T>r»i3CT.w»ez»ia. štev. Pin l»SO.	y>aJvšaIir»a.na,.
Št. 3.	Ljubljana, v četrtek, ine 17. januarja 1924.	Leto II.
Izhaja vsak četrtek.
1’limrnin’V	za ceI° leto . .	Din	50-—	mesečno ....	Din	5'—
lil! UuH;IIU.	za pol leta . .	„	25-—	za Inozemstvo	„	80’—
Uredništvo In upravništvo:	Ljubljana, Sodna Ulica Št. 5.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo po tarifu. — Poštno-čekovni račun št. 13.236.
Jugoslavija in Italija.
Točna vsebina jugoslovansko-i talijanskoga dogovora še ni znana, zato moremo soditi o njem le reser-virano.
Iz vsega, kar so razširjali bel-grajski listi, bi se dalo sklepati, da je bistvo reškega sporazuma ta, da pripade Reka sama politično Italiji, komercijelno pa Jugoslaviji. Ta sporazum bi bil brez dvoma ugoden za obadva dela v danih razmerah, katere je žalibog ustvarila prevratna otročja diplomacija, ki je komandirala v prvih povojnih letih naše javno življenje in zaigrala sploh vse, kar je sploh zaigrati mogla.
Jugoslavija potrebuje Reko komercijelno, Italija pa, glede na fašističko nevrozo, politično. Tako bi bil. če so poročila točna, mnogoletni in za obe državi tako škodljivi spor srečno končan in se smemo oddahniti.
Dogovor radi Reke pa ni glavna stvar in tvori le prilogo glavnega dogovora, kateri baje obsega politično zvezo med našo in italijansko državo in osiguranje ugodne trgovske pogodbe. To je izredno važna stvar in v interesu naroda smemo tako pogodbo z veseljem pozdraviti. Seve, žalibog, tudi v tem pogledu ne vemo nič točnega, ko to pišemo. Toda, če je vest v poglavitnem točna, jo opravičeno pozdravljamo. Italija je edina velesila, na katero mejimo. Že to dejstvo samo zadostuje, da moramo iskati ž njo najboljših stikov, ona pa z nami. Defenzivna zvezna pogodba spominja na svojedobno ital i jansko-avstrijsko pogodbo. Upajmo, da bo držala boljše, kot ona. Od lojalnosti obeh mejašev je vse odvisno, bolj kot od mrtve črke. Naša pogodba vsekakor sloni na boljšem in poštenejšem temelju kot svojedobna avstrijska, katera je slonela na neodkritosti. Avstriji se je šlo pred vsem za to, da obvaruje svoj nemško-mažarski režim pred vnanio nevarnostjo; to je bil glavni razlog njene zveze z Italijo. Nam in Italiji pa gre iskreno za to. da se varuje in še nadalje zajamči položaj ,kakršnega so ustvarile mirovne pogodbe. Zato je naša pogodba iskrena in ima vsled tega v sebi sami predpogoje za obstoj. Tembolj, ko so obojestranske gospodarske koristi prijateljskega italo-jugoslovan-
Ako se poglobimo v čase pred svetovno vojsko in primerjamo iste sedanjim, vidimo ogromen preobrat naše ožje domovine na trgovsko-gospodarskem polju. V Sloveniji smo imeli vrlo malo domačih trgovcev, da so uživali sloves veletrgovcev na svetovnih tržiščih, še manj pa mož finančnikov, ki bi se zamogli uveljaviti na denarnem trgu. Naši trgovci so uživali sloves kot soliden in pošten element, vreden popolnega zaupanja od strani kupcev in prodajalcev; kot narod se pa kljub temu ni-
škega razmerja evidentne. Skupne gospodarske koristi pa so vedno trden temelj sodelovanja držav, tembolj, ker te koristi prežive vse tre-notne politične in -druge konjunkture. —
S sklepno sodbo še čakamo do objave točnega besedila pogodbe, hipotetično pa, t. j. če so tozadevne vesti v glavni stvari točne, pozdravljamo.
-Seveda, žalostno je, da smo morali politično žrtvovati Reko, četudi le golo mesto. Toda kdo nas je spravil v ta prisilni položaj! Omenili smo že, da nihče -drugi kot tisti kavarniški in otročji »diplomati«, kateri so v prevratni in neposredni poprevratni dobi žal obvladali našo javnost in povrh še, na veliko nesrečo, tudi našo zunanjo politiko, v kolikor je zadevala takozvane »naše« probleme, slovenske in hrvatske. Tem »afterdiplomatom« kakor jih nazivlje nemški izraz, imamo zahvaliti izgubo vsega, kar je sploh bilo mogoče izgubiti: Koroške, Postojne in Idrije, ter — Reke. Naj-usodepolnejšo ulogo je igrala v tem oziru naša SLS, to je njeni klaverni »voditelji«, ki so se kakor mali in hudomušni dečki, s »fano zadaj«, igrali z živi jenskimi interesi naroda, ko jim je naša nemila usoda bila vrgla vesoljni narod v roke! Ljudje, katerih politična zmožnost ne presega »frnikol«, so igrali frnikole in vse zaigrali. To je bila in je tragika v zgodovini našega naroda. »Gospodje« s »fano zadaj« igrajo še naprej »frnikole« in so z veliko vnemo pri tem, da- zaigrajo še zadnje ostanke, kateri so nam slučajno še ostali.
G. Pašič je že leta 1919 v Parizu svetoval, da se sprejme takozvana Wilsonova črta, ki bi nam bila dala Postojno, Idrijo in končno tudi Reko. Politični otroci tega niso hoteli in danes smo v posledici teh otročarij prisiljeni, da sami podpišemo, da ima Italija sama urediti politične razmere Reke! Tragika narodov sloni na neumnosti voditeljev, ki je hujša kot hudodelstvo. Preko teh usodepolnih neumnosti slovenskih politik astrov in afterdiplomatov morajo Srbi s pametjo in modrostjo urejevati naše razmere do Italije. To je tudi svoje vrste tragika — tragika slovenskih ljudskih šalobard.
smo mogli uveljaviti na tem polju v
taki meri kot je bilo za naš narodni gospodarski obstanek nujno potrebno.
Opazovali smo pred vojno, kako nas tuji kapital in tuji element vedno bolj ogroža ne samo na gospodarskem polju, ampak tudi na nacionalnem. Kadar se je osnovalo kako tuje podjetje, je bilo isto tudi potuj-čevalnica za vso okolico.
Pripoznajmo, da smo vsi čutili vedno^ hujši pritisk od vseh strani na naš narod in da smo pričeli šele
po preobratu dihati svobodneje. Pritisk se je vršil namenoma od strani Avstrije, ^e več pa direktno od ve-lenemškega kapitala, ki je hotel imeti solidno pot do Trsta in preko Balkana v Bagdad. Če se ozremo na ta gigantski boj pred vojno in študiramo njegov sistem in načrte, nam daje ta pokret dosti snovi za razmišljanje sedanjih težkih dni našega naroda na tem polju. Da so imeli tujci mnogo uspeha, moramo priznati, kar pa tudi ni bilo čudno, saj je bil njim ves nekdanji državni aparat finančni kot upravni na razpolago, poleg tega tudi smotreno vodena notranja kot zunanja politika, ker so se obojni interesi krili v njih ciljih.
Slovenci smo bili dobri v tem boju edino kot delavci, skladiščniki, kvečjemu kot poduradniki, na gmotno boljšem mestu so se pa težko našli naši ljudje. Ako pa je že kdo bil, se je moral odreči svoji narodnosti. Poleg vsega tega je eden glavnih vzrokov, da so imeli tujci tako ogromen uspeh na tem polju, ki se ga ne more zatajiti, — namreč njihova doslednost, vztrajnost, brezobzirnost, solidnost in dalekovidnost pri vseh načrtih. To pri njih.
Mi smo sicer tudi polagoma napredovali kljub mnogo težjemu položaju, kot ga je imel naš nasprotnik, samo s to mzliko, da je on imel vsa tu potrebna sredstva na razpolago, medtem, ko smo se morali mi boriti za vsako postojanko posebej. Temu našemu razvitku je bila in je še žal velika ovira naš podedovani greh, zavist, ki je mogoče glavna rak-rana pri našem narodu poleg alkohola. Da pa smo imeli kljub vsem našim rpnakam delne uspehe, se moramo zahvaliti pridnosti, požrtvovalnosti naših velemož, ki so organizirali potom zadružništva naše finance in s tem omogočili soliden temelj za naš vsestranski razvitek. Njim se imamo zahvaliti za gmotno podporo naših dijakov v tujini, kjer so se pripravljali v strokah, v katerih nam je primanjkovalo sposobnih moči, da bi zajezili naval tujcev v naše ozemlje. Bodimo pa odkritosrčni ter priznajmo, da se je kljub vsej naši odpornosti in vztrajni delavnosti vseh naših gospodarskih in političnih si! nas vseh polastila nervoznost in obup z oziroma na vedno večji pritisk od vseh strani. V teh težkih časih so naši politični krogi iskali rešitve v raznih, vsaj deloma mogočih načrtih, omladina pa v bodoči slovanski državi ob Jadranu in v takem stanju nas je dohitela svetovna vojna.
Po izbruhu vojne se je na mah ustavilo vse naše gospodarsko življenje v tem smotru in ves narod je začutil, da je prišel dan odločitve, bodisi da izginemo kot narod ali pa se uresniči sen o svoji lastni državi. Usoda nam je bila mila in je naklonila svobodo in državo, o kateri smo si upali misliti komaj v duhu. Posledice temu preobratu so se čutile v vsem našem narodno političnem, gospodarskem življenju. Razmah novih idej je bil ogromen, pa žal tudi naivnost nas samih, ker smo pričakovali, da so s tem končane vse
nevarnosti za nas in da smo rešeni skrbi za naš gospodarsko politični obstanek. Računali nismo, da smo z državo prevzeli tudi dolžnosti, katerih do prevrata v tem smislu nismo poznali. Kot državo sestavljajoči del nas ne opravičuje noben izgovor v slučaju naše pasivnosti v izvrševanju istih, da dolžnosti tudi druoi ne vrše.
Kaj nam je storiti, če se ozremo na preteklost, sedanjost in bodočnost? Nič drugega kot da gremo z moško odločnostjo k podrobnemu re-elnemu delu, ne glede na levo ali desno. Idealiziranje in fraze pa pustimo močnejšim narodom, kateri si lahko privoščijo eksperimentiranje na tem polju.
Rešitev nas kot naroda pa iščimo edino v solidno resnem, treznem in vztrajnem delu v vseh panogah, ki nam prinašajo korist iz sedanjega položaja, ker v nasprotnem slučaju lahko pridemo še v težji položaj, kot smo bili pred vojno.
Ako ne bi imela Slovenija tako ugodnega položaja kot trgovsko obrtno središče in ne bi bila ona faktično vrata na balkanski polotok, bodimo uverjeni, da bi gotovo tujci ne silili k nam. Da se pa bomo znali varovati tem napadom, ki se zadnje čase vedno s hujšo silo vrše, oglejmo si naš finančni položaj, v katerem se nahajamo po vojni. Povzdignila se je naša trgovina, nacionalizirali smo tudi razna tuja podjetja, ali z žalostjo moramo konstatirati našo šibkost na finančnem polju, ki se izraža v tem, da smo primorani klicati zopet tuji kapital k nam, da zamoremo vzdržati denarno krizo, ki je nastala v Sloveniji in ki je neposredni vzrok, da se bližamo predvojnim razmeram.
Mogoče bo iskati napake tudi v tem, da smo premalo zainteresirali hrvaške in srbske finančnike v pravem času. Poleg vsega tega pa rabi industrija kot trgovina solidnih in dalekovidnih mož, ki jih pa mi nimamo v zadostnem številu na razpolago, kar občutimo posebno sedaj, ko se zopet bije boj za naš gospodarsko politični obstanek. Zdravilo tem razmeram je edino v tem, da se usmeri ves naš narod k stremljenju za treznostjo, da posveti vse svoje sile k varčnosti in solidnosti, ter da si zopet pridobi renome pridnega, kredita vrednega trgovca, obrtnika in kmeta. Ker resnica je, da je posebno naš trgovski stan, zaradi povojnih razmer mnogo izgubil na slovesu, ki ga je imel; vzrok je pa pripisovati večinoma raznim špekulantom, ki so se vrinili v trgovski stan in istega izrabljali v razne nesolidne posle doma kot v tujini z namenom, hitro obogateti. Zato ne pripisujmo naš težak položaj samo tujcem, federalistom, centralizaciji države itc., ampak iščimo v nas samih napake, skušajmo jih odstraniti in uspeh nam je zagotovljen.	Fr.
naročajte in razširjajte „Ljudski tednik"!
Gospodarski in finančni položaj Slovenije.
(Iz trgovskih krogov.)
Politični
nali adi konference male antante v Belgradu so bila notranjepolitična vprašanja potisnjena v zadnjem času v ozadje. Vsa pozornost je bila v zadnjih dneh obrnjena na potek konference male antante, kakor tudi na sporazum med Italijo in Jugoslavijo -dede reškega vprašanja.
Narodna skupščina bo imela svojo prvo sejo po praznikih šele 23. ali pa 25. t. m. Prva seja finančnega odbora se je vršila 17. t. m., zakonodajna pa bo 21. t. m. Zakonodajni odbor še nima določenega dnevnega reda. Verjetno je, da bo najprej pretresal zakon o centralni upravi, ker je edini zakon, ki ga je vlada že pripravila. Po dogovoru vlade s predsednikom narodne skupščine Ljubo Jovanovičem o parlamentarnem delu in o predložitvi zakonskih načrtov, pride prvi na dnevni red zakon o centralni upravi države, potem proračun in zakon o ukinjen ju ministrstva za konstitu-anto. Medtem se bodo izvršile ratifikacije mednarodnih poštnih in brzojavnih konvencij, in ako mogoče, tudi zakon o zemljoradniških kreditih.
Ministrski svet je na eni zadnjih sej razpravljal o' izpremembah proračunov posameznih ministrstev. 'Sprejet je predlog ministra za pravosodje, da se odobri 123 milijonov za izplačilo vojne škode. Zatem je določenih še 10 milijonov za izboljšanje stanja vpokojencev in je sklenjeno, da se dovoli večja vsota za uradniške plače. Da bi se ti novi izdatki pokrili in proračun spravil v ravnotežje, je bilo sklenjeno, da se zmanjšajo gotove postavke ministrstev za promet, za narodno zdravje, za zgradbe in za prosveto. Proračun bo sprejet do 1. aprila t. L, veljal pa bo za celo proračunsko leto do 1. aprila 1925.
Vlada želi, da se v mesecu februarju izvedejo volitve v oblastne skupščine. Določeno je, da se takoj izvrši likvidacija pokrajinske uprave v Zagrebu, v kolikor se tiče poslov ministrstva za notranja dela. Posli ostalih ministrstev se bodo likvidirali nekoliko pozneje in se bo pripravilo vse, kar je v tem pogledu potrebno. Likvidacija pokrajinskih uprav v Sarajevu in Splitu je docela zaključena.
#
Konferenca male antante. Na
konferenci zunanjih ministrov male antante, ki se je pretekli teden vršila v Belgradu, se je že na prvi seji ugotovilo glede mednarodnega političnega položaja potom izmenjave mnenj, da se v vseh vprašanjih strinjajo. Mala antanta, nositeljica splošnega miru, želi nadaljevati od-nošaje zaupljivosti in sodelovanje z vsemi zavezniki ter je bolj kot kdaj odločena za to, da ohranijo v sedanji evropski situaciji one struje, ki streme za izpolnitvijo pogodb in vsem državam potrebno konsolidacijo. Na drugi seji konference so vsi trije zunanji ministri razložili
G. Keller:
Obleka naredi človeka.
(Dalje.)
To bi torej bil poljski grof? Voz so seveda videli skozi okna svojih pisarn, vedeli pa niso, ali gosti krčmar grofa ali pa ta krčmarja. Vendar pa krčmar doslej še ni napravil nobene neumnosti. Bil je znan kot ’precej prebrisana glava in tako so postajali krogi, ki so jih napravljali radovedni gospodje okoli tujca, vedno manjši, dokler se niso zaupljivo vsedli k isti mizi ter se sami povabili na spreten način k pitju s tem, da so začeli igrati brez nadaljnih ceremonij na karte za steklenico vina.
Pili pa niso preveč, ker je bilo še prezgodaj. Bilo jim je na tem, da popijejo požirek izborne kave in da pogoste Poljaka, kakor so že imenovali na skrivaj krojača, z dobrim tobakom, da bi lažje zaduhal, kje da je pravzaprav.
prepleti.
zunanjo situacijo svojih držav. Pri izmenjavi stališč je bila konstatirana popolna soglasnost. Komunska, češkoslovaška in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev so sklenile, da nadaljujejo politiko miru, spoštovanja in konsolidacije pogodb, kar je cilj male antante. Hočejo ravnotako ohraniti prijateljske od-nošaje z vsemi državami. V tem pogledu sta mogla dr. Beneš in Duca z zadovoljstvom konstatirati, da se obstoječe težkoče med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Italijo vedno bolj odstranjajo ter usmerjajo k prijateljski rešitvi in spravitvi problema in zbližan ju med obema državama. Na bolgarski in grški problem se gleda v Belgradu, Pragi in Bukarešti na isti način. Glede notranjih zadev Grške se želi, da se naj one konsolidirajo in da Bolgarska ostane v mejah mirovnih pogodb in se izogne vsakemu incidentu. Dogodki na Balkanu so se zelo izčrpno obravnavali. Oficijelni komunike o poteku, konference naglaša, da hoče biti mala antanta v dobrih stikih ne samo na-pram Franciji, temveč tudi napram Angliji in Italiji. Posebno je konferenca naglašala potrebo skupnega sodelovanja Francije in Italije. Na zadnji seji konference, ki se je vršila v soboto se je razpravljalo o vprašanju mažarskega posojila. -Soglasno se je sklenilo, da je treba delati na to, da se odstranijo težkoče, ki še obstojajo v tem vprašanju. Dr. Beneš, Duca in dr. Ninčič so nato sklenili, da se vrši prihodnji sestanek male antante v Pragi meseca junija ali julija.
Sporazum z Italijo. Koncem januarja ali začetkom februarja se imata sestati v Benetkah Pašič in Mussolini, da podpišeta protokole o sporazumu. Ako Pašič radi slabega zdravja in tudi iz političnih razlogov ne bo šel na pot, je vlada odredila ministra Ninčiča, da potuje v Milan ali v Rim na konferenco z Mussolinijem, po kateri bo sporazum podpisan. Prvi protokol vsebuje takozvani prijateljski pakt med Italijo in Jugoslavijo ter predvideva posebne koncesije za bodoče gospodarske odnošaje. Drugi protokol se tiče izprememb člena 4. rapallske pogodbe. Po vesteh iz Rima pritiska laška vlada, da bi se izvršil podpis protokolov še pred 28. januarjem.
Avstrija in Jugoslavija. Pretekli teden je imel avstrijski zunanji minister dr. Griinberger v glavnem odseku avstrijskega parlamenta obširen ekspoze o zunanje političnem položaju, v katerem je naglaša! avstrijsko miroljubno politiko ter je izjavil glede Jugoslavije, da je Avstrija s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev vzpostavila prijateljsko razmerje takoj po končnoveljavni določitvi meja. To razmerje ima za cilj medsebojne gospodarske in kulturne podpore. Povodom obiska v Bel-grndu sklenjene konvencije o ukinitvi sekvestrov in zapor, o plačilu
„Ali smem ponuditi gospodu grofu izvrstno smodko? Dobil sem jo od svojega brata naravnost iz Kube!11 je dejal eden izmed njih.
„Gospodje Poljaki ljubite tudi dobre cigarete ; tukaj je pristen tobak iz Smirne, poslal ga je moj družabnik,11 je zaklical drugi ter pomolil svoj rdečkastosvilnat mošnjiček.
„Tale iz Damaska je finejši, gospod grof,11 je zaklical tretji, „naš tamošnji prokurist ga je sam zame preskrbel.11
četrti je pomolil predenj zveriže-no podolgasto smodko ter vpil: „Ako hočete kaj zares izvrstnega, poskusite tole pristno farmarsko cigaro iz Viržinije, kjer je zrastla, bila narejena in se sploh ne more kupiti take vrste!11
Strapinski se je smehljal sladko-kislo, rekel pa ni ničesar in kmalu so ga obdajali fini oblaki dima, ki jih je srebrilo skozi oblake prodirajoče solnce. Nebo se je v dobri četrt uri razvedrilo in nastal je lep jesenski
predvojnih kronskih dolgov, o razdelitvi gotovih bosansko-hercegovin-skih akcij in o prenosu delniških družb so bile prejšnji mesec odobrene in sprejete od narodne skupščine v Belgradu, izmenjane so bile ratifikacije in stopijo v najkrajšem času te konvencije v veljavo. Preteklo poletje je bil dalje dosežen sporazum glede razdelitve arhivov in umetnin. S tem so bila prijateljskim potom rešena vsa med Avstrijo in Jugoslavijo sporna vprašanja, ki se nanašajo na izvršitev santgermainske mirovne pogodbe.
Mažarska. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je 12. t. m. iz Belgrada odpotoval v London na sejo odbora, ki ima razpravljati o dovolitvi posojila Mažarski. Tu ho zastopal stališče male antante v tem vprašanju. V Londonu pride do sporazuma in |se odobri posojilo. Glede pogojev male antante za dovolitev posojila Mažarski, se omenjajo tele točke:	Mažarska mora
brezpogojno priznati v trianonski pogodbi določene meje in mora privoliti v obmejne korekture, zahtevane od držav male antante. V višini 250 milijonov zlatih kron dovoljeno posojilo se ne sme pod nobenim pogojem potrošiti za oboroževanje Mažarske. Mažarska se ima obvezati, da Habsburžani nikdar ne pridejo na mažarski prestol. Posa-mne države male antante stavijo še špecijelne pogoje v njih državnem interesu. Romunska zahteva, da se Mažarska odreče integriteti pokrajin krone sv. Štefana. Slično zahtevo stavi tudi kraljevina SHS, kakor tudi zahtevo, da Mažarska prekine z vsako propagando v Vojvodini. Prekiniti ima tudi na romunsko zahtevo propagando na Sedmogra-škem. Te pogoje predloži zunanji minister dr. Beneš odboru Društva narodov.
Nemčija. Francoska vlada je koncem preteklega tedna odgovorila na nemško spomenico o reparacij skem problemu, da je Francija vsak čas pripravljena sprejeti in pretresti vse nove predloge, ki jih hoče Nemčija staviti. Predlogi pa morajo biti sestavljeni na tako široki podlagi, da so nadaljnja pogajanja mogoča. Istočasno je bil nemški odpravnik v Bruslju povabljen
popoldan. Gospodje so rekli, da bi bilo potrebno izrabiti ugodno priliko, ker do konca leta itak ne bo več mnogo lepih dni, in sklenili so, da se pooeljejo ven in posetijo dobrodušnega uradnega svetnika na njegovem posestvu, čegar novo vino je treba pokusiti. Puhek-Paterman, sin, je poslal po svoj lovski voz in kmalu so njegovi belci zapeketali po tlaku pred gostilno. Tudi gostilničar sam je pustil napreči in uljudno so naprosili grofa, naj se jim pridruži in nekoliko oHeda okolico.
Krojaču je vino nekoliko razgrelo možgane; hitro se je zmislil, da se bo pri tej priliki še najlažje neopaženo odstranil in nato nadaljeval svojo pot. Škodo naj bi pač bedasti in vsiljivi gospodje pripisali sami sebi. Sprejel je povabilo z nekaterimi uljudnimi besedami in zlezel z mladim Puhkom na njegov lovski voz.
Hotel pa je slučaj, da je krojač, ki je že doma dostikrat imel kot mladenič opravka v graščinskih hlevih,
k zunanjemu ministru Jaspariju, ki mu je izročil belgijski odgovor in dal obenem ustno izjavo, ki se v bistvenem krije s pojasnili fran-voske vlade. Belgijski odgovor ne vsebuje ničesar, kar bi ne bilo v skladu z vsebino francoskega odgovora.
Romunska pogajanja z Rusijo.
Po daljšem času so se razbila trgovinska pogajanja med Rusijo in Rumunijo, ki so se vršila v Tiras-polu in Odesi. Sovjetska vlada je odklonila sedaj tudi rumunski predlog, da naj bi se na konferenci v Salzburgu v Avstriji vršila vsa med obema državama viseča politična vprašanja. Moskovska vlada izjavlja, da nikakor ne more pričeti kakih posebnih političnih pogajanj z Rumunijo, pripravljena pa je, v slučaju morebitne obnovitve gospodarskih pogajanj v Odesi razpravljati tamkaj tudi o političnih vprašanjih.
Anglija. Angleški parlament je bil v torek otvorjen s prestolnim govorom. Kralj naglaša v prestolnem govoru, da so odnošaii Anglije do drugih držav slejkoprej prijateljski. {Prestolni govor fiaznanja, da se bo stavil predlog, po katerem naj se ratificira v Lausanni s Turčijo sklenjena pogodba. V vprašanju alkoholne prepovedi se bo v kratkem sklenil dogovor z Združenimi državami, ki bo še bolj utrdil odnošaje med tema dvema državama. Prestolni govor nadaljuje, da se bo vpliv Zveze narodov z vsemi možnimi sredstvi tudi nadalje povečal. Glede notranje - političnih težkoč pravi, da prizadevanja za ustvaritev dela in za zmanjšanje števila brezposelnih niso ostala brezuspešna. Končno se bavi prestolni govor z vprašanjem zunanje trgovine.
Nova grška vlada. Venizelos je sprejel predsedništvo nove grške vlade, ki je sestavljena tako-le: Venizelos, ministrski predsednik; Rous-sos, zunanje zadeve; Gondikas, vojna; Canavas, mornarica; Kafandaris, pravosodstvo; Foufoulis, notranje stvari; Michalakopoulos, finance: Tsouderos, trgovina; Spirides, državno gospodarstvo; Milonas, poljedelstvo; Datiadis, javna varnost; Natalas, prosveta.
služil svoja vojaška leta pri huzarjih in da se je razumel na konje. Ko ga je torej vprašal njegov drug, ali zna mogoče voziti, je takoj prijel za povodce in bič ter odpeljal v spretno hitrem diru skozi dvoriščna vrata na deželno cesto, tako da so se gospodje spogleda vali in si zašepetali: „Res je, on je v resnici gospod!11
V pol ure so prišli na posestvo uradnega svetnika. Strapinski je zapeljal pred poslopje v lepem loku ter hinoma ustavil konje. Skočili so z vozov, prihitel je iz hiše uradni svetnik ter odpeljal vso družbo v sobe. Kmalu se je na mizi pred njimi iskrilo vino v čašah. Spočetka so ga poskušali ter ga hvalili, nato pa začeli pridno prazniti kozarce, medtem ko je hišni gospodar obvestil domače, da ima pod svojo streho odličnega gosta, poljskega grofa, ki ga je treba čimbolje pogostiti.
Družba se je medtem razdelila v dve stranki, da bi zaigrali na karte in popravili zamujeno, kajti v Zlatem
Pred volitvami.
(Dopis.)
Letos, na spomlad že mogoče, bodo pri nas zopet volitve. Takrat naj se izkaže vsak moža na mestu in odda svoj glas po najboljšem prepričanju, brez ozira na desno ali na levo: kot mož! Ni vseeno, kam bomo vrgli volilno kroglico, — z njo bomo zapečatili svojo in svojih bližnjih usodo za leta, morda za vselej. Dvakrat smo dolžni, da vestno preudarimo, ker gre za usodo otrok in žensk, ki ne morejo voliti.
Zadnje volitve so to dosti jasno pokazale. Kako drugače bi se iztekle, da niso ljudje slepo ubogali oni brezvestni poziv »Slovenca« in
»Bogoljuba«, češ: berite samo nas. »Ljudski dnevnik« pa vrzite proč! Zakaj neki"?
No, zdaj je »mirna doba«, ko volivna vojska ne razsaja. Marsikdo bo zdaj, ko vse hiti, da uresniči oni raj na zemlji, ki so ga obl ju-bovali 18. marca, — marsikdo bo naše naslednje misli lažje razločil.
Najprej to-le: To, kar nam danes . najbolj manjka v državnem življenju, so značajni možje. In to je oni veliki razlog, zakaj mi ne moremo s SLS. Že takrat, ko nam je dajal (po prevratu) dr. Korošec Jugoslavijo, smo se je bali iz njegovih rok. Nismo se motili! Kako
prav smo slutili, da tisto počenjanje tega moža ne bo rodilo dobrih sadov. Nič ni mislil v svoji slepi zaverovanosti.
Še veliko bolj pa se bojmo avtonomije iz njegovih rok! Ali bo potem res boljše! Enkrat nam je to že rekel; takrat nam je zidal zlate gradove — vsi se še spominjamo.
Ves slovenski narod hoče danes avtonomijo. S tem mora vsak pametni politik računati in gledati, da narod zadovolji. Narodova blaginja mu mora biti najvišji zakon. Mi smo to željo upoštevali in to izrečno vstavili v svoj program, ki smo ga takoj spočetka objavili. Tam smo izrečno zapisali, da hočemo delati, da pridobimo najširšo samoupravo. (Mi smo iz dovolj tehtnih razlogov rabili to besedo, ki je slovenska prestava grške, t. j. pomeni isto).
SLS je to prav dobro vedela. Vedela je, da je naš program boljši kot njen, ker je povrh še bolj v skladu z željami sv. Očeta, ki mu ni prav nič všeč, da se duhovni izpostavljajo v politiki. — Takrat pa se je najnesramnejše zlagala in nas obdolžila pred vsem slovenskim ljudstvom, da smo srbski plačanci. Kakor nas je obdolžila ob prevratu, da smo avstrijakanti, ker nismo hoteli pobirati kozlov, ki jih je streljal dr. Korošec, tako so nam zdaj zalučali novo kepo blata v hrbet — srbski plačanci. Oni so ravno tako dobro vedeli kot takrat, kaj smo in kdo smo. Vedeli so, da vodijo našo strujo možje, ki jim vsa SLS ne veže niti do kolen. Vedeli so, da bi tedaj, če zmagamo, odklenkalo koritarstvu, ki ga uganjajo in ki ni nič čednejše kot nam sami slikajo belgrajskega. Le to je, da toliko ne morejo več, odkar so potisnjeni nazaj in ž njimi mi vsi. Žalostna usoda!
Da, mož jim manjka! Nesrečno roko dr. Korošca (rabimo ta mili izraz) v politiki čutimo danes vsi. Dr. Brejca so se pa obranili celo lastni najožji pristaši, tako da je
bil s težavo postavljen za kandi-data-namestnika. Danes vodi SLS v parlamentu troje doktorjev bogoslovja. Kako pa se sklada poklic duhovna s politikom, prepustimo okusu in treznemu preudarku bralca. In tej trojici je pokorno vse, bodisi da niso šolani, ali pa ker so še mladeniči v politiki.
Ni čuda, da sprejema parlament najvažnejše zakone, ki bodo imeli najdalekosežnejše posledice, katerih zlepa ne bo mogoče popraviti, da se izvaja najstrožja davčna izterjava — j ugoslovanski klub je pritisnjen ob steno in mi ž njim. Prav nič ga ne upoštevajo, piše »Slovenec« in to mu verjamemo.
Niti najmanjše opore nimamo, da bi mogli v dr. Korošcu zreti kakega slovenskega Windhorsta, ki res dolgo časa ni mogel upogniti železne roke Bismarckove; na jo je in jo je zlomil. Dr. Korošec je zadosti dokazal, da ni politik. Izrablja le organizacije, ki so vajene discipline še od nekdaj, stoji pa pred njimi kakor Francozi pred diisseldorfskim aparatom. Narod ni igrača, vreden je, da ga vodi izkušen mojster.
Mogoče da v kratkem pride do volitev v oblastne skupščine; ali bomo imeli letos tudi volitve v narodno skupščino, bo iše pokazal razvoj no tr an j e-p olitičnih dogodkov. Dosedanji voditelji slovenskega ljudstva v Jugoslaviji se niso obnesli. Ljudstvo trpi radi njihove pogrešne in izključno demagoške politike. Vprašanje pa je, ali nimamo Slovenci mož, ki bi mogli izpeljati zavoženi voz slovenske politike iz blata, ki bi zastopali interese našega ljudstva odkrito in pošteno! Čas je, da pride do izpre-membe v vodstvu slovenske politike, do resnega dela. To pa se ne bo dogodilo prej, dokler ne bo ljudstvo pomedlo s političnega površja svoje zapeljivce in si izbralo za svoje zastopnike može, ki jim bo glavni in edini cilj ljudski blagor.
— nk.
Sporazum med Jugoslavijo in Italijo.
Med Jugoslavijo in Italijo se je dosegel sporazum, po katerem Reka izgubi svojo samostojnost, zajamčeno v rapallski pogodbi. Reško vprašanje je tvorilo že dolgo časa jabolko razdora med našo državo in Italijo in je bilo eno glavnih vzrokov, da se odnošaji med nami in Italijo niso razvijali tako, kakor bi bilo potrebno in koristno za obe sosedni državi.
Vest o doseženem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo ter celo o zvezi med obema državama je zato presenetila javnost in politične kroge, ker niso bili o razvoju stvari zadostno poučeni.
Na podlagi doseženega sporazuma izvrši Italija napram Jugoslaviji vse določbe rapallske pogodbe, kakor tudi obveznosti, ki izhajajo iz pisma'»grofa Sforze. V smislu teh določb dobi Jugoslavija Delto, Baroš in Bankino. Naša meja se določi strogo
v zmislu ranallskega dogovora in pisma grofa Sforze z event. lokalnimi P"~ravami. Jugoslavija se odreče izvrševanju čl. IV. rapallske pogodbe, t. j. pušča Italiji proste roke v vprašanju ureditve reške države. Italija privoli, da vzame Jugoslavija reško luko, odnosno tamošnje pristaniške naprave za 50 let v zakup. Med Italijo in Jugoslavijo se uredijo s posebnimi pogodbami gospodarska in politična vprašanja ter se sklene zlasti trgovinsko - ekonomska konvencija. Jugoslavija in Italija sta se principijelno sporazumeli, da si obe državi v -osebni pogodbi zajamčiti medsebojno svojo integriteto in da prevzameta v to svrho tudi vojaške obveznosti.
Italija dobi torej Reko, kar je razvoj dogodkov v reškem vprašanju, je to dejstvo že jasno napovedoval. Kakor hitro je Italija okupirala Reko in poslala svojega generala Cdardina,
je bilo jasno, da se Italijani ne bodo umaknili z reškem ozemlja. Da je do tega prišlo, so vzrok pogreški naše diplomacije v prvih letih po prevratu.
Gre samo zato, ali žrtev, ki jo doprinaša Jugoslavija Italiji, ni prevelika in prepoceni odkupljena. Danes še ni mogoče presoditi točno da-lekosežnosti sporazuma, ker niso podrobnosti popolnoma znane in se imajo urediti še s posebnimi dogovori, gotovo pa je, da bi se s politično-vojaško zvezo z Italijo ojačil tudi naš položaj.
Po časopisnih vesteh se je dosegel tudi sporazum, po katerem uži-v"-" naši ljudje vse iste ugodnosti v Italiji, kakor Italijani na podlagi st. margheritskih konvencij pri nas. Za
nas Slovence bi bil tak sporazum velikega pomena, ker naši ljudje dovolj bridko občutijo v Italiji zatiranje slovenskega šolstva in vsakega slovenskega kulturnega gibanja.
Pokazalo se bo, ali je naša vlaia zadostno poskrbela tudi za to. Zakaj, mi Slovenci v kraljevini SHS sc kljub zvezi naše države z Italijo nikdar ne moremo kot narod odreči svojim sorojakom onstran državnih mej. Dobrih odkritosrčnih odnošaj.; ’ kljub vsem pogodbam ne bo nikdar med nami in Italijo, dokler bodo zatirali Italijani slovanski živelj v Primorju, dasi bi bili ti dobri odnošaji potrebni obema stranema. Zato bi bilo samo želeti, da bi tudi v tem oziru prišlo do preokreta.
Politične vesti.
+ Cerkev in politika. Zadnja „Murska Straža" prinaša pod tem naslovom članek, v katerem pravi med drugim: „Ako politična stranka vzame v svoj program etično načelo, je to prav in hvalevredno, ni pa prav, ako se to načelo izrablja v umazane politične svrhe; greh je, da se Cerkev, ta svetovna institucija postavlja v politično službo te ali one stranke. Verni slovenski narod spoštuje nauke svete Cerkve, zato bi bil greh na narodu, ako se profanira njegova globoka vera, iz katere je črpal v vseh vekih moč in tolažbo — z dnevno politično borbo.“ „Straža", „Slov. gospodar", „Slovenec" in „Domoljub" kaj takega še nikoli nista zapisala. Bog ve zakaj? Dobro bi bilo, ako bi nam tudi to pojasnila „Murska Straža", ker od navedenih listov tega ne pričakujemo. Ugotavljamo pa, da nas veseli, ker se je v vrstah SLS našel list, ki je enkrat povedal to, kar smo mi iz vsega početka trdili in zagovarjali in radi česar je nas tudi napadalo časopisje SLS. Popolnoma tudi odobravamo nastopne besede „Murske Straže":	„Kdor onečašča
Cerkev in njene prevzvišene nauke s tem, da meša Cerkev s politiko, torej Cerkev, lastnino nas vseh z eno stranko, politiko, lastnino posameznih skupin, pa je — zločinec. Izrabljanje vere in verskih institucij v politične svrhe je rakrana na našem narodnem telesu. Cerkvi prijazna politika pa bodi proti svojim nasprotnikom res krščanska; kajti le tako bo časopisje, ta velesila ojačila Cerkev in njeno notranje, dušno carstvo in ne bo pritožb, da vera peša." Zelo bi nas veselilo, če bi se „Murski Straži" posrečilo prepričati dr. Ko-voša in druge voditelje SLS o resničnosti in potrebi izvajanja izraženih načel, a dvomimo, da bi bilo to mogoče. V tem oziru smo mi še neverni Tomaži.
h Samouprava — avtonomija.
Naš list se je vedno zavzemal za najobsežnejšo samoupravo ljudstva. Nismo rabili skrivnostne grške besede, ki je že dovolj na slabem glasu. Dejali so, da je avtonomija lastna zakonodaja in samouprava nekaj drugega. Res pa je, da je lahko samouprava celo več
kot avtonomija in narobe. Vse je odvisno od uspeha, od pogodbe, revizije ali kar hočete. Tudi pri lastni zakonodaji bi najvišji zakon, v katerem je obseženo vse, — to je ustavo — dala skupna državna konstituanta, kot jo je že dala. In to celo po Radičevem načrtu. Končno pa pomen j a uprava tudi zakonodajo, ker je to dvoje neraz-družljivo. Ni lastne uprave, če ni lastne zakonodaje. (To pa razvidiš tudi iz Vidovdanske ustave).
+ »Domoljub« se je v eni zadnjih številk obregnil v svoji krščanski ljubezni zopet ob pokojnega ravnatelja g. Gustava Pirca, češ da se je država uknjižila za znesek okroglo tri in pol milijona K na hišo Kmetijske družbe, v kar je bila slednja obsojena od glavne direkcije carin. Zlobno pa molči »Domoljub« o tem, da je državni svet to obsodbo razveljavil, da torej Kmetijska družba po pokojnem g. Pircu ni oškodovana in se bo ta znesek vknjižil. »Domoljub« naj raje pometa pred svojim pragom. G. Jarc e la bella compagnia še niso zaprli zadnjih vrat in zna se zgoditi, da se jim skuha jed, ki ne bo baš dobro dišala in jo bo družba iz SLS s kislim obrazom posrebala. Ce bi imeli gospodje iz SLS mirno vest, bi se ne branili z vsemi štirimi občnega zbora Kmetijske družbe. O vsem bomo pravočasno še govorili.
+ Sporazum med zemljoradnik! in SKS. V petek 11. t. m. je bila v Ljubljani seja izvrševalnega odbora SKS, ki je odobril sporazum, sklenjen med zastopniki SKS in srbske zemljoradniške stranke dne 3. januarja v Zagrebu. Sporazum odloča, da imata SZ in SKS skupen izvršilni odbor, ki nosi ime: „Glavni izvršilni odbor Saveza zemljoradnika." V ta odbor pošlje SKS iz vsakega okrožnega odbora po enega člana, ki mora biti kmetovalec in poleg tega predloži glavnemu izvršilnemu odboru SZ enega člana v kooptacijo. Poslanci SZ in SKS tvorijo en poslanski klub. Pokrajinske strankine organizacije obdržijo svoje ime in popolno avtonomijo v vseh pokrajinskih političnih vprašanjih. Vprašanja, ki so načelne
potoku ni moških, ki bi ne igrali na karte, kadar se snidejo. To jim je menda prirojeno. Strapinskega, ki je soudeležbo odklonil iz gotovih vzrokov, pa so povabili kot gledalca, kar se jim je zdelo vsekakor vredno truda, ker so navadno pri igri razvijali mnogo modrosti in prisotnosti duha. Vsesti se je moral med obe stranki, igralci pa so vso svojo pozornost posvečali temu, kako bi igrali čim duhovitejše in spretnejše ter obenem tudi zabavali tudi gosta. Sedel je med njimi kakor kak bolehen knez, pred katerim proizvajajo njegovi dvorjani prijetno gledališko igro ter tako predstavljajo potek dogodkov sveta. Pojasnjevali so mu najpomembnejše preokrete igre, za-pletljaje in dogodke, in ako je morala ena izmed strank za trenutek posvetiti svojo pozornost izključno igri, je druga skušala tem bolj živahnejše zabavati krojača. Najbolj primeren predmet razgovorom so se jim zdeli konji, lov in podobno. Strapinski se je
spoznal tudi na tem polju, ker se mu je bilo treba samo spomniti besedičenj, ki jih je slišal v bližini časnikov in graščakov in ki so mu že takrat izredno ugajala. Dasi je nekdaj priučene fraze vedno povedal z gotovo skromnostjo in otožnim smehljajem, je ravno s tem dosegel še večji učinek. Ce so nekateri izmed gospodov vstali od mize in stopili na stran, so si samo dejali: „Res je, to je gotovo plemenit človek!"
Samo knjigovodja Mihael Bmič. ki je dvomil nad vsakim človekom, si je zadovoljno mencal roki in si dejal: „Vidim, da bo v Zlatem potoku zopet došlo do senzacije, ki je sicer pravzaprav že tu! Je pa bil že tudi skrajni čas, zakaj od zadnje je preteklo že dve leti. Tistile možakar tam ima nenavadno prevrtane prste, — menda ne od krvavih bojev. Radi mene, jaz se ne bom vmešaval v to stvar. Naj se stvar razvije, kakor treba!"
Obe skupini igralcev sta prenehali z igro, tudi prva žeja je bila po-
gašena in zato so se lotili starejših vin uradnega svetnika, ki so jih ravnokar prinesli na mizo. Močno vino pa jih je znova razvnelo in nekdo je predlagal splošno hazardno igro. Zmešali so karte, vsakdo je vrgel na mizo svoj tolar in ko je prišla vrsta na Strapinskega, ni imel drugega kakor svoj naprstnik, da ga zastavi. „Jaz nimam takega denarja," je dejal in zardel, toda že je med tem zastavil zanj Mihael Banič, ki ga je opazoval. Nihče ni pazil na to, kajti vsi so bili preveč dobrodušni, da bi se jim mogel zbuditi sum, da je nekdo v njihovi družbi brez denarja. V naslednjem trenutku je dobil krojač, ki je dobil igro, ves zastavljeni denar. Presenečen je pustil obležati denar na mizi in Banič je zanj igral naslednjo in tretjo igro, ki sta ju dobila dva druga. Toda četrto in peto je zopet dobil Poljak, ki se je kmalu zavedel in se je prilagodil položaju. Sedel je tiho in mirno za mizo ter igral z menjajočo se srečo. Enkrat je imel v
rokah samo še en tolar, ki ga je moral zastaviti, toda dobil je igro, in nazadnje, ko so se je že naveličali, je imel pred seboj velik zlatnik, več kot je imel kdaj v življenju. Ko je videl, da je vsakdo spravil svoj denar v žep, je tudi sam sledil temu zgledu, seveda ne brez bojazni, da je vse to samo lep sen. Banič, ki ga je neprestano ostro opazoval, si je kmalu ustvaril o njem sodbo in si mislil. „Za vraga, ta se že ne vozi s štiri-vprežnim vozom!"
Ker na je obenem opazil, da ni skrivnostni tujec pokazal nobenega pohlepa no denarju in da se sploh obnaša pametno in trezno, mu ni postal nenaklonjen, temveč je sklenil, naj se cela stvar razvije sama od sebe.
(Dalje prih.)
Poravnajte naročnino!
važnosti za cel SZ rešuje izključno glavni izvršilni odbor SZ. SKS obdrži svoj organizacijski red in izvršuje svojo organizacijo po sklepih načelstva SKS, dokler ne bo izdelan organizacijski red za SZ Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot osnova skupnega dela služi program SZ, dopolnjen s predlogom ustave zemljo-radniške stranke in poznejših odlokov glavnih kongresov SZ. Glavni kongres SZ se vrši vsako leto, kjer ga odredi Glavni izvrševalni odbor Saveza zemljoradnika. Na ta kongres pošlje SKS delegate po statutu SZ.
+ Kaj pravi Radič. Zadnji Radičev „Slobodni dom“ prinaša nastopno obvestilo: „V sporazumu z našimi angleškimi prijatelji in presodivši točna in temeljita poročila, ki jih je prejel v Londonu od predsedništva HRSS in od vodstva Hrvatske zajednice, se je odločil predsednik, da pride za nekaj časa na Dunaj in tu še enkrat resno poskuša doseči sporazum z onimi srbskimi krogi, ki iskreno priznavajo in jasno uvidevajo, da se v Hrvatski in nad hrvatskim narodom ne more in ne sme še dalje vladati s silo. Ako pri srbijanskih demokratih v resnici prevlada Davido-vičeva struja tako, da doleti Pribiče-vičeve batinaše ista politična usoda kakor naše frankovce, potem bi še ta mesec moglo priti do sporazuma in sicer spočetka najprej v to svrho, da se zruši Pašičeva čisto srbska gosposka radikalna vlada in da pride namesto nje taka srbsko-hrvat.-slo-venska vlada, ki bi spomladi izvedla volitve s programom:	Sporazum
med Hrvati in Srbi ter spoštovanje narodne volje, kakor se pokaže pri svobodnih volitvah." Sobotna radikalna „Samouprava" pa prinaša . re-vod Radičevega razgovora z dunajskim dopisnikom italijanskega lista „II Secolo", v katerem odgovar a Radič na vprašanje, ali je sporazum med Srbijo in Hrvatsko mogoč, da je po njegovem mnenju nemogoč. Radič pravi med drugim: „Za sedaj zahtevamo nove volitve. Ako ne pride do njih, bomo napovedali bojkot državi, odklonili vojake in davke. V ostalem že sedaj kmetje brez proglasa ne plačujejo davkov, razen ako ne posreduje oborožena sila, a samo 17 odstotkov vojaških obveznikov se' prijavlja svojevoljno k dolžnosti. Vse ječe so polne upornih hrvaških vojakov, beguncev in ostalih, ki nočejo priseči kralju zvestobe. Ali v ječah samih delamo mi propagando med Srbi. Ako vse to ne bo spametovalo Srbe in da zainteresiramo vsaj eno velesilo za našo usodo, bomo brezpogojno prisiljeni k revoluciji. A vendar, ni izključeno, da se morejo Srbi ukloniti tudi proti svoji volji in da nasilno izvrše ono amputacijo, o kateri govore v poslednjem času in ki jo mi nočemo sprneti." Nadalje pravi Radič, da je samo njegov pacifizem dosedaj picprečil revolucijo, toda ko bo prišel čas, jo bodo Hrvati dvignili. „Samouprava" objavlja ta razgovor, ki ga je prinesel „II Secolo" 9. januarja, brez posebnega komentarja in samo pristav-V- da ga objavlja, ker želi, da se ohrani kot dragocen dokument izdajalca svoje domovine radi Radiča samega in njegovih javnih in tajnih zaveznikov.
'+ Sklepi Radičeve stranke. V
nedeljo se je v Zagrebu vršila plenarna seja Radičeve republikanske seljačke stranke, ki so se je udeležili vsi njeni poslanci izvzemši onih iz Like in Dalmacije, ki zaradi vremenskih nezgod niso mogli priti. Predsedništvo je obvestilo navzoče predvsem o političnem položaju in o razgovorih z Radičem in dr. Korošcem, o informiranju opo-zicionalnega bloka in o pospešitvi rušenja sedanjega režima, o razmerah v Macedoniji in o razpoloženju tamkajšnjega prebivalstva napram HRSS v slučaju, če bi bile volitve svobodne. Predsednik je prebral Radičevo poročilo, v katerem opominja poslance HRSS, naj ostanejo složni in disciplinirani. Na seji so bili sprejeti sklepi, da HRSS odobrava dosedanje delovanje Radičevo v inozemstvu in mu obnavlja njegov mandat za nadalj-
I»o svetu.
nje delovanje. HRSS pooblašča predsedništvo stranke za nadaljnje delovanje v svrho ustvaritve opozicijonalnega bloka, čigar naloga naj bi bila, da strmoglavi sedanjo Pašičevo vlado in izzove razpis novih volitev v svrho sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci po volji ljudstva. HRSS obsoja celokupno delo male antante in proglaša za hrvatski narod vse njene sklepe, zlasti one finančne narave za neveljavne.
+ Zopet nepotrebna afera. Povodom zborovanja male antante v Belgradu je naš pariški poslanik objavil v »Samoupravi« članek, ki naglasa, da bi ne imeli z upostavit-vijo odnošajev do Rusije nikakih koristi, v političnem in socialnem oziru pa bi si nakopali veliko in nevarno zlo. Po njegovih besedah bi zastopnik sovjetske Rusije v Belgradu tvoril za našo državo v političnem, državnem, socialnem in nacijonalnem pogledu vir naj večje nevarnosti, ker bi bil privlačni cen-trum vsem antidržavnim in antina-cijonalnim elementom, ki jih imamo žalibog še mnogo na Hrvat-skem in v Sloveniji, med muslimani v Bosni in v Makedoniji. Ta članek je zbudil precejšnjo pozornost, ker se je na sestanku male antante imelo razpravljati tudi o odnosa j ih napram Rusiji. Pozneje je dr. Spalajkovie izjavil, da je v »Samoupravi« priobčeni interview o vzpostavitvi odnošajev s sovjetsko Rusijo izraz njegovega globokega osebnega mišljenja in prepričanja. Izjavil je, da ni vplival na ta članek noben ruski monarhist, ker je sam nasprotnik teh monarhistov, ki so v marsičem krivi za sedanje razmere v Rusiji. Po nekaterih vesteh je pariški poslanik dr. Spalajkovie podal demisijo na svoje poslaniško mesto v Parizu vsled nesoglasij, ki so nastala na vodilnih mestih radi njegovega članka v »Samoupravi«. Ta vest pa doslej še ni potrjena.
+ Kaj hoče SLS? „Narodni dnevnik", ki izhaja namesto radikalnih „Jutranjih Novosti" je te dni zapisal to-le: „Pred vojno, ko so delovali še stari voditelji SLS, je bila njena politika premočrtna in če ste vprašali tudi namriprostejšega volil a SLS, vam je vedel ta povedati, za-k^i je za SLS, ker njeno politiko je razumel. Vprašajte na danes odličnega pristaša SLS, da vam odgovori z vso odkritosrčnostjo, kakšna da je politika SLS in videli boste, da vam ne bo znal odgovoriti. In kako tudi. Eno glavnih političnih ’^^šanj današnjega dne je vprašanje notranje ureditve naše države. Ali bodi naša država republika ali monarhija, ali naj bo avtonomistična ali federalistična, ali naj bo avtonomija v utrditev države ali v njeno pogubo, io so vprašanja, na katere zahteva javnost odgovora."
+ Spor radi ljubljanskega mandata se nadaljuje na obeh straneh s polno paro. Kdo- bo dalje časa vztrajal, tisti bo dobil mandat. Torej pogum!
+ Prepovedano pravaško glasilo.
Z odredbo policijskega ravnateljstva v Zagrebu je ustavljeno izhajanje „Pravaša", ker da je izzival mržnjo proti državi kot celoti in netil plemenski razdor. Vodstvo pravaške stranke obljublja, da bo v kratkem začelo izdajati novo glasilo.
+ Makedonska stranka. Bel-gradski listi poročajo, da delujejo nekateri politiki iz Južne Srbije na to, da bi se osnovala posebna makedonska stranka, v katero bi naj vstopili vsi radikalni in demokratski poslanci iz Juž. Srbije. Nova stranka bi delovala na to, da se vsestransko izboljša uprava v Južni Srbiji.
MRFtM 1	----1
*	Redukcija uraduištva v Italiji.
Italijanska vlada je že ;pred časom izvedla redukcijo nadštevilnega urad-mištva, kar je imelo najboljše finančne uspehe. Uprava italijanskih državnih železnic je tekom enega leta znižala število uradnikov od 122.000 na 65.000 in število uslužbencev od 20.000 na 15.000. Prihranili so 153 milijonov lir, ne da bi prometna služba pri tem kaj trpela.
*	Italija za ohranitev vojne industrije. Italijanska vlada je odredila, da zasebne tvrdke, ki so med vojno izdelovale vojni materijal ter posedujejo stroje in druge naprave te vrste, ne smejo strojev in naprav uničiti, temveč jih morajo ohraniti za morebitne bodoče potrebe.
*	Led v Benetkah. Iz Benetk poročajo, da se je v mestu in okolici pojavila tako huda zima, kakršne nihče ne pomni. Večina kanalov je zamrznjenih, da ljudje po ulicah lahko uporabljajo drsalke in sani.
*	Otvoritev brezžičnega prometa v Avstriji. 11. t. m. je Marconijeva družba v Avstriji na slovesen način otvorila brezžični brzojavni promet. Zvezni predsednik Hainisch, zvezni kancler dr. Seipel in dunajski župan Seitz so
— P. n. gg. naročnikom!! Mnogi gg. naročniki še niso poslali naročnine za 1. 1924. Prosimo naj to store v najkrajšem času. Nekateri so tudi še na zaostanku na naročnini za lansko leto. Poravnajte svoje obveznosti.
— Prijateljem našega lista! Mnogo naših somišljenikov in prijateljev »Ljudskega tednika« je poleg naročnine poslalo upravi lista preplačila, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Naj bi našli mnogo naslednikov! Spričo velikih stroškov, ki so v današnjih razmerah v zvezi z izdajanjem lista, nam je vsak dar za tiskovni sklad »Ljudskega tednika« dobrodošel. Naj bi se naši prijatelji in somišljeniki večkrat spomnili na naš list; še bolj pa bi nas veselilo, če bi ga tem bolj razširili med našim ljudstvom, da zve in spozna resnico. V neumornem in požrtvovalnem delu je napredek in bodočnost!
— Poljsko odlikovanje našega kralja. Poljska republika je odlikovala kralja Aleksandra I. z najvišjim redom »Virtuti militari«. Red je bil ustanovljen že leta 1792. Po statutu tega reda so odlikovani z njim vsi zaslužni možje, ki so si pridobili največjo slavo v vojski za bodočnost Poljske. Do sedaj so s tem redom odlikovane štiri osebe.
— Za oškodovane po povodnji.
Glavni odbor »Rdečega križa« v Belgradu je imel sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se bodo nabirali v celi kraljevini prostovoljni prispevki za oškodovance po povodnji v Sloveniji in na Hrvatskem. Kralj Aleksander je daroval v to svrho 100.000 dinarjev. Pričakujejo se prispevki ministrov, poslancev, bank in raznih bumanitarinih društev.
—	t dr. Bogomil Senekovič. Dne
9. t. m. je umrl g. dvomi svetnik dr. Bogomil Senekovič, eden najboljših upravnih uradnikov slovenskih, ki je bil vedno vzor vestnega uradnika in poštenjaka. Bil je izboren upravni strokovnjak in odličen poznavalec vseh strok obsežne državne uprave. Marsikatero težavno nalogo je častno rešil. Velike so njegove zasluge za prehrano Slovenije takoj ipo prevratu. Kot vladni komisar mestne ljubljanske občine je pokazal posebno iskrb za Ljubljano. V svojem prostem času se je mnogo bavil s pravniškimi študijami, ki jih je napisal lepo število. Njegovo znanstveno delovanje je znalo ceniti tudi naše vseučilišče, ki mu je namenilo mesto ređrEega profesorja. — Blag mu spomin!
—	t dr. Ivan Frischauf. V Gradcu je 7. januarja umrl vpokojeni vseuči-liški profesor dr. Ivan Frischauf, star 86 let Pokojnik je leto za letom zahajal na slovenske planine. Že -pred več kot 40 leti je napisal »Die Sannta-
odpo slali prve pozdravne brzojavke.
*	Kriza nemškega časopisja. V preteklem letu je v Nemčiji prenehalo izhajati 2513 časopisov, od tega 173 dnevnikov. Krivda leži v pretežni meri na naraščajoči draginji in na obubožan ju prebivalstva, ki ne more več v toliki meri naročati časopisja.
*	Roparji v slovenski posojilnici v Clevelandu. Dne 12. m. m. so roparji obiskali slovensko posojilnico v Clevelandu na St. Clair ave in 63. cesti. Roparja sta se pripeljala v avtomobilu db uradnem času. V posojilnici je bilo tedaj navzočih pet uradnih oseb. Roparja sta vstopila z naperjenima revolverjema in prisilila vse osebe, da so se umaknile v drugo sobo, kjer jih je eden izmed roparjev stražil, drugi pa je hitro izpraznil predale. Nato sta roparja, vedno z grozeče napetim revolverjem, odšla, skočila v avtomobil in se odpeljala. Ves dogodek je trajal 5—6 minut. Kakor je ugotovila policija, -sta ista roparja takoj nato izvršila roparski napad na še diva druga denarna zavoda. Prav po ameriško! — Škoda sl-ovens-ke posojilnice — 4822 dolarjev — je pokrita z zavarovalnino proti vlomom.
leralpen«, ki je zbudila v nemških krogih veliko po-zc-rnost. Dr. Priseban je tudi sprožil idejo, da se ustanovi »Slov. planinsko društvo«. V priznanje njegovih zaslug ga je večina gornjegrajskih občin -izvolila za častnega občana, enako tudi »Slov. planinsko društvo«. Dasi po rodu Nemec, je bil velik prijatelj Slovencev, za katere se je vedno potegoval. To mu je -seveda nakopalo veliko sovraštvo nemško-na-cijonalnih krogov. — R. -i. p.!
—- L j ubij. bolnica v 1. 1923. V ljubljansko bolnico je bilo v letu 1923 sprejetih 12.793 -oseb -in sicer: 7671 moških in 5122 žensk. V letu 1923 je bilo odpuščenih z bolnice 12.360 oseb in sicer: 7392 moških in 4968 žensk, umrlo pa je skupno 406 oseb in sicer: 264 moških in 160 žensk.
—- Likvidacija -kmetijskega oddelka pokrajinske uprave. Kakor poročajo iz Belgrada, je na podlagi sklepa ministrskega sveta odrejena likvidacija kmetijskega oddelka pri pokrajinski upravi za Slovenijo. —- V kratkem -se začne tudi z likvidacijo kmetijskega oddelka pri pokrajinski upravi v Zagrebu. Pri ostalih pokra j inskih upravah se je likvidacija kmetijskih oddelkov že izvršila.
— Upeljava nedeljskih vlakov Ljubljana gor. kol.-Kranj. Od 13. januarja t. 1. vozita na progi Ljubljana gorenjski kolodvor-Kranj -ob nedeljah in praznikih izletniška vlaka št. 942 in 943. Odhod liz Ljubljane gorenjski kolodvor -ob 8.54, prihod v Kranj ob 10.10, odhod iz Kranja ob 17.17, prihod v Ljubljano gorenjski kol. -ob 18.29.
— Vozne cene na železnicah. Ministrstvo za promet je odredilo, da se izenačijo vozne cene na progah južne in državnih železnic.
— Celje in okolica. V nedeljo, 6. januarja je priredilo prostovoljno gas. društvo Babno v Narodnem domu ob 4. pop. lepo igro »Bela vrtnica«. Igralci, kmečki fantje in dekleta so povoljno rešili svojo nalogo. Le krepko naprej po začrtani poti! — Opazovalec.
— Vestfalski rudarji se vrnejo v Jugoslavijo. Slovenski rudarji na Vestfalskem, približno 40.000 po številu, ki so bili -zaposleni v premogovnikih pri Essenu, Gladibecku in Gelsenkirchnu, se vrnejo prihodnjo -spomlad v Jugoslavijo, kjer bodo -dobili delo v bosenskih rudnikih. Naša vlada je v to svrho dovolila kredit v znesku 200.000 dinarjev.
— Izgnane istrske duhovnike bo
sprejel splitski škof dr. Bonifačić v svojo škofijo.
— Velik požar v Splitu. V nedeljo je v Splitu nenadno nastali požar do temelja uničil palačo, v kateri so bili nastanjeni: Leonova tiskarna, Leonova knjigarna, dvorana katoliških društev, uprava in uredništvo »Jadrana«, Katoliški narodni savez, tajništvo saveza, prostori za gospodarsko, hra-
Domač"«e vesti.
nilnico, skladišče pohištva, pisarna za promet tujcev. Škoda znaša nad 10 milijonov dinarjev, ker je vse uničeaio. Človeških žrtev ni. — Ogenj je nastal v skladišču restavraterja in se je silno hitro razširil po celem poslopju.
— Za obnovo Dioklecijanove palače v Splitu je ministrstvo prosvete dovolilo kredit 30.000 dinarjev. Z obnovo palače se -bo pričelo prihodnjo pomlad.
— Cela tovarna pogorela. V nedeljo je v Osjeku pogorela tovarna žičnih pletenin. Požar je izbruhnil v strojnem -oddelku in se je razširil z nenavadno hitrostjo. Cela tovarna je postala žrtev požara.
— Južno vreme je v p-ondeljek nastopilo po južnih krajih naše države in je po enem mesecu hude zime začelo deževati. Vsled velikanske množine snega, ki leži po južnih krajih, je ne /urnost povodnji od ure do ure večja. Nekatere -reke so že -izstopile čez bregove. Veliko -skrbi povzroča prebival-itvu in oblastem reka Vardar. Oblasti 9o povzele vse potrebno, da se katastrofe preprečijo. V nekaterih mestih je na delu vojaštvo in orožništvo, posebne komisije strokovnjakov so pregledale mostove.
— Brezposelnost. Sarajevski listi poročajo, da je mestna občina sarajevska, ko je po novem letu padel tako visok sneg, da je bil tramvajski promet ustavljen dva dni, določila gotovo sv-oto, s katero naj bi se plačali delavci, ki bi očistili ulice -snega. In glej, čudo! Za to delo ni mogla dobiti nikogar, kar pa je najzanimivejše pri tem, je to, da dobiva podporo za brezposelne v Sarajevu nekaj tisoč delavcev.
— Zver v človeški podobi. Dve leti Po razsulu Avstro-ogrske, se je naselil v Vršen, malem mestu blizu -ogrske meje bivši avstroogrski kapetan Josip Higer. Nihče ga ni poznal, samo toliko se je znalo, da je Mažar. Bil je samec im je imel samo psa, a nikakega strežaja. Stanoval je v mali hišici na samem. Občeval n-i z nikomur, bil je sirov in odljuden. Če je šel po opravkih, se je vedno -oziral, kakor da se boji, da ga kdo zasleduje. Ljudje so ga nazivali »Črni Me-do«. Od česa živi, ni nihče vedel. Prekoračil je čestokrat mejo in se na tihem vračal, toda le ponoči. Policija ga je nadzorovala, a mislila je, da ni pri zdravi pameti. Če tudi sam, -se je ponoči razgovarjal, kakor bi imel -bo-gvedi koliko gostov. Pred dnevi se je pa pripetilo nekaj, kar je razburilo celo mestece. Že več dni ni bilo bivšega kapetana na spregled. Pes njegov je lajal okoli hišice in tulil, kakor bi hotel klicati na pomoč. Sosedje so trkali na vrata, a kapetan se ni odzval, vsled česar so poklicali policijo. Ko so vrata odprli, je pes tekel naravnost v kuhinjo, kakor da bi hotel pokazati, kje je njegov gospodar. Kak grozen pogled se je nudil prišlecem. Kapetan je ležal vznak na nekaki mreži na ognjišču, popolnoma ožgan. Najprej se je domneval zločin. Toda celo zadevo je razbistrilo na mizi ležeče pismo, v katerem kapetan pripoveduje, da mu vest ni dala miru
in da so ga najrazličnejše prikazni noč in dan mučile, vsled česar je sklenil umreti. Spletel si je posebno mrežo, pod katero je zakuril celo grom a-do, na to vzel 10 praškov veronala, spil steklenico konjaka in -se vlegel na mrežo. Vzrok samomora je pojasnil njegov dnevnik. Bil je kapetan v avstroogrski armadi v času zasedbe Srbije po Avstrijcih in Nemcih in je zagrešil vse polno gnusnih zločinov. V Ložnici je pustil na -svojo pest postreliti 40 rodbin in sicer samih starcev, žen in otrok. V nekem drugem srbskem selu je ubil z revolverjevim kopitom pet otrok. V Šabeu je aretiral več srbskih -inteligentov, jih poslal v kazemate v Kamenico v Sremu, kjer so bili na njegovo povelje ustreljeni. Meseca lavgusta 1918 je ugrabil tam vse cerkvene -dragocenosti, ubil tri pope in Cerkvenika. Istotam je štiri dni pozneje ugrabil dve dvanajstletni deklici in jih s svojim prijateljem poročnikom onečastil. Vse to pripoveduje v svojem zapisniku, navajajoč kraj in čas, -z nekako nesramnostjo in hudobnim zadovoljstvom. V nekem pismu na svojega brata v Kapošvaru naroča, da naj se ta -njegov dnevnik shrani v rodbinski zbirki. Naše oblasti seveda niso znale za vsa ta grozodejstva, vsled česar je lopov nemoteno živel v Vršen. Bavil se je izvest-no tudi iz ogleduštvom. Zadeva se preiskuje natančno in! bodo strogo kaznovani vsi krivci. Iz predstojećega se vidi, kako so g-oispodarili po Srbiji Avstrijci, Maž ari in Nemci. Je li čudno, da jih srbski narod tako črti in se skuša osvetiti!
— Povest o ministrski blagajni.
Zunanje ministrstvo je naročilo pred nekoliko meseci na račun vojne odškodnine iz Nemčije lepo moderno blagajno. Ko je došla blagajna v Bel-grad ter je bila postavljena na določeno mesto, so jo uradnikii ogledovali in hvalili kot pravo čudo moderne tehnike. Že -drugi dan pa se je zgodila nezgoda. Blagajnik ni pustil v blagajni samo denar, ampak tudi ključe blagajne in zaloputnil vrata, ki jih nato ni mogel več -odpreti. V stiski so poizvali vse belgraj-ske ključavničarje in strokovnjake na pomoč, toda blagajne ni nihče mogel odpreti. Naposled so se odločili, da so odbili vratom tečaje. Blagajno so na ta način odprli, toda zapreti je več niso mogli. Kaj sedaj 1 Poslali so blagajno nazaj v Berlin na naše poslaništvo, naj jo da popraviti. Ko so berlinski mojstri videli škodo, ki jo je napravil dinamit pri razstreljevanju tečajev, so izjavili, da blagajne ne morejo popraviti. Na to je dobil naš poslanik nalog, naj blaigajno proda. Toda kdo b-o kupil razbito blagajno! Ker kupca niso našli, -so odpeljali blagajno v berlinsko okolico ter ji z ekrazitom skrajšali nesrečno življenje.
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti "riznano najboljši in najcenejši. Cdavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana Bre^ št. 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
Kmetijska opravila v mesecu januarju.
Razna opravila. Sadje, krompir, korenje i. dr. se prebira, kar je gnji-iega, odmetuje, da se s slabim vred tudi zdravo ne pokvari. Varuj pred mrzlino, zlasti sadje, v hudi zimi tudi kruh, vino i. dr. podobne reči. Hleve zadelaj, da bodo gorki, čisti jih. Pitana žival se več ne redi, prodaj ali zakolji. Tkalec in predica čujeta pozno v noč. Za delo zunaj hiše se dobro obleci.
Drevje varuj pred zajcem. Ob času južnega snega drevje otresaj, da se ne polomi. Najuspešnejše se v tem času snaži in čisti škodljivega mrčesa. Obrezovati se sme le, če toplina ni pod ničlo. (Vsaka rastlina mora biti prej obrezana, kakor začne odoirati očesa).
Trta. Napravljajo se ključi in v kleti vkladajo v mah. Mah zalivaj z vodo, da bo vlažen. Ključi naj bodo dolgi 40—50 centimetrov, imajo naj vsaj tri očesa. — Gnoj in kompost se vozi v vinograd. — Lahko rigolaš, napravljaš nodzidja.
Vrt. Za vrt si moraš omisliti zanesljivih semen:	glej na vrsto, na
kaljivost, na čas setve. Sadni grmički se obrežejo in osnažijo (n. pr. ribezelj, bodeče grozdjiče itd.). Zimski zelenjavi: ohrovtu, zelju, kolerabi, korenju, peteršiljevim koreninam se odeja odstrani, ob mrazu zopet vrne. Pri tem se gnilo perje odstrani.
Gorka greda. Položi v gorko gredo za zelenjavo na rahlo konjskega gnoja, kateremu primešaj tretjino govejega. (Za cvetlice samo konjskega in "-9 stent-A Vrhu gnoja deni 10 do 15 centimetrov na debelo črne rahle Lehe morajo biti dobro pokrite Zračijo se nonoldne. Koncem meseca začni sejati in saditi. Posejaj tako solato, ki nareja trde pa majhne glave, n. pr. dunajsko jajčnato in dunai ko kamnito; potem mesečno redkvico, kolerabo, cvetoči karnis (karfiol), korenčke, kumare. — Pod vsako okno vsadi po en grm kumar. Leho pridno zraci, opoldne malo zalivaj. Za posojanje na prosto sejaj zelenjadna semena na koncu lehe.
V rastlinjaku je treba v lepem vremenu zračiti. Prenagla sprememba topline škoduje. Kadar zračiš sobo ob veliki razliki notranje in zunanje tonline, umakni cvetlice z oken. Čim več deneš rastline na svetlo, boljše je, da jih le obvaruješ pred mrazom. Zalivaj opoldne z mlačno vodo, in le redkokedaj. Prah izmij z milno vodo. Vrtnice se cepijo. Tulipani in hijacinte se postavijo na gorko. Georgine in druge cvetne čebulice, šmarnice.
Polje. Po travnikih in košenicah se razkopavajo krtine in mravljišča,
trosijo umetna gnojila, a bolje je, če si to storil nrejšnji mesec. Ob toplih dneh se vozi gnoj, napeljuje se zemlja, lapor, kompost. Trebi se z njiv kamenje. Ako je na snegu skorja ledena, da ne prepušča zraka, trpe in rada pognijejo ozimna žita. Pomagaš lahko, če s kolom sneg gosto prediraš, ali živino na njivo zaženeš, ki ravno to doseže.
Vsa vzgojevalna opravila tega meseca se lahko odlože na ---rihodnji mesec.
Nazadovanje naše živinoreje.
Po statističnih podatkih kmetijskega ministrstva je bilo stanje konjereje v posameznih pokrajinah nastopno:
konj
Severna Srbija .lužna Srbija Hrvatska Bosna Vojvodina Slovenija Dalmacija Črna gora
75.235
79.134
337.557
178.546
280.220
49.748
23.583
9.916
Skupaj 1,033.939
Konjereja izkazuje napram prejšnjemu letu komaj viden napredek, v Srbiji pa celo nazadovanje za 2010 glav. Še bolj neugodna je statistika glede govedoreje. Tozadevni podatki
so nastopni:
	1923	1912
Severna Srbija	732.091	1,050.514
Južna Srbija	560.077	1,106.541
Bosna	1,106.669	1,140.122
Vojvodina	283.998	371.182
Slovenija	348.259	478.115
Dalmacija	85.372	51.029
Črnagora	58.797	79.754
Podatki iz	Hrvatske še	niso na
razpolago, pa gotovo tudi ne bodo ugodnejši. Razvidno pa je jasno, da nam še mnogo manjka do predvojnega stanja.
Zlasti pa nazaduje prešičereja, kar dokazujejo nastopni statistični podatki. V 1. 1920. je bilo v državi okrog 4,489.000 svinj, 1. 1921. 3 milijone 283.000, 1. 1922 2.902.000, a leta 1923. 2,577.000. Od 1. 1920. do lani je število svinj v naši državi padlo skoro za polovico.
Poleg močnega nazadovanja naše govedoreje in prešičereje pa izkazuje tudi perutninarstvo znaten padec, kar pripisujejo predvsem malenkostni porabi domačih konzumentov, kakor tudi slabim izvoznim možnostim. Po podatkih kmetijskega ministrstva izkazuje perutninarstvo v posameznih pokrajinah nastopne šte-
vilke.	1921	1922	1923
Srbija	3,987.576	3,317.362	3,271.217
Juž. Srbija	755.269	1,018.080	1,005.383
Hrvatska	3,786.317	3,673.831	3,544.746
Bosna	1,588.820	1,246.922	1,209.503
Vojvodina	3,768.672	2,830.290	2,701.823
Slovenija	1,355.822	816.406	805.569
Dalmacija	180.138	568.292	528.658
Črnagora	82.773	112.658	86.771
Ravno	tako ne	izkazuje	tudi ko-
zjereja nobenih ugodnih uspehov. O razvoju naše kozjereje govore nastopne številke. Koz je bilo 1. 1919. 1,200.296, 1920. 2,448.000, 1921 1 milijon 346.649, 1922 1,728.408 , 1923 1,681.219.
Vzroki nazadovanja naše živinoreje so različni, v glavnem seveda splošni gospodarski položaj.
Gospodarstvo.
g Načrt državne poljedelske banke. Iz Belgrada javljajo, da je omenjeni načrt ponovno predelan. Glavnica banke bi znašala 500 milijonov Din. Od tega naj ibi se prvo leto izločalo 100 milijonov Din iz državne kaše. nadaljnje zneske pa naj bi po potrebi izdajalo finančno ministrstvo. Med drugim bi banka dobivala letno tudi 50 odst. čistega dobička razredne loterije, 30 odstotkov od vsote, katero daje Narodna banka državi od svojega čistega dobička, pa 30 odst. od vsote, katero daje državna hipotekarna banka državi od svojega čistega dobička, 10 odst. čistega dobička poštnih hranilnic in drugo.
g Sejmi v Mariboru zopet dovoljeni. Ker je živalska kužna bolezen slinavke prestala, so glasom razglasa pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani z dne 29. dec. 1923. št. 4019 vet. sejmi zopet dovoljeni in se vršijo za mesto Maribor običajni sejmi kakor sledi:	mesečni
sejmi: za vse vrste domače živali (konji, goveda, ovce, koze) vsak drugi in četrti torek v mesecu. Ako bi bil v torek praznik, se vrši sejem en dan poprej (v pondeljek). Svinjski sejmi: se vršijo vsaki petek. Če bi bil v petek praznik, se vrši sejem en dan poprej, torej v četrtek. Prvi svinjski sejem se vrši v petek, dne 18. jan. 1924 in prvi živinski sejem v torek, dne 22. jan. 1924.
g Svinjski sejmi v Celju. Ker je kuga slinavka v celjskem okraju ponehala, so tedenski in letni svinjski sejmi v Celju zopet dovoljeni.
g Konferenca trgovskih in obrtnih zbornic cele države se na inicijativo zagrebške zbornice vrši dne 27. tm. v Zagrebu. Pristop imajo tudi delegati raznih drugih gospodarskih organizacij. Na konferenci se bodo razpravljala predvsem davčna vprašanja, vprašanja povišanja tarif o v, vprašanje kreditov za gospodarske kroge itd.
g Olajšave pri izvozu lesa. Finančno ministrstvo je na intervencijo
naše lesne industrije sklenilo zmanjšati znesek zavarovanja pri izvozu jelovine (mehkega lesa) od 16.000 na 14.000 Din pri vagonu. Ravno tako je zmanjšano valutno osiguranje pri izvozu hrasto vine od 3000 na 2000 Din.
g Izvozna carina na prage. Na o or o ve prage, kakor tudi na hrastove prage se uvede izvozna carina v iznosu 25% v naturi.
g Poljedelski stroji za Rusijo. Zadružna zveza ruskih zadrug je sklenila prvo važnejšo pogodbo z ameriško družbo za izdelovanje poljedelskih strojev. Družba bo zaenkrat dobavila zvezi poljedel. stroje v vrednosti 500.000 dolarjev. Plačilo je zajamčeno z 2,500.000 dolarji, ki jih je Rusija deponirala v »National City Bank« v Newyorku še pred svetovno vojno.
g Obtok bankovcev v Mažarski je v zadnjem tednu leta 1923. narasel za 30.298 na 931.337 milijonov mK (koncem leta 1922. je znašal obtok 75.8 milijarde mK).
g Naš izvoz vina, žganja in grozdja je znašal po statistiki v zadnjih 3 mesecih minolega leta: 8745 hi starega vina, 1215 hi žganja in 860 met. st. grozdja.
g Sviloreja v Jugoslaviji. Po službenih podatkih se je lani pridelalo v Vojvodini 223.000 kg svilenih kokonov, kar zadošča naši potrebi.
g Poraba umetnih gnojil na Češkoslovaškem. Češkoslovaški poljedelci so uporabili v letu 1923 nad 200 tisoč ton fosfornih umetnih gnojil, približno 45 tisoč ton umetnih gnojil, ki vsebujejo dušik, in nad 50 tisoč ton gnojil, ki vsebujejo kalij. Skupna vrednost uporabljenih umetnih gnojil presega četrt milijona kron. Te številke nam pričajo o velikem napredku češkoslovaških kmetovalcev.
g Vrednost denarja 16. januarja: 100 Din v Curihu 6.50 švic. frankov, na zagrebški borzi 1 dolar 86.60 do 87.60 dinarjev, 1 ital. lira 3.79 do 3.82 dinarjev.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1924.
(Op zoritev Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.)
I.	Vložitev napovedi.
a)	Za dohodnino. — Rok za vložitev napovedi poteče koncem februarja 1.1. Do tega roka mora vsakdo, kdor že plačuje dohodnino, vlažiti napoved iz lastnega nagiba, da se ogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih. Posebne pozive iz a vložitev napovedi dobe le orni, katerim namerava davčno oblastvo za 1. 1924. prvič predpisati dohodnino.
b)	Za rentnino. — Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že [plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1923 niso izpremenili, ako se njihovi rentni ni zavezani dohodki niso pomnožili
Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
Napoved je po tarifni postavki 231. zakona o taksah in pristojbinah zavezana taksi po 5 Din, ki se prilepi na napoved.
Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka.
II.	Naznanila o izplačanih službenih
prejemkih.
Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke, stalne ali premenljive v višini, ki utemeljujejo za dohodnino davčno dolžnost, je zavezan do konca februarja 1924. naznaniti te prejemke na posebni tiskovini. — Za to naznanilo ni plačati nobene takse.
III.	Razgrnitev predpisnih izkazov in
prizivni rok.
Davčna dblastva imajo nalog, da urede razgrnitev predpisnih izkazov na ta način, da se bo vršila ob naprej določenih rokih, in sicer prvih 15 dni vsakega koledarskega četrtletja za vse davke, odmerjene v preteklem koledarskem letu. O davkih, M so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1923, so v zmislu gornjega naloga razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni meseca januarja 1924, kolikor niso bili davčni
zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
IV.	Jamstvo za dohodnine.
Industrijski obrati, ki so na podlagi jamstva za dohodnino, uveljavljenega s členom 155., št. 4. finančnega zakona za 1 .1922 in 1923 pobrali dohodnino od izpremenlj.ivih prejemkov svojih nameščencev, so dolžni v IV. četrtletju 1923 pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu do 14. januarja 1924 s posebnim izkazom v dveh izvodih.
V.	Davek na poslovni promet.
a)	Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa (razen podjetij, zavezanih javni računodaji, vsi obrati in podjetja, katerih promet je v minulem letu presegel 360.000 Din), so dolžni plačati davek na poslovni promet za IV. četrtletje 1922. do 30. januarja 1924, in pa hkratu predložiti prijavo ali z uporabo stare tiskovine, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu delegacije ministrstva financ z dne 22. maja 1922. A I 6. 3 (Uradni list z dne 3. junija 1922, št. 59).
Zamudniki se še posebej upozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapreti-lom uradne ocene ter glob zaradi nerodnosti.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
b)	Davkoplačevalci, katerih promet ni v minulem letu presegel zakonito določene meje 360.000 Din, niti ni bil .manjši od 15.000 Din so zavezani na splošni poziv in v določenem roku vložiti prijavo o prometu, opravljenem v minulem letu. Roka za vložitev finančno oblastvo še mi objavilo, bo pa predvidno objavljen v I. četrtletju 1924.
Ako se za te prijave uporabi stara tiskovina, jo je dopolniti za promet, opravljen z državo, od katerega se plačuje davek že ob izplačilu pri državni blagajnici, z besedilom vzorca, objavljenega v gornjem razglasu finančne delegacije.
Kdor ne predloži pravočasno prijave, izgubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni letni promet po lastni vednosti in podatkih.
VI.	Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. februarja 1924. dospejo v plačilo direktni davki za I. četrtletje
1924. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. februarju 1924. prisilno izterjati in zaračunati poleg 6 odstotnih zamudnih obresti še za opomin 4 odstotke terjanega zaostanka.
Tržne cene.
Žito. Poročilo o 'žitni trgovini v preteklem tednu: Trgovina pšenice se prav nič ni spremenila. Kupcev je zelo malo na trgu, pa tudi blaga ne pride mnogo na trg. Inozemstvo ne kupuje ničesar, kajti kontingent uvoza pšenice je za mesec januar izčrpan, Avstrija pa kupi le sem ter tja kak vagon, ker trgovina v Avstriji precej počiva in nimajo mlini nikake vneme za nakupovanje. Kljub temu so cene nespremenjene. Ako pa se plača blago takoj, je ceneje. Pšenica notira v Bački 3.27)4 do 3.30 Din. V Slavoniji in na Hrvaškem notiraj o cene 3.25 do 3.30 dinarjev. Glede ječmena in ovsa se niso sklenile nikake kupčije, vsled česar so cene nekaj nazadovale. 66—67 kg težki oves notira v Backi 2.70—2.75 Din. Oves .2.25 Din. — Kupčija s koruzo je bila ta teden nekoliko mirnejša. Cene notira-jo od 2.40 do 2.45 Dim, za poznejše dobave pa od 2.52)4 do 2.72)4 Din. — Trgovina z moko je popolnoma zastala. Kljub temu, da se ta .situacija skoro vsako leto po praznikih pojavlja, se. lahko imenuje stanje mlinske industrije kot desperatno. Premajhen kom-zum v državi in nezmožnost izvoza je prisilila manjše mline, da prodajo svoje zaloge ceneje, ako hočejo priti do denarja. Večina mlinov počiva popolnoma ali pa obratuje le delno, da krije vsaj nekoliko tekočih režij.
Živina. Na zagrebškem živinskem sejmu so 10. t. m. plačevali za kg žive teže: voli bosanski I. 12.50—13, II. 11—12, III. 10—11, voli domači I. 14.5—15.5, II.
13.5—	14.5, III. 12—12.5, mlada živina
15.5— 16, krave I. 13—14, II. 11.5—12.5, III. 9—11, svinje debele I. 25.75—28, II. 25—26, III. 23.25—23.75, teleta I. 22.25 do 22.50, II. 20—21.50 Din. Na sobotnem sejmu so plačevali za kg žive teže: bosanske b uš e I. 14—15, II. 12—13, III. 9 do 11, svinje 27.5—28.5, teleta 20—21 dinarjev. — V Pragi so bile 9. t. m. nastopne cene: teleta 12—17, koze 6—8, svinje 12—16 češko sl o v. kron. Meso: voli 12—16, biki 12—14, krave 8—14 teleta 10—13 češkoslov. kron za kg. Svinjska mast (v Prznu) 1375, v Brnu (amerikanska) 1380—1385 češkosl. kron za 100 kg. — Na Dunaju ,so 14. t. m. pla-
čevali za kg žive teže v tisočih aK: vole 12—17.5, izjemno 20, bike in krave 12—17. Zaradi manjšega dovoza so cene napram prejšnjemu tednu narasle za tisoč aK pri kg.
Vino. Na vinskih tržiščih se največ kupujejo dalmatinska vina, zlasti črna, in to le za domači konzum; izvoza ni. Cene vin na debelo so v glavnem nespremenjene. V Sloveniji se tržijo vina že vedno povprečno med 4 do 7 dinarjev za liter po kakovosti. Dobe se sicer tudi slabša vina ceneje in prvovrstna vina, ki so dražja. Kmečko vino iz najbližje zagrebške okolice se prodaja po 4 do 5 Din za liter, a banatsko 2.5 do 3.5 Din za liter. Na zunanjih tržiščih je položaj prav sličen našemu. — Kupuje se zelo malo. Le Švica si je nabavila 13 odstotna vina iz Nemčije, Francije, Italije, Španije, Mažarske in Grčije. Naša vina švicarskih kupcev ne zanimajo. Zelo malo izvaža Italija, kjer se gibljejo cene med 50 do 300 lir za hektoliter po kakovosti. V Nemčiji notirajo renska vina med 350 do 900 zlatih mark za hektoliter po kakovosti. — Promet pa je slab. — V Češkoslovaški se plačajo nova vina med 3.5 do 5 Kč, .najfinejša po 6 Kč. Mažarska istotako slabo prodaja. Cene se gibljejo po kakovosti med 800 do 1000 niK za liter. Mažarski producenti so vsa vina, določena za izvoz, pojačali s čistim vinskim alkoholnim ekstraktom, tako da dosegajo ta vina jakost od 13 do 14 odstotkov maligana.
Umetna gnojila. Cene na domačih trgih so nespremenjene. V Zagrebu so notirali 11. t. m.: 12—15 odstotni kajnit 75 Din, 17—18 odstotna Thomasova žlindra 160 Din, 40 odstotna kalijeva sol 140 Din, 16 odstotni superfosfat 145 dinarjev, vključno vreče brutto za net-to za 100 kg.
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika n asi. v Ljubljani.
Kupim
vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. — Ponudbe z »noto«, obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.

m
m
M
m
m
w
Hranilni in posojilni zauod
r*. Z. o. 25.
d Ljubljani na Dunajski c. 23
sprejema hranilne vloge pod najugodnejšimi pogoji,
upoštevajoč od finančnega ministra že naznanjeno davčno prostost hranilnih vlog.
VSoge mm tekeči račun, najugodnejše po dogovoru. Daje ps« sojiSa proti popolni varnosti, najkulantnejše.
»d cEo 12. dop*
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
_	e
EMEEESEEEMEEMMBEEEEEMMEaaMEEE