r,
Največji slovenski dnevnik
n
Iv Združenih državah	D
„ Ve|ye u vse leto ... $6.00 | 0 Za pol leta.....$3.00 °
leta -w York
Za inozemstvo celo leto $7.00
Za New York celo leto - $7.00 |
GLAS NARODA
Ust _ slovenskih idelavcev v Ameriki.
B The largest Slovenian Dally in & I	the United States.
o Issued every day except Sunday*
I	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CO&TLANDT 287«.
Entered aa Second Class Hatter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Oongms «f March 3, 1879.
TELEFON: COETLANDT 2876.
NO. 107. — ŠTEV. 107.
SPORAZUM MED BOLGARSKO IN SRBIJO
Oba naroda sta se sporazumela v namenu, da oprostita Macedonijo komitaških tolp, ki kradejo in ropajo na stroške naroda. — Glavno zaslugo pri tem ima dr. Ninčič, jugoslovanski minister za zunanje zadeve.
Poroča Henry Baerlein.
NEW YORK, MONDAY, MAY 7, 1923. — PONDELJEK, 7. MAJA, 1923.
, i ZBOROVANJE KUKLUXKLANCEV V DRŽAVI NEW JERSEY.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
Belgrad, .Jugoslavia, maja. — J^oto za le toni snio 1 i 1 i. <l;i ><• 1io»1m >]M>inla<li pojavili nemili na Balkanu. Ka-j koriiiiro -<» ci*>ki prelazi prosti sneua. so komitaši zopet j na vojnem pohodu, in prav tako kot mi v prejšnih easilij k i -«";mski k<>mita>i vznemirjali in nadlegovali Turke, ta-j k«« vznemirjajo sedaj tu<li krščanske narode. Srlie, liol-1 lnih in <irke. Nikdo ni varen pred koiuitaškiini eetaini. in njih p«M rnjanjr v Mnrerimiiji hi lahko zanetilo novo l-.Jkansko vojno, iz katere hi se tudi mo^ore razvila sp]o--na evropska vojna.
l>aiidani-N pa je položaj jiovsem <lni^aren. A' neka-lerih delili je oznu-je vse piv j kot iiiimljuh: «». a na Balkanu je bilo zapo«Vto Liibiinje, ki ho imelo- mojrore tlale-ko>c/.h<- posh diee. \'iadi Jugoslavije in Bolgarske so<lc-lujetpri i/strehljenju teun makedonskega zla, in nikdo jima n« more hiti ln»lj hvaležen kot prebivalstvo Maeedo-nije. ki j«- že davno naveliralo dajati komitašem prosto hrano in stanovanje.
Ši* pr«fl enim letom hi elnvek domneval, da je tako sodelovanje med oIm-ilui vladama iiemopfore. Radikalna vlada v Rel gradil (katero bi v zapadni Evropi imenovali j kon.-rvativno \ ter kmečka vlada Bolgarske (ki je piuv-eat<« nasprotje konservativnosti) sta se lotili ]*>sla z vso | Mieino. \ Xi>u. v južni Srbiji se je vršilo zborovanje za- UuKAVrlA iKU II stopiiikov obeli držav, ki so razmišljali o korakih, katere j j« ti< ha storiti, da ^e iztrebi zlo koniitastva.	j
Vojaške in policijske sih* obeli dežel bodo od seda j j naprej delovale sporazumno, in ee l>o treba, bodo laliknj pri<|i» tudi preko meja te ali one države pri za sled ova 11 ju komitaše\ . ta namen bo ustanovljen sistem telefonov in driiuih >li'nih naprav nie<l Jugoslavijo in Bolirarsko. <M prx'eya poretka je delo skupne komisije izvrstno napredovalo.
K. I <»r	'
jal. t*-.-k t rn Itai t lt-lrji.it a tA ravnil
!a
. \ 'oi-< >t »M-
Pre-1 kratkim j.' vršilo v Midd llebush. X. -L. zborovanje Kukluxklancev, te najbolj nazadnjaške ameriške organizacije. ki se bori proti Žirloin. katolikom in inozemcem sploh. jZborovanja
]>o<rlav a rje s križem in ameriško zastavo.
se je udeležilo na<l 10.000Klancev. Sli.k:i nam kaže
FOCH JE NAČELNIK NEWYORSKA SUHAŠKA MAGNATU KRUPPU POUSKE ARMADE POSTAVA BREZ MOČI
Francozi spuščajo v mesto Dobil je polnomoči, da izpo- Razveljavi jenje Mul lan Werden le one, ki lahko polni vse načrte, tikajoče Gage prohibicijske posta-
se obrambe Poljske v slučaju napada od strani Nemčije ali Rusije.
predlože identifikacijske izkaznice.
ve v New Yorku, bo delo zveznih prohibicijskih a-gentov strašno otežkočilo.
TURCUA JE IZZVAL* ROŠKE SDVJETE
Vlada v Angori hoče izgnati iz Anatolije vse komuniste.__
Posledica tega je, da so ruski soviet! strašno razkačeni. — Manifest proti kapitalizmu je ostal br?z učinka. — "Ne sledite Poincareju in Mussoliniju!"
Poroča Leo Pasvolsky.
Washington, D. C., 3. maja. — Tekem prve i hp vt>< konference v Lausanne so številni politiki domu. m1 . «!;< ho sklenjena zveza med Turčijo in sovjetsko lilijo. Ta možnost pa je popolnoma izginila sedaj, i> je s. druga konferenca v istem šviearskem mestu. <>.i>;.. med Angoro in Moskvo so vse preje k« t priiaT« 'i .i \ danjem času, kajti ruski komunisti imajo .losi i .., „1-ti nezadovoljni z naeinoin, kako je vlada v A ;■ vi ] la z njih prijatelji in pristaši.
Se pred par tedni so smeli komunisti v !Y(r«"-i. kar so hoteli. Naenkrat pa se je ee!a polit ik.v vlade izpremenila. Skle nila j<* nannv e /.at ret i vs.- n nistiene-delavnost i. Turška komunist iena sM-anU- ! i : • postavno obstajala dolgo rasa. je bila razpu>«-. . 'V,,:p", telji te stranke so biU aretirani ter bodo stavljeni pr- t! posebna sodišča, obdolženi veleizdajstva. Obeta ! - lil . ! <' kazni. Slieni koraki so bili odrejeni tudi proti strokovnim uijamn, katere kontrolirajo skrajni elem«mi. Strokovne unije so bile razpušeene in številni vodiieiji s-' bili aretirani.
Odpor proti komunizmu, kateref ga je pokazala v zadnjem času , in Mti-^oli!:'.':- ! Sv. • •. •	v
vlada Kemala, je bil tako velik, jdi-ti se veiln^	a.	-
da je bila m.ska komunistična ' kuj Še davi!., n! k. : ■ X • m stranka naravnost prisiljena izda- ( relt zmauat! v r.	'■••.■: i
ti manifest, naslovljen na "revo- nifei smt .vm _ i pr	:.
lueijonarni proletarijat 1er kme- Malo je vr.j.tn . h - i\ te celega sveta". Ta manifest se m al paša brisral >* t- pr. ! • i peea z nenadnim preobratom po- ta svarila. Njegov*	■ -
ložaja v Turčiji. Opisu.]° grozote j kušnje iz Moskve i • v. i: • ter nesramno izkoriščanje milijo-j ugodn«' in spoznal p ^ nov delavcev v koloni jal nili in na- čaj ru>kih ki.muipv .. Y-: ! • -pol kolonijalnih deželah ter pov-
an«j,oi> i.
ival
o * na H.dkan. bi >e >nie-| |. I ili. d , vta na ne	p»»ib^nia. da so delejratjo
i i dva »»lavna srbska i M:t konferenci v Xišu govorili vsak •j 'i \ svojih po-' v ovojem jeziku, a se popolnoma govorili o ' naših bol-' razumeli. • rat ih *. Ni i dull je l'»re-j tekom cele konference.!
Werden, Nemčija. 4. maja. —	-
Malo nemško mestece, ki čepi na Pariz, Francija. maja. — Naj-obeb straneh reke Ruhr, pod gri- novejši razvoji, ki so posledica ceni. na katerem se dviguje Krup-» nemškega repa rac ij.sk ega pretl-
Albany X. Y., 5. maja. — <in-verner Smith je danes zvečer ob-
i njim dež.-lam >c je zdelo to a prccej sumljivo, kar je • trn« i/ stališča, katero s<> za-rnmunski li^ti.
.i
IZGREDI
KOMUNISTOV DUNAJU.
NA
aa*iugi> pri .iafeljskih od n vi jo in it- dura r ■
no zii«iu*_».> i»ri n velja vi je-majev med ko ima dr. X ne r, jugoslovanski minister
/a zunanje zadeve, ki je oklenil /e prej vee prijateljskih dogovo-rov / Albanei. Italjani, Avstrijci in k<ot<'no U>»l>rari. torej s sk «ro \ .»-mi Hi>»-di -Iiii»'»sla\ije, z edino
Dunaj, Avstrija, ti. maja. — Dunaj je doživel t«'kom pretekb>-yra večera tretji spopad me.l komunisti in fašisti. Neko fašist o v-sk«» zl>or<»vanje, katerega se je \ deležila velika ljudska množica, so iiiijiaiili komunisti in oboroženi delavci, katerim se je posrečilo pregnati stražnike ter vdreti v dvorano. Stražniki so se poslužili
več strelov ,:e bilo oddanih.
Ves promet je bil ustavljen.
Policija je vprizorila številne aretacije in v -splošnem se domneva. da bo ustanovljena močna taišst .\ ska stranka, po vzgledu italijanskega prismojenea, tako-zvanega ministrskega predse<lni-ka Mussolinija.
javil, da se bo vršilo dne 21. ma-pova pala'a, j.- vzbujalo danes loga. so tudi vrgli novo luč na ja zaslišanje glede preklica Mul-več ]>ozomosti kot pa ob katerem sedanje potovanje maršala Focha lan-t-J-age prohibicijske postave, koli drugem času njene enajst sto- p„ centralni in iztočni Evropi. J Kaikorhitro bo governer Smith let i j stare zgodovine. ^	| Maršal je dospel v Varšavo pra- podpisal
Francozi s,( obrnili oči celega
sveta na Werden. ker mi sklcn^.i. da se b.. tem mestu vršila danes in jutri obravnava proti dr. (iustavu Kruppu v m Jiohlen. predsedniku
governer predlogo, tikajočo se v<»časno, da se vdeleži kot gost preklica Mullan-Gage državne poljske republike proslave dne- prohibicijske postave — in le va neodvisnosti Poljske, ki se ju malo je dvoma, da jo bo podpi-vršila dne 3. maja.	sal. — bo lahko posvetila ne\v-
To je bil navidez glavni namen vorška policija vse svoje sile res-
\elikiii Knippo\ih oljska, a resnični namen obiska je j ničnemu poslu, namreč zavarova
naprav; proti petim r-ivnateljcm .	-v,	. .
povsem vojaškega značaja, kajti
;n štirim članom delavskega svr-.- v i i . i o
iz Varšave bo odpotoval v Pra-
NADALJNIH ENAJST USMK-ČENIH V RUSIJI.
:/ ..-mo Madžarske. kateri vlada J sVOJih "IfH>V in t,lfli adm ml Iforthv s |M»moejo svo-1 jih nazadnjaških prijateljev. I'ij I j n jc sanjajo š»- vedno o pretekli s'.o*i arpaiKkega rodu ter se hočejo nanovo polastiti nadvlade nad drugimi narodi. •
Ur. Ninčie in Stambolij-ski. bolgarski ministrski predsednik, ki s.- je cH'igni! z mesta voditelja kmečke strank«- na mesto dejanskega vladarja Bolirarske. sta pa bolj daleknvklna moža kot ]>a je llorthv.	I
Starnbolijski je preživel vojna leta v ječi, ker je odločno nasprotoval usodepolni politiki kralja Ferdinanda. Ko se je pričel Far-dinandu majati stolček, je koneč-no vzel StaaiboHjskega iz ječe ter jra prosil, naj reši položaj. V»i nap<»ri sedanjega bolgarskega miti istrsk«i?!i predsednika i>a niso mogli preprečiti strmoglavlj^nja Ferdinanda.
Na njegovo mesto je stopil sin Boris, prav tako ponižen fant, kot je njegov kolega, jugoslovan« >ki kralj Aleksander.
Prizadevanjem Ninčiča in Stam bolijskega so seveda nasprotovali gotovi krogi v obeh deželah. Ljudje, ki niso ne Srbi. ne Bol-jcari, l>odo brez dvoma vzkliknili: Ali niste vsi skupaj Jugoslovani? Zakaj torej to sovraštvo med va-mif
Leta 1868. ko ni bila Bolgarska še oproščena turškega jarma, je skušal srbaki firinc Mihael zdrn-
m
Moskva, Rusija. 4. maja. — Soglasno z ofieijelno objavo so dale oblasti ustrelili enajst članov moskovskega stanovanjskega komiteja.
Možje so bili spoznani krivim sprejemanja podkupnine in korupcije in usmrtili s«» jih v sredo zvečer, lzvrševalni komitej sovje-tov jih ni hotel pomilostiti.
ta. katere v se dolže Francozi, da so jf\zročili napad n\ francoske čete dne 31. marca.
<ilavni stati vojnega sodišča sedem in sedemdesete francoske divizije je bil prestavljen v to mesto. ker je Kssen prenapolnjen. Velika dvorana, v kateri je vpri-zar.ial Werden svoje koncerte. j»le se ter družinske zabave, je bila izbrana za pozorišče postopanja. Polkovnik Pavronel, artilerijski poveljnik sedem in sedemdesete divizije, je bil izvoljen predsednikom vojnega sodišča.
go in odtam v nadaljna glavna mesta male antante.
Poljska in Francija sta dva naroda v Evropi, kojih glavna briga je narodna varnost. Varnostna problema obeh dežel >ta tesno .spojena. Poljska ima rez 1 ražljivo Nemčijo na svoji zapadni meji in Francija na svoji iztočni. Poljska se nadalje boji velikega rdečega medveda na svoji iztočni meji, o katerem domneva, da bo nekega lepega dne zbcsnel .
Navzočnost Focha v Varšavi je
Werden leži ]»ar milj južno od	Vsled tega povsem jasna. Hoče se
Es>ena. Mesto je bilo danes pol-	posvetovati s poljskim armadnim
no tujcev, v glavnem časnikar-	štabom glede najožjega vojaške-
kih poročevalcev iz Pariza. Lon-	?a sodelovanja med Francijo in
dona. Združenih držav. Holand-	Poljsko v slučaju nemškega na-
ske. Danske. Švedske in Švice. Par	pada {'.) ter pregledati poljski
ZNAČILNA IZJAVA S0NA.
ANDER-
Z ozirom na preklic Mullan-Gage prohibicijske postave jc* izjavil William H. Andt-rson. držav-«ili super Antisalonske Lige:
— Mokrači so zopet prekoračili meje dostojnosti Dali so suha-čem v roke orožje, s pomočjo katerega ne bodo le sprejeli nadalj-nih suhaških državnih postav, pač I»a uveljavili tudi odredbe, s pomočjo katerih bo prohibicija izvedena tudi v najbolj skrivnih ko« ličkih države.
tujcev, a zelo malo. je prišlo semkaj iz Berlina.
Restavracije, vinarne in pivar-ne so delale ogromne dobičke in tudi vozovi na cestah so pomagali zakladati tujee z živili vsake vr>te. Vsepovsod je človek lahko videl svetlo-modre uniforme fran eoskih vojakov, tudi v javnih poslopjih, kajti Francozi so pred nekaj časa sklenili, da se ne sinejo pojaviti ni kakih nadaljni izgredi.
Ceste, vodeče v mestece, so bile zastražene in vstop v mesto je bil mogoče le v slučaju, da je človek pokazal pravomočne identifikacijske listine. Francozi kontrolirajo tudi brzojave in telefone in ustanovili so posebno zvezo, s pomočjo katere bodo lahko poročevalci v direktnem stiku s Parizom. #
Izven Werdena stoji več oklop-nih avtomobilov in Uokov. če-
vojaški stroj. Izza konca vojne je medzavezniški generalni štab, ki posluje pod vcTdstvom prejšnjega generalisima. uvideval. da Nemčija vnovič lahko napade Francijo. ne le direktno, temveč tudi indirektno, potom napada na Poljsko.
Direkten napad na Francijo na zapadu je nemogoč za številna leta. Napad na Poljsko pa bi lahko prišel jutri. (To je prismojena propaganda, kajti Nemčija je po polnoma razorožena, kar prizna vajo zavezniki sarnie Z vojaškega stališča bi pomen jal ta ali oni napad isto. Francija-in Poljska sta vojaški'zaveznic i. Značilno je. da je dobil Foch palico poljskega maršala, kakorhitro je stopil pre ko meja Poljske.
prav so vojaške oblasti mnenja, da ne obstaja nikaka možnost, da bi se potebovala ta vojna orožja.
a .fini je
darja zasluge, katere si je baje komunisti stekla ruska komunistična stran- , >rčen':. ka v boju za narodno emancipa-1 uplivn. jr-cijo v številnih iztočnih deželah , j'! za > V manifestu se glasi med drugim : — Sprav posel m i o snmpatij » je zasledovala komunistična inter-naeijonala junaški boj turškega naroda proti celi tropi zavezniških davilccv. Brez vpliva svetovnega revolucionarnega prole-tarijata bi se napad imperi'al--stičnih roparjev že davno konč I s poginom majhne "Turčije.
Angoi ko v!a ! • svari manifest, naj tega ne pozaoi. "kajti revolu-eijonarni uspeh Turčije bo zagotovljen le pot« 'n radaljne polpo-
so pO V
ker so zaveznii tovno r
•m t.
Hu
naravno m izgul
svojem !

TURKI SO DEMOBILIZIRALI ČETE NA SIRIJSKI MEJI.
Lausanne, S
Turčija je ».dr. svojih t ejra

na m
CZ 1H
nju življenja in imetja meščanov, naj tesa ne rx»zabi. "kajti revolu- Cari^r^d, T Vsi drugi posli, kot naprimer nadzorovanje kabaretov, restavracij iu drugih prostorov, kjer j re*svetovncg:t proletarijata ter se ljudje zabavajo, bodo z razve-1 njega predstavitelja. komunistič-Ijavljenjem te postave odpadli in! ne internacijonal *. izvedenje prohibicije bo postala! Vlada Kemala pa zre na celi stvar izključno le zveznih agen- j položaj z drugačnimi očmi. Radi-i da tov in uradnikov.	; tesja so tudi naslovili komunisti skorajš»-r.
Odločitev državnega .senata je ; angorsko vlado nasledi nje sva-lč.-ia deniobi:
ki v pri zor; 1 posadko v s
Carigrad. Adnan be j. verner t'ar"Lf t ivno za sokemu kotu ška vlada i menov pr- " Tur-"
malist icm
led
T ir-
»zi-
i ur-na-
je
t rasno popa rila suhače. Včeraj si (niso niti mali prizadevali, da bi prikrili svojo jezo in svoje razočaranje.
Orville S. Poland, geeralni pravni zastopnik Antisalnske * lige, je izjavil'naravnost, da bo pota I o mesto New York vsled preklica državne prohibicijske po- j stave plen tihotapcev, ki kupčuje-i jo z žganjem. Izvedenje prohibicije je sedaj v rokah približno i!00 zveznih uradnikov, kar je popolnoma nezadostno, ker ne morejo slednji nadzorovati približno destih milijonov prebivalcev.
(Med temi agenti jih je vcfc kot polovica ki je podkupljiva in ki živi od samega grafta).
Razventcga je tretjina teh agentov dodeljena službi, ko je naloga je zatreti trgovino z omam-ljivimi sredstvi.
Položaj je postal, vsaj v očeh. zagrieznih prohibicijoistov, skrajno kočljiv dpčim je na drugi strani razvidno, da je večina prebivalstva države New York, posebno v večjih mestih, proti prohi-
biciji.	_
Vsled zadnjega ukrepa newyor-ške zakonodaje je postala država New York mokra ter jc s svojim nastopom otvorila pot k konečne-mvi razveljavi jen ju prohibicijske hinavsčine.
lilo:
— Ne sb
i lite potom Poineareja
čete stan.
ter .jih in.
.vno
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
ae potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
Včeraj so bile naše eene sledeče:
Jugoslavija:
Razpošilja »a zadnje pošte in izplačuje "Kr. i*»-tui čekovni urini" in "Jadranska banka" v Ljubljani, Ziigrebn, Ileorrufiu. Kranju. <V!jii. Mariboru. IMthrovniku. Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer j*'	/a !; :r>-Izplačilo najugodneje.
1000 Din. .. $11.30 .. K 4.000 2000 Din. .. $22.40 .. K 8.000 5000 Din. .. $55.50 . - K 20.000
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč ciirarjcv rstunimo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Italija in zasedene ozemlje:
Razpošilja na zadnje i>o5te in izplačuje	"Jjulran^ka banka" v Trstu, Opatiji iu Zadru.
200 lir ................$10.80
300 lir ................$15.90
500 lir ................$26.00
1000 lir ................$51.50
Pri nakazilih, ki znašajo man] ot 200 tir račorsimo posebej po centov za poštnino in drug« stroške.
Za paiiljatrr ki presegajo znesek pet tisoč dinarjev ali po dvatisoč lir
dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust. Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja te večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke.
filfjU iaplačfl v —eriSIrth dolarjih glejte posebpn oglas v tem listu.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Muiiey Order ali pa New York Bank Draft
FRANK SAKSEB STATE BANK
New York, N. Y. Qlftvmo zastopništvo Jadranske Banke.
iAdrerOMmeott
.......I'Tfr^ipwi'-'--''^-.-'-' • " ■ 1,11 »!' 1 ,B-J



T "
GLAS NARODA. 7. MAJA 1923
Om>i< and PuWiaM toy
CA
LOOII UNCDIIt
lory Pay linn »uw<iy mn* H»4M«y.
Za totrt tata
Nm Yark n sa NHtka
Subscription Yaarly «t.M
Adv^ftlMvn#nt sn AQTMiviMrt*
"Gtaa W»w<a* (shaja vsaki dan Izvsanail na«1J m
Dopisi krta podpi« ta oaabnoatl aa m prlobCuJsJo. Omt WJatl pa Mooay Orto. Prt aprcmembt kraja nan/aftar. tu«! prajteja MrsJIM« n&zn&nl. da hltraja
"O L A • NARODA" •orough of Manhattan. I Talephona: Cartlandt
t.
PRAVICA DO DELA
Nrkati i im delodajalcem v Pittsburghu resno primanjkuje delavcev, ki bi delali in garali na|x>l zastonj.
To svojo zadrego so sporočili policiji.
Policija i«4 vprizorila pogon na brezposelne. V Grant Str< i i oki aju, kjer pa najbrže no stanujejo bogatini, so po-li«-Kti ujeli IGO brezposelnih. Privedli so jih pred sodišče, kjer jim je rekel sodnik: "Dvoje poti vam preostaja: ali v jeeo ali na delo.*'	•
<	asopis je poroča, da se je odločilo 110 aretiraneev za delo. ( V jim je policija delo preskrbela in kakšno delo jim je preskrbela, ni v listih omenjeno.
Težko je ugotoviti, ee je bilo postopanje policije postavno ali ne. Moč in sila imata v Pittsbnrgliu isto pravico kot drugod |>o naši lepi deželi.
Morda se bodo pittshurški delavci končno priučili misli, da bodo >li na policijo vprašat za delo. ko ga jim bo zmanjkalo. To bi bil napredek, čeravno žalosten.
Š«» pred kratkim so namreč vse oblasti pokazale vrata vsakemu, ki je prišel pritoževat se, da nima dela. kruha in stanovanja.
<	e smatramo ta korak pittsburške policije za napredek. ne smemo ]>ozahiti dejstva, da pa*ni storila policija iz svoje lastne inicijative. pač pa na pritisk delodajalcev, ki 1 i radi. da bi jim človek napol zastonj paral.
Živimo v prosti deželi in vslcdtega lie more nobena policija prisiliti delavca, da bi sprejel delo, ki bi bilo zanj
nečastno iti nesprejemljivo.
* *
#
V roke smo dobili cirkular, ki ua razpošilja družba, katera je imela v našem listu par oglasov.
<	irkuUir omenja, da je naš list pod jetje priporočal ter da je že vslcdtega samoposebi mnljivo, da je podjetje dobro, pošteno ter vredno vsega }»riporočila.
Ljudje morajo vedno razlikovati med urednikovim pisanjem ter dejstvi, ki jih skuša oplašatelj upotoviti.
\'sak oplas je plačan. Stvar čitatelja je, da se prepriča. s kom bo trpoval in kakšno bo dobil robo za svoj denar.
T prava **<ilas Xannla'* jrrevidno pazi, da ne sprejme oglasa, ki bi imel namen naše ljudi preslepariti.
kakorhitro s<* zazdi upravi, da je ta ali oni oplas kolu kaj sumljiv, opozori uredništvo na uvodnem mestu či-tatelje, naj se prej temeljito prepričajo, predno stopijo z oplašateljem v t rpovsko zvezo.
Glede kupovanja delnic smo ž" neštetokrat svarili naše rojake, naj bodo previdni.
<	inivabl iivejša je reč, tembolj je rizkantna.
Kdor vam obljublja, da boste čez noč obogateli, je h lepa i*, ki bi se rad obopatcl na vaše stroške.
Pri m I no kaj kupite, se prepričajte. (V pre za zemljo, farmo itd., si oglejte. Mačka v žaklju kupovati ne kaže.
D
opisi.
S pota. /vilravljaiii vat** polje kulturne (*/ r,mi na/nj v duhu na »lne- ii«l»r<Hluosti in umetnosti! N"a<vi-v.' ki >.-m i h i»r»*ži\»*l v veliča^t- deii.j«*? _ Jožef Šmaleel.
• , . j^m
n i «•'< v.^HSi-Uki NtovfUfki koloniji. Tam "••!!» bival celf štiri mtsie-<•»* M«1 t,«i» čaemfn mmii si pridobil /<-lo v*4iko prijntHjcv in znancev. ]Nrs»-l»riM pa novih naročnikov za (iliis Xan«la.
V < lovclaml« j«' inojprna in Tiiljvr.ja "'lovtuska kolonija v Ameriki. Cital sem. tla je tam 40
t s e Sluveneev. iJaE to	verjamem. > T<»rej kmalu toliko	kakor v Ljubljani.
K»*h VfJika si, alor«tiska	eleve-
Girard, Ohio.
Ko j»* narod začel zanimati po naši no**i domovini za svoje nar >dn»' <!tmiovo, smo tudi v Oir-aniu ustanovili tci pojavili dom. I>»p je bil dan 13. oktobra 1tM7. k«»	začeli zbirati rojaki naše
širne okolice, da proslavijo dan otvoritve. l)<>m je Lil otvorjen Lii iziiren prometu. Mislili smo. da n tem 1*> ustreženo	Žali-
da so takoj pojavile stranke. lan-Ua kolonija! V t»*bi prebivajo- Kuemu ni ugajalo to. drugrenu \oliki jih*/je. jmlni duha napred- a »pet dru^u ji*. Iti tako je naravnosti. vede in kulture. (*lev«lantl- J «4 o slop«* rastlo sovraštvo, kije skim Slovencem ni več treba iz J bilo v škodo Slovenskega Doma. Jut* -lavije ali od dni^«l Tiaro-i Kadar ni bilo komu povolji, se je čati -cpeeialhtov. kakor virtuoso v, j znesel nad Domom in članstvom, pwnteljev, odvetnikov, zdrahi- V prv i vrsti vidimo odstopati »»ne, kov. obrtnikov, trpovoev. le>kar-< ki so mislili, da «o najbolj na-narj^v. glasbenikov, skladatelje^', prediu. i>a žal ni.1*). Na nekatere doktorjev, peveev, bankirjev, u-j može smo imeli upanje, ti so pa met'likov, Sokolov itd. itd. Vse to pr\-i začdi |>odirati na« Dom. V
imajo elevelandi»ki Slovenci doma.
Ukr»Mio vas pozdravljam. eJeve-lamlski Slovenca, pomboo pa po-
drusri "inrti vidimo one, ki so postali delničarji bolj iz trgovskega ^alinea. Žal, da vsem lMtreči je jako hudo in nemopoee. V tretji
s^iigjjijiiJf^^:;;
vrsti vidimo odstopati oziroma so odstopili oni, ki so svoje delnice vzeli ter jih izročili raznim agentom za kake tovarne. Vsaki, ki je odstopil, je postal Duuuov grobo-kop. Le nekaj bratov iz bližnje okolive in nekaj iz Girirda (zadnjih je sieer malo) je ostalo zve-ntih ter drže Dom. Delali so vse brezplačno, pa tudi to ni zadostovalo. Dom je imel velik mortgage na bank?, kar je bilo'treba obrestovati. Seveda, stvar je bila napačno sestavljena. S tem, da so se delnice izplačevale nazaj, je bil največji greh na naši korporaeiji. Seveda, morali smo obljubiti, da kadar bo kdo potreboval deuar. se mu izplača- Ako bi bilo v pravilih, da se denar ne izplača, dokler ni dolg plačan, bi bila največja 'Jhmuoč za Dom. Ker je bila reč organizirana na drugi podlagi- se je začelo članstvo kregati. Kakorhitro je bila mesečna seja zaključena, so se takoj začeli o-glašati za delnice. Nasprotniki so pa ščuvali proti Domu, tako da je bilo nemogoče plačevati na dolg.
Dokler je bila dovoljena pijača, je še nekako šlo (pa še takrat večinoma vse posameznikom v korist). Ko je prišel IS. amendment v veljavo, smo bili takoj primo-rani dati prostore v najem. Na-jeninina je komaj zadostovala za stroške obresti taks in zavarovalnine in kaka delnica se je izplačala ven. Ko je napočilo h*to lt»22, so pričeli rojaki pogosto zamenjavati delnice. Meseca februarja 1922 je bil naval velik. Vse je hotelo delnice ven. Zglasrlo se j«* članov, ki bi morali imeti denarja meseca aprila 1!>22 $:J600.00. Ko »ino se zglasili na banki, je banka enosta\-no odpovedala posojilo, dmiili smo se na vse Jetlnote in Zveze, ako bi inofrli d ubit i posojilo na Dom. Zopet je bil odgovor: Xe. Končno smo s*^ morali zadovoljiti ter ljudem naznaniti, tla s'* ne more izplačati. V prvi vrsti smo dobili denar pri rojakih, da smo izplačali najbolj potrebne delničarje.
Danes smo se prepričali, da ni mogoče v«>- biti na takem stališču. .Ako napravimo veselico, udeležbe ni nobene. Začeli smo prodajati delnice po jjd.(X> na teden, ali žal. kupilo jih je samo par, pa še ti so bili delničarji poprej. Najemnina *o niža. dohodkov nobenih, za.to smo sklenili, da damo vsem rojakom na znanje, da se naj popišejo vsi tisti, ki so za Slovenski Dom. da se proda zadostno število del-nic. S tem denarjem bi se plačal d"!g. da bi ne bilo treba tako velikih obresti plačevati. To je edina rešitev. Ako hočete, da bo Dom stal. da bo Slovenski Dom, potem kupite delnice. Seveda, treba je kupiti in plačati takoj. Ako pa lega ni, potem 1m» zapel l»oben. Mi delničarji nismo krivi, trwla vidimo, da ni dmsre pom«»čk Delničarji s<mo zaključili na seji dne 22. aprila sletbve: Ako so ne zgla-si zadostno število, da bi krmili delnice, takoj ukrene vs»- potrebno za prodajo Doma. Torei kd or hoče kupiti delni<*o, naj se zq:la«i pri odt>oiniikih Slov. Doma. ki imajo pravieo. da vam dajo informacije. O 1«-i 11 bo omenjen i. odbor por<N-a! na seji dne 27. maja. Ako bo stvar uspešna, bomo jiri-čeli »lelovati še z večjo vnemo. Ako bo naš glas irlas vpijočega v puščavi, se bo storilo korake, kot je zjroraj omenjeno. Poslopje
Peter Zgaga
je treba popravljati, vsako leto bo več stroškov, dohodkov pa vedno manj, zato ne sme nobeden nam očitati, ako bi prodal L Mi m no vsi delavci in v tovarnah si služimo svoj kruh. Odvisni smo od vsakdanjega dela, zato moramo gledati, da bomo vsi pošteno plačani nazaj za svoj denar, ki smo ga založili v Dom. Širša javnost ne lx» zamerila onim. ki so,	. ,	. . ,
.... , . ,	. , no. Natakar ga je prinesel v por-
vztrajadi do zadnjega dne. Krivda . .. , , , .....
,	, .	celanastin skodelicah, ki jui po-
To je resnična d o godba.
V ugledni newyorški restavraciji sta sedela eleganten gospod in mlada dama.
Po kosilu je ukazal gospod vi-
iugnslnuttu-tku
Ustanovljena L 1898
K aim. Srlmnta
InkorjH>rirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MTNN.
pade na one. ki. namesto da bi zi dal L podirajo. Vsem delničarjem naznanjamo, da se ni treba preveč razburjati. Izgubljen ni noben cent. Poslopje sto-ji na lepem kraju, kjer se lahko proda.
Za danes vam pošiljam lepe pozdrave, po seji 27. maja vam bom že pojasnil, kaj se bo ukrenili.
Frank Kramar.
imejte: kano
MAGNOLIA
IN
STAR MLEKO
VEDNO
V VAŠI SHRAMBI ZA LED ZA TAKOJŠNJO UPORABO.
r HRANITE LABELNE ZA DRAGOCENA DARILA.
PIŠITE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL
"Izplača se hraniti tabelne".
Novice iz Slovenije.
Bakteriološka postaja v Celju.
Kakor smo že poročali, je bila nedavno v Celju otvorjena bakte-rIol>«ika postaja. V službeno območje te postaje spada vse ozemlje bivše Štajerske in Preknmrje, doeini spada ozemlje bivše Kranjske v obmoT-jf bakteriološke postaje v Ljubljani.
1
navadi rabijo za kavo.
Mlada dama je malo namrdnila, eeš. da ni kaj okusno piti vino iz skodeliee.
Rekla je natakarju, naj jra pretoči v steklene eaše.
Natakar se je pa globoko priklonil ter se oprostil rekoč:
— Prodajati vino v steklenih '
čašah je po postavi prepovedano. I *
Kraljica je imela priti v nek kraj. Ob projri, kjer se je imel voziti dvorni vlak, je s"taO>rožnik, \ blizu njega pa na drevesu mali Franeek. Kraljice pa dolgo ni l>nlo bilo in ni bilo. Nakrat se oglasi ( Franeek:
'* No. koza, ali bos že enkrat prišla
Orožji i k sliši to. se obrne k~ dečku in mu reče:
"Ti poba. pridi no malo sem
ul
>o«ra.
— Nat.
leee
Nova telefonska centrala. f Frajiet V Litiji se otvorila 5. aprila j •■-rožnik: telefonska centrala za krajevni in' *' Ko»a pa si mislil s kozo, a.'" medkrajevni promet.	Franeek odvrne:
j "Svojo sestro, ki tam gre.'* Iz davčne službe.	Nato spleza Franeek nazaj na
"Finančni koncei>tni aspirant | «1 revo. K(» je bil na svojem me-Luka Potočnik je imenovan za za-j^t«. pa reče orožniku: časnega finančnega koneipista j **IJf»spo«l j>i-i davčnem okrajnem oblastvu vi mislili vi
Olavnl »db-rnikl. Pr«da*dnlk* RUDOI-P PERnAN. NI E. l«5th at.. C1«t*1ab«. O Podpredsednik. L.OUI9 BAL. A NT, Box iH Pwl At«.. Woralm. O. rmjnlk: JOSEPH P1BHL.ER. Ely. Itlnn. Btacmjatk: iSEO. L. BROZ1CH. KU. Mina.
Stacajnlk nelzflH^anlk smrtni n: JOHN HOVcRN. «11 — tltk Ar*. Duluth. Mlak.
4	Vrhovni zdravnik.
l>r.	v. OllAIIKK.	A(ii.ri»an State lUtnK ItMtf
Sixth Ave., I'ittsburgh. I'a.
."•t"« • Ira nt St., at
Natfzoml «tfb«r: ANTON BBA&N1K. Room IM Bakcwall Bid«.,
B tree to. Plttsbursh. Pa. MOHOR	1S34 W. It Btreet. Chlcaco.
JKRAHEC. 4S21 Waablnston 0treat.
•or. Dlaaoad aa« Oral
FKANK 81
m.
Denver.
Gala.
Ptrotnl oioor. LkONARD 0LABODN1K. Boa 410. KI j. Mina. GREOOH J. PORENTA. Black Diamond. W%ab. FKANK BORICH. C21T It Clair Ave.. OevelaaC O.
Zdrutevalnl adker.
TALK NT IN PTRC. 7M London Rd.. N.	Cleveland. 0.
PAULINE RRMEN'C. Ul — »rd Htreet. La Ralle. m. JOBIP BTERLE, 4«4 E. Meea Avenue, rueblo. Cold. ANTON CELARC, 63« Market Street. Waukeaan. I1L
——	Jednotlno aradno elaatlo: "Olaa Naroda'*.
Vaa atvart tikajoče aa nradnlh »»lev kakor tudi denarne »ofllljatva aaj aa potlljajo na klnvneca tajnika. Vae pritožbe na] ea potllja na pred-aednlka porotnejca odbora. Proftnje xa aprejem novlk £laoov In bolalika •plčevala na] ae potllja na vrhuvneca zdravnika.
Jugoslovanska Katol!*ka Jednota aa priporoma vaent Juanalovanoae aa obilen pristop. Kdor 'eli postati flan te orKunlzarlje. nal aa zslael tajnika Mitnjega druAtva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev aa pa obrnite na frl. tajnik«. Novo druitvo ae lahko vstanovl a t Član! alt članicami.
oro/nik! K<»ira i»a sle
Sloveli jjjradeu.
l*remeiščena sta davčni a.slstent Kny:t*lbert (Joj-išek iz Višnje ir<»re 1 v Ljubljano, davčni asistent l)ta-jrotin Vončina jki i z Ljubljane v Višnjo ooro.
VjMikojen je višji davčni upra-; vitelj Karel S^-men.
Sladek jt- užitek po bolečini.
Por<M"ena -piištovanjii.
ljubezen temelj na
Iz Jugoslavije.
Seton Watson
I/. Beojrrada p<H't mes-ea junija v
v Jugoslaviji.
i.
n jo. aa i!os;i" 1 »ei • '■«! 1 prijatelj našeira nar« da Set«»n \VaT>«»n. ki bo <-b tej prilik' obiskal tudi * V-Skosiovaaiko in Itumunijo. '!'.• - -m prihodnjevra leta imel S t* u Wats >n i Sent us Viator ' na vseh uiLirleških iniiver/ali serijo preda-
Jugoslovanski zastopnik na snun-stvenem kongresu.
od S. do 1."». aprila je vi>il
v i:ru-.Iju v l'.elu ii meilnarodni
;b:-t'rihki kon«rr"- na katerem
i...
l»ai;e vse slovanske
min pri resnie-
Ilvalisanje je
nem prijatelju.
' -2- . * Izpremembe v državni sluibi.	-	*
Za sodnike v 1». činovnem raz- Vul-aren človek ne bo upošte-
redu za okrožje višjega deželnega vaslil	temveč le va-
sodišča ljubijanskejra so imenova- "''^'»statke.
ni avskultanti Fran Detela, dr. t	* * *
Maks Peterim, dr. Vinko Zoreč, j Najboljše zdravilo za škodo je
dr. -Josip Novak, dr. Li ulovi k ; ne spominjati se je.
be in Anton Lovšin, za avskul-	* #
tante pa pravni praktikanti Frani Nob ep o prijateljstvo ni mogoče
Kalin, dr. Aleš Peršin. dr. Vladi-j l>n-z "zaupanja in nobeno zaupiuije
mir Muha. l-Van Goreiie in Ferdi- n\ mogoče brez poštenosti.
nand Kvas.	* * •
Absolvirani pravnik Josip Pole v (irnžbl z;isledim.» dva nadbž-je sprejet v državno službo za konetjptnega pripta\*nLka pri policijski direkciji v Ljubljani.
Okr. glavar dr. Rudolf Steiu-; metz-Sorodolskl je začasno, kane-list okr. sodišča v Višnji gori J<»
evp>';»s ztro-!<<\ i-»ngresu zastopal i;li *. dekan filozofske
vanj o prilikah v Jugoslaviji, ( e- takultete v 1 le- -nidii. ki j-* na škoslovaški in Kumuuiji.	kongresu predaval .. t. mi "Kdaj
S. K > L111J ;t 11 i zapustili I'.anai Ne-ln<> ]><> t ' in kongresu se bo
ni l»ile /;>. države. .Iultos! narje ie na tem dr. Nikvla Vuli i fe
Prijatelj našega naroda v Juge- » p--
\ i > i .»mrre<
akademij, na pane države i«- vzajeinie > ni<-. Na 1 IV- preilaval
n;:])i-ill v Sr' i.ji.
sij> Kantine pa trajno vp<>k'»jen.
Mariborska odlikovanja.
Dne 4. aprila je v prostorih ma-ribonske »»blast i na okrajnem »jla-varstvu minister dr. Zupanič ol> navzoenosti velikega župana <lr. Ploja in vsegra uradu 1st va okrajnega glavarstva izročil rodoljubu dr. Pavlu Tunierju odlikovanje *v. Save 111. ra/.reda ill notarju Otonu Ploju ter pr.bnariju dr. X>r-no\-šku odlikovanje sv. Save IV. j razreda. Minister Zmpauu" je ime' nagovor, v katerem je slavil za si u iT«' o d I i ko van eev.
loveka. — onega, ki ve preveč in onega, ki ve premalo. * • *
Pred kratkim sem videl cerkveni račun, ki jra je sestavil slovenski župnik, kateri pase svoje over v bližini New Yorka.
Račtiu je natančen.
Do centa je omenjeno, koliko denarja je prišlo v blagajno, koliko so znesle kolekte, krsti, roke itd.
Tudi stroški so natančno definirani.
Za rent toliko, za obresti toliko. na kapital toliko in toliko /a\ svečke.
Izvanredno me je pa preseneti-i la točka: masno vino in druge potrebščine -+S73.
V i.^igrad je prisprl P:.-rre Ar-be41e. u«rle<lni francoski industrijalec in velik prijatelj našeira naroda, ki je prišel v .služiieni m -vji franeeske vlade in metlriarodiic /.ele/niške zveze V svrlio ]>ogaj;uij •rlede olajšanja trgt»vskejra prometa. Arbelle >e ie v najt'.av -liejšib treiiotkili svet' vil \ j e pokazal kot i-skreii prijatelj Jugoslovanov. Odlikovali j" bil z redom sv. Save prve vrste.
Angleški vojaški ataše za Jugoslavijo.
Ker je angleški vojaški atas«- za Cešk«-!.. vaško in Avstr;jo sir Thomas Cuningham rnlp »uMcnu in je odpotoval v Ltiub n. ker je i|t<(>(. angleška vlada sklenila, da ]»' P"'-1,[, v
■/e
mednarodnih
•aferem
b *i 1 o zasto-a :1;ri1e. Svrha /vezi /naiišiveno /j>Hževa-kimjrresii I »o tir. Vn-ii «rr> i h i i laliu-
kili
Rotschildova banka v Beogradu.
l'»e. -_rra i »k a *{ Pravda"" puroča o .t eli <_r!ede iis!ano\itve nove Atrrai ne ban!;e v l'»eo<rratlu »ned drugim: 1 "^t a novi! e v nove ll»t-* ■■liil love l»;tiii^e v lle 'trradu IH'trjnje v
noma opusti me ščja na iHinaju nahajalo m«*st«> vojaš v Pragi, uje l n jeno z
vojaškega ata-Im> V
bo.|.
»iriin v I'
v-o'h bančnih krogih, i da je ta banka že i-i svoj»* lokale v novi zgradbi ^ Narodne banke in da bo rvakt zanje :!o tis...'- dinarjev Iz bančnih krogov se znava. <ia bodo v upravnem o<I-bore te banke sodelovali aktivni radikalni ministri.
(io
VZ"
pla
a i-
a v
gradu. Za v o j a š k • aJa>< škoslovaški in Jugoslaviji je P0" iiovan jxdkovnik Itlair, ki j« i serla j deloval v I •••ogradil.
< <•-
liie-<\>-
Srečna fara. sreena cerkev. V Nova zanimiva knjiga izšla. . nji se najbrž masuje več maš kot "Angelin llidar. Starokoro-J {)a v rimski katedrali svetega Pe-tan^ki roman. Spisal dr. Ivan Lah. tra.
lustriral Raj!-:o Šubic. Založila■ ■■ Tiskovna zadruga v Liubljani.
Fond z% gradnjo Invalidskega doma.
N'a slavnostni s.-ji o<Il»<>ra 1'dru-ž«-nja vojnih invalniov v 1'eogra-■ 111 je bilo sklenjeno, da m* miljon dinarjev, ki jih je daroval I dru-
ženju kraljevič <»jorgje. uporabi kot fond za gradnjo Invalidskega deiiia. OiHkm* bo izročil »losed mje- j mu največjt-iuu dubroiniku inva-| lvdov. kraljeviču fljorgju, v zahvalo častno diplomo.	'
l it
IOJAKE opo-.	zarjam o, da
h^teii je cena za "Slovensko-Ameri-kanski Koledar9' i-gta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov.
Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost.
1 J
"Jutro" piše r Lahov zgodovinski roman "Angelin llidar", ki ga je zdala za Veliko noe Tiskovna zadruga v jako okusni r »p remi in okrašenega z desetimi Subičevinu ilustracijami, nas vodi v čas*' koroških trubadurjev. Angelin je sin angleškega kralja Rfharda Levjesrčnega. ki je I»i 1 na ]x>vrat-ku iz Svete dežele n jet na Koroškem ter se je .šele po dveh letih srečno vrnil v domovino. V koroških gorah pa je rastel njegov sin Angelin, ki se je napotil po svetu kot pevec Iskat svojega očeta, i Na.šla !*ta se in spoznala j»o pesmi o koroških gozdovih. Z Angleške-j ga se je Angelin vrnil na Koroško I kot trubadur in beli vitez. Xa Brezah je tekmoval z vrtezom; Liehtensteinom v pe^mi in zma sal, a v dvoboju s črnim vitezom je padel. Zgodovina in srednjeveška koroška romantika se prepletata v romanu in nam nudita lep pogled v tedanje čase. Knjiga stane 35 dinarjev. Naroča .se pri Tiskovni zadrugi, Prešernova ul.
M, Ljubljana, Jugoslavia.
Kako ljudje napredujejo.
| T PRAVA ameriške zakladnice v \Yashingtonu je na ^ vprašanje "Kdo je skopuh?" odgovorila takole:
Skop je oni. ki od vsakega dolarja prištedi GO centov ter od ostalih zapravi 39 centov za živež in vsega 1 cent za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Varčen je oni, ki od vsakega dolarja prištedi L!0 centov ter od ostalih zapravi 50 centov za živež in po 10 centov zči izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Zapravljiv je oni ki sploh nič ne prištedi ter od vsakega dolarja zapravi 58 centov za živež, 40 centov za zabavo in po 1 cent za izobrazbo in dobrodelne namene.
Prvi pogoj neodvisnosti in napredka so urejene denarne prilike. To velja enako za posameznika, kakor za društva, občine in države.
Pot do uspeha je dolga in mučna, zato ne odlašajte s prvini korakom. — Vložite del Vaših zaslužkov v sigurno, domačo banko, kjer Vam je Vaš denar dnevno na razpolago za nepričakovane potrebe.
Vloge na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT1' se obrestujejo pri nas po 4%.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
-:	Glavno zastopstvo Jadranska Banke


7
GLAS NARODA. 7. MAJA 1923
PREDPISI IN NAVODILA
ZA AMERIŠKO DRŽAVLJANSTVO
Z odobrenjcm vlade Združenih držav priredil Jugoslovanih Oddelek
rFoteitfn Latigujkf* Information Service — Jugoslav I'.ureau.)
3. Končno zaslišanje (Final Hearing.)
1£<4\ za koneno zaslišanje. — Miil vložitvijo prošnje za državljanstvo in k o tu*/i m zaslišanjem mora prrte^i v».aj devetdeset dni. Prosilec je obveieen po pošti o • Inevu končnega zaslišanja. Isto se ne sme vrniti tekom tridesetih dni pred splošnimi volitvami v dotienem srninem okraju (razun v s I ueaju, da je prosilec v ameriški vojni ali morriariei) in sme se obdržati le ob rednem roku, do-loet netn »wl sodiaca za razpravlja-rije prošenj za naturalizacijo.
Predhodno izpraševanje prosilca in prič. — Pred tem konenim zaslišanjem dobi prosilec in njegovi dve priei povabilo, naj pridejo pred vladnega naturalizacij-iapraševat »dja (Naturalization Kxaminer). Tu izprašajo priei glede prosileevega značaja in, koliko časa pa poznata. Xa prosilca samega stavijo navadno vprašanja glede federalne, državne in mestne vlade, imen visokih vladnih dostojanstvenikov, njihove oblasti in kako s«' volijo, in tudi nekoliko vprašanj o ameriški zgodovini — v svrho. da se ugotovi, da li on razume temeljna načelu ameriške vladavine in j«' sposoben postati ameriški državljan iu izvrševati volilno pra-yicoi.
Zaslišanje pred sodiščem. — Kon«~no zaslišanje (Kinal hearing. »e vr-ši pred .sodnikom v javni Mclnijski obravnavi. Prosit <• tuora priti skupaj s svojima pri-«*aina. S.i.lnik jih utegne i spraševal i na enak naein. kako/ ''natu-, cije.» raliaalion examiner"'. 1/. kandida- j J, S[k>1. — Naturalizacija je 1 .ve prošnji' in zapriseženih izjav prisl(,plia Vsein moškim in vsem pri«', i/. poročila naturalizaei jskega ženskam
izprašfvat«-ija in iz osebnega iz-1 C) Starost. — Inozemec lilo m
da razsodi, da li je dotieui iuoze-mee sposoben za ameriško držav-lljanstvo, in — ker so sodniki le Hoveška bitja — utegne neki sodnik v jako podobnem slučaju soditi drugače kot drug .sodnik. Muojri sodniki so. na primer ;»o-stavili pravilo, da nočejo podelit" državljanstva onim i nožem ceni, katerih žena živi v inozemstvu, in i pozivljejo prosilca. naj zaprosi zopet, ko bo njegova družina ' prišla v to deželo. | Priče na končnem zaslišanju. — j Zahteve glede pri«*- smo že razložili v zvezi s prošnjo za naturalizacijo. Za slučaj. <Ia prosilec ni v stanu privesti zajetne priče pred sodišče, si sme izbrati nove priče. Ako je treba nadomestiti priče, priporoča se prosilcu, naj vpraša sodnega klerka 7.a nasvet, l:< r razna s«»dišea imajo v tem pogledu različna pravila.
Druge določbe glede naturalizacije in državljanstva.
Ko smo sedaj opisali in razložili naturalizacijsko postopanje, naj sledijo sedaj nekatere važne določbe, ki so s tem v zvezi.
Kdo more biti natural i žira 11 ? a Pleme, — Vsak inozetnce, ki .ic belega plemena, ali ki je Afr:-kanee po rojstvu ali j>o kolenu, lahko postane državljan Združenih držav. (Vkljub temu vse osebe. rojene v Združenih državah in podvržtne njihovi jtirisdtkciji. so ameriški državljani, naj bodo t»-ga ali onega plemena! Ali oni dobivajo <1 rža vi jauSit vo vsi »n I rojstva, ue pa. vsied naturaliza-
NEPRETRGAN ZRAKOPLOVNI POLET IZ NEWYORKA V CALIFORNIJO.
•m
»no-
•van.ia prtsj so<iiš<* ■ 'Inik prepričati:
1 >a j<> prosil«*«- po-|H)ln<>riia > »—"t i I zahtevi petletnega l.i\a-
l»ra> ra s
1. V .'.H*
nja.
I*. Da zna govoriti angleški (razlili v slučaju da je nezmožen govoriti radi telesni1 hibe. ali pa. da ima "homestead"' na javnem *etn
ljišču.)
.'}. l>a ni anarhist ali pristni mnogoženstva (poligamist). ampak iia verjame v načela Konsti-tueije (ustave) Združenih držav.
t. (>a >o tihi znane temeljne stvari glede Kollstitlieijc iu vlade Združenih držav.
•*». I >a je on oseba dobrega moralnega značaja in v vsakem pogledu vreden, da se mu podeli državljanstvo Združenih držav.
li. Da njegovi dve priči sta pri merno vs|Hv?w»bljeni pričati o pr< -silčevi nastan jen«rst i. moralnem /načaju iu veri v načela Kon>ii-tueije.
P. »deljenje državljanstva. — Ako je sodnik zadovoljen glede vseh teh točk. pozi vije prosilca, naj | * »loži prisego zvestobe Združenim državam. Na to ga sodnik proglasi državljanom Združenih držav, in prosilec dobi državljanski papir (Certificate of citizenship , ki se mu izda brez druge pristojbine. Nekje mora novi državljan počakati nekoliko dni. predno mu sodni klerk izda njegov certifikat.
Drugačna rešitev prošnje. —-Ako ni sodnik vzadovoljen glede ene izmed zgornjih šestih točk, se zaslišanje odloži na poznejši rok ali ]>a se prošnja kratkomalo odbije. Na primer, ako prosilec ni mogel [»riti pred s<»dnika ob roku, določenem za končno zaslišanje. ali ako njegove priče se niso odzvale oziroma ako prosilec ne jKtkazuje zadostnega razumevanja o ameriški vladi, utegne sodnik odložiti zaslišan je do poznejše dobe in mu tako ponuditi drugo ori-liko, da v zadosti vsem zahtevam.
Na drugi strani, ako prosilce ne vzjulocrti vsem zakonitim za ktevam, utefrne sodnik odbiti
C)
biti vsaj osemnajst let star. ko zaprosi za "prvi papir". Sodišča so razsodila. <la prosilec za državljanstvo mora biti vsaj enoin-dvajset. let star. predno sme vložiti prošnjo za državljanstvo.
Iz srednje slike je razvidno kod sta letela predrzna zrakoplovca -John A. MaeReady in Oakley K. Kellv. Razdalja znaša 2(>()0 milj. Polet sta napravila v Jb urah in .">0 minutah. Zgornja slika nam kaže letalea malo pred odhodom iz New Yorka. Spodaj je monoplan T—2.
Vreme in vremenska prerokovanja.
Vreme je odvisno od razporeditv e zračnega tlaka. — Jasno vreme povzroča pozimi močan mraz, poleti pa hudo vročino. — V vseh kulturnih državah je nvedeno vremensko opazovanje in poročanje. — Vreme se opazuje ob 2. popoldne, ob 9. zvečer in ob 7. zjutraj.
Vreme je odvisno predvsem od do vročino. Ker povzroča oblač-razp<»reditve zračnega tlaka. — no nebo pozimi toplejše vreme. Marsikdo se je že jezil na svoj < omilijo potemtakem depresije barometer, češ, kadar nam naj- zimski mraz in poletno vročino, lepše kaže, začne ravno lepo de- Kateri so globlji vzroki, da na-ževati. Toda ti očitki na račun stanejo depresije in maksimi. pu-barometra so jako neupravičeni, stimo za enkrat na strani. Za da-kajti kdor je poučen, ne bo od nes se omejimo na To. da naglasi-barrmietra samega pričakoval vrefmo. kako velik pomen imajo ti

>arr>metra samega pričakoval vretrao. ka nen^ke napovedi. Treba je nam-j pojavi
Jugoslavia irredenta.
Kako se godi našim pod Italijo dobro,
naj navedemo na kratko samo j davi •• ki »jih že plačujejo kmetje in ki jih bodo Še plačevali. Od hektolitra pridelanega, brez ozira na to. ee se vino pro«la ali ne, je plae.it i lir. S 1. januarjem leta lM2t ]>a ImhIo jdaeevali naši ljudje davek "<l šip v olvivik. »hI vsakega vozila, vseenio, če je na vzmeteh, za domačo rabo ali pa luk^'is. od zastorov. ««d napisov, od V"zue, jezdne ali tovorne živine. «(d psov. od gla?»ovira. od stav-binvl'ih prostorov. «h1 gostilne, obrti, od užituine. sploh <kI vs^-ga. !*ri vs«»ui tem pa naši ne morejo prodati pridelkov. Po vsem Pri-utoiskem je pomanjkanje veliko in hrandntee sfi brez denarja. Kaj bo st-le šolaj, ko je ustavljena vojna odškoditina! Pa tudi za-služka ni inJtenega. Atv.»iial v Tr stu ne sprejema naših, ravnotako ne tržie>ka ladjedelnica in pa puljski arxenal. V deželo pa prihaja vedno v«- Italjanov. ki otl-i-slajo d« niačiuoin vsak zaslužek. Naši se zato kar trumoma selijo v .) u<_o#sla vi jo. Ali pa ste že slišal . da se je kdo iz Slovenije se-* i I v Italijo? Slovenski klerikalni 'ist: pišejo, kako tlobro je "|>od I ta M jo. Zakaj pa *uni ne gredo tja* Fašisti bi jih "■»koraj naučili, da je treba domovino ljubiti in bi jih doeela ozdravili od njihovih izdajalskih simpatij do Italije
Samomor.
V Trstu se je ustrelil pod ravnatelj družbe 4<Giuli»". Dragu-Mit ldn'ie. Pognal si je kroglo v deseto s*»nee. Zadnje čase je bil in< m* n« • nevrastičen.
m
reč upoštevati celo vrsto drugih činiteljev. ki so enako važni. — Pred vsem pa je treba opozoriti, da nam barometer šele takrat dobro >luži za vremenski kažipot, ako imamo a razpolago poročila o stanju barometra na čim sušeni ozemlju nuprimer nad vso Evropo z* bližnjimi morji. Taka poročila na in kažejo, da obstojajo v rzračju vedno precejšnje razlike v zračnem tlaku in ravno od teh razlik je vreme največ odvisno.
V glavnem obstoji dvoje tipov zračnega tlaka. Nacl nekaterimi pokrajinami je zrač. tlak majhen in nizek; tamkaj nastane v takem slučaju <1 vojn o gibanje. V ozemlje z nizkim zračnim tlakom teži od vseh sosednih pokrajin, kjer jc zračni tlak večji, težji zrak. tako nastane veter; težki zrak dere v ob min-je nizkega tlaka, ki ga ravno imenujemo minimum ali depresijo. Taka depresija meri če-sto po tisoč in več kilometrov v premeru. Drugo gibanje v depre-siji je vertikalno: zrak. ki se pri taka od vseh koncentrično proti središču, se v depresiji neprestano dviga v višino. Pri dviganju se zračne plasti ohlajajo, vsled česar se začno vodni hlapovi v zraku zgoščevati v kaplje; nastajajo oblaki, dež in sneg. Zato so bistvena svojstva vsake depresije: močni vetrovi, oblačno, vlažno. deževno ali snežno vreme. — Čim bliže središču depresije se nahajamo, v tem izrazitejši meri nastopajo ta svojstva.
Nasprotje tega je zračni maksimum. tukaj vlada visok, zračni tlak; zrak je težak in gost, zato kaže stremljenje steči v sosedne predele, kjer je zrak lažji.— Zato pihajo iz maksima vetrovi na vse strani centrifugalno, toda ti vetrovi so običajno mnogo rahlejši. slabotnejši nego v depresijah. Tudi v makshnu imamo vertikalno gibanje, in sicer v obratni smeri kakor v depresiji; v ma-ksimu se spušča zrak z višin navzdol. se pri tem segreva, ker prihaja v bližino zemlje, pri segrevanju pa se vodne kapljice raz-pušeajo v hlapove, to je oblaki izginejo in vlada jasno vreme k večjemu s tenikimi posameznimi oblaki. Svojstva maksima so tedaj: mirno ali slabovetrovno vreme, jasni dnevi, brez padavin.
.Tasno vreme povzroča pozimi močan mraz. poleti hudo vročino, spomladi in jeseni prijetno toplo
za vreme. Depresije in s
Jugoslovani kot ženini r*: v Rusiji.
Mnogo naših rojakov je po prevratu v Rusiji tudi precej široko-potezno izvajajo v praksi komunizem. Raditega tudi zakonskemu življenju niso pripisovali posebne svetosti. Izbirali so si lepe Rusinje. po par tednih pa so se preselili v drugo gubernijo in se po novim imenom zopet z drugo poročili. Pa tudi s tem se niso še zadovoljili. ampak se poročali naprej in se po večkratnih metamorfozah — končno vrnili brez žene v domovino. Marsikateri pa je že čez par tednov dobil neprijeten obisk, ki ga običajno niti ni hotel poznati. Tako se je naprimer te dni zglasila pri mariborski policiji neka Agripina iz Kijeva, katero je privedlo v Jugoslavijo hrepenenje za nekim eipelarjem Barjak-t a rovi čem iz Zombote v Banatu. Ker pa pri železniški polieiji niso našli Barjaktaroviča v seznamu boljšcvikov. ki so se vrnili iz Rusije, katere vse lepo popišejo in tudi snamejo njih fotografije, j«; tužna ženka povedala, da je njen mož živel v Kijevu pod imenom Bajšič. Pa tudi jkhI to firmo ga niso našli v seznamu. In tako so brzojavili v Zoni hot o. če tam poznajo morda eipelarja Barjaktaroviča in če je imel v Rusiji ženo. Se isti dan je občinsko poglavarstvo iz Zombote odgovorilo, da faktično živi tam eipelar Barjaktarovič, ki se je z Agripi-no v Kijevu poročil, da pa "ne želi ž njo nastaviti život" in se ji baje radi tega ne dovolj vhod v Jugoslavijo. Železniška polieija pa ,ie glavarstvo vljudno poučila, da ž.-nam naših državljanov, zato
Pred kratkim so v monakov- — Prav nič se vam ni treba že- našim državljankam, ne more za-kem gledišču aretirali žepnega nirati, gospod komisar. To so braniti Vstopa v državo in so isto-
Zagonetno, toda resnično.
Punčika žepnega tatu.
tnaksimi ne ostanejo nikdar dol- tatu iz Iztočne Galicije, domovine vendar vaše lastne cigarete, go na istem mestu, posebno pa de-, žepnih tatov. Spadal je v vrsto Ukradel je namreč uradniku presije ne; tc namreč neprestano t "velikih kauonov" svoje stroke ; tekom pogovora njegojvo srebrno »otujejo, in sieer v glavnem od in malo je v rje t no, da bi ga za- cigaretno dozo. zapada.	sačiii, če bi slučaj pri tem ne igral Par minut pozneje je prišel \
Maksimi se drže še mnogo bolj velike ali pravzaprav glavne sobo neki policijski major v ci-
vztrajno na istem mesta, vendar uloge.
vi In i ableki. Temu je komisar dobi stalno službo
>e tudi oni radi prestavljajo, obi- i Komisar, ki ga je zaslišal, je	sporočil veselo povest,
čajno v isti smeri. j hotel nekaj izvedeti o zvijačah	— Meni bi st* kaj takega ne
Potemtakem bi se dalo vreme žepiuh. tatov. Tat pa ni hotel iz-	moglo pripetiti, — je rekel major,
prav enostavno napovedati, ako prva ničesar povedati ali izdati.	Pet minut pozneje je vprašal
bi preračunali, kdaj se depresija l>a<lnik pa je zapazil na rmenih	tat:
easno poslali hrepeneč« Agripino k eipelarju (Bar jarktarovieu v Zomboto.
LINOTYPE OPERATOR
Slovenec ali Hrvat
v naši uuijski
tiskarni. Vir>!t»- a'.i se oglasite nu -. *' Amerikanski Slovenec". 1'X'O < "liieago St.. .Joliet, lil.
( 7-8—5)_
l jmlim vremenom preseli. Stvar prstih žepnega tatu. da ima pred sicer ni tako enostavna, vendar i seboj strastnega kadilca cigaret, se da dostikrat precej zanesljivo — Vi veste, kakšna kazen vas napovedati, kako vreme se obeta. : čaka. — mu je rekel vsled tega. Toda predpogoj temu je, vremen- — Najmanj dve leti ne boste oku-sko opazovanje in vremenska po- sili nobene cigarete, ročila iz drugih dežel. Po vseh — Še eno uro boste smeli ka-kulturnih deželah imamo danes d it i v mojem uradu, — je nadalje-vpeljano in organizirano vremensko opazovanje in poročanje. — Vreme se opazuje običajno ob 2. popoldne, ob 9. zvečer in ob 7. zjutraj. Poročila se pošljejo brzojavno centralam.
V časopisju se često pojavljajo vesti, kako da meteorologi napovedujejo tako ali tako zimo, vroče poletje, jako deževno jesen in podobno. Taka poročila pa ne izhajajo od meteorologov, vsaj ne od vremenoslovcev - znanstvenikov. Kajti dasi je dela že izdatno napredovala, se vendar še ne da vremena napovedovati za daljšo dobo; kdor to vseeno dela, je sam odgovoren, meteorologija kot veda. ki ji je smoter razglabljanje vzrokov in prirodnih zakonov, ne pa prerokovanje, nima s temi — vremenskimi preroki nič opraviti. Znanstvena prognoza se omejuje le na 24 urno vremensko napoved. toda tudi v tem oziru smo še jako malo sigurni. Kajti vsi či-nitelji. ki soodločajo vsakokratno vreme in vremensko napovedbo, še vedno niso dovolj razjasnjeni. Posebno otežuje napoved, da nikoli ne vemo zanesljivo, ali se bo naprimer depresija gibala v isti smeri, ali se ne bo morda ustavila za dan ali dva ali morda še več ali se obrnila v drugo smer. da ne vemo. ali ne bo nenadoma bližnji maksimum jx»segel v večji meri nego bi se pričakovalo.
Iz tega je tudi razvidno, da je popolnoma nemogoče podajati kako vremensko napoved brez brzojavnih vremenskih poročil iz dovolj prostranega ozemlja.
Izgnan jc sa vedno
iz .lujrmdsrije 2*>letni Miha Štrukelj j* Kal« pri Cloriei. ki jebil za- vretn*; zatorej .prinaša maksi-
ee 24krat kaznovan.
pozimi hud mraz, poleti hn-
EOJAKI, KAJLOČAJTE SE KA 'GLAS NARODA', HAJVSČJI
nomn JWEvan v
val komisar, — predno vas dam odvesti, a to le pod pogojem, da bofte govorili.
To je pomagalo. Tat je pričel pripovedovati. Aretirani se*je ''izšolal" v eni onih tatinskih šol, katere vodijo ponavadi izurjeni žepni tatovi, ki pa so postali invalidi in ki si izberejo iz vrst u-čeueev -v<»je ž<» dobro izšolane po-moničke. Noben učenec pa ni dobil "zrelostnega izpričevala *. č<! ni rešil dveh nalog. Prva naloga je bila ukrasti voditelju šole nekaj iz žepa. ne da bi mogel slednji natančno vedeti, kaj mu je bilo ukradeno. Druga naloga pa je bila težja. S stropa poučne sobe .je visela nabasana punčika. vsa pošita z majhnimi kraguljeki. Učenci so se morali vaditi na tej puneiki. Dokler je j »r i napadih na denarnice in kravatne igle še zapel kak kraguljčke. je bil učenec še vedno vajenec. Šele takrat, ko ni po več takih srečnih poskusih zapel noben kraguljček. je bil učenec izpuščen v prakso.
Tat je pokazal nato komisarju celo vrsto trikov. Xekaj časa pozneje si je prižgal žepni tat novo eigareto ter ponudil galantno tudi komisarju svojo srebrno dozo. Ta se je zahvalil.
—	Ali vam kaj manjka, gospod policijski major.'
Major se je zasmejal.
—	Ne, meni ničesar na manjka. Zapazil sem. da ste mi skušali potegniti iz žepa denarnico. Tukaj je.
.Major jo je potegnil iz žepa. Zmagoslavno jo je pokazal navzočim.
—	Policijski major si vendar ne bo dal ukrasti denarnice, —• je rekel.
—	Mogo«"e pa krava t no iglo? .Major je nervozno posegel po
kravati.
-Njegova brilantna igla je krasila kravato — žepnega tatu...
POZOR ROJAKI
PrtH-ejšne Število rojakov se je zgLa-fcilo in poslalo aro za paruik
"Paris" za |6- mai*
iu ako je še kateri, ki želi tedaj i»o-tovati, naj nam nemudoma pošlje 150.00 aro za II. razred ali $10.00 za III. razred, ker bi želeli dobiti poseben oddelek, čisto zase na i>ar-niku za naše porntke, zato je skrajni čas za priglasitev, posebno za one, ki žele potovati v drugem razreda.
Frank Sakser State Bank
New York
NOV NASLOV
Uradn« ur«:
VMU dan It. t\>> 3. V i*>u.. xr«-«l«» iti K-iUotu zvfrcr U"1 T. do S . 30.
. JOSEPH V. GRAHEK
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PITTSBURGHU.
303 American State Bank Bldg., 600 Grant St., at Sixth Avenue,
Pittsburgh, Pa.
NOVA ZANIMIVA KNJIGA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal Ivan Matkac Cena s poštni
$1.»
Hp RPLEXJE lil strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 »lik is vojne.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. T.



Signor Tommaso.
8. M. Gtrdenkire.
GLAS NARODA, .7. MAJA .1923
Ko je Conners, moj prijatelj, slikar sa aabavo in žeaijalen amater - detektiv, poffnal avtomobil, je Mdifnil nogo z zavore, in odpeljala «va se v krasno pomladansko jutro. Kakor da bi plesala, je kitcla svetfozelens pokrajina mimo naju in v solnčncm svitu m? je »vrt likala bela centa vsn cort-laiMltMkcga parka v fantastičnih črtah, kakor trak. ki f?a pregiba oster prepih. Kakšen užitek je vendar to. peljati se zjutraj naj-lepaepa pomladanskega jutra v lepo naravo tfr prledsti neskončno krasni panorama okoli in okoli, v njegovi rosnosvetži krasoti s »nimiai tančicami okoli grmovja in drevja!
Na vzhodu nsd ionjri&landskimi vodami pa so >»e grmadil«' jutranje megle ter izpremenjene od »olnčnih žarkov v svetlikajočo se belino, krasno korit rast irale nd modreca ozadja.
koli. K^nj pa ni smatral za krive; vendar pa teko te živali vedno z natisnjenimi ušesi in se ustrašijo vsake malenkosti, ki jim je nova. Konji povzročajo več nesreč v letu nego vse železnice a- deželi.
— Ne pokvarite si vendar s tem užitka krasne vožnje, — je rekel Conner*. — Ljudje se včasih tudi ustrašijo. če vidijo ka^ nenavadnega. Ali se ne spomnete onega izreka Viktorja Uugota, da le neznano povzroča strah. Za konje je bil avto ono neznano, kakor je moder solnčnik za leva. — In vendar sem že videl dva pol-nokrvna konja stati v pari. ki je cikala iz lokomotive. Jaz za svojo osebo >e prištevam onim lju-dem. ki so prepričani f) inteligenci teh takozvanih neumnih zverin". Navedel bi vam lahko še več takih vzgledov; da. poznal j >hiji živali, ki bi se naučile moliti
Le malokdaj sem imel priliko. * očenaš, če bi anale govoriti, in oprttialjaTi ("omierxs na teh izle-lpar od teh bi prav lahko pripu-tih. Nisoni imel toliko prostega i stili k volit vi predsednika, časa kakor «n. Mislil pa som tu- — Za vraga! — sem vzklikni, di. da je hotel biti pri teh izletih;— to mi morate povedati! na avt mi>bilu ali na svoji jadrni- Connors, kateremu se je videlo, sam. da more nemoteno premi- 'da je zgodaj vstal, je zazdehal in šljevnti.	(pričel počasi voziti.
Zdajpazdaj s* mi je pa vendar — Kar sem povedal o očenašu posrečilo, da sem se mu s katerim-4 in volit vi predsednika, seveda ne koli izgovorom pridružil ter se.I smete Kmatrati tako dobesedno, kakor ravno zdaj. veselil njegove če hočem braniti ti»tc. čez katere družbe ter nekoliko od poči v al v se vi tako jezite. Faktično sem vi-teh par urah.	del pri konjih, ki po mojem mne-
Ravno na nekem mestu, kjer nju še niso na najvišji stopinji, je drevje in grmovje raslo prav, lastnosti, ki bi delale čast člove-ob robu ceste, sva zavila okoli o- ku. Nadalje sem poznal psa, ki vinka. ko naenkrat zaslišiva kli- je znal logično misliti in preuda-cati: — Heda! Pozor!	riti. Spoznal sem ga pri nekem
Z enim samim prijemom je ponesrečenem slučaju, ker pa sem Conner s ustavil motor ter obrnil 1»i 1 tedaj mlad in sredi življenja, sprednji del voza proti nekemu se nisem nada-lje zanimal za take sdtvjanemu grmičevju <4» poti. stvari.
ki j»- bilo najbrže ostanek kake — C1e se vpošteva visoka sta-Mare meje prejšnjega parka. rost četrt stoletja. tedaj ste mora-— Počasi! Ali ne morete prcneJ \\ biti takrat zelo mladi, — Bern lit t i s tem groznim ropotom. do-|*e nasmejal. — Vedaf pa hočem kler nisem pomiril zverin?	j va.še trenot-no življenje čzrabiti.
Dva plašeča se konja, vprežena i'ripovwiujte, prosim! v kmetftko kočijo. sta drug dru-| _ Taknrt se je dogod5I slngaj#
gega vznemirjala. k temu pa ie , pri katerem sem imel priliko, pri-šc pripomogel stari kav i mož. se-! lnrr jati zniožuo*\i človeka in ži-deč na speedjetn sedežu, s tem. > vali jn re$. moram moja
da je neprenehoma vltVaJ za va-jba (> i jluleh. ni bila ravno najbolj-jrti ter tolkel a bičem. Končno, -a _ je 7H-pl tpr Kfe twJi smejal. sta se obe živali postavili na zad- _ Pri ^ in pri ceU vrst; <logod-nji nogi in takrat je začel kočijaž kov pri katerih i<? i(rral Yi0. preklinjati vse avtomobile, pravi^, je Uo za	Mr Finua
posebno pa našega, ki ga je po- i WUliamsa. zelo karakteristično šiljal v najnižji peklenski prepad. osebo da v mar*ikatereni ožini
Komaj pa je Conners zapazil. za tako karakteristično osebo, da da sedi v vozu, ki sta ga konja ; sl» j0 bistveno razločevala od vseh Mcmtertja premetovala, dama z drugih oseb. Bil je takorekoč rc-dvema otrokoma, je takoj priXfdi\ j zultat nenavadnega rojstva v nakrmilo in skočil z avtomobila. — ravi. ali boljše rečeno. potujoč Sledil sem mu. seveda ne brez, prianer za nerazumljivost narave, strahu pred bičem razburjenega j Zdi se mi. da sem vam že enkrat koeijaža • vendar pa se nama je pripovedoval o svojem doživljaju v par trenotkih posrečilo pomiriti na zapadli.
konja, od katerih sva vsak enega i Pomladni zrak in vožnja sta prijela za uzdo ter jima pomir- mc ščegetala po žilah.
jevalnn prigovarjala. Nato sva
Doživljaj religioznega zna-
ju peljala mimo one groze stvari,)0aja _ sem mu podajal. _
ki ju je tako zelo vznemirila.
Kakor pri zborovanjih reševalne
Ta dogodek mi je nekoliko po-1 armade tu zadaj v Chautauqua? kvari! moje razpoloženje, kar jej — prej nereligiozen. — je od-povzročilo, da sem. ko sva se da- govoril ter zasmehljivo pomežik-lj«* peljala, v svojem slabem raz- nil. — Če nimate nič proti temu. položenju pripomnil: — Kdo je dragi prijatelj, tedaj je še pre-vendar bil tako neumen ter trdil.' cej mnogo dežele, ki leži še zapad-da imajo živali inteligenco? Jazjnejše nego Chautauqua, o kateri vsaj še tega nisem mogel zapazi-j pa se menda gotovim ljudem na
Staten Island niti ne sanja. Vi ste neverni Tomaž.
ti. Ži%-al ostane žival!
—	V tem slo£aju je bil kočijaž nespametna žival. — je rekel Conners, smejoč pe, — in brez-dvomno najbolj ne pripravna o-seba. kateri se moreta zaupaiti dva dobra konja in k temu še par otrok.
—	Avtomobil se vendar ne spla-ši. — sem dejal. — in vendar nama je hotel ta bedak, ki si domi-šljuje, da je cesta njegova in o-beh neumnih živali, prepovedati pot. Vi imate svoje vozilo vedno v oblasti; njegovi dve stari ki jasi, od katerih ne more nikdo vedeti. kaj jima pride čez pur tre-notkov na misel, pa imata po njegovih mislih več eksistenčne pravic*. Vsekakor je prepričan o večji inteligenci živali!
—	Ko, iz njegovega postopanja to ni bilo ravno razvidno, — je -pripomnil Conners.
—	Ah kaj! Njegovo amerjanje je veljalo nami, — sem odftronl — le p jen je tolkel i bičem o-
—	Danes pa povzdigujejo do neba ravno dvomljivce. — seifc mu odgovoril.
—	Toda ne privržeci "Christian Science'", — se je nasmejal, — in teh je par milijonov. Toda pu.stimo to! En del doživljaja se je dogodil v nekem rudniku, ki je bil last mojega očeta. Ime kraja je popolnoma postranska stvar toda zelo daleč je od tukaj in tudi precej časa je že od tedaj minulo. Morda se mi pa samo tako zdi.
—	Onih približno dvatisoč ljudi. ki so se tam naselili, je živelo precej razuzdano. In ta Mr. Williams ni ničkaj spadal v to družbo. Od nekod je kar naenkrat prišel. Videlo pa se je, da mu je ugajalo, čeprav se je ravno na tem pribežališču ponesrečenih eksistenc s svojim ošabnim obnašanjem Se bolj raaloceval od dragih. Ker je narava napravila ix

i. . ' *
njega tako nekak poseben efekt, je nastopal navadno samozavestno, ošabno ter se smatral za zelo važno osebo — v čemer pa se je zelo motil.
—	Tak značaj je moral Mr% Will i Ansa pri takšnih okolšeinah dovesti v nesrečo, — je nadaljeval Conners svoje pripovedovanje. Bil je vitke, atletične postave in velik, da je imponiralo. Njegovi nekoliko kodrasti lasje so bil} črni. ravnoitako tudi njegovi gosti namazani brki, izpod katerih so se bliskali svetlobeli zobje. — Njegove bodeče oči so gledale hipnotizira joče. Razentega pa je znal občevati z ženskami, lastnost ki mora postati takemu človeku pogubna .	I•
—	Ce sem rekel, da so na do-tienem kraju živeli razuzdano, tedaj menim s tem. da tam niso skzistirale pisane prepovedi in zapovedi.
—	Vsakdo je lahko delal, kar je hotel, seveda le pod pogojem, da ni prišel z nikomur v navskrižje. To načelo je prvo in najizvir-nejše pri vsakem redu. In če bi to Mr, Williams upošteval — kar I»a je l>ilo njemu spričo njegovega značaja nemogoče —• tedaj bi se pač marsikaj drugače Kgodilo. Moj oče. ki je kmalu po njegovem prihodu videl, ga je označil prav dobro z besedami:
S pošto v mesto,
v rakvi iz mesta.
Industrijsko podjetje, ki je je začel Mr. Williams, je bil 'saloon' — pivnica za whiskhy. In da se bolj vdomači. se je oženil.
Sikoraj ves krasni spol, ki je bil na razpolaganje — bilo jih je skoraj en tueat — se je potegoval v ostrem konkurenčnem boju za to odlikovanje. Toda izbral si je končno najneznatnejšo in najmanj zapeljivo od vseh, s katero si je ustanovil domačijo, kakor je odgovarjala njegovim razmeram. Vse bi šlo tudi prav dobro, če bi se ostale t^evpoštevane dame po izvršenem dejstvu pomirile in ee bi Mr. Williams nekoliko bolj vpošteval zakonsko zvestobo. Tako pa je začelo vreli med vdo-mačenimi prebivalci, in kmalu je bila katastrofa neizogibna. Toda nič ni motilo neskaljenega duševnega miru Williamsovega. ki je izviral iz njegovega poguma, nastalega vsled prenapete samozavesti.
Tedaj pa so se začele dogajati v kraju razne čudne stvari. Večkrat so ustavljali poštni voz, ta ko da so se končno upali pasažir ji. ki so se vozili s posebno pošto, potovati le z oboroženo asistenco; tudi so tupatam izginili konji -iz sosednih hlevov. Mr. Williams pa se je ravno v onih sumljivih urah odlikoval s tem, tla ga ni bilo v njegovem salonu. In ljudje, ki so skrivoma opazovali barako, ki jt ščitila njegovo domače ognjišče, ga tudi tam niso mogli opaziti. Potem je prišla katastrofa; nekega dne s onašli mrtvo truplo neke ženske. Bila je ena izmed t: stih. ki se niso mogle pomiriti z Williamsovo ženitvijo in ki so njegovi izvoljenki čestokrat u-pravičeno dajale povod za ljubosumnost.
Nezaslišana grozovitost, s katero je bila umorjena, je razburila celo iskalce zlata, ki so sieer na vse navajeni. Našli so umorje uo v mali hiši, v kateri je stanovala s svojim možem, na tleh ležečo. Še je parkrat vzdihnila. — Njen vrat je bil prerezan od enega ušesa do drugega. Lljudje so se zbrali, prijeli Mr. Williamsa ter sklenili, napraviti ž njim kratek proces ter ga čimprej obesiti.
Krivda obtoženčeva je bila nedvomno dokazana, celo njegova žena je prostovoljno in marljivo izpovedovala proti njemu. Ena največjih ironij usode je, da mož ki je pri ženskah spiosno priljubljen, navadno ravno pri oni ženi, ki je imela srečo, da ga je ujela, sistematično in temeljito uniči v najkrajšem času vse iluzije.
'Ko je bil umor izvršen, Mr. Williamsa ni bilo doma, temveč so ga videli blizu hiše umorjene.
(D|»lje prihodnjič.)
IliOOlJTI
Jnma zmil jišča n razpstego.
(Foreign Languar« Information Service. — Ju*osU-r Bureau.)
Secretary of the Interior je odprl natečaj za oddajo 275,700 akrov javnega zemljišča v petih raznih državah na zapadu.
To je največja skupina javnega zemljišča, ki je tekom zadnjih dveh let ponujena za " homestead" in naseljevanje. "Homestead" — kakor znano — je del javnega zemljišča, ki se oddajo zrezpiačno naseljencem; isti morajo stanovati vsaj 3—3 mesecev na podeljenem jim zameljišču in začeti obdelovanje; po treh letih, ako so ugodili predpisanim pogojeni. dobijo zemljo v svojo last.
Predn<*»t imajo do teh zemljišč najprej bivši vojaki, in to za dobo 91 dni po razpisu natečaja. Potem se zemljišča otvorijo na razpolago za širše občinstvo.
Največji del te zemlje se nahaja v državi Idaho, namreč 222,700 akrov. Ta zemljišča spadajo v delokrog zemljiškega urada (Land office) v Boise.
Druga skupina je v Montani iii obstoja Lz 24.000 akrov blizu mesta Lake view. Ta zemljišča spadajo jkhI "Land office" v Boze-man. Za zemljišča v Nevadi j*? pristojen "Land office" v Elko, za ona v New Mexico "Land office" v Santa Fe in za ono v Colorado "Lami office" v Montrose.
Ti zemljiški uradi bodo kmalu določili rok za sileev. V prvili 91 dneh le vojni veterani imajo pravico zglasiti se.
Ponujena zemlja v državi Colorado je gorata in grmovnata; ona v Idaho gorata in brdasta in zaraščena z divjo travo; ona v Montani je gorata in brdasta in ima vrednost .zlasti za pašo; zem-
lja v Nevadi je pogorska planota z drobnim drevjem in gosto podraščino; ona v New Mexico pa je gorata in zaraščena tupatam z grmovjem in cedrami, katerih les pa je dober le za kurjavo in o-graje.
Kdorkoli bi se zanimal za taka javna zemljišča, naj se obrne za informacije do gori imenovanih "Land office" ali pa na General'<^rbour* Land Office. Washington, D. C.
fin Hamburg: I*res». Harding: Cherbourg! in Uremeu; Veendara. Ikmlogm-.
11. Junija
llannovt-r. Cremen.
Ilesolute. Cher-
Tittoni dobil Annnnriatin ovratnik.
O priliki (xtroke Italijan, prin-
Paris. Havre; Belgenland. Cherbourg, Conte Kosso. Genoa; Seydlii*, Bremen; Sjuonia, Hamburg. 17. maja:
Kroonl&nd. Cherbourg in Hamburg:
Hansa. Hamburg. 19. meja:
Olympic. Cherbourg; Rouixiillon. Havre Geo. Washington. Cherbourg In Bremen:
ce-sinje Jolande je želel kralj ,MK(^dune. Cherbc.rg fn Bremen: Voien-
1 dam. Bcdoufrr.e; Saxonia. Cherbourg
deliti najvišji red Anmmziatin«*ga j Andania. Cherbourg, ovratnika tako MussoJiniju kakor! ^ "\aJa,:	w
*'	| Aquitania. Cherbourg.
Tit-ton i ju. Ker je pa ta ča>. na raz- { ^ maja.
polago samo en Annunziatill O- f France. Havre; Zeeland. Cherhonrg ....,,. ...	. . ! Thyrrfcenia. Cherbourg in Hamburg
vratnik. je hotel kralj lzpremeniti i Vork. Bremen.
a maja:
Mauretanla, Cherbourg. 9. maja:
America. Genoa; St. Paul. Cherbourg; Gothland. Hamburg.
"	12. junija:
10. maja:	Aquitenia. Cherbourg;
Pre«. Wilson. Trst; Mlnnekahda. Cher-' tK,u,"S »» Hamburg, bourg In Hamburg: Mount Carroll. Ham- ,, . burg.	13' JuniJa:
Belgenlan-i. Cherbourg; I rance. Havre; 12. maja:	. I'rt s. Van Buren. Cherbourg in Bremen.
MajesUc. Cherbourg; I^fayette. ifavre, -Argentina. Trst-Orca. Cherbourg In Hamburg; President 14 ..
Harding. Cherbourg in Bremen; Hoter- Mifli"?,Jf. ....	...
dam. Boulogne.	-Muuu-kahda. Cherbourg m Hamburg:
Thurlngia. ChertM.iirg in Hamburg.
15. maja:
Berengaria. Cherbourg; rittsburgh.	Juni-a:
I N.inI'ric. CherlK.urg: < >r<-i. Cherlw>urff |
1«. maJa-	in H»,nLur«-	Arthur. Cherl>ourg In
*	Bremen; Kotlerdam. B«.ul>-gi:e.
KotO-n
Clu-rlMiurg; Pitlvburgh.
pravila reila. ila bi mogel o lliko-vati oba državnika. Ttsla Musso- Mount cunton lini je prosil kralja, naj pravil ne izpreminja in naj potleli r»-d samo Tittoniju. Kralj je tej prošnji j ugcnlil in <loločiI. da do-bi Musso- ' lini prvi Annunziatin ovratnik, ki postane prost.
ln Hamburg.
Pres. Tloonevelt
Zrakoplovna nesreča v Krakovn.
V Krakovu se je 12. aprila zgodila strašna zrakoplovna nesreča. Neki vojaški zrakoplov se je
i vsled eksplozije bencina vnel ter vpisovanje pro-j je 2afrrmel na zemljo> pri tem ^
predrl streho neke dvonadstropne hiše in obstal v stanovanju nekega pekarja. Tukaj je eksplodiral še beneinov rezervoar. ILiša j»» bila mahoma v plamenu, stanovalci so s pilotom vred zgoreli. Častnik, ki se je s pilotom vozil v zrakoplovu, je skočil iz letala
24. maja:
Manchuria. Cherbourg Hamburg.
26. maja:
Homeric. Cherl>oiirg. Cherbourg In Bremen.
29.	maja:
Mauretanl.i. Cherbourg; Rtllan<-e. Cher *>ourg in Hamburg: Canopic. Ciiert»..urg Hrenicn. Bremen.
30.	maja:
I.a;>Iand. f herb«>urg.
31.	maja:
Roehambeau. Havre; Finland. Cher-►n>urg In Hamburg: Bayern. Hamburg.
19. junija: Mauretania. Cherbourg.
20.	junija:
s.'Miirz. Premen: '/.,dar d. Chort»oiinr: Conte Kosji... Guma; I"r«-s. iN.ik. Cherbourg In Bremen.
21.	junija:
Koiiscillo Havre: Kr....i»!.,n.I. Cher-1 :-Vrg: Moi.i i Carrot. Cherbourg in Ham-1 bo nr.
« Jin.;.--:
■■«•■- CherN.urg: I. if.i v« tt*>. H.ivr^:1 WashiiiKf.n. < "h«-rbourg In Bremen; j 1 ■ieihl.-tm. BuiJojrne.
2f>. j-.nija:
Berengjii:... Ch.-rU>urg: li.u . o. Ch.-r-! "Urg ill Hamburg; Amerb a. Cen -a.
27. junija:
p.iri: Havre: Lapland. Cherttourg: Y. rk. l:r. ir,. t-: pres «:arfieM. Clierlrourgj i: Bremen.
-S. junija •
Tyrrheni.. Ch«-rl.. tire irs Hamburg; Man. hm ia. <'li.-rl-ouix in Hamburg. H.m-| <*!i'-rt»ourg in Hamburg.
TC. juniji:
Tus^nnia. R<k»: Mjympir.*
'■• •If \"i <;«•:»«.:	S ix .»li t. Uymlam. I'oWllKlU'- «*hi<-ac<
Ameriea- Ctierbourg	in Hrciui-
1. .talija: I -meji. 1T> yu-n.
flit- l...iirir:
' *herb«»urg; I la vi e:
■rbourg in I'.r.-ip
NAZNANILO IN PRIP0B0ČIL0!na zemlJ°- t(Mla mrtev obležal
Naročnikom "Glas Naroda" vi
na ulici. Nesreča je zahtevala de-
naznanjamo, da naš potovalni za-
državi Illinois jih bo obiskal stopnik
Mr. Joseph Smalcel,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Upravništvo
VLAHOV
ŽELODČNA
GRENCICA
Dela jo ln spravlja ▼ steklenice t
ZADRU (Dtlmadju
od leta 1M1
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po tm!
Lekarnah. tfelUcatesah in orecerljaH.
Edini agenti sa Zdra-tene drtare.
V. LANGMANN, Inc.
•7-99 Sixth Ave., *** New York, N. Y.
| set žrtev, tri mrtve in sedem tež-i ko ransjeoiih.
Fašisti se ne smejo dvobojevati.
Generalni konzul pijemonteš-kih fašLstov Torre je izdal nared-bo, katera fašistom strogo prepoveduje dvobojevanje. Kdor bi se pregrešil proti prepovedi, se izključi iz stranke.
2. Junija:
Majestic. Cherbourg; I^a Savole. Havre 3. Julija: Ohio, Cherbourg in Bremen: America. < "aix.pic. *'>. Cherbourg in Bremen; New Amsterdam 1 4 julija*
Boulogne.	l], vi.ithar.. Cherb urg: Krar e. Havre.
5.	junija:	St. I'aul. Cherbourg. Berengaria. Cherbourg: Colombo, — 5 julija.
Genoa.	Finland. Cherbourg in Hamburg: I'r<-s.
6.	junija:	V'lins. I'licrUMirs; in Bremen: Mnuntl
Paris. Havre; St. Faul. Cherbourg; -jinton. Cherbourg i" Hamburg.
Pres. Fillmore. Cherbourg In Bremen
Albania, Cherbourg In Bremen.	7- iu,ija.:. „. .....■
I 'res Wilson. Trst m Hubrovnik: Citiliol
7.	jumja:	. Cesare, Gem«; Kov ha m beau. Havre: Ho-I Laronia. Cherbourg in Hamburg. |.,u.rii:l. Cherbourg, '»hi... Cberlx.urg in) 9. junija: iiatnbui-g: Pres Biwsevelt. Cherl»«»urg inj Olympic. Cberbourjr: i »rliila, Clierlnmrg I'.r»-m« n: Muenchen. Bremen.
wa«BKBasi«aa
UTROUI n Blu
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilnatrovana ixdaja Vsebuje 808 stranL Ceam s poštnino $3.— ^551
8LOVEHIO PUBUSBZHO OO, tS Cortlandt Streti. New York 9ity, Bf. T.
Ekspresna služba v EVROPO!
T3 EDNA clplut-
ja ob sobot ah.
Parniki »nluliljejo s pomolov .'» lil 4 IIolHikcu. Veliki hitri parniki. Dobra hrana - veliki prostori. Potujte udobno na f". S. vladnih [urnikih.
President Harding ...... 12. maja
George Washington ..... 19. maja
President Roosevelt ..... 26. maja
S. S. Amrrira .......... junija
President Fillmore .....6. junija
President Arthur........16. junija
PiSio- filvdr <-d plutja, cen, itd.
UNITED STATES LINES
4."> Brnndwajr	New York City
Managina Operators for U. S. SHIPPING BOARD
Naravnost»Dubrovnik in Reko
na novi, krasni in hitri
TUSCAN IA .... 30. junija
V Jugoslavijo v 9 dneh.
Vnk torek edpluje eon sorskih reliktno-
AQUITANIA ................ 45,647 ton.
MAURETANIA ............ 30.704 tone
BERENGARIA .............. 52.022 ton
KazK"Sn»- V..«t-ii •■ r;«zi	r. 2-4
ftfljami. Prekrasf.«- jedilnice, kadilnice In pin'ivališ<"a. Pokrit Kri>\ 7.:i šetanje. !»•»-! ui.i.-a kuhinja. l»««ma<a udobnost. Brcz-skrbnost.
Nakaznice «l»-narja p<>t"in funai'l. p!a<'ljive v Jugoslaviji hitro, .sigurno, zm-upu«
V.-, i karte in na sv
najbližjem agentu v 'JUNARD ANCHOR LINE 25 Broadway New York
vprašajte pri, -vojetn kritju.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
VELIKE važnosti sa potnika Je,
da je natanko poafpn o potnih
listih, prtlj'agi in dragih stvareh, ki so v zvezi s letovanjem. Vsled dolgoletne iskusnje nam je mogoče o vsem tem dati toč-na pojasnila.
I*ri|>oročamo vedno tudi Farno najboljše parnike, ki Imajo kabine III. razreda.
Ako ste se namenili potovati v stari kraj, nam pi&ir* ker ao to v V a so korist.	I
Tudi oni, ki io niso ameriikl državljani, smejo potovati v atari kra] na obisk in iim Je dovoljeno vrniti se. Na ieljo dajemo vsakemu tozadevna pojaania.
Kdor želi dobiti saradnike aH Mice Is starega kraja, naj nam pl-
fie sa navodila, kajti Število priseljencev je omejeno.
Za potne stroške izplačuje po na-Sem naroČilu Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
« Cartianft Street New York
Glavne zastopat v o Jadranske banks.
OGLAS.
P(vd{>isani Ir: rad dul v najem pp!;arsko peč. oziroma c-Io peka-| i*ijo in še zraven urr»eorv s;t<»ro na| ,1106 North rhicasro St. v .Jolieti,.! 111. Po i zve se pri: Math. Ivr«»A •-! v i c h, 409 Russell St., J'diet, 1!
NA PRODAJ
DOBRO OBISKANI
RESTAVRANT
v »redišč-1 slovenake naselbine, zglasit« se na €32 E. 152 ST..	CLEVELAND. O.
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE dobita edina pri: NAVINŠEK-POTOKAR
331 Cmnwn St, Cnanwnuali. Ps.
PUITE PO CENIK.
Harmonike
Aks lellts Imeti res dobro in trpežno slovenska, nemško ali kromatlčno harmoniko, eb**mte se na snsne tvrdko sa pojasnilo sli pa pridite osebno.
LUBASOVE
Harmonike vseh vrst imam tudi ▼ zalogi in sem sedaj edini za* topni k teti PlUto po cenik.
So vam uljudno priporočam.
O.
-a LAS NARODA*.
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava po to t a ti to spomlad t stari kraj na obisk ali ca btalno, priporočamo, da se odloči za parnik "P Alti S", največji ln najnovejši parnik francoske pa robrodne družbe, ki odpluje ls New Torka
16. maja 1923.
Ker je železniška zveza preko Francije, Švice in Avstrije selo izboljšana, je za Jugoslovane potovanje najbolj pripravno po francoski progi, zlasti pa Se s pa mikom "PARIS'" ln se pride ▼ devetih dneh v Ljubljano; oni pa, ki potnjejo v zasedeno osemije, we peljejo is Pa risa naravnost v Trst.
8 t« pern ikona potuje tedaj tudi naft uradnik, ki bo spremljal potnike do I.juMjane, in bo pazil tod i na prtljaco. da bo Ala naprej vedno x istim vlakom, kot potniki.
Vid potniki lil. razreda on nastanjeni ns tem parniku v kabinah po 2-4-6 t eni kabini; kedor želi potovati takrat na tem parniku. naj nam dopoSIje čim prej 910X10 are aa ni. rasred in $S0 sa drogi rasred. da mn preskrbimo dobro kabino Se sedaj, da ne bodo bolJSi prostori vsi oddanL
FrukSakser State Buk Nnh Ttifc, N. T,
T-
■A

» ^ i J. ;