CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE STALNA KONFERENCA DELAVSKIH SVETOV Na pobudo občinskega sindikalnega sveta v Celju so zaključki in smer- nice petega kongresa Zveze sindika- tov Jugoslavije doslej že večkrat pri- šli na dnevne rede najrazličnejših zasedanj, od občinske skupščine do plenumov in konferenc političnih or- ganizacij in podobno. V ponedeljek pa so se prav tako na iniciativo sin- dikalnega sveta za celjsko občino zbrali na prvem posvetu še pred kratkim izvoljeni predsedniki delav- skih svetov. Četudi se je vabilu od- zvalo približno le polovico povablje- nih — med odsotnimi sfno pogrešali tudi predsednike delavskih svetov oziroma njihove namestnike iz neka- terih večjih delovnih organizacij kot iz štorske železarne, Cinkarne, Met- ke, tovarne tehtnic, Aero itd., je po- svet uspel in znova potrdil veliko pri- zadevnost občinske sindikalne orga- nizacije pri konkretizaciji tistih za- ključkov kongresa jugoslovanskih sindikatov, ki zadevajo na najbolj občutljive probleme proizvodnje, in- vesticij, osebnih dohodkov t^r druž- benega in življenjskega standarda. Zaradi uresničevanja teh zaključkov je občinski sindikalni svet priporočil tudi akcijski program, ki so ga pred tem sprejeli ne samo na seji občinske skupščine, marveč tudi na zasedanjih občinskih političnih organizacij. Končno je bil ta program zdaj na ta- peti še na konferenci predsednikov delavskih svetov. Tudi oni so ga spre- jeli. Pa ne samo to, med zaključki prvega posvetovanja predstavnikov samoupravnih organov za celjsko ob- čino je tudi sklep, po katerem bodo delavski sveti že na prvih sejah spre- jemali na osnovi akcijskega progra- ma svoje delovne načrte in v njih posvetili največ pozornosti tistim problemom, ki lahko v največji meri vplivajo na boljšo in večjo proizvod- njo, na dvig standarda. Zanimiva je tudi pobuda naj delavski sveti ana- lizirajo delo in formiranje osebnih dohodkov za Slane tako imenovane poslovne uprave. Zdi se, da ima pred- log svojo utemeljitev. Na ponedeljkovi seji predsednikov delavskih svetov za celjsko občino so še sklenili ustanoviti Stalno konfe- renco predsednikov delavskih svetov, forum, ki se naj od časa do časa se- staja na pobudo občinskega sindikal- nega sveta in na katerem naj pred- stavniki samoupravnih organov pro- učujejo najvažnejše probleme, izme- njajo delovne izkušnje itd. -mb TEDEN PRAZNOVANJ DELOVNIH LJUDI LAŠKE IN ŽALSKE OBČINE Laško: Preteklo nedeljo so bile v Laškem zaključne svečanosti prazno- vanj občinskega praznika, dneva ru- darjev in dneva borcev. Bogate šport- ne in kulturne prireditve z manifes- tacijo nekaj tisoč delovnih ljudi na političnem zborovanju. Povorka več desetin motornih vozil rečiških ru- darjev od Rimskih Toplic do Rečice. Praznovanje dneva borcev se je spre- menilo v spontano manifestacijo de- lovnih ljudi. Okrajna prireditev ob praznovanju dneva šoferjev. Po občinskih prvenstvih v atletiki. ■ namiznem tenisu, nogometu, šahu, ro- kometu in kegljanju ter balinanju, ki so bila organizirana v okviru pra- znovanj, so bile v Laškem še kultur- ne prireditve. Preteklo sredo je bil na vrtu gostišča »Hum« promenadni koncert godbe na pihala, nato pa slavnostna akademija v veliki dvo- rani doma TVD Partizan. V okviru praznovanj je bila svečana seja laš- ke občinske skupščine, ob dnevu ru- darjev pa svečana seja centralnega delavskega sveta laškega rudnika rjavega premoga. Povorka več desetin motornih vo- zil, ki so jo organizirali rudarji, se je v rečiškem sindikalnem domu spremenila v spontano praznovanje več sto rudarjev in njih svojcev. Bo- gat /kulturni program, ki so ga pri- redili rudarji po svečanem zasedanju centralnega delavskega sveta in po- ložitvi venca pred spominsko ploščo padlih rudarjev — 'borcev, je nav- dušil poslušalce v polni dvorani. Predstavniki rudnika so na svečano- sti izrekli pohvalo najprizadevnejšim članom kolektiva. Matere in vdove v rudniku ponesrečenih rudarjev ter upokojeni rudarji so na svečanosti prejeli darila. Preteklo soboto je bilo v _Rimskiih Toplicah veliko politično zborovanje katerega se je udeležilo več tisoč delovnih ljudi laške občine. V nede- ljo pa je bilo v Laškem okrajno pra- znovanje dneva šoferjev z bogatim programom in športnimi prireditva- mi. Letošnje praznovanje laškega ob- činskega praznika z izredno bogatim kulturnim in športnim programom se je sipremenilo v manifestacijo vseh delovnih ljudi laške občine. J. Sever PRAZNOVANJE V PREBOLDU V spomin na 7. julij 1941. leta, ko so aktivisti Osvobodilne fronte po Spodnji Sa vin j siki dolina in Žalcu iz- vršili napisno akcijo borbenih in partizanskih gesel, praznujejo v žal- ski občipi občinski praznik. Letošnje praznovanje so prenesli v Prebold. V Preboldu so v sklopu priprav za pra- znovanje izvršili vrsto komunalnih del. Tako so prevlekli z asfaltno ob- logo 2 km cestišča, zgradili vodovod, uredili javno razsvetljavo, asfaltirali dvoje športnih igrišč regulirali del Izvirnice, uredili novo' poslovalnico »Savinjskega magazina«, začeli z gradnjo dvaindvajsetih stanovanj in štirih učilnic z garderobami. Za vsa dela so namenili preko 260 milijo- nov dinarjev. Ze v preteklih dneh so se začela občinska športna tekmovanja v ok- viru praznovanj žalskega občinskega praznika. Tako so bila tekmovanja v šahu, nogometu, odboj.ki, košarki, ke- gljanju, plavanju ter v sipretnostnih in hitrostnih vožnjah voznikov mo- tornih vozil. Jutri, v soboto, je predviden repub- liški zbor slovenskih tabornikov na camping prostoru v Preboldu. Ta- borniki bodo po zboru priredili ta- borniški večer z bogatim programom. V nedeljo bo budnica po vseh kra- jih občine, ob deveti uri bo slavnost- na seja občinske skupščine skupno z občinskim odborom SZDL in ZZB NOV. Na seji bodo podeljene nagra- de občinske skupščine. Ob enajsti uri bo improviziran na- pad pripadnikov predvojaške vzgoje na Prebold. Popoldne ob tretji uri pa bo množično politično zborovanje ob preboldskem plavalnem bazenu. Na zborovanju bo tudi bogat kul- turni program. Sodelovala bo godba na pihala in združeni pevski zbori. O poteku praznovanja bomo obšir- neje 'poročali v naslednji številki. j. s. Franc Leskošek-Luka med govorom NOVA TOVARNA - NOV KOS KRUHA 3. julij bo ostal članom kolektiva tovarne gospodinjske opreme »Go- renje« v Velenju v stalnem spomi- nu. Ta dan so iz ročili i namenu novo tovarno, nove (proizvodne iprostore, v kaiterih si bodo z voljo, sposob- nostjo in umnim gospodarjenjem služili svoj kruh. Okroig desete lure je okrog 4 tisoč gledalcev prisluhnilo rudarslki god- bi in komornemu zibonu pod vod- stvom Egona kiuieja. Predsednik delavskega isveta Jo- že Kovač je v otvoritvenem govoru orisal skokovit razvoj podjetja, ki je že pred šestimi leti bilo manjše uslužnostno podjetje, letošnji celot- ni premet pa bo ipresegal kar štiri milijarde. Zal so v novo tovarno morali za- enkrat ipreseliti celotni stari strojni park. v doglednem času pa bodo to zamenjali [n kot • p r ed v ide v a j o bodo v nekaj letih dosegli 8 do 10 mili- jard celotnega prometa ter se uvr- stili vzporedno rudniku in bodoče- mu energokombiinatu, ki postaja resničnost. Tovarna je velika pridobitev za Šaleško dolino, saj je med redkimi, ki v glavnem zaiposliuje žensko de- lovno silo. Zbranim je spregovoril tudi član IK GK ZKS Franc Lesko- šek. ki je prikazal dosedanji in bo- doči razvoj šaleške, doline ter od- ločno naglasi!, da je smotrnost no- vogradenj le-tam. kjer ljudje vlo- žena sredstva s svojim uspešnim de- lom in dobrim gospodarjenjem po- množijo. Na željo kolektiva je tovarno o tvoril in izročil proizvajalcem tov. Franc Lesikošcik-Luka. Nova tovarna »TGO« je po meri- lih sodobne proizvodnje prva. J. K. Svečano praznovanje DNEVA BORCEV V CELJU # V ipetek zvečer so predstavni- ki javnega življenja v občini Celje položili vence na grobove ipadlih 'borcev na Frankolovein. na grobni- co na Golovcu in na Šlandrovem trgu. # V Celju je bil pred Muzejem revolucije kulturni program, ki ^o ga izvajali pihalni orkester iti me- šani pevski zbor ZPD Prešeren, gledališki igralci in tamburaški or- kester »Pajo Kolarič« iz Osijeka. Proslava je zelo lepo uspela. # Osnovna organizacija ZB z Otoka je organizirala v počastitev 4. julija partizansko srečanje pri Patričku, ki se ga je udeležilo okoli 300 ljudi. Po prijetnem sjx>redu, ki je obsegal govor, partizanske in na- rodne pesmi ter recitacije, je sledilo spoznavanje med borci, ki so v sproščenem razgovoru obujali spo- mine na. NOV. # Isti dan je 'krajevna organiza- cija ZB Strmec priredila svojim čjainom nadvse !lepo praznovanje. Mnoga športna tekmovanja, prije- ten program, v katerem je sodelo- val tudi invalidski pevski zbor iz Liiboj, ijx»gostitev partizanskih ma- mic, prosta zabava in pri vsem tem. še odlična organizacija, vse to je še povečalo slavnostno razpolože- nje. # Krajevna organizacija ZB Sto- re pa je pripravila partizansko slav- je na Svetilni, kjer je govoril dr. Ivan Verdelj-Joco. J. v. S. KRAIGHER RORCEM V RIMSKIH TOPLICAH Na zborovanju, ki je bilo v poča- stitev dneva borca v Rimskih Top- licah, je govoril poslanec zvezne skupščine Sergej Kraigher. Poleg velikega števila prebival- cev občine l.aško. so zborovanju prisostvovali še članica 1() ZOS tov. Lidija Šentj/uro, podpredsednica okrajne skupščine Milena Štifter, sekretar združenja »borcev NOV Mi- lan lx)šterk id ena rna~ sred- stva. saj .so vsa društva vezana na dotacije iz občine, ker mi večjih pod- jetij, 'ki bi lahko fimansirala šport- na druišftva. Druga težava so kadri, saj nimajo ustreznih ljudi, ki bi .bili ipriprav- ljemi delaiti z mlad.iino. Dogaja se tu- di. da štipendisti raje vračajo šti- pendije, kot pa da ibi nastopili služ- bo v žalski občini. K. F. SEJA VELENJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Minulo sredo je bilo v dvorani ve- lenjske občinske skupščine 13. skup- na seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. Na skupni seji obeh zborov so od- borniiki med drugim razpravljali o •problematiki sezonskih delavcev v občini Velenje, o analizi zaključnih računov gospodarskih organizacij za spreteklo leto, o stanju obrtništva v občini ter dobili informacije o gospo- darskem položaju šoštanjske tovarne usnja. Po razpravi so sklepali o pred- logu odloka o kontroli cen za storitve ter o prevzemu poroštev za posojila, ki jih bodo najele delovne organiza- cije. . B. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: # Žalski nagrajenci 0 Komu služijo taki postopki? O Strojni park. kadri, združe- vanje v tovarni kovanega orodja v Vitanju 0 Kozjansko v boju # Ali je šola za zdravstvene delavce v Celju potrebna? G Šlandrove nagrade ne bodo podeljene Q Trije rekordi — štirje v To- kio ^ 0 Hmelj in živina standard Savinjske doline O Počitniški kaleidoskop V PRIHODNJI ŠTEVILKI: $ Praznik ^celjske občine in dan vstaje slov. ljudstva CELJE, 10. JULIJA 1964 Št. 27 CENA 20 Leto XVI Glavni urednik R *J D I LEŠNIK Odgovorni urednik JURE KRA.šOVF.C List izhaja ob petkih. Izdaja in tiska Časopisno podjetje »Celjski tisk«. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa >, poštni predal 152. Telefon 24-2T. Tekoči račun: 60>-ll-l-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. Stran 2 CELJSKI TEDNIK št. 27 — 10. julijja 1964 MARJAN RAVNIKAR Jugoslovanska misija dobre volje je obiskala osem afriških dežel. Na svoji poti, ki je trajala dober mesec, je obiskala Kamerun, Centralno afri- ško republiko, Kongo (Brazavil), Slo- nokoščeno obalo, Niger, Gornjo Vol- to, Senegal in Mauretanijo. Cilj misi- je bil, da bi se seznanila s proble- mi in persp&lztivami teh republik, ustvarila kontakt s politiki in držav- niki ter trajno prijateljstvo med na- mi in ljudstvi teh dežel. Misija je tudi želela, da bi preko nje ustvarili pogoje za recipročni trajni diplomat- ski kontakt, razen s Senegalom, s ka- terim ima Jugoslavija še od prej red- ne diplomatske odnose. V vseh teh državah je bila naša delegacija prisrčno sprejeta, naletela je na razgovore, ki so bili prežeti z odkritostjo in z velikim priznanjem uspehom naših narodov. Voditelji in predstavniki so v razgovoru dokaza- li, kako močno se zavedajo zaostalo- sti na- vseh področjih od gospodar- stva, šolstva, zdravstva pg. do med- sebojnih vezi, kar je vse posledica kolonialnih sistemov, v katerih so živeli. Zavedajo se tudi, da morajo navezati-stike s svetom, kajti ena sa- ma dežela ne more rešiti vse proble- me, ki stojijo pred njimi. Kljub te- mu pa je naša delegacija pripravila vse potrebno,, da se preko bilateral- nih pogodb čim tesneje povežemo z narodi teh mladih republik, da bi tu- di mi s svojimi izkušnjami in po svojih močeh doprinesli hitrejšemu razvoju, potencialno sicer zelo boga- tim toda industrijsko nerazvitim na- rodom. Dejstvo, da so vsi poizkusi bivših gospodarjev, da bi ustvarili medsebojno nezaupanje, propadli, potrjuje zrelost in dalekovidnost vo- diteljev afriške neodvisnosti. Se dobre tri mesece nas loči od po- novne konference neangažiranih. To pot bo konferenca v Kairu. Priprave, ki so v polnem teku, napovedujejo, da se bo število predstavnikov ne sa- mo podvojilo, pač pa potrojilo v od- nosu na Beograjsko konferenco. Krog sega predvsem v Azijo in v Južno Ameriko, verjetno pa izpolnjujejo pogoje tudi nekatere evropske dežele. Tudi v tem primeru niso uspeli poiz- kusi omalovaževanja važnosti konfe- rence. Eksistirajo namreč politiki, ki trdijo, da je ne angažiran ost pravza- prav stagnacija, nerevolucionarnost in udinjanje režimom, ki nimajo s socializmom nič opravka. V resnici pa pojem neangažiranosti ne pomeni samo popuščanje napetosti in ustvar- janje boljših odnosov med velikimi, pač pa tudi razorožitev, neodvisnost narodov, koeksistenco, borba proti vsem manifestacijam kolonializma in podobno. Važnih sestankov je bilo v prejš- njem tednu precej. Naj omenim samo nekatere. Prihod De Gaulla v Bonn ni prinesel nič novega. Strah Zahod- ne Nemčije pred ožjimi kontakti ZDA—ZSSR preprečuje kakršnokoli njeno odtujitev Atlantski zvezi. Za- to De Gaulleova ideja o Pan Evropi Bonnu ni simpatična, posebno še, ker v njo ni šteta Velika Britanija. Nič novega v odnosih obeh Nemčij pomeni novost v tem, da tako vzhod kakor zahod ne želita politično stanje poslabšati. Zahodna Nemčija ne pri- zna Vzhodni Nemčiji pravice njene državnosti in njene samostojnosti, skratka, vse tisto, kar Vzhodna Nem- čija ne prizna Bonnu. Dejstvo, da sta obe tukaj, da njihove meje priznajo velesile in da sta v resnici le odvisni vsaka od svojih političnih metropol, pomeni, da je status quo v tej situ- aciji pravzaprav pozitiven. Komentarji o končanem obisku N. Hruščova skandinavskim deželam govorijo o realni politiki, ki jo vodi sovjetski premier in o njegovi res- nični želji po miru in sodelovanju med narodi. Predsednik Johnson jeK dal svoj podpis na zakon o državljanskih pra- vicah. Borba za ta zakon je trajala desetletja. Gotovo je to ne samo hu- man, temveč tudi dolgo željeni mo- ralni akt. Tretja obletnica zmage alžirskega naroda je potekla v znamenju notra- nje konsolidacije, gospodarskih uspe- hov in politične odločnosti, ki napo- veduje ostre ukrepe proti vsem kon- trarecolucionarjem in plačanim agen- tom tujih gospodarjev. Novinarska razburjanja, ki jih je sprožil beg sestre kubanskega vodi- telja Castra v Mehiko, so senzacija svoje vrste. Politična nesoglasja v družinah, pravi Castro, niso nič no- vega, ter si iz tega ne dela skrbi. Na- sprotniki revolucije na Kubi pač lo- vijo vse, pa če je še tako nepomemb- no, samo da bi lahko podaljšali živ- ljenje svojih iluzij. Žalski nagrajenci govore Letošnje nagrade žalske občinske skupščine, ki jih le-ta podeli orga- nizaciji ali posamezniku, ki v tistem letu največ prispeva za razvoj ko- mune, so prejeli Občinski zveza za telesno kulturo, krajevna organiza- cija zveze borcev v Vranskem in Franc Kovač, vodja libojske godibe na pihala. Dva nagrajenca smo obi- skali >ter naprosili, da nafna za naše bralce odgovorita na nekaj vpra- šanj. Najprej smo našli predsednika vramske krajevne organizacije zveze •borcev, nekdanjega l>orca IV. VDV brigade Jožeta Križnika. Med pogo- vorom nam je dejal, da so nad na- grado presenečeni. >Naigrada >pomeni za nas veliko priznam je.« je dejal. Imeli jo bomo za ,zlato rezervo' za naše socialno ogrožene člane, ki jih je še precej. Nekateri člani naše organizacije ži- vijo še zelo skromno. Le-tem poma- gamo z enkratno denarno pomočjo. Okrog 70 naših članov je letos so- delovalo ipri elektrifikaciji Creta. Več kot 500 nr so vložili v delo ob postavitvi električnega voda in pri- ključkov. V programu imamo še eno večjo akcijo in sicer ureditev in postavi- tev skupne grobnice šestnajstih pa- dlih (borcev s spomenikom. Delo in poslanstvo katerekoli or- ganizacije na terenu se mora odra- žati v živ.ljenjal občanov. Le takrat lahko igovoriimo o uspehih. Prepri- čan sem, nla je bil to tudi kriterij občinske skupščine, iki je podel jeva- la priznanja. Nagrada je v resnici, za nas PRIZNA/NJE!« Ob ropotanjn rudniškega vitlja v strijnic;i libojskega rudnika rjavega premoga smo našli FRANCA KOVA- ČA, nagrajenca žalske občinske skupščine: »Tovariši, presenečen in navdušen sem.« nam je dejal. »To priznanje, ki sem ga prejel, pomeni za vse nas veliko... To je že drugo priznanje. Letos smo dobili tudi enotne oble- ke.« Rudarski strojnik Franc Kovač je glasbeni samouk. Začel jo s citnrni. Pozneje je igral v rudarskem orke- stru. Ker je večkrat v godb i pri- manjkovalo ljudi je stopal na nji- hova mesta. Učil se je na raznih in- strumentih, tako da jih danes ob- vlada celq vrsto. Pred štirimi leti je zbral okoli sobe 35 rudarjev in za- čel z mjimi vaditi. »Delam kot strojnik ob tovornem dvigalu. Takoj po končanem delu imamo vaje. Pogosto mi š-e nekaj ur po končanem delu šumi v ušesih vi- telj. V takšnih okoliščinah je težko voditi vaje.« Smatram, da so možnosti nadalj- njega razvoja naše godbe — velike. Naši ljudje imajo radi glasbo. Uspeh je odvisen tudi od ljudi, iki godbo vodijo. Zavedati se moramo, da ve- čino godbenikov sestavljajo aina- Franc Kovač Jože Križnik terji, delovni ljudje, ki po konča- nem delu žrtvujejo več ur za vaje. Nagrada pomeni za nas veliko pri- znanje. Prepričam sem, da s>mo pre- mostili začetne težave. Taka pri- znanja nam vlivajo novih moči in volje ...« je zaključil Franc Kovač. O uspehih in delu Občinske zveze za telesno kulturo ibomo poročali v naslednji številki. J. Sever VEČ INDIVIDUALNE SKRBI ČLANOM KOLEKTIVA Komunisti v železarni Štore so razpravljali o realizaciji sklepov sprejetih na predkon- gresni konferenci železarne, o razpisani kad- rovski anketi in sprejeli nove člane zveze ko- munistov. Poudarili so, da je potrebno v podjelju posvetiti več individualne skrbi čla- nom kolektiva, dopolniti sedanji sistem de- litve osebnega dohodka, zlasti na težkih de- lovnih mestih in napraviti temeljito analizo o vzrokih poraščajoče fluktuacije delovne sile. NAGRADA ZA 20-LETNO DELO Rudarski iprazniiik je za nami. Dan, ki .pomeni srečo in slavje za vse ru- darje. edini dan, za katerega rudar- ji zatrdilo vedo. da imajo čas biti v krogu sotovarišev, biti na soncu v svečanem oblačilu, daleč vstran od temnili, zahrbtnih sten o»praprotnega gozda«. V jutru so še zadnji zapuščali ja- šek in hiteli domov nasmejaini in dobre vol je, da so se preobleki i, ka j- ti rudarski praznik ipo-meni sreča- nje s tovariši, pomen,i prijeten raz- govor še prijetnejšo zavest, ko ti vsi vzklikajo: »Srečno, srečno ve- lenjski rudarji!« Biudnica je že v zgodnjih urah oznanjala svečanost, okrog osme pa je dolga ikolona črnili rudarjev kre- nila izpred rudarskega doma. Pred kulturnim domom jih je 'pri- čakalo več tisoč domačinov in tuj- cev. Med številnimi ffosti se ie ru- darskega praznovanja udeležil tudi član izvršnega komiteja centralnega komiteja ZK.J Franc Leiskošek-Luka. V svečanem govoru je predsednik delavskega sveta Herbert Mravijak poudaril visoko stopnjo organizacije dela in storilnosti velenjskih rudar, jev, obenem ipa nakazal tudi števil- ne težave, iki nastajajo zaradi defi- citarnosti poklica. Po izredno bogatem ;in (pestrem kulturnem sporedu domače Svobode je predsednik DS obdaril vse tiste rudar je, ki že nad dvajset let delajo v jami. M) izakljačku pa so absolventi IRŠ s sikokom čez kožo opravili za- ključni izpit ter šele s tem stopili v vrste poklicnih rudarjev ter vezali svoje živl jenje na jamo. ki je neloč- ljivo povezana s srečnim »Srečno!«. J. K . Domovina je samo ena Pravijo, da domovino najbolj spo- zna tisti, ki jo je moral nekoč zapu- ščati. Morda res? Takrat se oglasi z vso doživetostjo in vleče človeka na- zaj v domače zavetje. Veliko naših ljudi je moralo že pred vojnama za- pustiti domovino in si iskati kruha. Toda čeprav je nekaterim že tretji rod zrasel v novi domovini, klic prve še ni zamrl. Vsako leto in vedno več rojakov prihaja med nas, kjer doživ- ljajo topel sprejem. Da, prav zato pa bi morali tudi vselej in povsod po- skrbeti. Ni občine, ki ne bi imela ro- jakov v tujini, in prav bi bilo, da bi vzdrževala z njimi prisrčne stike. Radi se vračajo k nam, veselijo se naših uspehov v gospodarstvu in kul- turi, posebej še toplih medsebojnih odnosov, ki smo si jih skovali v boju in delu. Pred kratkim so o teh vprašanjih razpravljali pri okrajnem odboru SZDL, k5er so ugotovili, da v vseh občinah niso posvetili dovolj pozor- nosti izseljeniškemu vprašanju. Na- vezali na^ bi tesnejše stike z izselje- niškimi organizacijami in rojakom v tujini omogočili, da bodo lahko med nami dejansko spoznavali razvoj na- še dežele, se udeleževali krajevnih, občinskih in ostalih praznikov ter podobno. Mnogi odhajajo še danes v tujino, čeprav le začasno. V občinah naj ne pozabljajo nanje. Delo v tujini terja svoje in vsakdo bo srečen, če čuti, da v" domovini, kjer so mu sicer do- volili oditi, mislijo nanj. in so mu vsak čas pripravljeni pomagati. V celjskem okraju odhajanje v tujino ni tako pereče vprašanje, saj so le redki, ki se napotijo tja na delo. Ob- činski odbori SZDL v celjskem okra- ju bodo s posebno pozornostjo sprem- ljali pojave v zvezi z izseljeništvom. Zdravo, brigadirji! V sredo zjutraj je odšla na delov- no akcijo na jadransko magistralo med Kolašinom in Belim poljem v Črni gori prva celjsko-koiprska bri- gada. Nastala je na pobudo CK ZMS in jo bo sestavljalo po 60 mladin- cev iz vsakega okraja. Brigada nosi ime po partizanskem pesniku Karlu Destovniku-Kajuhu. Brigadirji iz Kopra iin Celja bodo imeli prvo skupno ibrigadino konferenco v Puli, od koder bodo nato z ladjo potovali na traso. V četrtek zvečer ipa se jo vrnila s trase mladinska delovna ibrigada »Dušana Finžgarja«, Iki so jo sestav- ljali izključno mladinci celjskega okraja. Brigadirji, ki jih je bilo 102, od tega polovico deklet, sa na inagi- strali opravljali najbolj precizna dela din so se zelo izikaz-ali, sa j je bi- la brigada proglašena za najboljšo v celem našel ju. Dobila pa je poleg tega še vsa ostala priznan ja. Zanimivo je. da so letos nastajale pri zbiranju mladincev precejšnje težave, zlasti na srednjih šolali. Kljuib temu pa ibosta letos odšli na akcijo še dve brigadi — srednješol- ska v avgustu in ikmečko-diel a vska v septembru. J. V. PREDKONGRESNI PRISPEVEK - PREDKONGRESNI PREDKONGRESNI PRISPEVEK - PREDKONGR JOŽE CERJAK: O nekaterih škodljivih pojavih v ZK V vsakodnevni neorganizirani -iz- menjavi stališč med komunisti se po- javljajo nekatera mnenja, do katerih bi morali zavzeti kritičen odnos. Na kratko bi lahko ta mnenja označili ta- kole: »Prej je bila partija mnogo, boljša, komunisti so izvrševali naloge disci- plinirano, sedaj pa je vse slabše. Po- trebna bo ,trda roka' -— preveč je de- mokracije, ljudje še niso dozoreli za 'njo.« Kaj pomenijo v bistvu ta mnenja? O Nekateri komunisti vidijo dolo- čene napake v našem družbeno-poli- tičnem sistemu, zlasti sistemu samo- upravljanja, in jih hočejo zdraviti na nepravilen način. # Ti komunisti ne uvidijo, da je prej ZK uveljavljala vodilno vlogo drugače kot jo pa danes v pogojih de- lavskega samoupravljanja. • # Ne glede na uveljavljen sistem samoupravljanja hočejo pristaši »trde roke« obdržati preživele načine dela in preživele organizacijske oblike v Zvezi komunistov. # Komunisti, ki so obremenjeni s takšnim mišljenjem, so sicer načelno za sistem delavskega samoupravlja- nja, dejansko pa s takšnimi stališči nehote nasprotujejo uveljavljanju in rasti samoupravljanja. O Iz doslej izoblikovanih tez lahko napravimo splošen zaključek, da delu članstva ZK ni dovolj jasno, kako se naj uresničuje vodilna vloga ZK v po- gojih samoupravljanja delovnih ljudi. Ko tako zastavimo problem, vidimo, da gre za pomembna vprašanja, kate- ra bo treba Obravnavati resno in po- globljeno. Nobena skrivnost ni, da imamo v samoupravljanju razne napa- ke, katere, je treba spoznavati in jih odpravljati. Tega ne bomo dosegli s politiko »trde roke«, s poveljevanjem, kar ta politika v bistvu tudi pomeni. Naša naloga je in bo, da pravočasno spoznamo napake v delavskem samo- upravljanju, da odkrivamo in odprav- ljamo vzroke napak. Komunisti mora- mo biti najaktivnejši družbeni delavci pri samoupravljanju, moramo dajati sodelavcem — nekomunistom vzgled in tako pomagati pri uveljavljanju sa- moupravljanja. Mar ni smešno trditi, da je demo- kracije prevQč in da ljudje zanjo niso dozoreli, če pomislimo, da je genera- cija komunistov pred nami znala v znatno neugodnejših pogojih in skoraj nepripravljeno ljudstvo Organizirati za revolucijo. V takšnih trditvah moramo videti le nezdravo težnjo nekaterih, da bi ostali pri (za sedanji čas) zasta- relih oblikah dela. Takšne težnje, ki niso značilne za Zvezo komunistov, pomenijo zapirati pot nadaljnjemu razvoju Zveze komunistov in sistemu samoupravljanja delovnih ljudi. > Potrebna bo pomoč tistim komuni- stom, ki se ne morejo otresti prežive- lih načinov dela, med drugim politike »trde roke«. Ti komunisti morajo spo- znati, da takšen način dela duši uve- ljavljanje samoupravljanja delovnih ljudi. Le takrat, kadar samoupravlja- nja v bistvu sploh ni, je potreben di- rekten poseg komunistov, toda ne zato, da se samoupravljanje duši, temveč zato, da se uveljavi. V takih primerih bo večkrat akcija komunistov naper- jena zoper napake v delu ožjega kro- ga vodilnih ljudi v delovnem kolekti- vu in s tem zoper manjši del komuni- stov samih. Pred komunisti so naloge idejno- vzgojne narave, to je, da čedalje jas- neje spoznavamo in dajemo odgovor na vprašanje — kako se naj razvija vodilna vloga Zveze komunistov v po- gojih, ko se je samoupravljanje delov- nih ljudi uveljavilo in kako storiti kvaliteten korak naprej? To zahteva na eni strani aktivno in vzgledno so- delovanje komunistov pri samouprav- ljanju, na drugi strani pa ideološko iz- obraževanje. Oboje nas naj oboroži, da bomo pojave v samoupravljanju pravočasno spoznali, da bomo v sta- nju ločiti negativnosti od ppzitivnih, da bomo. odpravljali vzroke negativ- nih pojavov in da bomo s tem znali uveljavljati vodilno vlogo Zveze ko- munistov na sedanji stopnji našega družbenega razvoja. $t. 27 — 10. julija -1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 V PREMISLEK NOVIM DELAVSKIM SVETOM Človek sprejema in daje pobude Danes smo v času, ko povsod veli- ko razpravljamo o varčevanju, o skritih rezervah, o skrajšanem de- lovnem času, o zmogljivostih stroj- nega parka, o virih energetike, o organizaciji dela, o sistemu nagraje- vanja. Delovni /kolektivi ki iščejo vzroke za trenutne razmere, preveč- krat .nagibajo (vsaj nekateri) k »tra- dicionalnosti« in :se tako /tudi opra- vičujejo. Jasno, idia je razlogov ve- liko, prav toliko pa je možnosti za njih reševanje. Nedvomno je motivacija človeka, pa naj ibo na iketerem-koli delovnem mestu, enega izmed važnih členov v verigi pogojev, ki vplivajo na sto- rilnost. Cloveik. ki sprejema pobu- de, delu z vso ustvarjalnostjo svoje osebnosti, rad /pobude tudi daje. IVav to se mora ved/no bolj uveljav- ljati v sistemu našega samouprav- ljanja. Od takih pobud v delovnem kolektivu lahko pričakujemo naj- bolj prelomne odločitve v procesih proizvodnje in organizacije dela, pri odkrivanju skritih rezerv, o katerih danes tako radi govorimo. Tu gre še za izpopolnjevanje si- stema nagrajevanja, kjer ne bi sme- li mimo racionalizatorstva, novator- stva, izboljšav, ki jih naši delovni ljudje v praksi lahko pokažejo, uve- ljavljajo in s te.m prispevajo k bolj- šim dosežkom celotne delovne orga- nizacije. Ce so ponekod znali ceniti pravne nasvete, predloge za sestavo pravilnikov in statutov ter so jih tudi nagrajevali (celo takrat, ko še praksa ni potrdila), bi morali toliko prej dajati zadoščenje, priznanja ljudem, ki s svojimi predlogi, novi- mi prijemi izboljšujejo proizvodnjo, organizacijo dela, prispevajo k ren. tabilnosti, k boljši tehnologiji. Delovni kolektivi ne smejo poza- biti na nenehno izpopolnjevan je si- stema nagrajevanja, ki naj odraža ustvarjalnost delovne organizacije, ki temelji na dosežkih in obenem omogoča, da uveljavlja najširše de- lovne in ustvarjalne /pobude vsako- gar v svojem delovnem okolju. Si- stem nagrajevanja se ne more vtis- niti v tog kalup; dihati mora z raz- vojem lin življenjem delovne orga- nizacije. z uspehi in /neuspehi de- lovnega kolektiva, z ustvarjalnostjo, trudom in učinkom posameznika v kolektivu. R. L. POSVET PROIZVAJALCEV KRZNA V Slovenskih Konjicah*je bilo pred nedavnim posvetovanje proizvajalcev krzna iz vse države, ki ga je organi- zirala tovarna »Kostroj«. Govorili so o tekočih nalogah in o proizvodnji so- dobnih strojev »Kostroj« za potrebe krznarske industrije. Stroje izvažajo tudi v nekatere afriške in azijske dr- žave. L. V. STROJNI PARK, KADRI, ZDRUŽEVANJE? Tovarna kovinskih izdelkov in li- varna v Vitanju proizvaja na stro- jih, ki sfo bili že pred desetletji a- mortizirami. Letošnjo proizvodnjo Ima že prodano. Svoje proizvode tudi izvaža. Od 140 zaposlenih ima samo eden dokončano srednjo šolo. Želeli bi se združiti, vendar hočejo nekateri samo livarno, drugi samo kovačnico. S proizvodnjo kovanega orodja, predvsem kladiv in odlitkov barv- nih kovin ter sive litine za strojne elemente proizvaja tovarna kovin- skih izdelkov in livarna v Vitanju proizvode, ki so iskani na tržišču. Prozvodnja prvih petih mesecev kaže, da bodo letošnji plan presegli. Kolektiv /se trudi, da na prežive- lih strojih iz leta v leto povečuje proizvodnjo. Delovni pogoji so tež- ki, vendar jim uspeva, da s svojimi kvalitetnimi izdelki držijo visoko tržiščno raven zahtev. Šele letos bodo uspeli preibresti stagnacijo, ki je vladala nekaj let na tržišču. Za- radi nje so sklade tako osiromašili, da jim je šele sedaj uspelo zbrati toliko sredstev, da so lahko nekoli- ko izpopolnili /tehnološki proces pri ogrevanju jekla z zamenjavo pre- moga z gorilnim oljem. S tem so od- pravili izgubo časa ob vsakodnev- nem večkratnem čiščenju gorilnih peči. Tudi dotrajano peresno kladi- vo bodo zamenjali z zračnim. Tako bodo s temi izpopolnitvami omilili pereče proizvodne probleme. Da bi rešili problem in vprašanje nadaljnjega obstoja kovačflice in livarne, so že pred leti začeli raz- mišljati o združitvi s sorodnim pod- jetjem. Računovodja tovarne nam je med razgovorom povedal, da so delali okrog združevanja z zreško tovarno (kovanega orodja že dalj časa, vendar je vse zamrlo, ker želi tovarna le kovačnico. Ko smo pov- prašali direktorja zreške tovarne kovanega orodja o /tem. nam je po- vedal, da kakih konstruktivnih raz- govorov in analiz sploh ni bilo. Za- nimivo je. da bi konjiški »Kostroj« želel integrirati pa le — z livarno. Tako ostajajo vitanjski livarji in kovači v dilem in na koncu — sa- mi! Z združitvijo bi se vitanjski to- varni kovanega orodja in livarni odprle širše perspektive. Proizvod- nja bi se lahko specializirala, saj proizvajajo ikladiva v Vitanju in v Zrečah. vitan jski m kovačem in li- varjem pa ne bi bilo treba boriti boj po /težiščih in brezperspektivno životariti s svojim zastarelim stroj- nim parkom, stisnjenim med kadre, ki |jh v tovarni primanjkuje .in obrtnim načinom proizvodnje. J. Sever proslava dneva Šoferjev V nedeljo je bila v Laškem okraj- na proslava dneva šoferjev. Udelež- ba je bila prav dobra> V ocenjeval- ni vožnji, ki je bila dopoldne je za-\ sedla prvo mesto ekipa podružnice Zveze šoferjev in a v tomehanikov Laško. /Dobila je dva pokala: pokal ObLO Laško im Pivovarne Laško. Tretji pokal je osvojila ekipa AMD Laško. Zmagovalci so prejeli tudi praktične nagrade. V /tekmova/nju o znanju cestno-prometnih predpisov, kjer je nastopilo 6 eikip poklicnih šoferjev in avtomehanikov, je prvo mesto zasedla ekipa Žalca pred Kr- škim; med 'posamezniki je bil naj- boljši Af.O|Z ŽAJBKK iz Krškega pred DOMINIKOM VERBICEM in VILKOM JUGOM iz podružnice Ža- lec. K. F. Bencinska črpalka v Laškem Gradbena dela pri gradnji ben- cinske črpalke v Laškem lepo na- predujejo. , Železna konstrukcija upravnih prostorov je že pod stre- ho, izvršena pa je že tudi montaža črpalk. Gradbena dela bodo predvi- doma končana že za praznik »Cvet- ja ,in piva«. Pohiteti pa bo treba z deli pri urejevanju dovoza in stra- siranjem novega cestišča. Gradnjo financira laška občina skupno z za- grebškim /podjetjem Croatiapetrol, ki bo črpalko prevzelo. N. USPEŠNI TEČAJI V servisnih pralnicah, krpalnicah in šivalnicah je v glavnem zaposlen ka- der, ki se je strokovno izobrazil na tečajih, ki jih prireja Zavod za po- speševanje gospodinjstva v Celju. Ne- davno je tečaj uspešno zaključilo 20 udeležnk, v teh dneh so pa podoben tečaj pripravili na Dobrni.- -me Skrb za rekreacijo V Železarni v Štorah posvečajo rekreaciji in razvedrilu članov ko- lektiva precejšnjo pozornost. Na zadnjem sestanku izvršnega odbo- ra sindikalne /podružnice podjetja so sklenili, da bodo v okviru pro- grama rekreacije in razvedrila čla- nov kolektiva priredili v vseh de- lovnih enotah izlete v razne kraje Slovenije. Za kritje stroškov prevo- za z avtobusi so odobrili 1,600.000 dinarjev. Razen rednih izletov, ki jih samostojno organizirajo sindi- kalne podružnice obratov in oddel- kov, bodo priredili še občasne iz- lete v njihovo rekreacijsko središče na Svetini. 1. M. POMANJKANJE PREMOGA V TERMOELEKTRARNAH (Razgovor o problemih energetike z inženirjem Francem Slavičem, po- močnikom tehničnega vodje šo- šta n j s ke t e r moelek trame). Termoelektrarne ostajajo brez premogovnih rezerv. Vzrok pomanj- kanje električne energije v Slove- niji so letošnje izredno slabe snež- ne razmerel Zadnja leta premalo vlaganj v energetske objekte.. Za- radi podražitve premoga je sloven- ska elektrogospodarska skupnost deficitna. — Tovariš inženir, že nekaj let govorimo o redukciji električne energije. In vendar v poročilih sli- šimo, da se je proizvodnja električ- ne energije za toliko in toliko mili- jonov povečala? # Občasne redukcije so se pojav- ljale že pred leti. Ob hitri izgradnji industrije je potrošnja električne energije naglo rasla. K temu mora- mo dodati, da že nekaj let malo vlagamo v izgradnjo energetskih objektov. Letos je bilo stanje izred- no kritično zaradi premajhnih pa- davin pozimi. — Ali se bo to stanje kaj izbolj- šalo po izvršenem remontu v termo- elektrarni Šoštanj? # Šoštanj s ka termoelektrarna je največja v Sloveniji. Vsako leto se v vseh elektrarnah vršijo obvezni remonti. Ti so že všteti v planirano proizvodnjo. Zaradi letošnjega iz- redno kritičnega stanja v proizvod- nji električne energije smo iskraj- čali naš remontni čas za 9 dni. V teh dneh srno proizvedli 25 milijo- nov KW (ur, ali 'če preračunamo vrednost proizvod/nje (uvoza le-teh), je to 250 milijonov dinarjev. Z driu- girni besedami, m,i smo proizvajali ves čas remonta. — Nekatere termoelektrarne opo- zarjajo na slabo dobavo premoga. Ali je to stanje kritično tudi pri vas ? _ #'Naša elektrarna bi morala imeti po zakonih rezerve za en mesec. Danes je zaloge 35.000 ton ali za de- vet dni. Premogovni zdrotb nam do- bavlja velenjski rudnik lignita, ki je zavlačeval s pogodbeno preskrbo. Po pogodbah bi morali dobaviti 4.000 ton dnevno ali 1.100.000 ton letno za normalno proizvodnjo. Zaradi po- mamjkanja delovne sile v rudniku, je le-ta s svojo proizvodnjo pod pla- nom. Tako srno obratovali z /redu- cirano proizvodnjo. Najbolj je bil prizadet naš velenjski obrat, ki kljuib pogonski pripravljenosti sploh ni obratoval, z izjemo grelnih na- prav za proizvodnjo pare. — Bodo te kritične razmere vpli- vale na izpolnitev plana? # Primerjava letošnje proizvodu jez lansko v istem obdobju kaže. da smo letos proizvedli za 45 odstotkov več električne energije kot lani, ali 450.580.900 k W, (lami 510.923.200 K W). To smo uspeli ob izrednem prizade- vanju kolektiva pri remontu, saj smo skrajšali čas remonta na mini- mum in z maksimalno proizvodnjo. — Ali bodo zviša/ne cene premoga vplivale na ceno električne energi- ... Cene električni energiji postavlja elektrogospodarska skupnost. Glede na to. da je na primer velenjski pre- mogovnik podražil za 500 dinarjev kilogram premogovnega zdroba, po- dražitve so bile tudi v drugih rud- nikih. je slovenska in jugoslovan- ska elektrogospodarska skupnost v deficitu. J. Sever Komu služijo taki postopki ? »ELEGANT« BI STAVBO GLAVNEGA OBRATA LAHKO KUPIL Z 1-LETNO NAJEMNINO! V treh obratih celjskega krojaškega podjetja »Elegant« je zaposleno 109 kvalificiranih in visokokvalificiranih krojačev. V prvem obratu, ki ima svo- je prostore v Lilekovi ulici, nudijo vse krojaške usluge. Kljub utesnjenosti lokala je 24 zaposlenih krojačev ustvarilo več kot 26 milijonov dinar- jev prometa, kar za uslužnostno obrt ni malo. Obrat otroške konfekcije ima tudi trgovino »Mojca« iin je dopolnilo trgovski mreži, ker izdeluje artikle, ki jih industrija ne proizvaja. Otroško konfekcijo izdelujejo v glavnem žene na domovih, kar poceni proizvodnjo. V tretjem, glavnem obratu, izvršu- jejo večje usluge na polindustrijski način in je vrednost njihove letne pro- izvodnje 200 milijonov dinarjev. Ker so bili prejšnji prostori tega obrata (v bivšem OF)' neprimerni, se je ko- lektiv pred dvema letoma odločil, da si bo uredil nove prostore v Stanetovi ulici. S sredstvi, ki so jih prihranili (največ na račyn osebnih prejemkov), so adaptirali staro stavbo na dvorišču restavracije »Na-na«. V te, lepo ureje- ne prostore, so se pred dvema mesece- ma tudi vselili. Takoj se je pokazalo, da 16 milijonov, ki jih je žrtvoval ko- lektiv., ni bilo zaman, kajti produktiv- nost se je zaradi zboljšanja delovnih pogojev povečala za več kot 10 od- stotkov. S preselitvijo v nove prostore so mi- slili, da so glavne težave prebrodili, toda pojavile so se nove (nepotrebne), ki grozijo, da bodo uničile ves njihov trud. To so povišane najemnine za po- slovne lokale. Zakaj pravzaprav gre? Naj nam to pojasni direktor podjetja Drago Mackošek. »Preden smo šli v rekonstrukcijo, smo prosili občino za prenos ali odkup stavbe. Zahtevali so sodno cenitev. Sodni cenilec je ocenil vrednost stav- be na 5,5 milijona dinarjev. Obljubili so nam, da bo zadeva kmalu ugodno rešena, zato smo tudi pričeli z deli. Ko pa je bila rekonstrukcija stavbe v zaključni fazi, se je zanjo pričel pote- govati tudi zavod za nepremičnine. 27. aprila letos nam je občinska skupšči- na sporočila, da je bila stavba dode- V podjetju je zaposleno največ kvalificiranih krojačic Ijena zavodu in naj z njim sklepamo pogodbo o najemnini. S tem so se pri- čele težave. Lokal je ocenjen kot pr- vokategoričen (na novo urejen) in znaša najemnina za kvadratni meter 800, oziroma v najboljšem primeru 600 dinarjev. Tistih 16 milijonov, ki smo jih sami investirali, bi nam zavod vr- nil na tak način, da bi mi plačevali najemnino 300 dinarjev za kvadratni meter toliko časa, dokler ne bi bil ta znesek vrnjen.« Poglejmo sedaj, kaj nam o tem pra- vijo številke! Vrednost stavbe je po sodni cenitvi 5,5 milijona dinarjev. Ce k temu prištejemo še 16 milijonov, ki jih je vanjo vložilo podjetje, je stavba vredna približno 22 milijonov dinar- jev. Ce bi podjetje plačevalo najnižjo najemnino, to je 600 dinarjev za kva- dratni meter, bi za 660 kvadratnih me- trov površine plačalo letno 4,752 mili- jona dinarjev. To se pravi, da bi se za- vodu vrednost stavbe amortizirala v manj kot 5. letih! Ali pa: s to najemni- no bi podjetje v 10. letih zgradilo lepo novo stavbo. Razen tega pa bo dobilo podjetje vrnjenih tistih 16 milijonov, ki jih je vložilo, šele v 7. letih (2 mili- jona 360 tisoč din letno). Torej bo obrtno podjetje s svojimi sredstvi, ki jih krvavo potrebuje, kreditiralo (pro- tizakonito) zavod za nepremičnine! Ce bi občina stavbo podjetju prodala, bi jo to lahko plačalo z nekaj več kot enoletno najemnino! Na tak način se vsekakor ne podpirajo interesi kolek- tivov, da bi za razširjeno reprodukcijo skrbeli predvsem sami! S takim admi- nistrativnim ukrepom pa je neposred- no prizadet tudi potrošnikov žep in s tem tudi njegov osebni standard! L. Stepančič KAJ BO S POTJO V CELOVNIK? Že pred dvema mesema si je komisija ob- čin Sevnica in Laško ogledala pot od rade- škega mostu v Pleš oziroma Celovnik. Za- stopniki obeh občinskih skupščin so se spo- razumeli, da bodo uredili krajevno pot v na- selje, saj je res čudno, da Celovnik nima prave povezave z Radečami ali Loko. Topo- lovec nad Boštajnom ima celo avtomobilsko cesto. Zato prebivalstvo Celovnika apelira na občinski skupščini Sevnica in Laško, naj iz- polnita obljubo, saj bi po svojih močeh pri- spevalo k ureditvi poti s prostovoljnim delom. S. Skočtr POPRAVEK V pretekli številki je prišlo na 10. strani do neljube zamenjave imena v reportažnem zapisu: Večnost, v srčrnskem blatu« ter pod sliko. Pra- vilno se glasi: Rudolf Dobovišek. Prizadeti naj nam oprostijo. Uredništvo Stran 4 CELJSKI TEDNIK št. 27 — 10. julijja 1964 V ŠPITALIČU NAJDETE MIR V vasi Špitalič žive in delajo prid- ni in napredni ljudje.- »Moram priznati, da so naši ljud- je zelo delavni,« nam je v krajšem razgovoru povedal temkajšnji šolski upravitelj Jože Višner, ki deluje tu že 14 let. »V zadnjih letih so napra- vili mnogo: napeljali so elektriko, telefon ter opravili nekatera druga komunalna dela.« »Katere naloge imate sedaj v va- ših krajevnih načrtih,« sem vprašal tovariša Višnarja. »Precej mislimo na razvoj turiz- ma v naši okolici. Kraji v Konjiški gori, prijetni gozdovi, voda v doli- ni, ki je primerila za kopanje, so kot nalašč za tiste turiste, ki želijo svoj dopust izkoristiti v miru. Naš kraj je razen tega dostopen z vsemi vozili, čeprav cesta še ni asfaltirana. Poleg tega so tu še razvaline Žičke- ga samostana. Začeli so tudi že pre- urejevati nekatere večje kmečke hi- še, da bi dobili sobe za turiste.« »Ali ste že kaj razmišljali o tem, od kod bodo turisti prihajali v vaš kraj?« smo postavili tovarišu Viš- narju naslednje vprašanje. »Računamo predvsem na obisk iz južnih krajev, posebno še iz Vojvo- dine in Banata. Sicer pa bo pri nas lahko sezona vse leto, saj iinamo pozimi na voljo zelo lepa smučišča, najlepše pa je v jeseni, ko trgamo grozdje. Naši hribi in gozdovi bodo postali vir drugačnih dohodkov, kot smo jih vajeni sedaj, pridelke pa bomo lahko prodali doma.« Ko smo tovarišu Jožetu zastavili vprašanje, če se res namerava po- sloviti od tega kraja nam je po- vedal: »Res je! Po 14. letih bivanja med temi ljudmi se bom od njih kar težko poslovil. V prihodnjem šol- skem letu bom že poučeval na Ko- njiški osnovni šoli. Toda v ta kraj, kjer sem preživel toliko lepih let, bom še vedno rad prihajaj. Nanj me vežejo zelo lepi spomini pa tudi generacija mladine, ki sem jo toliko let poučeval,« je končal tov. Višnar. L. V. GASILCI BREŽIŠKE OBČINE OB STOLETNICI GASILSTVA V tednu požarno varnosti od 14. do 21. junija je Ob- činska gasilska zveza Breži- ce izvedla vrsto varstvenih akcij. Odsek za notranje za- deve pri Občinski skupščini je skupno z gasilci komisij- sko pregledal gospodarske organizacije ,in ugotovil, da premalo skrbijo za splošno in požarno varnost družbene imovine. Hrvatska gasilska zveza je ob tej priliki odlikovala z zlato medaljo tovariša Vlada Gpdlerja in tovariša Ivana Leskovca. Hrvatska in slo- venska-gasilska zveza sta iz- menjali diiplomi, predsednik Občinske skupščine Brežice .pa je Gasilskemu »društvu Obrežje izročil nov orodni gasilski avto kot priznanje za dolgoletno uspešno delo- vanje. D. V. KDAJ BO DOGRAJEN MOST PREKO SAVINJE V GRIŽAH? Gradnja moistu čez Savi- njo v Grižah se vleče že 14 let. Predlani in lani se je si- cer delo poživelo, posledica te hitre gradnje pa je bila, da se je most pozimi porušil. S tem je seveda inasitala ve- lika materialna škoda. Sedaj še vedno teče (promet preko (starega inos/tu, ki je iz muc- igimi kamioni in ostalimi (prometnimi sredstvi preveč obremenjen. Med službo in šolo 1 Danes vam predstavljamo še tri maturante z ekonomske srednje šo- le. Dve sta obiskovali oddelek za odrasle, eden pa je bil reden dijak. Vsi trije pa so študirali v zelo tež- kih pogojih. V letošnjem letu je na ekonomski srednji šoli opravljalo zaključni iz- pit 106 rednih in 66 izrednih dija- kov. Uspeh je bil zelo dober, saj je uspešno opravilo zaključni izpit Kar 160 dijakov ali 93 % in le 12 jih bo moralo izpit ponavljati. JAKOB GROŠL »Rodil sem se pred 20 leti na Si- lo vi pri Velenju. V šolo sem se vozil vsako jutro z vlakom in sicer sem odhajal od doma ob 4. uri zju- traj, prej pa sem moral pešačiti več kot 5 km do postaje.« — Te je to oviralo pri študiju? »Malo me je, pa ne preveč. Ma- tu riral sem z odličnim uspehom! — Boš nadaljeval s študijem? »Da. Vpisal se bom na ekonom- sko fakulteto.« — S čim pa si se ukvarjal ob prostem času? »Ob nedeljah sem hodil na izlete v bližnjo okolico, da sem se malo sprostil. Pa tudi z atletiko sem se ukvarjal. Tekel sem na 1000 m. Tre- niral sem vsako jutro, ko sem »ho- dil« na postajo.« ELZA STOPINŠEK Stara je 23 let in je že 5 let za- poslena v tovarni Toper. — Ves čas študija si bila med naj- boljšimi dijaki. Kako pa so v pod- jetju gledali na tvoj študij? »Pri nas nimajo preveč razume- vanja za izreden študij in strokov- no izpopolnjevanje delavcev in uslu- žbencev. šele zadnji dve leti sem s težavo dosegla, da so mi v pod- jetju plačevali šolnino. Studijski do- pust pa sem dobila samo pred ma- turo.« — Kaj bi ti spremenila in izbolj- šala, če bi bila na vodilnem mestu v Topru? »Najprej bi spremenila kadrovsko politiko. V podjetju nimamo niti pravnika, ekonomista ali inženirja. Omogočila bi tudi, da bi lahko štu- dirali in se izpopolnjevali vsi, ki si to želijo. Razen tega pa bi spreme- nila tudi sistem nagrajevanja. Uved- la bi nagrajevanje po enoti proiz- voda ne pa po normi. Tako bi se povečala produktivnost, ker se se- daj marsikateri delavec boji preseči normo, da bi mu je ne zvišali.« — Kaj pa so tvoji načrti za bo- dočnost? »Letos se bom redno vpisala na (tkonomsko fakulteto. Upam, da bom lahko dobila štipendijo pri kakem podjetju, ker v tovarni ne name- ravam zaprositi zanjo, niti se ne nameravam pozneje tukaj zaposliti, vsaj dokler se razmere ne uredijo.« STANKA SZABO Stara je 26 let, stanuje v Smar- jeti pri Celju in je že 6 let zaposlena v tovarni cmajlirane posode. 6 let je že poročena. — Kako, da si se kljub temu, da že imaš družino, odločila za štu- dij? »Sem izučena šivilja, ker pa je bil zaslužek slab, sem napravila strojepisni in stenografski tečaj in se zaposlila v TEP. Ker pa moje sedanje delovno mesto zahteva sred- nješolsko izobrazbo, s&m se vpisala na večerno ekonomsko šolo, ki sem jo letos tudi končala.« — Kako pa so v tovarni gledali na tvoj študij? »Pri nas smo imeli zelo ugodne pogoje za študij. Delali smo 6 ur dnevno in dobili poseben študijski dopust pred izpiti. Podjetje nam je tudi plačevalo šolnino in nam na- bavljalo skripta.« — Je bilo šolanje zelo naporno? »Da. Precej naporno je bilo, ker imam dom, ki ga je bilo potrebno urejevati. Mož je imel razumevanje in mi je pomagal pri gospodinjstvu. Težave sem imela tudi z zdravjem, ki ni preveč trdno in sem bila več- krat v bolnici. Toda vse je minilo.« — Boš nadaljevala študij? Eno leto se nameravam odpočiti. Potem pa se bom vpisala na višjo komercialno šolo v Mariboru.« L. Stepančič J in vidite, mlade perice, kako zadovoljno gledajo v svet? Perilo je sicer suho in škaf brez vode, toda saj so tudi dek- lice še majhne in prizorček je le s proslave ob zaključku šolskega leta iz Kapele pri Brežicah. Prepričani smo pa, da bodo v počitnicah deklice prav tako pridno kot so se doslej »čile v šoli, pomagale mamicam doma in vseeno bo ostalo še veliko časa za kopanje, sončenje in — 110, včasih bo treba tudi knjigo odpreti... . VRANSKO IMA NAČRTE Kljub majhnemu številu udeležencev zadnjega zbora volivcev na Vranskem, je ta potekal dokaj razgibano. Na njem so razpravljali največ o urbanistični preureditvi kraja. Zbora se je tudi ude- ležil tov. Dane Debič, ki je poudaril, da so v kraju sa- mem in v bližnji okolici na- šli izkopanine iz rimske do- be, da pa še druge znameni- tosti govore o nujnosti ur- banistične preureditve kraja v turistične namene. Predvi- devajo, da se bo trg v na- slednjih tridesetih letih pre- cej spremenil. Zgraditi bo treba bencinsko črpalko ter ustrezno servisno delavnico, nadalje je predvidena gradi- tev kino dvorane, povečati pa bo treba zdravstveni dom, šolo in nekatere gostin- ske objekte. Zazidalna zem- ljišča proti severu bodo upo- rabili za stanovanjske zgrad- be, proti jugu pa se bo širila industrija. Težave so nasta- jale s prestavitvijo pokopali- šča, sicer pa prebivalci upa- jo, da se bodo dela čimprej pričela in da ne bo ostalo le vse pri načrtih. F. I. PLANINSKO DRUŠTVO RADEČE Obnavlja kočo Radeško planinsko društ- vo je staro le 12 let, a je do- seglo že lepe uspehe. Na Dan borca je proslavljalo 10. ob- letnico oskrbovanja planin- ske koče v Prehodavcih pod Kaninom v Julijcih. Šesto leto upravlja tudi plan. go- stišče na Lovrencu, ki ga je dosedaj obiskalo že preko 700 turistov. Zlasti je bilo že dosti obiska v aprilu, ko sta cvetela encijan in avrikel. Sedaj je marljivo društvo pričelo z obnavljanjem nove planinske postojanke oziro- ma zavetišča. To je bivša »Gašperjeva« koča pod Vel. Kozjem. Otvoritev bo že 22. julija. Planinci jo bodo radi obiskovali, ker bo primerna za obisk Vel. Kozja, ki nudi lep razgled na Posavsko hri- bovje. Zavetišče bo oskrbo- vano le ob sobotah in nede- ljah in to do oktobra. Dobro došlo bo tudi članom lovske družine. Skočir IZ ŠOŠTANJA POSNEMANJA VREDNO Lesnoindustrijski kombi- nat (LIK) Šoštanj je ob dne- vu praznika borca proslavil deseto obletnico združitve podjetij LIK, mizarstvo in lesna volna in uspešnega raz- voja tega povečanega pod- jetja. Ob tej priliki je poleg svojih uslužbencev nagradi- lo vse svoje upokojence z denarnimi nagradami po pet tisoč din ter jih pogostilo. Lepo bi bilo, da bi to ges" to posnemala tudi ostala po- djetja. ŠOŠTANJSKI UPOKOJENCI V SKRBI ZA STARE LJUDI Ob dnevu rudarjev so se šoštanjski upokojenci spom- nili svojega najstarejšega člana in rudarskega upoko- jenca 92-letnega Mihe Borov- šaka v Gaberkah ter ga obi- skali na njegovem domu. Predsednik društva je izro- čil Mihi darilo društva, kvin- tet moškega pevskega zbora društva upokojencev na mu je zapel nekaj pesmi. Ginjen do solz je Miha, ki je za svo- ja častitljiva leta še vedno čil in svež, obujal spomine na delovna leta 1927. Oble- kel je svojo rudarsko uni- formo, ki si jo je kupil leta 1913 ter se slikal s svojimi obiskovalci. PlANINA V PRETEKLOSTI Trg Planina lezi na plano- ti ob križišču cest proti Sev- nici, Podsredi in Šentjurju pri Celju in je izhodišče za izlete na Lisco (947 m) in na Sv. Kriz (733 m). V rimski dobi je tod vodi- la rimska cesta, v IX. stolet- ju pa je bilo vse ozemlje na- okoli last karantanskega voj- vode Valjhuna; v X. stoletju je bilo last Svetopolka ' Se- liškega, nato pa last savinj- skega mejnega grofa Engel- berta Pilštajnskega, dčeta grofice Heme Breže-Seliške, ki se je rodila najbrž leta 982 v Pilštajnu. V tej dobi so na mestu nekdanje rimske obrambne postojanke na str- mi skali zgradili grad v ob- rambo proti Madžarom, ki je bil tudi upravno središče okoliških grofov Breže- Se- liških. Po smrti moža Vilje- ma je vdova Hema podarila svoja posestva na Planini, v Pilštajnu in še drugod Žen- skemu samostanu v Krki na Koroškem. Ko pa je samo- stan leta 1072 prenehal, je vsa posest pripadla krški škofiji, ki je posest dajala v najem; tako je dal krški škof grad na Planini v na- jem raznim upravnikom — ministerialom, med njimi tu- di Ortolfu, utemeljitelju Pla- ninskih gospodov (von Mont- preis), ki pa so že 13. stolet- ja izumrli, nakar je škof Pla- nino podaril Svibenskim go- spodom, ki so leta 1339 za- stavili del gradu grofu Fri- deriku Celjskemu, ki se je nato leta 1345 polastil vsega gradu in ga uporabljal za lovski grad. V gradu na Pla- nini je dalj časa prebivala tudi Veronika Deseniška. Po smrti zadnjega Celjskega grofa Ulrika II. je leta 1456 Planina postala last Habs- buržanov, ki so dajali kraj in grad v najem raznim ple- miškim rodbinam, v 19. sto- letju pa je grad začel raz- padati in je od leta 1882 v razvalinah, leta 1867 pa je baron Gustav Blome zgradil pod vznožjem Starega gradu graščino. Trške pravice je Planina, ki se v zgodovini omenja že proti koncu 10. stoletjd, do- bila leta 1345, ko se je gradu polastil grof Friderik Celj- ski. Trg je sredi 16. stoletja pogorel, že prej, leta 1494, pa so ga izropali in o pusto- šili Turki. Leta 1573 je kmeč- ka vojska pod vodstvom Ili- je Gregoriča zavzela grad in ga oplenila, pa tudi trg sam je bil nekaj časa v posesti »puntarjev«. Leta 1635 so kmetje grad ponovno ople- nili, kmečki upor leta 1790 pa so graščaki zadušili, ker so uporni planinski podlož- niki ostali osamljeni. D. V. PETDESET SKUPNIH POMLADI Amalija in Valentin Vrečko iz Laške vasi pri Jurkloštru sta v teh dneh praznovala petdeseto obletnico skupnega življenja. Skupaj sta '/gojila sedem otrok, od katerih je pet še živih. Vedno sta bila zavad<..: S ov. nca. Med zadnjo- vojno so bila njuna vrata partizanom zmeraj odprta. Slav- ljenec je bil med vojno prvi odbornik NOO v Laški vasi. Jubilantoma čestitajo k visoki obletnici vsi znanci in prijatelji in jima želijo še veiiko skupnih pomladi. KOZJANSKO V BOJU VOHUNKA NA TROBOJNIKU Na Trobojniku je bilo taborišče 2. čete. Nemci ga niso mogli izslediti. Lepega dne se je zglasila pri Omerzovih v Brežicah Joštova Vida, ki je bila doma nekje blizu Vojnika. Vido so aretirali Nemci, ko je šla v šolo v Celje. Pri zaslišanjih ni vzdržala, saj je izdala celo strica Ludvika Mastnaka iz Dramelj, ki je bil organizator odpora na drameljskem področju. V februarju leta 1942 je prišla Vida na Kozjansko in pripovedovala, da je bila v zaporu, ker so jo osumili, da sadeluje z OF. Zdaj se je želela pridružiti partizanom. Omerzovi so njeno željo sporočili četi. Jožetu Preskarju- Iliji in Svetozarju Čapordi-Mihi je bilo to sumljivo in sta odšla k Omerzovim kot dninarja sekat drva, da bi preverila zadevo. Čez nekaj dni se je zglasil z borci še komandir čete Srečko Igajner in končno je Vida lahko krenila na Trobojnik. V taborišču je bila samo dva dni, nakar je zaprosila komandirja, da bi ji dovolil oditi po zimsko obleko in obutev v Artiče. Čeprav so nekateri nezaupljivo godrnjali, so končno vendarle privolili. Vida se ni vec vrnila, le čez štiri dni je obveščevalec Ivan Agrež-Brko sporočil, da pripravljajo Nemci pohod. Zvečer so partizani slišali prve strele in so takoj zapu- stili taborišče. V četi je bilo le 26 mož. Sovražniki so prodirali mimo Marofa. Med njimi sta bila tudi poveljnika »Wehrmannschaita«, Anton Gabrič iz Rotmanna, znan kot požigalec kozjanskih domačij ter Kari Recar iz Pišec. Partizansko izvidnico so kmalu pozdravili sovražni streli. V kratkem spopadu sta omah- nila Franc Sevšek-Sultan in Grk Nikola, ranjenega Mo- lana-Iztoka pa so ujeli. Franc Bartole-Polde se je edini rešil. Na bregu pri Preskarjevem mlinu je tudi partizanska glavnina naletela na močno zasedo. Mnogi so v spopadu podlegli. Omerzev Tonček je moral ranjene in mrtve prepeljati pred hišo. Prepeljali so jih pred župnišče v Podsredo, kjer so ob zidu ležali tri dni. Nemci so jih postavljali ob steno in jih večkrat slikali. Ujeti Slavko Savnik je moral v spremstvu žandarja Kočevarja Muhiča in domačinov Franca Moškona ter Franca Božjaka na pot, da bi pokazal partizanski bunker. Pri skrivališču je bilo že polno Nemcev. Videti je bilo, da je zaklonišče prazno. Naenkrat pa je izpod listja prasnil strel. Z bombami so pobili skritega borca. Franc Moškon je poklical neke ljudi, ki so razmesarjenega borca zavlekli do kolovoza. Pri Omerzevih so v stelj- niku našli strojnico in več nabojev. Kunejeve in Omer- zeve so odgnali v krške zapore. V bilki je takrat padlo 14 borcev: Srečko Igajner Stanko Uzar-Joško, Metod Puc-Tedi, Franc Sevšek-Sul- tan, Alojz Deržanič-Marko, Jože Ojster-Ciril, Franc Lup- šina-Metod, Karaiutjas, Djavelas, Nestor, Edi, Skala, Gre- gor in Nikola. Tu so bili štirje Grki, katerih prava imena nihče ni vedel. Trupla borcev ob podsredškem župnišču so že razpadala. Župnik Jakob Zidanšek je prosil, da bi jih smel pokopati, vendar jih je moral na- svojo odgovor- nost ponoči pokopati na podsredškem pokopališču. Nemci so ujeli 7 borcev in od teh 4 ustrelili kot talce za izdajalca Sturmiuhrerja Karla Recarja iz Pišec, ki so ga sodili partizani. To so bili: Ivan Požar-Matija iz Glo- bokega, Vladimir Župančič iz Leskovca, Dimitrij Pergas- Aris iz Soluna, Anton Halezis-Toni iz Aten. Tako je tra- gično končala skoraj vsa 2. četa na Kozjanskem, vendar pa je tudi vohunka svoje delo drago plačala. Boj na Kozjanskem se je razvnel še z večjo silo in preko Bo- horja je odmevala mogočna himna Kozjanskega odreda. Brez žrtev ni mogoče zmagovati. R. Lešnik $t. 27 — 10. julija -1964 CELJSKI TEDNIK Stran 5 Ali je šola za zdravstvene delavce v Celju potrebna? NEUMESTNO VPRAŠANJE OB NJENI DESETLETNICI Na zadnji skupni seji sv^ta za zdravstvo in socialno politiko ter sveta za šolstvo, kulturo in prosveto okrajne skupščine so razpravljali tudi o nekaterih problemih šole za zdrav- stvene delavce v Celju. Nekaj podat- kov je s tem v zvezi posredoval di- rektor zavoda za zdravstveno varstvo dr. Franc Fludernik. Kakor povzemamo na kratko, je bila šola ustanovljena iz potrebe po sred- njem medicinskem kadru, ki ga pri- manjkuje, saj je razmerje med njim in zdravniki precej pod normalo: med- tem ko je idealno razmerje 1 proti 2 (en zdravnik — dve sestri), je seda- nje razmerje približno 1 proti 0,83 ali 6 zdravnikov — 5 sester. Šola za zdravstvene delavce beleži letos desetletnico obstoja, v tem času pa je redno ali izredno šolanje kon- čalo komaj IGO medicinskih sester, kar pomeni 16 na leto. Takšen dotok srednjega medicinskega kadra je se- veda zelo skromen v primeri s per- spektivnim programom, ki predvideva v sedmih letih okrog 800 novih sred- njemedicinskih delavcev! Pri tem je programiranje po vsej priliki upošte- valo razvoj zdravstvene, službe, ki bo terjal vedno več srednjega kadra za nego bolnikov. Kakor je dr. Franc Flu- dernik menil, je v tem pogledu že sedaj čutiti precejšnjo vrzel, ki jo zdravstveni delavci skušajo reševati z različnimi hitrimi tečaji, ki pa ni- kakor ne bodo mogli zagotoviti dovolj strokovne izobrazbe, potrebne za ne- go bolnikov. Zato je rešitev samo v intenzivni vzgoji kadrov v okviru redne šole, ki bi ji bilo predvsem za- gotoviti nadaljnji obstoj, hkrati pa tudi zadosten vsakoletni vpis novih gojenk (kar je spričo vsakoletnega ve- likega sufiscita ženske mladine še najmanj problematično). Ker je šola doslej delala v okviru celjske bolnišnice, bi bilo logično, da bi v tem okviru ostala še naprej. Toda tu, kot kaže, se je stvar zataknila. V sedemletnem razvojnem načrtu bolniš- nice šole za zdravstvene delavce nam- reč ni. V diskusiji so na seji sveta zato udeleženci menili, da se stališča kolektiva bolnišnice pač ne ujemajo s stališčem sveta za zdravstvo. Po njihovem mnenju bi bili zdravstveni kolektivi dolžni prispevati za to inve- sticijo 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkgfv, namenjenega strokovnemu izobraževanju. Razen tega bi morala šola najti svoje mesto edinole v za- zidalnem okolišu celjske bolnišnice Ker so možnosti, da bi del sredstev za novogradnjo prispeval tudi sklad za šole druge stopnje, je bil sprejet sklep, da bi upravnemu odbofu sklada za zdravstvene ustanove priporočali to investicijo, gradbena komisija pri celjski bolnišnici pa naj bi svetu za zdravstvo in socialno politiko okrajne skupščine sporočila odločitev glede lokacije in drugega. , Po vsem tem pravzaprav vprašanje, ali je šola za zdravstvene delavce v Celju potrebna, ni umestno, pač pa je dosti bolj umestno vprašanje — od kod bomo dobili toliko srednjega meT dicinskega kadra, kolikor ga predvi- deva perspektivni program, če bomo opustili možnost, da bi zanj skrbeli tudi sami! Seveda bo pri tem vseka- kor misliti hkrati na predavateljski kader in njegovo strukturo uskladiti z zahtevami verifikacije. dhr ZAKLJUČEK PEVSKE SEZONE Med 19 nastopi, ki jih je imel naš Komorni moški zbor samo v letošnjem prvem polletju, pomenijo zadnji trije koncerti več kot le dostojen zaklju- ček .koncertne sezone 1963/64. Bili so to večer ljudske pesmi v Narodnem domu (17. junija), koncert umetnih in narodnih pesmi v Rogaški Slatini (23. junija) ter nastop v okviru praz- novanja rudarskega dne v Velenju (3. julija). Večer ljudske pesmi je bil koncert, ki ga je naročilo podjetje Avto-Celje za člane svoje delovne skupnosti. To pomeni: ne koncert pri nabito polni dvorani uradne koncertne publike, pač pa nastop pred delovnim kolek- tivom, ki si je enkrat v zameno za podoben radijski večer zaželel živega petja domačih pesmi od Pregljeve Oj le prebudi se do Kernjakovega Moj- ceja. Resnično: posnemanja vreden primer osvajanja kulturnih dobrin. Koncert v Rogaški Slatini je že več let sem običajna točka v programu zdraviliških prireditev med turistično sezono. Zato je bil koncert mikavnej- ši za gosta-tujca kot pa za domačina. In končno: nastop v Velenju. Sle- dil je vabilu kolektiva tovarne »Go- renje«. Le-ta je za dan rudarjev odprl lastno ihoderno obratno poslopje in sklenil svojo delovno zmago prosla- viti na čim kulturnejši način. V izpol- njevanju svojega ljudsko-prosvetnega poslanstva se je zbor vabilu z vese- ljem odzval. Naši pevci so torej zaključili se- zono. Poslovili so se od pevske učil- nice, da bi šli na letni odmor po novo voljo in sile za velike naloge, ki jih čakajo v naslednji sezoni. G. G. LEPI USPEHI DELAVSKE UNIVERZE V KONJICAH V minuli sezoni je DU v Slovenskih Konji- cah pripravila vrsto predavanj iz političnega, strokovnega in poljudno-znanstvenega pod- ročja, ki so trajala nad 1.700 ur. Predavanja je poslušalo nad 3000 občanov. V prihodnjih dneh bo Občinski odbor SZDL sklical posve- tovanje predstavnikov delovnih organizacij, na katerem bodo obravnavali delo in vlogo Delavske univerze pri izobraževanju odraslih, istočasno bodo pa razpravljali tudi o nalogah in programu za prihodnje delovno obdobje. Pisma na smrt obsojenih KNJIGA MAklBORSKEGA IN CELJSKEGA MUZEJA REVOLUCIJE V tem letu bo pri mariborski za- ložbi Obzorja izšla knjiga Poslovilna pisma na smrt obsojenih, ki jo bosta pripravila muzeja revolucije v Mari- boru in Celju. Namen publikacije je, da bi izpolnili vrzel, ki jo je bilč ču- titi vsa leta po osvoboditvi v pogledu dokumentiranega sistematičnega pre- gleda najgnusnejših okupatorjevih zločinov — streljanj talcev. Oba mu- zeja si zato prizadevata, da bi v knjigi ohranila vsa dostopna pisma na smrt obsojenih na okupiranem ozemlju Spodnje Štajerske, ter da bi s temi pretresljivimi dokumenti tistega časa seznanila najširšo javnost, posebej mladino, ki ji naj vzbudijo najplemeni- tejša čustva" domovinske ljubezni. Hkrati želita prikazati tudi vse gro- zote okupacije in nadčloveško trplje- nje naših talcev. Pred leti so že izšla Sajetova'Pisma na smrt obsojenih in Terčakov Celjski stari pisker, toda obe publikaciji sta zajeli le omejeno število takrat doseg- ljivih poslovilnih pisem talcev z oku- pirane Štajerske. V zadnjih letih se je posrečilo mtzejema zbrati nad 110 novih pisem. V knjigi bodo razen tega objavljeni vsi letaki o streljanju tal- cev na Spodnjem Štajerskem, tako da bo pregled okupatorjevih grozodejstev popoln. Na celjskem teritoriju, ki je bil v tem pogledu najbolj prizadet, je gotovo še nekaj neregistriranih pisem, ki jih hranijo svojci ustreljenih tal- cev. Celjski muzej revolucije zato prosi vse tiste, ki takšna pisma še hranijo, da se javijo pri svojih orga- nizacijah združenj borcev ali v mu- zeju. Pisma bodo prefotografirali in jih takoj vrnili. Kaul Fr. K.: Der Fall Eichmann. Berlin 1963. S. 24929. Mladenovič M.: Porodica i porodični od- nosi. Beograd 1963. S. 24945. Domainko D.: O metodah za povečanje pro- izvodnosti dela. Maribor 1960. S. 24953. Raspored poslova u grupe u mčtalskoj ^trti- ci. Beograd 1951. S. 24985. Savremeni medunarodni pokret. Zbornik. Zagreb 1963. S. 24989. Lips J.: Vom Ursprung der Dinge. Leipzig 1961. S. 24984. Maurois A.: Življenje lorda Byrona. Ljublja- na 1963. S. 24983. Kralj V.: Pogledi na dramo. Ljubljatia 1963. S. 24965. r Manojlovič Lj.: Svetozar Markovic. Beo- grad 1963. S. 24976. Brankovič Z., D. Ivančevič: Priručnik za stručne ispite službenika u javnim službama. 2. izm. i dop. izd. Zagreb 1963. S. 24972. Hudolin V.: Psihijatrijsko-psihološki leksi- kon. Zagreb 1963. C 7. Pravni leksikon. Beograd 1964. č 5. Bourde A.—J,: Histoire de la Grande-Bre- tagne. Pariš 1961. S. 24714/282. Harant H.: Medicaments et medications. 2. ed. Pariš 1951. S. 24714/245. Stevčič P.: Unterwasserjagd in Jugoslavvien. Beograd 1962. S. 25014 12. \Villiams G.: Lovci virusa. Zagreb 1963. S. 25006. Marjanovič S.: Moje dete i knjiga. Beograd 1962. S. 25023. Vočarski priručnik. Beograd 1963. S. 25031. Deutschland. Ein apartes Reisebuch. WienJ Munchen, Basel 1954. S. 25030. Vila A.: Priprema rada. Zagreb 1962. S. 25029 4. Buchberger C.: Unutrašnji transport. Za- greb 1962. S. 25029/2. Fanon F.: Upor prekletih. Ljubljana 1963. S. 25028. Huberman L., P. M. Sweezy: Kuba. Anato- mija jedne revolucije. Zagreb 1963. S. 25041. TOTEM Janeza Boljke z zadnje raz- stave v celjskem likovnem salonu TRŽAŠKI TISK 0 GOSTOVANJU SLG SLG Celje je v dneh 6., 7. in 8. ju- nija nastopilo na Tržaškem. To je bilo prvo gostovanje celjskega gledališča izven meja naše- države. Prvi dve predstavi sta bili v ^Avditoriju v sre- dišču mesta, ponedeljkova predstava pa v prosvetnem domu v Opčinah. Gostovanje je zelo lepo sprejelo tr- žaško občinstvo, zelo laskavo pa ga je ocenil tudi tržaški tisk, tako Slo- venski kot italijanski. »Primorski dnevnik« je posvečal go- stovanju celjskega gledališča precej prostora že pred gostovanjem, v kri- tiki, ki je izšla izpod peresa j. k. pa je bilo zapisano: »Ansambel ima v svojih vrstah zelo dobre igravske mo- či z nekaterimi izrazitimi kvalitetami i odlikuje pa ga tudi znatna homoge- nost, ki dopušča^ skladno izvajanje in poseganje po delih, ki zahtevajo tako po številu nastopajočih kot po kvali- teti visoko kreativno raven ... Občin- stvo se je zelo zabavalo in je vse na- stopajoče nagradilo s toplim ploska- njem, ki se je spontano iztrgalo iz avditorija tudi ob nekaterih posreče- nih in odlično izdelanih prizorih ob odprti sceni.« Tržaško »Delo« z dne 12. junija 1964 je svojo kritiko zaključilo takole: »SLG iz Celja, ki je gostovalo prvič v Trstu, nam je dokazalo, da je mo- derno gledališče, z dobrimi igravski- mi elementi, in zato je želja vseh nas, da bi se še kdaj vrnilo v Trst.« »Gospodarstvo« je 12. junija zapi- salo: »Uprizoritev Rivemalovega ,Re- zervista' je bila v skladu s slovenske odrsko tradicijo. Celjani visoko dvi- gajo ta sloves.« Od italijanskih listov so krajša spo- ročila o gostovanju celjskega* gleda- lišča objavili II Piccolo, 11 Messaggero Veneto in II Gazzetino. Vsi ti podčr- tavajo uspešnost uprizoritve in topel sprejem pri občinstvu. O gostovanju sta kratko poročala tudi LUniLa in 11 Popolo. SLG Celje je bilo povabljeno da ponovno nastopi ob slovesni otvo- ritvi tržaškega slovenskega kulturne- ga doma. J. 2 PROBLEMI MLADINSKEGA PRESTOPNIŠTVA Pred dnevi je bila v vzgojno poboljševalnem domu v Radečah seja sveta za notranjo politiko, na kateri so razpravljali o problematiki mladinskega prestop- ništva v celjskem okraju. Statistični podatki namreč dokaaujejo, da število kazni- vih dejanj, pri katerih so udeleženi mladoletni prestopniki; iz leta v leto narašča — od 195 iz leta 1961 (bivši celjski okraj) do 558 v letu 1963. Od tega odpade kar 486 primerov na premoženjske delikte — navadne tatvine, vlomne tatvine itd. in le 72 na ostala kazniva dejanja. Povzročena materialna škoda znaša v 1963. letu 6,974.934 din, samo z 11 požari, ki so jih v večini primerov povzročili predšolski otroci, pa se dvigne na 8,770.000 din. Zanimivo je, da so kot storilci kaznivih dejanj na prvem mestu učenci osnovnih in drugih šol, ki jih je od obravnavanih 406 mladoletnikov kar 286, sledijo pa jim delavci — 104 in vajenci 47 oseb. Pri 302 obravnavanih primerih mladoletnih prestopnikov jih živi 197 pri obeh roditeljih, kar kaže, da socialne razmere niso krive perečemu stanju, ampak da igrajo tu precejšnjo vlogo nevzgojenost, slabi filmi, slabo čtivo, slaba družba itd. Problem zase predstavljajo mladoletni povratniki, ki jih je bilo v letu 1963 kar 116, od tega 23 otrok. Mnogo je bilo tudi pobegov otrok in mladoletnikov od doma — 126, iz vzgojnih zavodov in VPD 43, preko državne meje pa 33 (od tega 6 otrok). Vsi vzgojni zavodi, a tudi VPD Radeče so odprtega tipa, pogosti pobegi pa narekujejo potrebo po ostrejših vzgojnih ukrepih. Poseben problem še pred- stavljajo razne združbe mladoletnih prestopnikov, ki se izživljajo v kršenju jav- nega reda in miru, v postopanju, brezdelju, zbiranju na raznih hišnih zabavah itd. Na področju okraja je okrog 3.450 otrok in mladoletnikov, ki so pod družbenim varstvom in za katere družba daje ogromna sredstva. Samo občina Celje je v nekaj letih dala za nekega, mladoletnika 1,500.000 din. ^ Precej zaskrbljujoče< je tudi stanje v najmanj 200 družinah v okraju, katere grobo zanemarjajo vzgojo svojih otrok. Kljub prizadevnosti skrbstvenih organov pri preprečevanju mladinskega pre- stopništva pa le-to nenehno narašča. Iz tega je lahko zaključiti, da je delo vseh organov, ki jim je zaupana skrb in vzgoja naše mladine, premalo koordinirano in zaradi tega premalo učinkovito, kar bo treba v bodoče nujno spremeniti. * J. Volfand sto let star roman Ze se je bližal avgust in zdelo se mi je, da ni- sem dalje z njo kakor takjat, ko sva se prvikrat srečala. Zdelo se mi je, da še nisem našel, in bal sem se, da nikoli ne najdem pota v njeno srce. Bil je konec avgusta krasen, gorek poletni dan in jaz spet v Bežigradu. Gospoda ni bilo doma, go- spa se je mudila v kuhinji in sprehajala sva se s Pavlino po vrtu. Prideva k senčnici, v katefi je stalai mizica in klopi. Na mizi je ležal neki ilustro- van nemški list. Vstopim in tudi ona vstopi v hlad- no senco, ki jo je delala gosto zaraščena divja trta. Oba se usedeva, jaz zraven Pavline, in začnem gle- dati slike v knjigi. Zdaj govori, zdaj!« šumelo mi je po glavi. Drugod sem v družbi deklet in gospa bil zgovo- ren in šaljiv in nobena me ni spravila v zadrego. In tu pred sedemnajstletnim dekletom pa takšna plahota! Pri gledanju v knjigo sta se najini lici tako zbližali, da sta se skoraj dotikali. In položil sem svojo levo roko lahko okoli njenega pasa, z desno pa s*em prijel njerto mehko belo desnico in jo stis- nil in ona je ni odtegnila. In zdelo se mi je, da je zadrhtela pri mojem stisku. Obrnil sem se naglo do nje in poljubil njeno ko žamet gladko ličece. »Pavlina!« sem vzdihnil. Pa v tem zame tako blaženem in odločilnem trenutku so se približali koraki. Pavlina se je od- maknila in slišal sem gospejin glas: »Idita, juha je že na mizi!« O; ti nesrečna proza! Najpoetičnejši trenutek življenja in — juha. Da bi bila le deset minut po- zneje ta juha prišla na mizo, izgovoril bi bil tudi še tiste tri besede: »Jaz te ljubim!« in vprašal bi bil: »Ali m« tudi ti, Pavlina, ljubiš tako neizmerno kakor jaz tebe?« Pa tako je v življenju, prav kakor ga slika v svojih dramah najgenialnejši pesnik vseh časov in narodov Shakespeare, zraven najsil- nejše tragike najsmešnejša komika. Smeh in žalost pa oba izvabita solze iz oči. Pavlina se ni upala meni več gledati v oči in ko sem se zvečer poslovil, podala mi je sicer roko, a ko sem ji jo hotel poljubiti, jo je hitro odtegnila. Oj, kako vesel sem bil, ko-sem se vračal do- mov. Četudi nisem izrekel tistih treh usodnih be- sed, pa sem čutil, da sem prodrl v njeno nežno srce. Težko sem čakal na malo gošpojnico, ker sem obljubil, da takrat spet pridem. In prišel sem, a našel sem vse izpremenjeno. Gospa me je sicer po- zdravila, pa ne tako prijazno ko prejšnje krati. Ko vprašam po Pavlini, mi reče, da jo glava boli ka- kor večkrat in da je v svoji sobi. Ponujal sem svojo zdravniško pomoč, pa odvrnila je, češ da v takih slučajih ji le pomaga, ako ostane prav sama v zatemneli sobi. Nisem vedel, ali bi takoj odšel ali ostal, ko pride dr. Sajovic in me nagovori, da naj ostanem, popoldne da me spremi v mesto. Sprehajala sva se po vrtu in tudi usedla v senč- nico. Oh, kakšen razloček takrat in zadnjič! Opoldne se je iz Celja pripeljal Sch. s predsed- nikom okrožnega sodišča, ki je slišal na ime Rak. Bil je pust birokrat z gladkim licem in po svojem mišljenju hud naš nasprotnik, sicer pa reakciona- rec prav iz Bachove dobe. Slišal sem že bil o njem. Sch. ni bil prijetno iznenaden, ko me je zagle- dal. Predstavil me je Raku. »Hm! Iz Slovenske Bi- strice?« mrmral je Rak, »sem že slišal.« In ne da bi mi rOko podal, je nadaljeval pogovor s Sch. To je bil pust obed in komaj sem pričakal, da smo vstali, ter se takoj potem poslovil. Niti gospod Sch. niti gospa mi nista rekla, da naj spet pridem. Hitel sem dol po stezi, ki je vodila z brega v ravnino. Še en- krat sem se obrnil nazaj in videl, da so žaluzije na oknih Pavlinine sobe zaprte. Ali je takrat stala pri oknu in gledala za menoj, nisem mogel razločiti. Vedel sem, da je zdaj vsega konec, in hitel sem obupno proti mestu. Ker pa je bilo še dosti časa do vRika, šel sem k svoji teti gospej Kamererjevi, ki je imela v Celju pekarijo, njen mož pa je bil mesar, eden prvih v tem obrtu. Ni imel kake višje omike, pa zdrav razum, delavnost, podjetnost in varčnost. In tako si je pridobil precejšnje imetje. Tam sem bil vselej prijazno sprejet in tudi zdaj je stric takoj šel po vina — imel je v svojih kleteh mnogo sodov prav dobre kapljice — teta pa je skrbela.za prigrizek. Menili smo se o tem in onem. Jaz sem bil kratkobeseden in nič tako živahen in vesel kakor druge krati. Stric Kamerer je to opa- zil in ker je vedel, da hodim na Bežigrad, je tudi lahko uganil, zakaj. Sklepal je torej iz mojega ve- denja, da sem zadel ob ovire,. Ko sem odšel, po- trkal mi je na ramo in dejal dobrosrčno: »Kdo bi se kapriciral na enega dekleta? Saj ima druga mati še tudi kako lepo hčer.« Stran 6 CELJSKI TEDNIK št. 27 — 10. julijja 1964 PARTIZANSKO POHORJE VABI Združenje organizacij Zveze bor- cev NOV Slovenske Konjice organi- zira ob dvajseti obletnici pohoda legendarne XIV. divizije ina Štajer- sko in dnevu vstaje slovenskega na- roda proti okupatorju veliko pro- slavo na Rogli, ki bo 19. julija. Že nekaj dni pred proslavo bo krenil po poti XIV. divizije mladin- ski odred izvenarmadne vzgoje ob- čine Slovenske Konjice. Na predve- čer proslave bo mladinski odred pri. pravil na Rogli velik ogenj, ob kate- rem bodo stari Iborci pripovedovali sipomine iz časov NOV. Isti večer bodo na prostem ipr odvajali film De- sant na Dirvar. Glavno oraznovanje ibo 19. julija. Ob devetih zjutraj bo mladinski od- red izvenarmadne vzgoje s sodelo- • S vanjem Aero kluba Celje izvedel napad. Sledilo ibo tekmovanje strel- skih družin konjiške občine za pre- hodni pokal. Zatem bo svečana pro- slava ob centralnem spomeniku pad- lih borcev. Nastopili bodo recitator- ji, moški pevski zbor iz Zreč in god- ba na pihala iz Slovenskih Konjic. Udeležencem i>o spregovoril Jože Klanjšek-Vasja, komandant XIV. di- vizije. Po končani proslavi pa bo okrog stolpa na Rogli na mehkih ze- lenicah pohorskih iplanjav in pri planinski koči zabava, na kateri ibo_ do sodelovali ansambli iz Zreč in Slovensikih Konjic. Pričakujejo, da se bo praznovanja udeležili o nad 5,000 ljudi. F. M. ŠLANDROVE NAGRADE LETOS NE BODO PODELJENE Že nekaj let podeljuje občinska skupščina v Celju na občinski praznik nagrade Slavka Šlandra. Nagrade so dobivali posamezniki in kolektivi, ki so na področju kulture, umetnosti in znanosti prispevali k splošnemu razvoju občine. Letos je svet za kulturo in znanost, ki ipu je skupščina za- upala to nalogo, dobil samo dva predloga za podelitev nagrad in je o tem razpravljal na svoji zadnji seji. Rezultat razprave o tej točki dnevnega reda se odraža v naslednjem sklepu: Svet za kulturo in znanost pri občinski skupščini v Celju je na svoji seji dne 6. julija obravnaval predloge za nagrade Slavka Šlandra za leto 1964. Svet ni izrazil dvoma nad kvalitetami predlaganih, vendar za- radi premajhnega števila kandidatov, ki niti od daleč ni zajelo vseh v poštev prihajajočih področij, se svet s polno družbeno odgovornostjo ni mogel odločiti za podelitev nagrad. Zato je skle- nil, da se nagrade za leto 1964 ne podelijo. Svet za kulturo in znanost je nedavno pripravil tudi nov pred- log pravilnika o podeljevanju nagrad Slavka Šlandra. Cilj tega predloga, ki bo predložen občinski skupščini v sprejem, je po- enostavitev postopka predlaganja in razširitev izbora kandidatov na širše področje. Rekreacijski center Svetina Da bi dali rekreaciji zaposlenih mesto, ki ji gre, imajo v železarni štore pri sindikalni podružnici ko- misijo za rekreacijo. Pred kratkim je omenjena komisija izdelala in predložila izvršnemu odboru sindi- kalne podružnice svoj akcijski pro- gram. O izletništvu je komisija mnenja, da je to ena izmed najbolj priljub- ljenih panog rekreacijske dejavnosti med člani kolektiva. Vsi dosedaj or- ganizirani izleti so lepo uspeli. Edi- na pomanjkljivost je bila v tem, da ni bilo na razpolago dovolj finanč- nih sredstev in so morali del de- narja prispevati posamezniki. Zara- di tega ta oblika rekreacije ni za- jela takšnega kroga delovnih ljudi, kot bi ga sicer lahko. V bodoče pa bodo izletništvo preusmerili na te- denske in mesečne izlete v bližnjo okolico. S tem bodo z neznatnim sredstvi omogočili udeležbo občut- no večjemu številu ljudi. Glavna iz- letniška točka bi naj postal rekrea- cijski center na Svetini, kjer imajo štorski železarji kar dva počitniška doma. Za prijetno počutje izletni- kov bodo morali pripraviti še nekaj športnih rekvizitov Tako bo potreb- no nabaviti nekaj žog; zračnih pušk, pribor za namizni tenis, urediti pro- stor za balinanje, organizirati hlad- ne prhe, zadostno število ležalnikov ipd. Če bodo imeli navdušeni plesal- ci v bodoče možnost ob večerih tu- di zaplesati, bo na Svetini res pri- jetno. V želji, da bi povečali zanimanje tudi za športno udejstvovanje čla- nov kolektiva, je omenjena komi- sija v tretji točki svojega programa predvidela nekatere spremembe v sedanjem tekmovalnem sistemu med ekipami posameznih obratov žele- zarne. Med drugim bodo povečali število športnih panog in uvedli tur- nirski sistem. Medobtatni turnirji bodo odslej spomladi, jeseni in po- izimi. Iv KJE JE NAPREDEK ALI DAJTE JIM BOLJŠA STANOVANJA O tem, kaj vse smo že naredili to- liko govorimo, da bi vsakdo mislil da nimamo nobenih pomanjkljivosti več in da vsi ljudje živijo v zadovo- ljivih pogojih. Toda, če samo pogleda- mo v kakšnih pogojih žive stranke v hiši Savinjsko nabrežje 2 vidimo, da še ni vse tako lepo. To je hiša z že zavidljivo zgodovino. Zgrajena je bila 1859. leta in je v njej imel Zangger svoja skladišča, v zgornjih prostorih pa upravo. Po vojni, ko je bilo vpra- šanje stanovanj najbolj pereče, so stavbo preuredili v stanovanja. V hiši, ki ima skupno 20 stanovanjskih pro- storov živi še sedaj, 20 let po tem, 14 strank, to se pravi, da ne prideta niti dva stanovanjska prostora na eno stranko. Poleg tega so ti prostori zelo vlažni in hladni, saj so vsa vrata in okna enojna. Ce pa pogleda človek v stranišče, ne more verjeti, da so takšni prostori še lahko v stanovanj- ski hiši v našem času. Stranišča so suha, brez izplake, zaradi česar sr širi smrad. Poleg tega bi morale imeti stranke dežnike kadar gredo na stra- nišče, kajti ta vsa točijo in teče iz zgornjih stranišč v spodnja skozi strop. , O stavbi se je »pohvalno« izrazil tudi električar, ko je dejal, da je čudno, da še ni stavba zgorela zaradi tako slabe napeljave. In v takšni stav- bi živi 14 strank! Res je, da že 11 let pristojni organi govorijo, da bodo hišo podrli in tudi sanitarna inšpekcija jo je že večkrat ogledovala, toda vsakdo se fahko prepriča, da hiša še stoji in da v njej še stanujejo ljudje in to v pogojih v kakršnih so živeli ljudje takoj pO vojni. Kje je torej napre- dek? Mar bomo lahko še dolgo obču- dovali to svojevrstno žalostno zgodo- vinsko znamenitost? Mislim, da takš- nih ne potrebujemo, ampak bi bilo bolje, da čimprej najdejo ustrezna sta- novanja za te stranke, da bodo tudi te enkrat deležne izboljšanja življenj- skih pogojev, o čemer toliko govo- rimo. K. F. Ekskurzija prosvetnih delavcev Ob zaključku pouka je bilo 49 pro- svetnih delavcev rogaške sindikalne podružnice na ekskurziji po Slove- niji. Potovanje sta jim omogočila občina in sindikat, delno pa tudi sami. Osnovni namen ekskurzije je bilo zemljepisno, zgodovinsko in go- spodarsko spoznavanje Gorenjske in Goriške. Tako so si najprej ogle- dali Bohinj in .slap Savice, nato blejski grad, odkoder so se odpelja- li v Kranjsko goro. Poleg Vršiča so obiskali tudi izvir SOče in Trento, Bovec, Kobarid (Gregorčičev rojst- ni kraj), Tolmin ter si ogledali utrd- be iz I. svetovne vojne. Naslednji dan jih je pot vodila v Novo Gorico, v Kosovelov Tomaj in Škocjanske jame. Bilo je prvikrat, da je sindikat skupaj z občinsko skupščino finan- ciral tako poučno ekskurzijo. Ker se bliža konec šolskega leta, so pro- svetni delavci živčno in fizično utru- jeni, zato jim takšen izlet vsestran- sko koristi.'Ker so se ga udeležili prosvetni delavci iz več šol, bo to pripomoglo k boljšemu medseboj- nemu razumevanju in izmenjavi iz- kušenj. Zato si takih ekskurzij še želijo. PESNICA NATAŠA IZ BREŽIC Pred 90 leti se je v Brežicah rodila pesnica in učiteljica Ljudmila Polja- nec-Nataša, kasnejša Aškerčeva pri- jateljica. Njen oče je bil učitelj. Ko ji je bilo štiri leta, je umrl in mati se je z otroki preselila v Kapelo naa Radenci. Mala Ljudmila je tu obisko- vala osnovno šolo, kasneje pa ji je s težavo uspelo priti na učiteljišče; najprej je študirala v Mariboru, zad- nja dva letnika pa v Ljubljani. V času svojega ljubljanskega štu- dija je začela pesnikovati in je po- šiljala svoje pesmi v razne lisle. Pod različnimi psevdonimi je sodelovala v Slovenki, Domu in svetu in Domačem prijatelju, ki ga je urejala Zofka Kvedrova, izhajal pa je v Pragi, kjer ga je izdajala tovarna kavne primesi Žika (žitna kava), zaradi česar je imel vzdevek »Kafecajtung«. V njem je so- deloval tudi Prežihov Voranc in kasnejši vidni slovenski pisci. Ljudmila Poljanec je svoje prve pe- smi osebno izročala Antonu Aškrcu, s katerim je navezala dolgoletne stike, ko je bil urednik Ljubljanskega zvona in kasneje mestni arhivar ljub- ljanski. Na njegov predlog si je pri- vzela pefcniško ime Nataša. Aškerc, ki je bil velik rusofil, se je navduše- val za ruska imena. S tem v zvezi ji je pisal: »Nataša je prav ljubko ru- sko ime. Doslej ste pisali pod imenom Bogomila v Dom in svet, pa ne želim, da bi to ime prenesli v Ljubljanski zvon. Z revijama Slovenka ter Dom in svet ne maram imeti nobenih zvez.« Tako je postala Ljudmila Nataša. Aškerc ji je bil naklonjen mentor in prijatelj. Pomagal ji je colo pri ure- janju pesniške zbirke Poezije, ki jo je Nataša izdala leta 1906 pri založniku Schwentnerju v Ljubljani. O prijateljskih vezeh med Ašker- cem in Natašo priča tudi velika osta- lina pisem, ki sta jih pisala. V njih je dokaj njunega prijateljstva, ki pa se je včasih tudi oddaljevalo. Aškerc, kot znano, je bil dokaj samotarski, Nataša pa je videla v njem ideal. To- da vmes sta bili dve desetletji in pre- cejšnja razdalja: Ljudmila je službo- vala na Kapeli, Aškerc je sameval v Ljubljani. .. Jože Zupančič Novo kopališče Pred kratkim odprto zunanje ko- pališče v Cateških Toplicah privab- lja vedno več gostov. Največji naval je pač v nedeljah. Zgodi se, da je včasih težko najti udobnejši prostor za kopanje. Ker imamo zadnje dni res muhavo vreme, je tako pritisk na kopališki bazen tem večji. Večji pritok gostov je zlasti iz sosednje republike Hrvatske, iz Zagreba, od- koder je ugodna prometna zveza po avtostradi. Za oddaljene goste/ je ugodno pač to, da jim nudi zdraviliška restav- racija veliko izbiro jedil in pijač. Blagajna kopališke uprave se kar dobro polni. Kdor si želi osvežili telo in pozdraviti v topli vodi, naj le pride v Cateške Toplice! S. S. CELJSKI TRG USTALJENE CENE Zadnji teden so se cene na celj- skem trgu nekoliko ustalile in poseb- nih skokov ni bilo. Paradižnika, ki so ga prinesli prodajalci iz Makedo- nije, je dovolj po 220 din. Fižola v stročju je dovolj po 140 do 160 din. Cena novemu krompirju je padla na 100 din, star krompir pa je po 50 din; glavnata solata stane 150 din, ostala od 180 do 120 din. Korenček je po 150 din, peteršilj pa po 200 din. Če- šenj ni, jagode so tudi zmanjkale, borovnice pa so še po 200 din. Gobam so cene padle in sedaj lisičke pro- dajajo po 200 din. Nova čebula je po 120 din, česen 300 din, cvetača tudi 300 din, ohrovt pa je po 200 din. Hrušk je na trgu zelo malo in so po 200 din, nova jabolka, ki jih tudi ni so po 140 din, breskve pa so po 220 din. Zelje je po 100 din. Perutnine še vedno primanjkuje, sicer pa piščance prodajajo po 700 din za kg. Cene mlečnim proizvodom so usta- ljene: mleko je po 70 din, smetana po 440 din, skuta po 280 din, maslo pa je od 1000 do 1100 din. ŽELEZNIŠKA NESREČA 1. julija se je v Veleniu zgodila železniška nesreča. Tovorni vlak,, ki je pripeljal iz Slo- venjega Gradca je pri kretnici na železniški postaji iztiril. Skoda znaša približno milijon dinarjev. Vzroke nesreče še raziskujejo. ALKOHOLIK SE JE UPIRAL LM 2. julija je vozil osebni avto PRJVOšNIK ANTON iz Prebolda v vinjenem stanju. Ko ga je dobila patrola LM, da bi ga odpeljala v zapor do iztreznitve, se ji je voznik uprl in hotel nadaljevati vožnjo. To sta mu miličnika preprečila, med prevozom v Celje pa je s svojim upiranjem s silo onemogočil nadalj- njo vožnjo. Ob prihodu ojačitve so Privoš- nika odpeljali v celjski zapor. Borba članov LM proti alkoholikom je zelo težka, zato ni čudno, da se pri prevozu ta- kih ljudi često pripetijo nesreče. SMRT OTROKA Istega dne se je v vasi Debro pri Laškem zgodila težka prometna nesreča, ki je terjala življenje dve in pol letnega NAHBERGER GERHARDA; voznik motornega vozila CE-14- 700 JAKOB JAKOPIČ iz Sedraža pri Laškem je vozil iz Laškega proti Celju. Nenadoma mu je pritekel pod motor otrok, katerega je spremljal stari oče ULRIH VALTER iz Debrega. Pri trčenju je Gerhard dobil težje poškodbe, katerim je 6. t. m. v celjski bol- nišnici podlegel. NA DAN BORCA SE JE V CELJSKEM OKRAJU ZGODILO 10 PROMETNIH NESREČ ZARADI PREVELIKE HITROSTI V JAREK Tega dne je vozil motorno kolo po Beži- grajski cesti v Bukovžlaku MARTIN SAMEC. Zaradi prevelike hitrosti je na dvojnem ovin- ku zapeljal v obcestni jarek. Dobil je težje poškodbe po glavi in hrbtenici. Po padcu je še 200 metrov nadaljeval vožnjo, nakar je zaradi slabosti legel ob cesto, kjer je ležal 3 ure. SMRT POD VLAKOM Istega dne ob 17,42 se je zgodila smrtna nesreča na železniški postali v Grobelnem. Sedemletna JELKA KOI.AR je stala na po- staji in opazovala vlak iz Celja, prezrla pa je drugi tovorni vlak iz Maribora, ki jo je zadel. Bila je takoj mrtva. ZADREMAL ZA KRMILOM V noči od 3. do 4. julij je v Šentrupertu v Savinjski dolini RATISLAV ŽNUDERL vo- zil osebni avto CE-20-82. Med vožnjo je za- dremal in zapeljal v jablano, od tu pa ga je zaneslo na travnik, žena MARIJA je utrpela težje poškodbe po glavi in rokah ter pretres možganov. Voznik se je porezal na steklu. Skoda na avtomobilu je za 250 tisoč dinarjev. Z AVTOMOBILOM V OGRAJO V nedeljo je vozil po Ljubljanski cesti iz Celja voznik dostavnega avtomobila ALOJZ KORACIN iz Maribora. Zaradi mokre in spol- zke ceste se je na mostu čez Ložnico zaletel v zaščitni zid, ga podrl, nakar je avto odbilo na desno. Pri tem je voznika vrglo na cesto, kjer je obležal s težkimi poškodbami na glavi. Skoda je 300 tisoč dinarjev. TRČILA NA OVINKU Istega dne zvečer je vozil motorno kolo iz Laškega proti Brezam VINKO MRAZ. Na- sproti je pripeljal mopedist STANKO ROMIH iz Pečovja pri Štorah. Ker je motorist vozil na ovinku po levi, sta trčila. Mraz si je tež- ko poškoval glavo, mopedist pa levo nogo. Oba so odpeljali v celjsko bolnišnico in na odvzem krvi. MOPEDIST JE UMRL 2. julija se je na cesti III. reda pri kamno- lomu v Brestanici dogodila težka prometna nesreča. Proti Brestanici sta drug za drugim vozila mopedist PAVEL BERNIK dijak STš Krško in voznik poltovornega avtomobila MARKO BLAŽEV iz Brestanice. V tem času je pripeljal z nasprotne smeri tovorni avto, zaradi česar se je mopedist umaknil na skraj- no desno in nenadoma ustavil. Zaviral je tudi voznik poltovornega avtomobila, vendar je kljub temu zadel v moped. Mopedista je vrglo naprej, pri tem pa' je tako nesrečno padel, da je z glavo udaril po kamniti cesti in je poškodbam na glavi 6. Julija v novo- meCta noinišnici poaiegel. LETOVANJE CELJSKIH OTROK Letos bo ob morju v Baški in na višinskem letovanju v Solčavi prijet- no preživelo del počitnic 770 otrok iz celjske občine. Finančna sredstva je prispevala občinska skupščina, nekaj starši sami, pa tudi razne organizacije. Organizator letovanj je občinska zve- za društva prijateljev mladine. Vzgo- jiteljskega kadra je letos dovolj, saj občinska zveza črpa vodiče iz Kluba vzgojiteljev, ki šteje 108 članov. Na občinski zvezi tudi upajo, da bodo lahko v bližnjih dneh začeli z dnev- nimi letovanji. Pred dnevi pa se je vr- nilo s počitnic v Rovinju 100 otrok, ki so letovali po liniji socialnega za- varovanja. J. V. — Jože Bornšek iz Prekorja si je pri delu v gozdu poškodoval desno nogo. Karlu To- manu je pri tesno industrijskem podjetju Sa- vinja padel hlod na nogo in mu jo poško- doval. — Franc Habe iz Lokovine pri Dobrni je dobil pri padcu z voza notranje poškodbe. — Pavel Trnovšek si je v Trnovljah pri Strmcu pri padcu zlomil rebra. — V Ljubnem pri Lesičnem je padel Jože Leskošek. Poškodoval si je glavo in pretresel možgane. — V Šentjurju je cirkularka poškodovala prste na desni roki Martinu Solincu. — V Šmiklavžu pri Skofji vasi se je moto- rist zaletel v Marinko Vrečer. Pri padcu je Marinka dobila poškodbe na glavi. — Pri padcu s kolesom se je v Dobrni poškodovala Ida Mogu. — Anton Mihalinec si je na ccsti v Laško pn padcu ziomu rebra. CELJE V preteklem tednu se je rodilo 30 dečkov in 22 deklic. ^ POROČILI SO SE: 1 Kranjc Martin, delavec iz Zaloga in Valeri- ja Kandre, gospodinja iz Gorice. Ivan Kranjc, šofer in Gabriela Šojč, kuhinjska pomočnica, oba iz >Ceija. Janez Kampoš, logar in Broni- slava Stranič, knjigovodja, oba iz Žalca. Franc Artnak, delavec in Miroslava Obrez, delavka, oba iz Celja. Frank Hinko, strojni ključavničar in Gabriela Poznič, uslužbenka, oba iz Celja. Aleksander Erjavec, strojni klju- čavničar iz Kalobja in Helena Goršek, trgov- ska pomočnica iz Ložnice. Ivan Primorac, uslužbenec LM in Elizabeta Zerak, kuharica oba iz Celja. Anton Paulin, poljedelec in Ma- rija Cverle, delavka, oba iz Košnice. Anton Lotrič, natakar iz Celja in Ljubica Ppvič, na- takarica iz Lukovčaka. Janez Repar, strojni ključavničar in Aplenc Pavlina, uslužbenka oba iz Celja. Vinko Kovče, delavec iz Kladja in Neža Kroflič, delavka iz Celja. Karel Bevk, delavec iz Lise in Frančiška Juvan, delavka iz Lise. Viktor Podgoršek, strojni tehnik in Hajda Podbregar, učiteljica, oba iz Celja. Boris Voh, kmeto\alec iz Celja in Jožefa Pinter, tkalka iz Matk. UMRLI SO: Ivana Višnjar, otrok iz Paškega Kozjaka (13 mesecev). Jožef Naglič, upokojenec iz Celja (68). Aleš Šeler, otrok iz Prebolda (2 dni).' Jožef Sem, upokojenec iz Celja (76). Franc Oblak, upokojenec iz Celja (76). Franc JugOvar, poslovodja iz Tržišča (70). Z A L L. C V preteklem tednu se je rodil en deček. POROČILI SO SE: Stanislav Eberlinc, gozdni delavec iz Lok in Magdalena Dolar, poljedelka iz šmiklavža pri Taboru. Herbert Kuzma, elektromehanik iz Kasaz in Vida Poteko, keramična slikarka iz Pongraca. UMRLI SO: Jožef Polenek, upokojenec iz Malahorne (56). Ana Golob, upokojenka iz Goto ve! j (62). Alojz Novšak, upokojenec iz Konjskega (67). Franc Kač, upokojenec iz Polzele (89). LAŠKO V preteklem tednu ni bilo rojstev; tudi porok ni bilo. UMRLI SO: Franc Dernovšek, upokojencc iz Šmarjete (63). Katarina Beti, roj. Katarina, gospodinja iz Strenskega (75). Marija šmit, roj. 'Pavlič, sobarica iz Šmarjete (43). Zlahta, roj. Ama- lija Esih, preužitkarica iz Velikih Gorele (64). Andrej Stopinšek, upokojenec iz Lahovega- grabna (69). Ana Dernovšek, roj. Kačič, go- spodinja iz Šmihela (63). ŠENTJUR PRI CELJU V preteklem tednu sta se rodili dve deklici in en deček. POROČILI SO SE: Konrad Lenart, delavec iz Zvodnega in Ana Stropnik, poljedelka iz Dramelj, Maksimili- jan Naglič, šofer iz Ccrovca in Rozalija Zu- pane, uslužbenka iz Repnega. UMRL JE: Franc Lesnika, kmet iz Ponikve 21 (71). MOZIRJE V preteklem tednu se je rodil 1 deček. POROČILI SO SE: Vincenc Gostečnik, delavec iz Radegunde in Marija Obojnik, delavka iz Potoka. Ivan Atelšek, kmetovalec iz Šmihela in Veronika Verbuč, kmetovalka iz Šmihela. Jurij Stren- čan, kmetovalec iz Lave in Ivana Kovač, kme- tovalka iz Ljubijo. Valentin Atelšek, šofer iz Šoštanja in Jožefa Maze, delavka iz Šošta- nja. Pavel Maze, usnjar iz Belih vod in An- gela Gregorc, kmečka delavka iz Lepe njive. UMRLI SO: Jažef Gregorc, preužitkar iz Lepe njive (81). Helena Korošec, kmetovalka iz Lepe njive (73). Frančiška Gostečnik, upokojenka iz Ra- degunde (72). Elizabeta Gregorn, kmetovalka iz Mozirja (78). * BREŽICE V preteklem tednu se je rodilo 10 deklic in 15 dečkov. POROČILA STA SE: Stanko Tomše, šofer iz Mrzleve vasi in* Fran- čiška Kovačič, kuharica iz Čedna. UMRLI SO: Jožef Pavlovič, delavec iz Izvira (27). Vinko Bevc, otrok iz Veniš (3 dni). Marija Golu- bič, roj. Kaviar, gospodinja iz Laduča (69). Franc Grubič, kmetovalec iz Cundrovca (67). $t. 27 — 10. julija -1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 • " " i OBJAVE IN OGLASILA DELOVNI KOLEKTIVI — ORGANIZACIJE KOMPAS CELJE Vam nudi za Vaše izlete po Jugoslaviji izredno ugodno ceno prevoza z modernim turistično opremljenim 43 sedež- nim avtobusom tipa »Deutz« — po ceni prevoženega kilometra 220 din. Naprošamo za predčasne rezervacije! VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST-BENETKE — dvodnevni avtobusni izlet za delovne kolektive in organizacije. Cena 9.500 din. 2. Kombinirano 8-dnevno potovanje v AK- CIJO v septembru. Prijave do 15. avgusts 3. TOKIO — 12-dnevni izlet s posebnim letalom na olimpijske igre v oktobru; pri- jave do 1. avgusta. 4. NEVV YORK — 11-dnevni izet s poseb- nim letalom na svetovno razstavo; odhod iz Ljubljane 20.. julija in 24. avgusta. 5.VVIG-64 — 3-dnevni avtobusni izlet na ogled cvetlične razstave na Dunaju. Prijave do 10. avgusta. 6. DOLOMITI — GENOVA — FIRENCE — 5-dnevno avtobusno potovanje v septembru. Prijave do 1. avgusta. 7. INDUSTRIJSKI VELESEJEM V BER- LIN — 6-dnevno avtobusno potovanje v drugi polovici septembra. Prijave do 1. avgusta. 8. LONDON—ROTERDAM — 10-dnevno po- tovanje z vlakom; prijave do 10. avgusta. 9. Po AVSTRIJI, ŠVICI in ITALIJI. 7-dnev- no potovanje z avtobusom v avgustu. Prijave do 1. avgusta. 10. RIM—SAN MARINO 6-dnevno avtobusno potovanje. Prijave do 1. septembra. 11. 8-dnevno potovanje z letalom v Dubrov- nik in Sarajevo. Priiave do 18. avgusta 1964. 12. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in Koroške borce. 13. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni izlet. 14. SLOVENSKE GORICE TRAKOšCAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 15. PLITVIcKA JEZERA — CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet. 16. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet. 17. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni izlet z avtobusom. 18. PO GORENJSKI PREKO VRŠIČA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni izleti. 19. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni izleti. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektiv- na potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filitelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 RAZPIS ZelezniSko transportno podjetje Maribor razpisuje natečaj za sprejem rednih dijakov V DVOLETNO ŽELEZNIŠKO PROMETNO ŠOLO V MARIBORU v šolskem letu 1964/65 Pogoji za sprejem so: a) najmanj z dobrim uspehom končan 2. razred gimnazije ali ekonomske srednje šole; b) zdravstvena sposobnost za opravljanje železniške Izvršilne službe, kar ugotovi že- lezniška zdravniška komisija pri sprejemnem pregledu. Šola izobražuje kandidate za poklic vlakov- nega odpravnika (prometno-transportnega tehnika) in je v rangu popolne srednje šole. Sprejetim dijakom gredo vse pravice želez- niških delavcev (delovno razmerje, prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih, režijska vožnja, službena obleka, zdravstveno zava- rovanje). Spričevalo o zaključnem izpitu na dvoletni železniški prometni šoli v Mariboru je druž- beno priznano in daje vse pravice, kakor na ostalih srednjih šolah. RAZPIS za vpis v I. razred rudarskega oddelka pri šolskem centru rudnika Trbovlje-Hrastnik Vpišejo se lahko učenci z nepopolno osem- letko in bodo v koledarskem letu 1964 dopol- nili 15. leto starosti. Morajo biti telesno in duševno zdravi ter telesno dobro razviti. Ime- ti morajo veselje do poklica. Šolanje traja tri leta. Po uspešno oprav- ljenem zaključnem izpitu se absolventi uspo- sobijo za kvalificirane delavce rudarske stro- ke — kopače. Za svoje delo prejemajo med učenjem poleg otroškega dodatka tudi vaje- niško nagrado od 6.000 do 8.000 din in še po- sebno pridnostno nagrado, ki pa je odvisna od prizadevnosti posameznika. Učenci izven Trbovelj imajo možnost stanovati v posebnih prostorih samskega doma,' kjer se jim nudi vsa oskrba. Mladinci, ki se želijo vpisati v šolo, morajo predložiti šolskemu centru rudnika prošnjo iz katere naj bodo razvidni osebni podatki. Prošnji je treba priložiti naslednje doku- mente: a) zadnje šolsko spričevalo b) izpisek iz matične knjige c) mnenje šole č) potrdilo o stalnem bivanju (samo kan- didati, ki stanujejo izven Trbovelj) d) potrdilo, da prejemajo otroški dodatek Vpis traja do 1. septembra 1964. Rudarski šolski center pri RTH Trbovlje • KUPIM Sod za gnojnico kupim. Antloga Ivan, Mala Pircšica 12, Petrovče. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA 11. in 12. julija MARJAN TISELJ veterinar Celje, Savinjska 3/II tel. 28-71 Od 13. do 17. julija CIRIL UMEK veterinar Kersnikova 37 (vogal Kersnikove in Dečkove ceste) # PRODAM Skoraj nov bencinski stabilni motor 4 KS prodam. Jakob Pilko, Dragomilo 12, Šmarje pri Jelšah. Plinski štedilnik prodam poceni. Ogled od 10. do 16. ure pri Kocuvan, Cankarjeva ul. 13/1. TOBI štedilnik — desni, prodam. Zagrad 105. Prodam ali pa zamenjam malo posestvo za hišo z vrtom. Naslov v upravi lista. Peč za centralno kurjavo na topel zrak s priključki poceni prodam. Ivnik, Drešinja vas 52. Zelo ugodno prodam dve veliki bttonski ko- riti, primerni za napajanje živine na vasi. Naslov v upravi lista. »Plexi« ploščo prozorno kot steklo. 22 m debeline 1,5 mm prodam. Naslov v upravi lista. Posestvo 4 ha zemlje, oddaljeno 20 minut od železniške postaje prodam za 1,800.000 din. Podgrad 13, Šentjur pri Celju. Novo trodel-io okno, dolžine 1,6 m, višine 1,30 m, prodam. Naslov v upravi lista. Motorno kolo »Horex« 350 ccm prodam za- radi odhoda na odsluženje vojaškega roka. Stanko Zupane, Primož 41, Šentjur. Raztegljivo mizo, ležalno blazino, omaro, kredenco in stole prodam. Miklošičeva 10. Nova garažna vrata prodam. Vprašati: Gla- žer, Velenje, pri železniški postaji. Primo III (6.300 km) ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Ročni stroj za vlivanje plastični^ snovi do 15 g prodam. Edo Flis, Termoplastika, Pod- plat. # SLUŽBE Dva pečarska pomočnika za polaganje ploščic na stik in postavljanje kaminov sprejmem. Anton Golob, Pečarstvo, Tržič na Gorenj- skem. Krojaško vajenko sprejmem. Kari Pajk, Celje, Grčarjeva 4. Za hišnika ali za hišnico greva v novi blok. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Vodo- vodni instalater«. Mizarskega vajenca sprejmem. Anton Cepin, Celje, Dobrova 8. Vajenca za ključavničarsko obrt sprejmem. Viktor Škoflek, Celje, Kersnikova 39. Gospodinjsko pomočnico išče štiričlanska družina. Plača dobra. Naslov v upravi lista. Skladiščne delavce sprejme takoj »Petrol« Celje. # RAZNO Podpisana Valerija Lešnik, delavka v Pivo- varni Laško se zahvaljujem Jožetu Deželaku, da je odstopil od tožbe. Besede, ki sem jih izrekla o njem in o Jožefi Ojsteršek dne 21. 6. 1964 so izmišljene in neresnične. Valerija Lešnik £ STANOVANJA Za dobo enega leta iščem v Rogaški Slatini manjše stanovanje. Najemnino plačam na- prej. Ponudbe na upravo lista najkasneje do septembra 1964 pod šifro »Takoj«. Iščem stanovanje: sobo in kuhinjo, ali večjo sobo. Naslov v upravi lista. Mlajši učitelj išče sobo. Naslov v upravi lista. Medicinska sestra išče eno ali dve sobi. Jo- žica Demšar, Ljubljana, Pokopališka 8. Dvosobno stanovanje v Celju ali bližini iščem. Plačam za dve leti naprej. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zanesljivo«. # KINO V KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Od 11. do 12. 7. 1964: »Madame Sans Gene«, franc.-italijanski barvni film. 15. 7. 1964: Bongo espress«, angleški CSP film. 16. 7. 1964: »Žena v domači halji«, angleški film. KINO SEVNICA U. in 12. 7. 1964: »Hudičevo oko«, šved- ski film. Vabimo vas na naše izlete: 1. ZURICH—LONDON—PARIŠ—MUNCHEN 9-dnevno potovanje z vlakom; 2. CARIGRAD—SOFIJA 8-dnevno potovanje z vlakom; ' 3. FIRENZE-RIM—NE APEL J—CAPRI—BE- NETKE—TRST 9-dnevno potovanje z vlakom; 4. PARIS-NICA-MONTE CARLO—MILA- NO 9-dnevno potovanje z vlakom; 5. KIJEV—LENINGRAD—MOSKVA - po- tovanje preko BUDIMPEŠTE z vlakom (spal- ni in jedilni vagon) — avion; 14-dnevno potovanje; 6. ATENE-SOLUN-PELOPONEZ-DELFI 9-dnevno potovanje; 7. BUDIMPEŠTA 2-dnevno potovanje z avtobusom; 8. DUNAJ — svetovna cvetlična razstava 3 in 4-dnevna potovanja z avtobusom; 9. GRČIJA — 10-dnevna ekskurzija za ma- turante vseh šol; 10. TRST in BENETKE stalni 1 in večdnevni izleti z avtobusi; 11. KOROŠKA 1 in večdnevni izleti z avtobusi; 12. PO GORENJSKI—PRIMORSKI 2-dnevni izleti z avtobusom za kolektive; 13. PLITVICE - dvodnevni izlet z avtobu- som za kolektive; 14. PO ISTRI — dvodnevni izlet z avtobu- som za kolektive; 15. PO DOLENJSKI - dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive. IZLETNIK VAM NUDI: — organizacijo izletov in prevozov stro- kovnih ekskurzij z modernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo; — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času; — vršimo menjavo valut; — vršimo rezervacijo v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervacijah za letni od- dih; — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Tito- vem trgu, številka 3 pri Avtobusni postaji. Telefon 28-41, poštni predal 142. Se priporočam«) za ceajena naročila, iilSTKIS CKLJB DELOVNA SKUPNOST ZAVODA ZA SOCIALNO DELO OBČINE ŽALEC razpisuje za šolsko leto 1964-65 1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA VlSJI SOLI ZA SOCIALNE DELAVCE V LJUBLJANI Prošnje naslovite na Zavod za socialno delo občine Žalec do 31. julija 1964 in priložite: življenjepis, zadnje šolsko spričevalo, po- trdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev ali skrbnika in o višini otroškega dodatka ter številu šti- pendije in priporočilo ZMS UPRAVNI ODBOR SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE razpisuje naslednji prosti mesti: 1 INSPICIE3NTT (vodja predstava) 1 ELElKTRlCAR Kandidat za delovno mesto inspicienta mora imeti vsaj osnovno šolsko izobrazbo, kandidat za mesto električarja pa strokovno kva- lifikacijo. Pismene ponudbe sprejema uprava SLG Celje do vključno 15. avgusta 1964 ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV VELENJE razpisuje naslednje štipendije: 1. ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI ŠOLI ZA SOCIALNE DELAVCE 2. ZA ŠTUDIJ NA FAKULTETI NA ODDELKU ZA PSIHOLOGIJO Prednost imajo maturanti ustreznih srednjih šol in tisti, ki prebi- vajo na območju občine Velenje in Mozirje. Pismene prošnje s priloženim življenjepisom in prepisom diplome o absolvirani srednj-i šoli je do dostaviti preko pošte ali osebno na Zavod za zaposlovanje delavcev, Velenje, do 30. julija 1964 VAŽNO OBVESTILO! Komunalna banka Celje objavlja tretje veliko NAGRADNO ŽREBANJE ZA VEZANE HRANILNE VLOGE, VLOŽENE V ČASU OD 1. JU- LIJA DO 30. SEPTEMBRA 1964 NAGRADE: 6 KOLES 1 RADIO SPREJEMNIK 2 tranzistorja 1 ELEKTRIČNI PEKAČ 3 LIKALNIKI 1 INFRA PEC 1 JEDILNI PRIBOR Vlagatelji, ki bodo vložili im vezali znesek 50.000 dinarjev vsaj za dotbo 1 leta allii 100.000 dinarjev vsaj za 3 mesece, bodo upoštevani .pri nagradnem žrebanju in lahko prejmejo eno ,iziined navedenih nagrad. Vezane vloge sprejema Komunalna banka Celje, podružnica Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Slov. Konjicah, Šparju pri Jelšah, Šentjurju, Laškem, Sevnici, Krškem in Brežicah. Žrebanje bo v mesecu oktobru 1964. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugoduostt, da se njiho- ve vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7%. Vlagajte pri Komunalni banki Celje, kjer je vaš denar za vas koristno in varno naložen! KOMUNALNA BANKA CELJE KMETIJSKI KOMBINA ŽALEC — PROIZVODNI OBRAT CELJE razpisuje prosto delovno mesto Skladiščnika reprodukcijskega materiala z naslednjimi pogoji: 1. dokončana nižja šola z dveletno prakso na ustreznem delovnem mestu. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov KK Žalec proiz- vodnega obrata Celje. Prošnje treba vložiti do 15. julija 1964 upravi obrata Celje, Mi- klošičeva 7 OSNOVNA ŠOLA FRANJA VRUNCA CELJE - HUDINJA razpisuje prosto službeno mesto Finančnega režiserja Pogoj: srednješolska izobrazba. Nastop služibe: 1. avgusta.- Kandidati naj vložijo prošnje s kratkim življepisom upravi šole Franja V r unč a Celje - Hudinja Stran 8 CELJSKI TEDNIK št. 27 — 10. julijja 1964 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT TRIJE REKORDI - ŠTIRJE ZA TOKIO Romanu Lešku, ki je že pred krat- kim izpolnil pri skoku ob palici normo za udeležbo na letošnjih olimpijskih igrah v Tokiu, so se zdaj pridružili še trije njegovi društveni tovariši: Draga Stamejčič, Franc Červan in Simo Va- žič. Hvaležna je ugotovitev, da so vsi trije izpolnili olimpijsko normo na tu- jih tleh, na mednarodnem atletskem mitingu v Moskvi. Hkrati s tem so po- stavili tudi tri nove državne rekorde: Važič v teku na 5.000 metrov z odlič- nim časom 13:50.0, Cervan v teku na 10.000 metrov s 29:04.6 ter Draga Sta- mejčičeva v peteroboju s 4.551 točka- mi. Na mitingu v Moskvi se je izkazal tudi Lešek, saj je s 470 cm zasedel od- lično drugo mesto za Čehom Tomaše- kom ter pred dvojico najboljših sov- jetskih tekmovalcev v tej disciplini. Med novimi rekordi je vsekakor najpomembnejši Važičev v teku na 5 km. Prejšnji rekord je pred sedmimi leti dosegel Mugoša s časom 13:58.8. Zdaj ga je po sedmih letih zamenjal na najvišji stopnici Celjan, katerega so nekateri »poznavalci atletike« za- pisali že med ... S tem rezultatom je Važič dosegel dvanajsti letošnji naj- boljši čas na svetu. Z novim rekordom je Červan na me- morialu bratov Znamenski v Moskvi zabeležil še en pomemben uspeh — v borbi z uro in tekmeci je premagal ce- lo svetovnega prvaka na tej progi, sovjetskega tekmovalca Bolotnikova. Sicer pa je tako kot Važič tudi Červan pritekel v cilj kot četrti* Vsem štirim članom AD Kladivarja, udeležencem mednarodnega mitinga v Moskvi, k uspehu iskreno čestitamo in jim želimo še novih podvigov., Bravo Važič, Červan, Stamejčičeva in Lešek! —mb HOKEJ NA TRAVI Prejšnjo soboto sta bili v Celju prijateljski tekmi v hokeju na travj. Celjani so gostili mladinsko in član- sko moštvo zagrebškega Elektrostro- ja. Vtem ko se je dvoboj mladinskih moštev končal z zmago ekipe HDK Celja 4:1, so v članski tekmi zmaga- 'li gostje s 4:2. LUBEJEVA IN KOLNIK Državno prvenstvo v atletskih mnogobojih, hoji in štafetah, kf je bil o v soboto in nedeljo v Subotici se je uspešno končalo za dva člana AD Kladivarja. Tako je v peterobo- ju za ženske zmagala Marjana Lube- jeva s 4258 točkami, v deseteroboju pa Mirko Kolnik s 6791 točke. Pred tem je Marjana Lubej doseg- la odličen rezultat še na domačem preglednem nastopu — stometrsko progo je namreč premagala v času 11.9 sekund! VELENJSKI ŠAHOVSKI FESTIVAL V okviru rudarskega praznika in dneva borcev je bil v nedeljo v Velenju drugi ša- hovski festival, na katerem je nastopilo nad 500 šahistov iz skoraj vseh krajev naše re- publike. Tako so v medsebojnih spopadih nastopili šahisti Ljubljane in Maribora, Do- lenjske in Kopra ter Gorenjske in Celja. V tem srečanju so Celjani rzgubili s 43:42 točke. Zaradi slabe organizacije festivala pa je vprašanje, če so Celjani ta dvoboj v resnici izgubili, saj je tekmovanje potekalo brez za- pisnikov in točne evidence o posameznih par- tijah. Zato bod6 organizatorji morali v pri- hodnje misliti tudi na boljšo organizacijo. ROKOMET PRAGA : CELJE 25:11 Simo Važič NASTOP ŠOLANIH PSOV V ROGAŠKI SLATINI V nedeljo, 12. t. m. bodo člani celjskega kluba za vzrejo ,športnih in službenih psov nastopili s svojimi zvestimi prijatelji v Rog. Slatini. Nastop bo na travniku med hotelom Trst ter kopališčem. Prikazali bodo vaje ubogljivosti, vaje z orodjem in zaprekami, napad in obrambo ter več demonstracij o praktični uporabi šolanega psa. Nastop se bo začel ob 17. uri. CELJANKE DRUGE Vorganizaciji posebne komisije pri občin- skem strelskem odboru v Celju je Strelska zveza Slovenije izvedla v soboto, 4. t. m. na strelišču pri Petričku tradicionalno tekmova- nje ženskih ekip v streljanju z malokalibrsko puško. Kakor prejšnja tovrstna tekmovanja, tako so tudi slednje posvetili dnevu borcev. Na tekmovanje je prišlo dvanajst ženskih občinskih ekip. Rezultati: 1. Ljubljana-Center 968, 2. Celje 929, 3. Maribor-Tezno 916 itd. Posameznice: 1. Jeglič (Maribor-Tezno) 267, 2. Štern (Ma- ribor) 261, 3. Kastelic (Ljubljana 253, 4. Želj (Celje) 249. itd. I. P. ODBOJKA IN NAMIZNI TENIS V PREBOLDU V nadaljevanju športnih iger v Preboldu, v okviru občinskega praznika sedmega julija, sta bili na sporedu tekmovanji v odbojki in namiznem tenisu. Zlasti veliko zanimanje je bilo za odbojko, saj so nastopile ekipe iz Braslovč, Šempetra, Gomilskega in Prebolda. Zmagali so igralci z Gomilskega, ki so s tem osvojili tudi prehodni pokal, druga je bila ekipa iz Šempetra, tretje pa Braslovče. V nami/.nem tenisu so zmagali igralci iz Žalca pred Preboldom in Petrovčami. DVE TRETJI IN ČETRTO MESTO Po šest najboljših atletskih mladinskih ekip se je v nedeljo na treh borillščih srečalo v tekmi za naslov državnega prvaka. Vtem ko so se starejši mladinci srečali v Celju, je bilo finale zveznega ekipnega tekmovanja za mlajše mladince v Mariboru, za mladinke pa v Zagrebu. Na vseh treh finalnih tekmovanjih so na- stopili tudi mlidi člani in članice celjskega atletskega kolektiva. Vtem ko smo bili prej- šnja leta vajeni, da smo o Kladivarjevih mla- dniskih ekipah več ali manj ali vsaj v pre- težni meri govorili o prvakih, pa se je zdaj zgodilo to, da sta moški vrsti osvojili tretje, ženska ekipa pa četrto mesto. Navzlic temu moramo govoriti o uspehu, ki so ga dosegli mladi atleti in atletinje celjskega Kladivarja. Uspeh je namreč že v tem, da je celjski Kla- divar uvrstil v finale vse tri svoje ekipe, kar opozarja na množično in kvalitetno osnovo. Sicer pa, ko smo vprašali tajnika društva Draga Bradača in trenerja Valterja štajnerja kaj sodita o tej razvrstitvi, sta povedala ta- kole: Na slabšo ekipno uvrstitev je vplivalo več momentov. Najprej moramo vedeti, da je trenutna kvaliteta celjske mladinske atletike nekoliko padla v primerjavi s prejšnjimi leti, je poudaril tovariš štajner. Drugo, težko je namreč na eno tekmovanje popeljati 90 tek- movalcev, težko namreč zaradi tega, ker so mnogi mladi ljudje odšli na počitnice in jih sploh ni doma. Zaradi tega so ekipe nastopile nepopolne. K temu objektivnemu razlogu pa se je pridružilo še nekaj neopravičenih izo- stankov, kar zlasti velja za vrsto mladink. In končno, tudi o sestavi*ekip bi se dalo go- voriti, zlasti še v tem pogledu, ali je bilo prav, da smo okrnili ekipo mlajših mladincev na račun starejših in podobno. Nekaj vpliva na razvrstitev pa je najbrž imel tudi druga- čen način točkovanja. -m KLADIVAR x PRED NAJVEČJIM USPEHOM Nogometaši Kladivarja so prvo zapreko v kvalifikacij- skem tekmovanju za vstop v drugo zvezno ligo preskočili uspešno. Neodločen Jrezulitat 1 : 1. ki s<6 ga dosegli v Kar- lovem proti istoimenski enaj- rici. je zelo optimističen pred drugim, povratnem srečan jem, v nedeljo v Celju. Če sodimo po poteku igre v Karlovou, potem so igralci Klad.ivarja favoriti v odločilnem dvoboju. Nedeljska tekma 'bo dala od- govor na vprašam je, kdo ibo novi član drmge zvezne lige: Klaidivar ali Karlovac. Celjani imajo tokrat lepo priložnost, da dosežejo največji uspeh nogometa, sa j v takšni konku- rent.i. kot se ponuja zdaj, ni, naslonilo še nobeno celjsko nogometno moštvo. Cel jami so favoriti, toda na- v/.lic temu ne kaže ipodoenje- va t i pomena povratnega sre- čanja in moštva, ki ima večje i/kušinje v Jhorbah za točke. Prednost domačega igrišča in gledalcev naj dasta domačim igralcem le večjo pobudo in oporo, v.se ostalo pa bodo mo- rali opraviti člani moštva. Upajmo in želimo, da bodo v tej težki preizkušnji uspeli in tako dosegli dolgoletno željo vseli, ki radi sledijo dogod- kom na nogometuili igriščih. Povratna tekma med kladi- varjem in Karlovcem se bo v nedeljo, 12. t. m. začela ob 17. uri. Srečanje bo na Clazi- ji. Da bi se izognili gneči pred blagajno. je iprediprodaja vstopnic že v teku in sicer vsak dan med 9. in 11. ter 16. in 18. uro na Glaziji. ŠPORT V PREBOLDU V okviru praznika žalske občine, 7. julija, so bila v Preboldu različna športna tekmo- vanja, ki jih je pripravil in izvedel domači Partizan. V tej zvezi je treba dati vse pri- znanje domačim telesnoVzgojnim delavcem; moramo pa povedati še to, da so s prosto- voljnim delom zgradili dve asfaltni igrišči. Tako so člani preboldskega Partizana opra- vili 3.000 ur prostovoljnega dela. Posebno pohvalo pa zasluži zlasti predsednik društva, tov. Peter Tratnik, ki ima vse zasluge za tako živahno športno dejavnost. Prvi dan športnega tedna je bilo na spo- redu plavanje, popoldne pa spretnostna vož- nja motoristov fti mopedistov. Razen doma- činov so se v plavanju pomerili tudi člani celjskega Neptuna^ Rezultati pa so bili naslednji: Moški: 100 m prosto: Kovačič 1:10.0, 100 m prsno: Mati- jevič 1:34.0, 50 m hrbtno: Dolžan 38.6, 50 m metuljček: Matijevič (vsi Neptun) 37.8, 50 m prosto: Vozlič (Prebold) 36.3, štafeta 6x50 m: Neptun I 3:36.5. Ženske: 50 m prsno: Pipan 46.0, 50 m prosto: Zupane (obe Neptun) 37.2. V tekmovanju mopedistov je na '6 km dolgi progi zmagal Kari Miklov iz Braslovč pred Marjanom Vidmarjem iz Prebolda. Med mo- toristi pa je najboljši čas dosegel Darko No- vak iz Polzele. V nedeljo je bila na vrsti košarka. Sode- lovale so štiri ekipe. Gledalcev je bilo okoli 400, ki so bili zadovoljni s prikazano igro. V hudi konkurenci so nepričakovano zmagali domačini, ki so premagalivse svoje nasprot- nike. Rezultati: Prebold : Žalec 43:33, TVD Celje : Velenje 22:25, Žalec : Velenje 45:27, TVD Celje : Prebold 19:23, Prebold : Velenje 38:32 in Žalec : TVD Celje 36:10. J. K. PRIZNANJE Ob 15-letnlci Rokometne zveze Slovenije je bila pred dnevi v prostorih Okrajne zveze za telesno kulturo v Celju svečanost, na kateri je predstavnik republiškega rokometnega fo-'* ruma izročil nekaterim najbolj prizadevnim rokometnim funkcionarjem lepe plakete v znak priznanja za njihovo dolgoletno požrt- vovalno delo. Plakete so dobili: Janez Škrlec, Vlado Pocajt, Jože Kuzma, Janez Zakrajšc-k, Pavel Bukovac in Franc Ramskuglcr. TENIŠKA ŠOLA Teniška sekcija HDK Celje je razpisala te- niško šolo za začetnike, mladince in pionirje obeh spolov, šola bo začela z delom v po- nedeljek, 13. julija in bo trajala vse do so- bote, 25. t. m. vsak dan, razen nedelj in praz- nikov. šolanje bo v dopoldanskih urah od 7.30 do 8.30. Prijavnina in šolnina skupaj znašata 100 dinarjev. Prijave sprejema vod- stvo teniške sekcije na igrišču ob Ljubljan- ski cesti. Vsak udeleženec tečaja mora s se- boj prinesti reke t. i Naučite se plavati Te dni je okrajna zveza za teles- no kulturo v Celju izdala tretjo šte- vilko svojega glasila. Ta ugotovitev bi sicer ne bila toliko pomembna, če l»i Bilten ne bil v celoti posve- čen plavanju oziroma akciji — na- učite se plavati. Gre namreč za pobudo in akcijo, ki je vznikla že lani; pa zaradi za- poznelosti ni rodila zaželenih uspe- hov. Prišla je prepozno, pa tudi te- lesnovzgojna društva je niso vzela preveč resno, četudi bi lahko v isti sapi ugotovila, da imajo med svoji- mi mladimi člani in ostalimi, zlasti mladimi prebivalci kraja, na kate- rem območju delujejo, preveč takš- nih, ki ne znajo plavati in se bojijo vode. Ugotovitve o številu nepla- valcev so porazne in naravnost za- skrbljujoče; to tembolj, ker imamo zlasti v celjskem okraju v večini primerov idealne pogoje za plava- nje, pa naj bo to v bazenih, jezerih, rekah ter potokih. Kot rečeno, lanska akcija — na- učite se plavati — ni rodila priča- kovanih rezultatov. Zato je okrajna zveza za telesno kulturo v Celju s tretjo številko Biltena opozorila na dolžnost, ki veže vsa telesnovzgoj- na društva, športne in partizanske organizacije. Priporočila je vsem svojim osnovnim organizacijam, da zlasti zdaj, v času glavnih šolskih počitnic, pripravijo tečaje za nepla- valce pa tudi za tiste, ki že znajo plavati, pa bi se radi naučili kravla in drugih slogov plavanja. Pri tem pa naj se ne omejujejo samo na svoje člane, temveč naj v te tečaje zajamejo vse, ki bi se radi naučili plavanja. Naj bo to akcija, ki naj izpopolni delo vseh telesnovzgojnih organizacij v poletnih mesecih. Prav bi bilo, da bi se tega dela lotila tudi športna društva in v okviru izletov svoje pripadnike povezala zahuvno s koristnim. V tretji številki Biltena okrajne zveze za telesno kulturo so hvaležni napotki za organizacijo in izvedbo tečajev za neplavalce; v njej pa je tudi opis prenekaterih iger v vodi. Upajmo, da bo pobuda okrajne zveze za telesno kulturo v Celju naletela na veliko razumevanje in da bomo tudi mi v tem času prejeli veliko poročil o delu plavalnih šol in podobno. M. B. STO DESETA OBLETNICA CELJSKE KRONIKE 25. junija 1854. leta je izšla v Je- retinovi tiskarni v Celju znamenita Celjska kronika. V slovenščini jo je napisal Ignacij Orožen, takratni vi- kar. Po rodu Laščan, je napisal tudi več knjig o zgodovini spodnještajer- skih krajev. Na njegovi rojstni hiši je vzidana spominska plošča. Podob- ne kronike kot je celjska, nima nobe- no drugo slovensko mesto. M. O. NOGOMETNI POKAL Osemnajst nogometnih moštev v celjskem okraju je že začelo s tekmovanjem za jugo- slovanski pokal. Tako sta bili odigrani že prvi dve koli, ki sta dali nekaj presenetljivih rezultatov. To velja za poraz Celja v srečanju z Olimpom ter za zmago Brežic nad Olim- pom. Neresno potezo so si privoščili Žalčani, saj so nastopili z igralcem, ki ne spada v njihov klub. Zato so morali dobljeno tekmo prepustiti poražencu. Rezultati I. kola: SI. Konjice : Zreče 7:1, Rog. Slatina : Rogatec 2:4, Vojnik : Štore 5:3, Žalec : Gotovi je 5:1, Polzela : Vransko 4:1, Nazarje : Šmartno 3:6, Šoštanj : Velenje 0:4, Olimp : ŽNK Celje 8:4, Brežice : Radeče 6:2. Drugo kolo: Vojnik : Polzela 7:1, Šmartno : Velenje 1:5, SI. Konjice : Žalec 5:6 po podalj- šku, vendar je bila tekma registrirana s 3:0 v korist Konjičanov. Brežice : Olimp 2:1. Vtem ko je bilo tretje kolo med tednom, bo tekmovanje za pokal v okrajnem merilu zaključeno 25. t. m. KDO BO ČLAN II. ZVEZNE NOGO- METNE LIGE - KLADIVAR ALI KARLOVAC? ODLOČENO BO V NE- DELJO, 12. JULIJA OB 17. URI V CELJU NA GLAZIJI. CELJSKI TURIZEM POD DROBNOGLEDOM Turistična sezona se bliža svojemu višku. Ker nas je zanimalo, kakšno je stanje v obeh celjskih hotelih, smo se obrnili na upravo Evrope in Ce- leie, da bi nam posredovali najbolj zanimive podatke. Miloš Planinšek, direktor hotela Ev- rope, je poudaril, da se pri njih za malenkost pozna povečanje direktnih avionskih linij, kar povzroča zmanj- šanje avtomobilskega prometa in s tem manjši priliv tujih gostov. Sicer pa podatki za prvi del sezone kažejo zelo dobre rezultate. Vsega je bilo od januarja do vključno meseca junija 5635 gostov — za 454 več kot v lan- skem letu. Število nočitev pa se je od lanskih 7494 povečalo za -224. Do- mačih gostov je bilo 5038 in jih je v primerjavi z letom 1963 kar 279 več. Tudi število domačih nočriin se je po- večalo in to za 227. Nekoliko manj ugodni so podatki za tuje turiste. Ma- lenkostni padec je v številu gostbv. Vidno je, da je bil priliv domačih go- stov večji, število tujih obiskov pa kaže tendenco upadanja. Največji obisk gostov je bil v me- secu maju: 1019, a najmanjši v janu- arju. Med tujci so na prvem mestu Avstrijci, ki jih je bilo 339, sledijo pa Italijani; Zahodni Nemci in drugi Kljub 85 % zasedenosti pa v Evropi upajo še na boljše rezultate, še po- sebno glede na izdatno jesensko pro- pagando, ki so jo posredovali preko mnogih potovalnih agencij v Avstrijo, Italijo, Švico,^ Švedsko in še v mnoge druge države. Podjetje sklepa poslov- ne pogodbe preko turističnih agencij kot zelo uspešna pa se je pokazala oblika neposrednega sodelovanja. V hotelu Celei je stanje malo slab- še. V prvih šestih mesecih je 'bilo 6383 gostov, to je za 1035 več kot lani v istem obdobju, in 8810 nočnin, to je za 1924 več. Zanimiv je podatek, da je bilo v prvem tromesečju za 257 go- stov več kot v drugem. V marcu je bilo največ domačih gostov: 916 in 1281 nočnin, medtem ko so bili v maju na prvem mestu tujci: 420 in 601 noč- nina. Med tujci je bilo največ Avstrij- cev, 749, slede pa jim Italijani in Za- hodni Nemci. Po podatkih je hotel 60 % zaseden, upajo pa na boljše v naslednjih dveh mesecih. Predvideva- jo še, da bi ob koncu julija začel de- lovati satirični kabaret; a zaenkrat so to le še načrti. Trenutno ostaja upanje na lepše čase. Zanimivo bo pregledati podatke in dejstva ob zaključku sezone. J. Volfand ŠOFER NI LAHKO BITI Šoferja IVANA TRATNIKA, zaposlenega pri Prevozništvu Celje, sem srečal na cesti Dolič —Vitanje. S svojim avtomobilom je vozil premog proti Fužinam. Kratek postanek sem izkoristil za majhen razgovor. — Kako se počutite kot šofer na cesti? — Dobro! toda ker narašča promet, mora- mo biti šoferji res previdni. Sicer pa šofer ni lahek poklic, saj že star pregovor pravi, da je šofer z eno nogo v grobu, z drugo pa v ječi. — Ste že Imeli kakšen karambol? — Po svoji krivdi še ne, toda dogodka, ki se mi je pred leti zgodil v Laškem ne bom pozabi; na preglednem ovinku se je zaletel v moje vozilo motorist brez vozniškega do- voljenja. Bil je tako poškodovan, da je ra- nam podlegel. Prav zato sem sedaj še bolj previden. — Pa še vaše želje? — Največja je ta, da bi bilo čim manj nesreč, osebna pa, da bi čimprej imel svojo hišo. F. Jurač V tednu od 13. do vključno 19. julija bo imela celjska radijska postaja naslednji spo- red: Celjska kronika je vsak delavnik na spo- redu ob 17.00, obvestila ob 17.10, plošče po željah ob 17.35, zabavna glasba in reklame pa ob 17.45. Razen tega se bodo zvrstile še naslednje oddaje: ponedeljek, 13. julija 17.15 zabavni vokalni ansambli, 17.25 športni pregled; torek, 14. julija: 17.15 narodne v priredbi kvinteta Avsenik, 17.25 mladinska oddaja; sreda, 15. julija: 17.15 nekaj solistične glas- be; četrtek, 16. julija: 17.15 zagrebški pevci za- bavne glasbe, 17.25 radijska univerza; petek, 17. julija: 17.15 dalmatinske pesmi, 17.25 turistična oddaja; sobota, 18. julija: 17.15 za prijeten konec tedna; nedelja, 19. julija: 12.00 pogovor s poslu- šalci, 12.10 obvestila, 12.15 naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo, 12.25 ansambel Bennv Goodman in Stanley'Black ter reklame, 12.45 Milan Božič: Celjska četa. KDO MU JE KRIV? — Nič nisem spal, niti očesa ni- sem zatisnil — je tožil gost v ho- telu. — Sami ste krivi — ga je zavrnil sosed. — Ce želi človek zaspati, mo- ra oči zapreti. $t. 27 — 10. julija -1964 CELJSKI TEDNIK Stran 9 ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA - 7 Na otokih in v VVashingtonu so lovili sapo: — Japonski oddelki v naši armadi? Smešno! Nezaslišano! Toda našel se je mož, ki ni mislil tako. Bil je mož, ki je to nenavadno ljubezen do domovi- ne znal ceniti. To je bil predsednik Združenih držav Roosevelt. Ko je prebral VVhipplov pred- log, je izjavil: — Patriotizem nima nobene zveze z barvo kože. O tem odloča srce! — Toda na Havvajih je bil odpor proti japon- skim enotam še vedno zelo hud. Oticirji so bevskali: — Radovedni smo, kateri oficir bo šel v bit- ko z Japonci za hrbtom? — Jaz, major Whipple, je odločno odvračal sumničenja VVhipple. — Prav prevzemite poveljstvo nad rumenci, je dejal poveljujoči general cinično in dodal: — Želim vam, dragi major, da v tej vojni ne pa- dete zaradi krogle v hrbet. — VVhipplov bataljon, ki je imel številko 222 in ko so mu poveljevali oficirji hawajske na- rodnosti, se je izuril za boj v državi Mississippi in v Camp Buhverju. Ko je ob neki priliki vojak Goro stopil v stranišče, ki je bilo označeno za belce, ga je nahrul neki civilist: — Poberi se od tod, ti posrani Jap! Goro, ki ga je sicer bil sam ponos, je požrl žalitev in se umaknil. Podobne izkušnje so si nabrali tudi drugi tovariši iz bataljona 222. Med fanti je podtalno vrelo, toda zvečer je major Whipple ukazal zbor. — Možje, je govoril pred vzravnanimi fanti, vaša naloga je, da postanete najboljši vojaki v armadi strica Sama. Tako boste dokazali, da ste zanesljivi državljani. Nič, prav nič vas od tega cilja ne sme odvrniti. Če ljudem v Mississippiju dela špas, da vas obbevskajo, držite jezik za zobmi in požrite žalitve! — — In če vam takle razcapanec zabrusi v zobe, da ste rumena krivogleda opica, je tudi to treba požreti?. Tako je»vprašal eden iz vrste. — Ljubi bog, da! Požreti morate tudi to, je grmel major — Saj vendar ne boste zaradi ta- kih cepcev tvegali bodočnost tristotisočih Ja- poncev, ki živijo po Združenih državah prepla- šeni kot zajci v svojih kočah in v taboriščih?! Ne bodite bedaki, fantje! — Mislim, da bomo mogli požreti še tako debele. Bomo pač morali, je zagodrnjal plečat narednik na začetku vrste. Čez nekaj časa je prezident Roosevelt prebi- ral poročilo majorja Whippla o izrednem zadr- žanju bataljona 222. Vprašal je svojega priboč- nika, če je to enota, ki jo vodi Whipple. Ko mu je častnik potrdil domnevo, je Francklin Roose- velt dejal: — Prepričan sem, da bomo o majorju Whip- plu in njegovih fantih še slišali. — Seveda, je dostavil pribočnik, pravkar je bataljon na poti v Italijo. * Dvesto dvaindvajseti bataljon je priplul v je- seni v vode pred italijanskim škornjem ter se izkrcal pri Salermu. Nemudoma so jih poslali v bitko. Bil je to čas »centimetrske ofenzive«, ko so se zavezniške čete zagrizeno kot volkovi, pa vendar po polžje pomikale v smeri Neaplja in Rima. VVhipplevi fantje so zadevali ob močne utrdbe na vsakem kilometru. Nek vojni poročevalec je kmalu odkril japon- ski jurišni bataljon, ki so ga premeščali zdaj sem zdaj tja in ga postavili za nasprotnike naj- bolj elitnim in trdovratnim četam v nemški obrambni liniji. Vedno znova so v svet prihajale časopisne vesti: Kratkonogi in črnooki hudiči zmorejo nemo- goče! Kot bi se zarili s kremplji v zemljo in kamen in se z zobmi pregrizli skozi utrdbe zmagajo tam, kjer tudi najbolj pogumni odnehajo. Tako je svet polagoma zvedel, da na najbolj trdovratni fronti zahodnih zaveznikov bije boj tudi skupina mladih Japoncev. Zadeva je odjek- nila senzacionalno, kot če bi v Evropi slišali, da se v vrstah francoskih partizanov bori skupina Prusov. Nekoč je tak vojaški dopisnik naletel na Gora in ga vprašal: — Narednik Sakagavva, zakaj ste včeraj juri- šali med hiše, za katere ste vedeli, da so polne Nemcev? — Mi moramo. Mi moramo biti dvakratni boj. Mi se borimo na dveh frontah. Borimo se proti Nemcem in za vsakega Japonca, ki živi v Ameriki!« — Kot kaže ste na najboljši poti, da na tej dvojni fronti tudi zmagate! Tako je zaključil časnikar in tako je tudi zapisal na koncu svoje reportaže pod naslovom »Na dvojni fronti«. Major VVhipple je bil vesel poguma in odloč- nosti svojih mladih mož. Vendar jih je pogosto svaril: — Vedno nam ne bo šlo tako gladko. Enkrat se bodo Nemci prekleto trdo zasidrali. Potem bomo šele videli, če smo res tako dobri, kot o nas pišejo fantje od časopisov. ,' To se je tudi zgodilo — pri Monte Cassinu. Nemci so tu razpostavili svoje najboljše divizije in se zazidali za močne utrdbe, ki so bile zadn ja utrjena postojanka na frontni črti pred Rimom. In tu je bilo določeno bojišče za mlade Japonce. Dvaindvajsetega januarja 1944 se je major Wwipple s svojim bataljonom ustavil kak kilo- meter in pol vzhodno od reke Rapido: — Onstran reke, dragi fantje, je najmočnejša utrdba tega sveta. Nemci jo imenujejo »Gustav Stellung«. Nemci so prepričani/ da tudi miš ne bo mogla čez. Njihov ogenj naj bi se iz šestih strani vsul na vsakogar, ki bi to poskušal... Naša naloga je jasna in enostavna. Pojutrišnjem zjutraj bomo napadli! Na predvečer velikega napada so se Goro, Ta- dao in še štirje možje odplazili v noč. Njihova naloga je bila, da se temeljito spoznajo z lego in močjo nemških obrambnih položajev. Za prvo žično prepreko je bil močvirni travnik ves pre- pleten z odtočnimi kanali. Ves ta teren je bil pod udarom nemške artilerije. Fantje so spo- znali, da se bo tu na njihove tovariše naslednje jutro vsula morilska toča iz mitraljezkih gnezd,, kajti v temi je Goro videl po tri metre visok betonski zid z grozečimi strelnimi linami. — Fantje se jutri ne bodo mogli prebiti čez te zidove, če bodo sploh do njih prišli. Poglejmo če ni tu vmes kakšna luknja. Šestorica se je splazila neslišno čez zidovje v suh rokav reke Rapido. Blatni, premraženi, so drseli čez jarek, ki je bil vsaj dvajset metrov širok in se ozirali na bližnje bunkerje od koder se je vsak čas lahko vsula toča svinca. Zeblo jih je ,toda dregetali so tudi od strahu. Toda kaj je pravi strah so spoznali šele takrat, ko so bili na drugem bregu suhega rečnega korita. Za navpičnim nasipom, ki je bil vsaj pet metrov visok ,so zagledali več vrst žičnih ovir, ki so bile posejane z minami. Goro je zase razmišljal, da bi noben general na tem svetu ne pošiljal svojih ljudi čez reko Rapido. Hkrati pa si je dopovedoval, da nekdo mora biti, ki bo to sto- ril. Na vsak način bi bilo treba videti kaj ima sovražnik še za bregom. Fantje so mu pomagali v strmino ... Potreboval je skoraj uro, da se je centimeter za centimetrom priplazil skozi žično oviro. Na dobice je obešal majhne koščke blaga, da bi našel pot nazaj. Ko je ležal v strelskem jarku ob blatni cesti, je nenadoma šinil čezenj širok snop svetlobe orjaškega žarometa. Goro je za- držal dah. Le oči so izkoriščale slepečo svetlobo in tipale po okolici. Pred Gorom je kipel v zrak skalnat hrib. Na vrhu teh skal pa se je kot jastrebovo gnezdo šopiril samostan. Goro je vedel, da se bo naslednje jutro moral njegov bataljon pretolči skozi vse to, kar je to noč videl. Njegovih tovarišev ne bo skrivala noč in pot bodo mogli prehoditi v toči granat in svinčenk. Goro je samo slutil, da je to najhujši frontni odsek, kar so jih imeli Američani v dru- si svetovni vojni pred seboj. Groza ga je spre- Tetavala po hrbtu, ko si je zamislil nad jutriš- njim dnem. Tiho se je splazil nazaj do svojega brata in četvorice. Okoli polnoči so se izvidniki i vrnili v bataljon. Goro je poročal komandantu Whipplu: — Zelo hudo bo, toda narediti se bo dalo. »Strokovna« previdnost Tovariš Pšeničnik .se je odlo- čil, da si zavaruje težko priga- lano hišico s strelovodom. Zme- nil se je s podjetjem »ZA- BLISK«, da mu opravijo delo. To pomeni, da se je zmenil z glavnim direktorjem, tehničnim direktorjem, pomočnikom direk- torja et cetera. Po nekajkratnih posredovanjih se je zglasil pri njem strokovnjak, ki bi naj napravil strelovod. »V redu, tovariš Pšeničnik« je dejal, ko si je ogledal ostreš- je in okolico. »Kako pa naj to napravim?« »O, tovariš, tega pa ne vem!« se je odrezal Pšeničnik. »Vi ste strokovnjak, vsaj menim, ker so vas poslali po mojem naro- čilu. Napravite, če pa ne ve- ste . . .? Prosim, črno kavico, pa na svidenje! Naj pride drugi iz vašega podjetja.« Oni je začudeno pogledal, se še nekaj motovilil okoli hiše in nenadoma zginil kar brez črne kave. Čez dva dni je prišel drugi. »Oprostite, tovariš Pšeničnik zadnjič je bil tu kolega, ki se s strelovodi še ni dosti ukvar- jal. Bomo pa zdaj skušali na- praviti.« Tudi novi strokovnjak si je ogledal hišico. »Veste, to- variš, oglejte si. Ko boste opra- vili z ogledom, se oglasite pri meni tu onkraj ceste, kjer de- lam, da se zmeniva. Samo pro- sim, ne tako kot zadnjič,« je povabil tovariš Pšeničnik. In čudno! Novi strokovnjak se sploh ni zglasil pri tovarišu Pšeničniku. Ves obupan se je Pšeničnik vračal domov ob dveh. Na tihem je menil, da strelovod morda že štrli na strehi, toda to so bile le tola- žil ne sanje. Po ponovnem telefoniranju je čez nekaj dni vendar le prišel »pravi mojster«. Ogledal si je hišico, se veselo nasmejal in dejal: »O, to pa bo šlo čisto enostavno. Odvod bomo poteg- nili tam čez, jarek tu; to bo res kmalu gotovo.« »Pa res! Samo napravite,« je lekel z rahlim dvomom tovariš Pšeničnik. Nikakor ni mogel verjeti. Kaj hočemo! »Vjeste navsezadnje sem srečen, da se prva strokovnjaka nista niti lo- tila dela. Mnogi nimajo take sreče« se je nazadnje prisrčno smejal Pšeničnik. -ski ANEKDOTE LIZST IN DAMA Znanr komponist in virtuoz Franc Lizst je po nekem koncertu na vprašanje dame, če se pianist mora roditi, odgovoril takole: — Vsekakor draga gospa. Če se ne rodi, ne more niti na klavirju igrati. MILO ZA DRAGO Angleškega pesnika Tho- masa Moora je zbodel neki domišljav lord: »Ali je res, da je bil vaš oče samo trgovec?« »Res.« »Ali bi ne bilo bolje, če bi ga posnemali?« »Vaš oče, sir, je bil dobro vzgojen gerotleman, kajne?« »Seveda!« »Zakaj ga potem ne posne- mate?« VLADAR GRČTJE Atenski .politik Tcmistokles je nekoč dejal da njegov sin- ček vlada Grčiji. »Kak/o to? so ga začudeno vprašali. . »Cisto preprosto,« je odvr- nil državnik. »Atene vladajo Grčiji, jaz Atenam, moja že- na ukazuje meni, najin sinček pa moji ženi.« Stran 10 CELJSKI TEDNIK št. 27 — 10. julijja 1964 KOOPERACIJA SE MORA RAZVIJATI NAPREJ, I)A NE BI POSTALA ZAMRZNJENA KATEGORIJA, KI NE MORE PRERAŠČATI RAZVOJNIH E^AF. SOCIALIZACIJA KME- TIJSTVA NE SME BITI ENO- STRANSKA. NOVA DELITEV DELA BO OMOGOČILA, DA POSTANEJO LJUDJE OB DE- LU SPECIALISTI ZA DOLO- ČENO PROIZVODNO PANO- GO. KMET NE SME ŽIVETI V PREPRIČANJU, DA MU ŽE SAMA LASTNINA NUDI ŽIV- LJENJE. HMELJ IN ŽIVIM - STANDARD SAVINJSKE DOLINE RAZGOVOR Z DIREKTORJEM ŽALSKEGA AGROKOMBINATA ING. MILOVANOM ZIDARJEM O KMETIJSTVU V SAVINJSKI DOLINI — Žalski kmetijski kombinat spa- da po velikosti in proizvodnji med največje v Sloveniji. Za naše bralce bi želeli zvedeti kaj več o njegovem perspektivnem razvoju. 0 »V Sloveniji ie pet večjih kme- tijskih kombinatov: Emona, Pomur- ka, KK Ptuj in KK Ormož. Mednje spada po svoj i-proizvodnji in veli- kosti tudi naš. Letos posedujemo v lastni proizvodnji 4240 hektarjev po- vršin. Od tega je v operativni pro- izvodnji 3300 hektarjev in 940 hek- tarjev gozdov. Po lanskoletnih in- strumentih je znašal bruto dohodek preko 13 milijard dinarjev.« — In kooperacija? # »Letos združujemo v kooperaci- ji z individualnimi kmetovalci okrog 1000 hektarjev površin. To so pred- vsem površine zasajene s hmeljem. K temu ne štejem kooperacije v ži- vinorejski proizvodnji.« — Torej zajema kooperacija v glavnem proizvodnjo hmelja? 6 »Danes še.« — Če prav razumemo, bo koopera- cija zajela več proizvodnih panog? 9 »V preteklih, točneje zadnja tri leta, smo uspeli ustvariti pogoje, učvrstiti družbeni sektor, tako da lahko mislimo tudi na hitrejši raz- voj, seveda ob določenih naložbah, drugih, do sedaj »terciarnih« panog. Kooperacija se mora razvijati na- prej in to ne po nekih ustaljenih šablonah, ker bi postala zamrznjena kategorija, ki ne bi preraščala raz- vojnih etap.« — Ali so te »razvojne etape« od- raz pogojev in možnosti? # »Gospodarski sistem, ki ga ne- kaj let izvajamo, postavlja v ospred- je efektivnost dela. Vsak nov efek- tivni del pomeni nov — dinar!« — Iz tega izhajajo potem rekon-. strukcijske potrebe? O »Točno. To je rekonstrukcija in kompleksiranje hmeljišč ter uved- ba mehanizacije.« — Velik del doline je v teh letih bil arondiran. Ali je kompleksiranje v zaključni fazi? 9 »Do letošnjega leta smo zdru- ževali predvsem parcele, ki so bile neposredno med kompleksi ali v kompleksih, ki so nujno zahtevale sodobne, cenejše načine obdelave, uvedbo mehanizacije. Ker pa je bilo sredstev za odkup manj kot smo planirali, je na več interesnih po- dročjih bilo odstopanja. Po spravilu posevkov, torej na jesen, bomo po- družbljanje še razširili.« — Oprostite, prej sva govorila o kooperaciji. Ali bo kooperacija za- jela področja, ki niso podružblje- na, takoimenovane mikrokomplek- se? 6 »Ob komplesiranju nastajajo »mikrokompleksi«, ki v danih pogo- jih ne pridejo v poštev. Toda jaz ne govorim o njih. Da je možna taka kooperacija, da bodo vsi, ki so bili ob arondiranju, ali kakorkoli priza- deti, sprejmejo v obdelavo hmeljiš- ča. Z arondacijo smo kmetijskega proizvajalca rešili davkov in nepo- trebnega trpljenja. On postane s prenosom lastninskih pravic koope- rant, saj ima lahko isto parcelo v obdelavi, vendar z našo strokovno in strojno pomočjo in njegovim stro- kovnim in ročnim delom.« — Iyaj pa v primeru, da kmet ni- ma delovne sile? ^ »Opadanje delovne sile v kme- tijstvu je eden od bistvenih vzrokov rekonstrukcije. Pomanjkanja delov- ne sile je očitno. Če hočemo hmelj obvarovati v tej družbeni strukturi, saj ie v dolini še samo 16 odstotkov aktivnega kmečkega prebivalstva, ki iznad 55 let rapidno narašča, mla- dina pa upada, pomeni da bi čez par let ostali brez te kulture. Zaradi te- ga je socializacija nujna.« Vse, ki nimajo delovne sile in ne zemlje, bomo vključili v živinorej- sko proizvodnjo. Po arondaciji je ostalo ogromno neizkoriščenih ob- jektov, ki so pripravjii za vzrejo ži- vine, prašičev ali perutnine.« — Torej ima kmet možnost izbi- re? 9 »Kmet se mora zainteresirati in specializirati za dve proizvodnji: hmeljarstvo ali živinorejo in to v kakršnikoli obliki, ali da proda, ali da da v zakup. Če potem stopi v de- lovno razmerje ali kooperacijo na določenih kompleksih, ostane pri istem, saj je oproščen nekaterih da- jatev je socialno zavarovan, ob po- večanju produktivnosti pa se mu dohodki povečajo. Proces socializa- cije je pozitiven tudi v tem, ker da- je možnost kooperantu na novih kompleksih za pravilno in popolno kooperacijo. Obenem pa ga le-ta vključuje v delitev dohodka:« — To so možnosti kmeta v dolini. Kaj vi mislite, kako bi omogočili boljše življenjske pogoje kmetu v višinskih predelih? $ »Predvsem je treba energično spremeniti sedanjo strukturo povr- šin. Po moje je edina perspektiva teh srednjih in višinskih kmetov v specializaciji. Cene živinorejskih proizvodov so danes take, da dajo primerni zaslužek. Treba je prelomi- ti bojazen pred socializacijo. Kmet ne sme živeti v prepričanju, da mu že sama lastnina nudi življenje. Pred očmi moramo imeti ekonom- sko računico. Če izračunamo vložen trud, čas in sredstva, se nam zdi čudno, zakaj še vedno vztrajajo pri garanju. — Ali ima kombinat v svojem pro- gramu ukrepe za izboljšanje delov- nih pogojev in standarda teh kmeto- valcev? 0 »Kot sem že prej navedel, sem prepričan, da je rešitev v delovnem procesu. Možnosti živinoreje, pred- vsem govedoreje, so idelane. V do- lini se je več kmetovalcev, nekda- njih hmeljarjev, odločilo za svinje- rejo. Dosedanji uspehi so izredni, saj dosegajo tudi po 64 kilogramov prirastka mesečno. Tu so velike re- zerve. Problem je le, da je osnovni fond živine nekvaliteten. Prevladu- jejo še križanci. Že letos uvajamo čisto pasemsko živino.« — Torej boste v bodoče skrbeli za lastno pasemsko živino? # »Če bi iz leta v leto s hitrim tempom povečevali čistokrven os- novni fond, bi že do 1970. leta lahko izmenjali vse križance. Povečati bi morali tudi stalež pitancev.« — Kakšni so pogoji in možnosti kooperacije v živinorejski proizvod- nji? 0 »Glede na to, da imamo v last- ni proizvodnji ogromno krmno ba- zo, saj pridelamo preko tisoč ton žita, vrtnin .in krompirja okrog 700 ton, ostale Zelenjave 1000 ton, krme in detelje 1340 ton, sena 6360 ton in da je paše za 8500 ton ter silaže. sveže krme in pitnika preko 10.000 ton, in da imamo lastno mešalnico, bi lahko nudili kooperantom razna krmila, skrbeli za podrastek in ve- terinarsko službo. Že letos smo na- bavili tudi majhne strojne kosilnice, ki jih prodajamo kmetovalcem na tri letna posojila.« — Kaj pa prašičereja in kokoše- reja? 9 »Tu so pa še večje možnosti. Z manjšimi adaptacijami se v krat- kem času usposdbijo prazna gospo- darska poslopja za hleve, bližina mesta in hitrejša specializacija. Pri prašičih se hitreje obračajo gojitve- ne živali. — Veliko mladih ljudi navaja med vzroke, zakaj zapuščajo kme- tije, slabe delovne pogoje in dolg de- lovni čas: Kaj mislite, ali v kmetij- stvu res ni možnosti za 42-uri delov- ni teden? # V preteklih letih so bile v kme- tijstvu vsled pomanjkanja mehani- zacije in slabih strokovnih služb ne- vzdržne razmere. Proizvodni pogoji se v kmetijstvu močno razlikujejo od ostalih industrijskih panog. Še slabši pogoji so bili v privatnem sektorju, ki vsled objektvnih in sub- jektivnih vzrokov ni vlagal sredstev v zadostni meri za preobrazbo kme- tijske proizvodnje. Predolgo so naši ljudje vlagali v kmetijsko proizvod- njo- samo fizične napore. O 42-urnem delovnem tednu v kmetijstvu ne bi želel govoriti na splošno. V kmetijstvu smo mnogo- krat odvisni od vremenskih pogojev, vendar možnosti so. Živinorejska proizvodnja ima pri dobri organiza- ciji dela že to ipot, so imeli Havaji okrog 300.000 prebi- valcev. danes jih je več kot enkrat toliko in med njimi le l-iUMM) prebivalcev čiste havajske rase. Ostali so predstavniki 12 velikih 4in nekaj manjših narodov in so prišli iz Kitajske, Japonske, portugalskih otokov, Filipi- nov. z ameriškega Juga in od drugod. Ta nenavadna me- šanica je postala nov narod, tako rekoč nova verzija ameriškega naroda, ki seve- da ni nič drugega kakor me. šanica vseh evropskih in ne- katerih vzhodnih ras, ipove- zanih -med seboj bolj po skupnem jeziku in tradici- jah kakor po poreklu. v Mark T\vain je opisal Ha- vaje kot >najbolj ljubko skupino otokov v katerem- koli oceaniu Ko je otoke pr- vikrat obiskal 1866 .leta kot dopisniik nekega kalifornij- skega časopis«, so ga očarali. Kasneje je med drugim za- pisal: \oben košček zemlje ni tako čudovit kot Havaji; nobena' druga dežela se mi ni tako hrepeneče prikazala v san jah in resničnosti... Vedno me blago ljubkujejo njeni dišeči vetrovi; toplo morie blešči v soncu; v uše- sih mi šumijo valovi, ki udarjajo ob obalo; vidim slapove in listnate palime ka- ko dremajo ob obali; dalj- nje planinske vrhove, ki kot otoki lebdijo nad oblaki; ču- tim samoto gozdov in žubo- reli je potokov, o.pojni vonj cvetja, ki je ovenelo pred dvajsetimi leti...« Otoki se razprostirajo od jugovzhoda proti seveiroza- hodu v tropskem pasu, dol- gem 2.965 kilometrov. Od os- mih otokov je » sedem nase- ljenih; celotna površina zna- ša 15.540 kvadratnih kilo- metrov. Severozahodni pre- deli velikih otokov so v glavnem hriboviti in se str- mo spuščajo k obalam, na* jugozahodu pa se tla blago spuščajo k imorju in konču- jejo v zlatih, srebrnih in čr- nih peščenih obalah, obras- lih s palmami. Eksotično cvetje ima velike cvetove, praprot pa doseže velikost dreves. Na otokih ini kač, edini domači kopni sesalec, kot domnevajo, je bila neka vrsta slepih miši. Čeprav so havajski otoki v subtropskem pasu, imajo ze- lo prijetno klimo: povprečna letna temperatura znaša 24 stopinj, povprečna letna temperatura morja pa 25,5 stopinj. Zato lahko gojijo vodnev športe vseh vrst. V poletnih mesecih pihajo pre. težno pasati z vzhoda proti severovzhodu, v jeseni in pozimi pa južni vetrovi. Če- prav Havaji ne po zrna jo bur- je ali tajfunov, se občasno pojavljajo močni seizmični valovi, ki povzročajo, da se oceansko dno hitro dviga. Prihodnjič: K APITAN COOK ODKRIJE HAVAJE