ZELEZAR SREČNO I Leto XIV. št. 12 December 1974 9 7 5 Le nekaj dni nas Loči, ko se bomo poslovili od starega leta in prestopili v novo poslovno leto 1975. Za našo organizacijo združenega dela je bilo pretečeno leto preizkus naših zmožnosti in prizadevanj uresničiti zadane naloge v razmeroma zahtevnem gospodarskem načrtu. V oceno našega dela moramo poudariti, da smo v tem letu zaključili razmeroma dolgo investicijsko obdobje in da smo morali premagati marsikatere težave, ki se nujno porajajo _ pri novih napravah. Črnoglede napovedi glede velikih primanjkljajev električne energije, čeprav smo jo občutili zlasti v elektro jeklarni in na plavžu, le ni povzročila takšnih izpadov v proizvodnji, zahvaljujoč obilnemu deževju in razmeroma dobremu obratovanju termo central. Proizvodnja je potekala, če upoštevamo navedene pogoje, relativno ugodno. Planske zadolžitve gospodarskega načrta, merjene samo po najvažnejših kazalcih, bomo predvidoma uresničili takole: skupne proizvodnje bomo izvršili 250.000 ton, ali 92 % od načrtovanega plana, blagovne proizvodnje pa 160.000 ton, ali nekaj nad 93 % ođ plana. Celotni dohodek ocenjujemo na 834 milijonov din ali 96 % °d načrtovanega. Bruto akumulacija, ki smo jo po planu začrtali z 84 milijoni N-din, bo dosežena s skoraj 88 milijonov, kar pomeni približno 105 % od načrta. Naša bruto akumulacija v celotnem dohodku znaša nekaj nad 10,5 %. Načrtovani povprečni osebni dohodek bomo dosegli. Na uresničitev naših nalog navzlic prizadevanju celotnega kolektiva so vplivale težave in motnje tako v redukciji električne energije, pri oskrbi z gredicami, ker še niso usklajene domače zmogljivosti proizvodnje jekla in valjarn. Srečevali smo se tudi z težkimi pogoji glede možnosti nabave gredic tako na vzhodnih kot na zahodnih tržiščih, pri vsem tem pa smo plačevali razmeroma visoke nabavne cene, kar je dodatno slabilo učinkovitost naših prizadevanj. Velik uspeh v poslovni politiki smo dosegli v izravnavi uvoz-no-izvozne bilance tako, da smo izvozili več kot pa uvozili. Naš izvoz je bil pretežno usmerjen na konvertibilno področje, deloma tudi v dežele tretjega sveta. Pomembno je, da smo 10 % našega izvoza namenili za Ljudsko republiko Kitajsko, uvoz pa je pretežno usmerjen na klirinško področje ter dežele v razvoju. Težave so nas spremljale tudi na usklajevanju in oblikovanju cen, predvsem pri sivem surovem železu zaradi česar smo utrpeli zmanjšanje celotnega dohodka za 8,400.000 N-din navzlic upravičenim zahtevam zaradi podražitve vseh vložnih surovin. Delovna organizacija v letošnjem letu praktično zaključuje investicije po 47. tečaju in po odobrenih kreditih v višini 237 milijonov din. Odplačilna sposobnost naših obveznosti tako za osnovna kot obratna sredstva, ima svoje kritje, tako v sami amortizaciji in ostanku dohodka. Podobna situacija glede odplačevanja naših obveznosti je tudi v naslednjih letih, ker se nam zvišuje amortizacija in predvidevamo višjo stopnjo dohodka. Poleg odplačil smo sposobni prispevati nujno predpisano udeležbo v našem razvojnem programu za obdobje 1976—80. Brez dvoma da smo že v samem gospodarskem načrtu, kakor tudi s posebnimi sklepi samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij sprejeli obveznosti v borbi proti inflaciji in skrbi za likvidnost. Delovna organizacija je obseg poslovanja v letošnjem letu povečala skoraj za 51 %, medtem ko je porast obratnih sredstev znašal le 23 %. Terjatve napram kupcem — čeprav so se zvišale, smo vezavo le-teh znižali na 55 dni, medtem ko smo jih prej imeli od 90 do 73 dni. Z že prej omenjeno izvozno-uvozno politiko smo v znatni meri reševali problem obratnih sredstev na osnovi dobljenih izvoznih kreditov. Ce smo v letu 1973 krili naše potrebe v višini 43 % od celokupnih kreditov, smo ta vir uspeli znižati letos na 25,8 %. Na osnovi takega stanja smo v celem letošnjem letu bili likvidni. Gibanja osebnih dohodkov smo tako v gospodarskem načrtu, kakor tudi v tekočih obračunih primerjali in usklajevali z dovoljenimi dohodki po samoupravnem sporazumu. Vsaka temeljna organizacija združenega dela ima v svojem gospodarskem načrtu postavljen delež osebnih dohodkov v celokupni realizaciji, kar praktično pomeni, da je oblikovanje osebnih dohodkov odvisno od rezultatov dela posamezne temeljne organizacije združenega dela. V sami strukturi osebnih dohodkov je še vedno najmočnejša postavka izplačilo za doseganje rezultatov dela na delovnem mestu, nadalje dodatek za posebni delovni čas z ozirom na naše pogoje od dela čistih nadur, kakor tudi nedeljskega, nočnega in prazničnega dela. Dodatke za izredne pogoje dela, kakor tudi za doseganje boljših količinskih, ter kvalitetnih učinkov dela ter izboljšave poslovnih rezultatov obraču- navajo temeljne organizacije združenega dela kot variabilni del. Čeprav je takšen sistem nagrajevanja, kjer je osebni dohodek odvisen od doseganja dohodka, zelo učinkovit in v normalnih pogojih dela, pa smo se vendarle med letom srečevali s težavami, ker so nastopila večja odstopanja od planiranih pogojev za pridobivanje dohodka in smo morali zato izenačevati v določenem smislu variabilni del dohodka. Viši- na izplačanih osebnih dohodkov je bila sicer deloma razvrednotena z visoko stopnjo inflacije, vendar smo skušali z našimi internimi ukrepi takšne negativne vplive v določeni meri zmanjšati. V dograjevanju sistema nagrajevanja želimo še naprej usmerjati naše ukrepe predvsem, da z novim samoupravnim sporazumom začrtamo še močnejše spodbude za povečanje produktivnosti in ekonomičnosti dela. (Nadaljevanje na 2. strani) Mnogo delovnih uspehov in osebne sreče v 1975 želijo - organi samoupravljanja - družbenopolitične organizacije - vodstvo delovne organizacije SREČNO 1975 (Nadaljevanje s 1. strani) Pri reševanju družbenega standarda nasploh zlasti pa na področju stanovanjskega standarda smo nadaljevali z začrtano akcijo v razvojnem programu 1971—75. Poleg že 614 stanovanj, s katerimi danes razpolagamo, je v gradnji 91-stanovanjski blok v Celju, medtem ko smo za individualne gradnje usmerili sredstva našim članom kolektiva takole: — v občini Celje 122 članom kolektiva; v občini Šentjur 131 članom; v občini Šmarje 21 članom; v občini Laško 1 članom; v občini Žalec 3 članom in v ostalih občinah 3 članom. V politiki stanovanjske izgradnje usmerjamo naša in pridobljena sredstva dve tretjini v blokovno in eno tretjino v individualno izgradnjo. Poleg uspešno zaključene akcije izgradnje objektov družbene prehrane pa so samoupravni organi po družbenih dogovorih usmerili določena sredstva za izgradnjo zdravstvenih zmogljivosti, šolstva, za pomoč pri izgradnji lokalnih cest — vsepovsod tam, kjer prebivajo naši sodelavci. Tudi na tem področju se kaže pravilno razumevanje, da se del presežne vrednosti usmerja na področja, kjer stanujejo naši sodelavci za zadovoljevanje njihovih potreb. V letošnjem letu zaključujemo investicijska dela na Slivniškem jezeru Tratna, kjer so dane lepe možnosti za razvoj rekreacijske dejavnosti, katero moramo v bodoče hitreje razvijati predvsem na lokaciji Železarski dom Teharje. Nastopajoče leto 1975 je hkrati zaključno leto našega razvojnega načrta 1971—75. Ce ocenimo to obdobje in upoštevamo gospodarski načrt za leto '1975, potem naša skupna proizvodnja znaša nekaj nad 1 milijon 100.000 ton in obstojajo realne možnosti da tak načrt tudi dosežemo. Blagovna proizvodnja bi znašala po načrtu 660.000 ton, uresničitev pa planiramo v višini 663.000 ton, torej z določenim presežkom. Načrtovan celokupni dohodek bomo presegli zaradi uresničitve naše blagovne proizvodnje, znatno pa ga bomo presegli tudi zaradi vpliva cen in je naša skupna zadolžitev 302,790.000. Število zaposlenih bo preseženo od predvidenega 5-letnega načrta za 11,2 %. Razvojne možnosti v bodoče smo si začrtali v srednjeročnem razvojnem programu od leta 1976 —80. Osnovna izhodišča pri oblikovanju ciljev in nalog temeljijo na novi ustavi in družbenopolitičnih dokumentih, ki jih je naša družbena skupnost šprejela. Popolnoma se zavedamo, da moramo v naslednjem obdobju sme-leje razreševati strukturna neskladja, da moramo v temeljnih organizacijah združenega dela naš nadaljnji razvoj usmeriti na višjo kakovostno raven, da moramo v naši delovni organizaciji zaokrožiti proizvodne in predelovalne zmogljivosti na področju jekla, da moramo naš proizvodni program na tem področju še ožje specializirati. Se več pozornosti moramo posvetiti razvoju livarstva v naši delovni organizaciji, ker sa naše razvojne možnosti zasnovane na lastni surovinski osnovi z uporabo tekočega surovega železa in da moramo dati poseben poudarek na utrjevanju specializacije, tako v proizvodnji valjev in nodularne litine ter da skušamo livarsko proizvodnjo v večji meri finalizirati. V letu 1975 skušamo dograditi tovarno traktorjev kot samostojni obrat, kar bo znaten prispevek k specializaciji livarske proizvodnje. Razumljivo je, da bomo tudi v bodoče zadrževali ugoden trend mednarodne blagovne menjave, kar načrtujemo, da bi dosegli s 15 odstotnim izvozom naše celotne realizacije. Kot v preteklosti bomo tudi v bodoče v naših razvojnih usmeritvah posvečali veliko skrb za izgradnjo vseh oblik družbenega standarda, k temu pa tudi priključujemo vso pozornost zaščiti in varstvu okolja. Po razvojnem programu 1980 in na področju jekla bomo dosegli zaokrožitev preko 210.000 ton, v livarstvu pa nekaj več kot 45.000. Programiramo, da bi celotni dohodek od sedanjih 96 milijard po-rastel na skoraj 300 milijard vključno s proizvodnjo traktorjev. Poleg razvoja naših proizvodnih zmogljivosti, urejevanje družbenega standarda zastavljamo tudi naloge za nadaljnjo krepitev samoupravnih odnosov in širjenjem temeljnih organizacij združenega dela. Enako bodo naša prizadevanja usmerjena na utrjevanje organizacijskih in samoupravnih oblik naše sestavljene organizacije združenega dela, za kar smo si v preteklosti preko samoupravnih aktov in opredeljenih nalog ustvarili solidno osnovo. Po širši razpravi predloga družbenega načrta za leto 1975 in oceni realizacije srednjeročnega načrta za obdobje 1971—75, kakor tudi razpravi našega srednjeročnega razvojnega načrta 1976—80 sledi, da moramo že v nastopajočem letu postaviti cilje, ki morajo biti dobro strokovno, družbeno in politični obdelani in sprejeti kot osnova našega skupnega dela. V teh ciljih moramo zlasti podčrtati, da velja naša skrb za doseganje fizičnega obsega proizvodnje, pri čemer morajo biti naši napori usmerjeni še zlasti na proizvodnjo surovega jekla, ker se pridružujemo akciji, da bi v letu 1975 Slovenske železarne dosegle planirani srednjeročni načrt 1971—75 S00.000 ton surovega jekla v Sloveniji. Nadalje bi morali dati svoj prispevek k splošni stabilizaciji V našem gospodarstvu, pri čemer moramo nujno voditi računa o gospodarnosti našega dela, o trendih zaposlovanja in produktivnosti dela, o varčevanju s surovinami in polizdelki ter energijo, kakor tudi na področju vseh oblik režijske potrošnje. Da bi lahko opredelili naloge o gospodarnosti našega dela, morajo vse temeljne organizacije združenega dela, kakor tudi organizacija združenega dela izdelati program varčevanja po že znani metodi, ki smo jo sprejeli v letu 1973. V antiinflacijsko borbo se moramo vključiti z dokaj spremenjenimi stališči pri oblikovanju naše prodajne politike in cen. Ne smemo dopuščati, da se vse težave in neučinkovitosti našega dela prenašajo na cene. Le višja produktivnost dela, bolj smotrno organizirana proizvodnja, napredek v tehnologiji, višja stopnja opremljenosti in gospodarno delo morajo postati kriteriji prizade- vanj in vrednost našega dela v skupno ustvarjenem dohodku. Zaradi stalnega neskladja v uvozno-izvozni bilanci v našem gospodarstvu in glede na postavljene zahteve v resoluciji o gospodarskem razvoju za leto 1975, kjer se mora nujno večati naš izvoz in dogovorno zmanjševati naš uvoz, se v zvezi s tem nalaga akcija za čim realnejšo materialno bilanco našega uvozno-izvoznega načrtovanja. Glede na to, da se v delovni organizaciji pojavljajo trendi hitrejšega zaposlovanja, da ne beležimo tako ugodnih rezultatov v pogledu napredovanja produktivnosti dela in da tudi zaostaja trend ekonomičnosti našega dela, je zlasti potrebno proučiti vse možnosti tako v pogledu racionalizatorstva in novator-stva, kakor tudi krepiti organizacijo našega dela, predvsem pa z novimi spodbudnimi oblikami nagrajevanja po delu spodbuditi rast produktivnosti dela. Pri konkretnih ocenah uspešnosti našega V plodni razpravi so bila k izvršitve sklepov predhodne seje sprejeta naslednja stališča: — še nadalje je potrebno pospešeno delati na realizaciji oziroma uveljavljanju novih organizacijskih oblik, ki jih narekuje uveljavljanje .temeljnih organizacij združenega dela; — komunisti iz sektorja za kakovost in razvoj naj razpravljajo o programu tega sektorja z ozirom na sodelovanje tega sektorja s temeljnimi organizacijami združenega dela; — čimprej je potrebno dokončati oziroma usposobiti ter vključiti v redno proizvodnjo vse naprave, ki so še v izgradnji; — na 'področju inovacij je potrebno čimprej ustvariti ustreznejše pogoje, da bo ta dejavnost zaživela. V ta namen je potrebno več angažirati obstoječa informacijska sredstva ter to dejavnost ne več reševati samo komisijsko, temveč zadolžiti človeka, ki se bo .poklicno ukvarjal z zbiranjem in obdelavo racionaliza-torskih in novatorskih predlogov; — še nadalje je potrebno spremljati stroške vzdrževanja, kakor tudi odnose med proizvodnjo in vzdrževanjem; — posebno pozornost je potrebno posvetiti doslednejši tehnološki in splošni disciplini, osebni odgovornosti na vseh ravneh, varčevanju z energijo, surovinami, zaščitnimi sredstvi. V tem je glavna mobilizacijska naloga slehernega člana ZK; — sekretarji osnovnih organizacij ZK skupno z vodstvi samoupravnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela izdelajo programe dela teh organov; — še nadalje je potrebno skrbeti za nadaljnje izobraževanje članov samoupravnih organov, delegacij ter vodstev družbenopolitičnih organizacij; dela morajo v bodoče prevladati merila, koliko smo uspeli pri napredku tehnologije v povečanju produktivnosti dela, v boljši kvaliteti dela, kakor tudi upoštevanju terminov pri sklenjenih pogodbah, skratka boljšem poslovnem obnašanju. Vsa ta prizadevanja morajo zagotoviti večjo gospodarsko učinkovitost, ki je predpogoj za uresničitev načrta v letu 1975 in razvojnega načrta 1976—80, kakor tudi nalog za višji družbeni standard in večjo socialno varnost. Uspehi, doseženi v poslovnem letu, novi odnosi v samoupravni organiziranosti in naloge, postavljene v gospodarskem načrtu za leto 1975, naj združujejo vsa naša prizadevanja za srečno in uspešno leto 1975. Vsem sodelavcem in njihovim svojcem pa iskrene želje za srečne, zdrave in zadovoljne dni v letu 1975. — dodatno k analizi zaposlenih honorarnih sodelavcev v delovni organizaciji je potrebno izdelati še pregled in analizo zaposlenih sodelavcev, ki so v dopolnilnem honorarnem odnosu izven železarne; — še nadalje je potrebno delati na usposabljanju in aktiviranju komisij samoupravne delovne kontrole tako na ravni delovne organizacije in temeljiih organizacij združenega dela. Pri ocenjevanju uveljavljanja nove ustave je bilo govora predvsem o uvajanju novih samoupravnih odnosov. Govora je bilo o tem, da je potrebno posvetiti večjo pozornost delu s samoupravnimi delovnimi skupnostmi ter ekspeditivnejše odgovarjati na stavljena vprašanja oziroma mnenja resno obravnavati s ustrezajočih službah. Na seji je bila prikazana dejavnost posameznih samoupravnih organov ter je bilo opozorjeno na določene pomanjkljivosti, katere je še potrebno odpraviti. Člani ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij so aktivno delovali pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela, reorganizacijo samoupravljanja, kakor tudi pri izboru kandidatov za samoupravna telesa in vodilne funkcije operativnega dela. Ugotovljeno je, da je bilo delovanje s formalne plasti zadovoljivo, vendar še ni prišlo do bistvenega premika v vsebinskem delu članov ZK. Ustavna načela so danes jasna in znana večini zaposlenih, prav tako tudi cilji, katere hočemo doseči. Pri sedanjem načinu oblikovanja dela samoupravnih organov imajo člani organizacije skupnih služb vse po ustavi zagotovljene pravice in imajo možnost preko delegacij vplivati na vse važnejše odločitve. Prav na tem področju se morajo člani ZK še močno angaži- Direktor Tugomer Voga iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimmimiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiir KOMUNISTI 0 RAZVOJNIH PROGRAMIH V četrtek, dne 12. decembra 1974 je bila četrta seja Sveta Zveze komunistov, na kateri so pregledali sklepe tretje seje, ocenili uveljavitev določil nove ustave v naši praksi, ocenili realizacijo družbenega srednjeročnega načrta za obdobje od 1971 do 1975, obravnavali in sprejeli politična izhodišča družbenega načrta za leto 1975. Proizvodnja slovenskih železarn v mesecu novembru Predzadnji mesec letošnjega leta je za nami. Tudi novembrski rezultati so zadovoljivi, čeprav zaostajajo za dosežki iz dveh prejšnjih mesecev. Posamezni proizvodni'uspehi so pa odlični in med njimi gotovo najpomembnejši, doslej najvišja mesečna proizvodnja jekla v Železarni Jesenice. Že za oktober smo zabeležili rekorden dosežek, ki je izboljšan za 547 ton in sp’ izdelali prvič več kot 45.000 ton. K temu uspehu je največ pripomogla elektro-jeklarna, ki je seveda tudi dosegla najvišjo mesečno proizvodnjo 15.679 ton. Uspeh jeklarne bi bil lahko še boljši, če bi ne imeli 'težav, zaradi okvare na visoki peči št. 1 in s tem pomanjkanja tekočega vložka -za SM peči. Okvara na plavžu je bistveno prizadela tudi proizvodnjo surovega železa, ki je pa kljub temu še vedno nad poprečno mesečno načrtovano količino. Proizvodnja surovega železa (v tonah! Železarna Mesečni Mesečna %' Kumul. Kumul. % načrt izvršitev načrt izvršitev Jesenice 12.667 12:834 101 139.333 145.987 105 Store 3.583 4.280 119 39.417 41.637 106 Skupno: 16.250 17.114 105 178.750 187.624 105 Za dosego letnega načrta proizvodnje surovega železa nam manjka samo še 7.376 ton in bomo letni načrt lahko precej izdatno presegli. V proizvodnji jekla ne' stojimo tako dobro in letni načrt ne 'bomo izvršiti. Do izvršitve letnega načrta nam namreč manjka še ca. 80.000 ton, Ce bodo pa na Jesenicah izdélali še več jekla kot novembra in ponovno porušili svoj rekord, bi pa lahko dosegli pol milijonsko proizvodnjo, kar je njihova želja in cilj. Proizvodnja jekla (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Kumul. načrt Kumul. izvršitev % Jesenice 41.250 45.234 110 453.750 454.389 100 Ravne 16.250 14.881 92 178.750 173.928 97 Store 7.083 6.795 96 77.917 66.573 85 Skupno: 64.583 66.910 104 7Ì0.417 694.890 98 V Železarni Ravne so imeli v popravilu 401 peč, v Železarni Štore, čeprav je zaostanek manjši, se pa nanaša predvsem na proizvodnjo SM-jekla. V blagovni proizvodnji je rezultat dela v novembru zopet odličen, čeprav nekaj zaostaja za oktobrskim. Blagovna proizvodnja (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Kumul. . načrt Kumul. izvršitev % Jesenice 31.240 32.518 104 343.640 350.462 102 Ravne 11.178 11.573 104 122.952 117.587 96 Store 13.411 13.092 98 147.527 134.823 91 Skupno: 55.829 57.183 102 614.119 602.872 98 Da bi se približali načrtovani blagovni proizvodnji, bi morali v decembru izdelati še približno toliko, kot je znašala oktobrska proizvodnja, torej blizu 60,000 ton. To je sicer zelo zahtevna naloga, ni pa nedosegljiva. Pri tem bi izostali za načrtom še za okoli 7.000 ton. Blagovna proizvodnja predelovalci (v tonah) Delovne organizacije Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Kumul. načrt Kumul. izvršitev % Veriga L100 868 79 12.100 11.440 90 Plamen 750 721 96 8.250 7.586 92 Tovil 129 132 102 1.421 1.428 100 Žična 1.135 884 78 , 12.488 9.519 76 Skupno: 3.114 2.605 84 34.259 29.973 87 Odprema gre dobro v vseh delovnih organizacijah, pri železarnah in pri predelovalcih. Ce pogledamo še, koliko zaostajajo predelovalci za letnim načrtom takoj vidimo, da je količino 7.4Ò0 ton v decembru nemogoče realizirati. Skupno je pa treba za Slovenske železarne izdelati še približno 74.000 ton, da bi se približali letnemu načrtu. To je nedosegljivo in bo znašal škupen zaostanek verjetno okoli 10.000 ton. Blagovna proizvodnja (v tonah) Mesečni Mesečna % Kumul. Kumul. % načrt izvršitev načrt izvršitev Železarne 55.829 57.183 102 614.119 602.872 98 Predelovalci 3.114 2.605 84 34.259 29.973 87 Skupno: 58.943 59.788 . 101 648.378 632.845 98 Za letnim gospodarskim načrtom bomo zaostali za 1 do 2 %, pri čemer bo pa letošnja blagovna proizvodnja za 1 do 2% večja od lanskoletne. Ce ob koncu še enkrat pregledamo stanje mesec dni pred zaključkom leta: Surovega železa bomo izdelali za okoli 7% več kot lani in okoli 5 % več kot predvideva načrt. V proizvodnji jekla imamo dobre izglede, da presežemo letno proizvodnjo 750.000 ton. Medtem ko to čitate, smo mejo, katero doslej še nismo dosegli t. j. 700.000 ton že prešli. V blagovnf proizvodnji bomo izdelali malo več kot lani, zaostali bomo pa za načrtovano količino. Čeprav bo letošnji izvoz občutno večji t. j. za okoli 35 % kot lanski, bomo za predvidenimi količinami verjetno malo zaostali. Načrtovano realizacijo bomo gotovo dosegli in presegli, prav tako plan celotnega dohodka in dosežena bo tudi predvidena akumulacija. Prihodnji mesec bomo pregledali, kaj smo realizirali od naših predvidevanj. Pomudili se bomo pri težavah, ki so nas tekom leta spremljale in nas še spremljajo. Podali bomo pregled rezultatov dela v minulem letu in nalog, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Vse to bo že v prihodnjem letu in zaradi tega vam vsem čestitam k vrsti odličnih rezultatov, o katerih se napisal letos in vam želim mnogo delovnih uspehov po novem letu in seveda manj težav kot doslej. Milan Marolt, dipl. ing. POMANJKANJE SUROVEGA ZELEZA LIVARNAM PRIMANJKUJE V LETU 1975 KAR 154.000 TON SIVEGA SUROVEGA ZELEZA Materialna 'bilanca potreb in proizvodnje sivega surovega železa kaže, da je načrtovana proizvodnja v letu 1975 (Ilijašu, Vare-šu in Štorah) skupaj 200.000 ton. Skupne potrebe vseh livarn pa znašajo 328.000 ton. S tem ko se predvideva izvoz (RMK Zenica) v količini 26.000 ton znaša primanjkljaj na domačem trgu 154.000 ton. Jugoslovanske livarne načrtujejo porabo 209.000 ton, železarne, ki imajo livarne pa 119.000 ton. Potrebe slovenskih železarn in naše znašajo za drugo leto okrog 40.000 ton. Iz tega sledi, da celotna naša proizvodnja zadostuje samo za slovensko tržišče. Zaradi nove preorientacije na proizvodnjo specialnega surovega železa, ki je namenjeno za proizvodnjo nodulame litine, smo vezani na širši jugoslovanski prostor to je na tiste livarne, ki potrebujejo to kvaliteto. Zato nismo v stanju, da bi s sivim surovim železom pokrili vse potrebe slovenskih livarn in bodo tudi te vezane na uvoz. Ce se povrnemo za nekaj let nazaj, ugotovimo, da so železarne zadovoljivo oskrbovale livarne, zato ni bilo problemov. Uvažali so samo tiste kvalitete, ki jih doma nismo proizvajali. Tu mislim na specialno surovo železo za proizvodnjo nodularne litine, uvoz iz zahoda v količini od 4.000 do 8.000 ton in- hematitno, uvoz iz SSSR v količini okrog 20.000 ton za tiste livarne, ki proizvajajo motorno litino. Od začetka je uvažalo le nekaj livarn. Ker so bile cene na zunanjih trgih zelo ugodne, zlasti v Sovjetski zvezi (53 klirinških dolarjev) se je število livarn povečalo kar na 40. To je povzročilo, da smo pred tremi leti težko prodali domačo proizvodnjo. Ce se spomnimo vesti iz dnevnega tiska: »Železarna Sisak ustavila plavž, v Varešu in Ilijašu 45.000 ton zaloge sivega surovega železa« itd. Livarne so uspele z uvozom, četudi je bilo doma dovolj železa in da velja režim uvoza RK. Ko smo na sestanku za delitev blagovnih kontigentov dokazovali proizvajalci, da ni potrebe po uvozu, so nam ostali livarji očitali slabo kvaliteto in drugo, četudi vemo, da je šlo samo za dampinške cene. Proizvajalci smo prišli v težak položaj, ker nismo uspeli kar dve leti 'povišati cene, kljub podražitvam rude, koksa, sode, električne energije ddr., tako da smo proizvajali z izgubo. Vse to je povzročilo, da so ugasnili peči v Sisku, v Varešu in Ilijašu, zmanjšali proizvodnjo, edino štorski plavž je proizvajal s polno zmogljivostjo beli in sivi grodelj za lastne potrebe in prodajo. V letu 1974, ko je nastopila svetovna kriza na tržišču surovin, se je ta kratkovidna politika zelo maščevala. RMK Zenica je sklenila pogodbo ob začetku leta za izvoz 70.000 ton sivega železa na Kitajsko po znatno boljših cenah kot so takrat veljale doma. Cene na svetovnem trgu so narasle od 63 klirinških dolarjev na 205 klirinških dolarjev v SSSR. Dobave so kasnile, kar je povzročilo, da so nekatere livarne v II kvartalu ostale brez grodlja dn so prenehale s proizvodnjo. Intervencije zveznih organov pri Rudarsko metalurškem kombinatu Zenica so bile zaman. Odobren je bil intervencijski uvoz 10.000 ton iz Zahoda. Ponudbe se glasijo na 685 DMA, kar znaša fco livarna 5.600 din/t, ali 100 % več kot domače cene za kvaliteto SGH. Zaradi povečane proizvodnje v lastnih livarnah se bodo potrebe povečale in zmanjšala blagovna proizvodnja pri proizvajalcih. Že danes se sprašujemo, kje dobiti 150.000 ton, kaj šele ko bodo te količine še večje, saj srednjeročni plani livarn izkazujejo povečano proizvodnjo od 50 do 180 % in s tem večjo porabo grodlja. Vprašanje 'bi lahko glasilo: kdo je kriv za takšno stanje? Žele-ža-rji gotovo ne, saj že več let opozarjamo na ta problem. Morda bi se le našel nekdo, ki bi priznal, da smo imeli prav. Toda tudi v tem konkretnem primeru nas bo napaka precej stala, ne da bi ugotovili, kdo je kriv! DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV KRATEK PREGLED DELA DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE se je sestal kar dvakrat. Na redni seji 22. novembra so delegati razpravljali o vprašanjih, pomembnih predvsem za naš nadaljnji razvoj, kot so kadrovska problematika in izhodišča plana za leto 1975 ter za srednjeročni razvojni program. Seveda ne smemo tudi mimo obravnave poročila oddelka za varstvo pri delu, za katerega so delegati menili, da ga je potrebno v prihodnje uvrstiti kot osrednjo točko enega prihodnjih zasedanj. 11. decembra pa se je DS DO zopet sestal, tokrat na izredni seji. Nujno je bilo namreč razpravljati o nadaljnjih ukrepih za izgradnjo tovarne traktorjev. V zvezi s tem so delegati sprejeli konkretne sklepe v zvezi s financiranjem. ODBOR ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD je 10. sejo posvetil predvsem temeljiti obravnavi predloženega kadrovskega poročila. Ob tem je odbor izoblikoval konkretne predloge za DS DO. Pod točko razno so se delegati odbora seznanili s kritično oceno gradiva, ki ga je k eni izmed obravnavanih tem posredoval kadrovsko-splošni sektor. V omenjeni oceni je bilo opozorjeno na nedoslednosti in netočnosti v tem gradivu. ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE. Na 9. seji so obravnavali različne prošnje in vloge posameznih članov delovne skupnosti in raznih ustanov. Ob tem so med drugim sklenili, da je treba za te namene ob zaključnem računu rezervirati določena sredstva. ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD. Poleg že običajnega sklepanja o izplačilu OD je tokrat odbor sklepal še o stimulativnem dodatku. EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR se je zopet ukvarjal z odpisi negativnih razlik pri izvoznih zaključkih, ki jih je bilo tokrat kar 33 v skupnem znesku 266.094,10 din. Ker skupaj s predlogi za odpis ni bilo ustreznih pojasnil, je odbor sklenil, da v letu 1975 takih odpisov brez obrazložitev sploh ne bo obravnaval. DELAVSKI SVET TOZD ENERGETIKA je bil zopet zelo aktiven. Na 9. seji so obravnavali naslednja važnejša vprašanja: zavzetje sklepa za najetje kredita za izdelavo rezervoarjev TNP, investicijski plan za leto 1975 v TOZD energetika in obravnava operativnega plana za mesec december. Sestala sta se tudi DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 117. PANOGE in DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT, 13. decembra pa še DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE. Izredno aktivnih je bilo tudi nekaj komisij v TOZD, na nivoju DO pa naj omenimo le sestanek stanovanjske komisije in odbora Samoupravne delavske kontrole. STANOVANJSKA KOMISIJA je posvetila precej pozornosti listi rezervacij stanovanj in odločila, da na jo njej odločijo vse TOZD. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE je na 2. seji zaključil obravnavo dveh tem in ob tem sprejel ustrezne zaključke. Žal moramo zopet zapisati, da nekatere službe odboru še vedno niso posredovale zahtevanih podatkov. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 4. seja, 22. novembra 1974. 1. DS je potrdil sklepe 3. seje DS DO in sprejel poročilo TOU o realizaciji sklepov. 2. Seznanil se je z informacijo o poslovnih rezultatih za tretje četrtletje 1974. 3. Obravnaval je izhodišča srednjeročnega razvojnega programa (1976—80) in izhodišča gospodarskega načrta za leto 1975 ter sklenil, da se takoj pristopi k široki javni razpravi v TOZD in OSS. 4. Sprejel je na znanje kadrovsko poročilo in pripombe delegacij TOZD. Ob tem je v celoti osvojil v poročilo navedene zaključke. Prav tako je sprejel naslednje sklepe odbora za kadrovsko-soci-alne zadeve in družbeni standard z 10. seje dne 18. novembra 1974: — pospešiti je treba izdelavo aktov, ki zadevajo področje nagrajevanja in delitve osebnih dohodkov; — sočasno s planiranimi investicijami je treba upoštevati tudi sredstva za stanovanjsko izgradnjo, prav tako z vidika kadrovskih potreb naše delovne organizacije; — TOZD in OSS naj proučijo vse možnost^ po notranji prerazporeditvi delavcev v smislu čim racionalnejše organizacije dela; — pri vseh omenjenih akcijah in drugih za razreševanje kadrovske problematike naj se vključijo vse družbenopolitične organizacije, predvsem sindikat. — pri razporejanju delavcev na nova delovna mesta naj se posveti večja pozornost spremljanju le teh v obratih in TOZD, prav tako naj se po tem vprašanju bolj poveča kadrovsko-splošni sektor z obrati in TOZD; — čimprej naj se izpopolni kadrovsko-splošni sektor, še posebno z zaposlitvijo industrijskega psihologa in referenta za stanovanjske zadeve; — v zvezi s problematiko varstva pri delu in ugotovitvi o visokem deležu delovnih nezgod, naj se preventivi varstva pri delu da večja pozornost. Seznanil se je s stališči delegacije TOZD proizvodnja 117. panoga, ki je širše obrazložila kadrovsko problematiko, pa tudi s stališči delegacij TOZD proizvodnja 114. panoge, energetike ter vzdrževanja in - transporta. Zaključki navedeni v kadrovskem poročilu, bodo v celoti objavljeni v Zelezarju. 5. Obravnaval je poročilo oddelka varstva pri delu in v zvezi s tem sklenil: — da oddelek varstva pri delu ;zdeia na osnovi poročila in razprave ustrezne sklepe; — DS DO predlaga DS TOZD in OSS, da o tem poročilu in sklepih, ki jih bo izdelala služba, razpravljajo; —da se takoj pristopi k izdelavi samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu; — DS DO bo problematiko varstva pri delu uvrstil kot osrednjo točko dnevnega reda na enem izmed zasedanj v letu 1975. 6. Sprejel je naslednje ugotovitvene sklepe: — pristopi se v samoupravno interesno skupnost za nafto in plin in k sporazumu o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije SRS. — S tem v zvezi se za podpis obeh sporazumov pooblašča tovariša Tugomerja Vogo, za delegata naše DO pa se na predlog DS TOZD Energetika imenuje tovariša Nika Zakonjška. — Delovni ljudje naše DO so izrazili pripravljenost, da se vključimo kot kompletna SOZD Slovenske železarne v poslovno združenje Jugoslovanskih železarn, da se pristopi v ta samoupravni sporazum in da se generalnega direktorja SŽ neomejeno pooblasti za odločanje v smislu 13. člena samoupravnega sporazuma ZJŽ. — Delovni ljudje naše DO se strinjajo s sklenitvijo družbenega dogovora o pristopu in načelih za oblikovanje poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla in s tem v zvezi pooblaščajo za podpis tega dogovora generalnega direktorja Slovenskih železarn. — Pristopi se k samoupravne- mu sporazumu o štipendiranju učencev in študentov v organizacijah združenega dela na osnovi sprejetega družbenega dogovora ter is predlaganimi pripombami. Na predlog družbenopolitičnih organizacij se za našega delegata v odbor podpisnikov imenuje tovariša Vrečka Borka. — Pristopi se k samoupravnemu sporazumu za območno vodno skupnost Savinja—Sotla, na predlog DS TOZD Energetika pa se za podpis pooblašča pomočnika direktorja tovariša Burnik Dušana, za delegata pa imenuje tovariša Logar Viktorja. — Delovni ljudje naše DO se strinjajo s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju in poslovanju Metalka—Slovenske železarne. — Delovni ljudje naše DO se strinjajo s pravilnikom o pogojih za investiranje in kreditiranje najemnih stanovanj in sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in o pogojih za dodelitev teh v uporabo in statutom samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. — Na predlog DS TOZD in OSS se pristopi k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje Celje. 7. DS DO je imenoval volilno komisijo za izvedbo volitev delegacij za samoupravne interesne skupnosti v naslednji sestavi: — Anton Suhar, predsednik, — Vlado Kaluža, član, — Mitja Umnik, član. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. izredna seja, 11. decembra 1974. Na tej seji je DS sprejel naslednje sklepe: 1. Investitor se obvezuje, da bo najel devizni kredit pri LB — Centrali v višini 3,000.000 dolarjev takoj ko mu bo dana možnost s strani kreditodajalca t. j. LB — Podružnica Celje ali pa bo najel kredit direktno pri inozemskem kreditodajalcu. 2. Investitor se obvezuje, da bo po najetju deviznega kredita dovolil LB — Podružnici Celje, da le-ta ustrezno spremeni osnovno kreditno pogodbo za OS v znesku 49,149.000 din. 3. Investitor se zavezuje, da bo pokrival vse morebitne podražitve in prekoračitve v zvezi z investicijo v tovarno traktorjev sam, ne oziraje se na eventualna kasnejša zakonska določila. KOMUNISTI 0 RAZVOJNIH PROGRAMIH (Nadaljevanje z 2. strani) rati tako, da bodo načela in ideje postale stvarnost. Po obravnavi predloga družbenega načrta za leto 1975 je Svet ZK sprejel naslednje globalne cilje družbenega načrta: 1. Realizirati maksimalne proizvodne rezultate na instaliranih zmogljivostih za leto 1975, kakor tudi za 5-letno obdobje 1971—1975. 2. Povečati produktivnost dela z izboljšanjem delitve dela, boljšo organizacijo in stimulativnejšim nagrajevanjem. 3. Trend zaposlovanja nove delovne sile ne sme prehitevati rasti družbenega proizvoda. 4. Povečati ekonomičnost poslovanja z izdelano metodologijo programa varčevanja od delovnega mesta, obrata, TOZD in strokovnih služb. 5. Izboljšati kvaliteto naših proizvodov in doseči večjo poslovno disciplino pri spoštovanju dobavnih rokov. 6. Nadaljevati s sedanjim trendom mednarodne blagovne menjave, s tem, da ne zmanjšujemo pokrivanje uvoza z izvozom. 7. Pospešiti inovacije na vseh nivojih in vseh področjih proizvodne in poslovne dejavnosti. Komunisti morajo na osnovi sprejetih globalnih ciljev družbenega načrta 1975 izdelati konkretne programe po temeljnih organizacijah združenega dela in organizaciji skupnih služb. Komunisti v temeljnih organizacijah združenega dela in organizaciji skupnih služb so posebej odgovorno za temeljito obravnavo družbenega načrta za leto 1975, kakor tudi srednjeročnega družbenega načrta. Poleg globalnih ciljev, ki jih mora vsebovati družbeni načrt, mora biti izdelano tudi: 1. bilanca sredstev za predviden obseg proizvodnje; 2. načrt investicijskih naložb opredeljen po temeljnih organizacijah združenega dela. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV ODBOR ZA KADROVSKO SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD 10. seja, 18. novembra 1974. 1. Odbor je potrdil sklepe 9. seje in spremenil 9. sklep, ki pravilno glasi: Odobril je povišanje preživnine hčerki družinske upokojenke Purger Mire, vdove po smrtno pone-srečnem našem delavcu, tovarišici Ivani Purger od 650 na 1.000 din mesečno. 2. Odbor je temeljito obravnaval kadrovsko poročilo za obdobje 1.—9. 1974 in po razpravi sprejel naslednje sklepe, ki naj se posredujejo DS DO na 4. seji 22. 11. 1974: — pospešiti je treba izdelavo aktov, ki zadevajo področje nagrajevanja in delitve osebnih dohodkov; — sočasno s planiranimi investicijami je treba upoštevati tudi sredstva za stanovanjsko izgradnjo, prav z vidika kadrovskih potreb naše delovne organizacije; — TOZD in OSS naj proučijo vse možnosti po notranji prepo-razdelitvi delavcev v smislu čim racionalnejše organizacije dela; — pri vseh omenjenih akcijah in drugih za razreševanje kadrovske problematike naj se vključijo ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE 9. seja, 26. novembra 1974. 1. Odbor je potrdil sklepe prejšnje seje s tem, da je na predlog predsednika sindikata dopolnil drugi odstavek sklepa št. 3 tako, da glasi: Za letovanje Poljakov na Rabu se celotna faktura izstavi sindikatu Železarne Štore. Za člane kolektiva Železarne Štore, ki so letovali na Poljskem se priznavajo regresirane cene, kot da so letovali na Rabu za vseh 14 dni. Za nadaljnja letovanja v okviru izmenjav s Poljsko naj sindi-kot pripravi ustrezen predlog. 2. Odbor zadolžuje vodstvo TOZD DPG, da do prihodnje seje pripravi poročilo, koliko članov kolektiva je v letošnji sezoni lè-tovalo na Rabu dalj kot 10 oziroma 11 dni in po kakšnih cenah. 3. V zvezi z vlogo osnovne šole Store, o formalnem prenosu lastnine zgradbe, v kateri je sedanji vrtec na Lipi je odbor sklenil, da tak prenos priporoči DS DO, v 11. seja, 27. novembra 1974. 1. Odbor je potrdil sklepe 10. seje. 2. Potrdil je predlog, da se za november izplača enoten odstotek variabilnega dela OD in sicer 17 %. Z upoštevanjem 17 % variabilnega dela bo znašal povprečni OD za november — OD po obračunskih postavkah 2.860 din — variabilni del OD 340 din skupaj 3.200 din OD v novembru bo približno enak, kot je bil predlagan v oktobru. 3. Sprejel je predlog strokovnega teama, da se za september izplača 12,5 % stimulativnega dodatka. pri čemer se je upoštevalo naslednje: a) za jeklarno I se operativni vse družbenopolitične organizacije predvsem sindikat; — pri razporejanju delavcev na nova delovna mesta naj se posveti večja pozornost le teh v obratih in TOZD, prav tako naj se po tem vprašanju bolj poveže kadrovsko-splošni sektor z obrati in TOZD; — čimprej naj se izpopolni kadrovsko-splošni sektor, še posebno z zaposlitvijo industrijskega psihologa in referenta za stanovanjske zadeve; — v zvezi s problematiko varstva prd delu in ugotovitvi o visokem deležu delovnih nezgod, naj se preventivi varstva pri delu da večja pozornost. 3. Odbor je odobril posojilo v višini 1.000 din naslednjim štipendistom: — Hruševar Stanki, — Veber Zoranu in — Hebar Jožetu. 4. V zvezi s predlogom regresiranja prehrane in bivanja je odbor sklenil, da se ta predlog obravnava na prihodnji seji. Do takrat mora GKSG izračunati dejansko višino stanarine v samskih domovih. kolikor vodstvo TOZD GKSG do seje DS DO ne najde možnosti za sanacijo zgradbe in preureditev v stanovanja. 4. Odobril je enkratno dotacijo v višini 3000 din Komornemu moškemu zboru iz Celja. 5. Osnovni šoli Štore je odobril enkratno dotacijo v višini 1500 dim za organizacijo proslave ob dnevu republike. 6. Odbor je zadolžil TOZD GKSG, da uredi takojšnje vračilo kinoprojektorjev, ki so bili svoje-časno posojeni Kino podjetju Celje. Finančni sektor naj preveri pogodbo, ki je bila v zvezi s tem sklenjena s Kino podjetjem in ugotovi, ali je bila poravnana dogovorjena odškodnina. 7. Odbor je sklenil, da naj do konca decembra kadrovsko-splošni sektor in finančni sektor v sodelovanju s sindikatom, s posredovanjem sindikata pa tudi drugi koristniki sklada skupne porabe, pripravijo plan porabe za leto 1975. plan poveča za 180 ton, ker je obratovala 2 dni več kot je predvideno po planu; b) pri valjarni II se k doseženi proizvodnji prišteje še količina prevaljanega materiala (592 ton); c) pri obdelovalnici valjev se za september ne upošteva kriterij »-količina proizvodnje«, ker niso imeli, enako kot v prejšnjem mesecu, na razpolago surovih valjev; d) pri livarni II se ne upošteva kriterij »količina proizvodnje«, ker zaradi pomanjkanja delovne sile niso uspeli očistiti preko 200 ton odlitkov; e) pri komerciali se zaradi tega, 'ker je bila ob koncu meseca prosta sobota in nedelja (28. in 29. septembra) dopustna zaloga ob koncu meseca poveča v višini proizvodnje 3 dni. Ta korekcija se predlaga zato, ker je večina obratov 28. septembra delala. Ob tem pa je v zvezi s točkami 14. seja, 9. decembra 1974. 1. Odbor je potrdil sklepe prejšnje seje in pri tem ugotovil, da bo problem razkladanja ih skladiščenja starega železa še nadalje obstajal, ker depoji ne zadoščajo za sunkovite dobave. Zato je zadolžil, vse pristojne, da zavzeto sodelujejo pri odpravljanju stojnim 2. Seznanil se je z rezultati poslovanja za oktober 1974 in poudaril, da se madure, ki niso predvidene oziroma pravočasno javljene, ne izplačajo, raven v izrednih utemeljenih primerih, ker meni, da je ravno to vzrok »zapla-niranju« nadur v OSS v oktobru. Do prihodnje seje pa zahteva za te nadure obrazložitev. 3. Seznanil se je s poročilom komercialnega sektorja za oktober 1974. 4. Sprejel je operativni plan za december 1974. Kadrovsko-splošni sektor naj do prihodnje seje pripravi natančno obrazložitev finančne konstrukcije in delitve sredstev za štipendiranje po samoupravnem sporazumu im pojasni ali se bodo upoštevala sredstva, ki smo jih v letošnjem letu že dali za štipendiranje in z ozirom na to, da se od 1. julija 1974 dalje od bruto OD odvaja 0,5 % za štipendiranje. 5. Odobril je odpise negativnih razlik po uvoznih zaključkih. Odbor je ponovno opozoril, da ni zadovoljen z obrazložitvami reklamacij ter sklenil, da prihodnje leto odpisov razlik brez temelji- 6. seja, 14. novembra 1974. 1. DS je potrdil zapisnik prejšnje seje. 2. Delovne skupine TOZD ViT so razpravljale o naslednjih samoupravnih sporazumih: — Samoupravnem sporazumu o poslovnem združevanju in urejevanju odnosov v poslovnem združenju ZJŽ; — Družbenem dogovoru o pristopu dn načelih za oblikovanje poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla; — Samoupravnem sporazumu o štipendiranju učencev in študentov v organizacijah združenega dela; — Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi območne vodne skupnosti ; — Samoupravnem sporazumu o medsebojnem sodelovanju in poslovanju Metalka—Slovenske železarne. Delavski svet je omenjene akte sprejel. 3. DS je na podlagi razprave o kršitvah delovnih dolžnosti na prometu, zaradi katerih nastajajo večje materialne škode in na podlagi ugotovitev komisije za kršitev delovnih dolžnosti, kakor tudi na predlog vodstva prometne službe sklenil: a) da se tudi na prometu prične z nabavo novih osnovnih sredstev, nasproti razvoju osnovnih obra tov : b) HTV služba naj postavi komisijo, ki bo nadzirala prometno osebje pri spoštovanju predpisov: c), d) in e) sklenil, da zahteva v bodoče izčrpnejšo obrazložitev, sicer se utegne zgoditi, da bo predlog zavrnil. tih obrazložitev ne bo obravnaval. 6. Naknadno je odobril službeno potovanje ing. Burnik Dušana, ing. Plevnik Slavka in ing. Zakonjšek Nika k tvrdki Combusta na Dunaj ter potovanje tovariša Gerkeš Stefana k tvrdki Metalimpex na Madžarskem. 7. Seznanil se je s potnim poročilom o službenem obisku ing. Starc Milka, ing. Kresnik Ljuba, ing. Sumej Jurija in Magajna Vlada pri tvrdki FIAT »Trattori« v Modeni ter ing. Burnik Dušana, ing. Plevnik Slavka in ing. Zakonjšek Nika pri tvrdki Combusta na Dunaju. 8. Odobril je honorarno delo — ureditev dokumentacije za uveljavitev refakcije pri J. Ž. za 1. 1974 uslužbencem ekspedita tovarišu Kranjc Aleksandru, Mirnik Pavlu in Jager Ivici. Omenjenim naj se izplača honorar v višini 6.000 din za vsakega in to v 4 obrokih. 9. Odobril je plačilo Železarni Ravne, ki nas obremenjuje za 170 paketov, izdanih ob priliki srečanja »Aktiva ZB NOV« v Kotljah 24. 8. 1974 v znesku 13.736 din. Omenjeni znesek se krije iz sklada skupne porabe. 10. Odobril je odpis kredita v višini 182.815 din TVD »Partizan-Kovinar» Store za izgradnjo avtomatike na kegljišču na ta način, da se za omenjeni znesek poveča vrednost kegljišča in naj tako predstavlja avtomatika osnovna sredstva Železarne Store v upravljanju TOZD GKSG. c) obratovodstvo prometa se zadolži, da dosledno spoštuje predpise in da za nespoštovanje predpisov uvede kaznovalne postopke. S strani proizvajalcev mora dobiti obratovodstvo vso podporo. 4. seznanil se je z informacijo o investicijskih vlaganjih v TOZD ViT za leto 1975 in program izgradnje TOZD ViT v srednjeročnem planu (1976—1980) in sklenil, da je za uresničitev teh srednjeročnih razvojnih ciljev potrebno krepko angažiranje vseh čini-teljev na nivoju TOZD in OZD, kakor tudi družbenopolitičnih dejavnikov, še posebej ob sprejemanju srednjeročnega razvojnega programa na DS in ostalih samoupravnih organih. Poudaril je, da je nujno potrebno rešiti kompleten program, oziroma ga še dopolniti, ne pa, da bi ga reducirali. 5. — DS soglaša s predlogom, da se participacijska lestvica za skupinovodje popravi v tem smislu, da se maksimalna participacija za skupinovodjo poveča od sedanjih 15 % na 25 % in to ne pri 15 odstotnem, ampak pri 30 odstotnem povprečnem akordnem presežku obrata. — Pod enakimi pogoji kot skupinovodja se vključi v participacijo tudi transportni odprem-nik, s tem, da je participacija za transportnega odpremnika nekoliko nižja. — Na revizijo norm na ekspe-ditu, pa se bo prešlo, ko bo temu primerno organizirana tudi priprava vzdrževanja. ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT Delo samoupravnih organov DELAVSKI SVET PROIZVODNJA 117. PANOGE IZ DELOVNIH SKUPIN 15. seja, 20. novembra 1974. 1. DS je potrdil sklepe prejšnje seje. 2. Seznanil se je z gospodarskim načrtom za leto 1975. 3. Seznanil se je s srednjeročnim planom za obdobje 1976—80. 4' Oblikoval je stališče v zvezi s kadrovsko problematiko TOZD 117. panoge, ki ga bo delegacija posredovala DS DO. Za vodjo delegacije za DS DO je imenoval tovariša Gobec Marjana. 5. Ugotovil je, da so delovne skupine razpravljale o samoupravnih sporazumih in družbe- 2. seja, 28. novembra 1974. 1. Odbor opozarja službe, da je nezadovoljen s pripravo zahtevanega gradiva, ker le-ta bistveno zamuja. Zaradi tega odbor nekaterih tem sploh ne more obravnavati. 2. V zvezi s pregledom poteka javnega natečaja in dodelitve posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo in adaptacije stanovanj je odbor ugotovil: — Odbor za splošne zadeve in informacije se pri sklepanju o posojilih ni povsem dosledno ravnal po določilih Pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje in dodeljevanju stanovanj. — Kriteriji za višino dodelitve posojila pri vseh prosilcih niso bili enako upoštevani. — Komisija, ki je pripravljala predlog razdelitev sredstev ni imela za svoje delo predhodno izdelanih in verificiranih kriterijev. — Odbor za splošne zadeve in informacije je pri svojih odločitvah spreminjal tudi svoje predhodno sprejete sklepe. — Odbor samoupravne delavske kontrole tudi ugovarja, da je sedanji Pravilnik o kreditiranju stanovanjske izgradnje in dodeljevanju stanovanj pomanjkljiv in zastarel. Da bi se v bodoče izognili takim propustom odbor samoupravne delavske kontrole predlaga naslednje ukrepe: a) ustrezne službe naj takoj pristopijo k izdelavi osnutka novega pravilnika o dodeljevanju stanovanj in kreditiranju individualne gradnje. Odbor predlaga, da naj bo osnutek izdelan sredi januarja 1975, razprava in sprejem naj poteka do konca februarja, tako, da bo možno novi pravilnik uporabiti že v marcu 1975. 5. seja, 22. novembra 1974. 1. Komisija je sklenila, da pošlje predlog za rezervacijo stanovanj za strokovnjake predhodno v obravnavo DS TOZD ii OSS. Nato je potrebno uskladiti prioritetno listo z listo rezerviranih stanovanj za strokovnjake (do prihodnje seje komisije). Kadrovski sektor mora k listi rezervacij stanovanj za strokovnjake dodati še pojasnila za vsako stanovanje posebej. 2. Stanovanje na Lipi, iz katerega se bo v kratkem izselil tovariš Mramor Alojz, je komisija nih dogovorih, jih sprejele in po urgenci TOU tudi dostavile zapisnike. 6. Imenoval je petčlansko komisijo za razhodovanje, odpis in prodajo osnovnih sredstev nasled-np sestavi : — ing. Leban Jože, — ing. Kresnik Ljubo, — ing. Šramel Alojz, — ing. Povalej Leopold, — tov. Mlakar Daniel. 7. Seznanil se je s sklepi in priporočili občinske skupščine Celje in s problematiko komisije za kršitev delovnih dolžnosti. V današnjem poročilu o delu samoupravnih delovnih skupin se bomo zadržali pri postavljenih vprašanjih in posredovanju odgovorov. Naj na začetku povemo, kakšna je pot od vprašanja do odgovora teoretično, in kako to poteka v praksi. Praviloma posredujejo odgovore delovnim skupinam neposredno predpostavljeni vse do vodstva TOZD. V kolikor vprašanje presega okvir TOZD, naj bi vodstvo TOZD zahtevalo odgovor preko TOU od ustreznih služb na nivoju DO. In kakšna je danes ta pot? Izvod zapisnika delovne skupine prejme tudi TOU in, ker ne ve, ali je bilo v zveži s postavljenim vprašanjem kaj narejenega, posreduje vprašanje s spremnim dopisom vodstvu TOZD ali sektorja. Po nekaj dneh (včasih tednih) prispe pismeni odgovor. Če ni napisan v toliko izvodih, kot v spremnem dopisu zaprosi TOU, ga je potrebno še prepisati in tedaj ga lahko posredujemo delovni, skupini. V tem mesecu so delovni ljudje po delovnih skupinah postavili 15 vprašanj, na katera jim ni bilo možno odgovoriti takoj na seji. Vodstva TOZD in službe so posredovali odgovore na 8 vprašanj, 6 še mi bilo odgovorjeno, ena skupina pa mora vprašanje dopolniti, o čemer je bila pismeno obveščena. Dne 26. 10. 1974 je bila 4. redna seja KOMISIJE ZA SPORT IN REKREACIJO pri Svetu sindikata slovenskih železarn. Seja se je vršila v prostorih hotela GRAJSKI DVOR v Radovljici. Sprejeli so program vseh športnih prireditev za prihodnje leto. Vse športne prireditve so imenovali — prvenstvo slovenskih železarn ob sodelovanju naslednjih delovnih kolektivov, Žel. Jesenice, Žel. Ravne, Žel. Store, TOVIL, PLAMEN, VERIGA, ŽIČNA, Met. inštitut. Program je razdeljen na zimske panoge, letne panoge in pohode. Zimske panoge: veleslalom — smučarski teki — sankanje. Letne panoge: namizni tenis — odbojka — nogomet — balinanje — kegljanje — šah — streljanje — plavanje. Zobovnikova (obe stanovanji sta v stanovanjski hiši Store št. 10). V zvezi z gornjim sklepom je zadolžil TOZD GKSG, da se dogovori glede adaptacije stanovanja z denarjem, ki ga je tovarišica Zobovnikova po smrti zapustila. — V garsonjero, iz katere se bo izselila tovarišica Greta Šuster, se lahko vseli tovariš Kujan Laslo, če v zameno izprazni dvosobno stanovanje v stolpnici na Lipi. Za izvedbo tega sklepa je zadolžen TOZD GKSG. Tajništvo organov upravljanja Poglejmo katere skupine odgovora še niso prejele: Delovna skupina »vodstvo in PP« v obratu MO je postavila vprašanje, kaj je s formiraijem TOZD MO, ker so to želeli vedeti že februarja letos (vprašanje je bilo 23. novembra 1974 posredovano družbenopolitičnim organizacijam in direktorju DO). Delovna skupina »Rezar« in elektro delavnice ugotavlja, da je opremljenost orodjarne v el. del. II slaba (vprašanje je bilo 23. novembra 1974 posredovano TOZD ViT). Delovna skupina »Novačan« iz elektro obrata vprašuje v zvezi z opremo in ogrevanjem delavnice (vprašanje posredovano kot za skupino »Rezar«). Delovne skupine iz TOZD p. 114. p. postavljajo vprašanja v zvezi z avtobusi za prevoz na delo (vprašanje je bilo 27. novembra posredovano kadrovsko-sploš-nernu sektorju). O nerednem posredovanju odgovorov delovnim skupinam je razpravljal tudi Svet ZK in zahteval, da ga TOU o nerešenih vprašanjih sproti obvešča. Ob zaključku naj dodamo, da lahko k hitrejšemu odgovarjanju na vprašanja pripomorejo tudi vodje delovnih skupin in sicer tako, da bodo vprašanja čim jasneje oblikovali in v zapisnike dosledno zapisovali tudi to, na katero vprašanje so odgovor že prejeli. čič-ko Pohodi: Triglav, Peca in srečanje v ZAVRŠNICI. Za vsako panogo posebej so določena pravila, kategorije, koliko je število tekmovalcev, kakšni so nekateri rekviziti, skratka vse mora biti v naprej določeno. t JAVNO VPRAŠANJE Znano je, da je v naši delovni skupnosti precejšnje število bolnikov, takšnih, ki bolehajo na prebavnih organih, predvsem na želodcu, dvanajsterniku in podobno. Ti bolniki, če jih smemo tako imenovati, morajo uživati dietno hrano, katere pa v naši delovni organizaciji ni na razpolago. Vemo, da pripada regres za topli obrok slehernemu članu delovne skupnosti, zato menimo, da je potrebno omogočiti primerno prehrano vsem. V zvezi s tem postavljam javno vprašanje merodajnim službam, sindikalni organizaciji in pričakujem odgovor. Renčelj Vlado PA SE TO... Povečanje življenjskih stroškov v Italiji. V Italiji se je v razdobju enega leta do julija meseca inddks potrošnih cen povečal za 18,4 %, (Vel. Britanija 17,1, Francija 14,4, ZDA 11,8, Kanada + 11,3, Avstrija + 10, Švica + 9, Nizozemska + 9,5, Švedska + 8,3 in ZR Nemčija + 7,7). ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DELOVNE ORGANIZACIJE tu. STANOVANJSKA KOMISIJA — Pri sestavi omenjenega osnutka naj se upoštevajo izkušnje drugih delovnih organizacij in preuči naj se princip sovlaganja z namensko štednjo. — Kreditiranje po novem pravilniku naj omogoča hitrejšo gradnjo, to pa pomeni, da naj bodo predvideni zneski posojil večji. — Ob sprejemanju omenjenega pravilnika je potrebno v naj večji meri upoštevati mnenja vsega kolektiva in družbenopolitičnih organizacij. b) Komisija, ki pripravlja predloge za dodelitev posojil, naj se v bodoče razširi s predstavnikom strokovne službe in družbenopolitičnih organizacij. 3. V zvezi z obravnavanim gradivom o odpisih negativnih razlik pri izvoznih poslih je odbor sklenil: — odbor v celoti podpira stališča ekonomsko-gospodarskega odbora v zvezi z odpisi negativnih razlik. Ob tem odbor samoupravne delavske kontrole predlaga ekonomsko-gospodarskemu odboru, da v bodoče ne obravnava odpisov, opremljenih z neustreznimi obrazložitvami. — Odbor priporoča samoupravnim organom TOZD, da le-ti zahtevajo, da se periodično obveščajo o reklamacijah vsi sodelavci v TOZD in OSS. Takšna poročila naj bi poleg količin in vrednosti reklamacij vsebovala tudi obrazložitve vzrokov. Odbor samoupravne delavske kontrole meni, da bi takšne objave vplivale vzpodbudno na odpravo pomanjkljivosti in s tem zmanjševanje reklamacij. 4. Odbor želi biti obveščen, kako se rešuje vprašanje velikih vozovnih stojnin v letošnjem le- dodelila tovarišu Jazbinšek Slavku iz jeklarne. 3. Komisija je odobrila zamenjave stanovanj in sicer: — v stanovanje v Kajuhovi 9, Celje, iz katerega se je izselel tovariš Gregorin Dušan, se preseli tovariš Zelinka Jože, sedaj stanujoč na Titovem trgu 6. Njegovo sedanje stanovanje naj se uporabi izključno za poslovne prostore železarne. — Tovarišici Plank Mariji, družinski upokojenki je komisija odobrila preselitev v stanovanje, v katerem je stanovala tovarišica .iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiimiiiiiiiimiiiiiiiimi; PROGRAM ŠPORTNIH PRIREDITEV ZA LETO 1975 SOLA IN DON KOMPOLE 100 LET ŠOLE Na šoli v Kompolah so 22. 11. 1974 proslavili 100 let osnovne šole v tem kraju. Slovesnosti so se udeležili številni domačini, vodilni delavci iz Železarne, precej je bilo gostov iz Celja, izredno razveseljivo pa je bilo pogledati vse tiste starejše tovarišice in tovariše, ki so na tej šoli poučevali v preteklih letih. Slovesnost so učitelji v Kompolah pod vodstvom Štefke iPlank organizirali v dveh smereh. Najprej so že pred nekaj meseci po številnih prizadevanjih napeljali na Kompole telefon. Akcija je bila izredno skrbno vodena, široka in uspešno izpeljana. Nadalje so v teh prizadevanjih uredili asfaltirano igrišče ob sami šoli. Pri ureditvi tega igrišča sta pomagala zlasti Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Celje ter Temeljno izobraževalna skupnosti. Nekatere stvari so uredili tudi znotraj šolskih prostorov. Druga smer je bila sama slovesnost. Štefka Plank je vse prisotne seznanila z razvojem šole na Kompolah, učenci pa so v izredno prisrčnem programu prikazali svoje delo. -Sola in domačini so brez dvoma na izredno dostojen način proslavili redek in visok jubilej. CELODNEVNA ŠOLA Na osnovni šoli v Štorah so se najprej o celodnevni šoli pogovorili učitelji, 19. 11. 1974 pa je o tej izredno aktualni obliki šolske- j i K* I t v ^ Stm "t/t fn j//*r/< jr t// ga dela, ki ima namen predvsem zmanjšati socialne razlike ter pripraviti vse učence, da bi izdelali osnovno šolo, spregovoril tudi svet staršev. Na seji je o organiziranosti celodnevne šole člane seznanil ravnatelj šole. Poudaril je samo organiziranost ter nakazal številne probleme, ki jih bo za boljše delo nujno potrebno odstraniti. Starši so v celoti podprli prizadevanja za uvedbo celodnevne osnovne šole. Zahtevali pa so, da bi vse starše tudi pismeno obvestili o tem, kakšna 'bo organiziranost in vsebina nove šole. JUBILEJNE NAGRADE Na osnovni šoli so pretekli mesec izročili na svečanosti nagrade vsem tistim delavcem in delavkam, ki so v delovni organizaciji že več let. Tako je prejele 21 tovarišic in tovarišev nagrade za več kot 10-letno delo na področju vzgoje im izobraževanja, 5 za 20-letno in ena tovarišica za več kot 30 letno delo na učiteljskem področju. Več kot 30 let dela v prosveti tovarišica Vida Vuk, več kot 20 pa Gašpar Silva, Jazbinšek Franja, Kordiš Aleksandra, Kovač Jožica, Leskovšek Ivanka. IGRIŠČE NA SVETINI Tako, kot širom Slovenije tako tudi na našem področju ugotavljamo, da ni primernih igrišč za telesno kulturo predvsem na deželi. Da bi to vrzel izpolnili se je šola povezala s Temeljno skupnostjo otroškega varstva v Celju. Skupaj z njimi nam je uspelo zgraditi na Svetini lepo asfaltirano igrišče. Igrišče ne bo služilo samo telesni vadbi šoloobveznih otrdk, ampak bo tudi igrišče še za mlajše in odrasle Sve-tinčane. Tako bo šola bolj družila prebivalce kot doslej. KONCERT KOMORNEGA ZBORA V okviru torkovih popoldnevov, ki jih na osnovni šoli v Štorah organizirajo vsak prvi torek v mesecu, je decembra pel staršem moški komorni zbor iz Celja. Starši so skoraj v celoti napolnili telovadnico tako, da lahko upravičeno zapišemo, da je koncert poslušalo skoraj 600 obiskovalcev. Pevci so bili nad sprejemom izredno navdušeni, navdušeni pa so bili tudi obiskovalci, saj so številni po koncertu izrazili željo, da bi s takšnimi prireditvami šola nadaljevala tudi v prihodnje. NOVOLETNO PRAZNOVANJE Na osnovni, šoli bo novoletno praznovanje v ponedeljek, 30. decembra. Učenci bodo pripravili za svoje sošolce lep program v telovadnici. Po programu se bodo še poveselili po posameznih razredih. Za učence do 8. razreda bo vse zaključeno do 12. ure, za 8. razrede pa do treh popoldne. Pouka prost je tudi petek 3. januarja. Iz dnevnika amaterskega gledališča »ŽELEZAR« POROČILO O REALIZACIJI PROGRAMA V LETU 1974 V programu za leto 1974 smo predvideli dve odrski uprizoritvi in predstavo na prostem. Poleg tega smo načrtovali programe za proslave in gostovanja predvsem na območju občine Šmarje in Šentjur. Kot posebno akcijo smo predvideli tudi gostovanje v SR Srbiji. V spomladanskem delu programa smo uprizorili komedijo George Dandien, te dni pa bo premiera mladinske igre Rdeča kapica in dedek Mraz. NACRT KULTURNIH AKCIJ ZA LETO 1975 In kaj načrtujemo za prihodnje leto? Program je sestavljen takole : Krstna uprizoritev dela »Zor krvavi«. Dalo bi uprizorili kot veliko poletno prireditev na prostem, predvidoma pri domu na Teharjih. Dvoje drugih gledaliških del. Izbor tekstov še ni izvršen, vsekakor pa bo ena uprizoritev mladinska igra, ki jo bomo med drugim -prikazali tudi za novoletno prireditev ob koncu leta 1975. Priprava programa za proslave. V prihodnjem letu bomo v kolektivu praznovali več jubilejev, zato menimo, da bo nujno pripraviti tudi določen kulturni program. V gosteh bomo imeli gledališče iz Paračina. Izmenjava naših dveh gledališč je že tradicionalna in predstavlja utrjevanje bratstva in enotnosti med narodi. To gostovanje je predvsem pomembno za delavce iz drugih republik, saj prav njim nudimo najmanj kulturnih dobrin. Oživitev filmskega gledališča. V Štorah v zadnjih dveh letih vse pogosteje slišimo želje, da bi oživeli filmsko dejavnost. Predvidevamo, da bi pričeili z načrtnim filmskim gledališčem, za katerega bi skrbno pripravili program. Razmišljamo o najmanj 6 filmskih predstavah. Vzporedno bi omogočili tudi mladinsko filmsko gledališče, ki pa bi ga v celoti financirala kulturna skupnost Celje (preko ZKPOS Celje). Gostovanja na območju občin Šentjur in Šmarje. To je področje, od koder je veliko naših delavcev, naše gledališče pa tu gostuje že več let. Predvidevamo vsaj 10 gostovanj. Opisani program ni bistveno širši od programa v letu 1974, zato menimo, da je realno postavljen. Po naši oceni predstavlja realizacija teh kulturnih akcij minimum, ki ga v Štorah moramo realizirati. Seveda pa je realizacija programa v veliki meri odvisna od dodeljenih finančnih sredstev. Naj ob zaključku dodamo, da smo v Štorah pred leti veliko dajali za kulturno dejavnost, po kratki prekinitvi aktivnosti na tem področju pa nikakor ne moremo dejavnosti dovolj poživeti. Menimo, da naše nekajletno delo in dosežki, kot so udeležba na republiških in zveznih srečanjih, upravičujejo dosedanjo porabo sredstev. čič-ko j zičkom. V inovacijskem letu 1975 bodo že kaj pogruntaii ONESNAŽENOST OZRAČJA V zvezi s poročilom o onesnaženosti celjske atmosfere, ki ga je pripravil Zavod za zdravstveno varstvo Celje — ing. Resman, je izvršni svet občinske skupščine na svoji 13. s,eji dne 16. oktobra 1974 sprejel naslednja stališča: 1. V zvezi s problematiko onesnaženja ozračja v Celju ugotavlja izvršni svet po enoletnih merjenjih, da je situacija onesnaženja z SOž boljša, da pa so prisotna druga onesnaženja, ki negativno vplivajo na počutje občanov (para, TiOa). To je potrebno eliminirati z dodatnimi napravami bodisi s povišanjem dimnika (velja samo za paro) ali drugače. Izvršni svet vztraja, da Cinkarna pripravi predlog, kako bi se to uredilo. 2. Nadaljuje naj se s sistematičnimi napravami oziroma meritvami ozračja glede onesnaženja z SO,. Ugotoviti je tudi, ali so sedanje lokacije opazovalnih mest primerne. 3. Sistematično naj se zasleduje vsa žarišča onesnaženosti. Na osnovi tega naj se ugotovi raznolikost škodljivih snovi v ozračju. 4. Prek informacijskih sredstev in materiala za sejo skupščine naj se obvesti celjsko javnost o rezultatih meritev ter stanja ozračja v Celju. 5. Zdravstvene institucije naj na osnovi širših podatkov in na osnovi večkrat vodenih debat raznih zdravstvenih delavcev (na svetih in skupščini) posredujejo podatke o dejanskem zdravstvenem stanju občanov v Celju glede na onesnaženost ozračja. 6. Izvršni svet zahteva, da se stara in nova porajajoča industrija striktno drži zakonitih določil, ki govorijo o potrebnosti izgradnje čistilnih naprav in da se le-te na starih objektih začnejo vgrajevati. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE CELJE KADROVSKE VESTI ZAHVALA ZAHVALA V mesecu novembru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe. Iz JLA so se vrnili: Filej Venčeslav, žerjavovodja; Kmez Mihael, NK delavec, oba iz valjarne II; Senica Marjan, PK rezalec iz mehanične; Pušnik Franc, NK delavec, Mastnak Ferdinand, NK delavec iz valjarne I, Jazbec Ivan, NK delavec iz livarne I, Vovk Marjan, PK žerjavovodja iz jeklarne II, Hukič Mujo, NK delavec iz jeklarne I, Potočnik Rajko, ekonomski tehnik iz komerciale, Krznar Franc, ekonomski tehnik iz finančnega sektorja, Franulič Anton, ekonomski tehnik iz komerciale. Novi člani naše organizacije združenega dela: Kolšek Peter, gasilski tehnik, Mulej Ivan, NK delavec iz valjarne II, Rataj Slavkp, NK delavec iz jeklovleka, Raitmaier Jožef, NK delavec, Harolli Hamdi, NK delavec, Brkič Safet, NK delavec, Kovačič Savo, NK delavec in Pasic Kemal, NK delavec, vsi iz livarne II, Žečiri Rizah, NK delavec, Šket Ivan, NK delavec, Poredski Boris, NK delavec, vsi iz elektro-plavža, Rastovič Dušan, KV stroj, ključavničar, Zver Jože, KV inšt. centralne kurjave, oba iz mehanične delavnice, Senica Alojz, NK delavec, Lupše Martin, NK delavec, Zupanc Martin, NK delavec, Žerjav Jožef, NK delavec, Perva-nič Hilmija, NK delavec, vsi iz valjarne I, Jusič Sulejman, KV natakar, Alič Rasim, KV kopač, Zeka Isa, NK delavec, vsi iz livarne I, Divjak Stanislav, NK delavec, Djordjić Dragoljub, NK delavec, Mehmedagič Hasan, NK delavec in Bovha Franc, PK žerjavovodja, vsi iz jeklarne II, Hur-kič Mehmed, NK delavec iz jeklarne I, Knez Marija, PK priučena administratorka iz MO, Stip-lošek Antonija, NK delavka in Blagojevič Dragica, NK delavka iz komunale, Fendre Cvetka, pripravnica iz sektorja za novogradnje. Vsem želimo prijetno počutje med nami! Po lastni želji so odšli iz delovne organizacije: Sega Stanislav, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice, Kuzmanov Manče, maturant gimnazije iz prometa in Jager Anton, KV strojni ključavničar iz energetskega obrata. Samovoljno so zapustili delovno organizacijo: Zanoški Zdravko, NK delavec iz kalibrirskega oddelka, Markano-vič Jožo, NK delavec iz jeklarne, Krpež Anton, NK delavec iz livarne valjev, Mikolič Jožef, NK delavec iz prometa, Šoštarič Janko, NK delavec iz valjarne I, Pod-hraški Vlado, NK delavec iz valjarne I, Hari Evgen, NK delavec iz elektroplavža, Gajšek Franc, PK kurjač plam. peči iz livarne sive litine, Radmanovič Dragan, NK delavec iz livarne sive litine, Romih Marjan, obratni elektrikar iz elektro obrata, Mirkovič Jablan, NK delavec iz livarne valjev, Tomič Niko, NK delavec iz jeklarne I in Denič Radislav, NK delavec iz valjarne I. V JLA so odšli: Zupanc Srečko, PK rezalec iz obdelovalnice valjev, Jazbec Stanislav, KV žerjavovodja iz jeklar- ne II, Motoh Alojz, NK delavec iz livarne valjev, Zazijal Bernard, KV obratni elektrikar iz elektro obrata, Lugrič Milan, NK delavec iz livarne