pred preiskovalno sodišče. Proces so preložili za 7 dni, delavce pa izpustili na začasno svobodo proti pologu kavcije. drugim, 'da 'je razsodba užalila tudi vse zdvedne demokratične Sloverfc ce in da bo ostala v spominu nam in našim otrokom, kakor vse kri* vice v preteklih letih. Tudi Stefan Babuder iz Rojana, nam je s prispevkom poslal pismčf, v katerem pravi, da bo naše Jjud? stvo prispevalo kljub temu, da ič preobremenjeno z visokimi davki-. Angleški mladinci na delu v Jugoslaviji BEOGRAD, 28. — Skupina 65 mladih Angležev je odpotovala v Jugoslavijo, kjer se bo udeležila dela na avtomobilski cesti bratsva in enotnosti. VARŠAVA — «Slovo Polskie« piše, da bosta kanal, ki bo vezal Odro z Donavo, zgradili skupno CSR in Poljska in bo omogočil zvezo med Craim in Baltiškim morjem. List poudarja, da bo kanal imel tudi veliko politično važnost, ker bo omogočil utrditev trgovine z državami vzhodne in srednje Evrope. Neverjetni rezultati Končno je včerajšnja številka glasila «tretje sile» objavila rezultate, ki jih je Delavska zbornica dosegla s svojo vstavkov. Zmagoslavno javlja, da je okupacijska vojaška uprava sprejela vse nji-li delavec ali meščan bo lahko zah-sedaj le za obravnavanje podrobnosti. Takole pišejo, da jim je obljubil generalni ravnatelj za civilne zadeve gen. Gaither: Predvsem bo vojaška uprava poslala IZ ladjedelnice posebnega oficirja, kjer bo v.ršil službo "opazovalca položaja« in se »seveda ne bo dal vplivati od nikogar. Dalje bo vojaška uprava ustanovila nekakšno stalno stražo policije takoj poleg ladjedelnic in kateri koli delavce ali meščan bo lahko zahteval, da pride ta policija intervenirat v. ladjedelnice in celo pod-vzemat «preventivne mere». In konno, da bodo krivci napada aretirani. Poleg tega se je tajnik Delavske zbornice Rinaldini pohvalil, da bo šel stvari do dna glede vodilnih kadrov 31 ladjedelnicah ter da je že nekaj storjenega v. tem smislu. Najprej moramo poudariti, da okupacijska vojaška uprava girde vseh teh obljub generala, Gaither-ja ni izdala še prav nobenega službenega obvestila. Zato bomo naše končno stališče zavzeli šele tedaj, ko bomo imeli v rokah službeno obvestilo. Zdi se nam namreč popolnoma neverjetno, da bi šla vojaška uprava, potem ko je ustanovila z ukazom št. 243 znamenito ustanovo za izkoriščanje gospodarskih virov i sedmimi oficirji in naletela na kritiko celo s strani liberalcev, šla še dalje in postavila direktno v. podjetje ladjedelnic samo svojega posebnega oficirja. Tudi postavljanje policijske straže takoj poleg ladjedelnic samo zaradi tega, da bi kdor koli — ki bi bil lahko tudi kakršen koli provokator — lahko zahteval njeno posredovanje, se nam zdi nemogoče. In zakaj? Samo zaradi tega, ker neki skupini šovinistov v ladjedelnicah sa mhiniso ugajali dvojezični napisi, ki so jih meni nič tebi nič enostavno Zbrisali in za to svoje nasilno dejanje prejeli odločen odgovor zavednih delavcev, ki si ne dovolijo kratiti najosnovnejših človečanskih pravic, med katere vsekakor spada tudi izražanje svojih misli ustno in pismeno v svojem materinem jeziku. Ce je torej potrebna policija, je potrebna za tiste, ki svojemu bližnjemu kratijo uživanje teh najosnovnejših človeških pravic. Teh mer s strani vojaške uprave si torej ne moremo zamišljati, da se bodo uresničile in čakamo službeni komunike. Ce pa bo kljub vsemu vse to res, potem bo naše delavstvo vedelo, komu se ima za vse to zahvaliti ter se bo tudi po tem ravnalo. PRIMORSKI DNEVNIK *. ------------------- — 2 - 23. Junija 1948 Za pravico, braisivo in napredek TRŽAŠKI DNEVNIK (Nadaljevanje s i. strani) Nato so prille na oder mnoge delegacije ljudstva, ki je hotelo #e enkrat dokazati svojo tesno povezanost s svojimi najboljšimi sinovi. Vsa dvorana je vstala,, ko so se prikazale na oder matere petih padlih borcev; Tomaži#, Col, Pero*, sa, Jamnik, Valič in Cataruzza. Ker je skupščini primanjkovalo časa je tov. Bukovec zaključil diskusijo in pozval na oder tov. Calabri« jo, ki je v imenu komisije za resolucije prečital zaključno resolucijo skupščine. Nato je tov- Mevle Bruno prečital seznam kandidatov za glavni svet Zveze partizanov Tržaškega ozemlja. Vsi delegati so ta seznam sprejeli ? burnim ploskanjem m ga soglasno izglasovali. Nato je v imenu novega glavnega sveta zaključil partizansko skupšči« no tov. Lipovec-Tine, ki je poudaril, da bodo partizani ostali vedno, kot v času narodnoosvobodilne borbe, prednja straža demokratičnega ljudstva za demokracijo, za mir, svobodo in za spoštovanje mirovne pogodbe. Zagotovil je navzoče da se bo glavni svet boril, da dobijo partizani sedež, ki jim bo v čast. £ pesmijo »Na juriš* so partiza ni zapuščali dvorano -Iz plementiih Človečanskih idealov so stopili v vrste narodnih osvoboditeljev, iz istih idealov odločno nadaljujejo svojo borbo, da priborijo ljudstvu tiste pravice, ki so jih izvojevali v narodnoosvobodilni borbi in ki napi jih kratijo stari in novi fašiati pod okriljem imperialistov, Združeni pri partizanske« kosilu Zaključek manifestacij v znak »ohdm-noali z našimi hrabrimi partizani }»ri Sv. Ivanu Borba UK bo nadiil|ei/ala (Nadaljevanje » l, Hrani) Nato ja tov- Čermelj v Italijan. Sčini, tov. LipovemTine pa v slovenščini ©tvoril zborovanje, Povzel je besedo tov, Vojmir tar med drugim dejal: Kongres primorskih partizanov in današnje veličastno zborovanje ata še enkrat pokazale nergzdrulliivo enotnost med prvoborci narodno osvobodilne borbe z najširšimi ljudskimi množicami slovenskega in italijanskega naroda na Tržaškem ozemlju. Pokazale sta, da je ta enotnost bila že v borbi ©snovni pogoj za zmago nad fašizmom in da bo tudi v bodočnosti osnovni pogoj za izvojevanje vseh pravi« našega ljudstva, To zborovanje se vrši v dneh, bo §e vodi v svetu trda borba za ©hranitev miru proti vojnim hul-akačem, ki hočelo »amo 3 leta po svetovni vojni na razvalinah Evrope v dneh, ko narodi sveta niso niti Še zacelili težkih ran, ščuvati pa novo vojno in na nova pokol ja. Nat© je tov Vojmir pokami na Vse manevre imperialistov pri nas In v svetu, da bi začeli z novo VPjno, ter nadaljeval: Vedo naj vsi oni, ki danes ščuvajo na vojno, da je položaj po drugi svetovni vojni drugačen. Da je izšlo iz druge svetovne vojne mnogo narodov v vzhodni Evropi, ki so pripravljeni za vsaka ceno braniti svojo svobodo- Prav tako postajaj© tudi osvobodilna gibanja v kolonialnih deželah vedno močnejša, kolonial-ni narodi zahtevaj© danes svobm do in so pripravljeni boriti se zanjo- Nadalje je pokazal na kršitev mednarodnih pogodb in obveznosti od strani vojaške uprave v Trstu ter poudaril, da je imel tristranski predlog glede Trsta ng, men podkrepiti vse protiljudske Sile proti demokratičnemu gibanju-Razkrinkal je vso kampanjo reakcionarnih krogov v Trstu in zlasti protj partizanom, z namenom, da bi porušili glavo borcev za svobodo. Pokazul je na posledice pristranske politike vojaške uprave, kj se je zlasti pokazala ob priliki procesa proti »Primorskemu dnevniku#, kjer se je ponovna kršila mirovna pogodba ter vprašanje enakopravnosti slovenskega jezika. Nat© je tov, Vojmir pokazal na težak gospodarski položaj v Trstu ter poudaril da je število brezposelnih delavcev d^seeio 37-000 na 70.000 zaposlenih, To je dobra četrtina vseh delovnih moči, Nadalje skušajo zapreti ladjedelnico Marti- nuzzi, tovarno olja, iz katere jg bilo samo v zadnjih dneh odpugčgno 400 delavcev Delavske zbornjcg pa ir kot agentura anglo-ampriškega imperializma skušala obrniti ob tej priliki zanimanje delavcev od vseh perečih vprašanj s sramotno provokacijo proti dvojezičnim napisom v ladjedelnici, Komedijant ska stavka delodajalcev in civilne policije pa je v zadnjih dneh poka zala se enkrat pot, po kateri more hoditi delavski razred, če hoče do seči svoje pravice- V vrstah tern rtstpv, v vrstah hlapcev delodajal cev in protiijudskih elementov ni mesta zg zdrave sije delavskega razreda. btrnimo svoje vrste v močan de mokratični blok za izvojevanje vseh svoboščip in za mir. Proti denun ciantnm pa bo naše ljudstvo vodili odločno borbo ter bo zahtevalo spo štovanje mirovne pogodbe, izbolj šanie gospodarskega položaja ter uveljavitev narodnostnih pravic. Nato je med velikim navdušenjen vsega ljudstva stopil na govoznišk oder tov. Gasparini. Njegov govor je nad vse navdušil navzoče, ki *■ ga prekmiali z vzkliku »Hočanu uveljavitev mirovne pogodbe proč s p.ovokatnrji, zahtevamo, da se postavijo pred sodišče fašisti, Živeli partizani, osvoboditelji Trsta!#- Svoj govor je tov, Gasparini ©b navdušenju ogromne množice zaključil z besedami; »Borba se na daliuje in se bo nadaljevala, dokler ne bo več trebp vzklikat): »Bmit fašizmu!«- In V takem raz položenju je množica začela pola gorpa zepuščeti trg Perugino, kjer je pokazala svojo solidarnost s ti stimi. ki »o osvobodili naše mesto Sv, Ivan je imel V nedeljo popoldne prazničen izgled; povsod zastave in morje barv. Hvetoivan-čani so imeli namreč čast, da »n imeli v syoii bredini partizane, katerim na čast so bile v krožku kkamperie in na Rotundi ljudske veselice, Od 19, ure pa vse do pozne noči je odmevalo po Sv. Ivanu petje in godba. Skupine Tržačanov, ki so hotele prispevati k uspehu ljudskih veselic v počastitev naših hrabrih partizanov, so ž« v zgodnjih popoldanskih urah napolnile vrt krožku »Škamperle* in pa vrt na Rotondi. To so bile resnično ljudske veselice, s katerimi je hotelo tržaško demokratično ljudstvo dokazati svoje spoštovanje ir, ljubezen do borcev za mir in svobpdo. v krožku »Škamperle* s© spustili v zrak ogromen balon, ki je nosil velik napis «2iveli partizani« in pa rdeče peterokrake zvezde. Se dolgo potem so ljudje gledali balon, ki se je zibal visokt v zraku in oznanjal Tržačanom partizanski praznik, Ob 19. uri je bil na Botondi zaključek manifestacij v znak solidarnosti Z našimi hrabrimi partizani. V ozračju, polnem navdušenja in ljubezni do naših hrabrih partizanov, sta spregovorila tov. Kenda in Blavee, ki ste v kratkem obrazložila vse velika žrtve našega ljudstva. Med vojno in po vojni, njegov© borb > za spoštovanja mirovne pogodbe, za ohranitev sv«, tovnega miru, za svobodo in demokracijo, ©ba govornika »ta ponovno obsodila civilno policijo, ki je v nedeljo zjutraj pokazala zopet ves svoj gnev in b«? do demokratičnih množic ter brutalno napadla partizane na Garibaldijevem trgu, »Mi hočemo dejo in mir!* je zaključil tov, Kende- #fn prav zaradi tega se bomo borili še z večjo odločnostjo, Prepričani smo, da bo-mo zmagali, ker so naše sile najmočnejše in de bodo prav te žago-lovila svetu mir in svobodo*, Po končanih govorih je godba Rinaidi zaigrala nekaj koračnic, na kar so ob njenem spremljanju zapeli italijanski in slovenski okrajni zbori ob navdušenem ploskanju »Delavsko himno*, »Partizansko* in končno še na željo vseh »Na juriš*. V veselem razpoloženju go se Tržačani v poznir urah vračali proti svojim domovom, Pa bi ge kot nekoč združeni p©, govorili © svojih doživljajih iz par. tiranskega življenja, go ©džli par-tirani in geribaidinei v nedeljo opoldne po končani manifestaciji, ki je bila na trgu Perugino, v go. stilno »guban* pri gv. Ivanu, kjer jih je čakalo »partizansko ko?iln», Na vrtu gostilne »guban* sta bila postavljena dva velika kotla, pod katerimi je veselo plapolal ogenj; nekdanji partizanski kuharji so zopet po tolikem času kuhali svojim borcem kosilo in kazalo ja, da jim je ta posel zelo ugajal, ker so se neumorno vrteli in pridajali hrani razne začimbe, da bi čim bolj zadovoljili svoje goste, partizansko kosijo je bilo v resnici obnavljanje spommev iz partizanskega živ-lignja, ko so naš' hrabri borci, med bitkami skuhali in použili nekaj hrane ter se potem zopet dalje borili. Ko je bilo kosilo kuhano, je zadonelo povelje: »Tovariši, vsi v vrsto!» Vsj navzoči so se brez ba« ed postavili v vrsto ter so Z vojaškimi posodami v rokah čakali na kosilo, ki je bilo zelo izdatno, Borci in njihovi bivši poveljniki, vsi so s slastjo pojedli svoje kosilo, ki jim je še bolj teknilo zato, ker je vladalo med njimi resnično brat-'ko razpoloženje. Kot vsi ostaU, so čakali v vrstah tudi tov. Babič, Vidah in Marina. Po končanem kosilu so ge nekateri tovariši zbrali ob klavirju ter pričeli prepevati partizanske pesmi. Tako hitro ustanovljen pevski zbor res ni dejal sramote; iz čistih grl je donela slovenske j© italijanska partizanska pesem, Ne. kateri tovariši pa so sedeli ob mizah ter so si slasno pripovedovali svoje partizanske doživljaje ter se spominjali borb, k' so Jih preživeli skupaj. V veselem razpoloženju se je po približno dveh urah zaključilo partizansko kosilo, ki je pokazalo, da sta bratstvo in ljubezen, katera sta družila partizane in ga-ribaldlnce v borbi, danes še bolj trdna in močna. Seja mastnega odbora SIAU paoes ob S.}# bo v krožku ■ »karjev ut. Treate 2/1 Hj» mestnega »veta SIAU, Pela obletnica smrti junakinje Alme Vivoda Včeraj 24. juniju Je poteklo pet let, odkar je umrla junaške smrti tov. Alma Vivoda, ki je bila v osvobodilni borbi svetal vzgled vsem borcem in borkam sa sv o-bodo. Kdor jo je poznal, se danes z istim spoštovanjem spominja te velike junakinje, ki je znala s svojim pogumom in borbenostjo voditi tovariše, še prav posebno po žene. s svojo toplo besedo in trdnim prepričanjem je gnala vlu ti poguma tistim, ki so se borili proti okupatorju; znala je prepričati žene, do je edina njihova pravilna pot Združena borba proti okupatorju, ki bo vodila da končne gmage in do boljšega In srečnejšega življenja. Veliko je bilo njeno delo; za svoje ideje je dala vse, celo življenje, Njena izguba je globoko prizadela vse, ki so jo poznali, ali pa so čuti pripovedovati o njenem junaštvu in pogumu. Z njo so žene izgubile prijateljico, tovarišico in najpogumnejšo borko za svobodo. Tovarišica Alma Vluoda bo ostala vsem ženam svetal vtgled v njihovi borbi ga uresničitev vseh gahteo, Ob petletnici njene smrti se je spominjamo ter ji v duhu obljubljamo, da bomo vedno nadaljevali pot, ki nam jo je ona s tolikšnim zaupanjem in vero pokazala. CELO MLEKO hočejo odvzeti delavcem Zveza Enotnih sindikatov za kovinarsko stroko je prejela obvesti-lo. da namerava SEPRAL po ukazu inšpektorata z« delo ukiniti izdajanje mleka vsem delavcem, ki so zaposleni v prostorih, kjer so nevarni plini. Vsi dobro vemo, da je mleko edini zdravilni pripomoček za vse tiste, ki morajo deliti v tako nezdravih prostorih, in du je zato nujno potrebno, da ga ti delavci še v nadalje prejemajo, Naj poudarimo, da so mleko prejemali ti delavci celo pod režimom, ki ni bil prav nič naklonjen delavskemu razredu, Zato je dolžnost inšpektorata za delo, da prekliče ta svoj ukaz ter dovoli delavcem redno prejemanje mleka. Na pismo, ki ga je poslala živeža enotnih sindikatov za poljedelstvo kapitanu Lestervveli na vojaško upravo, v katerem so prosili, da bi bili oproščeni kmetje Boršta m okolice zemljiških davkov tiste zemlje, ki so jo izgubili zaradi pogozdovanja, je kapitan odgovorit Zvezi ES sledeče; Po nalogu Urada ra delo obveščamo Zvezo ES, de je oddelek za industrijo — Urad za poljedelstvo in ribolov, s svojim ukazom ZVU Krožke hočejo zapreti V okviru obiskov, ki jih policije prireje v raznih kulturnih krožkih, kje/ liče orožje, medtem ko dobro ve, kje bi ga lahko dobila, če bi ga hotela, spada tudi včerajš-šnja preiskava, ki jo je napravila policija v dvorani prosvetnega društva na Kontovelu, Nekako ob 10,15 dopoldne je prišlo pet policajev, od teh trije v uniformi, dve pa v eivilu od ClT.a s Proseka k gostilničarki tov. Gulič Ivanki, ki je imel# shranjene ključe Prosvetnega doma. Izjavili so, da imajo nalog od angleše policije z Opčin, na) preiščejo dvorano prosvetnega doma n# Kontovelu, Ukaza zato niso gospodje niti pokazali, Kes so se takoj namenili v dvorano, kjer so nekaj časa brskali, nato pa so s© kot psi zagnali pod gledališki oder v dvorani, Beveda so medtem vse zaprli, tovarišica pa je morala čakati v dvorani na izid preiskave, Naenkrat so privlekli na dan revolver, tri ročne bombe, od teh eno pokvarjeno, nekaj trltola, nekaj metrov vžigalne vrvice, detonatorje in osem starih neuporabnih pušk, ki so jih rabili za gledališke predstave, Policaji, ki so nato tovarišico odpeljali na policijo in kateri je sledila aretacija Spapgerja Alojzija in Starca Stanislava, katera so pa nato izpustili, SO silili z neumnim vprašanjem, naj pove, kdo je prinesel munjcijo in orožje pod oder Ljudje se pač upravičeno sprašujejo, kaj sili policija s takimi vprašanji, naj raje vpraša to onega, ki je prinesel orožje v dvorano in nato šel policiji javit, da je orožje položil tjakaj. Zločinsko bi bilo sploh misliti, da bi orožje bilo last društva- Omeniti moramo , da so okna dvorane vedno odprta, Ljudje s© povedali, da imajo zmeraj opravka pod odrom, toda o orožju ni bilo nikdar ne duha ne sluha, Zato je pač ta možnost, da je kdo, ki si želi, da bi zaprli krožek podtaknil orožje in nato šel obvestit policijo, Smukanja policije po krožkih in iskanje dlak« v jajcu ob vsaki priliki Je pa za to trditev naravnost neizpodbiten dokaz, Vse to pač spada v okvir kampanje anglo-amertških imperialistov, da bodo dali nekaj snovi za sestavljanje poročil, Parti/anslii letaki jih v oči bodejo Partizanska skupščina je nekaterim krogom šla strašno na živce. Verjetno, ker se zavedajo, da združeni slovanski in italijanski partizani, ki so se št tri leta borili proti fašističnemu in nacističnemu okupatorju, predstavljajo najtrši branik proti onim, ki t laildemokra-cijo skušajo zatreti demokratično gibanje na našem ozemlju in pri tem kršijo mirovno pogodbo. Med temi krogi so tudi nekateri člani civilne policije, ki so v nedeljo tako pridno mahali z nianganeli po partizanih. Tudi v dkedanju, lfjer so do sedaj bili policaji nekam pohlevni, so se v nedeljo zjutraj ti odlikovali s tem, da so trgali z zidov letake, ki so bili izobešeni za Iftrtizanskg zborovanje, čeprav je za to dala dovoljenje VV. Ljudje ki so to dejanje videli, so upravičeno spraševali poli-eiste-med njimi je nekdo imel čf. 3493-ali jih letaki, oziroma vsebina v oči bodejo. Mnogo bolj koristno za policaje bi bilo, če bi se s tako vnemo vrgli na kako drugo akcijo. Za njihov ugled mnogo bolj koristno delo bi bilo, če bi res nepristransko vršili svojo sluibo in res skrbeli za red in mir državljanov ter posebno pa skrbeli za nedotakljivost osebne itnpvine. Težka nesreča Kot blisk je včeraj pretresla Trebča vest o nesreči, ki se je pripetila mali Mariji Gregoričevi, Skoraj vsa vas se je zbrala na trgu okrog krvavečega otroka- Nekaj pred 12 j# bila Gregoričeva na vo. zu za prevoz zemlje- Iz še nepojasnjenih vzrokov j« otrok, ki je sicer sedel V vozu, padel na cesto, istočasno pa se je nad njim zvrnil tudi koš. Čeprav so voznik, ki je bil poleg voza, m drugi mimoidoči skušali takoj pomagati otroku, je bilo vse njihovo prizadevanje zaman- Otrok ni imel niti toliko moči, da bi jokal- Tako močen je bil sunek, ki ga je punčka zedobiia pri padcu- Nekako ob 1},30 je prišel v vas rešilni avto iz mesta z dežurnim eilju je sledeč: 1. Česen (§v, Ivan) 4h 03: Bartoli (Sv, Ivan) 4h 0»’, - k *i (Opčine) 9' kasneje; slede še Kalin, Vrabec, Rebula, Mosetti, Sosič še K, . Piazza itd. Prvi dan prvanstva v odbojki zdravnikom. Ta je takoj ugotovil, da je Gregoričeva zadobile hude poškodbe na glavi in živčni pretres. Z rešilnim avtomobilom so otroka prepeljali v tržaško bolnico-Stanje otroka je precej resno, FTT 1. 12- 0454 z dne 22. junija 1943, obvestil, da bo zahtevo delavcev vasi Sv. Antona in Boršta dobro proučil in da, jih po 9 rešitvi obvestil- Včeraj zjutraj so se vršila v vseh podjetjih, delavnicah in inestn h ustanovah protestna zborovanju zaradi aretacije in odpustitve Z dela delavcev ladjedelnce Sv. Marka. Na teh zborovanjih so delavci soglasno odo brili protestna pisma, ki so jih poslali vojaški uoravi, brzojavk« Združenim narod m in Svetovni sindikalni zvezi, V vseh teh protestnih no.tah so zahtevali, da se izpustijo na svobodo aretirani delavci jn da se aretirajo vsi tisti izzivači, ki so vrgli bombe ng sindikalne sedeže. e s m Na uradu za delo se še vedno nadaljujejo pogajanja o delovnih pogodbah za peke in prevoznike. • * * Delavci pivovarne »Dreher# so pokazali dejansko svojo solidarnost z delavci pivovarn »Treh Benetk*. Delavci pivovarne Dreher ng bodo poslali svoje pivo v Italijo. dokler bo trajala tam stavka. * « t Ker s© tovarnarji odbili zahteve delaveev plinarne (Otficjna Gas Compressi), so pričeli delavci s protestnim gibanjem, OBVESTILO OPOZARJAMO PREBIVALSTVO, DA 6E JE UREDNIŠTVO NAŠEGA LISTA PRESELILO V NOVE PRO-STORE V UL. MONTECCIU g (TEL. DAROVE IN SPREJEMA SE »PRIMORSKEGA GOLDONIJEVEM (TEL. 9J-*#7). PRISPEVKE PA VEDNO UPRAVA DNEVNIKA* NA TRGU ST. t -I PARTIZANSKA RAZSTAVA Partizanska razstava narodno osvobodila« ia aolRa jisličae bor-b« j* odprta prebivalstvu dnevno od 19 do 12 ter od 18 do 22 v prostorih Delavske športne zveze v ul. Cooti It. Obiščite jo! Prireditev gojencev svetcivanskega otroškega vrtca bo danes a, t, m. ob 17 v prostorih prosvetnega društva »S, Škamperle*, Priračitev »aših n*j«j|»jšiii toplo priporočam©, , ŠOLSTVO Roditeljski svet šele pri N v. Ani se bo sestal v sredp 303, t, m. eb 21 prostorih prosvetnega društva na Kolonkovcu. Vabimo starše, da sg sestanka polnoštevilno udeleže. !nii) did u mijjuuniii K čeds-ro tovarišev, katere je policija aretirala, ker jih je osuniiiu, da so sodelovali pri napadu na Delavko zbornico v petek opoldne, ko je delavstvo odgovorilo na provokacija šovinistov, so včeraj privedli pred vojgšk© sodišče, ki ja določilo narok ra razpravo proti njim- Tovariši bo Avgust Albertini, Spartaco Di Lena, Nikolaj Englau-dj, Klavdij Fuk, Angel Milani in Rudolf Poci. Na sodnikova vprašanja niso policijski organi mogli dati sodniji pravih dokazov proti tovarišem, Razprava proti njim se bo vršila če* sedem dni, Vsi pa so bili izpuščeni na začasno svobodo proti plačilu kavpije v višini 50 tisoč lir. URADNE OBJAVE Velik uspeli lahko-atletskih tekrem v Kopru Ndjlifiti »muK Nit Hi pridobili Trni 3l'5", Corsi (Pristaniš-čniki) 3l’25!', Sabadin (Rdeča zvezda), Neppi (Col ILVA), Vidali (Piran), Corsi Bdi (Pristanišeuiki), tvedika itafetai i- Piran (Piern-bon, Potočen, Venier. Venturini) 2'3a 0-10, 2- Tomažič (Savli, Micnl, Verita. Peselii) ž'S4"3.IQ. JJčrkčvIjonel, nepremagljivi v plavanju, » j{ priborili -Otvoritveni pokol" s «nt|el©vaniem velikega števila plavalcev »o bile v nedeljo v Bar-fcovljah_ prve plavalne tekme frrr t — iti* i !« £DTV. Barkovljanei so se pokazali z:, nepremagljive, toda tik za njimi stoji Kiektra, ki ima v svojih vrstah izredno 4°bre talente posebno v skupini pod 18 leti. Izidi so sledeči; Skupina A (nad 18. leti). 460 m prosto; Dolesi (Barkovije) 7’28’’o-10, Cirelli (Grete) Tii". }H0 m prsno: Persi (f)a(kovlje) 1’38’-’; W0 m hrbtnoi Pertnt (B) l'60'’g; 100 m prost o; Asquim USlektra) 1'20”8, Peci (E) 1'21'!5, Sodama«© (B); 4x200 prosto; Barkovije (Dolesi. Pertot, Starc, Logar) 15’3’’5; štafeta 2x100 mešana: Barkevlje A (Dolesi, Gerljenco, Persi) 4’44”f), Barkovije 1) 6'S3", Elektra; /Skupina C (pod 16 leti) — 50 m prosto: BuffoJo (g) 33’7", Starc (B); 50 m hrhtne: Buffolo (B) 4#’’4 Starc (B) 50'’9; 20 m prsno/ Portaleone (E) 45"2, Antoni (B); 4x50 prosto: Elektra (Pacj, Asquini, Buffolo, Renko) 2'26’'a, Barkovije 8’45"8; 3*20 mešano1 Elektra (Buffolo, Borta-leene, Asquini) 2'15"1, Barkovije 2'23”4. Otvoritveni pokal si je priboril plavalni klub Barkovije s Sf pred Elektra s 20 (očkami, V nedeljo so bile na igrišču CRDE in Tomažiča prve tekme v odbojki za prvenstvo Tržaškega ozemlje obeh skunin, Izidi so sledeči/ /• skupina Sv, Marko . Dijaško P. p. 2:0, Tovarna strojev -Grela 2:0; //• skupina! Tomažič -DS7, ES 2:0, Barkovije - Bkorklja 3;0, Lopjer - Elektra 2:9, Česen prvi na kolesarski tekmi ze ..Poletni pokal Olimpije" Zmagati na progi 130 |tm pomeni biti na vsak način izvrsten kolesar (n da je to Česen, je dokazal s svojo zmago na nedeljski kolesarski tekmi- Rezljan in IŽ<>1» »ta opazovala te naše kolesari«, ki vztrajno trenirajo, da bodo dosegli čim boljše rezultate, kajti pred njuni je so velika tekma okoli Slovenije jn Hrvatske, ki se bo začela 4, ju- lija- Bartoli in Časen sta takoj začela misliti resno, seveda tudi Rosič ni hotel zaostati, vendar mu je prebito kolo povzročijo škodo, da se ubogi Sosič ni mogel niti misliti yeč na zmago Česen in Bartoli sta »e (eko medsebojno dajala in zmagal je prvo imenovani s krasnim končnim sprintom. Vrstni red na Rojan si js zaslužil obstanek v prvenstvu Tržaškega ozemlja Za zmago nad Nabrežino »e ima Rojan zahvaliti samo Bartoriju, ki je dosegel edini gol dneva, ki na na vsak način zadostuje za zmago v kvalifikacijski tekmi za obstanek v našem nujvišjem prvenstvu. Nabrežina žal ni bila v svojem najboljšem dnevu in dasi je dobro napadala, ni znala izrabiti prilika za gole. Tudi Rojen si je marsikatero priliko zapravil, vendar RojanČB- nom je bil glavni cilj zmaga, ker so tudi dosegli. S A H v sredo 30, t. m. pb 20 ho v Trstu v ul- Genova 25 sestanek y»eb ša> histnv, kjer se bomo domenili o nadaljnjem delu, da speljemo do kon «a program, ki amo »i ga zadali v 1 letu: tem 1) društvena tekmovanja za pokal najboljšega moštva, 2) finalni turnir za prvenstvo 3) turnir najboljših šehistov TO, ki bo izbral moštvo za balkainado v jeseni, Vabljeni ste prav vsj pri nas včlanjeni šahistt, da pridete na ta važen pomenek Predvsem pa je obvezno za sledeče; Golautti, Njfavs Drago, Pavlovi# »t„ Regent, Oho, Nalin, Clementa, OraMO. Basa, Kranjec, Rtolfa, Bermlič, Filipovič, Volčič, Pivk, Cok, Čepar, Rkrap. Sara-sin, Posega, Grobovšek. Polteri. Btern. Bombardetti- V sabate st* »e v Kapra Beračila T0V, MARJAN ŽERJAL, zuzai lis-kvltvralk, i« TOV. OLOA *KRJAL, Mlademu para, ki »ta včeraj odpotovala e drugimi lelavadel a* vse-sokolski zlet v Prage, želimo v živ-ijeaju obilo sreč«! FOTOGRAFIJA Pristojbina na vžigalnike, nadomestne dele in kamenčke. Ukaz št, 275 z dne 24- t, m, navaja višino pristojbin za uvožene vžigalnike, kakor tudi izdelane na tem področju po spodaj navedeni meri; vžigalniki 1250, 750 in 500 lir; za vžigalnike, ki se prižigajo z električnim tokom pa j« pristojbina 760, 1250 ter 750 lir. Pristojbina ze vsak nadomestni del je 250 Ur, Pristojbine za kamenčke so sledeče; 10, 20 in 150 lir. DAROVI IN PRISPEVKI /a Dijaško matico daruje slovansko prosvetno društvo «8. Škamperle* 6000 lir kot čisti dobiček predstave «Navaden človek«. V isti namen darujejo znani kvar- tagi iz gostilna Milkovič pri Sv, Ivanu 250 lir. Torek 29. juaija Sv. Pe,er in Pave! Sonce vzhaja ob 4.J5, zahaja ob is.58. Dolžina dneva 12,43, Luna zahaja ob 11.67, Dsites ob 16-23 zadnji krajee. Jutri 39. junija Žarka, Lucina Spominski dnevi 1943 so Nemci pobili v Kruševcu 3000 prebivalcev. PRESKRBA Razdeljevanje koruze činkvantin. Naznanjamo vseh kmetovalcem, da so pri občinskem uradu kmetijskega nedzorstvs na razpolago nuks-zilu za koruzo činkvantin za zeleno krmo. Konec razdeljevanj. Obveščamo vse razdeljevalce živil, de se jutri 30. i. m, končajo vsa razdeljevanja živil rttzen belih testenin za delavec zaposlene pri težkih in najtežjih delih pri oboroženih silah, ki se bodo končala 15. julija- ENOTNI SINDIKATI Siadikat mešanih strok. Danes 29-t, m. be ob 19 v ui, Centi U ebtni zbor sindikata mešanih strpk. Zveza stavbne stroke. Jutri ob 18.30 seja upravnega odbora v ul, Imbriani 5, PROSVETNA DRUŠTVA l-rosvetng društvo slvan Cankar* vabi vse pevce, da se zbero danes 29. t. m. ob 15.30 v gostilni Jadran, od koder bo odhod z avtobusom v Boršt. PROSVETNO DRUŠTVO »ROJAN* priredi danes J9. (, m. ob 28.38 v dvorani prosveta**« krožka »Rav. bar* na Greti Finžgarjev« dramo »Razvalina življenja*. Prosvetno društvo »V- Smucs vabi ns pionirsko prireditev, ki bo v danes 29- t- m, °b 10,30 v drušve-nih prostori)), PK&SVETNO DRUŠTVO »SLOVENEC* IZ BORŠTA priredi danes 29. t, m. ob t7 n* prostem »Praznik naše pesmi*. Sodelajejo pev»ki zbori iz Boršta, Ricmauj, Boijunca, Dolin* (n »Ivan Cankar* iz Sv. Jakoba t*r godba z Brega. v uorši vozij« vlaki iz postaje Sv, Andreja ob jj in 17,4S; iz Boršta odbajaj« «b 19 is 21,59, Avtobosi bodo vozili v Beršt, od 13 naprej s sledečih mest; Garibaldi-jev trg, Skedenj, Sv. Ana, Rotonda Boskeio, Katinara, ui. V. Severa, Vrdeia. Vabimo vse ljubitelj« naših narodnih in umetnih pesmi, da s« praznika udeleže. Za dobro domačo kapljico preskrbljen«, PRG,SVETNO DRUŠTVO NA OPČINAH uprizori 3, juliju ©b 9 zvečer na dvorišču Prosvetnega domu znano zgodovinsko igro »Miklo-vu Zeln», ki Jo je priredil Pm/e Žižek, Z velikim uspehom so to igro (greli v ljubljanskem in mariborskem gledališču in nu mnogih ljudskih odrih. Vsebina igr« je zajeta iz dobe turških borb in kmečkih puntov, to jg oh koncu 15. stoletje, Dojenja s« godijo v Božu ne Koroškem in ne Turškem- Prt izvedbi igre sodelujete domači pevski zbor in nrk/.sfet'. Prosvetno društvo aVoika Smucs vehi nepionirsko prireditev to zaključek šolskega leta otroškega vrte©, ki bo danes ob }8,3o v prostorih VGM št. 2. PIONIRSKA DRUEINA »VOJKO* IZ ROeOLA zaključi (niško let« » PIONIRSKO PRIREDITVIJO, ki b« danes 29, t, m. ob 88 pri Love«, Na sporeda »ta pionirski igri »Dobričina* in »skrateijčki* ter nastop pionirskega tamburatkega zbora. Sr,QVR!MSKH “ AIAHII umu 1 UI.EDAI.IŠČE ob zu Tržaško ozemlje V petek 2. julija 1948 28.38 I Miško Kranjec: »POT DO ZLOČINA*. Premiera v Domu kulture ’ Skednju. v glavnih vlogah nastopaj«! Jožko Lukeš, Modest Sancin, Ema Starčeva. Ostale vloge igrajo: Valerija Silova, Angela Rakarjeva, Ernest Zega, Rngela Rancinova, Belizar Sancin, Silvij Kobal in Berta Ukmarjeva, — Režijo vodi Justo Košuta. VoueL* opuciiB glasbe Ljubitelje operne glasbe opozarjamo na koncert slovenske operM. šole v Trstu, ki bo prihodnji pff tek dne 2. julija t, l ob 20.30 ud v dvorani Doma pristaniških 4p lavcep, Na koncertu boste imeli priliko slišati poleg italijanskih opernih arij tudi odlomke iz slčr vanskih oper (Prodana ncvestti Ero i onega sveta, Sneguročkah Poleg številnih solistov sodeluit tudi komorni zbor. IZLETI PDT sporoča, ds je izlet nn UčM, ki bi moral biti 11. julij«, prglolčB na nedeljo 18. julija. Vpisovanj* do sobote 3, julija v čevljsrni P*™1 ul, Settefontsne 3 in pri Gec, W j#n, Fr« i Rivi, 11 RADIO III las- 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja ba. 7.45. Napoved časa in poro--. 11.30, Reproducirana glasba. 12-Iw Novi svet, 12.10, Operne uvertur«*" fantazij^ 1246, Napoved časa ročda, 13,00. Lahke solistična „ „ ba. 13.30. Komorni zbor. 14.00, Dn«£ ni pregled tiska. 14.15. Pestra g'8*' ba, J7.30. Plesna glasba, 18.00. Ns»ž povest. 18,16, Cesar Franck: Sonat* za violino in klavir, 18.40, Ve»«£ melodije na harmoniko. 19.00. OP« retne glasba. 10 30, Pevski sopranistke Kozem Rožice. 19A9> Napoved časa - poročila, 20.00, kestrulna glasba. 20,30. Iz doma” knjižne police, 20.45. Nordijska hr rodne pesmi. 21.00, Pester Odg, urednik STANJiLAV RENftf | Tiska Tržaški tiskarski zavOB^, TKTiKTl Ljubljana * Reka Belopežka jezera V 114*414»i.j<> sts. julij* Vpisovanja v vseli ^otovsbiifr j uradih d© 3. JULIJA-Pojasnila TELEFON št. 29-2UJ PROSVETNO DRUŠTVO Z OPČIN obvešča, da se zaradi nestalnega vremena predstava 'katcC' odgodt na fiOISOJG 3- JULIJA 1048. — Vstopnica se bodo prodajale Od J, julija na krajevnem odboru od 14 do 19 ure. ZA TRŽAČANE HO VOZIL, POSEBEN TRAMVAJ, Slovensko planinsko društvo v Trstu je ustanovilo fotografski odsek. ki deluje že dva tedna. %e po prvih dveh sestijikih sa ja pokazalo, da bo ta odsek izredne važnosti za vsakega ljubitelje fotografije. V odseku deluje nekaj izkušenih amaterjev, ki bodo imeli redna predavanja, na katerih bodo obravnali vsa vprašanja, ki spadajo v to shokn, Predavanja bodo pqljudna in zaradi tega dostopna tudi začetnikom. Vabimo v prvi vrsti mladino, in pred vsem srednješolsko mladino, d« se stalno udeležuje teh sestankov, ki bodo vsako sredo ob 20 y prostorih na trgu Ponterosso št. 6 II nadstr. hojbtva, smrti in poroke V dneh 26. in 37. junija se je ro, dilo 19 otrok, umrlo ja t. 31 ljudi, porok ja pa bilo 13, Civilna poroka; uradnik Renato Slsus in uradnica Renata Camo«i-no. Cerkvene poroke: amer. vojak Evgen Lewi» in šivilja Armina Po-ropat, ing- dr- Gasave Gattola in zasebnica K»t«r Miah, mehanik D©' ro Penko in zasebnica Josipih« Medica, šofer Otilij Pavlin in trg. pomočniea Konsuela Artiče, mehanik Bruno Hebeggiani in šivilja Marija Bellini, trgovec Josip Mi, ino in učiteljica grmih« Apolonio, slikar Rihard Centi* in zasebnica Licie Mian, uradnik Dimitrij Dre ossi in uradnica Ana Ivaniševič, uradnik Franc Banson in šivilja Ivana Orel, uradnik Armando Ac» corsi jn zasebnica Nad« fitrajher, jnžener Gualtiern Wa)lcr in učiteljica Rilvana Patseheider. Umrli; 70«letna Julija Lisjak, 46-letni Marij Tedeseo, 83-letn« Matilda Puspo, 6011etpi Rilvo CaaM©), 77-letna Angelina Albini, 77-Jetm Ignac Milazzl. 38-letni Vladimir Ro-dinis, 4(i-letni Umberto Bardi, 23-jetna Roga Rauli, 55-lutni Ivan Rasem, 39-lptna F«bia Bssaluzzo, 53-letni Luk« Legopb 74-letna Terezija Redivo, 55-lelni Silvo Carli, 1 lato stara Jadranska Marsetti, 48-letni Alojz Krogli«, 80-|etna Regina Nlesner, 48-letni Aloj* Pattai. OBMORSKO KOPALIŠČE SV. Nikolaj R«»tarrael.|a • Kar * Btiffrl * Odlična p««|rešbii • J' 10» n n p r u«t e »* 08 NEDELJAH in PRAZNIKIH: GDHGDI 8 PPMOLA RlBARNiC«! ODHODI IZ KV, V IRSTU — legalna ura Parnik »Vettor Pisani# . f t t ido Motorna jadrn. »Levante* » 8.15 Parnik «Itala» • • • m t f • » 9- Parnik »Vettor Pisani* t $ • » Mutorng jadrn. Parnik »Itala« »Levante* k H Ur- | 3 • » il,30 Motorna jadrn, Parnik «Veitor »Levante« t S b » 18J0 Pisani* • f n 14.15 Parnik «ltala» • • • • • • * » 14.45 Parnik »itala* * 9 9 » • • » 1 mo NIKOLAJA legal, ura sončna Motoma iadrn. »Levante* . ob 9.16 8,18 Parnik »ItiHa* • . , Motorna jadrn. «Levente» Parnik «Vettor Pisani# , Parnik «ltala» , • , , Motorna jadrn. »Levante* Parnik «ltala» • , . Parnik »Vettor Pisani* , Motorna jartrn, »Levante* Parnik «lla|j» . , . Parnik »Vettor Pisani* . Motorna jadrn «Levante» » 0,60 » 13,00 * 12,45 # 13.15 # 17-30 » i8,15 » 10.00 » 19.80 » 20.00 * 21.00 » 21,30 8.60 11.00 11-46 12.15 16.30 17.15 18,00 18.80 19.00 20.00 20.30 Gene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja kopališče in vožnja nazaj) ob nedeljah in praznik: za odrasle ISO- lir, za otroke od 3 do JO |et 180,- lir, URNIK OB DELAVNIKIH: ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU legalna ura Motorna jadrn, »Levante Motorna jadrn, »Levante Motorna Jadrn, »Levantg ©b * » 8.30 10.30 13-30 ODHODI IZ 8V NIKOLAJA legal, ura Motorna iadrn. »Levante« Motoma iedm. »Levante« Motorna jadrn, »Levante« Motorna iadrn, »Levante* Motorna jadrn, «Lav«nte» ob » * * * sončna 0 30 8.30 12-35 11,85 16.30 15,30 19.30 18 20 21.30 20.30 Cene kombiniranih ©ognili listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja na-n j) ot> delavnikih za odraste J60-- lir, ta otroke od S do 10 let 100. lir, Moloi-itu fn 1I1111, IZ žtOI’11* «1» VlTUftJ.tli »Muko uro« »b »KI AVNIfcllf 1 v*«M