St 19. Trst, petek dne 19. januarja 1912. Ljubljana Leto I. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d Assisi 20, v Ljubljani: Hotel „Maliču, Šeienburgova ulica. Pasainezna Številka 4 vinarja. Naročnina v Trstu-Ljubljani me sečno K 1.20; po poSIi mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50; pollet** K 9.—; celoletno K 18.— ; za »•-zemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankiraaa pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 8 vinarje i mm. visokosti šesterostol*-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko. Pametna beseda. Tudi „Edinost“ se je ozrla na brzojavne pozdrave, izmenjane te dni med hrvatskimi pravaši v Zagrebu in vodstvom S. L. S. v Ljubljani in jo pri tej priliki zavzela edino pravilno stališče v vprašanju odnošajev med Slorenci in ostalimi južni Slovani. Hrvatski pravaši hočejo imeti ozke zveze s Slovenci, nočejo pa niti slišati o Srbih, katere sovražijo in se celo združujejo s proti-Barodnimi vladami — n. pr. za časa Raucho-vega banovanja — ako one preganjajo Srbe in vršijo nad njimi najhujša nasilja. Slovenski klerikalci odobravajo z vsem srcem to protisrbsko politiko hrvatskih pravašev in sovražijo brate Srbe, bi so ravno tako naši bratje kot Hrvati in zato je bilo zelo umest-■o, da je „Edinost* izjavila, da se s tako politiko ne strinja, da morajo biti Slovencem enako ljubi brat e kot Hrvati, tudi Srbi in Bolgari. To je bila pametna beseda, ali ako bi hotela biti Edinost' konsekventna v svojem zagovarjanju jugoslovanske ideje, bi morala iti še malo dalje, ozreti bi se morala na razmere v Istri, s katere voditelji jo veže tesno pri ateljstvo in bi mogla na nje tudi uplivati, ako pa že to ne, bi se vsaj pojasnilo razmerje med narodno, t. j. jugoslovansko mislečimi Slovenci in oficijelnim vodstvom istrskih Hrvatov. Istrski hrvatski poslanci torej narodni voditelji, so — pravaši. Oni tega ne tajijo, nasprotno, naglašajo svoje pravaštvo pri vsaki važni priliki, pozdravili so brzojavno vse-pravaški shod v Zagrebu in odklonili so vde-ležbo pri znanem protestnem zborovanju na Dunaju radi preganjanja dr Ivana Lorkoviča — ker so dobili tako zapoved od pravašev v Zagrebu in klerikalcev v Ljubljani. Kot pravaši so istrski hrvatski poslanci odločni nasprotniki Srbov, ki jih moramo smatrati Slovenci ravno tako za naše brate, kot Hrvate. Kot s takimi torej ne bi smeli in ne bi mogli imeti juposlovansko misleči Slovenci nobenih stikov in vendar živijo politični LISTEK. Nostradamus. Sedmo poglavje. Royal rfe Beaurevers, I. Zakaj Royal in zakaj de Beaurevers. Zdelo se je, kakor da je ta dvajsetletni mladi mož preživel petdeset let na vojni. Znal je vse pretkanosti starih vojščakov, in to brez pouka, po instinktu. V umetnosti borjenja mu noben učitelj ne bi bil imel več česa pokazati, obvladal je vse finoče francoske, laške in španjolske borilne šole — a krona vsega je bil njegov strašni reverzni sunek. Vse se ga balo, ker je bil tako hude jeze, tako trd in neutrudljiv. Mirta je imela prav: bil je kovan iz čistega toležanskega jekla. Bil je krut in neusmiljen. Sam ni vedel, ali bije srce pod njegovim oklepom iz bivolove kože. Njegovo edino zaupanje je bilo v svoj rapir, njegovo edino spoštovanje — do starega Brabanta. Pri tem je bil lep kakor vrag, spreten in eleganten kakor tiger. V bojnem metežu so mu trepetale nosnice, iz oči krogi, ki stojijo za »Edinostjo«, v najboljših odnošajih z istrskimi hrvatskimi pravaši. To se nam ne zdi dosledno hote ali nehote moramo gledati v tem neke vrste politično dvoživstvo, ki je takointako značilno za oficijelno politiko tržaškega Slovenstva. Te politike sicer ne določa tržaško slovensko Ijudsvo, temveč samo ozek krog ljudi, ki se zbirajo okolu „Edinosti“ ali ker druge slovenske politike v Trstu ni, mora biti tudi za nas merodajna politika tega ozkega kroga ljudi, ki napravijo vse lepo po domače med sabo in pridejo potem samo radi lepšega pred ljudstvo — z izvršenimi, končanimi dejanji, ki naj jih ljudstvo samo vzame na znanje. Naj bo torej „Edinost“ dosledna, naj gre v svojem pravilnem razlaganju jugoslovanske misli malo dalje in naj enkrat vpraša svoje zaveznike v Istri, kako stališče zavzemajo oni v jugoslovanskem vprašanju. Važno je to posebno že radi tega, ker zastopa v državnem zboru slovenski istrski volilni okraj mož, ki ga sicer visoko cenimo in spoštujemo, ki je pa vendar-le — pra-vaš. — Odkritost in jasnost naj vlada v vsem našem javnem življenju, dvoživstvo naj pa izgine in z njim neodkritosrčnost, ki se je v slovenski politiki zelo udomačila, kar se za-paža celo tudi pri ^Edinosti*, ki istočasno obsoja protisrbsko politiko hrvatskih pravašev in živi v najtesnejših odnošajih — z enim delom teh pravašev. Zato bi bilo dobro, da bi sledila pametni besedi, ki jo je naslovila „Edinost* na naslov pravašev v Zagrebu in klerikalcev v Ljubljani, tudi pametna in resna beseda na naslov njenih tesn:h zaveznikov, hrvatskih pravašev v sosedni Istri. — Bilo bi to zelo potrebno in koristno, ali iluzij si ne delamo nikakršnih, ker gg. pri „Edinosti“ niso navajeni sprejemati nasvetov, vsako kritiko pa odklanjajo — s komodnim ogorflenjem, ali, storili smo svojo dolžnost. * Nemške državnozborske volitve. Zanimivo sliko kašejo končni rezultati vseh oddanih glasov Število volilnih opravičencev je znašalo 14,236.722, od teh jih je vol>lo SS^o/o so se mu utrinjali bliski. Kadar je bil najet, da hvrši kako delo, je udrl po naznačeni poti z nepremagljivo silo naravne moči, in moritev, plenitev in požar so ga spremljali Še ena poteza: bil je ponosen in do blaznosti ljubosumen na svojo neodvisnost. Pri zavzetju Oalaisa se je vojvoda de Guise začudil besni hrabrosti mladega moža. Po boju ga je dal poklicati v svoj šator in ga vprašal : „Dam ti kompanijo, ako se hočeš navezati name in me služiti.« „V kateri zadevi naj vam služim ?“ je vprašal Royal de Beaurevers hladno. „In koliko mi boste plačali ?“ «Ne potrebujem te samo za eno zadevo. Rad bi kupil tvoj meč za vedno, ali razumeš ?a .Nemogoče, ker je že prodan.,, ,Komu ?“ „Meni.“ In'je odšel iz šatora ter pustil osuplega po veljnika samega. Po zavzetju Calaisa pa je vojvoda de Guise odslovil vse pomožne čete in vse prostovoljce, ki se niso hoteli zapisati v redno vojsko. Med temi je bil tudi Royal de Beaurevers; odšel je na aventuro v družbi Brabantovi in nekaterih tovarišev, ki jim je bil poglavar. Pa tudi to malo četo je razkropila revščina in pomanjkanje po par mesecih. Nastopila je doba, o kateri pisatelj t. j. 12,188.337. Dalje je važno številno razmerje med vladnimi strankami, takoimeno-vanim črnomodrim blokom in opozicijonalno levico. Levica (socijalni demokratje in naprednjak') je dobila pri teh volitvah 7,467.00» glasov (leta 1907.6,1-20.000), dočim so vladne stranke (centrum in konservativci) znatno nazadovali. Dobili so le 3,967.000 glasov (1. 1907. 4,166.000). Te številke tudi postavijo v pravo luči prazno bahanje naših slovenskih klerikalcev o moči in slavnih zmagah nemških centrumašev. Iz slovenskih krajev. Iz iežize. V nedeljo 14. t. m. je sklical načelnik prostovoljnega gasilnega društva na Ježici g. Vinko Ahlin v društvenem domu občni zbor, katerega se je udeležilo samo 20 župnikovih podrepnikov. Gasilno društvo šteje 50 mož. Radi premale udeležbe se občni zbor ni mogel vršiti, ker ni bilo dve tretjinske večine zborovalcev. Vzrok, da se gasilci niso udeležili zborovanja tiči v tem, ker vedno župnik določuje, koga se mora voliti, in to radi tega, ker računa na podporo iz gasilne blagajne za nepotrebni čukarski dom. Zato se tudi vedno vtika v gasilska zborovanja, pregledovanje računov in v volitve. Kadar ima župnik volitev cerkvenih ključarjev in odobritev računov pa opravi vse brez nas. Ako torej župnik pri svojih stvareh lahko izhaja brez gasilcev, smo tudi mi gasilci pri svojih stvareh lahko brez njega. Za nedeljo 21. t, m. ob 10 uri dopoldne jegzopet sklican občni zbor in to seveda v čukarskem domu. Ker pa večina gasilcev ne mara prestopiti tega praga, bomo že gledali da prihodnjič ne bomo več zborovali med čuku-lado. Torej gasilci, pridite v nedeljo vsi in agitirajte, da noben naš pristaš ne izostane, da oddamo glasove članom, ki jim je res pri srcu blagor gasilstva. Gasilec. naše vesti nima poročil, skoraj gotovo je izvrševal Royal de Beaurevers te čase posel plenivca in razbojnika na kraljevskih cestah. — Mimogrede bodi omenjeno: Royal de Beaurevers ni znal brati. On ni znal pisati, ni znal misliti. Morala mu je bila nepoznana tuji mu pojmi o dobrem in zlem. Razen borbe in boja ni znal ničesar. Bil je neob-klesana, neobkovana sila. Nihče mu ni bil zbudil vesti, da bi iskala svojih zakonov. IV. Dva jezdeca sta napadla neznanega potnika. Bilo je proti koncu zime 1. 1568. Po cesti iz Fontainebleaua v Pariz sta se pomikala drugoma dva jezdeca, pičlo miljo daleč od Meluna. Noč je bila črna kakor v rogu, lilo je curkoma. Konja sta bila blatna do obrvi in suha, da sta se smilila človeku. In suha sta bila tudi jezdeca, poznalo se jima je na obrazih, da sta lačna in žejna. In res ! Že mesece morda se nista bila nasitila in napojila do dobra. V njiju pasovih ni bilo niti beliča. Njuna usnjata jopiča sta bila raztrgana, čevlji razdrapani; preluknjana in obledela plašča sta jim bila služila po vsem videzu že mnogokrat za o-dejo in za zglavje, kadar sta prenočevala pod milim ali nemilim nebom. DNEVNE VESTI. Proti potrditvi poslancev prof. Peisnerj* in Ribnikarja. Politika kranjske dcželnozbor-ske večine je skrajno nedosledna in silno šovinistična- Kakor znano sta bila lansko leto na mesto odstopivših naprednih ljubljanskih poslancev gg dr. Oražema in Kneza izvoljena pri dopolnilni volitvi poslanca profesor Reisner in tržni ljubljanski nadzornik Adolf Ribnikar. Dokler sta bila v zbornici še Knez in dr. Oražem klerikalni deželno?,borski večini niti na misel ni prišlo, da ne bi odobrili ožjo izvolitev. Toda ko sta bila izvoljena Ribnikar in Reisner je „Slovenec“ takoj slovesno izjavil, da ožjo izvolitev dežel-nozborska večina nikakor ne bo verificirala. Kaj nameravajo s tem klerikalci ni znano. Deželni odbor kranjski je v resnici proti izvolitvi Ribnikarja in Reisnerja že vložil protest. Vlogo ima sedaj v rokah verifikacijski odsek deželnega zbora. Radovedni smo. kaj ho sklenila klerikalna večina v odseku. V slučaju, če se pontavi na stališče deželnega odbora in razveljavi izvolitev obeh poslancev, mora priti v hudo nasprotje /. vlado, ki odločno zahteva potrditev. Če namerava klerikalna večina pri tem vprašanju postopat' v resnici skrajno radikalno, kar se bo najbrže tudi zgodilo, znamo doživeti morda še kako presenečenje. Klerikalni večini je sicer vseeno, če deželni zbor tudi pade, ker pričakuje, da pride v novo zbornico še v večjem številu, veliko vprašanje pa je, če ostanejo take razmere tudi trajne. Deželno-zborski mandati slovenskih naprednjakov na Goriškem verific;rani ? Kakor poroča torkova „Soča“, bo večina baje verificirala mandate slovenskega veleposestva v goriškem deželnem zboru. Seveda sedaj hočejo slovenski Srni klerikalci opravičevati svoj brutalni nastop proti slovenski manjšini in zvračajo vso odgovornost za posledice, ki so nastale vsled njih breobrazne taktike in politične nečednosti v deželnem zboru, na vlado, češ, da je ona pravi povzročitelj vseh slovenskim naprednjakom storjenih krivic. Don Gregorčič pa najbrže meče svojim volilcem pesek v oči, ker bi rad odvrnil njih pozornost od desolatnih in žalostnih gospodarskih razmer v deželi. Zmešnjave pri občinskih volitvah v Kan-diji. Tudi drugi dan volitev je bil velik naval na volišču. Volile so podobčine: Stranska vas. Gotna vas, Stnolenja vas in Potov Vrh. Volitve bodo trajale še dva dni, pa bodo še težko' končane. Polovico volilcev menda sploh ne pride k volitvam, mnogo jih, še danes ni dobilo izkaznic in glasovnic. Pojavile so se velike zmešnjave. Eni hočejo veliko občino že zdaj raztrgati na tri samostojne občine. Politične stranke so same med seboj nejedine. Okrog Jurko in Vavte vasi prevladuje gospodarska stranka, kateri so se podvrgli volivci klerikalne in liberalne stranke. Vsaka vas bi rada imela svojega župana. Splošno se čuje, da bo Zurc težko prodrl, ima preveč nasprotnikov. Vsled poizvedb iz dobrega vira, Zurc sam ni vsega zakrivil, kar se mu očita. Pri mnogih obdolžitvah če se jih dosledno preišče, se razvidi, da največ volivcev nima niti pojma o važnosti volitev, najmanje pa glede določb novega občinskega volilnega reda. Napredna stranka dela brez vsakega smotrenega vodstva, dočim so klerikalci povsod pridni na delu. Izid volitev v tej občini bo eden najzanimivejših izmed vseh kmečkih občin na Kranjskem. Slovenski ne znajo pri c. kr. državnem pravdništvu v Trstu. Imajo tiskane formularje za odloke o konfiskacijah — znamenje da v Trstu radi konfiscirajo — ali sestavljena je tiskovina na taki slovenščini, ki je v rabi samo še — pri „Edinosti“. — Ču ino je, da cenzuviraje slovenske liste ljudje, ki ne znajo slovenski; zato je najbrže tudi bilo zaplenjeno pretčerajšnje „Ju]ro,‘. Laška nesramnost. Vsemu svetu je znano, da ni hujših nacijonalnih nestrpnežev kot so tržaški kamoristi. So v srečnem položaju, da jih več ali manj pametna avstrijska vlada podpira v vsem njihovem, mnogokrat naravnost barbarskem početju proti našemu narodu, ki je žal navezan živeti ž njimi v eni in isli deželi. Od raznih podpor ne dobe Slovani v Primorju niti trohice, dočim plačujejo nad polovico vseh davkov, saj jih je nad dve tretjini vsega prebivalstva. Na drugih poljih so razmere ravnotako prikrojene na način, ki nas Slovane vedno prikrajša na n jvitalnejših interesih. Naj-huj.še in za naš narod naravnost sramotno pa je šolsko vprašanje po celi deželi, koder mejimo z Lahi. Sedaj hoče tržaški magistrat zopet zadati hud udarec našemu narodnemu življu s tem, da odpro v dveh krajih v mestu nove šole z laškim učnim jezikom, dočim bo gotovo zahajalo nad polovico otrok slovanskega pokoljenja v te šole. To sta na novo projektirani šoli v Kjadinu sv. A-lojzija in pa v okraju sv. Vida. Vsaj za sv. Vid lahko rečemo, da bo skoro, ako ne nad polovico dece, ki bo zahajala v to moderno duševno klavnico, naše krvi. II Piccolo, ta naj večji politični švindler pa prikazuje to, da hoče občina postaviti le dve novi šoli, prikazovati kot nekako revanšo italijanskemu delu prebivalstva, češ, da smo Slovenci dobili novo šolo v Gropadi. Za tako norčevanje iz naših nacijonalnih postulatov bi moral dobiti oni duševni kadaver, ki je to v Piecolti načečkal zadoščenje edinole s pas jim bičem, toda v nas tržaških Slovencih je zahteva po ljudskih šolah srečno prijadrala na svoj cilj. Pod takimi razmerami, ko se omejujemo samo na običajen šolski shod, ponavadi vsak september, ki izgleda kot nekaka pogrebnina onih nedolžnih augeljčkov, ki nam jih je tuja učilna spremenila v zlodje v renegate, s takimi «koraki“ ne bomo seveda prišli nikamor. Pa brez zamere. Toda mi moramo računati s silnim nasprotnikom podpiranim od vlade. Vlada pa je odvisna od parlamenta, v parlamentu pa je mnogo poslancev slovanskega naroda. In tem velja povedati, da bo treba enkrat temeljito spremeniti taktiko z ozirom na slovanski jug, ker tako kot dosedaj ne gre več. Toda tržaški Slovenci morajo tudi sami začeti n i-sliti drugače. Hrvaški sabor. Hrvaški uradni list „Na-rodne NovineH z dne 16. t. m. objavlja cesarski patent, s katerim se hrvaški sabor sklicuje na 7. februarja t. 1. v Zagreb k zasedanju. Slovanska gledališka družba Na Ruskem se je organizirala posebna slovanska potovalna gledališka družba, ki namerava že tekom tega meseca obiskati s svojimi predstavami ra’,na slovanska mesta. Družbi načeluje ruski dramaturg V. A. Toporkov Lez-janik, rodom Čeh. Družba obstoji iz 22 članov in obišče vsa večja mesta: Dunaj, Budimpešto, Prago, Zagreb, Ljubljano, Opatijo, Sofijo, Carigrad, Solun, Osek, Sarajevo, Cetinje, Dubrovnik, Ruščuk, Varno in Belgrad. V svoj gledališčni reportoar je družba sprejela samo slovanske igre in opere; tako n. pr.: Tolstoj: Car Feodor Joanovič ; Dostojevski : Bratje Karamazovi in Puškin : Boris Godunov. Dolenjska v snegu. Iz Novega mesta se nam z dne 17, t. m. poroča: Vreme se je kar čez noč izpremenilo. Dolenjska je legla spat še brez snežne odeje, a vstala je vsa snegom pobeljena. Mrzla burja podi pred seboj droben sneg ter pripravlja pot za sani. Kot se kaže, bo še le zdaj pričela prava zima. Žalostna rodbinska drama. V noči dne 14. t. m. so doživeli gostje kavarne Kossar v Ptuju žalosten dogodek. Okolo 11. ure po noči je prišla Kossarjeva žena vsa s krvjo oblita v gostilniški lokal in namignila, da jo je mož obstrelil. Stražnik Scheifler je udrl takoj v stanovanje Kossarja in ga našel z revolverjem v roki. Bil je ves krvav. V postelji je ležal 4-letni sinček, obstreljen na Selu. Kossar je bil takoj aretiran. Svoja krvava dejanja je storil iz ljubosumnosti. Pri podiranju drevja ubit. Posestnikov sin Josip Hotko je v Brežicah z več delavci podiral v graščinskem gozdu drevje. Ko so delavci neko nažagano drevo podirali, je isto padlo tako nesrečno na Hotka, da je obležal mrtev na tleh. Za Ciril-Metodovo družbo nam je poslal g. Švara Karel 6 K kot darilo 12 premikačev južne železnice. Denar smo takoj odposlali v centralno pisarno v Ljubljano. Iz tržaške proste luke. Posebno pozornost je sedaj obrnilo na red, mir in nedotakljivost lastnine4pazeče oko zakona — tržaška policija — na nehanje in tiho delovanje L zv. težakov v prosti luki, ki je nekak Eldo-dorado razne dolgoprstneže. Tržaški listi dan na dan poročajo o večjih ali manjših tatvinah in tatvinicah. Izborno pa so organizirani ti nepoznavalci med mojim in tvojim. Delujejo tajno, pretkano in hitro, ker čas je zlato. Policija zaloti in dobi v svojo pest tudi na tem polju prav originalne uz-moviče, kateri odnašajo blago iz proste luke na popolnoma primitiven način. V dokaz nam je 28 letni težak Santo Železnik, iz Trsta, ki so ga varnostni organi zalotili pri izmikavariju kave. Železnik je ravno narezal vrečo kave, postavil svojo vrečico pod narezo in pustil, da je kava lepo drsela v njegovo vrečico. Pri tem poslu pa je bila smola. V imenu postave je moral Železnik klaverno odditi na finančno stražo. Tu so mu preiskali vso obleko in žepe. In finančni pazniki so našli v njegovi obleki všit 40 cm. dolg žep, kamor je spravljal tuje blago, da ga je lažje odnašal iz proste luke. Izročili so ga sodišču. Velikanski požar v Pulju.*V torek popoldne je nastal v skladišču manifakturne trgovine Antona Bogatta v Pulju velikanski požar. ki je upepelil vso zalogo blaga. Škoda znaša 50 000 kron. Božjo mater ukradli. Iz Reke poročajo : Uprava tukajšnje stolne cerkve je ovadila policiji, da so neznani tatovi odnesli iz cerkve srebrn tupatam, močno pozlačen kip matere božje. O tatovih ni nobenega sledu. Prijazen gost. Te dni je prišel k posestniku Jožefu Černovtku v Marijni Gradec mlad, mestno oblečen mož in prosil za prenočišče. Posestnik je prošnji ugodil. Ko se je Černovšek naslednjega jutra zbudil, ni bilo o tujcu ne duha ne sluha, Ž njim vred je zmanjkaio tudi 100 kron denarja, srebrna ura in dve verižice. Zastrupljenje z alkoholom. 27-Ietni Jakob Golob iz Lubečnega je prišel 11. t. m. k posestniku Antonu Ajdniku na obisk. Nato sta odšla oba v gostilno in popivala. Iz gostilne sta se zopet vrnila domov. Golob si je privoščil na stanovanju svojega prijatelja Ajdnika še precej žganja. Kmalu jo posta) tako pijan, da ga je morala spraviti Marija Ajdnik v hlev, da se prespi. Ko je prišla čez dve uri pogledat, kaj dela, je bil Golob že mrtev. Zdravnik je konstatiral, da je umrl vsled zastrupljenja po alkoholu. Golob je že pred enim mesecem stavil z dvema fantoma, da spije liter žganja, kar je tudi storil. Od tega časa je postal bolehen in tudi popolnoma nezmožen za delo. Požar v Polzeli. Dne 15. t. m. je nastal v poslopju Prymove tovarne za merila požar, ki je tovarno popolnoma uničil. Ko je došla na lice mesta celjska požarna bramba z briz-galnico je bilo že prepozno. Ogenj je bil namreč že pogašen, tovarna sama pa je bila docela uničena. — Razven celjske požarne brambe so bila navzoča tudi gasilna društva iz Vranskega, Kapljevasi, Braslovo, Žalca, tovarniško iz St. Pavla pri Preboldu in domače iz Polzele. Radi hudega mraza so zmrznile brizgalnice in cevi, vsled česar je bilo gašenje zelo otežkočeno. Neki gasilec je bil nevarno ranjen pri delu. Škoda je sicer zelo velika, a je pokrita z zavarovalnino. Bila je velika nevarnost, da ne nastane ogenj tudi v bližnjem skladišču v katerem so bile spravljene razne gorljive stvari, kakor petrolej m špirit. Le neumornemu deln gasilcev se je zahvaliti, da ni uničil ogenj še bližnja tovarniška poslopja. Plesni venček. Kakor smo še poročali, priredi plesni odsek slov. trg. društva „Mer-kur“ 1. februarja t. 1. v veliki dvorani »Nar. Doma" plesni venček. Plesni odbor se za to prireditev pridno pripravlja, ter bode kakor kaže splošno zanimanje tudi ta prireditev tako lepo vspela, kakor vse dosedanje, ki jih je ,.Merkur“ priredil. Vabila se bodo v kratkem razposlala. Čisti dobiček je namenjen dobrodelnim napravam društva. Opozarjamo gg. člane in prijatelje društva na ta zaključni venček, ter jih vabimo z rodbinami vred k obilni udeležbi. Tržaško kolesar, društvo ‘Balkan* sklicuje za nedeljo dne 21. t. m. ob 3 uri pop. v kavarni „Minerva“ volilni sestanek vseh Slanov iz Trsta Dutovlje in Zgonik z dnevnim redom : 1., predložitev volilnih imenikov ; 2., volitev volilne komisije in sestava liste kandidatov. Obenem se razpiše V. društveni občni zbor za nedeljo dne 11 februarja. 1., redni občni zbor oddelka Dutovlje za dne 2. februarja. 1., redni občni zbor oddelka Zgonik za nedeljo dne 28. t. m. Dnevni redi se objavijo pravočasno. Ker gre za jako važne sklepe, prosimo za polnoštevilno udeležbo, nadalje prosimo vse člane, kateri niso poravnali članarino za leto 1911, da jo čim prej poravnajo. Sprejemajo se novi člani. Društveni sedež kavarna r Minerva". Planinski ples ki ga priredi osrednji odbor „Slovenskega Planinskega Društva ' dne 3. februarja t. 1., bo vsekako največja plesna prireditev letošnjega predpusta in bode obenem prava ljudska veselica. Za ples bosta prirejeni velika dvorana ^Narodnega Doma" in velika sokolska telovadnica; okrepčila se bodo dobila pri številnih paviljonih v stranskih prostorih velike dvorane, v mali dvorani in sokolski telovadnici. Društvo preskrbi v lastni režiji izborno domačo pijačo in mrzle jestvine. Oskrbo paviljonov prevzame damski odbor pod načelstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve ; vsi paviljoni bodo krasno oprem ljeni in okinčani, najlepši kras bode pač mnogoštevilni krog sodelujočih dam in mladenk. Zbirajo se šaljive skupine, domači godci in vršil se bode tudi nastop planincev. Ker je glavni namen ta, da naj bode planinski ples nepresiljena ljudska veselica, je želeti, da pride kar največ gostov v narodnih in planinskih nošah. Podrobnosti se objavijo v kratkem. Ob veliki in animirani udeležbi vršil se je dne 4. t. m. v sokolski telovadni (pri Cenetu) občni zbor Ribniškega Sokola. Izvoljeni so bili bratje: Dr. Schiffer Ant. starosta, Fišer Bog., podstarosta, Oražflm Stanko načelnik, Pakiž Emil blagajnik, Klun Ivan tajnik. Odborniki: Peterlin Lipe, Križman France, Klun Ivan (kovač) Disanski Vilko. Velike priprave se delajo za letošni originalni sokolski ples, kateri se bode vršil 4. februarja v sokolski telovadnici pod imenom »Vsak po svoje“. Dekoracije bodo izborne, vse v stelji. Popravek. Ni res, da so se dne 22. decembra 1911. v gostilni Antona Turka napili klerikalni bloški prvaki, da so bili na pol podivjani, ni res, da so šli lovit punce po vasi, ni res, da so priredili možje in fantje nanje napad; ni res, da so morale iti v gostilno in da so tam pečenjali ž njimi; ni res, da so se po živinsko napili in naplesali ter začeli glihati in barantati za svoje žene in dekleta; ni res, da sem jaz Anton Turk tako „zglihal“. Ni res, da so se možje začeli objemati in premetavati po gostilni. Res pa ja, da sta se mudila v moji gostilni le Jurij Turk in Jernej Drobnič, ki sta pripeljala nekaj pohištva in sta se mirnim potom odstranila ob 9. uri zvečer, ne da bi se bil pripetil kak pretep ali sicer kakšna nevednost. Ni res, ni res, i. t d. No, pa naj imajo, verjel jim takointako ne bo nihče. Op ur. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 18. jan. Dobro poučeni politični in diplomatični krogi pričakujejo z vso gotovostjo, da poda grof Aehrenthal svojo de-misijo še pred zasedanjem delegacij. Intenzivna kampanja klerikalcev in vojaške stranke proti zunanjemu ministru je dosegla sedaj svoj vrhunec in konflikt se je že pretvoril v osebnostni politični boj. Tudi slabo njegovo zdravstveno stanje sili grofa Ae-hrenthala da se umakne iz javnega življenja. Gradec, 18. jan. V včerajšnji večerni seji mestnega sveta so socialdemokratični obč. svetovalci pričeli pri proračunski debati z obstrukcijo. Seja je trajala celo noč do danes dopoldne. Večina je končno sprejela socijalistični predlog glede reforme občinskega volilnega reda, nakar je bila seja ob 12 in pol zaključena. Belgrad, 18. jan. Vesti nekaterih zunanjih listov o kabinetni krizi in o demisiji ministrskega predsednika dr. Milovanoviča na kompetentnem mestu odločno zanikujejo. Carigrad, 18. jan. Vest o razpustu zbornice je bila sprejeta od članov komiteja z velikanskim navdušenjem. Člani opozicije so silno potrti, ker se niso nadejali takega izida glasovanja. Nove volitve se bodo vršile tudi v Tripolisu V Carigradu je bila vest sprejeta mirno Le ponekod so bili ojačeni varnostni organi. Peking. 17. jan. Po atentatu je dobil Juanšikij od vseh strani cesarstva brzojavne izraze zadovoljstva. (Če je to res. — Op. ured.) Peking, 17. jan. V Teguu blizo Cifu je prišlo 300 revolucionarjev, ki so mesto nemoteno zasedli. Iz province Ilankau, zlasti iz Čiangču poročajo o velikih izgredih. Tudi v Tientsinu je nered. Manchester, 17. jan. Konferenca prolu-cent bombaževih manufaktur je sklenila pozvati delavske organizacije na pogajanja v dosego pakta. Slučaji ki ne tangirajo ,,Tra-de Unions“ bi se morali za šest mesecev preložiti. Bodoča konferenca bo 19. t. m. Tripolis Počasi se jasni tudi v glavah laških srboritežev ki se bore v gorkih, s fotelji opremljenih sobanah s — peresom proti Turčiji. Vedno manj je namreč onih navdušenih „Evviva Tripoli italiana, a vedno več glasov proti temu neplodnem pretepavanju na pesku. Sedaj, ko se popolnoma na tiho odpravlja 50000 novih sinov III. Italije na krvolitje te kapitalistiške vojske se je začelo laškemu ljudstvu zdeti, da bi bilo dobro, ako se skliče parlament. Vlada pa zavzema ravno nasprotno stališče, ter vidimo da je „azijatskac barbarska" Turčija, tako vsaj kriče o nji laški pisalci v svojih časopisih, bolj parlamentarna od najkulturnejše države. Čuden pojav. Turčija skliče parlament, ter popolnoma jasno komentira na usta svojih poslancev svojemu narodu ves položaj, dočim se Italija boji — svojega za vojne boje silno navdušenega naroda, ter ne skliče parlamenta, čeprav ima sedaj laška zbornica premnogo posla izven vojne. Tudi znane defravdacije v zadevi oskrbovanja kjavne živine, govori se o tatvini 300.000 lir, so vznemirile javnost. Laška zmagoslavna kričavost, v zadevi onih 7. Luških topničark, ki so jih Lahi sicer z lahkoto zajeli in deloma uničili je bila tudi pretirana v toliki meri, da je celo oficijelno časopisje prililo k prekipevajočim slavospevom nekoliko hladne vode. — V Carigradu imajo pa silno mučen položaj, ker je zbornica odklo nila spremembo znanega § 35. ter je sedaj težko zbornico razpustiti, ne da bi se prišlo v konflikt z močno opozicijo, ki hoče vreči mladoturški režim. Razne vesti. * Ponarejeni cekini. Pri reviziji nekega dunajskega brzovlaka na meji v Vlissingenu so našli več ponarejenih 10 in 20 kronskih cekinov. Vlak je bil sicer za pol ure ustavljen, toda brez vsakega vspeha. Uradnikom se kijub žepni preiskavi vseh železniških potnikov ni posrečilo izslediti ponarejevalcev denarjev. Mraz v Severni Ameriki. V Newyorku je v nedeljo poginilo za mrazom 12 oseb. Mraz postaja vedno hujši. * Nesreča na gorah. V bližini Charn-beryja je tri turiste, ki so iskali zavetišča v gorski koči zasačila lavina, jih potegnila s seboj in usmrtila * Kaznenec skočil iz vlaka. Čedomila LekoviČa iz Obrenovca v Srbiji, 24 let starega, so peljali po železnici v Veliko Gorico. Blizu železniške postaje v Odri je prosil Le-kovič svojega spremljevalca, naj ga pusti na stran. Ker ga dolgo časa ni bilo iz stranišča je spremljevalec odprl vrata. Prostor je bi prazen. Lekovič ie skočil skozi okno ter se ubil. * Papež ogoljufan. Iz Rima poročajo, da je policija slednjič aretirala mednarodnega sleparja Gindryja, ki je po raznih krajih Avstrije, Nemčije in Italije oskubel in opeharil bogate cerkvene dostojanstvenike za znatne svote. Premeteni slepar se je izdajal za nečaka kardinala Belmontija. Raznim škofom', kanonikom in prelatom je kazal neko dragoceno fotografijo, na kateri je bil skupno s papežem fotografiran. Visoki cerkveni dostojanstveniki so z veselim srcem in velikim zadovoljstvom sprejemali sleparja pod svojo streho. Gindry je vedno potoval kot kardinal ali pa prelat in je bil tako predrzen, da je v raznih krajih tudi bral sv. mašo. Tudi papeža in razne vatikanske dostojanstvenike je opeharil za večje svote. Sleparja so sprejemali v svoje salone tudi razni visoki plemenitaši in v njih zasebnih kapelah jim je mašo bral s posebno svečanostjo. Moše so mu pa navadno drago plačali. * Orli v Švici. Ker je v Švici vedno manj planinskih orlov, je vlada strogo prepovedala streljati jih ter je določila, da plača vso škodo provzročeno po tej jedi. Prvi račun, ki je bil predložen v tem oziru glasi na 14 jagnjet, 4 koze in eno mačko v skupni vrednosti 113 frankov. Ne ve se koliko časa se bo zljubilo švicarski vladi podpirati orla vendar se iu vidi, da ima švicarska vlada precej umevanja do naravne krasote. Tudi nekaj. * Velikanski požar na Japonskem. I? Toki ja poročajo: V mestu Osaki je izbruhnil 16 t. m. velikanski požar, ki je upepelil in razrušil 5208 hiš. Nad 30.000 oseb je brez hiše. * Vohun — zopet obsojen. Škandalozni procesi zaradi vohunstva so v novejšem času vedno na dnevnem redu — v naši blaženi Avstriji. Na Duna u se je že skoro zasnoval poseben kazenski senat, ki sodi samo vohune. Te dni je dunajsko kazensko sodičče zopet sodilo nečednega vohuna, bivšega in-fanterijskega poročnika Simonidesa. ki je obdolžen vohunstva v prid neke tuje velesile, goljufije, ker je v Splitu ogoljufal bankirja Miletiča za 15 000 K in napačne zgla-sitve. Po dvodnevni obravnavi je sodišče spoznalo Simonidesa za krivega vseh gorenjih deliktov in ga obsodilo v štiriletno težko ječo in potem v izgon iz Avstrije, ker je Simonides ogrski državljan. * Največji parnik na kolesa. Na jezeru Erije, med Clevelandom in Buffalo v Ameriki je promet s pasežirji silno narastek Da odpomorejo pomanjkanju prometnih sredstev, napravili so velikanski parnik na kolesa, največji te vrste na vsem svetu. Imenuje se nLa citty oj Detroit“ in meri po dolgosti 192 m, a po širokosti 42 m., dočim merijo kolesa v premeru 9 m. Parnik ima v vsem 500 kabin, ter stane ca. 8 milijonov frankov. Vsekakor si znajo Amerikanci hitreje pomagati kot mi zastareli in zaostali Evropejci. Cene na parnikih, katerih je na tem jezeru vse polno so zelo nizke, kar silno poveča promet. Vsi parniki na tem jezeru so s kolesi. * Čuden človek. V državi Ohio, v mestu Toledo živi čuden človek, čistilec šip in hišne opreme po imenu Karel Schuppel, znan v vseh zdravniških krogih. Ima namreč vse organe na nepravem mestu. Srce mesto na levi nosi prav tik-želodca, ki je edini na mestu, jetra ima tam kjer drugi sinovi Adama jetra, vranico, žolč in drugo ima vse narobe, tudi čreva niso na mestu. Vendar ta čudni Karol ne čuti nikakega nereda v svojem življenju, je močan in dela od zore do mraka. Šele ko je bil vsled prehlajenja, v starosti 18-ih let pri nekem zdravniku, je le ta konstatiral na njem vse te nerodnosti. Sedaj ga zdravniki in profesorji na vseučiliščih večkrat z Riintgenovimi žarki razkazujejo slušateljem, s čimur si čudni Karol zasluži mnogo denarja. biez posebnega truda. MaiVma aohn 8e iš5e v Trstu pri BloT,JU8ki J sunil družini. Ponudbe na upravo ,Jutra", Via San Francesco d’Assisi 20. Izdajatelj, glavni m odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polic) v Trstu. Kmetska posojilmca r. x. x n. z. obrestuje hranilne vloge po Stafljelhiaflilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnon a varno naloten^denar. ljubljanske okolice v Ljubljani brez vsakršnega odbitka. Rezervnfzaklad: nad pol milijona. d © k _o "S ■o o ® -M 'S? p-i • fH >m N gS S-i (D -M •i-^) 03 -M C d ^4 a k d) d • d QC • rH k h3 O OD d at » VVDROVA § TOVARNA | HRANIL S * PRAGA-VIII M m p juvdrouha I4 Ja dobra žitna kava. otroSka moka. oblati in drugi | j izdelki edino ovoje vrate. * Časopii »Domači Prijatelj*- Zahtevajte cenik ! ■r Glavna zastopstvo za Kranjsko s sedežem v Ljubljani odda dobro vpeljana zavarovalnica, Reflektanti vpošliite pismene ponudbe z navedbo reierenc pod šiiro c Glavni zastop iooo» na uprav-ništvo tega lista v Ljubljani, Poljanska cesta št. 7. Adresar Tei vsebuje * splosne praktične tabele, železnice, pošte, po-| Mično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, klerus, zadružništvo, krajevni reper-torij, naslove protokoliranili in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov m društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano itd. izide v par dnevih v založništvu tvrdke JJniversal v Ljubljani Cena lO.— K. Naslovne označbe vsebine so trijezične m sicer slovenske, nemške in italijanske. Vsak praktičen človek si nabavi „Adresar'J, pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njem inserira, umen konsument išče v njem producenta. IM. RAVTAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Eiport kranjskih klobas. Slav. druištvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — Številka telefona 291. — j xxxxx>oocc>oocooooc<>ooooo< Hotel JRIGL9V" na Jesenicah oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke. Kavarna z biljardom. LOVRO HUMER, hotelir.