Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177
PODUREDNISTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna inozemstvo ................L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XVII. - Štev. 9 (834)
Gorica - četrtek 25. februarja 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
jtel le . i totf
i. ' išt'
iariJ
kA
ilaJ;
»Ji
VS>‘
vi
■osi®
no-
'ej*
lpc* t 7!
Koliko smo kulturno dorasli? S čim bomo to dokazali? Kdo naj to spriča v prvi vrsti?
Letošnji 7. marec bo šel v zgodovino našega naroda kot mejnik in obenem kot preizkusni kamen naše narodne zrelosti. Jezik malega slovenskega naroda bo postal posvečen in poklican, da z jeziki velikih in kulturnih narodov tekmuje v češčenju Boga in pri oblikovanju krščanskega bratstva med ljudmi, kakršnega Človeštvo upravičeno pričakuje od vere, ki jo je poklonil svetu učlovečeni Sin božji.
Kako velike možnosti se odpirajo našim skladateljem, ki naj mašnemu besedilu ustvarijo melodije, ki bodo zajete iz naše religiozne globine. Koliko ustvarjalnih ^možnosti bodo mogli pokazati naši pesniki, ki naj dajo umetniški izraz liturgičnim spevom. Naši cerkveni zbori bodo mogli imeti vodilno vlogo pri maši z lepo recitacijo skupnih vzklikov, odgovorov, a tudi z novimi melodijami posameznih mašnih spevov.
Spremembe pri maši hočejo dati pevo-vodjeri), pevcem, a tudi vsem drugim, ki bodo z duhovnikom soudeleženi pri sv. opravilu, to je bravcu, strežnikom in vsem vernikom polnovredno vlogo: vse, kar oni molijo ali zapojejo, je enako vredno in Upoštevano kot tisto, kar duhovnik moli ali poje.
Ce je bilo doslej pri mnogih mašah, zlasti tistih, kjer se je glasilo pri maši le zborno petje, sodelovanje navzočnih vernikov zelo pomanjkljivo, bomo pa odslej
pri maši lahko razvili s svojim zavestnim sodelovanjem pravo kulturno u-metnino in pripravljali sebi in drugim Versko doživetje, ki bo vplivalo na slog »ašega življenja skozi ves teden.
Sodelovanje pri maši naj bi odslej potekalo s finim umetniškim čutom in z Veselo disciplino kot pri kaki veliki koncertni izvedbi. Pri koncertu nastopajo orkester, solisti, zbor, dirigent. Vsak ima svojo vlogo In kadar jo izvaja, dela to v imenu vseh in vsi s pozornostjo spremljajo potek njegove vloge.
Tako nekako bomo mogli odslej pri ttiaši pod duhovnikovim vodstvom svoje vloge izvajati in z veličastno simfonijo °bnovljene Kristusove daritve izpovedati Bogu najvišjo slavo ter graditi v svojih dušah in v srcih naših bližnjih božje kraljestvo, to je zmagoslavje pravice, ljubezni in miru med ljudmi.
Kdo ne vidi tu prave kulturne ustvarjalnosti, h kateri smo poklicani vsi, ki nas je krstna voda prerodila z milostjo Sv. Duha in smo postali sveto ljudstvo in kraljevo duhovstvo?
Iz misala — mašne knjige bomo v •Materinem jeziku črpali najvišjo življenjsko modrost in poezijo. Znanstvenik in
*nani liturgični pisatelj, bivši milanski kardinal Ildefonz Schuster je imenoval *nisal »najbolj vzvišeno delo svetovne literature«. In res so v misalu zbrane najlepše besede, ki jih hoče Bog nam povedati, in najlepše besede, ki naj bi jih •ni spregovorili Bogu v molitvi in pesmi.
Naj bi se v tej veliki zgodovinski uri izkazali prav naši izobraženci in naša študirajoča mladina kot kulturno dorasli! Zavzeti morajo v koncertu svetega bogoslužja, zlasti pri maši, vlogo, ki jim pripada kot vodilni plasti v narodni skupnosti. Kako žalostno figuro bi predstavil izobraženec ali študent, ki bi stal ob strani Prav v času, ko se našemu narodu odpira Velika kulturna ustvarjalnost ob bogoslužni in versko-narodnl obnovi — bil bi Usihajoča veja na zelenečem drevesu! Saj se ne more šteti v polnem pomenu za kulturnega, kadar omalovažuje versko življenje.
Kakšno zadoščenje, ko bo odslej pri bogoslužnih opravilih pri oltarjih in v cerkvah odmevala hvalnica Bogu v tistem t'ašcin jeziku, zaradi katerega je moral mali narod v bližnji in daljni preteklosti pretrpeli toliko krivic in ponižanj! ^ato se bodo v tej veliki uri zopet okle-
***li nedeljske službe božje prav naši mož-
Razprava o »Pacem in terris««
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je prejšnje dni vršilo zasedanje, na katerem so razpravljali o encikliki pokojnega papeža Janeza XXIII. Zasedanja se je udeležilo 2000 visokih poli-litičnih in drugih predstavnikov iz vseh dežel na svetu. S tem je bil znova potrjen velik pomen mirovne papeževe enciklike za vse narode sveta ne glede na njihovo veroizpoved.
Papež Pavel VI. je poslal udeležencem te mednarodne študijske konference posebno poslanico, v kateri poudarja, da je v sedanjem trenutku hude mednarodne krize neogibno opozoriti na moralna načela in na kolektivno odgovornost vseh narodov, kar zadeva ohranitev prijateljskih stikov in ogibanje oboroženih spopadov, ki utegnejo imeti neprecenljive in strahovite posledice za vse človeštvo.« V poslanici nato Pavel VI. govori o nenadomestljivi vlogi in naraščajočem pomenu OZN pri posredovanjih v sporih in pri vzpostavljanju miru. Izrazil je tudi željo, naj bi sleherna država našla v OZN forum, ki bi bil zmožen odpraviti silo in moč v mednarodnih odnosih in dati veljavo »pravici in razumu kot načelom za svobodo in mir.«
NASTOPI DRŽAVNIKOV
Na konferenci je nastopila vrsta priznanih mednarodnih osebnosti in državnikov. Vsi so poudarili veliko aktualnost načel, ki jih vsebuje okrožnica »Pacem in terris«. Predsednik glavne skupščine OZN Quaison-Sackey je med drugim dejal: »Glas papeža Jane-
za XXIII. se ni nikoli slišal v tej dvorani, toda danes slišimo odmev njegove poslanice, s katero je zbudil vest vseh ljudi, katoličanov in nekatoličanov, v vseh delih sveta.«
Nobelov nagrajenec za mir Li-nus Pauling je izrazil prepričanje, da smo v razvojnem procesu civilizacije prišli tako daleč, da bo treba vojno odpraviti s sveta in jo nadomestiti s sistemom svetovnih zakonov na načelih pravičnosti in moralnosti.
Podpredsednik ZDA Hubert Humphrey je naglasil, da enciklika »Mir na zemlji« vsebuje filozofske smernice za atomsko dobo in obenem poziv vladam narodov, da delujejo za postopno spremembo človeških ustanov. Po njegovem so Združeni narodi že storili nekaj korakov v smislu okrožnice. »Prihodnji korak — je nadaljeval Humphrey — nam nalaga, da v letu 1965 gledamo preko ožjega okvira tekmovanja med ZDA in SZ in se usmerimo v preprečitev širjenja atomskega orožja nasploh.«
V soboto je govoril podpredsednik italijanske vlade Nenni, ki je poudaril, da čeprav je enciklika dokument teološke narave, je vendar v bistvu kot nalašč namenjena vsem ljudem in državnikom in zlasti še Združenim narodom. Tri imena so povezana z duhom enciklike »Mir na zemlji« : Janez XXIII., predsednik Kennedy ter Hruščev.
Glavni tajnik U Tant je v svojem govoru pozval ljudi vsega sveta, naj ne štedijo z napori, da se zagotovi miren razvoj dogodkov v svetu in pri tem poudaril,
da se vloga Združenih narodov popolnoma sklada z duhom in smotri poslanice Janeza XXIII. Dve leti po objavi omenjene enciklike se je potreba po človeški solidarnosti in razumevanju še povečala. Potem ko je omenil nekatere nepopolnosti OZN, je pozval na delo k reorganizaciji te mednarodne organizacije, ki edina lahko uresniči ideale, ki so jih sprejele države, katere so podpisale listino OZN.
Nova država - Gambija
V noči med 17. in 18. februarjem je postala neodvisna mala angleška kolonija Gambija. S tem se je število neodvisnih afriških držav dvignilo na 36. Svečanosti ob proglasitvi neodvisnosti je prisostvoval tudi predstavnik Velike Britanije Kentski vojvoda, bratranec angleške kraljice. Čeprav je monarhija, se je Gambija priključila Gommonwea‘lthu.
Gambija je majhna državica, ki ima komaj deset tisoč kvadratnih kilometrov površine ter 320 tisoč prebivavcev, ki so povečini črnci. Manjše število belcev živi le v glavnem mestu Bathurstu. Njen glavni pridelek so zemeljski oreški (pistači).
Zasedanje Glavne skupščine odloženo
Zaradi finančno-politične krize, ki razdvaja Organizacijo združenih narodov, je morala Generalna skupščina odložiti svoje zasedanje na 1. september. To je bila prisiljena storiti, ker bi drugače vztrajanje, da mora redno delovati kljub sporu med ZDA in Sovjetsko zvezo glede zaostalih prispevkov za vojaške mirovne nastope, lahko imelo pogubonosne posledice za usodo OZN same.
To je bilo jasno vsem članicam OZN, zlasti še nevezanim državam, ki so poskusile vse možnosti, da bi se predhodno razščistili odnosi ZDA in Sovjetske zveze glede finančne krize mednarodne organizacije. V ta namen so predložile vrsto kompromisnih rešitev, samo da bi skupščina lahko začela z rednim delom.
Toda nobena od prizadetih strani ni popustila. Sovjeti so zatrjevali, da niso dolžni prispevati za vojaške operacije OZN, ker jih ni odobril Varnostni svet, temveč samo Glavna skupščina. Ameriška delegacija pa je vztrajala na svojem stališču, da dokler države ne poravnajo svojih zaostankov, se noče odpovedati pravici, ki jo daje člen 19 statuta OZN, po ka-
Katoliški misijoni vpreteklem letu
Katoliški misijoni so doživeli v letu 1964 poseben poudarek zaradi dveh izrednih dogodkov, ki bosta imela globok in obsežen odmev. Najprej zaradi osnutka o misijonski delavnosti v Cerkvi, ki so ga obravnavali na tretjem obdobju drugega vatikanskega koncila in zaradi mednarodnega evharističnega kongresa v Bombayu, ki se ga je udeležil papež Pavel VI. Ta dva dogodka sta že sedaj znak pričetka nove dobe, obnove duha in metod v misijonskem apostolatu vse Cerkve.
Poleg teh dveh glavnih dogodkov je misijonsko življenje Cerkve v preteklem letu doživelo vrsto dogodkov in pozitivnih uspehov, ki so prepleteni z bridkimi preizkušnjami, ki so večkrat prešle v prelitje krvi za Kristusa.
Razprava o osnutku o misijonski delavnosti v svetu je dobila izredno važnost zaradi osebnega sodelovanja papeža in zaradi številnih govorov koncilskih očetov v avli. Koncilsko razpravl janje se je praktično končalo s slovesnim priznanjem misijonske zavesiti Cerkve, nujnosti pospeševati misijonsko delavnost vseh katoličanov' in potrebe obnoviti metode apostolske delavnosti s točnim in jasnim gledanjem na misijonsko vzgojo in na sedanje zahteve misijonskih ozemelj. Prav zato je koncil sklenil, da naj se listina predela in zboljša.
Evharistični, kongres v Bombayu in papeževo misijonsko romanje tja sta odprla nova obzorja in določila nove programe
je in fantje. Borili so se za obstoj svojega jezika in zdaj bodo kot zmagovalci prevzeli častno vlogo pri koncertu evharistične daritve.
Ker živimo v velikem zgodovinskem času, dokažimo vsi, vsak na svojem mestu, svojo kulturno In versko doraslost!
JOŽE JAMNIK
misijonski akciji katoliške Cerkve. Zaslugo za to ima predvsem prisotnost papeža Pavla VI. na kongresu. Papež je postal misijonar in je s svojimi govori in s stiki z indijskim ljudstvom poudaril globoko versko hrepenenje milijonov ljudi, ki ne da bi se zavedali, iščejo Kristusa in čakajo samo na to, da jim katoliška Cerkev proži na evangeljski način roko in jim nudi nebeški kruh in resnico.
Poleg svojih romanj v sveto deželo in Indijo je papež Pavel VI. nudil v preteklem letu svetle vzglede svojega misijonskega duha z dejanji, ki so imela svetoven odmev, kot proglasitev 22 ugandskih mučencev za svetnike, z obiskim zavoda sv. Petra apostola in s svojimi številnimi poslanicami, ki jih je imel v preteklem letu na misijonarje, koncilske očete, ravnatelje misijonskih ustanov in v teku avdienc raznim predstavnikom kot Ruande, Koreje, Indonezije, Zambije, Danske, Jordanije, izgnanim misijonarjem iz Sudana in osebnostim drugih veroizpovedi.
Kongregacija za širjenje vere se je obogatila letos z dvema novima neodvisnima državama v Afriki: Malavvi (prej Nyassa-land) in Zambija (poprej Severna Rodezija). Prav tako je prišlo do nove zveze med Tanganjiko in Zanzibarjem pod imenom Tanzania.
Med novimi cerkvenimi okrožji je 18 škofij, en apostolski vikariat in štiri apostolske prefekture. Misijonska hierarhija je dobila lansko leto 31 novih škofov, pet apostolskih vikarjev, pet prefektov in enega apostolskega administratorja.
Ustanova za domače duhovništvo se je lansko leto uveljavila s posvetitvijo 58 no-vomašnikov iz 28 misijonskih dežel, do katere je prišlo 19. decembra v Zavodu za širjenje vere v Rimu. Vseh malih semenišč je bilo v misijonskih ozemljih 385, bogoslovij pa 81.
V Aziji so se zlasti razširili dopisni ver-
ski tečaji. Nemogoče je navesti vsa središča za ljudski pouk in za višjo izobrazbo, ki so jih odprli lansko leto.
Panorama misijonske Cerkve v letu 1964 pa nudi na žalost tudi številne primere trpljenja in prelitja krvi. Ce govorimo o Cerkvi na Ceylonu, v Sudanu, v Vietnamu, zlasti pa v Kongu, to pomeni, da govorimo o mučeniških misijonih. Izgon redovnic iz civilnih bolnic na Cey.lonu, izgon misijonarjev iz Južnega Vietnama, vedno večji terorizem, ki muči Cerkev in krščansko prebivalstvo v Vietnamu, strašno pričevanje misijonarjev in misijonark ter katoličanov v Kongu predstavljajo bridke sence v misijonski kroniki za leto 1964.	R.R.
Francoski obisk v ZDA
Francoski zunanji minister Couve de Murville je obiskal VVashington, kjer se je razgovarjal z ameriškim predsednikom Johnsonom in drugimi ministri. Med Francijo in ZDA je več zadev, o katerih imata vsaka svoje mnenje. Ena teh je Južni Vietnam, glede katerega pariška vlada predlaga rešitev na osnovi nevtralizacije. Zdi se, da ima francoska vlada nalogo, da stopi v stik z vsemi prizadetimi stranmi ter posreduje med njimi izmenjavo stališč. Govori se celo, da so v Parizu že predstavniki Severnega Vietnama.
Na dnevnem redu je bil verjetno tudi predlog generala De Gaulla o uvedbi zlata namesto dolarja kot mednarodnega plačilnega sredstva. Kar se pa tiče OZN, je Francija v istem položaju kot Sovjetska zveza, ker noče plačati prispevka za mirovne operacije v Kongu in na Srednjem Vzhodu.
terem se lahko odvzaime pravica glasovanja v Glavni skupščini onim državam, ki so v zaostanku s svojimi prispevki za več kot dve leti. V. takem položaju so Sovjetska zveza ter Francija in še nekatere druge države.
Spričo tega dejstva se je finančna kriza že od vsega začetka brž sprevrgla v politično z vsemi odgovarjajočimi posledicami. Da bi okrepile svoj položaj, so ZDA naznanile, da ne bodo prispevale v poseben sklad OZN, dokler se ne reši vprašanje rednih prispevkov. S tem so bile direktno prizadete nerazvite države, ki so iz omenjenega posebnega sklada dobivale znatno gospodarsko pomoč.
Postalo je jasno, da bi se direktno srečanje med ZDA in Sovjetsko zvezo izteklo negativno za Sovjete. Zato so ti od svoje strani zagrozili, da se umaknejo iz OZN, če bi jim Glavna skupščina odvzela pravico glasovanja v smislu člena 19. Kaj podobnega pa si nihče v današnjem že itak negotovem svetovnem položaju ne želi. Zato ni bilo druge rešitve kot počakati, da se duhovi pomirijo.
ZAHTEVA ALBANIJE
Potem ko so se izjalovila vsa posredovanja nerazvitih držav, da bi krizo premostili s kompromisom, ni ostalo dragega kot odložiti nadaljnje zasedanje skupščine. V zadnjem trenutku je albanski delegat Halim Budo nepričakovano zahteval, naj začne skupščina takoj normalno delati in glasovati po normalni proceduri. Za hip se je zdelo, da je direkten spopad med ZDA in Sovjetsko zvezo neizbežen. Toda predsednik skupščine Quaison-Sackey je najprej prosil albanskega predstavnika, naj umakne svojo zahtevo. Ko je ta hitel zatrjevati, da so taka navodila njegove vlade in je svojo zahtevo hotel dati na poimensko glasovanje, je predsednik skup-ščinne prekinil sejo, da se ne bi stvari še bolj komplicirale.
V tej tragikomiki so na željo raznih vlad in glavnega tajnika U Tanta ZDA privolile v to, da se izjemoma opravi normalno glasovanje o predlogu Albanije. Izid glasovanja je bil za Albanijo negativen. Proti njenemu predlogu se je izreklo 97 držav, za pa samo Mavretanija, medtem ko se je 13 držav glasovanja vzdržalo. Proti albanskemu predlogu je glasoval tudi predstavnik Sovjetske zveze. S tem je bila zadeva rešena in glavna skupščnia je nato odložila svoje zasedanje do 1. septembra.
Zahteva Albanije je imela en sam cilj, da bi bila Sovjetska zveza prisiljena spopasti se z ZDA. Obenem je bila to usluga Pekingu, ki enotnost med komunističnimi gibanji pojmuje samo na podlagi skupne akcije proti ZDA.
»Avtocesta cvetja«
Avtocesta cvetja »3 bo imenovala nova avtomobilska cesta, ki bo vezala Savono s francosko mejo. Dolga bo 114 km. Imela bo 64 predorov in 90 nadvozov; stala bo 130 milijard lir ter bo izročena prometu čez štiri ali pet let. Ta nova avtocesta bo znatno razbremenila cesto Aure-lija, ki nd več kos povečanemu prometu med Italijo in Francijo, zlasti še v poletnih mesecih.
življenja Cerkve
Misijonar Karel Kerševan piše iz Konga2
Sv. oče je sprejel praškega nadškofa msgr. Berana
Od preteklega petka se nahaja praški nadškof dr. Jožef Beran v Rimu, kjer bo ostal do nadaljnega; V Pragi ga bo »sede plena«, t. j. ob zasedenem nadškofijskem sedežu nadomestoval msgr. Tomašek, apostolski administrator, ki je novo mesto že nastopil.
Msgr. Berana je v soboto 20. t. m. sprejel sam sv. oče. Praški nadškof se je zahvalil za kardinalsko imenovanje, ki je povzročilo med češko duhovščino in verniki neizmerno veselje ter izrazil svojo globoko vdanost do Cerkve. Sv. očetu je poklonil stekleno posodo, umetniško delo čeških steklarjev, papež Pavel VI. pa mu je v zameno podaril dragocen naprsni križ.
Tako se je vsaj zaenkrat zaključil za msgr. Berana njegov križev pot. Potem ko je spoznal nacistično nasilje v zloglasnem taborišču Dachau, je po 1. 1948, ko so komunisti prišli na oblast na Češkem, kmalu padel v nemilost pri novih gospodarjih. Ker je branil svobodo Cerkve, so ga rdeči oblastniki enostavno odpeljali iz nadškofijskega dvorca, nato pa je do lani za njim izginila vsaka sled. Tudi ko je bilo lani objavljeno njegovo bivališče, je ostal nadzorovan in mu ni bilo dovoljeno, da bi mogel znova vršiti svojo škofovsko poslanstvo.
Grobo maščevanje
zaradi prepovedi »Vicaria«
Ker so rimske oblasti preprečile izvedbo sramotilnega dela Hochhutha »II Vicario«, se je brat režiserja Gian Maria maščeval na ta način, da je postavil bombo pred vhod Porta Angelica v vatikanski palači. Eksplozija sicer ni prizadela velike škode, vendar je ta napad vse obsodbe vreden. Brat režiserja Claudio Volonte, ki so ga oblasti prijele, vztrajno taji, da bi bil on povzročitelj atentata. Zaradi prepovedi lažnive in sramotilne drame »II Vicario« so bili v Rimu še druge demonstracije in neredi, zlasti v umetniških krogih.
Grobi atentat je vzbudil med katoličani v Italiji živo ogorčenje in sv. očetu so od vseh strani poslali nešteto brzojavk, ki obsojajo grdo dejanje in zagotavljajo zvestobo sv. očetu in katoliški Cerkvi.
Sodelovanje med kristjani naj se čim bolj poveča
Glavni odbor ekumenskega sveta Cerkva, ki se je sestal v Enugu v Nigeriji, je odobril predlog, ki predvideva ustanovitev delovne skupine, ki bo sestavljena iz 8 predstavnikov ekumenskega sveta in 6 katoliške Cerkve. Ta skupina ima nalogo izdelati načela in metode za sodelovanje med organizmom nekatoliških Cerkva in rimske Cerkve.
V listini se navajajo vprašanja, ki naj bi jih reševal ekumenski svet in rimska Cerkev. Bila bi tale: praktično sodelovanje na področju človekoljubja in socialne pomoči na svetovni ravni; teološki študijski program, ki bi se tikal zlasti ekumenskih odnosa jev; problemi, ki so vzrok napetosti med različnimi Cerkvami, kot mešani zakoni, verska svoboda in verska propaganda. In končno vprašanja, ki se tičejo življenja in poslanstva Cerkve. Tajnik tajništva za zedinjenje kristjanov mon-signor Willebramdt, ob komentiranju tega uradnega poročila je dejal, da predstavlja važen korak naprej na poti tistega sodelovanja, ki je bilo uresničeno z navzočnostjo opazovavcev delegatov na koncilu in z udeležbo katoliških predstavnikov na skupščinah ekumenskega sveta Cerkva. Predlog predstavlja nov dogodek, ki bo pospešil bodoče še bolj prisrčne odnose med kristjani.
Enotno besedilo očenaša
Francoski katoliški episkopat je organiziral študijske sestanke na katerih proučujejo katoliški in protestantski teologi in liturgisti skupno besedilo Očenaša. Pri tej komisiji, ki so jo v ta namen ustanovili, sodeluje tudi neki strokovnjak pravoslavne Cerkve. Novo enotno besedilo bodo nato predložili v odobritev pristojnim cerkvenim oblastem.
iiiiimimiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiililiiiiiimiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiimHimMmiMiitmiimiiiiiiiiiimiimimiiiiiiimimimiiiiiiiuiiiiiMiiimiiim
v
Človek z veliko začetnico
Na slavnostni akademiji 8. februarja je imel pesnik Matej Bor govor, ki ga je objavilo ljubljansko »Delo« 10. februarja (štev. 38) na 7. strani pod naslovom »Zrcalo duhovnega profila«. K temu govoru bi rad dodal naslednje pripombe:
Kar je Matej Bor povedal o umetniški ustvarjalnosti, bi lahko rekli prav tako o filozofiji, o filozofski psihologiji, o sociologiji in o družbenih vedah nasploh. Tudi te vede so na svoj ruičin »zrcaTo« določene družbe. In kako je zrcalo teh ved »zaprašeno« v Ljubljani?
Nimamo nič v filozofiji, nič v filozofski psihologiji in nič v sociologiji. Vprašanje »izbire« med svetom z Bogom in med svetom s Človekom z veliko začetnico, ki ga je Matej Bor jasno videl, pa je eminentno filozofsko in družboslovno (sociološko, ekonomsko itd.) vprašanje. Reševati ga ne moremo samo v umetnosti. V umetniškem zrcalu ga lahko le bolj ali manj jasno vidimo, rešujemo ga pa lahko samo preko znanosti.
In tukaj je mizerija še večja! Cela generacija se je učila pri Marxu in nikjer drugje. Kako bomo tukaj nadoknadili zamujeno, da bomo ponovno za• naš čas in naše razmere postavili zgornje vprašanje v družbenih vedah in ga človeku primerno rešili, je ena od najtežjih dilem današnje slovenske problematike. Veliki pesniki in pisatelji se nam bodo le mogoče »rodili« po sili, znanstveniki ne.
Če nam Matej Bor slika ta klavrni svet Človeka z veliko začetnico in če si ga želi videti v vsej podrobnosti v umetniškem zrcalu, je to prav in lepo, vendar to še ni nobena rešite\’. Dokler Matej Bor in drugi, ki so stali na strani administrativne »izbire« za svet s Človekom Z veliko začetnico, ne prekinejo s paktom, ki so ga sklenili z »ljudsko« oblastjo, bo njihovo pisanje glas vpijočega v puščavi. Delo brez haska, priznanje lastne zaslepljenosti in danes po dvajsetih letih pri popolni zavesti — osvetljevanje lastne nemoralnosti.
Spomnimo se »naše stvarnosti«: ko je šlo tovarišem za oblast, je bil progresivni slovenski pesnik ali pisatelj lahko »aktivist« — danes, ko so to\'ariši na oblasti, je lahko samo »čisti« umetnik. In tudi tedaj mu lahko vsak čas strgajo zrcalo iz rok. To trganje je Matej Bor priznal — pa dvajsetih letih. Na kakšni podlagi to-
rej lahko (še) počiva ta pakt med sedanjimi kulturnimi delavci v Sloveniji in »ljudsko« oblastjo?
In vendar, čeprav ne pride do odkritega obračuna med komunističnimi kulturnimi delavci in komunisti-politiki, bo umetniško zrcalo, kolikokrat se bo sploh lahko pokazalo, odigralo veliko vlogo. Imelo bo tako moč, da bodo spregledali celo slepci doma in po svetu.
Če je kdo šel leta 1945 v svet iskat resnico, je veljal pri »opredeljenih« Slovencih za »puntarja« brez vzroka. In vendar sedaj ni težko razbrati iz odlomkov Mateja Bora, kakšen »profil« je mogla dobiti mlada generacija na ljubljanski univerzi, kjer režejo še danes duhovni kruh »na karte«. Upreti se tej »racionalizaciji« je bilo tako človeško, da ni človek ne takrat ne danes rabil razumevanja in opravičila v »svobodo in napredek« zaverovanih ljudi. In če bomo danes začeli vsi skupaj razmišljati o tem, da ni šlo ne za svobodo in ne za napredek, kajti resnična svoboda in resničen napredek je samo tam, kjer smo spošto\’ali Človeka z veliko začetnico, ali kakor verni ljudje pravimo: človeka po božji podobi, bomo našli skupni jezik, t' katerem se bomo lahko sporazumevali.
Vzeti namreč resno Človeka z veliko začetnico je resna zade\’a. Na kakšno »kopito« naj ga damo? V Sloveniji je eno samo kopito: komunističen človek, tak, kakor ga razume in razlaga komunistična partija. Partija pa je hkrati tudi »naj-odločilnejši družbeni činitelj« — torej partijec bi moral biti še po sami definiciji prototip človeka z veliko začetnico.
Matej Bor bi moral vedeti, da s tem, ko kaže partijca v zrcalu, ogleduje in pomišlja o »kopitu« samem. In to je za partijo »bogokletno« dejanje. Kajti partijec dobro ve, da z njim vse stoji in pade. Branil bo svoja sveta »načela« z vsemi sredstvi. Temu smo bili priča. Pesnik pa bo v obupu zapel: »Moj up je šel po vodi, le jadrajmo za njim«.
Za nas pa druge izbire ne bo (in je nikoli ni bilo): če ne vidimo v človeku podobe božje, smo prisiljeni služiti zemeljskim malikom. Človek z veliko začetnico (ali »nadčlovek«, kakor so ga imenovali drugod) je in bo poniževal človeka z malo začetnico. Kdaj bomo začeli odkopavati v Sloveniji te stare resnice, preverjene v Zgodovini?	Ludvik	Vrtačtč
Misijonar Karel Kerševan se je zopet oglasil iz Konga. Pismo je odposlal 25. januarja iz Leopoldville-a, kamor se je moral umakniti zaradi težav, v katerih se je zadnji čas znašel. Prisluhnimo zato pismu, iz katerega je najbolj razvidno, kakšne razmere še vedno vladajo v belgijskem Kongu!
»Po svoji vrnitvi v Kongo sem imel od 6. do 9. januarja priliko obiskati brata Marcela v Irebu, onkraj jezera Tumba. Da sem mogel brata obiskati šele dva meseca po vrnitvi v Kongo, je zato, ker je potovanje čez jezero vedno nekoliko nevarno in sem želel imeti koga za družbo. V času božičnih počitnic se je ponudil mi-sijonar-profesor, da me spremlja. Vozila sva se z motornim čolnom, ki je dolg nekaj manj kot štiri metre. Z bratom sva se srečala točno po enem letu. Brat je zdrav in ima veliko dela in skrbi z gospodarstvom misijonske postaje. Razložil sem mu, kako je doma in kaj sem doživel v času svojega dopusta.
Ko sem se vrnil domov, me je čakala druga naloga. Ker je šel naš škof po končanem koncilskem zasedanju na zdravljenje v Belgijo, je moral njegov namestnik, generalni vikar obiskati razne misijonske postaje. Predstojnik je odločil, da ga bom jaz vozil z našim majhnim motornim čolnom. Postaje so ob jezeru Tumba in vzdolž reke Kongo. Prevoziti bi morala več sto kilometrov. Pripravil sem vse potrebno, se dobro založil z bencinom in 14. januarja zjutraj sva odpotovala. Jezero je bilo mimo, vožnjo so ovirale le vodne rastline.
NA OBISKU
PO MISIJONSKIH POSTAJAH
Najina prva postaja je bila v Irebu, torej v kraju, kjer deluje tudi moj brat Marcel. Generalni vikar se je ustavil na misijonski postaji tri dni. Pregledal je vse delo, maševal in pridigal. 1~1. januarja sva šla zopet na pot in sicer proti Lu-koleli. Vreme ni obetalo ravno najbolje, ker je vstajal veter. Zavozila sva v veletok Kongo, ki je včasih tako širok kot jezero Tumba. Voda je prepletena s tro-pičnim rastlinstvom in peščenimi otoki. Med temi otoki sem moral iskati pot. Ni bilo lahko, ker sem se zadnjič vozil po tem labirintu leta 1949. Pot do Lukolele je dolga približno 100 km.
25 km nižje od Ireba naju je ustavila vojaška straža. Morala sva pristati in pokazati dokumente, nato sva lahko nadaljevala pol. Veter je vedno bolj naraščal in voda je večkrat plusknila v čoln. Ko sva bila že do kože premočena, sva iskala zavetja na enem izmed otokov. Tu sva se posušila. Upala sva, da se bo vreme zboljšalo in da bova mogla naprej.
Popoldne sva tudi res poskušala, a sva se vrnita k otoku in si poiskala boljše zavetje, ker sva spoznala, da bova morala tu prenočevati. Nikjer ni bilo mogoče doseči trdih tal, zato sem izbral kopo mrtvega rastlinja, ki ga je v zadnjih mesecih naplavila voda. Nekoliko sem ga zravnal in postelja je bila pripravljena.. Z nočjo se je pomiril tudi veter. Sedaj bi lahko nadaljevala pot, a si nisva upala, ker nisva poznala smeri. Iz previdnosti sva morala ostati na mestu in se predati krvoločnim komarjem. Vsak kvadratni centimeter kože sva morata zavarovati. Celo noč nisva zatisnila oči, ker se jih nisva mogla ubraniti.
Ob štirih zjutraj je generalni vikar odločil, da greva naprej in da bova vozila ob luninem svitu. Prepustila sva se vodnemu toku, dokler se ni zdanilo. Ob sedmih sva dosegla misijon v Lukoleli.
Na postaji delujejo štirje misijonarji in štiri misijonske sestre. Misijonska poslopja so nekoliko umaknjena od reke. Cerkev na tej postaji je zgradil brat Marcel. V bližini misijonske postaje so veliki nasadi kakavovca. Ob suši nasade umetno namakajo. Na teh plantažah si domačini služijo vsakdanji kruh. Na misijonski postaji sva se ustavila dva dni, v sredo zjutraj 20. januarja pa sva spet sedla v najin čoln in se odpeljala proti postaji Yumbi. Ta del poti je bil najbolj ugoden. Čeprav je bila pot dolga 140 km, sva bita ob dveh popoldne že na mestu.
NAPAD UPORNIKOV
Na postaji so bili brez luči. Majhna električna centrala se je pokvarila in ni bilo nikogar, da bi jo spravil v delovanje. Lotil sem se dela in po nekaj urah smo imeli zopet luč. Nato pa sem moral popraviti še avtoanibulanco, ki jo imajo sestre. Tudi to se mi je kmalu posrečilo. Toda ravno, ko sem preizkušat popravljeni avto in se pripeljal nazaj v vas, so pritekli domačini iz nasprotnega dela vasi in prestrašeni povedali, da so uporniki napadli postojanko lesne industrije v Nkolo. Ta
kraj je kakih 15 km proč od Yumbija. Uporniki so baje pobili vse Evropejce. Ljudje so začeli bežati na vse strani in tudi nam ni preostalo kaj drugega. Na rečnem ovinku se je prikazala večja rečna ladja, ki je vozila proti Leopoldville-u. Krajevni misijonarji so dajali znamenje in ladja se je približala. Ladjo so vodili sami domačini. Res so se nas usmilili, čeprav so tudi sami bežali. Težko je bilo s sestrami, ki so hotele vzeti čim več vsega s seboj, z ladjo pa niso hoteli čakati. Končno smo se ukrcali. Sestre so vzele na ladjo tudi 15 deklet, ki obiskujejo njihovo misijonsko šolo.
Vozili smo med rečnimi otoki sem in tja brez pravega cilja. Ker smo vedeli, da uporniki zadnji čas iščejo predvsem belce, smo se misijonarji na ladji skrili, da bi nas ne mogli opaziti že z rečnega brega. Pod božjim varstvom smo pozno popoldne končno dospeli do kraja Boloba. Nikogar ni bilo na obrežju. Končno smo opazili nekaj vojakov. Ljudje so v njih odkrili vojake redne vojske. Poveljnik ladje je spoznal, da ni nevarnosti in je Z ladjo pristal. Med vojaki na bregu je bil en belec, ki je prišel takoj na ladjo. Povedal nam je, da so misijonarji katoliškega misijona in tudi protestantskega misijona z motornim čolnom odpotovali proti Leopoldville-u. Vojaki so prosili sestro bolničarko, ki je bila z nami na ladji, da bi šla obvezat nekaj ranjenih vojakov in enega ranjenega belca.
Sedaj smo zvedeli podrobnosti o napadu na leseno tovarno v Nkolu. Ko so zjutraj začeli z delom, so uporniki napadli tovarno. Zdi se, da jih ni bilo več kot 12, vsaj \ndnih ne. Jutro je bilo deževno in mračno, vse naokoli raste nad dva metra visoka trava. Sedem belih delavcev so zbrali in jih postavili v vrsto, češ da hočejo maščevati svoje žrtve v Stanleyville-u. Začeli so streljati in tri ubili, dva sta bila ranjena, dvema pa se je posrečilo zbežati.
Prenočili smo na ladji. Zjutraj pa je bilo
odločeno, da gremo v Nkolo, da pomagamo še nekaterim belcem, ki se verjetno skrivajo. Nkolo so med tem že zasedli oddelki redne vojske, a spotoma so bili iz zasede napadeni in so imeli nekaj ranjenih. Vojaki so potem baje postrelili nekaj upornikov, ki so jih imeli zaprte v Bolobu.
Ko smo dospeli v Nkolo, sem videl, da gre za veliko lesno tovarno, v kateri je bilo zaposlenih okoli 400 delavcev. Uporniki so skušali napraviti čim več škode. Zažgali so mehanično delavnico in za izvoz pripravljen les. Drugih strojev niso dosti poškodovali, ker so bili menda premalo vešči. Zlasti močna električna centrala je utrpela le malo škode.
Z LETALOM V LEOPOLDVILLE
Ze dopoldne je priletelo letalo, ki je odpeljalo ranjence. Kmalu nato sta dospeti še dve letali. Po srečnem naključju smo našli tudi misijonarji prostor na enem letalu, da ni bilo treba počasi potovati z ladjo. Bilo je osebno letalo generala Mobutuja. V Leopoldville sem dospel 24. januarja. Sprejeli so nas zastopniki raznih poslaništev, tudi italijanskega, ker so bili obveščeni o dogodkih. Takoj so nas obsuli tudi časnikarji, ki so Želeli vse podrobnosti.
S posebnim letalom so potem še iskali naš motorni čoln na reki Kongu. Opazili so ga 100 km daleč od Leopoldville-a. Z letala so jim spustili rdečo zastavico s pisanjem, naj dajo znamenje, če morejo priti sami do Leopoldville-a, ker jim sicer pošljejo nasproti ladjo. Odgovorili so, da si lahko pomagajo sami. Nekaj ur kasneje so res pristati. Na čolnu je bilo stlačenih 21 odraslih oseb in 8 otrok, med njimi štiri naše sestre in štirje misijonarji — vsi ostali so bili iz protestantskega misijona.«
Misijonar zaključuje pismo: »V doglednem času se vrnem na svoje postojanke. Vse Vas pozdravljam. Molite za to ubogo deželo! Bog z Vami!«
llllllllllllllll!lllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllll!IMIIIIIIIMill!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllli;!!llllllllll!llllinilllllllll
MLADI MATERI
Kakor drugi katoliški narodi, tako postajamo tudi mi Slovenci v zamejstvu vedno bolj bogati na stanovskih knjižicah. Zaslugo za to imajo naši salezijanci s sedežem v Marijanišču na Opčinah, ki so v okviru »Knjižic« že poslali med naše ljudi več silno zanimivih spisov s poukom za posamezne stanove.
Naj spomnimo samo na nekatere: »Da boš vedela odgovor« — za doraščajoča dekleta; »Kdo nam bo povedal resnico?« — za doraščajoče fante; »Da jih boste razumeli!« — za starše in njihove šestnajstletne otroke; »Več otrok!« — za zaročence in zakonce; »Veselje v družini« — za gojitev družinske skupnosti!
Pred kratkim se je tej vrsti knjižic pridružila še »Mladi materi«. Sam napis pove, komu je namenjena. Gre za krščansko vzgojo, ki naj jo da mlada mati svojemu otroku v prvih petih letih življenja.
Knjižico se res splača prebrati in to ne samo mladim materam, temveč tudi starejšim, pa tudi očetje, vzgojitelji in vsi tisti, ki se pripravljajo na družinsko življenje, bodo dobili potom te knjižice nov vpogled v dušo otroka, ki potrebuje skrbne vzgoje in požrtvovalne ljubezni,
da se njegov značaj pravilno razvije in postane sčasoma resnična krščanska o-sebnost.
Knjižico je sestavila Marica Cerar, sama mlada mati s štirimi otroki, ki živi v Kanadi. Svoje vzgojne misli je zapisala na podlagi lastnih spoznanj in s pomočjo pisem, ki jih je za matere izdala škofija v mestu Buffalo. Zato knjižica »Mladi materi« ne pomeni le dela ene osebe, temveč je sad razmišljanja in opazovanj raznih mater, duhovnikov, zdravnikov in vzgojiteljev. Prav zato je tako temeljita, vredna branja in premisleka.
Uvodno besedo je napisal slovenski lazarist g. Franc Sodja CM. Ravno slovenski lazaristi v Kanadi so namreč tisti, ki so našim izseljencem v največjo moralno oporo in ki z izrednim poletom vršijo dušno pastirstvo med njimi.
V polni meri se pridružujemo zato trditvi g. Sodje, da so vzgojna načela, ki jih je ga. Marica Cerar odela v prikupno slovensko besedo in obliko, tako splošno veljavna, da bo mogla vsaka mati z m a’ limi otroki v knjižici najti polno zlatih zrn za svoje prevažno vzgojno delo.
- ik
RAZNE NOVICE^
ti\ 'kih ‘ični Vem luko PogU ?eik Ce ahk ’ Žii noči n t « ž De :r0g 'a n ine. °va, 'izu >/ov l de lo z Pajn Zg
Strai fadr fodr, te n Prot, tgod 1ost
n
‘ren 'jajc »tak
»UK,
l’enc vkk Sl v d,
*	v. sfvi Sfov fta i Se,
’nor kkc dela Vorr ki s vice *am
fcrtoi |ter obst a i Stoi
mit
obrt
Sfoi
Si
Sl
lata
lab,
tre
*	i hi ; vek,
ie ; ^0; bHš sti, i‘n *ka
“Po
ho
'tr
kr
Slo,
Ve/j
M
:%
	*.
Delo papeške komisije v Palestini
Papeška komisija za Palestino je doživela leta 1964 15-Ietnioo svoje ustanovitve. V življenje jo je poklical leta 1949 papež Pij XII. ob sodelovanju takratnega državnega podtajnika, sedanjega papeža Monti-nija. Papeška komisija deluje skupno z delegacijo OZN za pomoč palestinskim beguncem in z drugimi organizacijami v Jordaniji, v Libanonu, Siriji in na ozemlju Gaze. Poleg tega, skrbi za duhovne in moralne potrebe beguncev, živila, oblačila in zdravila ter omogoča beguncem tečaje za izobrazbo in za poklicno izvežbanje brez ozira na raso ali vero. Vodi tudi šole v dveh taboriščih v Libanonu, eno sirotišnico za deklice v Betlehemu in eno šolo za slepce v Gazi.
Pridelek vina na Tržaškem
Pretekla trgatev na Tržaškem je bila kar zadovoljiva in zato tudi vinska kapljica bolj okusna. Vsaj tako pravijo tisti, ki se na to tudi razumejo. Pa tudi prodaja pridelka je šla še precej dobro od
rok. Bližina velikega mesta in zato tudi veliko povpraševanje je vsekakor pridnim tržaškim vinogradnikom v zadoščenje za njih trud in prizadevanje, pa čeprav je jasno, da ves trud in delo nista poplačana, kot bi sicer morala biti.
Na podlagi podatkov, ki so jih od vinogradnikov prejeli občinski trošarinski tiradi, objavljamo nekaj zgovornih številk:
Občina Trst: 618 prijav; belo vino 5904 hi (1395 več kot 1. 1963); črno vino 3241 hi (1615 več). Skupno 9145 hi, to je 3010 hi več kot 1. 1963.
Devin-Nabrežina: Prijav 174; belo vino 1702 hi (1550 1. 1963); črno vino 577 hi (1. 1963 le 400 hi). Skupno 2279 hi (1. 1963 pa le 1951 hi).
Zgonik: 116 prijav; belo vino 1543 hi (1123 hi); črno vino 540 hi (290 hi). Skup" no 2084 hi (1414 hi 1. 1963).
Repenlabor: 48 prijav; belo vino 95 hi (93 hi); črno vino 295 (192 hi). Skupno 390 hi (v letu 1963 pa le 285 hi).
Dolina: 308 prijav; skupni pridelek belega in črnega vina 4430 hi.
Milje: 117 prijav; skupni pridelek belega in črnega vina 3183 lil.
T
%
2
in
<k>\
fr
h
Mi,
^l;
S
d*!
»el
»
*ic
iŽIVETI HOČEMO
živimo v času splošnega vrenja in ve-‘kih sprememb. V velikem svetu —- teh-učnem, mednarodno - političnem, socialam, verskem, ekumenskem — drvi vse “ko naglo naprej, da se človeku zamegli P°gled in se z veliko muko lovi s časom. Težko se znajde, še težje se odloča.
Če smemo primerjati majhno z velikim, 'ko rečemo, da novi valovi butajo tudi Življenje slovenske manjšine, čeprav jih no odbijajo valolomi nerazumevanja nasprotovanja v tukajšnji italijanski Žal delno tudi slovenski javnosti.
Del itatijanskih odločujočih političnih 'rogov je prišel do spoznanja, da je tre-'a nekako urediti položaj slovenske manj-lne. želi, da bi Slovenci pri tem sode-'°vali. Tako je prišlo do političnega spo-\aZUma med strankami leve sredine in Plovetiske skupnosti. Zdaj letijo klofute f desne in leve na ene in druge. Je mar f° znak, da je izbrana pot pravilna? V-Pafmo.
Zgodilo se je, da so italijanske vladne franke prvič v 40 letih na Tržaškem u-fadno povabile zastopstvo slovenske narodne manjšine na pogajanja. Ponudila nam je zgodovinska priložnost, da kot Protagonisti sodelujemo pri ustvarjanju Rodovine naše manjšine. Slovenska skupit je bila dolžna izkoristiti to priliko. Življenju posameznikov in narodov so 'renutku, ki so usodni in se ne ponav-,alo. Kdor jih je zamudil, je zamudil ak. Slovenska skupnost ga ni smela za-nillditi. V zadnjih dvajsetih letih smo Slo-Ven°i v Italiji že zamudili vsaj dva važna
vkka.
| Slovenska skupnost je nastala zato, da ! demokratičnem in svobodnem redu ter * vsemi razpoložljivimi zakonitimi sred-sfVl zajamči obstoj in dostojno življenje sl°venske manjšine v Italiji. To je bistve-na točka njenega programa. Ima še dru-a ta je najvažnejša, zakaj Slovenci
Se,
"tor,
‘H
opozicije, kakor bi hoteli komunisti. Tudi opozicija je potrebna, toda o pravem času in v primernih okoliščinah. Za nas je nastopil čas, ko potrebujemo več. Opozicija mrtvi ustvarjalne sile, odgovorno delo jih razvija in poživlja. Sama opozicija bi nas na dolgo roko zazibala v večno narodno spanje, iz katerega bi ne bilo povratka. Imeti moramo pogum, da tvegamo nov poskus, kakor je naredila Slovenska skupnost z novim sporazumom. Če jo bomo podprli pri njenem zelo odgovornem in težavnem delu, če bomo i-meli vsaj malo požrtvovalnosti tistih, ki so pred dobrimi dvajsetimi in več leti žrtvovali lastno življenje za naše življenje, se bo ta poskus obnesel in slovenski narod v Italiji bo ostal živ. S tem bomo plačali svoj dolg našemu narodu in državi, v kateri živimo.
A. O.
'anio biti sploh živi, da bomo lahko
,ako ali drugače mislili, tako ali drugače
delali. Gnala jo je torej dolžnost, odgo-
v°rnost in ljubezen do našega ljudstva,
1 se tu že nad 40 let bori za svoje pra-
v,ce, pri tem pa počasi hira in navezano
sanio nase brez iskrenih prijateljev od
znotraj jn zutmj včasih zapada dvomom
fer huntam izgublja vero vase. Boj za
. stanek naše manjšine je torej tista skup-
na točka, ki je temelj obstoja in programa
°venske skupnosti, ki ni samo politična,
^Pak v širšem smislu tudi narodno-
®rambna organizacija. Drugje se lahko
°venci razhajamo, tu morami biti enot-
*** in trdni kakor kraški kamen.
Slovenska skupnost se ni šla pogajat
to, da bi rešila pokrajinsko in devinsko-
^režinsko upravo. Šlo ji je zato, da od-t n
I
e naši manjšini nova širša obzorja. Šlo
zato, da se začnejo polagati teme-
Za dejansko enakopravnost našega člo-
\eka z italijanskim sodržavljanom. Šlo ji
le Zato, da dvigne v našem človeku sa-
^'Zavest enakopravnega partnerja, da iz-
r,s"e tisti nesrečni občutek manjvrednosti i
. ' ki je bn Slovencem umetno privzgo-
!en kot ledolomilec asimilacijskega priti-
j^a, kateri rine v nas z vseh strani. Naši
^je naj vidijo, da nas vladne stranke
^°števajo kot enakovredne partnerje.
?°Znajo naj, da tudi mi nekaj veljamo k	v.	,
t smo upoštevani, ako držimo skupaj
,r položimo na politično tehtnico glasove
ženske skupnosti. Cim več jih bo, tem
^ bomo veljati. Če jih ne bo, ne bomo
eljali nič.
^aši glasovi pa bi tudi malo zalegli,
□ RIŠKE
NOVICE
0 bi jih predolgo parili v hladilniku
Košček domovine je meni naš list
Iz kraja Pfataffenhafen na Severnem Tirolskem v Avstriji se je oglasila s. Mi-rijam Troha. Zahvalila se je za redno, pošiljanje lista in zapisala tudi sledeče lepe besede:
»Ko bo letos grozdje zrelo, bom obiskala, če ne bo kakih zaprek, našo sončno Vipavsko. Tedaj se bom oglasila tudi na upravi Vašega lista, da spoznam svoje neznane dobrotnike, ki mi brezplačno omogočajo tako redno prejemanje lista. O, kako velika dobrota je to zame! Kaj pogosto se zgodi, da sem močno trudna zaradi raznovrstnih opravkov in razmer, v katerih živim, pa prejmem Katoliški glas — in na mah je pozabljeno vse gorje, ki ga povzroča tujina. KOŠČEK DOMOVINE JE MENI NAŠ LIST. Z njim se veselim in z njim se žalostim tako, kot se je to dogajalo mojemu pokojnemu očetu. To je bil mož zvestobe do katoliških načel! Živeli smo tedaj v Kopru. Tam je bila tedaj skupina Slovencev, ki je v polnem pomenu gorela za domovino. Bili smo polni istega duha, ki sedaj veje iz člankov Kat. glasa. Zato pa imam Vaš list tudi tako rada.«
NAMENI APOSTOLSTVA MOLITVE ZA MESEC MAREC 1965. Splošni: Da bi vse
župnije preveval apostolski in misijonski duh. Misijonski: Za preganjane kristjane v misijonskih pokrajinah.
Imenovanje
Prof. dr. Martin Kranner je bil te dni imenovan za poverjenika za smučanje (fi-duciario F.I.S.I.) za goriško provinco za dobo 1965-1968.
Zaključek razstave italijanskih knjig v Sloveniji
V nedeljo 14. februarja so zaključili razstavo italijanskih knjig, ki so jo najprej odprli v Novi Gorici, nato jo prenesli v Novo mesto, Maribor, Jesenice in slednjič v Koper, kjer je bila od 5. februarja dalje. Ob otvoritvi je ravnatelj študijske knjižice iz Kopra Srečko Vilhar prisrčno pozdravil vse goste in izrazil željo po še tesnejših kulturnih odnosih med obema državama. Ravnatelj državne knjižnice v Gorici, dr. Guido Manzini pa se je tudi s svoje strani zahvalil oblastem za pomoč pri organizaciji razstave, ki je prepotovala glavna mesta Slovenije in povsod vzbudila veliko zanimanje.
Ogorčenje Goričanov zaradi atentata v Vatikanu
Tudi med goriškimi katoličani je vzbudil dinamitni atentat na Vatikan veliko ogorčenje. Župan Gallarotti je poslal goriške-mu nadškofu sledečo brzojavko:
»Prostaški dinamitardni atentat na Vatikan je združil v odločilni obsodbi tega zločina občinski odbor in vse goriško prebivalstvo, ki Vam zagotavlja svojo vdanost ter izraža svojo vzajemnost in obnavlja svojo vero v vzvišeno poslanstvo miru, ki ga sveta Cerkev vrši. Noben napad je ne bo mogel nikdar omajati, kakor je ni skozi vsa stoletja. Ves katoliški svet je ob tem podlem atentatu bolj kot kdaj medsebojno povezan in priznava duhovno oblast sv. Cerkve v katoliškem svetu. Prosimo Vas, da v imenu občinskega sveta in vsega goriškega prebivalstva izrečete svetemu očetu našo najvdanejšo pokorščino.«
Prav tako so goriškemu nadškofu poslali solidarne brzojavke tudi razna katoliška društva in ustanove. Sv. oče se je za brzojavko goriškega župana zahvalil in poslal svoj blagoslov.
Razstava slikarja V. Makuca
V okviru kulturnih izmenjav med Italijo in Jugoslavijo je razstavljal v Gorici slovenski slikar grafik Vladimir Makuc. Razstava je bila odprta v nedeljo 7. februarja ob navzočnosti krajevnih oblasti z goriškim županom F. Gallarottijem, ki je pravilno poudaril, da taki kulturni stiki služijo k vedno večjemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju.
Slikar V. Makuc je Primorec, rojen v Solkanu leta 1925. Splošni študij je končal leta 1954 pri slikarju Preglju. Pri slikarju M. Šubicu se je leta 1956 specializiral v restavratorstvu. Bil je več časa tudi v tujini, kjer se je izpopolnjeval v slikarstvu, tako v Italiji in v Franciji pri znanem grafiku Friedlaenderju.
Svoja dela je že večkrat razstavljal: leta 1959 v Ljubljani z barvnimi lesorezi, na 3. mednarodni grafični razstavi v Ljubljani; potem v Benetkah, Nemčiji, Avstriji, na Japonskem in drugod.
V Gorici se je predstavil s 14. grafičnimi deli. Različni so motivi, s katerimi se peča pri svojih delih: živali, narava, iz kmečkega in cirkuškega življenja. Najbolj posrečena, barvno in svetlobno, so Zena z drvmi, Klovn na konju in Cerkev v obzidju.
Prvi pogled na vsa razstavljena dela napravijo vtis, da imaš pred seboj delo slikarja, ki se bavi šele s prvimi koraki svojega poklica. Toda ko dalje razmotri-vaš in ogleduješ posamezno delo se prepričaš, da si pred deli umetnika, ki je že ustaljen in ima vsaka umetnina osebni pečat slikarja. Prav v tem smislu ga je označil umetnostni kritik dr. Fran Šijanec v knjigi Sodobna slovenska likovna umetnost ko pravi: »Po slogu bi ga bržkone opredelili med slikarje primitivizma, saj reducira oblike v otroško naivnem načinu.«
Razstava je bila zaključena 14. februarja in je bila dobro obiskovana. Upajmo, da se bodo ti kulturni odnosi nadaljevali in s tem pripomogli k spoznavanju vsega lepega.
m. k.
Doberdob
Preteklo nedeljo je bil v naši dvoranici vsakoletni srečolov za katoliški tisk. Popoldne za mladino, zvečer pa za odrasle. Na programu je bilo tudi predavanje dr. S. Bratine o pustnih navadah po naši domovini, nakar so sledile lepe barvne slike o planinah, postojnski jami in predvsem pustnem sprevodu v Tržiču leta 1963. Revije, steklenice, torte, ura, pribor, pršut (4 kg!) in piščančki so spremljali vesele udeležence na svoje domove z zavestjo, da so tudi s srečolovom prinesli svoj prispevek za katoliški tisk. Gospodu predavatelju pa iskrena hvala in voščila za nadaljnje delo!
Prešernova proslava, ki je bila isti dan v Doberdobu, nas navdaja s pohosom, da imamo Slovenci tako velikega pesnika, ki je zapisal one znamenite besede: «2ive naj vsi rodovi... Največ sveta otrokom sliši Slave; tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave!« — Pred par leti smo tudi v župnijski dvorani imeli Prešernov večer s sodelovanjem okteta Planika, glasbeno spremljavo pok. M. Fileja, s predavanjem gdč. Slavke Lakovič in recitacijami.
Jamlje — Zlata poroka
V četrtek 18. t. m. sta v naši cerkvi obhajala zlato poroko Ivan Pahor in Marija Boneta. Pred dolgimi 50 leti je Ivan Pahor iz Nove vasi prišel iskat nevesto k Bonetom in jo je tudi našel v zvesti Mariji Boneta. Niso bili lahki časi za mlada poročenca, saj so že čez nekaj mesecev po poroki zagrmeli topovi prve svetovne vojne po kraški planoti okrog njih vasi, ki sta bili potem do tal porušeni.
Po vojni sta se nastanila v vojaški baraki pri Bonetih, kjer je mož čevljaril, žena mu je pa gospodinjila. Družina je narastla, zaslužka malo in povrhu je bil še težek. Pa nista obupala. Zvesta Bogu in svojemu rodu sta vztrajala pri vseh težavah in učakala lepo slavje zlate poroke v krogu družine in vaščanov, ki so se zgrnili okrog njih v župni cerkvi v Jamljah, da se z njima poveselijo in jima čestitajo.	B.	F.
Splošna protestna stavka v Gorici
Pretekli četrtek je bila v Gorici splošna protestna stavka, katere so se udeležili lastniki vseh trgovin in javnih lokalov. S to solidarno stavko so meščani hoteli opozoriti oblasti na naraščajočo krizo v naši pokrajini. Stavka je bila od 10. do 12. ure. Med tem časom so sindikalni predstavniki organizirali razna protestna zborovanja tako v Gorici, kakor v Tržiču, Krminu, Gradežu in Gradiški. Po končani manifestaciji je delegacija delavcev odšla k prefektu ter mu predložila zahteve sindikalnih organizacij.
Športna kronika
Odbojka
Zaključilo se je Juniorško deželno tekmovanje. Udeležilo se ga je pet moštev: dve iz Trsta, tri iz Gorice. Vse tri goriške ekipe so bile slovenske (01ympija, Dom, Val), prav tako tudi ena iz Trsta (Bor); ta je tudi zasedla prvo mesto. Goriška 01ympija si je priborila častno drugo mesto, kar je za odbojkarje prof. Krannerja lep uspeh. Barve 01ympije so branili: Prinčič, Valentinčič, Sussi, Černič M., Le-ghissa M., Leghissa Z., Frandolič in Brajnik M.
* * *
V soboto 13, februarja se je začelo odbojkarsko prvenstvo med višjimi šolami iz Gorice. Štirje zavodi se potegujejo za naslov prvaka za šolsko leto 1964-65, med njimi tudi Slov. klasična gimnazija, ki je lani zasedla prvo mesto. Izidi prvih tekem so:
Slov. klasična girmn.:	Trgoska šola
»Fermi« 2:1 (12 : 15, 15 : 5, 16 : 14); Industrijska šola »Galilej« - Realna girnn. 2:1 (15 : 10, 6 : 15, 15 : 5).
Smučanje
Dijaki Slovenskih srednjih šol se pridno udeležujejo raznih tekmovanj. Leban Maja in Kranner Marijan sta bila vključena v desetčlansko reprezentanco goriškega Šolskega skrbništva, ki je zadnje dni januarja tekmovala v Cortini; oba sta se zadovoljivo odrezala.
Oba omenjena dijaka sta tudi vključena v moško in žensko dijaško ekipo, ki sta tekmovali v Bornio (17., 18. in 19. februarja) in bosta nastopili v Brixnu na Južnem Tirolskem (5. in 6. marca dekleta). Moško ekipo bo spremljal prof. dr. Martin Kranner, ki uči na Slovenskih srednjih šolah; on je tudi spremljal dijake smučarje v Cortino.
* * *
V nedeljo 14. februarja je bilo v Ovčji vasi tako imenovano tekmovanje »Gran Premio Primi Sci« za mladino letnikov 1950-1953. Udeležilo se ga je 13 fantov in 3 dekleta; med tekmovalci so bili kar štirje slovenski dijaki, tekmovalke so bile pa sploh vse Slovenke. Rezultati le-teh so bili:
Tek na 2 km - fantje: 1. Kranner Marjan, 10’52”, 6. Kranner Marko, 15’30”, 8. Brešan Niko, 18'10”, 10. Mermolja Franc 18’50”. — Dekleta: 1. Leban Mirjam 18’39”,
2. Koren Mirjam 20'57", 3. Leban Ada 24’57”.
Smuk na 300 m - Fantje: 7. Mermolja 43”9, 8. Kranner Marjan, 44"8, 10. Kranner M. 1'02'', 12. Brešan r26”3. - Dekleta 1. Koren Mirjam 5'9”3, 2. Leban Ada 1'01”6,
3. Leban Mirjam 1 ’15”4.
Skupna ocena (kombinacija teka in smuka): 1. Kranner Marjan, 4.56 točk, 7. Kranner Marko 38.37 točk, 8. Mermolja 40.67 točk, 12. Brešan 68.23 točk. - Dekleta:
1.	Leban Mirjam 62.60 točk, 2. Leban Ada 78.84 točk. Prva dva iz vsake kategorije imata pravico, da se udeležita vsedržavnih tekem, ki se bodo vršile dne 26., 27. in 28. februarja v Marsia di Tagliacozzo (prov. L’Aquila).
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE priredi v nedeljo 28. februarja ob 16. uri v dvorani KATOLIŠKEGA DOMA V GORICI
VESELO PUSTOVANJE
Nastopile bodo skupine iz naslednjih krajev:
Gorica, Pevma, Podgora, Števerjan, Doberdob.
Pustovanje bo združeno z nagrajevanjem najboljših skupin Vstopnina 300 in 150 lir. — Vabljeni!
NllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNM
MEJA
8
Toda starejši žandar, po činu narednik, sploh ni maral prerekati z župnikom.
ai morem jaz zato, če nočete odloka
ti!« je s prusko surovostjo odrinil hiš-
gospodarja od vrat in vdrl v župni-
Znova ga je dušebrižnik skušal zadr-■ »Brez pristanka bistriškega župnika Upravitelja Slcmenice vam ne morem voliti preiskave!«
mar radi vrgli krivdo za to, kar se ^ Slemenici dogaja, na bistriškega župniji" se je žandar škodoželjno zasmejal in J* Po župnišču, kakor da bi bil on župnik, jši žandar in Kreutzbauer sta mu sle-
qj|
a tik za petami.
> so naravnost proti kuhinji. Očividno
^ že vedeli, da je napis ondi shranjen. ^ekdo je žandarjem verjetno tudi že po-načrt župnišča. Pred vrati jih je ho-^upnik ponovno zadržati:
‘Tukaj je kuhinja in jaz nimam kuha-• Kaj iščete notri?«
vprašate?« se je spet zarežal orož-
nik. »Vaše kuharice gotovo ne. Mi iščemo nekaj drugega! Odprite, prosim!«
Ker je ključ od kuhinjskih vrat imel župnik v žepu, je narednik zaman pritiskal na ‘kljuko. Prodno bi mu vrata odprl, je gospod Simon hotel vsaj še malo postrašiti orožnika:
»Ste pre vzvišenega gospoda knezoškofa obvestili o preiskavi?«
»To je zadeva nadrejenih. Midva le izpolnjujeva njihov ukaz,« se narednik ni dal odpraviti od vrat.
»Tudi jaz se moram ozirati na nadrejene! In vam morem zanesljivo reči, da do te ure nisem prejel od knezoškofijske-ga krškega ordinariata nikakega navodila, naj vam odprem vrata kuhinje slemeni-škega župnišča,« je dušebrižnik nalašč porival napačne ključe v ključavnico, da bi se člani preiskovalne komisije naveličali čakati pred vrati.
»Najprej preiskava, nato zasliševanje!« je orožnik samozavestno vztrajal pri svoji nameri, da zlepa ali zgrda pride v kuhinjo.
Brž ko je opazil v kotu prazne kuhinje kol in napis, srečni žandar ni mogel pri-
kriti svojega zadovoljstva. Saj je končno stal pred napisom, ki je o njem vsa fara govorila; pred napisom, ki je zaradi njega moral napraviti dolgo in težavno pot, namesto da bi sedel v Bistrici v topli pisarni; pred napisom, ki bo prinesel slavo njegovemu imenu po vsej Avstriji.
Nekaj časa si je orožnik napis s prikritim nasmeškom pomembno ogledoval, nato se je zresnil in pričel izlivati narejeno ogorčenje na župnika:
»Mi vam nudimo gostoljubno streho, vi pa rovarite proti nedotakljivosti državnih meja in že izdelujete in postavljate razmejitvene inapise za novo mejo, ki naj bi tekla, koder si jo vi želite. Hkrati zlorabljale ugled avstrijske duhovščine, ki ga je le-ta zaradi zvestobe avstrijski državi vedno uživala, in pripravljate javno mnenje svojih župljanov na prihod jugoslovanske rdeče armade. Med tem, ko se ves krščanski kulturni svet skuša zoperstaviti udoru barbarskega in brezbožnega komunizma v Srednjo Evropo, vi hladnokrvno in načrtno podirate jezove, ki jih mi z nadčloveškimi napori postavljamo na Karavankah.«
Župnik se je sprva skušal obvladati in je molčal. Za hip se je pokesal, da napisa ni uničil, a istočasno se mu je zdelo prav, da napis vidijo in se uverijo, da ga sam ni mogel niti narediti niti postaviti. A njegove potrpežljivosti je bilo kmalu konec. Zaradi grobih orožnikovih očitkov ga je popadla sveta jeza. Da bi njemu, učeniku resnice, pravice, poštenja in zakonitosti nekdo brez trdnih dokazov javno očital prevratne namene! Odločno je zavrnil suroveža:
»V demokratični državi ni dovoljeno nikogar obsoditi, dokler ni s pričami in neovrgljivimi dokazi izpričamo, da je obtoženec storil kaznivo dejanje. Vi si torej lastite pravice, ki jih nimate, in segate v območje, za katero niste pristojni in očividno tudi ne usposobljeni. Vaša dolžnost je, da župnišče preiščete in o preiskavi nepristransko poročate nadrejenim, ne pa da delate sami zaključke, še predno vam je znan izid zasliševanja. Pazite rajši, da se pred svojim šefom in pred javnostjo ne osmešite z nesmiselnimi zaključki. Saj bo vsak pameten človek zlahka uvidel, da jaz tega napisa nisem mo-
gel sam izdelati in še manj postaviti. In tudi o tem, kdo je spustil boljševike v Srednjo Evropo, pred menoj rajši ne govorite!«
»Vi ne boste mene učili, kaj je demokracija, kakšne so moje dolžnosti in pravice in kaj smem govoriti in česa ne! Vi ste doma iz neurejene zaostale balkanske države, kjer še nikoli ni bilo prave demokracije, dočim je Avstrija tudi v tem oziru vzor vsemu svetu. Toda, le počakajte! Mi vas bomo že pritisnili k tlom, da ne boste več tako samozavestno ugovarjali državnim organom. Ako bi ne bili duhoven, bi vas vklenjenega odpeljali v Bistrico,« so se orožniku oči od jeze bliskale. Bilo mu je nerodno, da ga je župnik vpričo spremljevalcev tako osramotil. Toda hočeš nočeš moral se je obvladati, ker je župnik resnico govoril. Pota-jil se je in brez besede pričel meriti kol in desko in črke na njej. Vse mere je natančno popisal in končno župniku zabičal, da se do nadaljne odredbe kola z napisom nihče ne sme dotakniti.
(Se nadaljuje)
Stran 4
Januarska številka »Marijine šole«
Lepa in zanimiva je januarska številka »Marijine šole« (glasilo Živega rožnega venca), ki ga urejuje delavni slovenski duhovnik g. Zlobec France iz župnije sv. Jakoba, ki je ena izmed velikih mestnih župnij, v kateri je veliko naših slovenskih rojakov.
Prav primeren in spodbuden je uvodnik pod naslovom »Bogoslužni jezik«, ki končuje z besedami sv. očeta Pavla VI.: »Obnovitev in utrditev bogoslužja prihaja kot nova šola molitve v obliki, ki je najbolj primerna sedanjemu človeku. Nove odredbe koncila so zelo važne, zato zaslužijo največje zanimanje.«
Z veseljem beležimo tudi, da deluje od 1. januarja letos v prostorih »Marijine šole« v ul. deiristria 1 knjižnica z imenom: »Marijina knjižnica«. Namenjena je vsem, predvsem pa molivcem in molivkam »živega rožnega venca«. Knjižnica bi se rada obogatila z dobrimi knjigami iz preteklih let, ki se težko dobijo. Zato prosi plemenita srca, da bi odstopila kako dobro knjigo ali kak letnik Bogoljuba, Duhovnega življenja in drugih lepih knjig. Umik knjižnice je ob nedeljah od 5. do 6. zvečer in ob sredah od 7. do 8. zvečer.
Lepa igra na tržaškem radiu
V začetku tega meseca je tržaški radio v svojih večernih četrtkovih oddajah oddajal zanimivo igro iz življenja našega ljudstva »Tretji plača«. Igro je spisala Tončka Curk, katero poznamo že iz radijskih iger za otroke. Delo je bilo predloženo lanskemu radijskemu nagrajevalne-mu tečaju za izvirna slovenska dela. Ni doseglo sicer prvih nagrad, ker ga žirija ni smatrala za umetniško dovršeno, vendar smemo trditi, da je velik del našega ljudstva, zlasti našega podeželjskega mnogo bolj zadovoljila kot nagrajeni deli.
Igra »Tretji plača« je prepričljiva zgodba, vzeta iz življenja naših kmetov. Mogočni Klemen Grapar gre brezobzirno do cilja, ki si ga je postavil: hoče postati bogat in najuglednejši v vasi. Zato pri njem ni usmiljenja, posoja denar, a zahteva visoke obresti in ko revni in bolehni kmet Miha ne zmore ne obresti ne povračila denarja, mu zarubi gozd in hišo. Potem pridejo drugi na vrsto in njegovo imetje raste iz dneva v dan. Njegov sin Tine ni njemu podoben. Delo-mržnež je, pijanec, in Grapar že plačuje svoj delež zadoščenja za krivice in pohlepnost. A se ne vda. šele tretji rod, Tinče in njegova dobra žena Betka dopolnita delo zadoščenja, ko se nad njiju zgrinjajo nesreče in bolezni brez konca. Tinče
Če se hočete nasmejati, pridite v nedeljo 28. februarja ob 16.30 v
BARKOVLJE
v dvorani pri cerkvi k
VESELI
PUSTNI PRIREDITVI
ki jo priredi Slovenska Vincencijeva konferenca in Barkovljanska mladina Na sporedu so: dve burki enodejanki, veseloigra v dveh dejanjih ter dva baleta, petje in smešmce.
je dober in potrpežljiv in vse vdano sprejme in zadosti s tem krivicam in zlu, ki jih je povzročil njegov ded.
Igro je zelo lepo podal radijski oder v režiji prof. Jožeta Peterlina. Iskreno čestitamo Tončki Turk in ji želimo še obilo uspehov v njenem literarnem udejstvovanju.
Sprememba telefonskih številk
V soboto 13. februarja opolnoči je telefonska avtomatična centrala na mah spremenila kar 3800 telefonskih številk. Že več časa je bila nova avtomatična centrala »v brezdelju«, saj je bil že pred leti zamišljena in se dviga na nekdanjem Kodričevem zemljišču na stari Istrski cesti pri Sv. Ani. čez nekaj tednov bo lahko telefonska ustanova TELVE zadovoljila številne prosilce, ki že dalj časa čakajo, da bi prišli do telefona.
Prešernova proslava v Dolini
Srednja šola v Dolini nas je za letošnji slovenski kulturni praznik presenetila s samostojno Prešernovo proslavo. Predstava je bila v soboto zvečer 13. februarja
Sv. Ivan
Pretekli teden je nenadoma preminil upokojeni železničar in sluga tukajšnje trgovske akademije, petinšestdesetletni Anton Cerkvenik. V sredo je bil še na svojem službenem mestu, naslednji dan je legel, ker mu je majhna infekcija povzročala vročino, v petek dopoldne mu je odpovedalo srce.
Zapušča ženo in dva sina, od teh je g. dr. Darko zaposlen v nekem podjetju blizu Milana, od koder je s soprogo prihitel na pogreb.
Pokopali smo ga v nedeljo ob enajsti uri. Velika množica je pokazala svojo solidarnost težko prizadeti družini, pri pogrebu je bilo veliko udeležencev profesorskega zbora trgovske akademije, sveto-ivanski pevski zbor pa je v cerkvi zapel več žalostink.
Pokojniku, ki je bil zvest svojim poklicnim dolžnostim in je vsem rad pomagal in je bil veren mož, želimo večni pokoj, žalujoči družini in vsem sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
12. redni občni zbor Slovenskega akademskega kluba Jadrana
Dvanajstega rednega občnega zbora Slovenskega akademskega kluba JADRAN se je udeležilo 56 članov. Po prečitanju poročil predsednika, tajnika in blagajnika so prisotni razrešili odbor, kateremu je predsedoval Tom Marc.
Sledile so volitve za nov desetčlanski odbor.
Novi odbor se je sestal na redni seji 12. t. m. in soglasno sprejel za novega predsednika SAK Jadrana Klavdija Grbe-ca. Ostale funkcije so bile tako razdeljene: podpredsednik Aljoša Volčič, tajnik Sonja Baiss, blagajnik Pavel Colja. Odbornik za kulturo je Marjan čemic, za probleme akademikov Marija Strekelj, za šport in zabavo Filip Fišer, za tisk in propagando Ivo Magajna. V nadzorni odbor so bili izvoljeni člani Biber, Hmeljak in Strekelj.
Sprejetih je bilo tudi nekaj novih članov kluba.
Naftovod naj bi občutno ojačil tržaško gospodarstvo
Kakor je naš list že večkrat pisal, so pri nas v pripravi velika dela v zvezi z novim naftovodom za Bavarsko. Poročilo petrolejske družbe SIOT pravi med drugim, da bo že med prvim letom delovanja naftovoda prišlo v Trst kar 600 ladij, leta 1980 pa naj bi jih prišlo, po sedanjih predvidevanjih, kar 1200 več kot sedaj. S tem velikim in vidnim povečanim luškim prometom se predvideva tudi precejšnji razvoj tržaškega gospodarstva.
Obstoja možnost, da bi se ladje za vse, kar naj bi potrebovale, posluževale industrije, obrti in trgovine na Tržaškem. Družba SIOT med drugim tudi omenja, da se bo v Trstu, ko bo naftovod popolnoma deloval, naselilo od 5 do 10 tisoč družin pomorščakov petrolejskih ladij, ki bodo stalno prihajale v Trst. Skladišče in pomorske naprave naj bi zaposlovale že v začetku od 150 do 200 oseb. Ladje bodo seveda potrebovale tudi različna popravila in skrbno čiščenje, za kar pridejo zagotovo vpoštev tržaška podjetja.
Naftovod bo brez dvoma prinesel precejšnje koristi, čeprav ne prav tolikšne kot si marsikateri umišljajo. Od tega bo imela korist tudi vsa dežela. Toda aktivna mera in vidna korist bo seveda prav gotovo in v najvišji meri odvisna od zmožnosti krajevnih specializiranih industrijskih in trgovskih podjetij.
Dramska skupina DOM iz Rojana
RZASKE
NOVICE
vprizori
v nedeljo 28. februarja
šaloigro
VRBAN SMUKOVA ŽENITEV
v vaški dvorani. Spored je obsegal zborno petje, reoitacije ter predavanje slik iz Prešernovega življenja in dobe.
Številno občinstvo, ki je do zadnjega sedeža napolnilo dvorano, je s svojo prisotnostjo nagradilo izvajanja dijakov in profesorjev. Kot izreden gost je nastopil tudi znani gledališki igravec Stane Raztresen iz Trsta, ki je z njemu lastno dovršenostjo recitiral Uvod h krstu pri Savici in Povodnega moža.
Proslava je zelo pozitivno odjeknila tako v vasi sami kot po vsem Bregu. V Dolini sami ni bilo namreč že dolgo vrsto let podobne prireditve. Zato gre srednji šoli odnosno požrtvovalnim profesorjem, ki so proslavo zamislili in pripravili nastop učencev, vse priznanje. To je obenem priznanje tudi šoli kot taki, ki ne pojmuje svojega poslanstva samo kot posredovanje znanja učencem, temveč da jih v prvi vrsti pripravi za življenje.
Začetek ob 11. uri.
Med odmori srečolov! Vabljeni!
Radio Trst A
Za pustno nedeljo si želite prijetno ' zabavo?
Skavti in skavtinje od Novega svetega Antona
vabijo
vse v MARIJIN DOM, ul. Risorta 3 za 5,30h popoldne.
Na programu so šaljive igre in veselo petje.
son: Pesnitev ljubezni in morja. — 19.15 Radijska univerza: Tone Penko: Kraška flora: (15) »Tržaški zaspanček«. — 20.35 »Kulturna prireditev v Novi Cmi mlaki«. Napisal Pavel Golia, za radio priredil Dušan Pertot. — 22.20 Pustni ples.
Sreda: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 V Trstu pred sto leti. — 13.30 Prijetna srečanja. — 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol). — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.15 Higiena in zdravje. — 20.35 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Rima. V odmoru (približno ob 21.20) Knjižne novosti: Josip Tavčar: »Mario Soldati in njegov roman »Le due citta -Dve mesti«.
Četrtek: 11.45 Ameriški odmevi. — 12.15 Za smeh in dobro voljo. — 17.20 Italijanščina po radiu. 31. lekcija. — 17.35 Iz albuma lahke glasbe. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Be-ličič (18) »Krst pri Savici«. — 20.35 »Veter s Pampe«. Radijska fantazija, ki jo je napisal Marij Maver. Delo je bilo priporočeno na lanskem natečaju RAI-a Italijanske Radiotelevizije za izvirna slovenska radijska dramska dela.
Petek: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 Pomenek s po-slušavkami. — 17.25 Radio za šole (za
II.	stopnjo ljudskih šol). — 18.30 Slovenski solisti. Milan Prebanda: Bosanski pastorale. Ivo Petrič: Štiri skladbe. — 19.00 Italija in Južni Slovani: Miloš Vauhnik: (1) »Zanimanje mož Risorgimenta za Južne Slovane«. — 19.30 Postni govori: (1) Msgr. Jakob Ukmar: »Uvodni govor -postni čas kot posebna prilika za dela usmiljenja«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.30 Znanost in tehnika: Edi Košuta: »Jezikovna analiza z elektronskimi stroji«.
Širite »Katoliški glas"
Sobota: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Okno v svet. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.00 Pevski zbori Furlanije - Julijske krajine. Zbor »Ermes Grion« iz Tržiča. — 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.15 Družinski zbornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Slovenski oktet. — 21.00 Postne legende: Marijan Vouk: (1) »Četrti modri«.
Čestitke
Te dni je obhajal god msgr. Matija Škabar, starosta duhovnikov tržaške škofije. Dne 1. marca bo pa imel rojstni dan. Monsignorju, ki je kljub visoki starosti še vedno dokaj čil in veder, iskrene čestitke in voščila!
OD 7. MARCA naprej bo pri Sv. Ival vsako nedeljo in zapovedan praznik černa sv. maša ob 19.
Podeželske občine na Tržaškem v preteklem letu
V CELOVCU JE IZŠLA pri Mohorje
družbi nabožna knjiga TRPEČE OBLIčJ ki jo je spisal dr. Jakob Kolarič. Je ze primerno branje za postni čas in no lepe misli tudi za postne pridige. Nek izvodov je na razpolago tudi na upra našega lista. Cena 600 lir.
Spored od 28. februarja do 6. marca 1965
Nedelja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 9.30 Sonce in dež v slovenski pesmi. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pripovedka o Cerkniškem jezeru«. Drugi in zadnji del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.00 Znani pevci: Omella Vanoni. — 15.30 »Radiografia nekega odvetnika«. Radijska drama. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico marca«. — 22.10 Klasična simfonija. — Franc Joseph Haydn: Simfonija št. 104 v D-duru imenovana »Londonska«.
Ponedeljek: 12.15 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico marca«. — 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 18.30 Koneertisti naše dežele. — 20.35 VVolfgang Amadeus Mozart: »Čarobna piščal«, opera v dveh dejanjih. V odmoru (približno ob 21.45) Opera, avtor in njegova doba.
Torek: 11.45 Mali ansambli. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.20 Italijanščina po radiu: 30. lekcija. — 18.30 Sodobna simfonična glasba. Ernest Chaus-
Ob koncu leta je bilo v podeželski občini na Tržaškem skupno 26.818 prebi-vavcev, rojstev je bilo 367, smrti 288, porok pa 327, to je 139 več rojstev kot smrti.
V nabrežinski občini, o kateri je prav te dni zelo dosti govora, je bilo 101 rojstev in 59 smrti in 63 porok. V občino se je priselilo 318 oseb, odselilo pa 237. Skupno je bilo ob koncu leta 6406 prebi-vavcev.
V repemtaborski občini je bilo lani 10 rojstev, 8 smrti in le 2 poroki. Priselilo se je 37 oseb, odselilo pa 47. Ob koncu leta je repentaborska občina, ki ima sedaj slovenskega demokratičnega župana izvoljenega na listi lipove vejice štela 648 pre-bivavcev.
V zgoniški občini je bilo lani 12 rojstev, 17 smrti in 11 porok. Priselilo se je 71 oseb, odselilo 49. Ob koncu leta je občina imela 1284 prebivalcev.
V dolinski občini je bilo 74 rojstev, 51 smrti, 45 porok. Priselilo se je 209 oseb, odselilo pa 151. Ob koncu leta je občina štela skupno 5244 prebivalcev.
V miljski občini je bilo 20 rojstev, izven občine se je rodilo 150 otrok, skupno 170, smrti je pa bilo 49, izven občine 109, skupno 158, porok v občini 136, izven 57, v tujini 13, skupno 206. Priselilo se je 615 oseb, odselilo pa 465. Ob koncu je občina štela skupno 13.236 prebivalcev.
Od zgoraj imenovanih podeželskih občin je nabrežinska doslej še večinoma slovenska, in bo ohranila še naprej tako upamo, slovenskega župana. Zgoniška, repentaborska in dolinska so še v ogromni večini naseljeni s slovenskim prebivalstvom; ne tako miljska, ki je večinoma italijanska, ima pa v Žavljah, ob meji, pa tudi v samem mestecu Milje precej številne Slovence. Upajmo, da bodo, kljub laški komunistični občinski upravi ohranili ne le našo govorico, ampak tudi vero in narodno zavest.
IZ ARGENTINE SMO PREJELI neki
izvodov knjige »K maši bratje«, ki jo spisal Daniel Rops, član Francoske ak demije. Namen te knjige je pokazati s mašo kot molitev in daritev, ne le Ki stusovo, ampak tudi našo. Tako duho nikom kot vernikom bo zelo pomag9 približati smisel nove liturgije, ki se t1 pričela 7. marca. Ker je razdeljena v kratkih poglavij, bi bila knjiga zelo p< merna tudi za letošnje šmarnično bran; Cena knjige: 850 lir.
DAROVI
Poš
Le
OBVESTILA
Za Marijin dom v Rojanu: Marija Apr sdo v spomin pok. Ivana De Ross 5.00 Okretič 1.000; L. M. 1.000; N. N. l.OOf Milena Kuret v spomin pok. sestre Zoi 2.000; Boris Bandel 5.000; Mastellaro Zn® ga ob 25-letnici poroke 2.000; Š. A. 1.000 Ivana Piščanc 1.000; L. Š. 20.000; štef nija Piščanc v spomin pok. brata Rudo fa 2.000 lir. — Bog povrni!
Za Alojzijevišče: Toros Antonija 3.00 N. N. 1.000; A. Del Neri 1.000; družbeni ' N. N. 2.000; družina N. N. 2.500; S. f
2.000 lir. — Bog po\'rni!
Za Katoliški dom: Mar. družba 12.00
J. V. 5.000; N. N. 5.000 N. N. 5.000; 1 N. 2.000; N. N. 500; N. N. 10.000; N. I 2.000; N-N. družbenica 5.000; N. N. 50 N. N. 10.000; N. N. 1.500; Cej Jožef 51 Leban Marinka 500; družina Žgavec 51 N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; M‘ nih Katarina 1.000; Humar Zofija 1.09 I. H. 3.000 lir. — Vsem darovavcem Bl povrni!
G. Radovski (A. J. Mariengarten) P klanja: 2.000 lir za Dom pri Sv. Ivafl'
2.000 lir za župnijski dom v Števerja® in 1.000 lir za tiskovni sklad »Kat. glas®
Plemenitemu prijatelju se vse tri usl1 nove za velikodušni dar iskreno zahval? jejo.
Družbenica za Alojzijevišče 2.000; za ^ vod sv. Družine 2.000; za tiskovni skl®
1.000 lir.
PRVI ČETRTEK v marcu ob 6. uri zvečer bo pri Sv. Ivanu v Gorici sv. maša namesto na prvi petek, ker bo postna pridiga na Travniku. Sv. maša bo v novem obredu kot priprava na prvo postno nedeljo.
POSTNE PRIDIGE bodo tudi letos pri Sv. Ignaciju v Gorici vsak petek ob 8. uri zvečer. Prva bo 5. marca.
RODITELJSKI SESTANEK - Ravnateljstvo gimnazij e-lice j a in učiteljišča v Gorici sporoča, da bo v nedeljo 28. februarja 1965 ob 10.30 roditeljski sestanek v šolskih prostorih v ulici Croce. Vabljeni starši in njihovi namestniki.
Fany Furlan za tiskovni sklad Kato1 škega glasa 1.000 lir.
Za župnijski dom v števerjanu: F®*
Pintar 2.000; Ada Cemic 5.000; družil Franc Koren 10.000; družina Karel Kla® šček 10.000; Mary Gabrovec vd. Canal1 U.S.A. 12.400; Klementina Humar por. šaj, Gorica, 40.000; Rev. Anton Jerm«1 Božen 2.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpi trgovski L 30, osmrtnice L 50, več ^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močrt^ Tiska tiskarna Budin v Gorici
Kmetovavec
Če želiš dober stroj, kupi
Itesilntco ty^figaro(t
ker je primerna tako za ravne kot za gorate predele.
Ima mala ali visoka kolesa.
Edina, ki ima diferencijal.
Ji lahko pristaviš osem različnih priključkov (n. pr. žago). Jo v par minutah lahko spremeniš v mali traktor.
Je na petrolej, bencin ali nafto.
Da je stroj odličen, ti jamči domača tvrdka, pri kateri si jo lahko naročiš:	.pej	^	^
TERPIN FRANC - Števerjan (Gorica)
Ista tvrdka nudi vinogradnikom motorne škropilnice svetovno znane znamke »LOMBARDINI«.