teta VI., it. 52.
PeZInfRB p!aS&na v seievin!.
¥ IluhlSani, ¥ nedelfo S. mmcn 1922. Pmam« it. 75 par«
MflPREJ
Glasilo So^alisU&w stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2‘/2 pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V marcu 1922 računamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Filip Uratnik:
Odvojeno mišljenje.
Zadnji čas ubira delavska politika taka nota, ki ne vodiio do enotne delavske fronte. Posebno ie obžalovati dogodke na protidraginiskem shodu v Ljubljani in pa ton, v koiem pjše delavsko časopisi?.
Nc bom govoril tu o »Delavskih Novicah«. Tam so grehi sicer neprimerno hujši, kakor pri »Naoreju«. Komunisti začenjajo zopet no 5kri navadi: za ujedi-njenie delaio z zuv tnim obrekovanjem in zavijanjem d?:	v.	A če mislijo ko-
munisti, da h^uo z , imi svet preobrazili je to ko.i'. j njiho a stvar.
Naša stvar oa ie, da ne ukrenemo ničesar, kar bj obuialo.no nepotrebnem SDpniine na komai prestane snore, ker delavstvo po večini ne odobrava pisanja »Delavskih Novic«, ki delajo samo razkol med delavskimi vrstami in ničesar drugega.
Danes je že čisto .jasno, da je komunizem svojo igro izgubil. Pa ne zaradi Obznane in Zakona o redu in radu. To mu daje k večjemu še neko mučeniško gloriolo in mu življenje le še daljša. Komunizem ie izgubil svojo igro zato in jo bo vsak dan boli. ker se kažejo tiste posledice njegove nepremišljene romantike, ki smo jo mi predvidevali.
Rusija ie gospodarsko grobišče in so-vieti odpirajo na stežai vrata tujim kapitalistom. Po težkih izkušnjah se povrača komunizem v svoii materni deželi na pot hujših kompromisov, kakor smo jih sklepali kdaj socialisti. In še hujše bo moralo biti — zakaj komunisti so vladujoča stranka velike države. Tu so možne samo dve poti: ah' oopolen prelom s politiko zadniih clveh let — ali pogin. Tudi v domači politiki ie tako. Pri tias se ni vpo-
števalo naših svoaečasnili svaril, s kojiirn smo opozarjali, da politični agenti tujih držav, pa naj se imenujejo te države tudi sovietske, ne morejo uspešno voditi delavske politike. Sedaj so uspehi te politike tudi vsak dan vidneji. So taki časi, ko mislijo ljudje, da ie treba iznasjii nekaj, česar še svet ni videl in ko da razpoloženje takoj tistemu nrav. ki trdi, da hodijo po nogah samo filistri in delavski izdajalci vseh vrst —• novi, pravi odrešeniki človeštva pa moralo hoditi po glavi! Ako takemu človeku poveš, da to najbrž ne bo šlo, te ne bo morda v takem času nihče poslušal. V tem slučaju mora pač tz-kušnia pokazati, kaj je bolje.
Nekaj podbnega se je zadnji dve leti dogajalo. Kako bo to končalo, o tem jaz nisem nikdar dvomil, tudi takrat ne. ko so stali Rusi pred Varšavo. Kdor na o tem še danes dvomi — ia naj še nekoliko počaka. Čas leči vse bolečine.
Kakor pa vse to stoji, tako moramo imeti eno pred očmi.
Res je, da ie bilo tudi v taktiki socialistične stranke ,v Sloveniji- veliko grehov.
Največji med temi grehi je bil ta, da se stranka ni zavedala, da mora biti politika delavske stranke rezultanta vsega tega. kar množice imajo in verujejo. Samo v toliko, v kolikor ima moči vplivati ua to ideologijo in pridobiti misli in vero. more stranka vodilno vplivati. Naša stranka pa je polagala na borbo duhov premalo nažnje. Zle posledice, ki so iz tega nastale na ie skušala drugače premagati.
S tem je ubila v širokih krogih delavstva vero vase.
V	časih, ko so bile postojanke socia-’ lizma* najhujše ogrožene — smo vodili
brez potrebe oportunistično politiko -s proti volji delavstva.
Vse to je treba imeti pred očmi. Mnogo zavednih delavcev se je obrnilo samo zato od stranke, ker ni Imelo več zavesti, da je to cblavska stranka jn se ni niti zavedalo na kaka pota s.c podaja. Danes pa je silno težko iti nazaj. Človeška narava je že taka, da se ne izpoveduje rada. To je tudi čisto nepotrebno. Nikogar naj ne briga, kaj je bilo, vsakega nai briga samo to. kar je.
Sedanje razpoloženje med delavstvom pa ie tako. da se čudom čudimo kaj nas še loči. Komunistov iz leta 1919 ni več med nami. Veliko je še komunistov. a to niso več tisti komunisti. Še rovari m£d delavstvom nekaj temnih sil. ki jim ni za ujedinjenje in za zdravo delavsko politiko, a njihove ure so štete.
V	tem trenofku je treba vse opustiti,' kar po nepotrebnem izziva in kliče nazaj spomin na preteklost.
Ni bilo prav, da so nameravali delati . težave* komunističnemu govorniku na ljubljanskem shodu, s čimer sc je proda kci ja izzvala. Res je. da komunistična' resolucija ni bila resolucija proti draginjo Res je, da bi se komuniste lahko vpraša-
lo	zakaj imajo tudi v Rusiji draginjo."kjer) je dosti komunističnih organizacij. A komunisti so hoteli pač enkrat dati dnška svoji nevolji nad političnim zatiranjem. In zakaj bi ne smeli dati temu duška? Vem da prireditelji shoda niso hoteli tega samega preprečiti in da so nasprotovali samo iz svoie redoljubnosti, ki hoče imeti: vsako stvar na pravem mestu in vse v pravi škatlfi. A to ni vedno dobro. Treba se je ozirati na to. kako bo to na duhove vplivalo. Kot glavno merilo bi nam moralo veljati vedno: Pri vsej načelni odločnosti — zbliževati duhove.
te«
Pred tretjim mejnikom,
(K IH. umetniškemu večeru 18. februarja v ljubljanskem »Mestnem domu« in k nastopom po proletarski Sloveniji.)
, (Konec.)
Gleda to Dovesoljeno trpljenje in mn zakrvavi srce:
»Napolblazen sem se zravnal od prevelike groze, -- napolmrtcv sem čutil žalostni jok svojega srca...« (.Zimsko jutro«).
Pride trenutek, ko zakriči obup, da je vse izgubljeno in zavrženo navekomaj: »V divji obupanosti smo se objeli, — tisočkrat uro nesrečno prekleli, — ki nas ie vrgla na strmo sečino^— v srca pribila bolečino presilno.« (»Naša pot«).
Toda obup ie občutek minljivih trenutkov, beda in bolest stotisočev pa ostaneta in jih dvigata k delu za rešitev, k uuoru. S to tisoči, premišljujoči, se izprc-
menljo po urah otopelosti v graditelje boljše prihodnjosti, besen gnev krči pesti in jih dviga k udarcu. To so minerji, ki polagajo v podzemeljske rove sedanjih sistemov ekrazilno bombo, da se ti sistemi razletijo nekoč v milijon drobcev na vse štiri strani.
Tone Seiiškar ie miner, in njegova pesem zveni kakor stotisočeri revolucionarni krik teh jeklenih kopačev. Ni kakor Bezruč, ki poje svojim sedemdeset tisočim srdito mrtvaško koračnico.
Ko vidi to našo dolino.
»kako neznansko žalostna je v tej svoji bolezni. — tako žalostna, da je vsak vesel klic, — ki zaide v njo, podoben škripanju škrbastih zob.« (»Kristus na Klečci«);
ko vidi v nieni bolesti kakor v ogledalu svoje lastno trpljenje, se čuti zvezan kot brat-osamlisnec z brati v njegovi bolesti in tista silna želja, ki tiči v teh ljudeh, da bi napravili konec vsem krivi-
cam. v stoletjih in tisočletjih podedovana nevolja proti skupnim zatiralcem, tista silna želja vstane v njem, nc samo nagonska kakor v večini njih. temveč jasna, proroška. zmožna, da njim samim pokaže pravo pot. Ko mu je bled fant mimoidočemu zalučal kamen v hrbet, zamenjujoč ga z onimi, ki mu kradejo delež ua sohi-cu, ga prešine bolestno presenečenje: a takoi nato čuti kakor svetlo razodetje:
»Kaj pa ie to. ti suh: fant? — (X to ie nevolja, to je podedovana nevolja — teh velikih hiš, teh saiastih hiš — teh žalostnih src... — do belili, vrat stiskajočih rok... — Kaj zato, če si se zmotil enkrat  zahvaljen za to, suhi fant, moj
brat! — Glej, pomagal ti, bom takrat, — ko boš prave zagledal bele roke, —■ skalo vzdigovati, — da io treščiva v tiste, ki nas stiskaio, — o suhi fant — poglej moj vrat!« ("Podedovana volja«).
Ali sc bodo potem uresničile našo sanje ?
Socijalna In finančna politika ter JDS.
Kakor razni listi poročajo je JDS s svojo družbo SKS in radikalci ob priliki debate o proračunskih dvanajstinah znatno zmanjšala izdatke za invalide, ki baje 'znašajo le 80 milijonov kron na leto, do-čim je dovolil 400 milijonov za dispozicij-ski fond, za katerega vladi ni treba polagati nikakršnega računa. Ob debati o proračunskih dvanajstinah se je tudi razpravljalo — metal pesek v oči volilcem — o znižanju ministrskih plač, ki letno ne znašajo več, nego 916.000 K ali po naše skoro l milijon. Poleg tega pa se smejo na drž. siroške voziti v avtomobilih, posebnih salonskih vlakih na sprehod, na letovišča in tako dalje, kar provzroča neprestane ministrske krize in vedno dolgo trajajoče boje za ministrske stolčke. V Beogradu so bili že skoro vsi advokati ministri in tudi med JDS »n SKS kmalu ne bo nikogar več, ki še ne bi bil minister.
Naša bogata država z 12 milijoni prebivalcev hna 17 aktivnih ministrov — koliko pa v pokoju, vice ministrov in na razpoloženju? — dočim ima Francija, ki je tudi kapitalistična, 45 milijonov prebivalcev, pa le 12 aktivnih ministrov.
Z ozirom na njih plače ima uradnik samec IV. čin. razreda, t. j. na Slovenskem eden najvišjih razredov, letnih 4S tisoč kron. Naš minister ima tedaj 19 krat 'več, kakor uradnik IV. razreda.
V	birokratski Avstriji je imel minister ie 3 krat toliKo plače, kakor uradnik IV. čin. razr. Naj si vsakdo dobro zapomni te številke, da ob času volitev ne bo dvomil.
Prav lepo skrbi JDS tudi za odstranitev stanovanjske bede. Že 3. in 4. leto domuje železniški uslužbenec v vagonih, V Osjeku je takih voz cela kolonija, ki jili 'imenujejo Ljubljanska ulica«.
JDS neprestano povišuje indirektne davke, monopolne takse, ki zadenejo le male bi revne sloje; neizpremenjeni pa ostanejo direktni davki, ki jih plačujejo imovitejšl državljani, Za izenačenje davkov jemlje JDS bosanski davčni sistem kot podlago, k? imovitejše sloje še bolj razbremenjuje.
Radi nizkih mezd in plač in stalno rastoče draginje trpi v naši bogati državi prehrana ročnega in duševnega delavstva. Bolezenska statistika prinaša vedno večjo umrljivost za tuberkulozo, ki se jako hitro stopnjuje med narodom. To so pretresljive slike današnje socialne in finančne politike.
»Vprašal sem prijatelja, ki je v meni: Ali je mogoče? ■— Prijatelj je nagubančil čelo in mi jezljivo odgovoril: — Ali je bilo mogoče, da je voda ustvarila zagrinjalo v Postojnski iami?« (»Žabja vas«).
In ko si bomo ljudje-kaplje ustvarili v svoji črni svetovni Postojnski jami svoje čudežno zagrinjalo — novo družbo, novo življenje, tedaj napoči
»tisti veliki čas: — ko bo šla mati ob vsakem rojstvu v prelepi svet, — pod cvetoče drevo, sinu uspavanke pet...« (v Sedmorojenčki*).
proletarska mati. ki rodi danes svatje otroke samo, da jim pojde bledim in skloni i ie«im prazna cesta v prazno življenje...
.4
I one Seliškar je danes edini ves proletarski slovenski pesnik. V tem je njegov pomen in tembolj se ga moramo zato z ljubeznijo okleniti slovenski proletarci. Mi ga bomo mogli tudi edini do konca do-urneU. Ker je vse. kar on čuti in ix>ve, sa~
Vse delavno ljudstvo trpi in žaSavlja javno in tajno proti današnjemu režimu, v katerem vladajo 3 b: balkanizem, bakšiš in batina.
Kako dolgo bo še trajala pojubonos-na gospodarska politika? Ali res ni narod zmožen, da izžene iz templja yse svoje pijavke?
Dvanajstine in socialisti.
V načelni debati o dvanajstinah za meseca marc in april je sodrug Golouh označil stališče socialističnega kluba. V podrobni debati je sodrug Kristan pri trenem členu predlagal:
»V poročilu odbora se pravi, da -4z-
vzemši zakone in predpise itd   ki jih
prejemajo poleg plače, v enakem znesku, kolikor namreč državni uradniki dobivalo dodatkov po naredbi o draginjskih dokladah itd «
V tej stvari ni več naredb. ampak sedaj imamo zakone o draginjskih dokladah. To se mora torej popraviti, da ne nastanejo konfuzije,.— To je eno. Drugo je to: Naš član v finančnem odboru, dr. Korun, ie v svojem ločenem mneniu predlagal, da se pri členu 3. doda nova alineja, ki nai se glasi: »Davčna obveznost za plačevanje dohodarine obsega v Sloveniji in Dalmaciji osebe, katerih skupni letni dohodek presega 12.000 dinarjev.* Tudi doslej je veljalo, da je bil eksistenčni minimum prost dohodarine in sedaj bi ga bilo treba določiti po sedanji vrednosti denarja. Za-toreS usvaiam predlog.«
Poročevalec dr. Šečerov je izjavil, da nrfde povišanje eksistenčnega minima v redni proračun in večina je odklonila predlog za dvanajstine.
Pri 6. členu je podal sodrug Kristan sledeči predlog:
»Vsem državnim nameščencem in upokojencem se bodo s i. aprilom izplačevale draginjske doklade po -Zakonu o draginjskih dokladah državnih uslužbencev civilnega in vojaškega reda. penzio-nistov in penzionistkinj« in po »Zakonu o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk državnih prometnih ustanov«, ki sta bila sprejeta, v Zakonodajnem odboru dne 26. decembra 1921. leta.
Razlika med dravinjskimi dakladami po gornjih zakonih in izplačanih dokladah za mesece januar, februar in marc se izplačajo v dveh obrokih, in sicer 1. aprila in l. maja. Če vsote, ki se dobe vsled redukcije uradnikov, nameščencev in slug ne bi zadostovale, se pooblašča vlada, da
mo naše čutenje in naša beseda. Zato ne morem zameriti naši buržoazni, ki gre mimo njegovega pojava z grandioznim bi-kovstvoin, kakor je sla svoj čas in gre še danes mimo Ivana Cankarja, v katerem je pač videla mnogo lepih besed, njihovega smisla pa ni umela. Ne zamerim n. pr. tistemu »Jutrovemu« poročilu zadnjič o III. umetniškem večeru, čeprav se mi. zdi, da njegov spisatelj ne spada med one, ki b: bili z vso upravičenostjo upravičeni, delati štatažo meščanski prazrrjakarski ideologiji. So pač potočki, kakor je nekoč prav dobro povedal prijatelj Podbevšek, ki ue nameravajo nikoli pogledati preko ozke struge svojih sarnoknjižnih sestavov j a se vprašati, kakšni so oni pravzaprav potočki in kam tečejo...
Tone Seliškar soada že od vsega po-četka v naše vrste. In ker je pri nas položaj še tak. da ne sme iavrto nihče nositi svojega preoričanja. če ni koritarsko in ultrapatriotsko-žandarsko. mi je umljivo,
se sme v ta namen noslužiti kredita 100 milijonov.«
Mislim, da za ta predlog ni treba posebne motivacije, ker sta bila oba zakona sprejeta v Zakonodajnem odboru in je treba sedaj postopati v smislu teh zakonov. Ljudje morajo dobiti prepričanje, da ne gre le za zakone na papirju, ampak da sc bodo tudi v resnici izvrševali.«
Poročevalec ie izrazil željo, da se ta predlog na tem mestu umakne, češ, da poda sam podoben predlog pri drugem členu.
Za 20. člen je odbor predlagal sledeče besedilo:
»Delovni čas v pisarnah državnih kompetenc iznaša 7 ur na dan. v slučaju nepretrganega dela pa traja delovni čas šest in pol ur na dan. V soboto se dela 5 ur. v nedelo pa dela ie potrebno število uradnikov, ki imajo službo. Minister lahko določi vsak_o leto največ za 20 dni, da traje delovni čas za eno ali dve uri dlje brez posebne odškodnine, če zahteva potreba službe, lahko ministrski svet podaljša delovni čas.«
Zemljoradniki so zahtevali ostrejše določbe.
Sodrug Kristan ie dejal:
»Gospodje, orav dobro vem, da je potrebno, da uradniki delajo. Razumem tudi to. da morajo uradniki delati toliko, kolikor je potrebno, da se opravijo posli. Ne morem se pa strinjati z nekim mišljenjem, ki se širi bolj in bolj in gre za tepi. da bi se ljudstvu sugeriralo, da uradniki sploh nimajo kaj delati, da ne pomeni biti uradnik nič drugega, kakor dobivati plačo, pa nič ne delati. (Odobravanje.) Taka, gospodje, vendar ni ta reč. Jaz spoštujem vsako delo. in če zahtevani pravice za tiste, ki delajo v tovarni, na železnici, ki delajo v gozdu ali na ooljU, moram spoštovati tudi tisto delo, ki se opravlja po pisarnah, v šolah itd.c (Živahno odobravanje).
Gospodje, iaz sc ne maram spuščati v nobeno demagogiio. Če zahtevam od uradnikov, da opravljajo dobro delo. je notrebno ne le, da jim predpisujemo dolžnosti, amoak da jim damo tudi pravice. Delati v pisarni je stvar, ki je lahko ugodna, lahko je pa tudi težka, če se bo zahtevalo od uradnikov, da delajo takrat, kadar je njih predpisani čas. in če se bo pazilo na to, bo delo v uradih res delo. Ge bo od zgoraj nemarnosti, nepotizma in podobnih reči, bo naravna posledica, da bomo imeli veliko število uradnikov, Iri bodo smatrali svoja mesta za sinekure in ne bodo delali.
r ......-----------------------  —
da je moral pretrpeti že mnogo šikan in preganjanja in kar ie najbolj žalostno:: nonajveč od nekih svojih stanovskih tova-rišev-učiteljev. Pa to ne spada sem. Ni moja stvar, da bi obračunal žnjimi. Obračuna naj pričakujejo od druge strani.
IH.
Moje poročilo sc ie silno razširilo, dasi čutim, da nisem povedal niti desetine tega. kar bi lahko. Morda to še storim ob priliki, če naša »Svoboda« izda Seliškar-ievo zbirko. Pa to visi še vse nekje v prn hodnosti. jaz oa se moram sedaj nakratko oddolžiti drugi mladi sili. ki je nastopila na tem večeril. Štefaniji Ravnikarjevi!
Anton Podbevšek ima nekako srečno roko pri odkrivanju mladih talentov, ki bi drugače v koruDtr.em ozračju strahovlad-nih starin morda ne prišli tako kmalu do veljave. Njegovemu energičnemu nastopu se lahko zahvalimo, da predstavlja danes mlado pokolenje tudi dvojica simpatične-
svojemu siromaštvu .opravljati službo, in sices: v mnogih slučajih službo, od katere ie odvisno ne le mnogo vrednosti, ampak tudi življenje vaše in tisočerih drugih, (Ploskanje).
, Gospodje, z obema zakoni sna /. dne 26. decembra sle dali uradnikom in uslužbencem črno na belem, kakšne dravinjske doklade, morajo ur e je ti. To ie obveznost, ki jo ie parlament sprejel in ki jo mora država izkupiti. Iti orosim Vas, gospodje, da izpolnimo svojo dolžnost. Kljub vsej revščini, v kateri živimo, ni potrebno in jaz ne bi hotel, da pademo na nivo nekdanje Turčije, ki svojim uslužbencem po cele mesece sploh ni plačala, kar jim je bila dolžna.
Gospodje, ko sta bila ta dva zakona sprejeta v Zakonodajnem odboru, je mnogo uradnikov in uslužbencev, ki že takrat niso mogli živeti, računalo s temi izplačili. V mnogih slučajih so se zadolžili na račun obljube, ki je bila obsežena v zakonu. Gospodje, ali naj sedaj riskiramo, da se blamirajo, in da se pri tem še veliko bolj blamira država, če ne dobe sredstev, da morejo poplačati, kar so se zadolžili v opravičeni veri, da dobe od ržave, kar jim je zakonito obljubljeno? Po mojem prepričanju gre tukaj za obveznost, ki jo moramo sedaj odkupiti, in to je edini način, da se to stori. Že v tem ie velika koncesija, storjena nod pritiskom razmer, da ne dobe tega, kar jim gre. naenkrat, ampak v dveh obrokih. Nikar pa ne povzročajte. da sploh ne bi dobili, kar je njih pravica. Smatram, da je dobro, kar se predlaga, in zato bi prosil skupine, ki tako rade govore, da zastopajo revne sinic. naj ne pozabijo, da gre tukaj za zelo široke sloje in za revne sloie. pri tem pa za sloje, ki so nam in državi absolutno potrcbni.<- (Odobravanje po vsej zbornici).
Predlog je bil sprejet. : '
Resolucija
sklenjena dne 3. marca 1922 na sestanku celokupnega pri Stavbni družbi d. d. v
Ljubljani zaposlenega delavstva.
1. Ogorčeni protestiramo najodločneje proti nameri, da se nam od našega zaslužka šiloma odteguje dohodninski davek v objavljeni višini.
2. Kako si je zamislila pristojna oblast vegetiranje družine z eksistenčinrn minimum od 4800 K. narn ni znano, vidimo pa iz tega, da dotična oblast niti najmanje ni upo&levala sedanjih življenskih razmer,
kajti s to vsoto sc da ši'cč'r sfeovfi Cn me-c sec nikakor pa euo leto.
3. Dohodninski davek naj bi se odmeril na podlagi mezdnega zaslužka pri osemurnem delavniku. Da so pa nam obdavči zaslužek izven osemurnega delavnika kakor cezure, akord, in vse druge doklade za in izven Ljubljane, je naravnost nezaslišano, kajti tak zaslužek si ie delavec pridobil v potu svojega obraza, ker ga sili k teinu neznosna draginja in ker brez tega postranskega zaslužka ne bi mogel preživljati samega sebe in svojcev.
4. Zavedamo sc naše državljanske dolžnosti, da ic treba plačati davke, se-ti pa naj bedo odmerjeni v taki višini, da 'jih bomo rnogli plačati, tako da pri tem ne bomo izpostavljeni popolni revščini. Odmerjenega davka v sedanji višini pa absolutno ne moremo plačati, ker z zaslužkom komaj izhajamo.
PozivLiamo splošno delavstvo Slovenije, da se nam pridruži.
Filip Uramikr
Debata z n&rocfrio-gospo* (farskim učenjakom-
»Delavske Novice« imajo narodnogospodarskega učeniaka, ki se podpisuje »Rudarskic. Ta »Rudarski«; pobija v 9. številki »Delavskih Novic« naše proti-draginjske resolucije. Čeprav smo o tem že toliko pisali, da ie že skoro nam samim preveč — je vendar nemogoče molčati. Gospodarska kriza, ki jo preživljamo, bo trajala še leta in leta — in nemogoče je za delavsko stranko, da ne bi pokazala v tem inetežu na cilj in pot. Tu smo storili v naših orotidraginj§kih resolucijah — za kojim stoji vsa misleča javnost v naši stranki, tudi tista, ki presoja, privatne poskuse, ki naj bi paralelizirali posledice slabe valute, bolj skeptično. —1
Gospod Rudarski je mnenja »da bi moral imeti sarkastično pero sodr. Cankarja, da bi dovolj dostojno osvetili vso! puhlost, frazerstvo in zmedenost te reso-; lucije. Ona dokazuje ne samo absolutno ignoranco njenih avtorjev v pogledu so-; cialističnega pojmovanja kapitalističnih kriz, temveč tudi popolno pomanjkanje, znanja najosnovnejših principov narodnega gospodarstva: a kar je glavno, ona je redigirana z vidika kapitalističnih in im proletarskih interesov.« Z zanimanjem smo čitali nadalnja izvajanja g. Rudarskega. kjer pobiia naše resolucije točko za točko. In reči moramo: Najprej naj se nauči misliti g. Rudarski, potem pa
Gospodje, uradi morajo služiti narodu, o tem ne more biti dvoma. Toda vsi uradi niso enaki. Prav lahko bi razumel predlog gospoda Laziča, kolikor gre za tem, da sj? uredi delo po uradih tako, da bodo stranke lahko zadovoljne. Ampak kakor sem dejal, niso vse pisarne enake. Poznam urade, v katerih se bo več naredilo, če bo delovni čas nepretrgan, ker odmori cesto le odvzemajo čas in zadržujejo delo. Jaz ne morem hipoma najti stilizacije, ki bi bila primerna za vse slučaje. Zahteval bi na vsak način od državnih oblasti, da se delo po uradih uredi tako, da se zadosti potrebam strank, ampak nikakor se ne morem strinjati s tem, da se uradnikom določi stalen deloven čas^ potem pa da predpostavljenim pravica, da ga smejo podaljšati brez vsake nagrade. Gospodje, že to je hud poper, da se uradnik lahko prisili, da dela po dvajset dni po eno ali dve uri čez predpisani čas. Ampak absolutno nesprejemljiva je zadnja alinea, ki daje ministrskemu svetu pravico podaljšati delovni čas sploh, če baie potreba službe zahteva. Ta stilizacija pomeni, da se delovni čas lahko podajjša brez vsake meje. To, gospodje. ne gre. To jemlje uradnikom vsako zaupanje v pravice, ki se jim na eni strani priznavajo, na drugi pa lahko odvzamem. Podaljšati delovni čas tako, kakor je tukaj označeno, dovoljuje tudi podaljšanje za celo leto in vsak dan za, uro. dve ali tudi več. Tako se med uradniki ustvarja le razumljiva nezadovoljnost in povzroča, da bodo delali le po sili. Gospodje. zahtevajte izvrševanje dolžnosti, ampak dajte tudi pravice. Zato predla, gam, da se zadma alinea briše.«
Kot zadnji člen zakona je poročevalec predlagal bistveno enak dodatek, kakor ga je bil sodrug Kristan predlagal pri 6. členu. Proti temu predlogu so nastopili zemlioradniki. Predlog je zagovarjal Sodrug Kristan:
»Čudim se, kako včasi postopajo nekateri člani te zbornice. Kadar so na agitaciji, so prijatelji vsem slojem, vsem stanovom! in poklicem, vsem obljubujeio zlate hribe in doline (ploskanje), kadar je tukaj treba izpolniti obljube, pa obračajo plašč. (Ploskanje.) Nikogar še nisem našel, ki ne bi bil prijatelj služabnikom in uradnikom. Gospodje, se.daj je .treba to pokazati v dejaniu in izvršiti stvar. Ce bi bilo vprašanje, ali nai se dajo draginjske doklade kakšnim bogatim ljudem, bi bilo prav tako govoriti, kakor se je tukaj govorilo. Ali tukaj gre za ljudi, ki spadajo med najbolj siromašne, in ki morajo kljub
ga krilatega rodu. (Prva je bila Vida Tauferjeva). Že raditega mu ne morem očitati, če je storil še kai. kar na drug način draži pregrešne duše in ude naših starinov.
Nekoliko težko mi je pisati o Ravnikarjevi. Predvsem zato, ker je nastopila s premalo stvarmi, da bi jo mogel človek po njih dovolj presoditi. Drugih njenih stvari pa ne poznam. In potem, ker se mi zdi, da tvori menih pet recitiranih črtic dela iz prve dobe.ki je po nji težko oceniti umetnika kot fait accompli. Na to kažejo vsa znamenja in ne nazadnje tudi stilistična; nekatera ne spadajo k duhu nje-nih stvaritev. Sodim n. pr., da je črtica »Slap« najstarejša med vsemi, ker skoro ni v njej samostalnika, ki bi ne imel poleg sebe vsaj po en prilastek in skoro ni stavka, ki bi ne bil razširjen To bi še prenesel, a .ie vprašanje, če ne povedo ta sredstva premalo in če ne prenavadno. Slog. preveč natrpan, postane nehote patetičen in to je še zlasti za misleno liriko najpo-
glavitnejša napaka. Reči pa moram, da je proti zadnjim črticam v tem oziru že velik razloček n »Obsvetljena pot« je že nekaj pazunaj izdelanega in tudi miselno naj-globokejša. To mi ie ravno dokaz, da se pisateljica razvija in se bo šc nadalje. Lahko rečem, nasproti raznim mnenjem, ki sem jih slišal in rudi bral.
Kakor rečeno, zastopa Štefanija Ravnikarjeva med mladimi čisto refleksivno liriko. Vse, kar napiše, pride neposredno iz nje kot plod nienega premišljevanja, ki se ne veže kakor pri Seliškarju na zunanje doživelie ali zunanjo sliko. In ie razumljivo, ker bi se samo misel porodila že za zaprtimi očmi in tudi pri človeku, ki bi jul ločen od vsega sveta. Njena misel je zato morda čisto osebna, a za človeka, ki rad posega v tuje mišljenje, vseeno zelo mikavna.
Rekli so. da Ravnikarjeva ne more biti umetnica, ker so njeni spisi bolj podrobno iilozoiiranie kot drugo. To j« de-
loma resnica, samo bi se morali sporazumeti, ali je mogoče filozofiranje podati v taki obliki, da postane umetnost Mislim da, ker ni malo duhov, ki so s svojim delom to dokazali. Imenujem Tolstoja, Nietzscheja, Schillerja, da niti ne začnem naširoko govoriti o dobrem, sivem NValtu, ki je ravno s svojim odkritosrčnim načinom, kateri se poslužuje mnogo, mnogokrat naravnost suhoparnega naštevanja, .ovrgel vso staro ropotuljo rim. merjenih stopic, nadvlado pesniške prispodobe, govorniških zaplotništcv itd., o Waltu Wbit-manu, ki je s svojim tieolepšanim načinom dokazal, da se da najnavadnejša in najza-motanejša misel izraziti, kakor je ni tako omamliivo izrazil šc noben pesnik. Ati pa. čc hočete, imenujte to namesto »uineino-sti« kako drugače; tedaj bom jaz trdil, da je več kot vaša umetnost! v Eno bi šc dodal: Miselna lirika je ree,
o	kateri pravijo, da je vsakdo ne razume. Ce je ne razume, pa zahtevam, da se to
Spil
naj prične pisati! Na to, kar piše g. Radarski o prvi točki naše resolucilic, odgovarjamo s c,:tatom iz drugega članka v isti številki »Delavskih novic« (Boj za enotno delavsko fronto): — Zato smo za socialne reforme le v toliko, v kolikor se delovnemu ljudstvu položaj resnično izboljša: da se zaslužek ravna po tržnih cenah — z drugo besedo: zahtevamo realno in ne nominalno mezdo — in da postane delavstvo s-oodločujoč činitelj v produkciji.
Ker g. Rudarski indi tega očividno ne razume, prosimo pisca teh vrstic, da mu to on razloži, ker očividno ne gre, da se »Delavske Novice« saine sebe pobirajo,
Ako pa je učenjaku kakršen je g. Rudarski sploh mogoče, kaj dopovedati, naj mu bo povedano tole:
Mj smo to, kar si predstavlja »Der kleine Moritz«, povsod tain že imeli, kjer ie dobivalo delavstvo plačo v živilih. Tam radi rastoče draginje ni bilo treba mezdnih gibanj — ker pšenica je pšenica, obleka je obleka, vseeno koliko stanc, Mi smo mnenja, da se da to v plačilni sistem tudi tako uvesti, da se ne daje teh stvari ravno v naturi, ampak da se daje vedno toliko plače, da se da kupiti za to vedno enaka določena množina potrebščin, — Na ta način so prisiljeni kupovati kapitalisti vse surovine, vse produkcijske činitelje razven dela.
Ali razumete sedaj, da ni res, kakor trdite Vi, da bi delale vse strokovne organizacije že dosedaj tako? Ako tega ne razumete — potem niste vredni, da ste. »salonski socialist«, kakor bi se moralo sklepati po vašem velikem gospodarskem in socialnopolitičnem znanju. Uver-ieni smo. da nesalonski socialisti to po večini že razumejo.
In sedaj k drugi točki! Tudi te točke učenjak g. Rudarski ni razumel. V tej točki, se zahteva državna kontrola nad uvozom in izvozom, pa ne s ciljem, da mora biti po množini uvoz enak izvozu, ampak s ciljem, da morajo biti posamezne količine izvoženega blaga po vrednosti enake za nje zamenjanim količinam uvoženega blaga. Delo se mora zopet zamenjavati za delo. Ne sme se več dogajati, da bo jedla Italija — če je umela z borno spekulacijo uadnormalno našo krono potisniti •— naše blago zastonj, ne da bi dala zato do socialističnem merilu i— po delu — merjenih zadostnih proti-vrednot!
Mi dobro vemo, da je treba, dokler smo gospodarsko pasivni, da je uvoz
večji, kakor izvoz, ako nočemo zapasti v silno pomanjkanje. Ampak ta večji uvoz nam morajo omogočiti redni zunanji krediti, ne pa prosta konkurenca, ki pomenja zunanji kredit pod oderuškimi obrestmi.
Se več. Mi dobro vemo, da bi imela praktično, tako nrva. kakor druga pot zelo težke posledice. Vemo pa, da bi ti dve sredstvi državo prisilili, da bi spravila proračun v ravnotežje, da bi začela z davčno politiko, ki bi izjednačila dohodke in premoženja.
Vemo tudi, da bi vsi ti ukrepi državo in prebivalstvo prisilili, da bi začela kriti prehodno primanjkljaje z rednimi krediti, za tnuno pa misliti na to, kako spraviti produkcijo (proizvodnjo) in potrošnjo v ravnotežje, kar seveda ni le kapitalistična potreba, kakor misli to g. Rudarski, ampak edini, resnični izhod iz sedanje krize! Vidite to hočemo! Proti draginji se bodo ukrenili resni koraki, kadar njenih posledic ne bo mogoče pre-valjevati na proletariat, in kadar bo ogrožala vsled tega same temelje države. Zato je treba to prevaljevanje zabraniti. To 'je za nas sredstvo, ne cilj. In globoko smo uverjeni, da ic to v boju proti draginji za vse ročno in duševno delavstvo edino mogoča smer!
Zato nam je žal,da se najdejo učenjaki, kakor je Rudarski, ki mislijo, da morajo samo zato trditi belo, ker smo rekli mi črno. To je pot. ki ne vodi do enotne delavske fronte, ampak v nesrečo! A kaj je takim učenjakom za posledice, glavno je. da smejo vedno samozavestno .govoriti, tudi tam, kier niso nič mislili. V čedni družbi se nahaiaio »Delavske Novice« in g. Rudarski! V družbi vseh tistih, ki smešijo* po meščanskih listih resna prizadevanja slovenskega ročnega in duševnega delavstva. Gospod Rudarski pa je veliko premajhen, da bi imel s svojim smešenjem uspeh. Naše delavstvo bo šlo mirno svojo dobro začrtano pot — preko njega in »Delavskih Novic«.!
DOPIS IZ VELENJA.
Da mečejo Pri nas ljudi brez sredstev iz službe, ic znano. Izmed mnogih slučajev naj navedem enega, za katerega imam priče na rezpolago. Leta 1920., 23. maja, to je na binkoštno nedeljo popoldan, je šel v spremstvu 5 mož g. oskrbnik Spička v Lokovico k nekemu posestniku
—	rudarju na pojedino, na kateri so spili nekaj steklenic žganja; vina jabolčnika in jedi tudi ni manjkalo. Zato se je on in njegovo spremstvo vračalo šele v torek 25.
maja ob 7. zvečer nazaj. G. Spička je bil takrat boljševik. Zakaj? Zato, ker je nosil na dolgem drogu zastavo iz predpasnika in kričal: Boljševiki gredo! Seveda, to je delal, dokler je bil v hribih; predno pa je prišel v dolino, je pustil drog pri zadnji kočici; plesali so nekaj časa še po cesti in mostu, potem so jo odkurili mimo vasi, kjer stanuje več rudarjev. Zdaj bo menda gospodi znano, zakaj so taki posestniki rudniku v prid?
Da pa je ta gospod res precej olikan, naj navedem še dva dokaza: v torek 24.
II.	t. L je malo pred deveto v Škalah pred ! Vagovo gostilno nespodobno govoril, ravno ko so šli otroci v šolo. Namesto da bi bil v službi, je bil tam mladini za lep zgled.
V	nedeljo 29, II. je popival v Stari vasi v gostilni; obnašal sc je tako lepo da je nekega rudarja zadel s stolom v obraz, da je moral drugi dan k zdravniku.
Mogoče zadostuje to ljubljanski demo-kraški gospodi, da ga poviša za eno saržo. drugega tako ne moremo pričakovati od teh gospodov. Ker so v jeseni prodali celo skladišče premoga po 5 K metrski stot, so ga pa samcem v zeli, da to škodo poravnajo. In če to ne bo zadostovalo, bodo pa gospodje našli v Jugoslaviji kak rudnik, ki ima tako pogodbo, da oženjeni ne dobe j premoga. Če ne pa jo bodo diktirali, kakor so prej Trboveljski. To so tisti ljudje, ki se tako radi ponašajo, da čutijo z narodom i — lepa hvala za tako čustvovanje.
Delavci, vem, da takega početja ne odobravate, ali da se to pri nas godi, je veliko kriva vaša brezbrižnost! Naro-| čajte si naše liste in pazliivo zasledujte vse dogodke, da boste zavedni vsi do zadnjega on kadar vas pokličemo na shode, vsi do zadnjega pokažite, da ste mož, kateri si misli, da se brez njega ne da ničesar napraviti. Ne pa tako, kakor jih danes še veliko misli pri nas, da če prispevke plačajo, bodo drugo že drugi naredili. Še enkrat vam kličem: Vsi kot en mož v boj za pravice, ker ne maramo krivice! — Eden brez dela, ki ima pa dosti zavednosti.
NE VEMO, KAJ BI REKLI!
Zadnjič smo poročali v »Napreju«, tla so sodruga Leskoška obsodili radi protialkoholne propagande. Ker je bičal birte, kateri pospešujejo zastrupljenje našega naroda, so ga obsodili. Obsodili so ga, ker je rekel, da je alkohol strupena pijača in birt, ki strup prodaja, zločinec nad narodom.
Ne moremo si razložiti, zakaj je sto-j pila oblast proti s. Leskošku. Branila je \ birte in obsodila v načelu one, ki hočejo
god! zavoljotega, ker mu je misel previsoka, mkakor pa ne zato. ker bi io besedna natrpanost zakrila. Umetnik-mislec, ki se te čisto zunanje nerazumljivosti varuje. hodi prav gotovo pravo pot.
In na to pot se je podala Ravnikarjeva.
V	kolikor nje slog še ni izčisten, se bo izčistil. Zgoraj sem povedal, zakaj in kako.
Ravnikarjeva govori danes ^ še na-splošno o življenju in človeku, o ženiju in duhovnosti, a_še nič določnega, takega, kar l»i bilo razodetje in smer; v »Koncertu« — ki ie pa prečustven — poseže tudi v socialni motiv, ko govori nekako, da je umetnikova dolžnost, da gre predvsem k tistim neštevilnim, katerih ue doseže ne pesem in ne luč. c	*
Nckai sem preje govoril o Seliškarju, ki da mi je zato simpatičen, ker se v tkzv. baje »visoke probleme« ne spušča. Da se razumemo: Ker se ne spušča vanje v za-
strupljenem kavarniškem pogovoru, ker dela življenje v življenju, ker ne blodi v neki fanatični višini, kateri se ponavadi vsi zdravi ljudje smejeio. samo ne otroci, ultra-etiki in sploh možje s pregloboko »notranjostjo«. Povedati sem to moral, ker ne_ privoščim nikomur veselja, da bi si dejal: Prei je lopnil po filozofih, zdaj pa zagovarja filozofijo! —
V.
Končam. Marsikdo mi bo hvaležen.
Našim delavcem bom jaz, če si preberejo ta dva stavka: Vsi trije, ki so nastopili v Ljubljani, bodo šli te dni med vas. Sprejmite jih. kakor se vam zdi potrebno — pod vsakim pogojem boste imeli od niih več kot od tega, kar sem mogel tukai napisati.
P. s.: Predno ie prijatelj Podbevšek priredit ljubljanski večer, so ga očpsa
pravice na policiji poklicala, naj podpiše izjavo, da se ne bo politika vmešavala v umetnost Po nastopu so bili _ gospodje menda zadovoljni, ker ni bilo tiste »politike«, ki je pred kratkim par zagorjanskih iutelektov zavedla v greh ovaduštva. Ker bo marsikoga zanimalo, bom nekoliko premišljeval: Upam si povedati, da se je ljubljanska policija s svojo protipolitično sabljo vrezala. Ker v vsaki prosvetljevai-ni misli tiči, hočeš, nočeš, tkzv. »politika«, to je, v vsaki pošteni misli je sulica v telo toki politiki; kakor nas hočeio žnjo visoki činitelji danes tako daleč zapeljati, da bi pozabili na svetovno vojno, ko hoče naša povojna nadkriliti pravo vojno v zadevi grozot in drugih nečednosti. Kako pa naj bi vendar besedo o življenju ločili od živ-liienia in njegovih pritiklin, med katere spada tudi politika? Tako bo beseda vedno vsaj v posredni zvezi žnjo. če bi pa gespodje le na svojem stališču vztrajali, potem jim hočem dati dober svet; Pri-
>indsfvu odpreti oči. S. Leskošek je prijavi! vzklic, Vzklicni senat je potrdil sodbo prve instance s pripombo, da je sodišče v dobri veri, da ja imel obtoženi s. Lesko-sek lep namen, a prekoračil je zafcc ti, ker je imenoval alkohol zastrupljeno pijačo.
Za božjo voljo, to se pravi: lepo govoriti smeš, da je alkohol škodljiv, tudi predavanje smeš prirediti — ali ljudstvu ne smeš pokazati pijavk, ki zgolj iz kapitalistične mentalitete zastrupljajo narod. Gospodje ne verjamejo, da je alkohol strup. Zato sme gostilničar napojiti narod, da ostane neumen in rodi zopet neumne. On ima koncesijo od oblasti, da »vzgaja« narod. Lekarnar ti ne sme prodati alkohola, ker je strup. To sme birt, ki je »Stimmvieh« državotvornega elementa.
Pijan naiod — in posledica? Kapitalist. tisti dobri zaščitnik državnega premoženja, izžema tak narod, ki je tudi državno premoženje. Dobri državljani, dobra država. Pijani narodi pa se dajo vladati kakor čolniček na razburkanem morju.
Citati sit, da smo zapili nad eno milijardo kron in to ne vsi državljani naše države, ampak samo majhen uje del, to je Slovenci. Za eno milijardo smo si kupili leta 1921. strupa! Pričela se je akcija, da se rešimo iz valov pogina in propasti. Govorjenja je bilo mnogo, vršile so se ankete in marsikateri gospod, ki je hotel pijance odvrniti, si je belil lase. Narod pa se ni omenil za lepe besede, ampak popival dalje. Nalogo srno si postavili, mi vsi, ki čutimo zasuupljeno rano na lastnem telesu. Sklenili smo odrezati gnili ud, da ostane telo zdravo!
V	»Napreju« smo postavili že tozadevne predloge. Ukinejo naj se koncesijo-nirane zaitrupljevalnice. Pričeli sino z akcijo. Toda oblast je nastopila in začela graniti tisti stan ljudi, ki so vrgli tisoče in tisoče družin v bedo ter napolnili kaznilnice in norišnice; Oblasti, postavljene ste, da ščitite narod in ga branite pred zlom! Nastopite v tem smislu, podpirajte protialkoholno propagando in ne ščiti le birtov. ker sicer vas postavimo pred forum treznih ljudi in potomci vas bodo preklinjali! Namesto, da iovite ljudi, ki žrtvujejo svoje najboljše moči, da pridemo nekoč iz tega dušečega ozračja, pozanimajte se raje za to, kako in od kje prihajajo številni pijanci, ki dan za dnem polnijo slovenske jarke. Ali je morda gostilničarjem le dovoljeno, da točijo čez mero navzlic vsem vašim zakonom?
Sodrugii Ali se nahaja „NAPREJ“ v ‘vseh javnih lokalih, v katere zahajate ?
-	———   .......
hodnjič naj sploh prepovedo vsak pošten javni nastop! Da bo to mogoče,, naj prepovedo ljudem misliti. Da bo to mogoče, naj izrežejo ljudem možgane. Da bo to mogoče,maj 'astne možgane s pridno vaio po Darwinovi teoriii vzgoje, da bodo slednjič le prišli na kako perverzno sred- i stvo. kako bi se dali ljudje za možgane okrajšati...	Karlo	Kocjančič.
Opomba: V včerajšnjem nadaljevalen je nekaj napak. Popravljam najtežje:
V	drugem stolpcu (1. str.) spadata 14. in 15. vrsta k opombi pod prvim stolpcem.
V	15. vrsti 2. stolpca (2. stran) gre stavek: resnico poresniči z besedo... — Citirani stih od 20. vrste v isti koloni se glasi: s stegnjenimi gobci bevskajoč v uebo. —j
Z ozirosii na draginjo so mesarji sestavili poseben odbor, ki ima nadzorovati, da njihovi tovariši, ki so poskočili včeraj za borili 5 Din., ne bodo jutri samo za dve kroni dražje prodajali.
-r Kaj bi bdo najbolje za »Jutro«? Da
bi padli vsi drugi slovenski listi v težak nabod
-f Klerikalni komunisti. Nikjer na svetu ni tako ostrih psovk, da bi bile preostre za »posvečene* ljudi okoli »Novega Časa«. Ce stresa g. nadkomunist Stefanovič svoje neumnosti v komunističnem časopisu, ve ves razsodni svet, kaj to pomeni, in si miših da komunisti vendarle niso tako zabiti, da bi se dali vekomaj voditi za nos od bivšega vojaškega, atašeja. Če pa prodaja svoje peklenske hudobnosti »sveti« »Novi Čas«, ki mu verujejo njegove ovčice ne zaradi svoje neumnosti, temveč zato, is er verujejo božjim namestnikom, potem ie za to tudi izraz peklenska hudobnost veliko premila! — Pa časi se izpreminjajo! Tudi najpotrebnejši ljudje že znajo računati in čutiio. da je goljuf tudi tisti, ki goljufa s križem v roki! — Dokler se teh ljudi ne odkrižate, g. J. Kalan, ne bo nič s prerodom! Vi pa, g. Beltram, boste frčali iz akcijskega odbora proti draginji, če niste zmožni temeljito popraviti svoje demagogije ali nerodnosti, ki ste jo zakrivili na protidraginjskem shodu S s\ivio resolucijo. Vaša dolžnost je, da popravite podlost g. A. M. v »Novem času« z 3. marca! če ne...si bomo mislili, da z njo soglašate in ne bomo več sedeli z Vami skupaj!
-!- Vladni skiepi o dijaških štipendijah. Ministrski svet ic na predvčerajšnji seji sprejel načrt nov&ga pravilnika o ureditvi štipendij našim dijakom v inozemstvu. Po tem pravilniku se na študije v inozemstvu Drva leta do maturi ne bodo pošiljali nobeni dnaki razen za one znanstvene panoge, za katere pri nas ni šol. Za Nemčijo bo znašala štipendija 600 dinarjev mesečno, za Poljsko in Avstrijo 450 dinarjev, za Belgijo in za Francijo 450 frankov, za Angliio 350 šilingov, za Švico 350 švicarskih frankov, za Češkoslovaško 1000 češkoslovaških kron in za Italijo 450 lir. Določeno je, da se imajo vrniti v domovino vsi absolvirani dijaki, razen tega pa tudi vsi juristi, filozofi in oni, ki letos ne dokončajo študij. Vrniti sc majo tudi vsi tehniki, ki ne končajo svojih študij do meseca julija 1923, in vsi dijaki, ki niso v 8., 9. ali 10. semestru.
-f »Samostojnežem« so pričeli klen-kati tudi demokrati, ^včerajšnjem »Slov. Narodu« priobčuje dr. Žerjav izjavo, v kateri izjavlja, da ie prinesel zadnji »Kmetijski List« celo kopo laži in hudobnih zavijanj. »Kmetijski List« namreč pravi, da je vzela ».samostojna« stranka 400.000 K od njega kot vladnega zastopnika in ne kot zastopnika demokratov. Dr. Žerjav pa povdajja, da ni hotel te debate, in da se ie napram voditeljem SKS vedel vedno kavalirsko. Razpravljanja o »samostojni« stranki, ki se ie dala podkupiti od demokratske stranke., kakor je to ugotovil dr. Novačan v »Naši vasi« se bodo vlekla torej v neskončnost. »Samostojneži« so namreč žilavi ljudje...
~r Liubezen belgrajske vlade hi Stip-ka Radie. Ko ie zahteval hrvaški poslanec od češkoslovaške vlade vizum za potovanje na češko, češ, da se hoče tam oddahniti od političnega delovanja, je bel-s rajska vlada odbila njegovo prošnjo, ker hoče biti na vsak način bolj zvita kot je
Radič. Pri nas ie sc vednp v modi otročje drsanje, ki se mu ves svet posmehuje.
-1- Mnenje Angležev o naši zunanji Politiki. V »Političnih indiskrec1 jali« objavlja Anglež Selon-Watson (Scotus Vi-ator) svoje misli o razmerah v Jugoslaviji, posebno »a še o naši zunanji politiki. Povdarja, da ne more najti pameten človek niti ob belem dnevu in z lučjo v roki SDloh kak vodilni princip v vladi! Ministrski predsednik Pašič je predstavnik zahrbtnega intrigantstva in je zato značilna njegova pokorščina carističnemu režimu. Z imenovanjem Boškoviča za zastopnika Srbije v reparacijski komisiji, ki ga. Angleži prav dobro poznajo po njegovih škandalih v Londonu, se je nesmrtno blamiral. Ravno tako io je temeljito zavozil, ko je imenoval za poslanika v Parizu fanatičnega pristaša carističnega režima in njegovih nesrečnih »zadnjih mohikancev« v izgnanstvu, zloglasnega Spalajkoviča. Takih, primerov našteva Seton-VVatson vse polno.
-f- Nezaslišane šovinistične komedije na Reki. Na Reki ie zavladala popolna anarhija. Fašisti se pijani sprehajajo po mestnih ulicah, streljajo s puškami, revolverji in strojnicami m uganjajo sploh pravcate orgije. Laški karabinjerji in policija se obnaša popolnoma pasivno, tako da domnevajo o dogovoru razgrajanja. Ko so predvčerajšnjim napadli fašisti vladno oalačo, so vozili s seboi top, da bi zgle^ dala kanpnada bolj veličastna. Tri italn ianske vojne ladie, med njimi ena torpedov k a so začele obenem streljati na vladno palačo, ki so 10 zelo poškodovali. Baje so fašisti tekom dneva ujeli reškega predsednika Zanello, ki ga bodo sodili, kakor so sami izjavili. Komedijanstva na Reki še ni konec, kakor nam sporočajo poro-* čila.
4- Dve obsodbi ua smrt na vislicah.
Budimpeštansko honvedsko sodišče je obsodilo Arturja Lombardinija in Johanna Ublvorika, ki sta prišla iz Slovaške, na smrt na vislicah. Smrtne obsodbe ne samo zaradi »vohunstva«, temveč tudi zaradi prevratnega komunističnega niišlje-nia, so se pričele do poročilih nenavadno množiti. Politično ozračje na Madžarskem ie naravnost preplavljeno s strupenimi bacili.
-f- Genovsko konferenco bodo zopet odgodili Iz Runa navijajo, da bodo genovsko konferenco zopet odgodili, ker je nemogoče pričeti z razpravami v velikem tednu. To je zares tehten vzrok!
-f- Resolucije socialistične konference v Frankfurtu. V Frankfurtu se je vršila konferenca socialističnih strank Italije. Francije, Nemčije. Belgije in Anglije, ki je sklenila resolucijo, v kateri so najvažnejše točke one, ki se nanašajo na internacionalne dolgove in na kakšno novo vojno. Resolucija je sklenila, da mora delavstvo vsega sveta odgovoriti na kakšno novo vojno s splošno svetovno stavko. O Nem-čiii ie določila, da mora vpostaviti razrušene .pokrajine v Franciji in Belgiji, vendar pa v razmerju z njenim gospodarskim položajem.
-,u Bivšega cesarja Karia so odpravili z njegovo zahtevo po apanaži. Poslaniška konferenca v Parizu je bila vendar tako pametna, da je odbila zahtevo ekscesarja Karla in njegove žene Zite za apanažo, ki naj bi Lo plačevale nasledstvene države. Kakor se bo lahko vsak spominjal, se je naša vlada že izrekla, da je pripravljena, »lacevati Karlu milijone, da pa je proti apanaži odločno protestirala Čehoslova-ška. ki je vplivala v tem smislu tudi na bahaško belgrajsko vlado.
Dn@vne vesti.
»Automobilna prometna d, d.« v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da je menila vsled odredbe državne vestne uprave ustaviti svoj promet na progi Celje-Vran-sko in to vsled slabe konstrukcije začasnega mostu čez Savinjo.
Dramatični odsek invalidskega doma v Ljubljani vprizori v nedeljo dne 12. marca t. 1. v Ljudskem domu v Ljubljani priljubljeno narodno igro »Revček Audrej-ček« v petih dejanjih s petjem. Začetek točno ob pol S. zvečer. — Blagajna se odpre ob 7. zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafikah ge. Severjeve, Še-lenburgova ul. in ge. Bičeve na Ambroževem trgu in sicer od četrtka naprej. Predplačila se hvaležno sprejmejo. — K obilni udeležbi vabi Odbor.
Sestanek županov slovenskih avtonomnih mest. Predvčerajšnjem in včeraj so se sestali v Ljubljani župani slovenskih avtonomnih mest in sicer:	župan
ljubljanski s. dr. Perič, župan mariborski s, Grčar, žuDan celjski g. dr. Hrašovec in župan ptujski s. Lozinšek. Namen sestanka so posvetovanja o raznih skupnih komunalnih zadevah, osobito glede anro-vizacije in stanovanjskega vprašanja.
Volitev v glavni odbor za obdelovanje Barja, se vrši za mestno okrožje ljubljansko (kat. občina Trnovo, Karlovo,Kra-kovo, Gradišče) ter za kat. občino Stepanja vas, dne 13. marca 1922 od 9—11 h v Mestnem domu v Ljubljani. Volilno pravico imajo vsi oni volilci, ki so vpisani v tozadevnem volilnem imeniku. Voliti je dva odbornika in enega namestnika.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja vse člane brezstanovalce, da se čim preje oglasijo v društveni pisarni. Prihodnja javna odborova seia se bo vršila v sredo, dne 8. marca t. 1. ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje članpm dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično desno.
Celje.
Iz \Vesteuove tovarne. Gospod We-sten je na dan druge volitve, ki se je vršila pod samim njegovim nadzorstvom, menda mislil, da bomo od strahu roke dvignili pred njim. Pa se je zmotil. Pač je par ljudi glasovalo za deveturnik, a še tistih par ni bilo upravičenih. Imenujmo iih po imenu: Storil je to sin g. Wolgemu-ta, ki bi moral kot kos obratovodje svojega sdha poučit', da nima svojih »prstov vtikati v te stvari. Druga je hči z. Polajnarja, ki dela menda za kazen, ker je svojemu očetu naredila veliko pufa, pa ie morda zato glasovala, da dobi nekaj vinarjev več, s katerimi meni svoje grehe poravnati. Za delo ii itak nič ni, ker je se isti dan odšla že ob tri četrt na štiri domov namesto ob štirih. G. Bračič, nekdanji zaupnik, ie kot tretji glasoval za deveturni delovnik. Že drugi dan je prišel zaupnike prosit, naj bi nabirali prostovoljne darove za njegovo bolno ženo. Temu gospodu bi raie nasvetovali, naj se obrne kar na posDoda Westena, ker proletarci nimamo toliko, da bi mogli podpi-vsti svoje največje sovražnike, ko še svo-iiim bratom, n. Dr. v Rusiji, ne moremo dosti. Največji naš sovražnik pa je gotovo tudi tak delavec, ki je nesolidamo glasoval proti koristim svojih sotrpinov. Takih zauDnikov, kakor ie bil on, ki ped-uirajo podjetnika ne na delavcev pa tudi uočemo več! Na svidenje! — Delavec.
PM.
Pletarna v Stfaišču. V nedeljo, dne 25. februarja t i. ie izročil vladni svetnik dr. Dermastja v imenu pokrajinske uprave v Ljubljani. Pletarsko šolo v Strnišču, novo ustanovljeni detarski zadrugi. Ta zadruga, ki nosi naslov »Pletarna v Strnišču, Slovenija r. z. z o. z.«, ima v prvi vrsti namen cosoeševati pletarstvo, kot domačo industrijo ter vpeljavati vrbore-io. kot novo oanogo kmetijstva. Ravnateljstvo te zadruee ie prevzel bivši vodja nletarske šoie v Strnišču, Mirko O g o -r e 1 e c.
V@stfiSk S¥©b©cS@.
Centralna ksiiižnrga »Svobode« v
Ljubljani, v Zidovski ulici I, I. nadstropje, ie odDrta vsako sredo od 18. do 20. zvečer, vsako soboto Da od pol 17. do pol 20. zvečer in vsako nedeljo od pol 11. do 12. Nemške knjige pa še niso urejene, izposojale se bodo samo slovenske.
KuiSurni cestnik.
Umetniški večer v Trbovljah bo danes 5. t. m. ob 6. zvečer. Nastopili bodo znameniti zastoomki mlade umetnosti, pesnik Tone Seliškar, pisateljica Štefanija R a v n i k a r in pesnik Anton P o d-b e v š e k. Umetniški večeri se bodo vršili še na Jesenicah, v Tržiču, v Celju, v Čer ni in najbrž tudi v Mariboru.
Prva podučna matineja (Romanov/-ski-Kogoj), ki se bo vršila danes v nedeljo ob 11. zjutraj v dvorani Filharmonske družbe v Ljubljani, obsega šopek slovenskih samospevov, ki jih javnost gotovo še ni slišala. — Vstopnice za matinejo se dobe v Glasbeni Matici. — Obenem opozarjamo na koncert, ki ga priredi ga. Pavla Lovšetova iutri v ponedeljek ob
S,	zvečer v isti dvorani, za katerega se tudi že dobe vstopnice v predprodaji.
P& swetU'
— Originalni davki na Bolgarskem. Občinski svet v Ruščuku je uvedel novo serijo davkov, ki po svoji originalnosti nedvomno nimajo primere na vsem svetu. Naj navedemo samo nekoliko primerov teh kuriozitet: Pristojbina za svatbo z godbo 500 levov; pravica sprehajanja z luksuriozno oalivo 100 levov: z luksuri-oznim dežnikom 50 levov. Vsaka dama, ki nosi dekoltirano obleko, se mora izkazati s posebnim dovoljenjem, i stane 500 levov. Kratka suknja, ki pokriva manj kakor predpisani minimum 30 centimetrov nad petami, 500 levov. Kontrolni organi pobirajo vsak trenotek davke ter izdajajo potrdila. Za luksuzne čevlje je določen davek 500 levov, za otroške igrače 200, za luksuzne pse 500 levov davka na leto.
— Verski fanatizem. Vsaka pretiranost je slaba, v verskih stvareh pa še prav posebno. To so dokazaie krvave verske vojne, ki so bile dostikrat tako divje in tako strašne, da nas bog obvaruj pred enakimi. Včasih pa privede verski fanatizem do tako smešnih prizorov, kakršnega opisuje angleški list »The Scotsmann«. V mestu Belfastu so si katoliki in protestanti tako v laseh, da so pred kratkim ustavlja-
li	po ulici ljudi ter jih izpraševali, ali so katoliki ali protestanti. Gorje nesrečnežu, če je naletel na napačno skupino. Ko so izpraševali tako ljudi, jim je prišel nasproti neki zid. »Kaj ste? Katolik ali protestant?« so kričali nanj. »Gospoda, oprostite, nisem ne eno ne drugo. Jaz sem žid.« »Vseeno! Kaj ste? Ali ste katoliški ali protestant-
i	ski žid?« je bilo nadaljna vprašanje. Nič
ni pomagalo židn. da je (»udarjal svoje židovsko. Verski prenapeteži so zahtevali od njega na vsak način, da jim pove ne-mogočnost, ali je katoliški ali protestantski žid. Kako je prepir končal, žal, list ni povedal.
—	Komtort v angleških cerkvah. Ker v zadnjem času v angleških cerkvah prisostvuje »sv. mašam« vedno manj vernikov, so duhovniki prišli na idejo, da ure-de cerkve z vsem mogočim modernim komfortom, da ne bi verniki v njih prav ničesar pogrešali. Zato bodo nadomestili dosedanje klopi v cerkvah z udobnimi naslonjači, kakor v gledališčih. Namesto dosedanje prižnice bo postavljen za pridigarja govorniški oder, da ga bodo mogli poslušalci za časa njegovega govora tudi opazovati kakor kakega igralca. Vrh tega bo v vsaki novo urejeni cerkvi tudi garderoba za obleko, kakor v gledališčih in klubih. Namesto orgelj, ki so bile dosedaj glavni instrument cerkvene glsbe, pa bodo po cerkvah nastopali zelo fini orkestri
Cšos&odsrstvo.
Novi Sad 28. febr. pk — 4.75 Din, L marca pk = 4.88 Din.
Borza :ie deluie, ker štrajkajo bankirji. Vlada baje že premišljuje, kako bi ustregla njihovim zahtevam, kajti bankirjem gre za živijenski minimum, treba jim je pomagati v tej draginji. Mi si bomo pa tudi pomagali. Kaj nas brigajo papirnati kurzi, blagovna borza deluje naprej, čeprav odločujejo tam isti bankirji. Pšenica ie dražja dan na dan. Zadnjega je bila po 4.75 Din., 1. marca pa že po 4.88 Din.
Sedanji namen kapitalistov La vlade je, potlačiti in uničiti delavske unije in pognati delavce nazaj v tiste razmere, ko
so kapitalisti lahko rekli delavcem: Vzs-mite, kar vaui damo, ali pa poginite od gladu! T oso tiste razmere, v katerih je delavec odvisen od delodajalčeve dobrosrčnosti in previdnosti.
Popisi.
Slovenska Bistrica. V ponedeljek se je vršilo pri nas mezdno gibanje v tovarni za gumbe in kovinske izdelke. Za organizacijo »Osrednjega društva« lesnih delavcev je dospel s. Leskošek iz Celja, kateri je vodil pogajanja, ki so povoljno iztekla. Obravnava je trajala ves dan, ker je bilo treba mnogo točk rešiti. Pri pogajanju je sodeloval s. Dorn in tovarniški zaupnik. Podjetje je odslovitev zaupnika preklicalo kakor tudi nekaterih drugih delavcev. Le enega ni maralo ravnateljstvo zopet v službo sprejeti, ker se je pustil zapeljati od delavskega sovražnika »alkohola«, postal je torej »žrtev«, ker se ni ravnal tako, kakor organizacija veleva, namreč:	bodi
trezen, potem bodeš močan. Težko je bilo stališče delavskih zastopnikov žrtvovati človeka, delavca in vrhtega družinskega očeta, ki postane radi strupene pijače član brezposelne armade, a vendar.niso mogli iti preko principa socialistične samozavesti, da morajo imeti pred očmi le to, da zagovarjajo treznost. Ostalim delavcem naj bo to za zgled! Povišanje se je doseglo od plač, ki so bile dne 11. februarja t. 1. eno krono na uro vsakemu delavcu in delavki ter na isto plačo še 15 odstotkov poviška. Zaupniki tovarne kakor tudi organizacija se priznajo v polnem obsegu. Ostale točke so internega pomena za ondotno delavstvo. Na sestanku je poročal s. Leskošek obširno o pomenu organizacije ticL Žigosal je današnji kapitalistični sistem in
špekulacijo valut. Omenil je nam. 'da. ne horisti mnogo. če dobimo par odstotkov povišanja, če moramo zopet na dragi strani dati trgovcem vse ali pa še več nazai. Bilo bi bolje, če bi se proletariat zavedal svojega razreda, in da se on mora sam osvoboditi, kajti gospodje so imeli priliko proletariat rešiti že zdavno, zlasti zloglasni klerikalci, ki že obstojajo skoro 2000 let in niso napravili ničesar ljudstvu v prid. Oni so bili tisti, ki so revolucionarne ljudi zažigali in trpinčili ter podpirali tlačanstvo in danes — hočejo biti sami revolucionarni, seveda samo navidezno, da bi pridobili zopet politično moč nazaj. Kapitalisti so naši nasprotniki, a še hujši nasprotniki so delavci sami, tisti, kateri se ne zavedajo svojih stanovskih koristi. Najdejo se ljudje, ki so tudi »delavci« a člani strokovne organizacije niso, ker pravijo, da je bolje, samo uživati in nič žrtvovati; so delavci, ki uživajo 8 urni delavnik, a se niso borili zanj Po izčrpanem referatu s. Leskošek pojasni obratno-zaupniški sistem, kakršnega si socialisti predstavljamo. Nato je še govoril o delavskem tisku. Delavstvo je sprejelo pogodbo ter sklenilo urediti knjižico za strokovno organizacijo. Za delegata na občni zbor lesnih delavcev je izvoljen s. Dorn Josip. Kakor je videti, se pričenja tudi v Slov. Bistrici svitati. Proletariat se začenja zavedati in proletariat bo prevzel kulturno delo. Inteligen-ti pa, namesto da bi pokazali, da so res in-teligenti, sedijo po smrdljivih krčmah in kvartajo. Zanimivo je, da po triletnem obstoju narodne države naši gospodje drža-votvorci v Slov. Bistrici in Konjicah še niso uvedli slovenskega jezika, dasiravno imajo svojega župana v obeh krajih. Slovenskega časopisja v teh krajih ne najdeš, dasiravno ni tam mednarodnih socialistov, v katere so se gospodje vedno spotikali, da niso dovolj narodni, V gostilnah kakor v trgovinah slišiš še vedno nekdanji »Kuchldeutsch«. Bog nas varuj takih narodnjakov in patriotov, ki drugega ne razumejo. nogo mastiti se od ljudske neumnosti!
Beda cestarjev v Mežiški dolini. V Mežiški dolini ie 7 cestarjev, ki delajo na, cestah, katere imenuje še sama gradbena direkcija v Ljubljani »deželne« ceste. Kakor je nam znano, nimamo več dežel: Kranjske, Koroške itd. Cestarji, ki jih je na teh cestah nastavila »ljudomila« gradbena sekcija, so plačani po sledeči »sijajni it: izobilni/ meri: draginjska doklada dnevno 28 K, za ženo mesečno 100 K in temeljna plača za delavca mesečno 65 K, tako da dobi takšen trpin končno mesečno vsoto 1033 K. Radovedni smo, ima li grad-
beni direktor v Ljubljani tudi tako sijajno ' plačo! 1. februarja se je ta gospod spomni! in predlagal minististvu za zgradbe v Belgradu, da naj sc družinska doklada omenjenim delavcem zviša dnevno na 8 kron, ozirama da nai se to vzame v državni proračun. Do časa, ko bodo torej cestarji prejeli uovišico dnevnih S .K, bodo že vsi zapustili cestarsko službo. Gospo-din direktor na naj se pusti upokojiti in si naj kot izreden dodatek vzame omenjene dužbice za preživljanje.
UTRINKI.
Socializem ne pride preko noči, ampak potom razvojnih izboljšavanj. Eksperimenti v Rusiji to potrjujejo. Smešni ljudje lahko sanjajo svoje utopistične sanje in se zapirajo pred realnim življenjem, toda svet se nc ozira naje.
v •
Človek, ustvarjen po božji podobi, napoveduje vojne. Človek mori človeka; človek v duhovniških oblekah blagoslavlja orožje, namenjeno moritvam na debelo: krščanski ljudje blokirajo državo dragega krščanskega naroda; kristjan dela zveze s pagani za vojno nroti krščanski deželi. Kristjan, ki vsaki dan moli »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, razume to 'jubezen tako, da izkorišča druge kristjane; da si opere svojo dušo, prispeva za cerkev in dobrodelne ustanove. Vsaki dari moli »kakor tudi mi odpuščamo«, v resničnem življenju pa ne odpušča ničesar. Kje se izvajajo nauki krščanstva? In v kobko sc »civiliziran« inohamedanec, ali buddist ali pripadnik kake druge nekrščanske religije razlikuje od kristjana? Japonci, Kitajci, Indijci, Turki itd. niso kristjani. V čem se razlikujejo od katoličanov in drugih kristjanov?
£
Za ogromno večino ljudstva je prilika za delo najvažnejše vprašanje. Zakaj delo je zanje edini vir dohodkov, ki jih potrebujejo za vzdržavanic življenja. Če kapitalizem ne more odpraviti brezposelnosti, ie; sovražnik družbe, torej protisocialen! desorganizatoričen, anarhističen element.
POSLANO.
Prijatelji so me opozorili na »Učiteljskega Tovajjiša«, ki me je napadel pred kratkim *na nestvaren način zaradi zagor-janske zadeve. Povdarjam tedaj, da mi je sam učitelj Peterlin izjavil, da me je ovadil nadučitelj Kozjak in učiteljica Traun, ki je še prav posebno tiščala v njega, da
bi jo mi predstavil. Seveda mi učitelj Peterlin ni povedal, da ie ovadbo tudi sam podpisal. Tudi se prav dobro spominjam njegove izjave, da so pričeli orožniki poizvedovati šele na ovadbo nadučitelja Kozjaka. Zato nc razumem, zakaj se prizadeti učitelji branilo na tak zavijaški način kakor so to storili v »Slovenskem Narodu« in »Učiteljskem Tovarišu«, ker bi vsak pameten človek pričakoval, da bodo imeli po vseh dogodkih tudi korajžo priznati, da so bili resnični ovaditelji.
Anton Podbevšek.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu poitr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik: Frauee Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
"lepota" ~
I Pc.ler
i SLS A*
koze, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, sa morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočem pripoznania so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellcrja:
131,8.4“ LILUJTO MLEČNO MILO najbolje blago, najfmejše „milo lepote*; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K.
..EI«8A“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne page, zajedance, nabore, i. t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in cisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K.
,.JKLS4“ T&NOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomi j nje in eepanje las, zapreenje prbut, prerano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta lončka z žarno toni in poštnino 52 K.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jedtiega predmeta dobijo popust v naravi.
KAZKO: Lilijno mleko 15 K; Brkomas S K; naj-finejSi Hega-puder Dr. Klugera v velikih originai-n h škatuljah 30 K; najLnejši Hega zohni prašek v patent škatljah 30K; pnder za gospe v vrečicah 5K; zobni prašek v škatljah 7K: v vrečicah 5K; Sachet dišava za perilo 8K; Schatnpoon za lase 5K; rumenilo 12 listkov 24K; uajLnejši parfum po 40 in 50 K; Močna voda za Jase 58 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebej računa.
EVGEN V. FELLER, leftnUT. STUBICA donja Elsatrg št. 252 Hrvaško.
^tampihf ~
ANT.ČERNETŠ&
LJUBI JA JV A J /pritok
Sprejme se vee dobro izurjenih
čevljarskih pomočnikov
za boljša dela (galanterijsko).
Gospodarska zadruga čevljarjev,
Spodnja Šiška, Vodnikova ulica 9.
mmmmM	mmmšgm
za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrsblsiss® za šivilje, krojače, čevljarje.
^ Srajce, kravata, žlice, vilice seže Ufi.
I IMMHotS! i:
i
Parne mlatilne garniture
UublSana:
S fm	nasip	§1
na lokomobile s parnim obratom in mlatilnice s kroglastim tečajem, do-bavne v kratkem roku do bodoče mlatitve.
„i©gorci
Brzojav: RECORD.
L
46 S. I. n iipii in industrij!
Osijek, Taretfia ulica šf. 2.
Telefon: 86.
TOaf!»a
Pri deželni elektrarn! na Završoici je oddati mesto RAVNATELJA kot tehničnega in komereisalnega voditelja podjetja z uradnim sedežem v Mostah pri Žirovnici.
Za to službeno mesto se zahteva zlasti dovršena tehnična visoka šola in večletna praksa v elektrotehnični stroki.
Namestitev se izvrši s pogodbo in se službeni prejemki določijo po dogovoru. Eventualno se prizna tudi tantijema od čistega dobička podjetja.
Reflektantje na to službo naj pošljejo svoje s potrebnimi spričevali opremljene ponudbe z navedbo zahtevane plače
do Sl. marca 1S22
pokrajinski upravi za Slovenijo, odsek za likvidacijo kranjske deželne imovine (deželni dvorec).
Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve, odsek za likvidacijo kranjske deželne imovine.
V	Ljubljani, dne 1. marca 1922.
Pokrajinski namestnik: Hribar s. r.
'i	i tfroS*«* in eiefeeS©.
\	Glavno zastopstvo polnih
gumijevih obročev za to-..	vorne automobile tovarne
{ ^ ^	Wa'ter Mart’iny5 Torino.
Hydravlična stiskalnica za |montiranje gumijevih obro-|j&>	®ev v centrali, Ljubljana,
ife-	Rimska cesta 2- Prevozno
!.podjetje za prevoz blaga
nnu: mm	Mi tena i S£n?£,“.7.uft
Teicfom	St,	5@S.	10 tovornih automobilov.
Psciriaf inSc©;
LJubljana,	fferefe®?,	Seograd,
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, Knez Mihajlova tel. št. 470.	tel.	st.	133.	ulica 3.
KAJO DELIČ
zlatar in užraguljiar
LlubSJsna igiLi
priporoča svojo
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje.
V	zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstene po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
proda|a
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog,
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
v nova, debelozrnata, zelo mehka za kuho
§i {j|	se	dobi	pri
Ljubljana, Wolfowa ulica St. 12.
Zahtevajte naš cenik vrtnih in poljskih semen.
v obsegu 16.441 m2, obstoječe iz 2 njiv, 2 travnikov, 2 gozdov, velikega sadnega vrta, stare hiše, hleva in vrta po zelo nizki ceni. Vpraša se pri Jožefu Cimperšek, trgovec v Sevnici ob Savi.
S®' Izključno ieiki izdelki! "Mi i