POMOUvsSILŽl L2SGN2 KRI3G SRnVA DOBRSGA UKA. DVG P0VGST2 rnšmmm 12, /ujem jf g v A ■? . . ■ <¥ ' : v*r ■ : ■ ' •■; ' ■' . a v*i ■ ■ ■ r v. v ■' ■ • ■ . ■ ■ - ' |■ ■ ■. ■. i c ’ J • ' - - ■ -- ■ ■, :ri v.. ! v ;j- S;'/' "farne?--: ( ■■■ ■• ■ ■'. ' .\ ,, J - . 5 - . - . . ti ‘. , ■■■ . , v'..V ,.''/ -.V A,t t ./p. v': '-: ■" . A ' • - . ■ *i's r-^r *■)'■ :rv/ Vv, ■ •> •'■)'. 'm'.'■ l ' v ' \' '■ -• *->>**y- . ' : , \ ■' | v. ■ # , ■ ' ■ : i ' ■ '■ I ® ^ i ‘ '' . ■ $r 5 »/■iVs’. /*?. ■ :a ■ ■ ' « ■ . ' ’ , : ■ . . • ■** .: “fe ; ' • : , < «V , •' -‘.C . .. . ■ ■ _ A - \ . . >■ v ■ i ' ' ■' ■ - ■ ■ ■ ■ • , ■ T „ - ■ . "‘ • 7 'v - s u'.- ^ > 'rJ * t >t i+' . f t ; . f ■ • x ■ 'i ■ ’j ■■ - i" ' . i-* M*«)? ■• * - - -■ • • ••• •&.*"'“O-/f •«■ :. u -. 'V v ’ -? : \T rF?' . . r . ' - v ■■ -' ■ : . •■ . . : ' r , - - : 1 • - > , r ’ ' ' - r , , , v: ' , ■ ' ^ *■ %>'<« - V>. * W-Si' yJ . A-> 1 '/ ^ 4 -v ' ’ ? ’ i* 1 4 ■» . ',•>• c y V‘ V. • C • ' -v 'V-'' -V-.: • r. s , V, : •: v - ■ . • - v v,, > a'. 4 ' r: ‘, '"•v ■ ■'<:/,?-:*■: ' ' ■ " ' if - - ' ■ A/f^, ■ P OMO *I v? SIL 8, al« L2SGN2 KRI3G in SRC 1 !A DOBR8GA UKA. 2W fiovidU izpidzm .Jtudlc^a ^l]£m ’icla. Ima na prodaj Leopold Kremžar, biikvove 3 pod Trani[o Nro. 12. I. L e S G N 8 K R I X. črva razdava. Uboga Kristinsija dobi’ .hibo mater. I^red veliko leta je bila va 3agoriijah, va vaša na gorenska strana Kranske daacele, bogata kine- tirja, .Ludmila po imena. Prav lepa je bila nena kmetija. Hitra, va ktera je prebivala, je bila ko gradnj. Ob m'j so bili hleva in pode. Pa o/e bogateji je bila .Ludmila lepak vjednost. Bila je va rasniija bogaboječa in dobrotdiva, par tem vsa pohlevna in ponixna, in vse po sose¬ ska jo je va ijasta imelo in lubilo. Po smsrta sv®jiga moxa se je xe ijalo Boga oklenila; mu 3 vasto sluxita je bila nena nar vetja skarb. Eno spomlad na vse jutro se je pedala va Kran, kake odira ure dadno mestaije. Poseban Opravak je ®nda imela, in 3 vetjer ba bila xe spet rada doma. Popoldne okola treh se domu naprava; pa vidata, de je ijerkav odparta, bo¬ lje poprej roe malo va n e j pomolita. 4 Se pastjo stope ve rjerkev. Gre prot« vele- kemu altarju, poklekne, in gatjne molite. Vse okrog ne je tiho; le semtertje kleipi tre kaka poboxna diura, in tu de mole.. Vse, kar vide, je ijestitlivo, in jo navdaja se sveto gr®go, ravno ko nekedej starega oijaka Jakoba na pote ve Haran, kedar je imel B®xjo perka- gen, in je djal: j,Ve resnirje, tukej je Bog pri- ijujoij, tukej je B®xja hitra!“ Vse, vse obudu- je svete obijut.leje, misle in xe.le ve nej, in .Ludmila mole tako ge gbranem duham in ta¬ ko ig serqa, de je vsa ve Boga in ve nebesa gamaknena, in de pogabe ves svet in vse, kar je na svete. Ko je odmolila, vstane, in gre po rjerkve prote vratam, kar gagleda per stranskem al- tarji deklerjo kleijate in molite. BH3 deset let je bila stara. Lepo nakvitrko je svmje mlade rotpige derocala, milo prote altarju gledala, in se kar stvarerje ne ogerla ne na levo ne^ntt* 5 ” desno. In ijudo, solge ji teko po redeigeh li- igeh, in vetjkrat gdibne le tolekan britko, de be se tude neobtjutlivo serije ggenilo. Jjudmile se dekleija ve serrje smile. Lu- begen in nekaka ijast do poboxnega otrrnka se ve nej obudi, in rada be 3vedela,.kaj de ji je. Pa ve persenjne molitve je notje motite, UJe le, ko se deklerja vegdvigne, in prote vra¬ tam oberne, stope JLudmila k» ne, in ji pri- jagno reije: „Ti se gelo xalostna, .luba dekle¬ ija! Kaj pa te je, in gakaj jokata ?“ „Ob,“ je dekleija odgovorila, in solge se ji po lirjeh udero, „pred enem letam, ravno 5 da n a ir m dan, so m?, ©ijka umeriš, in dans te¬ den so m®jo mamko pokopale!“ „1 kaj se pa, ££ reije osena dale, ,,lubega Boga tako perserijno prosila ?“ „De be se me usmilel, ££ je dekleija djala. ,,Nemam gde ke nekomur drugemu perbeocate kakor ke Bogu. Dans sem u;e per ludeb, per ktereh sre 3» ranico mamko gostovale; ale ju- tre see veij ne bom smela per neb bite. Ravno kar me je himne gospodar vnoveij gaterdil, de naj se kje drugej prebivaleuja poiujem. I kam le pojdem? Imam seijer me eno teto, botro in enega striija; paij rada be mla ke neb kte- remu. Gospod fajmonter, ke so mmjo ra ni) o mamko ve bolehne velikokrat obiskale, in jim neigreijeno veliko dfflbrega storile, so jim tude rekle, de so določni game skerbete, dokler se roe ne morem sama pomagate; pa se ne mo¬ rejo gedinite, ktere^ be to skerb prevgel. In jim tude ne gamerefn tega; sami imajo d®ste otrok, in komej gane potrebne xiveoc gasluxe- jo. ££ ,,Uboga serbta! ££ reije Uudmila ; „3de se ne ljudem, de se xalostna. ££ „Res, ££ reije dekleija, „prav žalostna sem leseni permla. Pa ko be trenil, me je .Tube Bog vso ocalost od serija odvgel; tako nekako pokoj¬ no je g d e m® je serije, in nemam nobene sker- bi veij, ko le po vo.le B®xji aeivete, de be imel Bog dopadene nad menoj. ££ Te besede nedoločnega otr®ka in poboxnost, ktera se je ig vsega negovega d jan a svetila, so •Ludmile ve serije segle. Prijagno ko nar bole 6 mate pogleda deklnga, in reige: „ Ja3 mislem , m®ja lubka! de je Bog lv®jo molitev uslinal. Le store, kar se mu ob.lubila, in neij ne jo¬ kaj. Se te bo xe pomagalo. Stope malo 33 menoj !' s Kristinega, tako je bilo dobre dekleije ime, se bistro ve neznano xeno ogre, in se brana ae’ no ite. „1 kam pa?“ je ajala. „Ja3 ne smem, moram domu ite.“ Ludmila reije: „Sem 3nana 38 gospod faj- rtloirtram, ke so tv®ji bolne mamke toleko d®- brega storile. Ke nem pojdeve. Bom x’ nima govorila, kako be se te pomagalo.“ Ko je to i3rekla, poda deklege roko, in dekleija gre vsa rada x’ no. Gospod fajmoirter, tjestit pa lubegniv mox, so ravno pisale. Ko videjo xeno 33 dekligem ve hitro stopite, vstanejo od 38 mige, in se prijagno gagudejo. Obe jim kuirnete roko. In Ludmila jim pov^, kako je Kristinego spognala, in rege dekletu malo 13 hitre stopite, ker be rada 11;e ne- kej posebnega 33 gospod fajmoirtram govorila. „Gospod e to le pomne dffibro: Ne boir tude ve pribodne breg vsega terplena. Pa m®le, kedar bom ve terplene, ravno tako ig serija in se tolekem gaupanem, kakor se dans ve ijerkve molila; in lube Bog te bo po¬ magal, kakor te je dans pomagal .“ Na to so me po deklitjeve sorodneke, na- mretj po striija in teto, in jio botro poslale, in jih vpraroajo ga pervolene. Vse dovolejo rade ve to, in pa u;e vesele so, ko je xena re¬ kla, de vgame Kristineijo, kakor je per tej priije napravlena, vse druge oblaijila pa, in kar be imela n>e od ranrje matere dobite, nem in neh otr©kam prepusti. Le dvojih molitneh bukev je Kristinerja roe po sv®ji ramje matere acelela, de be jih imela ve neh spomin, in ji jih dajo. 9 raftava. Kristina je poboxna in pridna Iiip. JProte veijeru reije .Ludmila napreqg, v^ame Kristineqo ka sebg na V03, in se pelete Hrana. Pm^no ve nmqa oce je bilo, ko pridete domu vg 3 agoriqe. Veijerjate nekolgko, in Kri- stinaqa mora 31'avan Jjudmile sedeta. P©tlej jo .Ludmila 38 roko prime, in pele ve ijedno tpimnato, kg je bila tik nene staniqe, tar ji reije: „Tukej le, Kristinsqa! bon; posehrnal le- seala. Le lepo se sleqe, in ne po3abe luqa u- gasnitg. Labko noij! d©bro spg !‘ £ Kristineqa je vsa vg vesela, de scena tako prija3no sc’ no ravna, in de Bog tako po o- ijetovo 3ano sksrbi. Predan se ulexe; roe po- vg3dvigne oqi in roke, in mole kg tolakan do- brotlivamu Oqelu. Ko se dan naporjg, je Kristinsqa se na nogah. Gre kg ©knu, in pogleda sko3an. Pred seboj pod hiito vidg kubanska vart, in na nem 3elenavo in mnoge qvgtliqe in breskvsqe, rav¬ no qveto belo in rsdeqe. Pod vartam ummi bi¬ ster pffitok, in ob potoka rastejo vis©ke jagnedje in vgrbe. „0, kako parroqno,“ prave vesela, ,,mg bo 3eli in qvgtliqe 3alivatg! Tude va su¬ ita ma ne bodo sehnile; v®da je vsaj tako bli3. u — Ko se na desno obarne, vida hleve, in 3a hleve sadne vsrt; ,38 mnogem lepem drevjem je 3asajen, in ve nar lepu/em qvetji je nekej l f «/ 10 draves. Prek sadnaga varta pa so travnaka in nive 38 mnogam xitam, in vse, kar nene oiji dosexejo, je 3eleno in v« rjvetji, vse lepo ka- aee. Jn od vseh strani ji puhti prijeten duh va ijumnato, in 3di se ji, ravno kakor de ba bila va raji. Tadej reife sama par sebe: „To- leqega vese.la paij nesem vredna !‘ £ In poklekne, ter mola in hvala vnoveij .lubaga Boga, ker ji je dal ve tak lep kraj in ka tolako dobra xena prita. Ob sedmah je bila va farna rjerkva va Bl^- da mana. Poboxna Ludmila je rola vsak dan Ie vg nede.l- sko irolo hodila. Bralg so vg n'oIg kgrujanskg nauk in druge duhovne bukve; in Kristingqa se je ue bol 3loxno navadila bratg, in vg kgrufanskgm na- ukg ue bo.l utsrdila. Tudg doma je rada brala. Marsgkterg otr®qg so vsg vg igrah; ona pa, k?dar je qas psrpustil, je kake svete bukve vg roke v3e- la, in pridno brala, in vg brang tolskan vesela nauda, de bg bila d®st?krat raji jed ko brane popustila. In kar je brala, je vg s?rqe ohranila, in vg sv®jim djang in nehan? ka3ala. Bila je ponixna, kr®tka, potgrpexiiva, vsa nedolxna. Pred vsako spovgdjo je oda mamke odpuujena pr®sgt. „Mamka!“ je rekla, in so^e se ji po lirjgh ulijejo, „ako s?m vas k?,dej ra3xalila; prosgm, odpustite mg. Bog ve, kako mg je xal, in de vas i3 ssrqa dubgm. u Engga dne se je malo spo3abila, in je dekgl eno ggrdo pogledala, ker je slioala, de jo je vg nekg reqg po nedolxno obrekla. Pa predgn je wlo solnqe 3a goro, se tega sk?sa, gre kg deklg, in reije: ,,.Luba Miqa! te pro¬ sgm, 3anesg mg, de sgm hala davg nate nevo.l- na. Ke sg ti tudg kej 30pgr me govorila; te ja3 vgndgr 3mirej i3 sgrqa dub?m, kakor je Kristus 3apovedal.“ Te besede so deklo presu¬ nile, in od tistgga ujasa ne n?i{ veq 3opgr Kri- stingqo govorila. — i3 — Tude je bila Kristineija 38 mladega delav¬ na in pridna. „Kdor ne dela,“ se je mislela, „naj tud« ne je.“ In je jde na verte ale ve pole okopavala in plela, jde govedene pokla- dla, in jo napojila, jde predla, ale nogovirje in jopei^ •plelfa. Nar raji pa je bila per iri- vai/Lin kuhe, ker je vedela, de je to nar po- trebneroe med oeenskeme dele. .Ludmila se je na oboje d®bro spreumela, in ko je veijkrat na kako ocenitnino rola kuhat, je tude Kristi- neijo seboj vjela, de se je bole guijila. Kristineija se je serjer ijedno nosila; ven¬ dar ne imela nekole neij na sebe, kar be bilo neijemerno ale 3oper nen stan. Neijemernost in prevjetnost je jelo studila, in se posvetneme dekliije ne h®tla 3nana imet?. „Kdor se oeiv®t 38 brehkeme oblaijile olepuJuje,“ je ijase rekla, „ogerduje sv®jo duroo; kdor je ve junanem neijemern, je ve serije napuhnen. In kaj be se ijl®vek napihoval, ko sam {3 sebe nema drujega ko greh? Le neijemernoste in napuha me Bog obvarej Tako je Kristineija per Ludmile veij let ve sv®ji nedoločnost? rastla ko rjvetliija na ver¬ te. Starji ko je bila,' veij je .Ludmila nad no vesela imela, in kdor kole jo je pojnal, mu je bila vroeij. Marsektere dekleta so ji bile ja¬ to nevoTijlive, 3rst^ci razdava. Kristina ggubi dobro J.udrnilo. Ah ko je bila Kristina osemnajst let stara* je Ludmila gboleia. Kristino je to gr®3no po¬ bilo, in ss toleko JLube^nsjo ji strese, kakor de be bila nena lastna mate. Vedno je par ne- ng poste.lg, in vg nar marureh reijeb ima skerb 3auo. Ko Ludmila 3aspi, bodg le po pgrstgb, de bg je ne 3budila. Veijkrat prekuje vso noq pgr nej; slaba luqgqa ji bgrli, in naj bg jo 3aspaneq premagal, se 3budi, de bolniqa le pokairla, alg de se le 3gane. Akoravno je bo- le3gn dolgo tsrpela, se ne navelitjala streqg. .Ludmila je vedela qenitg to otroijjo lu- be3gn, in je blagoslovila tists qas, ko je Kri¬ stino ke sebg V3ela. Eno noq po 3img, ko je bilo gr®3no mra3, je bilo Ludmils vidama buje. 3 elo jo je scejalo, in pijaija je bila po- nda. Vse je se pospalo, Kristina sama je ive pgr nej. Gre in 3akure na ogni uje, pgrstavg piskrgq vode 3g lipovem qvetjem vg nej, de 3avre, in pgrnese bolng mamkg pijaqe. Mra3a dregata po vsgh udeb. Ludmila V3aine in pi¬ je, ter reqe: „Kristina! ti sg mg paij dffibra; m®ja lastna biji be mg ne m®gla bo.le postre- ijg. Lubg Bog te to poverng! Tudg ja3 te ne bom bre3 vsega povraijila pustila. Lubegen seqer se ne da plaijate; pa bore videla, de ne¬ sem nebvalesna. Vg sv©ji 3adne vole sem te — i 5 — xe toliko odmenila, de boro oskerblena. Po m®ji smerte boo; to 3vedela. 44 Kristina je jela jokate, in prose, de naj ji vsaj od smerte u?e ne govori. Alg Ludmila reije: „.Luba m®ja! nekar ne plakaj, ko sem smsrt ve misel V3ela. Smert ne tako strarona, kakor se marsekomu jdi. (Dna in pa prijatleija, ktera nas reire i3 jeije, ke vg nej kopernsmb, in nam odpre vrata vg bode debelo. Glej, ve¬ selim se, de ga bom kmalg gledala, vg ktergga sem verovala, akoravno ga nesem videla. Ostane, luba Kristina! 3mirej poboxna; Jube Kristusa, ltg je 13 lube3ng do nas na krioce umeri, vedno i3 serija; ne store nskolg neij hudega, ampak le dobro: p®tlej ts bo smsrt kedej tuds lahka in sladka. Od vsega terp.lena reirenemu in veko¬ ma srečnemu bite ne strairno. 44 .Ludmila je premolknila. Lesen, pa ume¬ tno 3delan krix 38 britko podobo nauiega 3 ve- liijarja, ke ga je bila od ranrjsga ujija vg spo¬ min dobila, je ve rokah derxala in kuirevala. Pffltlej reije: ,,UJe ga videni le ve podobe, sv®- jiga 3 veliijarja; pa kmale kmale — o nebe¬ ljeno vesele! — ga bom gledala obliijje ve obliijje. Ta le podoba me spriijuje, de je i3 lube3ne do mene na kriace sv®jo kri prelil, glavo nagnil in umeri. Te tukej na jem.le me je bil nar bole prijatel; to je m®je serije veli¬ kokrat skusilo. Nar sladkejire* ure ve m®jim aeivlene so me bile tiste, ke sem ve neh nego- ve presvete nauke in 3glede, negovo nesk®mjno lube3en do nas premiirlevala, ko sem duha in serije prote nemu povejdvigovala in molila. Ne 3veliijcii.ia ga nas, kakor rje van verejemo, in negove besede dopolnemo. Ako v« terp.lene van gaupamo, gadobemo gotovo tolaacbo in mir sv®- ji duroe. In tako najdem tude 3de ve negoveh besedah gadno tolaabo. Sej je djal svffljim u- ijenrjam: Ve h i uj e mrojiga O ij e t a je veli¬ ko prebivaleuj. Ko be bilo drugavje, be vam bil povedal. Grem tje, de vam me¬ sto perpravem. Tako je rekel, in morje me¬ sto, mislem, je perpravleno; moj Gospod gre pome, in 38 veselem pojdem ga nim.“ Je h®tla ue govorite; pa nena beseda je popolnama opetrala. ,,- je vese.le V3el.“ »Ale pa smem, <£ reije Kristina, „krixeq 3a- se omleracate? Ale be ne storila kriviqe ranqe Ludmile sorodnekam, ko be ga obderrcala? Oh, sej je veq vreden ko vse druge dragine, ke jik je 3apustila !“ Gospod fajmoroter so rekle: „Kristina, ta kriaceq je vaw. Ranqe Ludmile je bilo javalne gnano, kako kej dra3ega je ve lesenem kriaee. Ale nena 3adna vola je bila vam nar bo.lroe svffljih dragin 3apustite. I3 lube3ne do miru in 3s malem dovodne ste se seqer nar slabji req i3brale. Pa Bog je van/o i3voIo osreqil, in dal, de ste nar bo.le req dobile, prav kakor je bila ranqe JLudmile vola. Bog vam je ve 3aneqevanem kriaee skrit 3aklad ve roke dal. De- mante ve krixqe so velike; ob.lubem, de je blig irestnajst sto goldinarjev vreden. V3emite kri- xeq od Boga, prodajte ga, plaqajte 3e ^kuple- neme denarji svoj dolg, in kar vam jik tre ostane, jik vxivajte se hvaležnem serqam. Le¬ sene krix pa shranite, de bo vairem otr®kam in vnukain drag spomin ve ranqo Ludmilo, 28 varno dobrotnarjo, in me bo.l va veliko dobroto, ktero je Bog nad vam« storil .“ Na to vtaknejo demantov krimeij na^aj ve lesena krix, ga spet se traufirjama gapahnejo, in pravajo: „Kdo ba verjel, de je va tem le lesenem krixa tako kej dragaga? In kakormna je sa tdm le krixem, ravno taka je 38 namam tarplenem na 3emla, ktero prav lepo in ra3- umno tude krix imenujemo. C^unej je name tarp.lei.ie podobno temu slabemu lesu; va seba pa ima 3aklad, ktera je bole od 3lata in de¬ mantov. Va to, Kristina! mislete par Tlakam tarpdena, in nakar se nakola nesreijnah ne ime¬ nujte, ampak sreijne se mtčjte , ije vas Bog sa tarplenem obiuje. Bo parroal dan, ko bo 3agri- nalo samo odpadlo , in se poka3al 3aklad veli¬ ko bo.la od 3lata in demantov. In ije se to ne 3godi vselej tukej, bote gotovo tam spo3nala, de je bilo vsako tarp.lene skrita, pa ne^reijeno velika dobrota Ba>xja, ktera nas va rasnirja obo- gata, in 3a ktero bomo Boga hvalila, ko se bo svet 38 vso sv©jo lapffito, 3?, 3latam in vsama de- manta, xe 3mel va prah in pepel.“ Gospod fajmomtar so po3nala va mesta 3D- tarja, ktera je tuda 38 demanta kupijeval. Po- mdejo do nega, in ga prosajo, de naj malo ka nam pride. 31 atar pride, ogleda demantov kri- acaij, in ponuda osamnajst sto goldinarjev 3an. Devet sto jih je parprav.len koj namteta, uno polovico pa obluba xje3 tri mesije dodata. In Kristina je dovo.lna in ne^retjeno vesela. I3 tega Kristina tuda nobene skrivnosta ne delala. 3 godba od demantovaga krioeija se je — 29 — tedej kmale razglasila. Tude 6or’odnekam ranqe Ljudmile je na uho peru/la. In per tej priip se zberejo, imajo svet med seboj, in sklenejo Kristino 30 demantov krixeq per gosposke to- xite. „Ale be ne bili trapaste,“ pravejo, „ko be Kristine pustile demantov krixer], ke vela osem¬ najst sto goldinarjev? Paij be se nam ludje lahko ve pest smejale, ko be se ^an ne pognale!“ Ve tem stope grajujinske pisar, star in pra¬ vilen mox, se posebnem opravkam ve hišo med ne. Sliu/ate, kaj de so sklenile, se gaijude neh nespamete, in jim t®xbo popolnama odsveteje. „h[e imate,“ prave, „kej pamete, in d®bra be¬ seda per vas še kej*zda; opustite to t®xbo. Kaj ne, ko be bili vi per de.lene tude vse ve¬ dele, de je ve lesenem krixe tako kej divjega, in Kristina naj be se ga bila izvolila; be ji ga ne bili mcngle nekakor odrede, ker je imela pravirjo izvolite in vzete, kar kole je h®tla? UJkoda tedej, de be se zde za to poganale, in se še ve pravdo spuujale! Vam povem, le ve vašo zgubo be iztekla. In pa ravno komej vam je, de ste penile ob demantov krixeq ! Pomankanu poboxnoste in spoštovana do ran- qe Ludmile in pa terd®be svrojiga serifa do u- boge Kristine perpiirete to. Ste se Kristine ve¬ dno posmehovale, in neno izvolo oponašaje leseno izvo.lo imenovale; zde pa ste vi na verste, de se vam posmehujejo. Le nekar ne Zatjenajte te t®xbe, de se ludem ire bol ve 30- be ne dasle.“ Kakor kole jih je nevoujlivost in jeza terla, so mu mogle vender prav date, in neso toxiIe. Kristina pa je spognala \z vssm B®xjo sve¬ to previdnost, in vsak veijer je rola, in po¬ kleknila, in hvalila dubsga Boga, lttera sv®jih 3vestsh sluscabnskov nskols ne 3apusti, SRGMA D O B R 2 G A UKA. Pzrvo pidtno. Janezek pastir pme Marhpa svrn/i sestra. Preluba sestriija! 'V'"ijerej je bil prav lep spomladansk veqer. Pod jagnedam sem sedel, in piskal na sv®jo piujalko. M®je ovqiqe so mirno mulile poleg Selneije potoka. M®je bukveije, ke jib roe ij roole imam, so gravsn mene lexale. Solntje je see ^a goro 3abajaIo, in se sv®jime 3lateme xare nebo in gemdo remenilo. Kar permetajo ob potoke gospod kaplan. So me posluu/ale od strani nekej rjasa. P®tlej pridejo do mene. Vstanem, in jim roko kuronem. Ko bukveije gagledajo na travs Iexate, me prijagno vprairajo: „Deijek! ale 3naw morde brate ?“ Sem rekel: „ 3 nam, 3nam, ijestite Gospod!“ In jim koj bre3 vsega spodtikleja eno stran preberem. Se 3elo 3av3amejo, in pravejo: „Kje se pa doma? Kdo so tvoji starroe, de so te tako sker- bno va ®olo poroilala? In kako se sem va to vas paru/al?“ S8m jim vse povedal, kakouna je 38 na¬ ma: de so namraq najna starira vs vojska ob hiiro in vse parnda; de so najna mijka kmala po tem um ari 8; de najna luba mamka va Be- ganah , kaqah »rest ur od tod, va revna koqa bolni Ieace^ de jim ti, luba sestriqa! strexeu/, in pridno predete, de ba jim potrebna acivex pardobila, in de sam se ja3 to spomlad sam va Selipe pastirja vnudil, de ba jim tuda kej 3asluxil. So^e so ma stale va oqeb, ko sam jim vse to parpovadoval. Prav lube3nivo so protlej tre marsakej 38 man oj pokremlala. In na gadne reijejo: ,,Le potolaara se, luba deijak! in nakar naq ne jo¬ kaj. Boda tako pobotan in dobar, kakor tvroji luba starira, in ta bo gotovo u>e do>bro.“ In seacejo va xep, tar ma podajo ta le lepa sre- barna denar, kteraga ta par tej priija poidem. Daj ga preluba mamka , de sa kej 3an kupajo, in reqa jim, de jib i3 sarqa po3dravam. O, de ba le s kore j 03dravela! Bog te obara. Ostanem tvoj 3vesta brat J o a n Stroj. Va Selqah 12. malega travna i 8 i 3 . 33 rucjo Marnja piwe Janezku svojima brata. P r e .1 u b s b r a t s q! C^h, brhko, prebrhko jokam! M®je pgrvo pismo, kg te ga pircem, je paij sealoslno; ta¬ ko xalostngga tg msnde vg sv® j im xiv.leng vei| ne bom pisala. Najna .tuba mamka so pred- snoqngm umsrlg; dans gjutrej smo jili poko- palg. Malo pred nsh smsrtjo ne sem prejela tvmje pismo ^ denarjem, kterega se jim po¬ slal. Ravno sem per nsh postelg sedela. Sem jim ga brala, in so se vesela gjokalg. „Ah, m©ja lubka!“ so djalg, „i3 te bo- le'3ng vei{ ne bom vstala. Previdein, de poj¬ dem km alg domu, ks Bogu, natremu .Iube3ni- vemu Otjetu ve nebeseb. De sem vaji, kolekor sem megla, po kerujansko redila; to mg je ve smsrtg nar veijg tolaxba, to me nar bol pokoji. Oh, meja olroijiija! ostanita vedno poboxna in dfflbra, in vsak dan perbajajta bolg. Imejta Bo¬ ga 3mirej pred oijmi, ije3 vse ga lubita; do- polnujta negove 3apovedg, in terdno 3aupajta van. Vervajla i3 13 el ega sgrija vg Je3usa Kri¬ stusa, in storita vse, kar nas je uijil, in po¬ snemajta negove prelepe 3glede. Molita rada, in prosita vsak dan, de naj vaji B©xji svetg Dub vodg in vlada, in ravnajta po negovgm T O p 'udmo. — 34 — nagib«. .Lubita se psrs«rqno nied ssbdj. Ne delajta nikomur n«ij *al?ga. Ne dajta se rev- ujsn« premotit«, de b? k«dej komu kej V3ela, naj b« bilo ravno sre tako kej mal«ga. Varaj¬ ta se vsarpga, tud« nar manrofga greha; glast« pa ohranita 'svojo nedolxnost ijisto in neoma- deocano. Potlej bo Bog gotovo 3a vaji sk«r- bel. Doslej vama je bil dobrotiiv mije; odslej vama bo tud« mater namestil. Bog vaji obar«, in n«kar ne jokajta. Upam , de bom k« Bogu p«rrola, in p?r nem bom vedno 30 vaji pro¬ sila. To so oadne besede vajne umirajoče ma¬ tere. Marirja! ne p03ab« jih n«kol«, in piro« jih tud« Jane3ku. 3G’ nim«, rer|«, ga 3adn«ij po3drav«m. Piada b« ga bila tre enkrat na tem svet« vid«la. Pa sej se bomo v« nebes«h, kjer vajngga ranrpga oijeta upam dobit«, nek«dej spet vs« videle 1 “ Po tem so nama roe svoj blagoslov dal«, in tri ure pogneje so ugasnil«; In j33 jokam in sealujem, in se ne vem kam d jat«. Kako l?pd so jih gospod fajmorot«r k« sm«rt« psrprav.lal«, in kol«ko d®br«ga so jim v« n«h dolg« bole^n« storil«, se ne da lahko dopovedat«. Vsak dan skorej so jih bili obi¬ skal«, in nar bol« jedila so jim poroi.lal«. Po 3dravnika so jim bili poslal«, in. vse 3dravila so 3ane plaval«. Tud« ob n«h sm«rt« so bili p?r n«b, so x’ nim« molil«, so jih tolaocil« in oveseloval«, so jim sm«rt, kakor kol« je gren¬ ka, roe osladil«. Mod«, .lub« Jane3«k! 3a go¬ spod Oijeta, in pr®s« Boga, de naj jim n eh dobrote obilno povsrne. 35 Pa tud« ^ame mola, Ja3 sam 3de paij re¬ va, de je ne kmala take! Tud? ti saqer sa 3a- puujena sarota;. vendar sa xe tardan, in sa oee sam lahko sluxa® svoj kruhek. Kam pa naj se ja3 obarnem? 3 a po.lske dela sam ®e prešib¬ ka, in beraijita me je sram, in se tuda bojim; ranrja mamka so veijkrat rekla, de beraijija qloveka lahko sprida. Prosa tadej, de naj se Kog usmila tvoje uboge sestre Marije Stroj. Ve Begnah 26. velaqaga travna i 8 i 3 . ^Trstje pidmo. Janezek piu/e Marirje svoji sestre. Preluba sestriqa! Irnair paij prav, ko prava®, de naj se naju Bog usmila! Od 3g®l joka ta skorej ne morem pisata. Ne moij dopovedala, va kolako xalost me je tvoje pismo parpravalo. Oh, kdo ba sa bil mislal, de bodo najna .tuba mamka tako hitro umarla! Pa — to nama ne sme sarqa po¬ dreta; kar Bog stori, je vse prav. To mora¬ va verovata, ko ba se nama tuda drugaija do- 3devalo. 36 Najna .Tuba mamba je d©bro. So bili tola- ban poboaeng, gotovo so ^do va nebesab. Kam se 3de bole godi bo nama, Tadej ba midva 3avolo nah ne le vesela mogla bi te. 3 a naji bo Bog dgg tuda skarbel. Sej aeivi ptirje pod nebam, in oblaija rjvatlirje na pola; bo la svojih otrok pogabil? Gotovo bo tuda nama va najnam saromairtva pomagal. Le nakar veij ne jokaj, luba Marirja! Raji 3aupajva tardno va Boga; moliva, in dopolni-: va, kar so naji najna luba mamka mjila. P©- tlej nama bo Bog dobar, in par nem va nebo- sah bova badej spet vidala oijeta in mater. Pardenem ta ue pismo do gospod fajmo- tutra; skarba, de ga bodo va robe dobila. Bog te obara, luba sestra! in mala 3a svffijiga brata J o a n a Sir oj '. Va Selijah 28. raaenaga qveta i 8 i 3 . ^jeterto judmo. Janegtk gospod fajmomtru vs Begnah. Preijestita Gospod Fajmoirtar! N.j ma par^aneso, de se ja3, uboga revijab, predar3nem Jim pisata. Res, ubog pastir le — 5 7 — ssm; v?nd?r pa imam 13 s?rr}a rad svatje ovijirje. Vesel jih gon?m na paroo in vodo, in dajem jim q?lo svmjiga kruha. Te se kter? kak t?rn v? nogo fasadi, ah qe kako drugaij? gboli; se in?, prav smil?, in ne jenam pred, de ji t?rn i^leijem, in jo ogdravsm. Posebno pa so m? male ovt|iqe v? sk?rbs. — Naj ne bodo hu¬ di, de Jim tako na ravnost govorim. Oni so tud? pastir , in ob.Iubgm , de Oni ute veliko bo.l lub?jo ovqirie, ktcre Jim je Bog groipl, ko ja3 svatje. Ravno to m? daje s?rrje, de tako po domatje se’ Nim? kremJarn. 0 paij res, prav i3 s?rqa Jub?jo svatje podloxne! To so p?r matji ranq? mamk? poka3al?. Tohkan lubegnivo so ^ane sksrbel?, kakor de b? bili N?h mamka. 3 ato Jim vem veliko hvalo, in ker so m? anje in mat? k?dej med lepsm? qednostm? tud? hva¬ ležnost p?rporoijal?, Jih p?r tej pritj? tud? pi- gaje prav l?po 3ahval?m. Kaj pa, de Jih ne 3nam 3ahvalit?, kakor b? Jih rad. Al? naj m? verjamejo, de motje s?rqe veliko vet j obqut?, ka¬ kor morejo usta ^reije, in de bom 3 ane vsak dan matlil , in Boga prosil, de naj Jim vse o- bilno povsrne. In to bo tud? gotovo storil. Naj m? ne 3amer?jo, premestit? Gospod! tre nekej Jih 3de ponixno prosem. Matja sestra je 3de paij velika revsija. Ja3 s?m ncn starji brat, in b? mogsl 331.10 skerbet?; pa — moj Bog! kaj tjem ja'3, ko s?m sam tud? rcvecc? S?m jokal, in p?rs?rijno matlil, de b? m? lub? Bog v? misel dal, kaj de naj storim. Tedej m? je v? misel p?rulo, de naj jo Nem p?rpo- rotjim. Oh, pre.lubc3mv8 Gospod (Dije, lepo j 38 kakor se Bog da prosite, Jih prosem, naj seje usmitejo uboge serote! Ve cjaupane, de bodo to storite, Jim po¬ nižno roko kuumem, in sem 38 vso pastjo Mariina Janezku svmjimu brata . P r e .1 u b s b r a t e q! SILako te hoijem 3ahvalite 3a tv®jo Jube3?n? Tvoje pismo do gospod fajmoirtra me je sre¬ čno storilo. Bera; ko sem ga bila prejela, sem oblekla nar Tjedneire obleko, ke jo imam, in sem kg nem ula dopoldne. Na verte ravno so bili, in so ve nčkeh bukvah brate. Jim roko kuirnem, in pravem: „To pismo, Gospod ®ije! Jim po^ u;le moj brat. £< So koj bukve 3aperle, in od- peijatejo pismo, ter bero. Kmale spo3nam, de jim je pismo vuieij. Veijkrat se med branem posmeh.lajo, in ko so ga prebrale, pravejo: ,,To je lepo, prav lepo od tvojiga brata !“ Me vprairajo, ate me morde veijkrat pirceir; in • Neh hvalexne otrok J o a n Stroj. Ve Selijah 28. rednega ijveta i 8 i 3 . — 3 9 — jim pomolim tvoje dvd pisma. Ji tuda bero, in potlej reko: ,,Sta dobra otroka! Vajna star- Ti/a so ‘vama veliko storila, de so vaji tako do¬ bra gredila. To je bole, kakor de ba vama bili deset tismjev goldinarjev ^apustila. Ja3 he bom pred par pokoji, de se pomaga. 3 de, Juba otrok! le pojde; te bom xe spet pokliqal. <£ Tadej sam jim roko kuunila, in sam uda. Uie tista dan prota vevjeru pride stara slu- seabnak naroe milostive gospode, in m a resje, de naj va grad grem. Se napravam, in grem koj oe’ nim. Po pota ma je povedal, kako de naj se par milostiva gospoda vedem. Ko dojdem va grad , me pe.le va lepo pisano stanisjo. Milo¬ stiva gospod in negova gospa sta par «1:38 se¬ dela, in gospod fajmou/tar so bili par nu. Sam se jim parklonila, in Imunem sleharnsmu roko. Milostiva gospa se ma prijagno nasmehla, in resje: „Pestane potrebujem, ala ba bo tla ti par mena ostata? -< „0 rada, milostiva Gospa!“ sam djala; in so ma so^e va oiji parigrale, in ne¬ sem mogla dale govorita. ,,I pa ostana par me¬ na ,“ je na to rekla, „in sje dobro storim, bom 3ate lapo skarbela!“ Ji kuitnem roko, in sokje 13 mojih oiji kanejo nano. Tadej resje: ,,To je nar lepira hvala! Glej, 3de sa moja Od tistaga sjasa sam va grada. Milostiva gospa je ko angelasj prija3na in lube3s.iiva. Presjej ma je novo in sjedno obleko napravala. Vsak dan grem 38 gospo ka masna; ob nede- lab in pra3nakab sam afe’ no tuda par pridaga in par karu[anskam nauka. In ja3 sam le tolakan Yesela in dovolna, kakor de ba bila va raji. 4 o Torej sem pa tude, ko sem bila parvgij va sv®jo prijavno stanieprjo pgroda, koj poklekni¬ la, in Boga se so^ngme oijmi nahvalila, de je tako dobrotlivo 3?, menoj obarnil. O, paij res: Kdor Boga .lube , in van ^aupa, mu je d®bro! Bode, lubg Jane^gk! 38 menoj vred vesel; Bog bo tudg 3ate skerbel, kakor 3a • tv®jo te vekoma lubejoijo sestro Marijo Stroj. Vs Begnah i 5 . malgga serpana 181 3 . Janezek Marii svoji sestri. Preluba sestriqa! I^kako me je tv®je pismo ragveselilo, tg ne morem popisale. Bog je res dube3iiiv ®ije u- bogem serotam; skgrbi 3a naji, de nar bo.Is fflije ne tako. Torej ga hočeva pa tudg .lubitg, ga sluroate, van 3aupatg. Videle, se ve, ga ne moreva; pa de ves svet vlada, in 3a ludi po mjetovo skgrbi, to je oijitno. Večkrat reqem sam per sebe: „0 pre.luba mamka, de be bi¬ li vi le ire to doxivele! Pa ne,“ se pmtlej spet mislgm, ,,ko bg ice seivels, sej be se ne bilo tako 3godilo. <£ In le poglej, luba sestra! kako Bog vse prav stori. Mamka je dal nebesa, in tebe tak dober kraj. Le acalost in britkost be bili oni na tem svete imele, tam so ve vesele; tebe be aee veq ne bili m®gle pomagate, 3de te je Bog drugo mamko dal. I3 tega pa tude labko spo3nava, kako je dfflbro, de se ijlmvek kej nauiji, in se d®bro vede. Ko be midva ne 3nala brate in pisate, ko be najne slarire ne bili tolekan 3a najne poduk skerbele; be te ta sreija gotovo ne bila douda. Tako ubo3ega dekliija, kakor se ti, be ne bili tolekan naglo V3ele. Res, bode ga Bog gahvalen, de so naji najne startre uijile, ne ve denarje in blago 3aupate, ampak ve Boga, ve pridnost in pobožnost. Denar in vse ijasno bla¬ go nam sovrancnek odv3ame; poboocnoste in pra- viijnoste, pridnoste in umetnoste pa nam nebije ne more odv3ete. Torej so pa tude le te xjed- noste naire pravo bogastvo. 3 de sem 3e novega ve 3aupane ve Boga u- terjen. Nemam veij nobene druge skerbi, ko le negovo vo.lo dopolnite. Tude ti, luba se¬ stra! store tako; 3a vse drugo bo p®tlej Bog skerbel. Ostanem tvoj 3veste brat J o a n Stroj. Ve Seltjab 23 . malega serpana x 8 i 3 . 42 ofsdmo pidmo. Jane^sk gospod fajmowtru vs Begznali. d . ’ Preijestits Gospod Fajmoirter! ssri]e mg pravg, de naj Jim piirem, in naj Jih gahvalgm. Pa previdsm , de mg besed maji ha Jih tako ^ahralite, kakor sgm dolaeen. M®jo sestro so i3 velike nadloge otelg, in so ji kg velikg sreije pomagala. Bog ve , de sem Jim ga tolgko dobroto 13 serija hvale*gn; ®ra sliuig m®jo pgrsgrijno molitev, de Jim bodg d®bro. In on, kg poverne poxirek vode, kg jo kdo seejngmu pomoli, tolgrjgga d®brgga dela ne bo bre3 planila pustil; ®n, kg sl beg mlade¬ ga krokarja vpitje, bo tuds pr®rono ubo3gga pastirja uslitral. Tudg milostivg gospe bg rad pisal; tode se ne upam. Prosem Jih, Gospod ffiije! naj me Oni mffljo hvalo prežamejo. Ko je Neb pr®- trna tolgko ve.lala, bo tudg Ngh hvala nar bol prijetna. Naj ji reko, de imam, ako je ravno ne po3nam , le vgndgr vso otroijjo vpast in lu- be3gn do ne. Tukej je skorej ravno taka ko 38 lubgm Bogam. Ga lubsmo, desg ga tudg ne vidsmo. Ko solnrje ^3 3a gore V83baja, pro- sgm Boga, de naj ji sije prija3no in blago; in ko se veijerna danil] a na nebg pgrkase, ga pro- sgm, de naj ji mir in p®koj pgrnese. — 43 — '* • Mo3g, ke ms je pismo od ma>je sestre par- nesal, ms je povedal, de mlade gospode vg gra¬ da lepa metula 38I0 vesele. Na parna sam imel ijas jih lovita. Po ravno tem moxa Jim jih tedej nekej poirlem. Gospod kaplan so ms jih ta¬ ko lapo va red djala, in so ms tuda poka3aIa, kako de se hranajo. 3 de Jim ne vem naij bo- laga poslata. Pa ije je to tuda le kej malega in slabaga, Jih bo le vendar veselilo, ko bodo mlada gospodje va lapo pisanah metuJah spo- 3nala, de je Bog vsagamogoipan in 3ga>l lube- 3an do nas. Jim ponixno roko kuirnem, in Jih po¬ spešil m JVah Iivalexna otrmk J o a n Stroj. Va Selrjah 17. velarjaga sarpana i 8 i 3 . Odmo piomo. Janezek Marice svoji sestre. Pr e Juha sestrirja! 3 de se je tuda mena sreija 3godila. Una dan sam spet poleg potoka ovije pasel, in ko B©- xjo modrost in dohrotJivost tuda va nar man¬ irah raijeh rad preudarjam, sam ob kraji lapo — 44 — • * pisaneb polxeveh lupin iskal. Kar 3agkdam nekej prav svetlega ve trav?. Sexem, in videm, de je 3lat perstan s? svetleme kamniijke obdjan. To mora kej grobno dra3?ga bite , sem pre¬ cej mislel, in sim od vesela poskakoval. Ob tem gresta ravno dva ptujrja memo; mende sta bi¬ la kupqa. Jima pokaxem perstan. ,,Jej, jej, <£ reije nu eden, ,,to je lep perstan! Pa 3ate ta¬ ko ne; glej, west grotrev te dam 3311.“ Sem djal: ,,Ga ne dam! Ga je xe kdo 3gubil, in mu ga moram na3aj dat?. Prodajate ga be bi¬ lo greh. ££ „1 sej ne vero, ££ je rekel, „rjegav de je. Te dam velek tolar 3811. Le poglej ! <£ je ire rekel, in me ponude nov svetel tolar, j,Na, V3eme ga!“ Ja3 pa sem 3? glavo odma¬ jal, in rekel: „Noijem ne; slo taiph to¬ larjev be ne h®tel greba storite!“ Une mos pa, ke je bil x’ nim, xe d®bro postaren, je djal: „Prav, prav! Se poroten mladeneij, ja3 pa sem tude poroten mox. Le obderxe perstan, in poprau uj, ijegav de je. *Ie nekogar ne i3- praroaro, je tvoj. In ije ga boro hmtel prodate, pernese me ga d®le ve Loko. Le po 3ala3ns- ke popraroaj, me boro xe naroel. StO taijeb to¬ larjev te bom 3an dal; toleko je vreden.“ Ule tiste veqer sem roel ke gospod kaplanu, in sem jim vse povedal. Oni pa so djale: „Ta perstan je Radolerokega grafa; une dni, ko so bili tukej na l®ve, so ga 3gubile. Kdor ga najde, in jim ga pernese, bo deset tolarjev ve darilo dobil. Puste perstan tukej per mene, in piroe jim roe pisemRe. P®tlej jim bom oboje — 45 — poslal. So pravhpn in vse ijasti vfeden go¬ spod. Perstan, ob.lubem , bo tv®ja/sreqa.“ Tud s ja3, .luba sestra! mmern, de mg Bog perstana ne dal 3aston najte. Bom le vi¬ del. Ostanem tvoj 3vestg brat J o a n Stroj. Ve Selqah 3 o. kimovqa x 8 i 3 . Jevsto pidmo. Janezek nuloslivzma grafu vg Radoletjs. Preblagorodng Graf, Milostivg Gospod! Ui 'bog pastirqek se predelne Jim pisats. Sem bil tako sreijsn, de sem ta le perstan nauel. UJe sreijngtrgga se irtejem, de s?m 3vedel, de je Neb, milostivg Gospod! in de Jim ga mo-^ rem poslate. To ravno naj prede^nost m®ji-, ga pisana ^govori. Po Sv® ji miloste so mu, kdor bg perstan/ nau/el, in Jim ga perncsel, deset tolarjev ob.lu- bilg podarite. Pa 38 3aupauem ve Neh 3nano dobrot.livost se predelnem nekej dru3ega po¬ prosite. — Moji starue so ve vojske ob vse per- uda. Oba* fluje in mata, sta scg martva. Od revujane parmoran sam iral, in se tukej pastir¬ ja vnudil. Rad sarjer pasem sv»je ovijirje; pa skarbi me, kaj bo ve prihodue. In pa le tolg- ko vesela imam do rokodelstva, posebno do skrinarskaga! Tardan sam tuda cce tolako, de ba se tega prerjej labko jel uijita. L?,po tadej Jib prosam, milostiva Gospod! naj mg kg te¬ mu pomagajo. Bog Jim bo to dobroto, ka bodo ubogaga saromaka po nej osrečila, gotovo povarnil; in parstan sa svatlama kamnhjka Jim bo p»tlej tri¬ krat lubaa, ker Jib bo, kolakorkrat ga pogle¬ dajo, opomnil dobraga dela in braleacnab S0I3, ka jih bo trovjil Neb vas pokorna sliraabnak J o a n Stroj . Va S el)}&h 4* kogoparska i8i3. jiidrno. Marnja Janezku svmjimn bratu. P r e J u b a b r a t a q! To je pa spet vesele! Paij res, de jib Bog ragveseluje , ktera ga Jubajo! Vrferej so se Pia- dolaudva graf sa svaijo gospo sam va grad par- — 4 ? — pedale. God narre mllostive gospo je bil, in so ji parada sreije voujit. Po jurine so udg tre 38 veij drugem« vsg vkupej na vgrt, lop dan namreij je bil, in posedejo po klopirjah pod veleko lipo. Gospe so pletle nogoviqe, nekej gospodov pa je tobak pilo, in vsg se lepo po¬ govarjajo. Ja3 pa ssm 3 ali3 neh 38 deletam igrala. Kar pride nekdo se pismam do Ra- doletckega grafa. Ga ^amejo , bera odpeijatejo, in na glas bero: „ P r e b 1 a g o r o d n 8 Graf, milosti v 8 Gospod! Ubog pasti r ij ek se predelne Jim pisat«—“ ,. 0 hs?m ga- vpila, in se vsa ggenila, ,,to pismo je od m®- jiga brata !“ Graf so ga do k®nqa gbralg. Te- dej so rekle m®ja gospa: ,,Gospod Graf! Bog hoqe, de naj bodo mqe temu mladenqu. Ta le deklgqa, videjo, je negova sestra. Ja3 sem dgk!iqa ve svffljo skgrb prevgela, Oni naj pa mlademja prev3amejo.“ „ln pa res,“ ssm ja3 vsa vesela p?rdjala, ,.mllostive Gospod! naj se ga usmilejo.‘ £ „Kaj usmilete ! ££ so odgovorile graf in neb gospa; „to se gasluace. Kar se¬ li, se mu bo 3godilo.“ „Be bilo d®bro, ££ so na to na® gospod rekle, „ko bg ga preqej tukej naipgmu skrinarju vg uk dale, kg ne¬ ma neij otrok. Je prav dober delavgq; in brat in sestra bg bila bliq skupej.*' So bili koj pgr vole; in poidejo po skrinarja, in se ae’ nim 3a vse 3govore. Sem popra irala, alg te smem pgrva to veselico poroijite. In sodjals: ,,Le, le! In pa piirs mu, de naj pride, pred ko more. <£ - 48 - O, prid« tadej, prid«, luba brataq! N«tj se ne muda! SGe.lno te bo parijakovala, in vsa vesela in polna hvale do nebeirkaga Oijeta, ka 3a naji tako dube3nivo skarbi, ta bo naprota tekla tv® j a sestra Marija Stroj. Ya Begnah g. ko3oparska i 8 i 3 . ■■hhhhmni iUis gHB mm i 111 ili liliji MSSUsa Y2 .LUB.LAN2, Natisnil Joief Bla 1852.