St. 66. V Trstu, v saboto 18. novembra 1882. v - ' V v jki/ Tebaj VII. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. *▼ edinosti J« moS«. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sred« in aaboto o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ± gld. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravništvu In v traBkah v Trst« po 6» kr., v Gorici in v ' Ajdovščini po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo »vla Zonti 5«. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vit Torrente« Tip. Htiala; vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — I mer nt i (razne vrste naznanila in poslanice) te zaračiintjo po pogodbi — prav ceno ; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Prihodnjost Trsta. (Konec.) Ako pa tudi imamo nado, da nam sedanja vlada preskrbi potrebno železniČno zvezo, vendar bo na vsak način še dolgo trajalo, pred no se bode mogla ona izročiti v porabo. Trgovska tržaška zbornica se tudi tega boji, zarad tega pa svetuje, da bi se južnej in drugim, za tržaški promet skrhečim železnicam dala vladna podpora v namen, da te tako zdatno znižajo voznino, da bode zadnja prometu dajala tiste olajšave, kakor bi jih dajala nova bolj direktna želez-nična zveza. Drugače mislijo vsi energični in zvedeni trgovci; ti pravijo: »čemu neki visoke subvencije, mar! naj država kupi te Železnice«, — in to je zdaj toliko laže storiti, ker ima uže 3 glavne železnice v svojih rokah, namreč Rudolfovo, zapadno in severno-zapadno in ako pridobi le še južno železnico, more osnovati osrednja postaje za zbiranje blaga in tako skrajšati dovoz, ki traje dozdaj iz Nemčije v Trst do skoro 3 tedne, na 40 in še manj dni. Po takem skrajšanju prometnega oI)roka bi bila črta na Trst za par tednov krajša, nego na London, prište-dili bi se tudi troški za prekladanje v Londonu, kar vse bi Trst sposobilo, da more skoro gotovo dobro konkurirati na Nemško in angleškemu prometu dosti Škodovati. Lloyd je uže poskusil, da bi si veči promet na Nemškem zagotovil, napravil je v nemških trgovskih mestih zastopstva, a to ni imelo vspeha. Se le zadnji čas je Lloyd osnoval po vladnem ukazu za poskušnjo nekatere vožnje na Angleško, ki pa tudi ne utegnejo prevelikega uspeha imeti, dokler ne bodo v Avstriji urejene žehznične razmere. A, kakor smo uže rekli, glavna stvar ni osnova pomorskih potez, in ču limo se, da tržaška trgovska zbornica državo vedno nadleguje za subvencije, bodisi novemu društvu, ali Lloyiu; ono gotovo vladajo možje, ki bi radi snovali nova društva na državne troške. Pa to ne velja, videli smo, da je Lloyd obračal državno subvencijo bolj v korist delničarjem, nego pa v povzdigo prometa. V začetku je bilo prav, da je vlada podpirala to brodarsko društvo, a zdaj ta podpora ni več koristna državi, ampak delničarjem, 6e bolj pa upravnemu odboru Lloyda, ki za nič in zopet nič dobiva vsako leto velike svote, tako sicer, da je Lloyd postal n«k »Protections-Institut«. A naj bi to uže bilo, ako bi se s tem podpirali le dobro-misleči patrijotični ljudje, ali podpira se klika, katera, če ni po vsem v italjanskem taboru, vsaj nema prav nič volje i še manj poguma lahonstvu pogledati v obraz, tako sicer, da se nahaja v Lloydovej službi mnogo ljudi, ki so, če ne javno, gotovo pa tajno prav dobri Iredentarii. Mi smo uže rekli, da ne zavračamo na Lloyda vse krivde propada Trsta, mi si svojimo v tej zadevi popolno objektivnost, a povšeči nam ni gibanje tega društva. Mi pogrešamo pri njem one gibčnosti, one podjetij!vosti, ki je navadno vlastna društvom brez državne podpore in ki so navezana na lastno moč, na lastno ženijalnost, Zapazujemo pa na drugej strani, da je Lloyd v prvej vrsti pod uplivom takih mož, ki radi režejo mastne kupone in se bojo riskirati le kaj malega za nova podjetja. V tem obziru je tudi vladna podpora, ne rečemo v začetku, ampak zadnjih 10 let skoraj demoralizirala društvo in prav zato so dobri narodni gospodarji protivni takim podporam ter se jim bolj dopada francosko načelo, namreč prometne premije za i/.vršeni promet, za storjeno delo, kar je na vsak način bolj primerno namenu povzilic;e prometa. Še enkrat trdimo, ne nova brodarska društvo, ne Lloyd, ne morejo oteti Trsta, posebno pa, ako so ta društva v rokah borsijancev in snovalcev, ki gledajo le na prvi dobiček, a ne na trajno dobro države in mesta. Trstu treba pred vsem naraštaja trgovcev z ob-Sirnejim svetozorom. V resnici ni Trst tako trgovsko mesto, kakoršno bi moglo biti zbog njegove lege. Trst ima zdaj vse naprave trgovske luke prve vrste, on je skorai vsej severnej in severno-zapadnej Evropi najbližja luka mej vsemi drugimi lukami v sredozemskem oziroma Jadranskem morju, on ima velike prednosti glede krajše vožnje na Jutrovo, njemu bodo lastni vsi pogoji boljše bodočnosti, kakor hitro država izvrši Še potrebne zveze z notranjimi deželami in vredi železniško politiko tako, da se bode slagala s6 zdravimi načeli narodnega gospodarstva. Tem načelom pa se mora podvreči tudi pomorska trgovina, kajti država gotovo ne hi ravnala pravilno, ako bi z denarjem podpirala spekulativne brodarje in snovalce in bodisi tudi na korist železnicam, ki so vedno le sredstvo, y ne namen. Uvoz je uže tudi merodajen v trgovskem obziru, a prednost ima na vsak način izvoz, ker zidnji je izraz narodnega bogastva. Da se povzdigne izvoz, treba je zadržavati kolikor le mogoče uvoz vsaj enakin izdelkov, kakoršnih imamo sami. Načelo hrambe domačega dela mora prodirati tudi v Avstriji, in to na vse mogoče, a pametne načine, a ne po fiskaličnih carinskih postavah (zadnje zvišanje carine je imelo tudi nekoliko bolj značaja fiskalne, nego pa gospodarske politike, kar smo uže v svojem času poudarjali; toda uže nova carinska postava kaže, da se prebiižujemo racijonalnemu bran-stvu domače obrtnije) ampak po sistematičnih na-redbah, ki do pičice kažejo namen, varovati domačo obrtnijo pred tujo konkurenco. Kakor smo mimogrede uže rekli: tržaška luka in brodarstvo morate služiti v prvej vrsti domačej produkciji, občnemu blagostanju, državnim koristim, s kratka narodnemu gospodarstvu. Se celo tržaška trgovinska zbornica poudarja v svojej spomenici, da je treba domačo obrtnijo varovati, In to pomenja dosti v ustih trgovcev. Ona s tem pripoznava, da bodočnost Trsta ni odvisna toliko od uvoza, temuč bolj od povzdige izvoza, kajti le trgovina v zunanje kraje je aktivna trgovina in je torej tudi produktivna v narodno gospodarskem zmislu; samo to, kar država več proda, nego sama rabi, to je njena bogatija. Napredek tako zvane posredovalne trgovine pri istodobnem mirovanju, ali celo nazadovanju aktivne kupčije je slabo znamenje in tr žaška trgovinska zbornica je v omenjenej spomenici tam najbolj zadela, kder f>rosi vlado, naj se ona poprime sredstev in pota, da z Trsta napravi ne le dobro luko, temuč tudi pravo trgovsko mesto. Torej tudi Tržačani spoznavajo, da Trst dozdaj še ni bil pravo trgovsko mesto, in to je gola resnica. Trstu manjka trgovcev in to nam najbolj dokazuje okoliščina, da tržaške prve hiše, da naši milijonarji neraajo nikder na inostranskem svojih zastopov, da sploh le to prijemljejo, kar je varno in jim slučaj privede v roke, da sploh niso bili v stanu tudi trgovine z notranjimi deželami vre liti na solidnej, bolj varnej podlagi, in da so importerji sami postali ko-misijonarji, ki na vse strani z blagom mečejo in notranje trgovce demoralizujejo. Reči se mora, da Trst na glavno stran (glede veiikega uvoza in izvoza) pre-bojeČe dela in nič ne riskira; na manj važno stran, to je glede komisijske trgovine, pa lenkomišljeno in brezredno postopa, in da se ta takozvani »šlendrijan« odpravi, treba v Trstu temeljitega delovanja in novih spretnih moči. Dosti dobrega za Trst pričakujejo v obče naši trgovci tudi od diferencijalne carine, to je od tega, da plača tuje blago, katero dohaja skoz Trst, nekaj manj carine, nego ako dojde iz drugih krajev po suhein. S to naredbo hoče viada pomagati brodarstvu in Trstu, da namreč zadnjemu privabi več tujega blaga. — To je na vsak način dobra in koristna naredba, katero hočejo uvesti tudi na Nemškem; toda Trstu s tem pridobimo le Avstrijo, a na Nemško stran zopet postane teživneja trgovina, — kar pa bi na vsak način močno Škodovalo našemu prometu; ker saj en del Nemške, posebno zapadne, spada po naravi v trgovinski krog tržaški in tega bi si moral Trst obdržati. Zato pa bi bilo dobro, da bi Avstrija napravila tudi z Nemčijo neko pogodbo, da bi tudi ono blago, ki gre iz Trsta na Nemško, tam uživalo prednost znižane carine in tako pogodbo bi bilo treba napravati tudi z Rusko in državami na Balkanu, ker s tem bi se, kakor smo uže rekli, v prvej vrsti Angleški učinola zdatna konkurenca, katera je pa le v velikej zvezi mogoča. Južni Nemci bi s tem zgubili trgovsko zvezo v Holandsko; a na njeno mesto bi stopila Krajša in ceneja zveza skoz Trst v j utro ve dežele in to bi bilo zadostno odškodovanje. — Se-verno-nemške luke pa bi pridobile iz tem velik del one trgovine, katero dosedaj posreduje Holandska. Trst pa ne bi dobil zadostne pomoči le po subvencijah starih železnic in novih pomorskih potez, to ne bi ga rešilo zdatne konkurence hrvatskih luk; pomoč Trstu more priti le po boljšej uredbi avstrijske gospodarske politike, kakor smo to dokazali. Tega pa ali iz prevodnosti, ali iz sebičnosti nočejo znati usta-voverci in njih listi, ki priporočajo samo nove ustanove in visoke subvencije. — Pred vsem pa je treba Trstu preskrbeti nizko voznino v notranje dežele, potem močno obrtnijo, boljših trgovcev, prosto konkurenco brodarstva, a podporo zadnjega po premijah, pa tudi pametne lokalne vlade, ki bode znala z vso enerŽijo tukaj veljavo pridobivati avstrijskemu čustvu in Tržačane prepričati, da so v prvej vrsti trgovci, a avstrijski trgovci, ki so si svesti svojih dolž- nosti proti Avstriji in se ne zgubljajo v šovinistične nazore o samostalnosti in o mogočnosti srečnega Trsta tudi brez Avstrije. Edino avstrijsko pomorsko mesto Trst je po svojej legi, po svoj'j zuodoviriskej prošlosti in političnem spalanju poklicano, da posreduje skoro vso trgovino mej Jutrovim in srednjo Evropo; a uspeh velikanskih podjetij je zajamčen v politiki, z velikimi cilji in v njih popolnem poznanju, pred vsem pa v,gospodarskoj politiki v većem slogu. Ćas je torej glede Trsta in tudi vse Avstrije, da naši vlada nastopi to politiko s popolno zavestjo, in ako nismo mogli pričakovati kaj tacga od uštavo-vernih ministerstev, ki so zasledovala le egoistične namene, nadejati se smemo o 1 sedanje vlade, da nastopi pravo pot in da izvrši to, kar so Tržačani pred 500 leti prosili avstrijskega nadvojvodo: da namreč Trst pod Avstrijo postane pravi trgovski emporij za \vstrijo in vse sredno-evropske in podonavske države. V to Bog pomozil Tržaška razstava. (Konec). Železni paviljon stoji na enakej visočini s paviljo" nom za sladkor in ima glavni vhod od vozne ceste, ki drži k Sv. Andreju. — Paviljon sam je ves iz železa in z mostovža, ki je na zadnjej fasadi obrnenl Iirotl morju, maš najkrasnejši izgled čez vso razstavo n čez morje daleč v Istro in v Furlanijo — res prekrasen, morda eden najlepših razgledov v Avstriji. V prvem prostoru tega paviljona je razstavil orijental-ski muzej z Dunaja razne izdelke ročne obrtnije iz Turškega, Tuniza, Perzije, Indije, KineŠkega in Japonskega, v vetriuah so izloženi prekrasni brokati, svilnato blago, vezenine iz zlata in kraŠenja z biserji, mej temi predmeti so stvari res občudovanja vredne zarad finega, natančnega dela; mi se prepričamo iz teh izdelkov orijentalske domače obrtnije, da imajo jutrova ljudstva jako veliko umetnost bodisi glede tkanja, kakor tudi vezenja, tu in tam tudi nahajamo dober okus. — Mnogo teh izdelkov posnemajo tudi avstrijski obrtniki, toda glede dobrote rabljenega blaga se ne morejo meriti ti posnemani izdelki z originali. — Posebno zanimiva je v tem oddelku soba japonska za velikaša, vkaterej se nahaja vsakovrstno od Japoncev rabljeno pohištvo, večinoma iz srebra, zlata, jako fine svile, brokata, krasnih kož, umetno delanih preprog — vse tako luksurijozno, da se dopada tudi evrop-skej gospodi, vsled česar nahajamo pri visokej gospodi čestokrat po japonsko ali kineŠko vrejene sobe. — Trgovce bole posebno zanimala v tem oddelku zbirka uzorov raznega blaga, kakor sukno, kinkalje, predmeti iz stekla i. t. d., ta zbirka nas podučeva, kake vrste blaga morejo naši domači obrtniki z uspehom izvažati v jutrove dežele. — Zato pa je ta zbirka, ki i najbrže ostane Še v Trstu in se še pomnoži, velike važnosti za avstrijske napredovalne obrtnike. — Ker namreč železni paviljon ostane, bode najbrže služil v namen permanentne razstave, bodisi tujih pridelkov, kolonijalov i. t. d., bodisi izdelkov obrtnije, osobito pa takih predmetov, s katerimi se more vspešno trgovati v zunanje čezmorske dežele. — Misel ta je izvrstna in našim razmeram popolnoma primerna, ker resniua je, da se morajo naši obrtniki še le učiti, česa potrebuje tuji svet in še le potem je mogoče misliti na veči izvoz domačih izdelkov. V srednjem prostoru železnega paviljona je razstavljeni h 2000 krasnih dobitkov razstavne loterije. Ti dobitki so vzeti iz vseh oddelkov domače obrtnije, a prvi dobitki so 3 piramide iz masivnega zlata, ki so skupaj vredni 80000 gld., zraven njih so razstavljeni tuli dobitki iz briljantov v vrednosti nad 25000 gol i. — Marsikaj lepega je mej temi dobitki in dobra misel je bila, da se je na tak način dalo tudi kaj zaslužka domačej obrtniji. Tretji prostor je namenjen umetnosti in krasno-slovju; — tam je izložil prekrasne predmete domače umetnosti dunajski muzej za umetnosti in obrtnijo. V sredini so ročna dela dunajske obrtne šole, posebno krasne so dunajske čipke, potem čipke z Češkega. A tudi Idrijska čipka>ska šola je razstavila jako lepo delane čipke. Okoli sten so vetrine, v katerih občudujemo razna masivna dela iz srebra, zlata, brona — to so vam samo predmeti velike umetnosti iz srednjega veka, a tudi najnovejša umetno-t se nam predstavlja tukaj v jako ugodnem svitu; občudovali smo posebno albume in adrese na najvišjo gospodo, kateri so moj -sterski sad dunajske obrtnosti, umetnosti in dobrega okusa dunajske šole. EDINOST. Dokaz so nam ti izdelki rezlarjev, kiparjev, ci-zelirjev, bukvovezov, zlatarjev i. t. d., da se Dunaj more gle ie umetnosti meriti z vsemi velikimi mesti Evrope. Želeti je samo, da bi se tudi drugod po Avstriji tako lepo Širila umetnost v obrtniji, kakor na Dunaji. Dunajčani iin;ijo veliko prednost, njim se ponuja vse v obilnej meri, mej tem ko druga mesta še zdaj nemajo tako potrebnih navadnih obrtnijskih šol, ki so vendar pravi pogoj ?a razvitek obrtnijp. Zatorej pa bi Dunajčan! res morali stati nad strankami v Avstriji, ker vsi avstrijski narodi morajo žrtovati v korist Dunaja. S tem sklepau«') popis razstave, katera je zaprta uže od četi tka sera fz;prli sojo na tiho, kakor smo prorokovali) in končujemo svoja poročila s temi le opazkami: Razstava je bila zadosti lepa, iti mnogo jih ni pričakovalo v Trstu toliko, kolikor so videli, bila je tu in tam tudi podučljiva, in bode mnogim kaj koristila; a glavnega namena vsaj za zdaj ni dosegla; mi menimo namreč, da je posredovala prav malo novih kupčijskih zvez, za ta namen pa tudi ni našla v Trstu pripravljenih tal, kakor to dokazujemo na uvodnem mestu. Koristiti pa je utegnola mnogim našim rokodelcem, poselmo mizarjem, kovačem, ključarjem, rez-larjetn itd,, ki vsi so videli na razstavi, kako je treba delati in kako je sploh obrtnost napredovala glede okusa, in ako bo le v tetn obziru kaj koristila razstava, 1 o je u že nekaj. A koristila je mnogo tudi tržaškim obrtnikom, rokodelcem in delalcem in to v onej dobi, koje bilo veliko pomanjkanje dela in kruha. Zaslužili so tiaši obrtniki, posebno gostilničarji, voznih, zidarji, mizarji prav lepe svote, katere jim celo utegno pomoči do zboljšanju njihovih poslov. Ne se-žetuo predaleč, ako rečemo, da se je v Trstu za dobo razstave zaslužilo kakih par milijonov goldinarjev, kateri se drugače ne bi bili zaslužili. Gotovo je, da denes vsak zapazuje, da v Trstu je uže precej dva dni po zaključku razstave ponehala živahnost, kj je vladala za uobo razstave; denes je v Trstu za polovico manj živenja, nego ga je bilo še pred 8. dnevi. A lehko bi bilo še vse bolje, lepše in živahnejše, da ni imela razstava toliko smole ; prvič bombe, drugič v septembru neprenebavajoči dež in tretjič še velike povodnji po mnogin bližnji u deželah, ki so uplivale neugodno na vse prebivalstvo onih Trstu bližnjih dežel — vse to je razstavi mnogo škodovalo, ker da ni bilo teh nezgod, došlo bi bilo na tisoče obiskovalcev več, nego jih je tako prišlo. A razstava je imela še drug političen namen, da se namreč ž njo proslavi petstoletnica od kar je prišel Trst pod Avstrijo; — a glede na ta moment je razstava postala prava zadrega osnovalcem, kajti reči, katere so se letos godile v Trstu, gotovo niso mogle razveseliti cesarja in avstrijskih patrijotov. Končana je; mnogo gospodov, osnovatelji razstave, zdaj pričakuje plačila za zasluge, ki pa, kakor se sliši, ne bo tako obilno, kakor se je pričakovalo v nekaterih krogih; a tudi njene nezgode ne bi smele ostati brez dobrih nastopkov, posebno v političnem obziru. Prepričali so se menda v visokih krogih, da je treba v Trstu spremeniti načela vladanja, in ako je to ozbiljna volja naše vlade, tedaj je vendar tudi od te strani razstava koristila, in gotovo več, nego v narodno gospodarskem obziru. Zdaj ne zavira več razstava vladnega postopanja, stoprav zdaj bi torej morala nastopiti nova doba. Upajmol a bojimo se le, da ne bode vlada našega slovenskega elementa to* ]iko v poŠtev jemala, kolikor je vredna njega naravna važnost v Trstu in sploh na Primorskem. Ve-deremo! Politični pregled. Notranje dežele. V budgetnem odseku avstrijske delegacije je minister Kallay na vprašanje poročevalca Grocholskega govoril o zadevah v Bosni in Hrcegovini. Minister je rekel, da so vtiski, katere je dobil na popotovanji v teh deželah, sploh ugodni. On upa, da se s potrpežljivosjo in vstrajnostjo in z rabo neobhodno potrebnih mate-rijelnih sredstev premagajo vse težave in napravi tako stanje, ki bode civilizatornej nalogi ugajalo in blagostanje teh dežel pospeševalo, minister m6ni, da je teško odkrivati mišljenje bosniškega prebivalstva, veruje pa, da se je z okupacijo sprijaznilo. Zgodi pa se to Sčasoma gotovo, kar pa je odvisno od našega stanja in naše materijelne moči. Minister zagotavlja, da se davki plačujejo i da Hrcegovina ni opustošena. Pri novačenju se nikdar ni rabila sila. Muhamedani veliko pričakujejo od bodočnosti in pošiljajo svoje otroke v šole. Rešitev agrarnega prašanja je sila teška, ker minol je trenotek, v katerem je bila splošna rešitev mogoča. Pri velikej razliki mej severjem in jugom je nemogoča enolična rešitev. Okrajni načelniki študirajo to prašanje, begom se mora zadostiti. Minister je poudarjal, da pomirjevanje napreduje i da se k malu dovrši, to je njegovo upanje. V Hrcegovini se zdaj davki rednise plačujejo, nego poprej. Vlada se prizadeva, domačih ljudi za upravo pridobiti. Podučne naprave so Še jako slabe. Gozdi tlonašajo malo dobička zarad pomanjkanja cest; živinoreja se je le malo zboljŠala; trgovina se nahajale v nekaterih mestih; vladni organi so dobili ukaz, naj trgovinske razmere po moči pospešujejo. Pri uradnikih so se res našle nekatere napake, ali ne take, kakor se je govorilo; vsi uradniki zunaj Sarajevega so deželnega jezika toliko zmožni, da morejo z ljudstvom občevati. — Kataster se dovrši v treh letih. Glede kolonizacije je minister poročil, da so eno vas postavili \virtemberŠki naseljenci in da je vlada tega me-nenja, da je zelo ugodna kolonizacija, katero bo vlada tudi pospeševala. Delegacije letos naglo in mirno delajo in zato utegno do 18. ali 20. t. m. svoja dela izvršiti. Obe delegaciji ste sprejele budget ministerstva ^•unanjib zadev. Državni ibor se skliče na 29. t. m. Precej v enej prvih sej se mu predloži finančni zakon in vladni predlog glede zdatne državne pomoči za Tirolsko. Obrtniški zakon pride po božiču v posvetovanje v zbornici poslancev. Gosposka zbornica se bo v enej prvih sej pečala z novelo o Šolskem zakonu. Ker ni mogoče, da hi se rešil proračun za leto 1883 pred novim letom, zato se bo moral še pred božičem finančni minister pooblastiti, da sme za prve tri mesece leta 1883 davke pobirati. Finančni minister Dunajevski se prizadeva zato, da se določena množina žita prepelje z Ogerskega brez carine na Tirolsko i tu razdeli mej one siromake, kateri so po povodnji trpeli. Ni dvombe, da to dovoli ogerska vlada. Ministerstvo izda ukaz, da se bo smelo na Tirolsko polu leta carine prosto uvažati žito t* sočivje, in sicer turšice do 125.000, rila do 70.000 in sočivja do 7.500 met. centov. Na Dunaji je bil zadnjo nedeljo zbor avstrijskih obrtnikov, h kateremu se je sešlo okoli 1.000 osob. Pogovoii so bili tako dostojni, stvarni i temeljiti, da delajo vso čast avstrijskim obrtnikom. Zbor je odprl poslanec Lbblichf rekel, da je namen zbora razgovor o novej obrtnej postavi, kiiterej nasprotuje odkrito in tajno več poslancev, a večini obrtnega odseka se mora priznavati, da se pošteno trudi za zboljšanje obrtnih razmer. Zbor je to tudi priznal, ker je sprejel resolucijo, v katerej naglaša, da je novela k obrtnemu zakonu sposobna, da postane temelj novemu obrtnemu zakonu. Zadnjo rabuko na Dunaji so napravili nemški-nacijonalci in judje v to smer, da se zabrani Kro-nawettrova volitev. To so dokazale preiskave. Razgrajujoča drhal sama ni vedela, kaj hoče, namen razgraje je bila razgraja sama; to pa so antesemiti porabili iti hujskali ter plakate zoper jude po hišnih voglih nabijali. V Gradcu je policija razgnala komers vseuči-liščnikov, ker so bili na njem Schonererjevi nazori preočitni. Graški vseučiliščniki škile v Berolin, a gone njim, ako bi dobivali zakone s Pruskega, kakor kužeti bi morali lizati roke pruskej oholosti. Tirolski deželni zbor je s cesarskim patentom sklican na 22. v zborovanje. Sklepal bode o tem, kako je pomagati po povodnji poškodovanim. SolnograŠka poslanca dvorni svetnik Lienbacher in dr. Fuchs sta izstopila iz osrednjega kluba Liech-tensteinovega in tako dala slovo tudi desnici ter šla mej divje. Ta dva moža imata lastna pota. Avtono-mista nikoli nista bila, z levičarji pa ne moreta hoditi, ker sta prepoštena. V Splitu so bili 12. t. m. zvečer zopet veliki neredi, Narodnjaki so napravili novemu županu banket, a ko so se ti vračali z banketa, naščuvali so iredentisti mestno smetljako, da je napadala straže in mirno ljudstvo; več je ranjenih, dva teško, mej tema mestni svetovalec odvetnik Karamar. To je v malo dneh uže tretji atentat iz politiških nagibov. Prebivalstvo je razjarjeno na hudodelce in odločno zahteva, naj gosposke ukreno, kar treba za varnost živenja meščanov. Iz Kotora se poroča, da so se zadnjo soboto zbrali v Nikšiču vsi ustaiki glavarji ter so vsled občne nezadovoljnosti soglasno sklenoli, črnogorskemu knezu predložiti prošnjo, naj jim naznani, kaj je knez doslej na diplomatiškem potu zanje storil, in kaj seje ukre-nolo, ako bodo morali prezimiti v Črnejgori, da se odvrne mej njimi vsak dan bolj grozeča lakota. Vnanje dežele. Novejša poročila iz Škodre potrjujejo, da so se albanski glavarji obrnoli na avstrijski konzulat v Škodri, naj cesar Fran Josip z avstrijskimi vojaki Albanijo zasede. Srbska skupščina se odpre v 25. dan t. m. Zborovala bo kratek čas, vlada bo o I nje zahtevala, naj privoli, da se pomnoži vojska in žandarmerija. Kralj se prizadeva, aa se pogodi z radikalci ter jih pridobi na vladno stran. Na Ruskem bodo prihodnji mesec obhajali tristoletnico združenja Sibirije z Rusijo. Zgodovinsko se ne da dokazati, kateri dan seje zgodilo to združenje, le toliko je gotovo, da okoli srede meseca decembra. Grški vojaki so zadnje dni zasedli one kraje, zarad katerih je bil prepir s Turčijo. Nemški cesar je 14. t. m. odprl v Berolin u deželni zbor s prestolu i m govorom. V njem se je zahvalil ljudstvu za izraze udanostio priliki rojstva njegovega pravnuka, dalje je govoril o napredovanji obrtnije, dobrej letini in razvitku blagostanja, napovedal postavne načrte, katerih namen bo zlajšanje občinskih in šolskih bremen, povišanje plačil uradnikov, popolnoma oproščenje ubožnišega ljudstva od vsacega davka, pomnoženje železnic itd. Poudarjal je tudi cerkvene zadeve ter rekel, da ga veseli, da se je diplomatično občenje s papežem zopet pričelo i da njegova vlada skrbi, da se na potrebe katoliških podanikov ozir jemlje; nazadnje je omenil, da vladajo prijateljski odnošaji mej njegovo in vsemi zunanjimi vladami. Španska kraljica je dobila hčer, papež jej bo boter. — Španski državni zbor je sklican v 4. decembra dan. Pred sodnijo, katera preiskuje sokrivce egiptovskega upora, izjavil je Suleiman Daoud, da je on ukazal mesto Aleksandrijo zažgati, ker je Arabi paša to ostro zapovedal. On je zapovedal, naj se mesto na več krajih h krati zapali in namestni kralj umori. •Times* razglašajo pismo Arabi paše, o katerem on izjavlja, da je bila egiptovska vojna sklenena v ministerskem svetu pod prvosedništvom namestnega kralja in vpričo DerviS paše. Znano je, da je mejikanski cesar Maks posinovil poprej od Mejikancev ustreljenega cesarja Rurbido, princa Avguština Jturbido ter ga poslal v Novi Orlean v odgojo. Pozneje se je on vrnol v Mehiko, kder mu je mati zapustila nekoliko hiš. Tudi njemu zdaj streže neka politična stranka poživenju; nedavno, ko je pozno zvečer šel domu, plazila sta se za njim dva našemljena človeka i nanj streljala, a k sreči ga nista zadela. V Meki od 4. novembra nobeden ni več zbolel za kolero. Ritenski državni zbor je dovolil 34 milijonov frankov, da se bo vojna zoper Peruvance nadaljevala. Dopisi. X Rojana, dne 15. novembra. »Nihil novi sub coelo«, to se pravi: nič novega pod solncem, tako bi dejal judovski modrijan Ben Akkiba. Nam okoličanom se glede kmetijskega predavanja prav tako godi, kakor Dunajčanom v časih Marije Terezije. Razloček je pa ta, da tačasni Dunaj-čani niso imeli nobenega nemškega strokovnjaka, ki bi le do kolen bil segel našemu prostemu kmetu v bučelare-tvu. Zavoljo tega Marija Terezija dozvoli, po njei na Dunaj pozvanemu slov. Antonu Janži, ki je slul za strokovnjaka prve vrste v bučebarstvu, da sine na Dunaju predavati v slovenskem jeziku; a poseben tolmač je njega predavanja slušateljem prevajal na nemški jezik. S prva je ta »Windischer« imel svojo šolo v Au-gartnu i kasneje v Belvederskem vrtu. Tako piše v svojem delu Helfert; die ost. Volksschule I. p. 109. Neverjetno bi se to komu pozdevalo; isto tako se nam okoličanom godi v 19. stoletju. Na novo nam imenovani g. pl. Baldini popotni učitelj kmetijstva predava in predava — a tolmač zraven njega — tudi ta po svoje predava. Mi okoličani Rmo del Slovencevr i ne narodič za se. Z našimi brati Slovenci trpimo i z njimi se tudi1 veselimo. Mi smo udje jednega in istega telesa — sinovi jedne in iste majke; ako se telo slabo čuti, ali naši majki za obstoj — živenje hudo gre — to isto čutimo i mi. Drugače ne more biti. Dejali smo, da je kmeta Janžo Marija Terezija pozvala na Dunaj, ali to se je zvršllo v dobi, ko avstrijski Nemci (mogoče i drugi) še niso imeli take avtoritete, kakor je bil ta naš praded. Tako menda modrujejo gospodje Nemci i še v 19. stoletji o naš Slovencih. Mi Slovenci lahko i s ponosom trdimo, da imamo v sedanjej dobi na razpolago častitljivo svotico strokovnjakov v vsakej stroki kmetijstva, ki so svojo zmožnost pokazali različnimi predavanji, i po mnogovrstnih kmetijskih razpravah v časopisih, knjigah itd. A še drugih gospodov imamo več, ki so jako izurjeni v tem predmetu, ki so kmetijska predavanja slušali v času šolskih počitnic, na kmetijskih učilnicah v Gorici i drugodi — i ti gg. so naši šolski učitelji. Naša okolica se s prvimi ne more ponašati, a z drugimi pa vrlo konkurira. To nam spričujo krasni šolski vrtovi po okolici, i. letne nagrade, katere dobivajo nekateri iz mej gg. učiteljev za predavanja ▼ kmetijstvu dečakom v šoli. Za nas govorč gg. Va-lentič, Ćenćur, Koren in Toros; gospoda, ki se z ljubeznijo in udanostjo trudi vsestranko ta prekoristni pouk Širiti i učečej se mladini ljubezen do tega gojiti. Kakor se iz tega vidi, nam se ne more očitati, kakor nekdanjim Dunajčanom,da nemamo mož za to. Takovo očitanje bi bilo nelogično-absurdno; i vendar se nam imenujo i pošiljajo gospodje, ki našega jezika ne umej6, i se ga težko priuče toliko, da bi mogli svoje dni v njem vspešno predavati, ko vendar imamo naših ljudi na izbor! Še nekaj 1 Učitelju »prima conditio« je, da zna jezik naroda pravilno govoriti i pisati. Še ni dovolj! On mora biti tudi podučen v navadah, odnošajih do-tičnikov, kojim predava, — mora poznati tudi njih dialekt. Vse to pa Slovencu ide koj na roko, kar pa od tujca ne moremo nikdar pričakovati. N. p. v knjigi Še nahaja »vedro« — v našej okolici tega ni; mestu tega je »čeber« ali »čebara« — kar uže bližnjim Kra-ševcem ne veljal »KvinČ-a« okoličani ne poznajo — a ravno ta služi Kraševcem itd. I drugih domaČih izrazov v tej stroki na stotine. Pregovor kaže: Vsaka vas ima svoj glas. To je gola istina. Ta raznoličnost primenovanj celo Slovencu dela preglavico; kaj pa še le tujcu? Kar prvemu jedna ura prežene — drugemu niti vse živenje. Iz Materije« 15. novembra. Letina je bila srednja; ne bi bila torej še taka reva, ko bi nas ne trli previsoki davki in pa tudi stari dolgovi. A to dvoje nam ne daje miru in boben pri nas neprenehoma poje. Veselilo nas je, kar je »Edinost« pisala v uvodnem članku »Pomoč kmetu«; ta članek je bil pisan nam kmetom iz srca in prav zato bi ga morali prav dobro prečitati naši razni poslanci ter se v njega zmislu potezati za kmeta, kajti če ne bo k malu pomoči, pojdemo vsi, še celo dobri kmetje, rakom žvižgat. Mi se nadejamo, da sedanja, nam kmetom bolj ugodna vlada to uvideva in da bode delala na to, da se enkrat začne misliti tudi na kmečki stan, ki je steber državi. A pri tej priliki mi je še nekaj opaziti. Kmet bi rad zvedel in potrebno mu je, da zve naredbe vladine, kakor so nove postave, naznanila, edikti itd., a tega ne prinaša noben slovenski list; »Edinost« pač prinaša dražbe, a druzega še bolj potrebnega pa prav malo. — Vse te vladne naredbe prinaša list »Osservatore Triestino«. Kedo pa umeje ta list, kdo si ga more držati? Jaz menim, da vlade namen je, da se njene naredbe kolikor le mogoče zved6, a tega namena ne dosega z »Osservatore«, katerega še vse uradnije nemajo. In potem: ali niso vredni slovenski prebivalci na Primorskem, katerih je dve tretjini, da jim vlada naznanja razne naredbe itd. v slovenskih listih, katere sploh ljudstvo čita. Slabo je tako in tako; a da vsaj zvemo, kar zadeva nas, po primernej poti, te zahteve nam ne more nihče jemati v zlo. Zato bi svetoval »Edinosti«, da bi ona E D I NO S T. vsaj na kratko prinašala vse ogl ase vlade.*) »Edinost« je pri nas edini razširjeni list, za kar gre velika hvala naSemu vrlemu rodo- in ljudoljubu gosp. vitezu V.—, kateremu Bog plati. A želeli bi, da nain Bog da še kaj takih velikodušnih, za kmeta unetib gospodov. Domače in razne vesti. Cesarjev dar« Naš cesar je podaril črnogorskemu knezu dva krasna konja, in to je storil — brez dovoljenja slovanož'cev. Odbor polil, društva»Edinost« je skle-nol v svojej zadnjej seji, da bode redni letni občni zbor omenjenega društva v Trstu dne 10. decembra. — Dnevni red naznani se kesneje. Tržaški mestni zbor je imel predvčerajšnjem sejo. — Prebrale ste se pisme gg. Artelli-ja, (lahona) in Mauser-ja, da se odpovedujeta mestnemu odborništvu. Nič slabega za mesto. — Župan je odgovoril na interpelacijo g. Nabergoju v zadnjej seji, da se izpolnuje uže povsod nova poljska postava, kar dokazuje to, da je bilo uže mnogo po novej postavi kaz novanih. — G-. Nabergoj se ni zadovolil s tem odgovorom, ker mu je znanih mnogo slučajev, v katerih se oblastniji naznanjeni prestopki niso kaznovali. — Pridržal si je pri priliki staviti predloge o tej zadevi. — P. Luzzatto pravi, da po mestnem Statutu ni dopuščena debata o tej zadevi. — Zbor sprejme potem postavo, da bode mesto v letu 1883 pobiralo od hišnega davka priklado od 38°/r — Potem poroča asesor Pimpach o železnici Hrpelje-Trst in predlaga v imenu delegacije, naj mesto odstopi vsa tej železnici potrebna zemljišča brezplačno in prav tako brezplačno porabo brega (riva) za izpeljanje železnice, ki bode črto Hrpelje-Trst vezala z južno železnico in novo luko. — Ta predlog se sprejme z dodatkom, da bi vlada vredila promet ua zveznej železnici v popolnem sporazumen,]u z mestom. Asesor Pimpach potem začne čitati poročilo odseka za preskrbovanje Trsta z vodo. — Čital je dolgo poročilo, a ker so se mestni očetje naveličali poslušati in ker je nastal nemir, sklenol je župan sejo, predno je mogel poročevalec končati ter naznanil, da se bode nadaljevalo v prvej seji. Razstava je bila zadnji dan 15. t. m., dasi je bilo zelo slabo vreme, močno obiskana. Pričujoče so bile skoraj vse odlične osobe. Imele so v njej ta dan igrati štiri bande, ali zarad dežja je igrala banda polka Albreht sam a in ciganska banda v Gardi. Neka otožnost se je opazovala na vseh obrazih, k čemer je tudi vreme dosti pripomoglo; nehote smo se spominjali na minljivost vsega posvetnega; malo dni še in od-peljo se bogate obrtniške zbirke, izdelki človeškega dela in uma, podro se prostrana poslopja, v spomin ostane le Železni paviljon na prijaznem pobrežji sv. Andreja. — Velikanske koristi iz razstve ne bodo izvirale, ker razmere niso bile ugodne, ali vendar ni bila nekoristna, ker je podučila in izpodbudila marsikaterega obrtnika. Razstaviteiji nas zdaj zapuščajo ter odvažajo blago, kolikor ga niso razprodali, a s tem Še ne bo vse končano, ker Še ostaje loterija, za katero se je izdalo 2 milijona srečk, katerih vsaka stane 50 kr. i pričakuje se, da se ž njo primanjkljaj, Če ne pokrije, vsaj pa zdatno zmanjša. Prečkanje bo 5. janu-varja 1883, dobitkov je 2.000, in vsi obstajajo iz predmetov v razstavi razloženih; prvi dobitek je ena zlata piramida vredna 50.000 gld., urugi dobitek 20.000 gld., tretji410.0u0 gld. Pristavljamo še, da so^se Slovenci za razstavo zelo zanimali, kar je dobro znamenje, in bili so tudi sploh z njo zadovoljni, posebno obrtniki. Mi smo imeli vsak dan priliko občevati z našimi zunanjimi rojaki in uverili srno se, da je razstava pospeŠna našemu obrtnemu napredku; zato pa nam tudi ni žal, da smo se uže iz začetka zanjo zanimali, i nič se ne sramijjemo, da so nam šteli to nekateri za političen greh. Avstrijsko-ogrski razstavljale! so pred odhodom 14. t. m. zvečer v dvorani gledališča »Politeama« napravili banket, katerega se je vdele-žilo okoli 80 osob. Bilo je pri njem jako živahno in napravilo se je več navdušenih napitnic; po banketu pa je bil ples, ki je trajal do ranega jutra. Za slovo hrvatskim odbornikom razstave in hrvatskim razstavljalcem je bil v četrtek zvečer v tržaškej čitalnici banket, katerega se je vdeležilo nad 50 Hrvatov in Slovencev. Menu je bil tako izvrsten, da se ne bojimo rabiti besede banket; izvrstna hrvatska vina različnih vrst, makaronova pašteta iz hrvatskih makaronov, hrvatski purani, morske ribe, hrvatska mostarda, hrvatski sir razne vrste, hrvatske sladčice in sadje— vse to je društvo uzdržavalo pri tako dobrej volji, da so napitnice švigale in se celo grla ogladila; mej napitnicami in petjem smo se kratkočasili še po polunoči in se pre-srčno poslovili od naših bratov Hrvatov; a pozabili nismo tudi na narod, kajti hipoma je bilo nabranih v društvu 44 gld. za bratovščino Hrvatskih ljudi v Istri. — Mej Hrvati je tletno; a gospod Froblich, hrvatski veliki posestnik in viuotržec je še posebno vzgleden Hrvat, ker je čitalnici podaril nad 100 bo-telj najboljšega vina, katerega smo mi vse boljše ocenili, nego pa »Juri« na razstavi. Promembe mej uradniki. Gosp. Zava-dlal, c. k. okrajni komisar, do^daj upravitelj ekspoziture v Krku, premeščen je y Poreč k tamošnjemu okrajnemu glavarstvu. Na njegovo mesto pride gosp. Fabris,, c. k. komisar v Voloskem, na mestu tega pa gosp. Sorli, c. k. perovodja, dosedaj pri c. k. namest-ništvu v Trstu. Premembe v tržaško-koprskej škofiji. G. gosp. Ivan Oballo, dozdaj župni upravitelj v *) Vso prav in lepo, toda mi ne moremo skoro polu Usta napolnjevati s takimi oglasi, prilog pa tudi ne moremo vsakikrat prinašati; to ne dopušča naš finančni minister . Urcd. Pazu, postal je župnik v Novakih, odkodar ide Fran Hrovat, dosedanji župni upravitelj, v istej službi na Paz. C. gosp. Anton Kalac, duhovni pomočnik v Pazinu, ide kakor nadžupni upravitelj v Buzet, na njegovo mesto v Pazin pa je imenovan č. gosp. Bartol Vitezič. Umrl je č. g. Lovro Colombani 10. t m. v Piranu. O Oberdanku se je pisalo, da so ga prepeljali v civilno ječo; to se je res zgodilo, a le za par dni zarad neke konfrontacije z drugimi jetniki; a v nedeljo po noči ga pripeljali nazaj v vojaško ječo, in kakor se sliši, potraila je višja vojaška oblastnija smrtno sodbo. Obsodba. Devet ribičev iz sv. Križa, kateri so 23. avgusta na morju napadli nekatere Kiožote, ker so po njih mnenju preblizu pobrežja ribili, bilo je v Trstu minoli četrtek obsojenih v zapor od 8—10 tednov. Njih zagovornik dr. Nakič je vložil zoper to obsodbo priziv ničnosti. •Restaurant Pllsen«, tako se zove nova krasno opravljena gostilna v novej hiši pošti nasproti, katera se danes odpre. Plzensko pivo si je pridobilo letos v razstavi toliko pohvale in čestilcev, da dvojimo, da ne bi z drugimi tukaj vdomačenimi vspešno konkuriralo. Na zdart Zelo močno burjavo so opazovali včeraj v tržaškem brzojavnem uredu od 11. ure dopoludne do 1. ure popoludne, potem pa je začela polagoma ponehavati. Osobito na severnih potezah je nila močna, na istrskiu in daimatinskin potezah pa neznatna. Magnetne igle so se večidel obračale do 40 gradov na nasprotno, to je od desne proti levej strani, časi pa tudi od leve proti desnej; v aparatih ue je večkrat opazoval stalni magnetizem tako, da ni bilo mogoče brzojaviti. Vreme ie bilo južno, po nebu so se podili debeli, teški odblaki i dež je lil. Morie je bilo nemirno. Na večer se je burjava zopet ponovila, ob 8. uri zvečer pa popolnoma nehala. Čudno, da zvezdarne o njej nič ne vedo. Razpis. S tem oglasom se razpisujeta za začetek druzega šolskega tečaja 1882/83 dva ustanova (štipendija) po 100 gld., katere je ustanovila blaga gospa Cecilija Vassal iz Pariza listom ppdpisanim 24.avgusta 1881. Pravico uživati ta ustanova imajo najprvo siromašni, bistroumni in zdravi dijaci latin-skin šol, sinovi slovenskih, katoliških, poštenih zakonskih roditeljev, ki so se rodili v rojanskej župniji v trzaškej okolici in tudi tam prebivajo, in kateri so se namenili s privoljenjem svojih roditeljev ali njih namestnikov stopiti v dunovski stan in služiti v vinogradu gospodovem v Tržaško-Koprskej škofiji. Za Ro-ja?ci ®0,. $ uživaoi« teh ustanov poklicani slovenski mladeniči latinskih šol in zgorej rečenih lastnosti po vrsti iz teh le duhovnij tržaške okolice, namreč: iz Verdelja (sv. Ivan), Opčin, Prošeka, sv. Križa, Skednje, sv. Jarneja, (Barkovelj), Bazovice, Ketnara, Konto-vela, lrebiča. Za temi Slovenci iz kat-re koli si bodi Župnije tižaško-koprske Škofije; nazadnje Slovani te škofije sploh, in potem mladeniči rojeni v mestu Trstu Pri vseh pa se umeje, da morajo biti zakonski sinovi poštenih roditeljev, zdravi, bistroumni in voljni se posvetiti duhovskemu stanu- Tržaški-koprski škof to ustanova podeljuje, župnik rojanski pa dotični predlog stavlja. Pri podeljevanju se ima dati prednost dijakom, ki se uče na c. k. gimnazijah: tržaškem, pa-zinskem, goriškem in ljubljanskem. Ustanova se moreta uživati od prve latinske šole naprej, zgubi pa se vsled slabega vedenja v enem šolskem poluletju, kakor tudi, ako uijak v dveh šolskih poluletjih zadrugoma v naučnih predmetih nema vsaj prvega reda. Po dovršenih latinskih šolah nema učenec več pravice uživati teh ustanov. Le prav ubogi dijak, ki se odlikuje z lepim vedenjem, pouožnosljo in marljivostjo, ako stopi v bogoslovsko semenišče, more še užizati eno tretjino ustanova, dve ostali tretjini pa se razpišejo in uade drugemu sposobnemu dijaku, ki s tem dobi tudi pravico do one tretjine, ki jo uživa bogoslovec, kakor bi tro ta bogoslovje dovrši ali pa semenišče zapusti. Ako bi se v Trstu ali v Pazinu odprlo mla-deniško semenišče, mora mladenič, ki uživa ustanov Cecilije Vassalke, stopiti v to semenišče in znesek ustanova spaaa v blagajno tega zavoda. Prošnje za ta ustanova naj se preuložo Uojljskemu ordinarjatu v lrstu do J/, decembra t. 1. Prošnjam naj se priloži: krslnica, spričevalo zdravnika, dokaz siromaštva in pa svedočbe zadnjih dveh poluletnih šolskih tečajev. Ustanova se plačujeta vsako šolsko poluletje. Obrtnijsko društvo se založno in obrtnij-skim oddelkom se snuje pri Sv. Jarneju, kder imajo uze izvrstno poslujoče podporno in malo obrtno društvo. Vsa ta društva se spoje v eno samo zgoraj imenovano. — To je naših okoličanov lep napredek, kateri z velikim veseljem naznanjamo. — V nedeljo bode imelo omenjeno gospodarsko društvo uže prvi občni zbor. — Zdaj bomo imeli v okolici uže dve društvi, ki obečati mnogo uspeha. — Le tako naprej okoličani, na tak način se najprej oprostimo tujega jarma. 10M*|V0 za soriški dež. zbor bodo, kakor se sliši, še le po dveh mesecih, to je v januvarju prib. leta. Duhovske spremembe v gorlškej nadškolljl. (dostavek k poročilu v št. 64). Č. gosp. Ivan Jarec gre za vikarja v Tribušo; Šimon Gregorčič (kaplan v Kobaridu) za vikarja v Trento; Ivan Mnrovec za kaplana o Kobarid; Jož. Poljšak je imenovan župnijskim oskrbnikom^v Prvačini; Janez KolavČiČ je nastopil župnijo v Sempasu; Štef. Gorjup, dekan v Višku je stopil v stalni pokoj, in Janez Jug vikar v Lokavcu v začasni pokoj. D^aki soriško kmetijske šole obeh oddelkov so bili zadnji ponedelek v tržaškej razstavi; vodila sta jih gospoda vodja Povše in prof. Žepič.— Oba strokovnjaka sta našla prav dosti zanimivega In podučljivega na razstavi. Zadnje dni so obiskovali prav močno razstavo kmetovalci s Primorskega, kar je dobro znamenje, da se zanimajo za napredek. Izseljevanje. Iz vasi Lučenik na Goriškem se je dvajset rodbin preselilo v Ameriko. Gosp. Rlhard Dolenec, vodja vinarske šole na Slapu in znani rodoljub je imenovan definitivnim ravnateljem prve bolgarske gospodarske Šole v Ruščuku. — Bolgarska vlada mu da letne plače 3000 gld., stanovanje z raznimi izvenrednimi pobolj-ški. — Skoda sicer, da kranjska zgubi tako moč; a na drugo stran nam je drago to, da gre mej bratski narod, kateri sluje glede kmetijstva kakor najprid-nejši mej vsemi južnimi Slovani, vsled česar ga tam čaka prekrasna, častna naloga. Mi mu želimo iz srca najboljšega uspeha na čast njemu in Slovencem sploh. Wov slovenski list. Kraniska kmetijska družba je 15. t. m. v občnem zboru sklenola izdajati počenši od 1. januvarja svoj lastni družbeni list. Novo pevsko društvo «E.lra»seje zadnji teden osnovalo v mestu Kamniku. Aiovo posojilnico so zadnje dni ustanovili v Sevnici na štajerskem. IVastopkl ljubosumnosti. Dominiku Udine, v 48. letu, iz Velje, stražniku i prejemniku užitnine na isterskej cesti je bila njegova ljubica Marija Milok, 23 let stara, za 3 dni ušla, in ko jo je sinoči zopet v svoje stanovanje pritiral; ustrelil jo z revolverjem v prsa, (ob H*/4 uri po noči), potem pomeri sam nase ter si požene krogljo v prsa. Ko policija na mesto ride, najde oba v postelji še govoreča i ja takoj i v olnišnico odpelje. Ali ko so žensko iz postelje vzdignili, najdejo kroglo pri njej, ker jej je bila od prs odletela ter jo samo nekoliko ranila; njemu pa je krogla v truplo prišla i ni upanja, da ostane pri žive nju. Krvna osveta. Pred 36 leti je bil v albanskej vasi Rogač umorjen trgovec, a morilca niso mogli najti. Trgovec je zapustil mlado vdovo i dveletnega dečka. Dvanajst let pozneje je umrla njegova žena. Na smrtnej postelji je poklicala svojega sina k sebi, spomnila ga, da je bil njegov oče umorjen, i dati jej je moral besedo,,da bo svojega očeta maščeval, ako zve za morilca. Štiri leta pozneje se je sin oženil se svojo sestričino, edino hčerjo brata njegovega očeta. Pred nekoliko dnevi je zbolel v vasi' nek kmet ter čutil, da se mu bliža smrt. Poslal je po sina umorjenega trgovca ter mu razodel, da je on v družbi z njegovim strijcem, sedanjim tastom, njegovega očeta umoril. Sin je naglo tekel domu, ustrelil tasta, poslovil se od svoje žene, poljubil in blagoslovel svoje otroke ter zginol od doma. Gospodom poverjenikom in vsem domoljubom, ki nabirajo prostovoljne doneske za zidanje »Narodnega doma». Izredni občni zbor, ki je bil dne 5. t. m., naročil je podpisanemu odboru, naj nevtegoma pozove vse one gospode, ki nabirajo prostovoljne doneske za zidanje «narodnega doma», da a) zneske nad 20 gld. brez odloga odpošljejo, b) zneske pod 20 gld. pa pošiljajo sproti ali vsaj vsak drugi mesec društvenemu blagajniku g. dr. Josipu Staretu, hišnemu posestniku na Marije Terezije cesti št. 5. Z ozirom na ta nalog dovoljuje si podpisani upravni odbor vse gospode, ki imajo kaj denarja nabranega za «Narodni dom» najuljudneje prositi, da ga takoj odpošljejo na svoje mesto, v bodoče pa, da se blagovole ravnati po sklepih občnega zbora. V Ljubljani, dne 12. novembra 1882. Za upravni odbor društva -Narodni Dom»: Ivan Hribar, dr. Al/. M oseke, tajnik. predsednik. iimuumnmmiinmuuum i Varčnost. J | Nova zaloga izdelanih oblek za može, | i fantiče in mala dekleta slavnoznane tovarne j Leopold Tedesko & Comp. «j | V z Dunaja $ J !® Prosnitz-a in Pressburg-a, -,] I fl v Trstu, Corso it. 709/2 na voglu velike go- ^ ig stilne »Aquila nera« pri 9 i" Aleksandru Mstlfir-n S j ponuja bogato zbirko elegantnih oblačil, jako • ] i trdno delanih iz dobrega, garantiranoga blaga, i J bodisi izbornega, bodisi navadnega, na de- j i belo, ali pa na drobno po stalnih fabriških i | cenah. j Tržno poročilo. Kave — brez spremembe, cene vedno tiste. Sladkor — mlahova kupčija, cene šibke. Sladkor v vrečah gld. 30'/, do gld. 331/,- Sadje — nespremenjene cene, kupčija še precej dobra. Olje — v dobrem obrajtu, cene nespremenjene. Petrolje. — Tendenca za povišanje cene; denes stane še vedno gld. 10. DomaČi pridelki. — Fižola cene se slabšajo, ker nij kupčije. — Gene masla so dobre, naravno štajersko in kranjsko maslo plačuje se po 88 do 94 gld. špeh in mast — prodajata se po visokih cenah; Špeh gld. 78 do gld. 82, mast gld. 80 do gld. 817,. Žito — brez kupčije; kupuje se edino le za spomlad na špekulacijo. Seno — gre izpod rok po gld. 1.70 do gld. 2. Borsno poročilo. Borsa prav mlabova, kurzi skoro vsih papirjev, posebno pa kreditnih akcij, nazadujejo. EDINOST. DnnajMka borna dne 47. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . Enotni drž. dolg v srebru .... 71 Zlata renta..........94 5% avst. renta........91 Delnice narodne banke.....83*2 Kreditne delnice........299 London 10 lir sterlin......119 Napoleon...........9 C. kr. cekini.........5 100 državnih mark.......58 76 gld. 50 kr. » 2"» » 20 . 10 » 50 . 20 » 48 » fifi » 56 » M. Dodič je prevzel gostilno nasproti cerkve sv. Ivana, gostilna se bo imenovala: •OStarija k slovenskemu Mi-helu«. Omenjeni obljubi in zagotovi točno postrežbo, z dobrimi pijačami in izverstno kuhinjo. (2—11) Hiša na prodaj. V Trstu v najlepšem položaju, ki nese nad 8'/« čistih, kar se da dokazati, z velikim dvoriščem in vodnjakom je naprodaj zarad preselitve lastnika. Pogoji so ugodni, in en del kapitala lehko ostane na hiši. Kupci naj se oglasijo pri našem opravništvu. Prava isterska vina. Naznanja so slavnemu občinstvu, da se je v Trstu ravnokar odprla ZALOGA ISTERSKIH VIN Corsia Stadion St. 7 katera razpošilja isterska vina z svedočbo narodnosti proti gotovemu plačilu. Isterska vina najfineje vrste v sodčkih od 30 in več litrov za domačo rabo po sledeči ceni: Toi-an namizni najdnejSi gl. 30 j . „ .. b d « navadni « 24 j 1 neK1, Drez oa,A postavljen (franco) na postajo v Trstu. Nadalje ima v zalogi množino vina za gostilne krčme itd. po naj ugodnfjšej ceni. Razpošiljatev se vrši najhitreje na vsako naročbo z spoštovanjem Zaloga isterskiti vin 9—2 Corsia Stadion 7, Trst. Zaloga R. Malti Via del Tin tore 7 ima v zalogi razne baze kave, riža, svežega sadja itd. in prodaja v korist onim gospodinstvom iz okolice ki se previde vaj o s tem blagom za celi mesec, tudi v manjših množinah od 5 do 50 kilogramov po najnižih cenah, kakor se plačujejo na debelo. - Izvrstna kakovost in točna poštena postrežba. Kava 1 Kilogram: Kub«, Ceylon, Menados, Mokka, Java, Santo«, Rio, Jamajka 98 94 82 68 62 58 54 44 Riž 1 Kilogram : Ostilskl I. Ostilski II. Rangoon I. Rangoon II. 26 20 |8 16 Južno sadje vsake baže po najnižih cenah. 10-2 „LA VERIFICA" Izhaja 7, 18. in 27 vsacega meseca. list za vsa uradna izžrebanja, toliko avstrijskih, kakorJtudi inostranskih srečk, katerih dobitki niso bili še izplačani, prinaša vse linančne novosti, številke loterije avstrijske in italijanske itd. Vsak naročnik dobi v Januvarja izkaz vseh izžrebanih sreček od prvega žrebanja do konec leta 1882 in koledar la žrebanja za leto 1883. Uže precej dobiva list. SPC tisti, kateri se precej naroči za leto 1883, brezplačno torej v novembru In decembru _ Naročnina se sprejema vsak dan Pogoji narocbe: Od 1. januvarja do 31. decembra: Trst v uradu gld. 1.70 — na dum pošiljali gld. 2 — za vse dežele austro-ogrske gld. 2.50, inostransko 8 frankov v zlatu, izvan poštne zveze 10. lrankov v zlatu, — posamezne številke 6 soldov. Opravništvo in uredništvo pri GiuNoppe /oidnn, Ufficlo Verlfica di tutte Estrazioni e Cambio Valute, blizo palače deželne vlade S*- v TRSTU 4-1 Obče znane in izvrstne na tržaškej razstavi s srebrno svetinjo odlikovane voščene sveče iz čistega ne po k varjenega če bel ne ga voska priporočata 9—y P. in R. Seemann v Ljubljani. fl masivnih anfcli hr. srebrnih nam i/.rili X1L*, 1 tctko angl. br. trebrnn veliko *liuo Kit juho, C Izvrstnih angl. br. crebrnih podnožnikov, fi »ngli'Bkih desertnih ploaSkov, 1 izvrstna popernict in cukrovniai, (i nnJlepNih cizeliranih pruzentir ploStfk iv, 0 lepih masivnih kupio za jaj a, <1 m»jl<>p*ih argl. br. srebrnih tiic za jajca, (i krasnih najflnejih ploBCkov za cuker, 1 Pa.jnica najfineje vrste, 2 krasna salonska sveći.iki, 64 koiov. V dokaz, da mnjn naznanilo. SV nI sleparija ic zave7ujem se javno, 8e blago ni |>o volji, vzeti ga nn7iij lire« ugovora. Kdor hoCe tedaj dobiti za svoj denar dobro in pristno blago, ne pa iz-mcSek, naj se, dokler Je kflj zali ge, zaupljivo obrne name. J. H. Rabinowicz Dunaj, glavna zaloga anglo-brit. fabrika prflbrnih izdelkov II. Schiffamtigaii* 20 a. Prah ■■ ČlSCenje zqoraj omenjenega blaga so dobiva v večjih Bklatlah pri tneni. — Skatlja velja 15 kr. (6—1) Melbourne 1881. — I. premija. — Sreberna medalja. Muzikalne igrave, katere igrajo 4—200 komadov, z ekspresijo in brez nje, 7. mandolino, bobnjem, zvonci, kastagnetami, nebeškimi glasovi, harpumi i. t. d. Igralne škatlje, katere igrajo 2—IG komadov; dalje popotne Skrinjice, držala smodk, švajcarske hišice, album-i fotogrnfiji, pisavno orodje, škatlje za rokavice, t^žola za pisma, posode za cvetlice, etuis za smodke, tobačnice, mizice, steklenice, krožniki za pivo, denarnice, stoli i. t. d., vse z muziko. Vedno najnovejše in naj izvrstniše priporoča J. H. Heller, Bern (Schweiz). Samo. će se naravnost pri njemu kupi, daje poroštvo pristnosti. Ilustrirani ceniki se dobe franko. 100 najlepših muzikalnih igrav v vrednosti 20 000 frankov se bo med kupce od novembra do 30. aprila 1883. za premijo razdelilo. Dunaj ! Dunaj ! Cujte, glejte, strmite! OskrbniStvo falirnno vellkn an^lo-hrltl'k" hbflk" »rebrnih ladelkoo prodaje vse izdelke zelo pod fabrisko cono. KdoT poSIJe, aH so naroSi p v povzetji, 8 gld. 30, dobi prav knsno namiznimi i/. nnjllnejSega .nulo-brl-tlSkega srebra (ki jc poprej voljala 40 gld.) Vaak naročnik dobi pismeno po oBtvo, da naiiiiznina ostane 10 let bula. ti namiznih noiev, z iavrtno jekleno ostrino, U pravih ungl. br. srebrnih vilic iz enepa kosa. Tinctura Chinae L Rhel comp vulgo Marija wm\ želofle ene Kapljice katere napravlja Gabriel I^icooli lekar «pri angelji» v Ljubljani, Dunajska cesta. To zdravilo na- _________-^pravljeno iz najbolj- /^^-•'-Isih zeliSa, katerih . v < ../.•is dimnoga rastejo v oko-J "Ilici znane romarske K C cerkve Matere Božje na Brezji na Gore-ji • . :>!njskem, ima cudovl-to moč v sebi. Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu pebain pa vije, proti želodeSnemu prehlojenju, zlatenici, ako se komu hoCe vzdigati. ako boli koga glava (Se to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti ŽelodeSnemu krču in zaprtju, ^o je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti P^U par- nim na vranici, jetrih in proti zlati žili, m v razlicmn mrzlicah. Cena I Steklenice 20 kr. _ftM va Ta esenca ozdravi bo\eznl v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premeniavno mrzlico, zanašanje, hemorojide, zlatenico itd , ki so vse ce se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica w Antlrrheumon, pripravil G. Piocoli, lekat angeli u» v Ljubljani, na Dunajski ceBti. Najboljšeizara-vilo proti prehlajenji, kostobol i, hromoti delavnih Cut-nlc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr. NajboljSe In najvplivnejše pravo norvelko P.o"UB®'leT® Jetrno bije proti mramorlcl, rhahitUi, pl«^i. »