x kmetijsko zodrugo
vHAI; izloke, i.o.o.
poslovalnico RGRIfl
tel.: 0601/73 524
NUDIMO VAM:
* KMETIJSKO MEHANIZACIJO,
* GRADBENI MATERIAL,
* TEHNIČNO ROBO,
VSE ZA VRTIČKARJE: razne vrste zemlje,semena, sadike, gnojila, zaščitna sredstva, korita ...
E
UGODNO
KOTNA BRUSILKA ISKRA - 620W... 10.267,00 SIT 1400 W... 16.950,00 SIT
VRTALNI STROJ ISKRA - 730 W... 10.343,00 SIT VRTALNI STROJ BOSCH - 550 W... 14.642,00 SIT POVRATNA ŽAGA ISKRA... 10.950,00 SIT CEMENT (1 vreča)... 635,00 SIT
MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE!
KUPCEM NUDIMO POTROŠNIŠKA POSOJILA!
ZA VEČJE NAKUPE NUDIMO TUDI BREZPLAČNI PREVOZ (do25km).
VABUENI!
kmetijsko zadruga izloke z

I
■pToz
TRBOVLJE d.o.o. Kolonija 1 .maja 24/b Trbovlje
OGLAS
|i	za zasedbo prostega delovnega mesta
MODELARJA (l izvajalec)
Od Kandidatov pričakujemo,
| da izpolnjujejo naslednje pogoje:
* končana V stopnja strokovne izobrazbe, smer |	konfekcijski tehnik
|	* 3 leta delovnih izkušenj na modelarskih delih.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s ;i:	3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili
H:	sprejemamo na gornji naslov, 15 dni po objavi,
ji	O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
I
BIFE ' JACK BAR"
PIRC BOJAN s.p.
Trg borcev NOB 5 61431 Dol pri Hrastniku tel.: O601/22-315
1
ODPRTO vsak dan NEDELJA
od 15h do 22h.
KORUN
splošno mizarstvo
Šentrupert 63302 Gomilške
Tel.: 063/726-072 Fax: 063/726-390
OBNOVA STARIH DOTRAJANIH OKEN * IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA-TUDI PO NAROČILU (okna, balkonska vrata, smutna zunanja vrata ...}
CENE SO IZJEMNO UGODNE!
		
i *		
1		
L		i	||
		
		
		
1
Primer
Trgovsko, proizvodno podjetje Celje
63000 Celje, Teharska 111 Tel.: 063/21-133,443-144 d.o.o.	Fax: 063/21-134
A),
sedežna garnitura R-\MCy\'A za samo 94.100sit (2 obroka)
> 400 m2 razstavnih prostorov vam nudimo poleg ostalega pohištva velik izbor sedežnih garnitur že za 59.400 sit, ter dvonamenskih ležišč!
Pred nakupom se prepričajte o konkurenčnosti naše ponndne!
Akcija!
vzmetnica Jdetil exfva 190x90čm že 2a 8.900 sit!
ZA
OČI DA VIDIJO
Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju.
Proizvodnja kontaktnih lei, optika in ti^arina na »iotoo d.o.o.
C 0 N.TA CT
VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEČ
NOVO NA TRŽIŠČU:	KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO
KOZMETIKO EYE ČARE
DOBAVNI ROK OD 0 DO 5 DNI:
PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505
Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje.


Lep pozdrav vsem,
ki ste se odločili odpreti naš časopis in vljudno Vas vabim, da ga tudi preberete. Vpam, da Vas nismo preveč razočarali, ko smo se kar štirinajst dni potepali povsod, le v uredništvo smo bolj malo zašli. Tako kot Vam so tudi nam počitnice dobro dele. Ob pravem času smo jih zaključili, saj bi nas v teh dneh brez dela pošteno zeblo, tako se je zunaj ohladilo. V zadnjih dneh avgusta so nam za zgodnje jutro napovedali le eno stopinjo, kar ni nič poletno. Vas bomo pa prijetno segreli mi, ko boste ob branju spoznali nove ljudi, se morda spomnili kakšnega svojega doživljaja, se odločili za katero od prireditev, za novo doživetje, se odločili sesti za mizo, pa nam napisati kakšno misel v pismu. Gez nekaj dni bo že prvi šolski dan. Ta ni pomemben le za šolarje, pač pa tudi za starše. Toliko drugačnega organiziranja skozi dan zahteva konec počitnic. Še posebej za prvošolce bo ta dan prvi korak v čisto nov svet. Pomislite, kako majhne ste se počutili, ko ste prvič stopili v šolo. Ne le prvi dan, kar nekaj časa traja negotovost. Pripravite svojemu otroku pot v šolo tako prijetno, da bo po njej rad hodil. Mi vsem šolarjem, majhnim in velikim, iz srca želimo, da bi bilo njihovo novo šolsko leto lepo. Lep teden želimo vsem, prihodnji teden pa Vas bomo obiskali že z novo številko Zasavca.


NOVICA
Stečaj Strojegradnje d.d.
Po tem, ko je nadzorni odbor delniške družbe Strojegradn ja ocenil, da je zadolženost podjetja tako visoka, da je podjetje ne zmore več, je vodstvo podjetja sodišču predlagalo uvedbo stečajnega postopka. 540 članski kolektiv je samo v prvih 6 mesecih letos ustvaril za 180 milijonov tolarjev tekoče izgube. Lanska znaša 64 milijonov tolarjev, blokada žiro računa pa je že presegla 80 milijonov tolarjev. Zaposlenim še niso izplačali julijskih plač. Nihče tudi ne ve, ali jih sploh bodo. Kljub temu so se delavci na zboru odločili, da dela ne bodo prekinili.
V njihovem interesu, pa tudi v interesu lastnikov in upnikov je, da se stečajni postopek čimprej začne in da ne pride do ustavitve proizvodnje.
P.M.
Janja Zupan
41 Odlično za mlade gasilce
Program o zapiranju rudnika pripravljen HH Z invalidi na potepu po obali ]|]| Občinska priznanja ]|4| Kultura je duševna hrana ]|!§ Pogovor: Jože Turk Hjl Pet let citranja na Kopitniku HH Kaj (ni)smo delali med počitnicami ||f Gneča visoko nad Zasavjem gg Hoja po žerjavici HH Romanje v Novo Štifto
Nov vodni vir
Te dni so na občini Zagorje izbrali najboljšega ponudnika za prevzem del pri vrtini v Sentlambertu nad Zagorjem, s katero naj bi ugotovili nov vodni izvir. Na razpis se je menda priglasilo kar sedem ponudnikov, zato ni dvoma, da bo izbran najcenejši. Sicer načrtujejo, da bodo za vrtino odšteli okoli 2,6 milijona tolarjev. Omenjena dela naj bi končali letos, opraviti pa bo treba še črpalni preizkus. Če bo izvir neoporečen, bodo začeli z nadaljnimi deli pri urejanju novega vodovoda že prihodnje letet. Računajo, da bo investicija končana vsaj čez dve leti. V akciji urejanja zadostnih količin pitne vode, tudi v okolici Šentlamberta, bodo svoj delež prispevali vsi krajani, saj bodo stroški precejšnji.
Odlično za mlade gasilce
KOLEDAR
DOGAJANJ
.. - 22.3VgUSt3- Počitnice se tudi Zasavcu priležejo. Vsak po svojih želajh in še bolj vsak po svojih zmožnostih užije proste dni.
23.	avgusta - Pred vrati je takorekoč nov začetek. V vrtcih čistijo igrače, v šolah, le nekaterih, tečejo popravljalna dela. Društva, predvsem zbori, že obveščajo o pričetku vaj, polne so knjigarne, na vrsti pa še zadnje izmed poletnih prireditev.
24.	avgusta - V podjetjih jih je vse manj odsotnih - saj poznate tisto: "Pokličite drugič, je na dopustu". S polno paro bodo oživeli stari problemi. Poslovni, ko bomo pisali spet o kakem stečaju in še več brezposelnih. Politični, ko bodo stranke dokazovale vsaka svoj prav. Stanovski, ko bodo gostinci tarnali o zapiralnem času, kmetje o cenah jesenskih pridelkov in knapi o svoji prihodnosti. O slednjem je beseda tudi na današnji izredni seji zagorskega občinskega sveta.
25.	avgusta - Grad Bogenšperk je prizorišče vsemogočih bolj in manj znanih koncertnih prireditev. Tu se z zaključno predstavitvijo končuje tudi 4. poletna čelistična šola.
26.	avgusta - Potem, ko tri desetine otrok na Dobovcu preizkuša svoje slikarske zmožnosti, šola Knez - Knez ob zaključku priredi razstavo. In ta bo zdaj potovala v različne kraje. Tudi na Izlake, kjer je danes start turističnega avtorally-ja.
27.	avgusta - Razstavljale! psov na stadionu Rudar in udeleženci kumske nedelje so se, kot kaže, uspešno dogovorili tudi za vremensko naklonjenost...
28.	avgusta - ...danes namreč lije kot ob hudi uri. Ob temačnem jutru nešteto vprašanj, kakšna neki bo jesen.
Mateja Grošelj
Hrastniški gasilci so že vrsto let posebno aktivni in uspešni pri delu s podmladkom. Zavedajo se, da so le prizadevni in usposobljeni mladi gasilci garant za bodočnost gasilstva v občini.
Letos je mladinskemu svetu in predsedstvu GZ uspelo organizirati prvi učni tabor za gasilski naraščaj od 7. do 16. leta. Le-ta je potekal od 20. do 23. julija v lepem, naravnem okolju planinske postojanke Gore. Udeležilo se ga je 27 pionirjev in mladincev.
Delo in življenje tabora je bilo skrbno načrtovano in vodeno, polno prijetnega in koristnega dogajanja. Za to so zaslužni predvsem vodje tabora, "prekaljeni gasilski mojstri" Drago Kozole, Darko Majcen in Božo Cigelnak.
In kako so mladi gasilci preživeli štiri taborniške dni v Gorah? Iz obširnega dnevnika je videti, da zelo poučno, aktivno, športno, v prijetnem tovariškem vzdušju.
Povzeli smo le nekatere zanimive vsebine:
-	predavanja o preventivi v gasilstvu, orientaciji v naravi, splošnem znanju o gasilstvu, priprava na Kviz znanja idr;
-	prikaz praktične vaje v postavljanju zasilnih bivališč za slučaj nesreč, polaganje in vlečenje cevi, prikaz gašenja požara v naravnem okolju, uporaba gasilskih aparatov, gašenje tekočih
goriv, orientacija desetin v gozdu, idr;
Vsak dan so se taborniki kratkočasili v različnih športnih igrah: nogometu, kegljanju in tenisu.
Kviz znanja je pokazal, da je vseh sedem ekip odlično pripravljenih, saj so dosegli izjemne rezultate in pokazali nadpovprečno znanje. Po tekmovanju so se taborniki zbrali ob kresu in na gasilskem pikniku. Celotne prireditve se je udeležila tudi večina staršev udeležencev.
Kaj so odgovorili taborniki na anketna vprašanja? Skoraj vsi so bib zadovoljni s hrano, bivanjem in prijaznimi gostitelji; vodje tabora niso bili prestrogi, predavanja so bila zanimiva; tekmovanja razburljiva; nekateri so pogrešali starše, drugi družinske člane, prijatelje, dekleta (!), kolo, kopanje: vsi bi se še enkrat udeležili tabora in predlagajo daljši termin.
V nedeljo, 23. junija po kosilo, so se udeleženci taborarazšb. S sabo so odnesli lepe spomine na prijetno bivanje in tovariško druženje in pisne diplome za dosežene rezultate. Vodje tabora pa so z zadovoljstvom ugotovib, daje bil tabor vsestransko uspešen. Zato ni bilo nikomur žal za številne ure dela in vložen trud. Saj na mladih svet stoji tudi v gasilstvu!
Organizatorji

Velika škoda po neurju
V torek, 22. avgusta ob 3. uri zjutraj, je narava zopet poskrbela za veliko skrb in tudi stroške. Nad Trbovljami seje razbesnelo hudo neurje. Voda je z vseh bregov v trenutku napolnila strugo Trboveljščice, spotoma pa je naredila veliko škodo. Posebno so je bili deležni prebivalci na območju Žabje vasi, Nasipov, večja škoda pa je nastala tudi na industrijski cesti od Sušnika do Lakonce. Prebivalcem v teh naseljih so pomagali delavci trboveljskega rudnika in pa gasilci s črpanjem vode iz zalitih kleti. Vodaje nanosila velike količine gramoza, jalovine in drugega odpadnega pa tudi koristnega materiala.
T.L.
Težave pri obnovi ceste na Klek
Cesta, ki vodi iz Trbovelj od Zdravstvenega doma do Kleka in dalje mimo Čebin na Vrhe in Sv. planino oz. Partizanski vrh, j e bila v zadnjih letih na večih delih prizadeta. Največkrat sojo zagodli zemeljski plazovi po hudih neurjih. Letos so se končno odločili, dajo tudi na tem dtiseku temeljito popravijo. Dela je prevzelo SGP Zasavje. Izdelali so oporni zid, vendar zavoljo slabe nosilnosti tal niso povsem prepričani, če bodo opravljena dela tudi v bodoče zdržala razmeroma velik promet na tej cesti. Svoje bo povedal še geolog, kaj bo treba še storiti, da bi zavarovali zanesljiv in varen promet.
T.L.
Velik je interes za šolanje ob delu
Revirska ljudska univerza v Trbovljah je na temelju objavljenega programa Izobraževanja v šolskem letu 1995/96, v kratkem času prejela preko 400 prijav za šolanje na različnih šolah in tečajih. Čeprav je rok za prijave še odprt in se bo še marsikdo odločil za vpis, pa lahko rečemo, daje interes za šolanje izredno velik.
T.L.
Lani smo zgradili malo stanovanj
Slovenski statistični zavodjeobjavil podatke o tem, koliko in kakšnih stanovanj je bilo zgrajenih v Sloveniji v preteklem letu v posameznih občinah. Na splošno je znano, da seje stanovanjska gradnja v zadnjih letih zelo upočasnila. Predvsem se je zmanjšala gradnja stanovanj, ki jih grade gradbena podjetja, zelo pa seje povečala gradnja zasebnih stanovanj, saj so jih posamezniki zgradili na območju naše države devetkrat več kolje bilo zgrajenih stanovanj s strani gradbenih podjetij. Lani so občani v svoji režiji zgradili 5065, gradbena podjetja pa le 589 stanovanj. Na območju starih občin je bilo lani na našem zasavskem območju zgrajenih zasebnih stanovanj oz. stanovanj v zasebni režiji, v Litiji 62, Zagorju ob Savi 36, Hrastniku 8 in v Trbovljah 6.0 porušenih stanovanjih na tem območju ni
s»c
podatkov, obstaja pa domneva, da je bilo porušenih kar precej hiš oz. stanovanj. Potrebe po novih stanovanjih pa vsekakor obstajajo.
T.L.
Osebni avto na tri prebivalce Slovenije
Kakor dokazujejo slovenski statistični podatki, je bilo konec lanskega leta na področju Slovenije skupno prijavljenih 657.502 osebnih avtomobilov ali povprečno en avto na tri prebival. Največje število prijavljenih avtomobilov je bilo v Ljubljani in to 106.937. V naših zasavskih občinah paje bilo konec leta 1994 prijavljenih osebnih avtomobilov, v Litiji 5.935, v Trbovljah 5.360, v Zagorju ob Savi 5.077, v Hrastniku 2.862 in v Radečah 1.375,. Na naših cestah je vsak dan več avtomobilov, pravtako paje vedno več tudi prometnih nesreč.
T.L.
Prvih sto m...
Poročali smo že o začetku del za položitev cevovoda iz vrtine pitne vode za Savo proti Dolenji vasi. Do prejšnjega tedna so položili že tudi prvih sto metrov železnih cevi, in to na cesti 20. julija na makadamskem delu, vzporedno z urejanjem plinovodnega omrežja. Vse skupaj sodi v okvir bolj urejene oskrbe s pitno vodo v Zagorju za nadaljnih nekaj desetletij. Naj spomnimo: v času preizkušenja so na savski vrtini sedem dni zapored načrpali po 31 sekundnih litrov neoporečne vode.
M.V.
Polana: cesta in vodovod
Ta mesec se v zagorski občini veliko piše o urejanju cest, vodovodov, utrjevanju bregov potoka Kotredežica, asfaltiranju posameznih cestnih odsekov pa o delih na šolskih poslopjih in še čem.
V Polani, vasi v krajevni skupnosti Kotredež, so prejšnjo soboto slovesno odprli nov asfaltni trak, kijih povezuje z osrednjo cesto Kotredež - Zagorje. Gasilci so dobili novo vozilo, vsi krajani pa nov vodovod. Ta, žal, še ne bo dajal pitne vode, ker seje malce zataknilo pri njenem dovajanju s Kleka. Vendar ne za dolgo. Občina sodi, da je izvir pri Kleku na njenem ozemlju in tako bo vzelo vso stvar v svoje roke ministrstvo za prostor in okolje, ki bdi tudi nad vsemi vodnimi viri v naši državi. Vodovod v Polani je skupno delo vseh krajanov. Občina jim je priskočila na pomoč le s 4 milijoni tolarjev v materialu, vse drugo so prispevali domačini, tudi s prostovoljnim delom. Skupna vrednost njihovega dela in prispevkov pa znaša vsaj 10 milijonov tolaijev. Vsem želimo, da bi jim kmalu pritekla sveža, pitna voda iz vodovoda; sedaj morajo namreč še vedno uporabljati kapnico.
M.V.
Elektrotehniško društvo Zasavje
Elektrotehniško društvo Zasavje je bilo ustanovljeno leta 1975, vendar dejavnost takrat ni zaživela, zato se je ponovno konstituiralo leta 1985 s sedežem v Trbovljah. Društvo šteje 300 članov, izključno elektroinžinirjev in elektrotehnikov "jakega in šibkega" toka iz celotnega Zasavja. Svoje prostore ima v kletnih prostorih na Sallauminesu 3, kjer so seje upravnega odbora. Dejavnost društva je predvsem izobraževanje - predavanja, ekskurzije in obiski posameznih proizvodnih podjetij v Sloveniji in tujini, ki so zanimiva z elektroenergetskega vidika in elektronike. Skromna finančna sredstva, pridobljena izključno s članarino, ne dovoljujejo kaj več od naštetega.
Člani društva so v preteklih letih obiskali praktično vsa večja podjetja v Zasavju, HE Solkan, Vrhovo, Doblar, JE Krško, tovarno Elektrovinat Maribor, v tujini pa HE Golica v Avstriji ter TE Mellach in Voitsberg. Lani je 60 članov društva vrnilo obisk podobnemu društvu iz Keszthely-ja na Madžarskem in navezalo stike z njegovimi predstavniki.
Društvo deluje v okviru Elektrotehniške zveze Slovenije s sedežem v Ljubljani. V okviru rednih letnih srečan j jeEDZ gostilo leta 1993 predstavnike EZS, ki so obiskali TE Trbovlje, ETI Izlake, grad Bogenšperk in GEOSS pri Vačah.
ED Zasavje želi sodelovati z mladimi inženirji in tehniki, ki bodo v okviru društva imeli možnost strokovnega izobraževanja v obliki predavanj, ekskurzij, itd.
Franc Renko
Državna razstava psov
V nedeljo, 27. avgustajebilana stadionu Rudatja Državnarazstavapsov vseh pasemCAC Trbovlje.
Za mamograf
Seznam prostovoljnih prispevkov za nakup aparata "mamograf' od 28.7. do 24.8.1995:
Sosedje C. padlih borcev NOB 18b iz Hrastnika, namesto venca za pokojno Vučetič Milko 6.000; TE Trbovlje 128.659,10; Olga in Tomaž Vahtar iz Trbovelj, namesto cvetja na grob pokojne Milke Vučetič 5.000; Andreja Lasnik-Kršlin iz Hrastnika, nakazilo na željo sorodnikove umrle Milke Vučetič 3.000; Iztok Stanič, Dobovec 2.000; Drago Vučetič, Hrastnik 10.000; Boris Škedel iz Novega mesta, namesto cvetja na grob pokojne Milke Vučetič 10.000 in Zavarovalnica Triglav d.d., OE Trbovlje, namesto cvetja za pokojno Marijo Meserko 5.000 SIT.
Zbrana sredsta od 28.7. do 24.8.1995 so v višini 169.659,10 SIT, skupaj zbrana sredstva pa znašajo sedaj 13.492.346,10 SIT.
Kinološko društvo Trbovlje je tokrat že drugič organiziralo državno razstavo psov.
Zbranim je izrekel dobrodošlico trboveljski župan Janez Malovrh. Razstavo pa je o tvoril Jože Komočar delegat Kinološke zveze Slovenije, kije vsem razstavljalcem zaželel čimveč uspehov, sodnikom pa čimmanj neprijetnosti pri ocenjevanju.
Narazstavi seje predstavilo 122 različnih pasem in kar 442 psov. Ocenjevanje je potekalo od pol desete do tretje ure. Ob dveh pa so se predstavili s svojim programom policijski psi.
B.Renčof
Denar za ohranjanja In razvoj kmetijstva
V	Uradnem listu št. 41/14.07.1995 je Vlada Republike Slovenije objavila Uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetij stva ter proizvodnje hrane v drugempolletju leta 1995. Po tej uredbi so do interventnih sredstev upravičeni tržni proizvajalci hrane, to so fizične in pravne osebe, ki imajo prebivališče ah sedež v Republiki Sloveniji. Sredstva so namenjena za iste namene kot so že bila v prvem polletju, objavljeni pa so tudi novi nameni koriščenja sredstev. Med že znanimi ukrepi so: Obnova črede plemenskih krav, Plemenski prašiči. Obnova črede plemenskih kobil, Plemenske Živah - drobnica, Selekcionirane čebelje matice, Seme pšenice in rži. Trsne cepljenke, Seme za proizvodnjo semenskega krompirja, Subvencioniranje obresti od posojil za financiranje tekoče proizvodnje. Sadne sadike- regres za nakup kakovostnih sadik, Sadike hmelja. Izravnava stroškov pridelave. Ulov plaveribe. Izravnava stroškov priprave za zunanji trg in Pomoč pri zbiranju mleka.
V	lanskem letu je bil prvič obljavljen ukrep Strukturne spremembe v kmetijstvu in živilski industriji, kateri je v tej uredbi ponovno objavljen. Na osnovi tega ukrepa j e v Uradnem listu št. 42/ 21.7.1995 objavljen razpis za dodelitev sredstev za regresiranj e obrestne mere za najete investicij ske kredite v živinorejski in rastlinski proizvodnji ter predelavi. Po tem razpisu se bodo sredstva dodeljevala za regresiranje realne obrestne mere (r) za najete kredite za naslednje namene: nakup kmetijske mehanizacije za storitve v strojnih krožkih in specialne stroje za delo v strmini v gorsko višinskih območjih (tudi traktorji na štirikolesni pogon), za izgradnjo in prenovo objektov za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, za izgradnjo in nakup plastenjakov, za napravo trajnih nasadov, za nakup plemenske govedi, za izgradnjo in prenovo objektov za skladiščenje in dodelavo blaga za trg in za izgradnjo in prenovo obj ektov za dodelavo semen. Regresira se najetje kredi ta največ do 70 % vrednosti naložbe, za dobo 1-5 let, v višini 12%(r=12%) letno. Razpis za oddajo vlog je do 30. septembra 1995.
Novi objavljeni ukrepi so Pospeševanje pitanja govedi, Premija za odkup mlade pitane govedi in Sofinanciranje delovanja strojnih krožkov.
Pod postavko Pospeševanje pitanja govedi je objavljenih več nemenov za usmerjanje sredstev, predvsem so tu zajete kmetije, ki nimajo tržne

pridelave mleka. Za območje Zasavja so pomembni naslednji regresi:
Regresira se osemenitev kombiniranih pasem z mesno pasmo na kmetijah z regresirano mesno rejo in gospodarsko križanj e mlečne pasme. Višina regresa je 3.000 SIT na osemenitev.
Regres za rejo krav dojilj 20.000 SIT na kravo. Regres pripada za rejo predvsem na travnih površinah, da so minimalno 3 krave v čredi, da so kombinirane ah mesne pasme, da so osemenjene z mesnim bikom izjemoma z bikom kombinirane pasme in da jekmetija na območju, kjer ni odkupa mleka.
Pitanje telet na višjo težo 10.000 SIT za teleta zaklanega v klavnici mlečnih pasem in tehčk kombiniranih pasem. Minimalna teža ob zakolu 220 kg.
Premija za rejo klavnih prvesnic kombiniranih in mesnih pasem 2.000 SIT na žival ob zakolu.
Regresiranje mesne reje ovac v višini 2.000 SIT na odraslo ovco. Živah morajo biti oštevilčene, vehkost tropa vsaj 10 Živah, letno moraj biti vsaj 5 mesecev na paši.
Namen ukrepa Premija za odkup mlade pitane govedi je zmanjšanje zalog živih govedi v hlevih s povdarkom na težjih območjih. Rejcem pripada dodatna premija za živino oddano v zakol od meseca juhja do novembra. Višina premije je od 20.000 do 1.000 SIT na žival odvisno od meseca oddaje in pridelovalnega območja.
Iz ukrepa Sofinanciranje strojnih krožkov so sredstva namenjena za ustanovitev in za kritje delovanja strojnih krožkov.
Vloge za pridobitev finančnih sredstev vlagajo na ustreznih obrazcih upravičeni sami, ah pa za to pooblastijo ustrezno organizacijo (Kmetijsko zadrugo, HKS). K vlogi je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo. Za dodatne informacije se obrnite na Kmetijsko svetovalno službo v Trbovljah ah na Izlakah.
Kmetijski svetovalec Anton Darovic dipl.ing.kmet.
Lepe pozdrave, Vani. vašim sorodnikom in znancem!
Sporočamo Vam, da bo svečani blagoslov kapehce in križa v Marija reki, 3. septembra, ob 15.uri. Pri maši zadušnici bo sodelovalo precej župnikov iz Zasavja in Savinjske doline, vabljene pašo še delegacije občin, kot tudi vlade Republike Slovenije.
Pieteta do umrlih je temeljna vrednota vsake civilizirane družbe že od praveka, da ima sleherni pokoj ni pravico do dobrega imena, groba, pokopa in spomina. Te obče civilizacijske pravice skušamo tem zamolčanim žrtvam vrniti, saj je ravno nam, živečim naložena, ta, precej težka dolžnost.
Verjamemo, da ste tudi Vi mnenja, daje treba pokojnepokopati, sicer bo njihov duh vedno plaval nad nami in našimi potomci. Dokler jih potiskamo v podzavest svojega kolektivnega spomina, znova sihjo z grobov.
Društvo za ureditev zamolčanih grobov ob Lipi sprave v Ljubljani, odbor Posavje: Alojz Legvart
Program o zapiranju rudnika pripravljen
Strokovna skupina Rudisa izTrbo velj je pripravilaProgram zapiranja rudnika rjavega premoga Zagorje. Svet zagorske občine ga je obravnaval na izredni seji in ga z mnogimi pripombami, v večini jih je posredovala občinska komisija za spremljanje procesov zapiranja, tudi sprejel.
Temelj programa je zakon o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica, ta sredstva naj bi omogočala postopno zapiranje s sanacijo okolja. Zakon predvideva 7 milijard tolarjev, program pa kaže že na začetku (ta mora biti celo odprt, kajti problemi zapiranja bodo tudi še po letu 2000, ko naj bi bil rudnik že zaprt) potrebo po 14 milijardah tolarjev, kar je sto odstotkov več kot je z zakonom predvidela država.
Če bo vlada ta program sprejela in tudi zagotovila sredstva, ki so predvidena v programu, potem župan Matjaž Švagan občini zagotavlja razcvet. Tako je dejal na seji sveta. Svetnik SKD Andrej Dolšina pa je pripomnil, da ga vedno skrbi, kadar so vodilni ljudje v občini preveč optimistični. To zadnjo misel potrjuje dejstvo, da program zapiranja v Zagorju predvideva za leto 1995 kar 3,5 milijarde tolarjev, proračun pa za vse tri rudnike v zapiranju zagotavlja le 1,8 milijarde. To pa je velik razkorak med programom in realnostjo.
Program je sestavljen iz tehničnega, kadrovsko-socialnega in 1 inančno-ekonomskega dela. Svetniki so ocenili, daje najpopolnejši prvi del. Zato so tudi največ dopolnitev dodali k drugima dvema in s tem potrdili obveznost vključitve vseh problemov, ki jih je povzročilo 240 letno izkopavanje premoga, država pa mora zagotoviti sredstva ne le za zapiranje rudnika, pač pa tudi za razvoj občine.
Vlada bo ta program sprejemala septembra, prej pa ga bodo revidirale komisije pri pristojnih ministrstvih. Svetniki zagorske občine so zahtevali, da se morajo seje vlade udeležiti tudi predstavniki občine, na seji pa je bil sprejet še sklep o zahtevi po rebalansu sredstev za to leto.
Na izredno sejo sveta je bila posredovana tudi informacija o predlogu RTV Slovenija, kako preko pretvornikov Zagorje in Kisovec še obdržati signal HTV (hrvaške TV), po novem program tuje države. RTVS v predlogu zagotavlja, da bo pri upravi R Slovenije za telekomunikacije poskušala pridobiti vsaj začasna dovoljenja za pretvornike in soglasje s HRT za mrežo pretvornikov po Sloveniji, vendar mora stroške vzdrževanja in obratovanja prevzeti občina kot pravni naslednik krajevnih skupnosti, ki so iz sredstev samoprispevka zgradile oba pretvornika. Občina naj bi mesečno zagotavljala 280 tisoč tolarjev ali okoli 3 milijone na leto. Na seji je bilo povedano, da so bili pretvorniki s sklepom KS prenešeni v osnovna sredstva RTVS in občina tako ne more biti lastnik teh objektov, s tem pa tudi ni dolžna vzdrževati jih. O tem bodo v prihodnjih dneh potekali razgovori med predstavniki občine Zagorje in RTV Slovenija.
Ivana Laharnar
Javna prodaja delnic
Cementarna Trbovlje d.d. še do 4. septembra prodaja delnice v skupni nominalni vrednosti 176.600.000 tolarjev. Delnice so bile izdane zaradi lastninskega preoblikovanja podjetja. V prodaji je 17.660 navadnih imenskih delnic po nominalni vrednosti 10.000 tolarjev, prodajajo pa j ih za certifikate in gotovino. Začetek udeležbe v dobičku je 1.1.1993, dividende bodo izplačane enkrat letno, v 60 dneh po sprejemu zaključnega računa. O višini bo odločala skupščina Cementarne Trbovlje. Vplačevanje
V resnih zagatah
Bolj ali manj je znano, da imamo tačas v Zasavju le pet, šest večjih in manjših delniških družb oziroma podjetij, ki se lahko pohvalijo s kolikor toliko uspešnim poslovanjem. Če k njim prištejemo še nekaj zasebnikov, ki se prav tako uspešno potrjujejo doma in v tujini, je to že vse, kar bi utegnili povedati spodbudnega s tega področja.
Vsepovsod drugod se resno zatika; tako zelo zatika, da brez nadaljnjih stečajev ali celo likvidacij enostavno ne bo šlo. To je resda težko reči ali zapisati, vendar tako, kot zdaj stvari kažejo, nam ne preostane nič drugega, kot opozoriti, da postaja problematika še kaj več kot zgolj zagatna. V največjih škripcih je vsekakor trboveljsko gospodarstvo. Pravzaprav je to že kar nekaj zadnjih let. Resni poskusi reševati že skoraj nasedla podjetja so se sicer za nekaj časa izšli, a kaj ko so leto, dve, z vso močjo spet zapihali hujši viharji in zdaj so kolektivi spet tam, kjer so bili.
Ta trenutek se čedalje slabše godi Strojegradnji, Iskri-Semiconu, Meso-diskontu; krčevito se zoperstavljajo vse večjim zadregam v Mehaniki, pa Ipozu, da ne omenjamo Rudnika, ki pa je problem zase. V domala vseh teh in nekaterih drugih podjetjih sicer ne morejo reči, da nimajo naročil, dela (v Strojegradnji so prisiljeni reševati stvari celo z nadurnim delom, da spoštujejo dogovoijene pogodbene roke), za vratom pa šoj im še dosti hujše finančne težave, ki jih tako zelo pestijo, da jih utegnejo zadrgniti.
Kakih finančnih injekcij se po vsem sodeč ni nadejati, razen, če bi končno le prišlo do zasuka na ministrstvu za gospodarstvo oziroma, pa znabiti tudi na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ampak vse kaže, da so to zgolj pobožne, vendar neuresničljive želje. Drugo vprašanje je, kaj bi pravzaprav stečaji rešili ali razrešili ali še celo likvidacij e podjetij ? Odgovorov na to je resda več od pozitivnih do hudo negativnih, ampak na pravega bo potrebno še nekaj časa počakati. Tega pa ni in gaje in bo čedalje manj. Problemi dobesedno izsiljujejo razreševanje, takšno ali drugačno, kajti predolgo odlašanje seje pokazalo za vse prej kot dobropotezo. Eno z drugim: pri vsem tem je v igri več kot 1.200 zaposlenih; znabiti so zdaj resnično vse moči usmerjene in porabljene za dokazovanje o neizbežni potrebi in nujnosti postavitve nove termoelektrarne, ampak prezreti sedanje bolnike in jim ne omogočijo bodisi ozdravitve, bodisi drugačnih rešitev, bi se kaj kmalu izkazalo za zgrešeno potezo. Gre za nič več in nič manj za tisti del trboveljskega gospodarstva, ki je po svoje prispeval k sedanji ekonomski moči občine, ne glede na to, daje zadnje poldrugo desetletje venomer predstavljal hkrati tudi vsesplošne skrbi.
Milan Vidic
in vpisovanje poteka vsak delovni dan od 10. do 13. ure na sedežu družbe v Trbovljah, Kolodvorska cesta 5, na sedežu obrata v Zidanem Mostu in na sedežu obrata v Hrastniku, Plesko 1. Gotovinsko plačilo je možno pri LB, Banki Zasavje d.d., Trbovlje. Na vpisnih mestih je na voljo prospekt, ki razlaga podatke o delnicah, ki so predmet prodaje, splošne informacije o izdajatelju in kapitalu, v njem je opisano izdajateljevo poslovanje in premoženje ter prikazana razvojna politika podjetja.


DBSIDERIO BELLE TUE MANI NELLA PENOMBRA BELLA Ffl SAPE VANO BI ROVERE EjDUt( BI MORTE. ANTICO INVERNOi
ASIS
Drenikova 24, Ljubljana
d.o.o.
SLUŠNI APARATI IN TEHNIČNI PRIPOMOČKI
Ali imate težave s sluhom? Potrebujete nov slušni aparat, nov ušesni vložek ali samo servis slušnega aparata?
Ogalsite se pri nas, kajti nudimo vam:
*	brezplačen preizkus sluha
*	brezplačen preizkus slušnega aparata
*	servis in čiščenje slušnih aparatov
*	čiščenje in izdelava novih ušesnih vložkov
*	baterije za slušne aparate
*	tehnične pripomočke za gluhe in naglušne (svetlobne budilke in svetlobne signalizatoije)
Naštete storitve lahko koristite v v četrtek, dne 7.9.1995 od 16. do 18. ure, v prostorih medobčinskega društva slušno prizadetih Trbovlje,
Gimnazijska ulica 24/a, Trbovlje.
Dodatne informacije dobite vsak dan od 8. do 16. ure na sedežu firme ASIS d.o.o., Drenikova 24, 61000 Ljubljana ali po telefonu 061/558-046.
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
|	Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje
Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
ZA VAS SMO PRIPRAVILI PROGRAMSKE PAKETE ZA:
PODJETJA
(mala, srednja velika)
GLAVNO KNJIGO
SALDKONTI KUPCEV IN DOBAVITELJEV FAKTURIRANJE MATERIALNO POSLOVANJE OBRESTI
OSNOVNA SREDSTVA OSEBNI DOHODKI IZPIS VIRMANOV IZPIS POGODB
GO
OBRTI
OBRTNO POSLOVANJE OBRESTI
OSNOVNA SREDSTVA OSEBNI DOHODKI IZPIS VIRMANOV
NEKAJ PREDNOSTI:
*	omogočajo vnos, listanje in pomoč iz vsake ekranske slike, ne da bi zapuščali program
*	možno je prenašati izpise preko clipboarda v windows programe
*	omogočajo dostop do podatkov tudi z drugimi programskimi orodji
*	programe redno obnavljamo z novimi verzijami
Pokličite nas vsak delavnik od 7. do 1 5. ure!

Trgovsko podjetje
POTROŠNJA
Kidričeva 1
61410 Zagorje ob Savi
OBJAVLJA
javno dražbo za prodajo nepremičnin lociranih v mestnem jedru Zagorja ob Savi v Poslovnem objektu Kidričeva ulica 3 in sicer:
1.	poslovni prostori v kletni etaži skupnih površin 20.52 m2
2.	poslovni prostori v nadstropju skupnih površin 69.67 m.2
3.	poslovni prostori v nadstropju skupnih površin 27.18 m2
4.	poslovni prostori v mansardi skupnih površin 41.68 m2 in
5.	poslovni prostor v mansardi skupnih površin 26.84 m2
POGOJI DRAŽBE
a)	Nepremičnine pod točkami 2, 3 in 4 so trenutno v najemu. Najemnika pod točko 3 in 4 imata predkupno pravico. Prostora pod točko 1 in 5 sta nezasedena.
b)	Izklicna cena na dan objave razpisa znaša:
-	nepremičnina pod točko	1	850.000	SIT
-	nepremičnina pod točko	2	3.300.000	SIT
-	nepremičnina pod točko	3	1.300.000	SIT
-	nepremičnina pod točko	4	1.650.000	SIT
-	nepremičnina pod točko	5	1.065.000	SIT
c)	Potencialni kupci lahko	kandidirajo za
nakupe ene od navedenih nepremičnin lahko pa tudi za celoto.
d)	Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki imajo državljavstvo RS in pravne osebe, ki so registrirane in imajo sedež v RS ter se pred pričetkom dražbe izkažejo s potrdilom o plačani varščini, ki znaša 10 /o od izklicne cene.
Varščino je potrebno poravnati na ŽR TP Potrošnja št. 52720-601-10607 najkasneje do pričetka razpisane javne dražbe - s pripisom varščina.
e)	Če ponudnik v 3 dneh po končani dražbi ne podpiše pogodbe in v roku 8 dni po končani dražbi ne nakaže 100 % kupnine, zapade varščina v korist prodajalca.
f)	Prometni davek in vse ostale stroške v zvezi s prenosom lastništva poravna kupec.
g)	Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo varščina neobrestovana vrnjena v 8 dneh po končani dražbi.
h)	Prepis na sodišču bo prodajalec dovolil, ko bo kupnina v celoti poravnana.
i)	Najugodnejši ponudnik bo tisti dražitelj, ki bo ponudil najvišjo ceno in krajši rok plačila od navedenega zneska v razpisu.
j)	Nepremičnine bodo prodane po sistemu "videno - kupljeno" in prodajelec kasnejših pripomb ne bo upošteval.
k)	Ogled nepremičnin je možen po predhodni najavi po tel. 0601/61-142.
Eventuelne dodatne informacije so na razpolago po tel. 0601 64-083 IN-TACIj d.o.o., ki v tej transakciji zastopa prodajalca.
l)	Javna dražba bo 18.9.1995 ob 8. uri v prostorih uprave TP Potrošnja, Kidričeva 1, Zagorje ob Savi.
iliiiiiiiii
1 Immllll mm Mitra 90 @lali
Udejanila seje velika želja članov Društva invalidov Trbovlje - obisk našega primorja in piknik na ladji, na katerega so se pripravljali že spomladi, a jim je takrat zagodlo slabo vreme. Tokrat le-to ni delalo težav in vsi skupaj smo preživeli nepozaben dan.
Zadovoljni izletniki ob koncu prijetnega dne tik pred odhodom domov.
V Izoli smo bili takoj ob prihodu deležni prisrčnega pozdrava predsednice Društva invalidov Piran Hilde Vuga ter predsednice za rekreacijo in šport Veronike Fuks, ki sta nam zaželeli lep dan in mirno morje, nato pa nas spomnili, da so trenutki na lepi slovenski obali še kako pomembni za naše zdravje. Predstavili sta njihovo društvo, ki šteje 36 članov. Radi plavajo, kegljajo (seveda predvsem moški), ženske pa, ne boste verjeli, balinajo, na kar so še posebej ponosne. Izrazili sta še upanje, da nas bodo prišli invalidi te občine v bližnji prihodnosti obiskat in da se bodo pri nas gotovo prijetno počutili. To je tudi želja predsednika Društva invalidov Trbovlje in organizatorja tega izleta Rudija Janežiča, ki upa, da se j im bo ob pobratenju z društvoma Ptuj in Škofja Loka pridružil tudi Piran. Tako bi ustvarili slovenski križ od Prekmurja do morja, kar bo vsem invalidom teh območij še kako pomagalo pri organizaciji izletov, načrtovanju aktivnosti, reševanju določenih socialnih problemov.
Pričelo seje križarjenje - vsi nestrpni smo se vkrcali na ladjo Zlatoperko in se popeljali po sinjem modrem morju mimo Strunjana in Pirana (tu smo od daleč opazovali zvonik, na katerem sv. Jurij "napoveduje" vreme - kot nalašč je bil tedaj obrnjen proti morju, kar je dajalo najboljše obete) do Portoroža ter ob ladjedelnici nazaj. Posebej je treba pohvaliti posadko, kije bila zelo
ustrežljivain je poskrbela, daje bilo rib v izobilju za pravo pojedino ob domačem, ne predragem primorskem vinu, hkrati pa tudi Veroniko Fuks, ki nas je spremljala in predstavljala zanimivosti naše obale.
Po dobrih treh urah potepanja po morju smo se zasidrali in brž odhiteli na plažo pri dveh topolih, kjer se ponavadi kopajo mišično oboleli invalidi, in hitro skočili v vodo, kije ob hudi vročini zelo dobro dela. Zato ni čudno, da smo se tu zadržali
do poznega popoldneva. Čas je hitro minil in z avtobusom smo se odpeljali proti domačim krajem, ustavili smo se še na Mlinšah in pojedli zelo okusno večerjo.
Z invalidi iz Trbovelj so bile na izletu še članice sekcijezaročnadelapriDruštvu invalidov Zagorje. Njihova voditeljica, Štefi Gričnik, je povedala, da so z veseljem sprejele povabilo trboveljskih invalidov, saj vse poznajo in se med njimi zelo dobro počutijo. Vsak mesec skupaj odhajajo na kopanje v Čateške toplice. Piknik je bil zanje prava popestritev, nekaj neponovljivega, za kar se iz vsega srca zahvaljujejo.
Rudi Janežič je ob koncu srečanja razložil, da se člani trboveljskega društva množično udeležujejo kopanj in med temi se je porodila želja o pikniku na ladji - na ta. kot se je izrazil, srečni dan, jim je to tudi uspelo. O članicah zagorske sekcije je dodal, da so, ko so začeli orati ledino s kopalnimi avtobusi, rade pristopile -tako so se začela tkati prijateljstva, poznanstva, na ta način pa si člani plemenitijo svoje življenje. V Društvu invalidov Trbovlje imajo še veliko načrtov. Za konec se v imenu vseh izletnikov zahvaljuje podjetju Integral Zagorje, ki jim stoji ob strani z ugodno ponudbo, odličnimi vozniki, pa tudi našemu časopisu - svoje delo želijo prikazati tudi v Zasavcu.
Kaj pravijo o srečanju izletniki? Vsi v en glas zatrjujejo, da je bilo fantastično, da so se rib močno najedli, da se bodo podobnih izletov udeleževali še v prihodnje. Tudi mi jim želimo še veliko prijateljevanj, pa obilo zdravja.
Tekst in foto: Rado Fele
Na ladji Zlatorepka
sme
Ob prazniku občine Zagorje 9. avgustu vsako leto podeljujejo priznanja najbolj zaslužnim občanom in organizacijam. Komisija za odlikovanja je predlagala svetu, da se letos podelijo naslednja občinska priznanja:
1. Zlata plaketa se podeli ETI Elektroelement d.d. Izlake.
ETI uspešno posluje že 45 let. Danes zaposluj e 1166 delavcev, ki proizvajajo preko 4000 različnih proizvodov iz področja tehnične keramike in elektrotehnike. Letni prihodek ETI je približno 50 milijonov mark. Več kot 70 odstotkov prihodka dosega ETI na tujih trgih, zlasti na nemškem. Sodelovanje z razvitimi državami in vzdrževanje certifikata kakovosti ISO 9001 uvršča ETI med evropska podjetja, le nosilec gospodarskega razvoja zagorske občine. Plaketo je prevzel generalni direktor Jože Smrkolj.
2. Zlata plaketa se podeli Ivanu Gorencu.
Že 16 let je direktor podjetja Deloza. S pripadnostjo, družabnostjo in avtoriteto je v kolektivu vzpostavil prijazne medsebojne odnose, podjetje je moderniziral ter približal produktivnost in kvaliteto zahodnoevropskemu
nivoju. Z vzdrževanjem poštenih poslovnih odnosov s slovenskimi in tujimi partnerji si je podjetje Deloza pridobilo in utrdilo renome vodilnega proizvajalca delovno-zaščitne konfekcije v Sloveniji in iskanega partnerja za zahodnoevropske kupce.
3. Srebrna plaketa sc podeli Anici Ule -Maček.
Na Srednji šoli Zagoije je zaposlena deset let. Takrat, ko je prevzela vodstvo šole, je šola izobraževala zaprograme rudarski tehnik in rudar. Kazal se je že negativni odnos do rudarjenja. Kolektiv seje moral odločiti, ali zapreti šolo ali pridobiti nov izobraževalni program. Odločili so se zasleduje, kar je prineslo mnogo težav. Veliko energije je morala vložiti v prepričevanje strokovnih institucij. Danes, po štirih letih izvajanja programa gospodinjske storitve, je vidno, da ji je uspel velik podvig.
4. Srebrna plaketa se podeli Gasilskemu ' društvu Tirna ob 60 - letnici.
Gasilsko društvo Tima v zadnjih letih aktivno sodeluje na požarno-vamostnem področju tako operativno kot strokovno. Poleg tega so v zadnjih petih letih aktivno sodelovali pri obnovi vodovoda Tirna - S veta gora, otvorili nov gasilski dom, s pomočjo krajanov asfaltirali vas Tima in obnovili ter uspešno proslavili 840 - letnico vasi Tima. Plaketo je prevzel Jože Lovše.
Med drugim so v občini Zagoije bogatejši še za telefonsko centralo v Kisovcu ter nov stanovanjski objekt v Zagoiju.
D.H.
Foto: Tomo Brezovar

\N^ Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjvirimnenja bralcev o življehjnbi dogajanju v ZasavjmNcflodpisanih pisem ne objavljamo^BoMna pisem je zarbm prostora omejena na največ ŠjMipkanifrvretic^JlHidništve^i pridržuje pravico skrajšatftekst ali pa objaviti daljšega, čebeejti, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Stalno se vtikate v politiko
Tako mi hoče očitati partizanka Pavla Vogrič - Sajovic v 29. št. Zasavca. Ponosen sem na to izjavo in jo smatram za pravo pohvalo. Vesel jo bom tudi v bodoče.
Zame je politika skrb za dobrobit ljudi, preprečevanje vsega slabega in razkrinkavanje laži. Te politike mi ne boste mogli preprečiti ne vi ne vaša kolegica in se zastonj trudite, ker jo zahtevajo tudi božje zapovedi in sodi v moj poklic. Tako dopolnjujem svoj poklic, za katerega naj skrbim kakor pravite. Že februarja ste se pritoževali, da obsojajo vašo štiriletno borbo in komunistično revolucijo. Tem se tudi sam pridružujem. Vaš osvobodilni boj so komunisti izrabili za svojo revolucijo. Brez tega bi v Sloveniji doživeli svoj napredek mnogo prej, tako kakor zahodni narodi, kjer ni bilo nesrečnega komunizma. Tudi tolikšne žrtve ne bi bile potrebne. Partizanski boj je porušil domovino (cerkve, šole), sprožil bratomorno vojno in izvedel socialistično revolucijo. Uničil je slovensko samostojnost, sledilo ji je 45 let totalitarnega režima, ki si je prisvajal razsodbo nad življenjem in mišljenjem državljanov pod boljševistično srbsko okupacijo. Z navideznim osvobodilnim bojem in s poboji Slovencev ste prisilili ljudi v samoobrambo. Takrat so se ljudje hoteli zavarovati, ne pa izdajati. Narodno-osvobodilni boj ne more biti opravičilo za grozovite množične poboje, naj večjo morijo našega naroda in njegovo tragedijo. Na teh sramotnih dejanjih bi radi nekateri častno živeli. To hudodelstvo je bilo 45 let v grobni tišini, da so povzročitelji še naprej lahko varali, žrtvam pa so hoteli utišati vest s strahovanjem. Z enoumjem so varovali in zapelj evali slovenski narod.
V citiranem zapisu pravite, da odgovarjate na moj članek. Ker ne ugovarjate nobeni moji izjavi, sklepam, da se tudi vi strinjate z napisanim, kar me veseli. Nič več se ne skrivate med zagorske borce in ste ponovno razodeli svoja imena. Dalje pravite, da se ne vtikate v krščanstvo, v resnici pa omenjate križarske vojne, inkvizicijo in luteranstvo. Z vsem temjekrščanstvopovezano. Imate srečo, da ne pripadate češkemu ali hrvaškem narodu, kjer so komuniste spravili na smetišče zgodovine. Vaša kolegica Milka Štancar je že odstopila od brezplodne polemike, medtem ko partizanka Nina Nučič trdi, da me osebno ne pozna, obenem pa našteva celo vrsto grehov, celo ubijanje. Kaj bi bilo, če bi me še osebno poznala? Našteva kaj moram učiti, po drugi strani pa trdi, da nisem zaželjen. Tako sama sebi nasprotuje. Med grehi mi ne očita laži. To mi veliko pomeni. Pristanek na resnice, ki sem jih predhodno zapisal, bi utegnil predstavljati dobro osnovo za strpen dialog.
Tokrat sogovornicam ni potrebno dati drugega odgovora, ker so bralci po njunem pisanju lahko sami presodili, kdo in kakšni sta osebi, ki sta članek naslovili.
Kljub vajinemu nestrinjanju se bom še "vtikal" v politiko. Minil je čas, ko so samo partijci in somišljeniki govorili in ustrahovali, vsi drugi smo morali molčati. Sam skušam upoštevati Gregorčiča: "Ne kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan."
Jože Čampa, Kisovec
Rana ura in pozna večerna zarja
Veliko časa, še več pa dni oz. mesecev smo čakali, da se je uredila cesta in še tako težko pričakovani pločnik za pešce Košenina - Kolodvor, kije bil več
kot prepotreben za pešce. Minilo je že nekaj časa, ko je ta zadeva že dokončana (pločnik). Sedaj pa še ni končana cestna razsvetljava, ki tudi čaka, da sejo bo kdo usmilil, končno vzel v plan za izgradnjo prepotrebne luči Košenina -Kolodvor. Namreč, ko greš v zgodnji jutranji uri ob 4.00 uri na vlak, moraš vzeti pot pod noge in peš, da dobiš vlak, ki pelje ob 4.33 uri. Če greš po pločniku ali tratoaru, moraš dobro paziti, kam boš stopil, da si ne boš zlomil noge. Po pločniku so ostale luknje, ki sojih namenili za razsvetljavo, vendar pa niso zaščitene. Kdo je odgovoren za to malomarnost? O tej zadevi bi morali vedeti gospodje občinski svetniki ali župan.
Prav tako se ne moreš peljati z lokalnim avtobusom na kolodvor Zagorje. Ko pa vozniki vozijo po svojem voznem redu, kakor se njim zdi. Potniki se sprašujemo, ali so vsi vozniki avtobusov v Zagorju v zasebni službi. Ali še obstaja kdo, kije odgovoren za ta prevoz, morda kakšen direktor Integrala Zagorje. Vozniki naj bi vozili na železniško postajo pravočasno, da bi vozači dobili vlak, ne pa, da pripeljejo takrat, ko vlak že odhaja. Velikokrat avtobus stoji po deset minut na železniški postaji, pa ne vem zakaj.
Če vprašaš voznika, zakaj, dobiš odgovor: "Kam se ti pa mudi?" Vemo, da je po javnih prevozih prepovedano kajenje, naprimer na lokalnem vlaku, kadili pa naj ne bi tudi vozniki lokalnih avtobusov. Ni prijetno navsezgodaj vdihavati škodljivi cigaretni katran, pa tudi čez dan ne. Če pogledamo v sedanjost in prihodnost, bo treba jemati resno in tudi vestno na znanje opise vozačev.
Tone Mohorko, Zagorje
Spoštovani
Rada bi se oglasila na prispevek vašega dopisnika Tineta Lenarčiča v Zasavcu z dne 3. avgusta letos, na strani 21. Prispevek "Ludvik Mrzel - Frigid, zamolčani slovenski pisatelj", meje posebno pritegnil. Ganilo me je: "V Trbovljah v njegov spomin ni ulice, naselja, šole, kulturnega doma..."
VOzomiku 1985, štev. 7-8 in 9, sem čitalaprispevek Stanka Janeža o Mrzelovih potopisih in črticah, v katerih Mrzel piše in pravi: "Mi iz Petelinove vasi", ali pa "tako smo otroci iz Petelinove vasi..." Petelinova vas bi lahko bila njegova cesta in tudi v Zasavcu bi bilo lepo občasno prebrati kakšno njegovo črtico.
Jelka Senegačnik, Velenje
Za prijetno ohladitev
(za 4 osebe)
1/2 kg marelic 3 zrele banane 1 vanilin sladkor
ter 4 decilitrske kozarce zelo hladnega mleka ali
banane, borovnice, sladkor in hladno mleko.
Variant je veliko, vsak si naj zbere svojo.
Moja
1	bananna
3 zrele marelice
2	del mleka
3	kepice vanilinega sladoleda
Pa na zdravje!
Helena Trošt, Trbovlje
■ ^

M
Nataša Eberlinc
Kil minejo ilo|iiistnišln ilnevi
Človek je neverjetno prilagodljivo in vzdrtljivo bitje, ki zmore prebroditi vse slabo alidobro skoraj z lahkotno predanostjo. Skrivnost njegove moči za prelivetje je v načinu njegovega razmišljanja, osnovnih Življenjskih načelih, v zmoZnosti prilagajanja in odrekanja in nenazadnje v času, ki nezadrZno drsi skozi Življenje in je človeku vseskozi prijatelj ali sovraZnik. Ob tem sloni dejstvo, da takrat, kadar smo Žalostni, nam čas priskoči na pomoč s svojo hitrostjo, da nismo nikoli do popolnosti nesrečni ali ob vsem ugodju in zadovoljstvu nismo nikoli do popolnosti srečni, ker tisti čas prav tako hitro mine.
DopustniSki dnevi drvijo mimo in večini od nas je Zal, ko se vračamo proti domu, čeprav polni sveZine in dobre volje. Ob takSnih priložnostih radi rečemo: “Povsod je lepo, a doma je najlepSe." TolaZba pač, a prijetni vtisi z dopustniških dni so kljub vsemu grenčica domačega napitka. NaSe dobro počutje se zrcali na obrazu, očeh, na koZi. Če imate občutek, da koZa leni tako mehka in gladka, kot bi morala biti, pomeni, da se ji morate za kratek čas bolj posvetiti. K problemu suhe kote, ki je poudarjen z elementi iznaSega okolja, kot so prah in druge padavine s kemičnimi dodatki, ki se na odprtem usedajo na naSo koZo, prepogosto kopanje in tuSiranje s pretoplo vodo, peneči se dodatki za kopeli, geli za tuSiranje, pogoste in hitre temperaturne spremembe z vročega na hladno, določeni neustrezni preparati za nego, se v poletnih dnevih pridruZi Se UV Zarčenje, ki pri prekomernem izpostavljanju soncu izziva vnetne reakcije koZe in.če ji ne dovajamo dovolj vlage, postane popolnoma izsuSena in groba. Za čiSčenje uporabljajte čistilno mleko z maščobo, vendar le zvečer. Zjutraj zadostuje, da koZo umijete z mlačno vodo ali pa uporabite ustrezen blag tonik, ki ne sme vsebovati alkohola, pač pa mora biti obogaten z zeliščnimi izvlečki in vlaZnimi sredstvi. Kreme za suho koZo morajo sedaj poleg vlaZnosti vsebovati tudi velikdeleZmaSčobe. Uporabljajte posebne dnevne kreme za suho koZo, ki jo Ščitijo pred prehitrim staranjem. Koristen dodatek pri negi je krema za oči v obliki lahkega gela, ki prepoji nelno koZo okrog oči z veliko vlage, nanesemo pa ga pod dnevno kremo. Kreme nanaSajte v majhnih količinah, kajti koZa ne zmore vpijati čezmernih količin preparatov. Vse, kar se po desetih minutah Se sveti, je namreč odvečno in je potrebno odstraniti s papirnatnim robčkom. Samo kremne vlaZilne maske lahko nanesete obilneje, saj bodo koZi pomagale, da bo spet postala mehka in voljna. Masko si privoSčite dvakratmesečno. V nego enkrat tedensko vključite oljne ampule, katere vsebino neZno vmasirate v koZo. Ampule dovajajo koZi koncentrirane učinke, ki spodbujajo in izboljšujejo presnovo.
KoZa se bo hvaleZno odzvala pozornosti, ki ji jo boste namenili, le nekaj časa potrebuje, da se zabriSejo sledovi sončnih in vročih dni.
NaSe Življenje drvi proti prihodnosti in prav kmalu bomo pozabili na poletne dni in se pričeli veseliti česa novega. TakSno je pač Življenje. Pozabljamo in pričakujemo. Lep pozdrav.
Katarina Lavš
O obstoju dwbreyii in
zla
Vedno več je razpredanj o izteku tega tisočletja, in vedno več napovedi, kaj bo prineslo novo tisočletje. Kolikič Ze se človeStvo spraSuje o smislu in naprednosti napredka, s katerim se je ovenčalo to iztekajoče se dvajseto stoletje. Ko se moja povojna generacija ozira čez ramo zadnjih desetletij in tehta tisto, kar je za seboj pustila nevidna bitka med dobrim in zlim, se pogosto znajde v čudnem precepu. Če ta moja generacija ne bi verjela v dobro, če ne bi bila oboroZena z nekim posebnim zavestnim naporom volje, bi danes marsikateri njen predstavnik zdrsnil v globoko brezno duševne stiske, iz katere se, ko komaj slutil porodi ubijajoča duševna kriza. Toda tista moč verjeti v dobro, v lepo, v plemenito je bila najbrZ tako silna, da jo je nekaj še ostalo. Morda res ne kaj dosti več kot za seme. Nekaj pa je najbrž za vedno umrlo. Nekaj, čemer bi se morda lahko reklo hrepenenje po hrepenenju. Alipaje zdajodrinjeno v nezavedno. Zdaj vlada generacija cinikov. Hladnih, pravijo pragmatičnih mladcev in mladenk in tudi mnogi voditelji, sicer tisti iz naše generacije, so počistili z romantiko, počistili s sentimentom, pa tudi z veseljem duha in telesa. Ali pa so morda samo pod neko debelo preprogo za nekaj časa pometli radost do Življenja, radost do ljubljenja, zaljubljivost in zaljubljenost, solze ganjenosti ob pogledu in spoznanju lepega in lepotvsehvrst. Kdove, morda pa mislijo, da ljudstvo lahko Živi tudi brez tega. Morda pa mislijo, da je vse neka davna domneva nekih naivneZev, nekih sanjačev, ki so Živeli preveč v oblakih.
Čas je, da se posvetimo razmisleku, s čim bi stkali vez med generacijo oziroma pripadniki nezavednih cinikov in generacijo nezavednih naivneZev. Dolgo me Ze bega vprašanje, ali je ta slovenski narod ohranil še kaj duševnega zraka za odkrito navdušenje. Alipaje morda res ta čas le še čas kruhoborcev v kruhoborskem času. Dr. Boštjan M. Zupančič je pred sedmimi leti v enem od svojih esejev z naslovom Tostran dobrega in zla nekako takole zaokroZil misel o tem našemkruhoborskemsvetu: Zgodovinski izpit,pri katerembislovenski narod zlahka padel, bi bilo spoštovanje do lastnega genija, kot poosebljenja lastnega duha. Seveda narod, ki sebe ne spoštuje dovolj, ne zna spoštovati svojega pesnika. In se ob tem vedno znova postavlja vprašanje, kakšnega genija ta narod spoštuje. Kdo je tisti, kije vreden zaupanja, kdo tisti, ki ohranja in oZivlja in iz temnega kota na svetlo daje tisto kulturo,' ki bo omogočila, da ne bomo še pred iztekom tisočletja z neko čudno naslado poteptali še zadnjo iluzijo o poslanstvu človečnosti. NajbrZ ne bomo mogli več dolgo odrivati vprašanj obstoja dobrega in zla. Človeku se bo to vprašanje vedno pogosteje postavljalo. In se mu Ze. Že občuti svojo notranjo izvotljenost, Ze čuti, kako svet počasi drsi nekam, kjer ni več prostora niti za radost niti za Žalost. Vse skupaj, od hipnega veselja z romantično ljubeznijo vred, vse bolj prevzema videz začasnega mamila. Z bliskovito naglico se približuje na vsakem koraku, vsak hip, nevarnost nenehnega iz-treznjenja. Iztreznjenje kot socialno psihološko znamenje današnjega časa predstavlja Življenje brez iluzij, pravi Boštjan M. Zupančič in vedno znova in vedno bolj pritrjujem njegovi misli, da breme treznosti nosi v sebi tudi kal določene svobode. Včerajšnje vizije so sicer današnje iluzije in jutrišnja iztreznjenja. Toda ta iztreznjenja Ze nosijo v sebi izziv bodočnosti in z njim obzorja novih vizij. Človeku se v njegovem doZivljanju samega sebe odpirajo čisto nova dolivetja. To je dobro. Prihaja čas notranje osvoboditve, notranjega preobrata. Z notranjo osvoboditvijoje povezana sprostitev Življenjske in ustvarjalne energije. To je res dobro.
sofiste
Danes se Zagorjani ne zavedamo ali pa vsaj ne v tolikšni meri, kako velika pridobitev je bila izgradnja osrednjega kulturnega hrama pred 35 leti. Ljudem je pomenil drugi dom, v katerem so se zbirali v prostem času. Prosvetna društva so dobila prostore in so končno lahko zaživela. V Delavskem domu so Zagorjani prejemali kulturne dobrine, širili in bogatili svoja obzorja, plemenitili ideale. Dom je postal žarišče plodnega ustvarjanja. Ob otvoritvi Delavskega doma v Zagorju so društva od 22. maja do 1. junija pripravila revijo, na kateri so nastopile najboljše amaterske skupine iz ljubljanskega okraja. Cilj revije je bil, da postaneta pestro in zdravo kulturno-zabavno življenje ter razvedrilo sestavi, pomembni del dela takratnih prosvetnih društev in Svobod.
Po 35. letih...
Posebnih slovesnosti letos ni bilo. Je pa Delavski dom (DD) bogatejši za nove kino tonske naprave, ki sojih delavci DD predstavili ob občinskem prazniku 7. avgusta.
Direktor DD Nande Razboršek je ob tem dejal: "Delavci Delavskega doma smo sprejeli nove kino tonske naprave kot darilo občine Zagorje ob 35 letnici Delavskega doma. Za pridobitev smo se odločili na osnovi ugotovitev, da se po slovenskih kinematografih, kjer je zvok posodobljen, obisk dvigne."
Po nekaj tednih že ugotavljajo, da prihajajo ljudje tudi iz drugih krajev. Obisk seje dvignil približno za 20 odstotkov, tudi zaradi filmskega gledališča, ki je dobro obiskano.
tisoč mark. Priredili so ga tako, da ga lahko uporabljajo tudi za ostale prireditve, za proslave, predavanja. V ta namen so kupili še mikseto, prestavili kino platno pred železno zaveso, genaralno obnovili kino projektorje. Po mnenju direktorja so s tem izboljšali tudi sliko, saj je sedaj za 60 do 70 odstotkov boljša kot je bila doslej. Razlog za prestavitev platna je tudi v tem, da se zmanjšajo stroški za kurjavo, poleti ne bo prepiha in tudi slika je večja. Vse skupaj je stalo 70 tisoč mark, kar je prispevala občina oz. občinski proračun. "Zagorski Delavski dom je peti v Sloveniji, ki ima ta sistem, to je SR tehnika. V Zasavju pa smo prvi. Nadgradnja tega sistema je dolby digital, ki jo imajo trenutno samo Brežice, dela
osnove, za kaj pri tem sistemu pravzaprav gre. Nazorno so bili prikazani efekti od letala, padanja dežja, vožnje vlaka z ene na drugo stran - in potovanje zvoka po dvorani."
Direktor DD Nande Razboršek pravi, da je še prezgodaj, da bi ocenjevali, kolikšna je zasluga zvoka pri povečevanju obiska. Pač pa že nekaj časa opazuje, da se v kino dvorane vračajo ljudje, ki sojih obiskovali pred20 leti. "Televizija vrača mesto kinodvoranam, ki so ga te imele v preteklosti. Že lansko leto je obisk zrasel. Video je zatonil, avtorske pravice so se uredile, piratov najbrž ni več, ker so kazni previsoke. Pa še to, ko pride film iz Amerike v Evropo je kmalu v Sloveniji, tudi v Sloveniji so že bile evropske premiere."
Ob jubileju Delavskega doma Zagorje smo Nandeta Razborška povprašali še po nekaterih zanimivostih.
Kaj danes vabi ljudi v kulturno ustanovo?
Najbrž zanimive vsebine. Zdaj je popularno filmsko gledališče, ki ga organiziramo že dobra tri leta. Tudi gledališče je veliko bolj obiskano kot prejšnja leta. Stalnih abonentov je 290,
	!====	_J*	m(M ii b	UST-*'	, —j
fll	EM iimiiiiii			
				
Delavski dom, maj, 1960.
Delavski dom danes.
Jože Zupan, kije kinooperater že 20 let, je o novih kino tonskih napravah povedal: "Doslej smo imeli mono sistem, to pomeni, da smo imeli za platnom en zvočnik. Sedaj pa imamo trikanalno sistemsko napravo, ki omogoča, da so tonske naprave ločene: na odru, po dvorani šest in na balkonu tudi šest zvočnikov za posebne efekte. Vendar vsak film ni posnet v tej tehniki. Običajno so vsi filmi snemani v stereo tehniki, kjer ni posebnih efektov. Bolj kvalitetni filmi so posneti v dolby stereo digitalni tehniki, posebne efekte pa posredujejo te nove tonske naprave." Sam sistem je stal 45
pa se v Bežigradu in Kranju. Večina slovenskih kinematografov ima A stereo tehniko - brez efektov", je še dodal Jože Zupan. "Aprila sem začel iskati primernega izvajalca, že konec maja pa je župan dal zeleno luč. Dela so se pričela 19. julija in so potekala vse do otvoritvenega dne 7. avgusta. Takrat je bila prva projekcija, na kateri so bili prisotni tudi izvajalci. Za to priložnost smo dobili nov film Škrlatna plima, ki še ni v rednem predvajanju in je posnet v pravi tehniki. Bilo je veliko obiskovalcev okrog 160. Iz Ljubljane smo dobili testni film, da so ljudje dobili malo
veliko tudi prodamo posameznih vstopnic. Vse več ljudi se zbira na otvoritvah razstav, še posebej, če je popularna. Med takšne sodi razstava ob 31. slikarski koloniji, na kateri je bilo okrog 150 obiskovalcev. Žalje to dejavnost, ki ne vrača in je povsem odvisna od ZKO oz. občine, ki podprejo 5 ali 6 razstav letno ali pa se stroški krijejo iz lastnih sredstev DD.
Je mogoče, da DD preživi sam?
Nobena kulturna ustanova se ne more preživeti sama. Dosti zaslužimo s filmom, najemninami, z ozvočevanjem,... Sedaj smo
Tomo Brezovar
Gradnja doma je imela korenine že v predaprilski Jugoslaviji, ko sta kulturno prosvetni društvi Vesna oz. Svoboda širili svoj vpliv in pritegovali ljudi. Pomankanje prostora za številne kulturne sekcije je porodila misel na gradnjo doma že leta 1951, da bi sekcije lahko delovale ločeno in nemoteno. Najtežje vprašanje so bila finančna sredstva, vendar so prostovoljci in kolektivi širom Slovenije s prispevki to vprašanje omilili.
Sredi leta 1952 seje pričelo načrtno delo. Iniciativnemu odboru je bila dodeljena parcela poleg nove stavbe ObLO, kjer naj bi v stari Jugoslaviji zgradili šolsko poslopje.
Načrte za dom je odbor naročil pri Mestnem projektivnem biroju v Ljubljani, projektanta sta bila ing. E. Navinšek in ing. S. Bubnov. Idejni osnutek je izdelal ing. arh. E. Navinšek, prva revizija osnutka je bila decembra 1952.
Po tretji reviziji je bil idejni projekt odobren. Z delom so pričeli gojenci Industrijsko rudarske šole Zagorje. S kopanjem so nadaljevali prostovoljci, bilo jih je več kot 500. Uslužbenci vseh podjetij v Zagorju so darovali enodnevni zaslužek v korist gradnje. Sodelovali so tudi upokojenci. V začetku leta 1954 je vsa dela pri gradnji DD prevzelo gradbeno podjetje Beton. Da bi gradnja doma hitreje napredovala, je rudniški delavski svet sklenil, da iz svojih sredstev dogradi dom.
Z veliko delovno akcijo je sodelovala tudi mladina. V letih 1955 -1960je dom zrasel do kraja. V letu 1959 in 1960 so bila izvršena zadnja olepševalna dela zunaj doma, v notranjosti doma pa je bil urejen oder, ogrevalne in druge klimatske naprave, nameščene sanitarije, dokončana gledališka dvorana itn.
Iz govora Franca Kojnika ob otvoritvi Delavskega doma
č-	■	... —	^
prišli na 60 odstotkov, kar je veliko, ostalo prispeva občina. Res pa je, da je bilo v času, ko je video povsem izpodrinil film, razmerje obratno, takrat je občina prispevala tudi 60 odstotkov.
Knjižnica ustvari od 10 do 15 odstotkov denarja od članarine in zamudnine. Nekaj računalnikov je priskrbelo Ministrstvo za kulturo, medtem ko za knjige prispeva delno Ministrstvo in delno občina.
Poskusi, da bi se kulturne ustanove same financirale, so večni, čeprav je to nemogoče. Na zahodu imajo močne sponzorje in donatorje, ki vidijo v kulturnem načinu promoviranja korist, predvsem pa reklamo.
Kakšna je potem vloga občine?
Občina poskrbi tudi za osebne dohodke knjižničark in delavcev DD ter preko ZKO financira eno gledališko predstavo in zagotavlja nekaj sredstev za amortizacijo. Za ostalo morajo v DD poskrbeti sami. V DD ožje je zaposleno 8 delavcev, v knjižnici pa 5. Ti ustvarijo 60 odstotkov denarja, 40 odstotkov pa prispeva občina v obliki osebnih dohodkov. Včasih je veljal DD za delovno organizacijo, kjer so nizke plače, sedaj pa so vsaj povprečne. Tu gre zasluga občini. Pred 35 leti je bil, ko je bil DD zgrajen, je bil obisk kina zelo velik. Na dan so bile 2 ali 3 predstave in skoraj vse zasedeno. Pa je kljub temu bil DD odvisen od občinskih dotacij.
Pred leti so ljudi razburjale govorice, da bo v Delavskem domu avtosalon.
O tem ni bilo uradnih predlogov, pač pa seje govorilo o trgovinah. Izdelan je bil tudi osnutek, kako naj bi to izgledalo. V spodnjih prostorih oz. avli naj bi bilo 5 lokalov. Vendar sedaj ne bo prišlo v poštev nobeno spreminjanje. Takrat je bil DD v krizi in so se iskale finančne rešitve. Bili so tudi pritiski nekaterih privatnikov -vendar DD ni kramarija, kjer bi lahko prodajali karkoli.
Koliko direktorjev je imel DD?
Poklicna sta bila samo dva. Prvi upravnik DD je bil Tone Klopčič, bil je nepoklicni direktor, prav tako je bil nepoklicni direktor dolga leta Vinko Kramar. Profesionalno je služboval, žal le eno leto, Franci Kopitar. Nekaj časa je bil v.d. Ciril Knez.
Od leta 1982 pa je profesionalni direktor Nande Razboršek.
Kaj je včasih vabilo ljudi v kulturno ustanovo?
Predvsem so bile zelo popularne družabne prireditve, ki so bile dobro obiskane in solidno pripravljene. Bilo je obdobje, ko so sijih ljudje lahko privoščili, ker je bila zabava poceni. Kulturna stran je bolj šepala, gledališki abonmaji tudi niso bili vsako leto. Nato so nekaj časa uspevale prireditve, ki so jih organizirala društva. Vse to se danes zdi malce obrabljeno. Morda tudi nimamo pravega pristopa, morda bi morala biti vabila bolj osebna. Poleg tega imamo po Zasavju tudi dobre lokale, ki poskrbijo za tovrstno zabavo, tako imajo ljudje bolj širok izbor, pa tudi razdalje z drugimi kraji so se "zmanjšale".
Včasih, pa tudi še danes, je bila vabljiva knjižnica. Odprli so jo nekaj let kasneje kot DD. Takrat je bila najbolj sodobno opremljena v Sloveniji. Med prvimi je vpeljala svoboden pristop do knjig, da so lahko bralci sami izbirali gradivo. Pionirski oddelek je bil prizidan kasneje, prej je bila v tistem prostoru šahovska soba.
Čemu velja danes največji poudarek?
Mislim, daje sedaj večji poudarek na kulturni dejavnosti. Lov za dobrimi, modernimi filmi, uspešnimi in aktualnimi gledališkimi skupinami. Pevske revije in druge prireditve, številne razstave, tradicionalna slikarska kolonija... Naš cilj je ponuditi obiskovalcem čim bolj pestro in kvalitetno kulturno-zabavno življenje, da se bodo z veseljem vračali.
Vse to terja čas in napor, ki nista skoraj nikoli poplačana, vendar ob navdušenju in večanju števila obiskovalcev zbledita in tako dobi volunterstvo nov polet.
Gradnja
Denisa Huber

"A tako daje bilo," seje smejal prof. Jože Turk, ko sva mu s Tomotom Brezovarjem pripovedovala različne dijaške zgodbice, povezane z njegovim ravnateljevanjem. Ravnatelj gimnazije je postal leta 1949 in na tem položaju je ostal do upokojitve. V tistem času je bila poleg kranjske trboveljska proglašena za najboljšo gimnazijo v Sloveniji. Čeprav so bili ravnatelji oproščeni učne obveznosti, je vsa leta poučeval kemijo, pa še kakšnega drugega predmeta se je lotil. Ob 40-letnici Gimnazije Trbovlje leta 1985 je za svoje uspehe prejel Prvojunijsko priznanje. Sedaj živi v domu Poldeta Eberla - Jamskega na Izlakah. Še vedno se rad udeleži katere od obletnic mature. Lani je bil vesel v družbi našega letnika, 1964, njegove zadnje generacije maturantov, in letos je razveselil z obiskom prvo generacijo, ki ji je ravnateljeval, maturante iz leta 1950. Prav v dneh, ko bo gimnazija praznovala 50. obletnico, bo gospod Jože Turk praznoval svoj 88 letni življenjski jubilej.
Niste Trboveljčan. Kako vasje zaneslo v te kraje?
Morda zato, ker je bil moj svak pri rudniku, pa smo se pogovarjali o tem, da bi se preselil sem. Doma sem z Dolenjske, z ribniškega konca. V Šentrupertu sem se poročil z učiteljico in od tam smo se leta 1934 preselili v Trbovlje.
Ravnatelj gimnazije ste postali v šolskem letu 1949/50.
Gimnazija je bila ustanovljena leta 1945 in pred menoj so bili krajši čas trije ravnatelji. Sam pa sem pred tem učil na meščanski šoli matematiko, fiziko in kemijo. Tudi na gimnaziji sem učil kemijo, ker za ta predmet nismo imeli nobenega strokovnjaka.
Vsa leta ste spremljali razvoj Zasavja. Čeprav ste z Dolenjske, ste postali pravi Zasavčan. Seje Zasavje hitro spreminjalo?
Meni se ne zdi posebno, čeprav se je spreminjalo, seveda. Če v tem okolju bivaš, ne zaznaš toliko sprememb kot če občasno priha-
jaš v nek kraj.
Poznali ste veliko generacij dijakov.
A, seveda. Ena pride, druga gre. Šestnajst generacij je bilo. Leta 1965 sem se upokojil.
Kako pa se dijakov spomnite, kako ste jih doživljali?
Resni, resni in pridni so bili. Na tekmovanjih so ponavadi zmagovali. Trboveljska gimnazija je bila zelo znana. Leta 1950 jo je ministrstvo za prosveto odlikovalo s posebno nagrado. Poleg kranjske je bila proglašena za najboljšo gimnazijo v Sloveniji. Res dobri dijaki so bili na gimnaziji.
Tudi dijaki smo vas spoštovali. Bili ste strog profesor, ampak bali sc vas pa nismo. Imeli ste izjemno lep odnos do učencev.
Meni se pa zdi, da nisem bil strog.
Z mladimi ste res znali. Kako se pa spominjate sodelovanja s kolegicami in kolegi?
To sodelovanje je bilo res dobro. Sedaj se še srečava z Marijo Janežičevo, tudi še kdaj z

Letos na 45. obletnici mature. Sedijo z leve Vlado Vrtačnik, razredničarka Marija Janežič, ravnatelj Jože Turk. Stojijo z leve Bogdan Flisek, Inka Ličar - Paš, Ivan Gomboc, Mateja Plavšak - Bohinc, Frančiška Ovnič - Mlakar, Ida Ažman - Kerše, Pavle Ban, Anica Umek -
Babič, Boris Dolanc.

Dnevniki, knjige, revije, pri mizi v sobi cesto posedi.
drugimi, nekaj mojih kolegic in kolegov pa je žal že umrlo.
Ob obletnicah mature si vedno želijo jubilanti tudi vaše družbe. Še obiščete svoje nekdanje dijake na takšen dan?
Včasih še grem. Lani sem bil na vaši obletnici v Kumu v Zagorju, letos smo bili pri Tavšu v Trbovljah s prvo generacijo, ko sem postal ravnatelj. Lepo je na teh obletnicah. Dobro se počutim.
Pa si lahko sedaj tistega, ki ima 50 ali 60 let, še prikličete v spomin kot najstnika?
Seveda, koga si še prikličem v spomin, kar še.

Kavica je njegov ljub obred.
....;s..-..j;«.
Osemnajst let ravnateljevanja je tudi toliko let namenskega vključevanja vdružbo. Kako je družba včasih razumela šolstvo?
V začetku, tista prva leta, gimnazije niso razumeli. Dejali so: mi rabimo delavca, ne birokrata. Potem so se pa razmere zelo izboljšale. Razumeli so, da je to šola, ki je potrebna za izobraževanje bodočih strokovnjakov.
Kdaj stesi pa nazadnje ogledali gimnazijo?
Ne vem kdaj. Kar dolgo je že tega. Najmanj deset let. Precej se je spremenilo, prenovilo.
Poznate sedanjo ravnateljico?
Seveda poznam Darko Kožuhovo, sedaj Lipičnikovo.
Sedaj ste se preselili na Izlake. Vam je tu všeč? Kako preživljate dni, kam vam uhajajo spomini?
Dve leti bo, kar sem na Izlakah. Še kar dobro se počutim. Res mi je včasih malo dolgčas, ampak še kar gre. Kam mi bežijo spomini? Kaj bi rekel? Večkrat se spominjam na življenje v gimnaziji. Tu grem tudi ven, na sprehod. Vse je blizu, pošta, banka, trgovina. Večino časa pa prebijem na svojem balkonu. Tam imajo svoje
gnezdo lastovke, pa jih opazujem pri letenju, pri gnezdenju. One so moje gostje. Mladiči bodo vsak čas vzleteli. Kar naprej žvrgolijo in to petje imam rad. Tudi berem. Tu imam tudi znance. V Trbovlje še grem pogledat. Tudi na vikend grem s sinom. Sem prideta na obisk oba sinova, Juš in Miha z družinama. Imam eno vnukinjo in dva vnuka. Zelo jih imam rad.
Ljudje, ki delajo z mladimi, tudi po videzu ostanejo mladi. Soglašate s tem pri svojih letih?
Menda bo že držalo.
Čeprav je prof.Turk tu pa tam med razgovorom omenil, da mu že peša spomin, tega s Tomotom nisva opazila. Morda tudi zato ne, ker sva toliko klepetala midva, saj sva mu natrosila zgodb, kijih ni hotelo zmanjkati. To so bile tudi njegove zgodbe in nasmejal se jim je iz vsega srca. Ker sva s kolegom imela to lepo priložnost, da sva se za Zasavca pogovarjala s človekom, ki so ga in gaše vedno spoštujej o mnoge generacij e dijakov Gimnazije
Na sprehod gre, kadar je le mogoče. Takole je pospremil naju s Tomotom, ko sva ga obiskala na Izlakah.
Trbovlje, generacije občanov Zasavja, naj mu v imenu vseh, ki o njem lepo mislijo, zaželiva vse naj lepše in še mnogokrat nasvidenje.
Ivana Laharnar foto: Tomo Brezovar
f	lovijo h olozili	0 14. temeljni
	ni zgrn	dbi.
Rje si prijatelj?
Precej živali, potepuških ali izgubljenih, opazimo v Zasavju, pa naj bo to spomladi, poleti, jeseni ali pozimi. Zmotno je mišljenje, da je vsaka žival napadalna, bolna oziroma nevarna. Vsedobre ljudi naprošamo, da lačnim in žejnim živalim ponudijo vsaj svežo pitno vodo, če sejih seveda ne bojijo. Ker govorimo o tavajočih živali, želimo v društvu svetovati oziroma posredovati najditeljem in lastnikom vsaj osnovne napotke ravnanja.
"Izgubil sem se, rod bi nazaj domov."
Lastnike in najditelje naprošamo, naj pokličejo na Radio Trbovlje in oddajo obvestilo (brezplačno) o pogrešani ali najdeni živali. Ljudje se lahko obrnejo na Društvo proti mučenju živali (tel.: 26-032), na veterinarsko postajo na Izlakah, na Kinološka društva v Zagorju in Trbovljah, na najbližje pasjehotele, itd. Če ima pes vušesu vtetovirano števiko, jo poleg opisa pasme, izgleda, številke o cepljenju proti steklini, naslova in telefona najditelja ali lastnika obvezno navedite v objavah. Živali si same ne morejo in ne znajo pomagati drugače, kot samo nagonsko. Opisani načini so najprimernejši in do sedaj tudi najuspešnejši.
Žival j e prav tako živo in čuteče bitje in zato je tudi prav, da jim ljudje pomagajo, če je potrebno. Upam, da bo marsikdo s pomočjo tega članka hitreje našel svojega pogrešanega štirinožnega prijatelja in si tako prihranil skrbi.
Roman Turnšek
Vesti in napovedi
Izlet na Mangart
PD Trbovlje je organiziralo 26. avgusta izlet na goro Mangart (2678 m). Iz Trbovelj so odšli z avtobusom ob 4.30 uri, do planinske koče pa so se pripeljali po mangartski cesti.Pot do cilja so nato prehodili. Udeležence izleta sta vodila dva planinska vodnika. Na teme te veličastne gore so se povzpeli po slovenski poti, vračali pa so se po italijanski poti. Z Mangarta je izredno lep razgled tako na naš gorski svet, kakor tudi v alpski svet sosednjih držav Italije in Avstrije. Vzpon na ta vrh je eden najprivlačnejših za planince in ljubitelje Julijskih Alp. Stopiti nanj se izplača v vseh pogledih.
T.L.
Proslava
Planinsko društvo Zagorje vabi 3. septembra ob 10. uri vse planince in ostale prijatelje planin na proslavo ob 90-letnici litijske podružnice SPD. Pester kulturni program bo potekal pri planinskem domu dr. F. Goloba na Čemšeniški planini.
L.S.
Gremo v Prekmurje
Hortikulturno društvo v Trbovljah prireja 9. septembra izlet z avtobusom v Lendavo oziroma Prekmurje. Obstaja možnost, da se bodo izletniki podali tudi na Madžarsko. Odhod bo ob 5. uri izpred Komunale Trbovlje s postanki na vseh avtobusnih postajališčih. Prijavite se lahko v cvetličarni Malina na Škratovim.
T.L.
Srečanje na Mrzlici
V nedeljo, 17. septembra bo v dopoldanskkih urah potekalo na Mrzlici (1122
m)	tradicionalno srečanje Zasavcev in Savinjčanov. Letošnje srečanje bodo organizirali Trboveljčani. Organizatorji pripravljajo kulturni in družabni program srečanja.
T.L
v
Košenjak in Zavcarjev vrh
Planinsko društvo Trbovlje organizira 8. septembra skupinski izlet na Košenjak in Žavcarjev vrh. Prijave zbirajo v društveni pisarni.
T.L.
f
Slovenije 1941 - 1945 priredila tovariške ■ srečanje pri: domu Svobode na Dobrni. BHojena predvečer izgnanih Trboveljčanov pred davnim 6. avgustom 1941.
popoldanskih urah napovedane nevihte, nam je bitovreme naklonjeno. Srečanja se je udeležilo preko 300 izgnancev, njihovih sorodnikov in znancev Seveda se vsi srečanja niso mogli udeležit, iz različnih vzrokov, od bolezni do raznih drugih ovir,
vendar bomo tisti, ki smo bili tam. še dolgo pod vplivom prijetnega doživetja. Posebna zasluga za lepo organizirano srečanje gre predsednic našega društva Ljudmili Tolar,
v	*	■
Srečanje izgnancev
drugih članov odbora, .......
predsednikom upravnega odbora društva Bogdanom štehom. poskrbela, da je bilo nase druženje in obenem praznovanje
-----------, zdravila in nas
seznanilaz novimi prostori, ki bodo društvu na voljo od septembra dalje na Ulici 1,:h
______........■ ~ *................
želi vlada s svojimi amandmaji okrniti
> ■' ■ , ■■     	:
obravnavanju predloga zakona takorekoč
po drugem branju žeaprejel. Prebrala je predlog poslanice predsedniku vlade dr.
temelinrh pravicah V teh petdesetih letih jihje veliko že umrlo, še živeči pa no želimo
doživeti ponovnega razočaranja da bi od : naše demokratično izvoljene oblasti: v samostojni državi Sloveniji.
Na srečanj uje spregovoril tudi trocvelj ski župan Janez Malovrh. V pozdravnem
grozote ne bi nikoli ponovile, ter da bi se ob srečanju spominjali predvsem lepih trenutkov, one druge pa potisnih, Kdrkor
.saiei»s'p5i*
Ob sproščenem ponovnem srečanju, spominih na težke dni v izgnanstvu seje marsikomu zasolzilo. Zadonela; ,e
starih in novih melodijah.
Srečanje je nedvomno uspelo, bilo je
dobrodošlo in ob p ravem času. Izražena je bila tudi žeija, da bi postalo tako srebanje vsakoletno oziroma tradicionalno. Ob tej
Upokojenska
organizacija
Društva upokojencev v Sloveniji, povezana v Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS), se poleg humanitarnih dejavnosti ukvarjajo še z drugimi dejavnostmi, ki so članom te organizacije v pomoč, korist, oporo in razvedrilo.
Med temi je predvsem znana vzajemna samopomoč, ki deluje pri ZDUS-u. Je prostovoljna skupnost njenih članov, ustanovljena z namenom, da na podlagi dogovorjenih pogojev izplača posmrtnino tistemu, ki mu jo je pokojni član namenil. Na ta način solidarno pomaga svojcem umrlega člana za kritj e pog rebnih stroškov. V Trbovljah je bil pred dobrimi dvajsetimi leti ustanovljen Sklad solidarnostne posmrtinske samopomoči na pobudo Društva upokojencev Trbovlje in ob sodelovanju takratnih občinskih sindikatov. Odkar deluje sklad je bilo v Trbovljah izplačanih svojcem umrlega člana sklada preko 4100 posmrtnin. Sklada delujeta tudi v Hrastniku in Zagorju, ki sta opravila veliko delo pri blažitvi materialnih problemov v primerih smrti svojih članov.
Poleg vseh dejavnosti društev upokojencev in ZDUS-a, moramo omeniti tudi športno-rekreativne dejavnosti. V okviru upokojenskih organizacij je v Sloveniji registriranih preko 15.000 aktivnih športnikov, ki se udejstvujejo v balinanju, kegljanju, kolesarjenju, šahu, športnemu ribolovu, streljanju z zračno puško in še v drugih športnih panogah. Posamezniki in ekipe društev tekmujejo vsako leto na območnih tekmovanjih in tudi na državni ravni. Tekmovanjaso postala tradicionalna. Veliko število upokojencev se udejstvuje tudi pri planinskih izletih, nekateri pa se udeležujejo izletovz avtobusi v domače turistične kraje in izven meja. Tudi pri zasavskih društvih upokojencev so prav planinske in izletniške sekcije dejavne in uspešne. Vsako leto opravijo na desetine izletovsstotinami udeležencev- upokojencev.
T.L.
Sklad delavske samopomoči
Letos mineva že 40 let kar smo v Zagorju ustanovili delavsko samopomoč. Takoj po vojni je bila delavska samopomoč ustanovljena pri Rudniku Zagorje. Kmalu za tem pa so se začela ustanavljati nova podjetja, ki so imela malo zaposlenih in niso imela možnosti za ustanovitev take dejavnosti. To vprašanje smo rešili tako, da smo zaprosili Rudnik Zagorje, da se je vključil v enotno delavsko samopomoč pri Občinskem sindikatu, kamor so se vključila potem tudi vsa manjša podjetja. S prenehanjem delovanja Občinskega sindikalnega sveta je delavsko samopomoč prevzelo Društvo upokojencev Zagorje.
V ta organ so sedaj vklj učeni vsi upokojenci v Zagorju in tudi njihove žene, čeprav niso
bile zaposlene. Tako je v sklad delavske samopomoči včlanjenih 3.262 upokojencev, v podjetjih pa še 3.493 članov.
Pozabili nismo tudi na tiste, ki so na čakanj u. Vsi lahko s plačevanjem delavske samopomoči nadaljujejo, kajti s tem se izognejo čakalni dobi. Pravilnik predvideva, da je čakalna doba do 50. leta starosti 1 leto, do 60. leta 2 leti, do 65. leta 3 leta, do 70. leta 4 leta, po 70 letu starosti pa se ni več možno včlaniti.
Sklad delavskesamopomoči vodi pet članov odbora, ki je sestavljen iz štirih članov iz delovnih organizacij in enega člana društva upokojencev, kije istočasno tudi predsednik tega odbora. Finančno vprašanje se vodi na Društvu upokojencev v Zagorju, kjer člani plačujejo tudi članarino, ki znaša letos 900 SIT za upokojence in 80 SIT mesečno za zaposlene.- Izplačilo v slučaju smrti člana je letos 65.000 SIT.
Ker je vsako leto umrljivost od 100 do 120 članov, je treba vsako leto tudi spreminjati finančni program, ki nam potem tudi omogoča, da so finančna sredstva vedno na razpolago.
Še en uspeh je za društvo upokojencev delavska samopomoč, da se nam članstvo društva s tem vedno veča, kajti vsi zaposleni, ki se upokojijo, prinesejo članstvo delavske samopomoči že s seboj. S tem pa kažejo zaposleni tudi razumevanje solidarnosti.
Predsednik Lojze Zupan
Upokojenci na Smrekovcu
Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je 19. avgusta organizirala pod vodstvom mentorja Vinka Pfeiferja skupinski izlet na Smrekovec. Na izlet seje podalo 37 udeležencev. Vjutranjih urah so se kljub slabemu vremenu podali na pot, najprej z avtobusom preko Šoštanja do Belih vod, nato patri ure pešpoti do Smrekovca (1569 m). V planinski koči so se odpočili in tudi posušili, kajti med potjo jih je dež kar dobro namočil kljub dežnikom in dežnim plaščem. Potem, ko so se okrepčali in se razgledali po okolici in okoliških dolinah in vrhovih Kamniško Savinjskih Alp, so se po isti poti vrnili do Belih vod. Zadnji postanek pred vrnitvijo domov so imeli še pri Jagru na Podmeji. Čeravno je bil dan večinoma oblačen in deževen, so se udeleženci kljub temu dobro počutili. T udi tokrat ni manjkalo petja in dobre volje.
T.L
Izlet na Madžarsko
Društvo upokojencev Trbovlje je organiziralo 26. avgusta enodnevni izlet z avtobusom na Madžarsko pod vodstvom Štefke Matko. Na potsosepodaliževzgodnjih jutranjih urah, tako, daje bilo dovolj časa za ogled krajev in obisk trgovin.
T.L
’X'!v!vXvXv/
:SW:¥:W:W::
II
ISŠŠŠSi:
■1
V sredo, 9. avgusta 1995, je zagorska občina v okviru praznovanja svojega praznika na Medijskem gradu organizirala vrhunski koncert leta, ki sta ga v grajski kapeli s prefinjeno izbranim programom izvedla vokalna skupina Kvarta ter kvartet flavt Aulos.Slabemu vremenu navkljub je koncert obiskalo precejšnje število glasbe željnih poslušalcev, ki so s
Vokalna skupino Kvarta ter kvartet flavt Aulos.
svojim obiskom do zadnjega kotička zapolnili grajsko akustično kapelo.
Koncert je s Handlovo mogočno skladbo Arrival of The Queen of Sheba otvoril kvartet flavt Aulos, ki uspešno deluje že dobri dve leti, sestavljajo pa ga poklicni glasbenikiAna Pezdirec, Karolina Šantl-Zupan, Matjaž Debelak in Matej Zupan, pod umetniškim vodstvom prof. Fedje Rupla.
Sledili sta skladbi mojstra vokalne polifonije Jacobusa Gallusa, Pueri concinitc ter Surrexit Christus et illiudt, s katerima je pričela svoj program po nastanku mlada vokalna skupina Kvarta. ki jo sestavljajo v slovenskem glasbenem prostoru visoko priznane vokalistke Mateja Zakrajšek, Mihaela Pihler, Ariana Debeljak ter Marjeta Prelovšek. Vse članice Kvarte pojejo tudi v drugih pevskih zborih ter hkrati vodijo razne zbore in vokalne skupine po Sloveniji.
Aulos je nadaljeval koncert s predstavitvijo manj znanega skladatelja J.B. Boismorticra in tehnično dovršeno, pa tudi s posluhom za skoraj neomejeno razsežnost dinamike, izvedel vse štiri stavke njegove Sonate št 2, op. 34 (Andante, Presto, Adagio, Allegro), ki je med poslušalstvom izzvala buren aplavz.
S koncertom je nadaljevala vokalna skupina Kvarta, in sicer s čustveno izredno uravnoteženo skladbo Felixa Mendelssohn-Bartholdya, Die Engel, ki vrhunskega skladatelja odlikuje pred drugimi romantiki, ko so ob ustvarjanju svojih del večkrat zapadali v brezbrižnost.
Za Kronkejevimi Parafrazami sta poslušalstvo znova presenetili čustveno nabiti deli: vokalna skladba novoromantičnega skladatelja M. Regerja, Er ist's, ki sega v tehniki nazaj med mojstre polifonega, malce obloženega sloga, kar seje slišalo predvsem v križanju glasov, ter Balada za 4 flavte modernega skladatelja S. Lanccna, ki je v štirih stavkih (Allegro, Vivace, Andantino, Allegro) vtisnil rahlo melanholična, kljub temu pa mehka ter polna občutja.
Sledil je izbor treh s temnejšimi toni navdahnjenih vokalnih skladb slovenskih skladateljev Benjamina Ipavca, Zapuščena, Rada Simonitija, Dopolnil dan je bolečino, ter Marijana Lipovška, Vihar, vihar ter že naslovno zanimiva skladba francoskega skladateljaM. Berthomieua - Mačke, ki obsega tri stavke: Siamois, Lynx ter Puma.
Vokalna skupina Kvarta je svoj program izpolnila s folklorno obarvanimi mojstrovinami slovenskih vokalnih komponistov Pavla Merkuja (Jezus in Ajdovska deklica, mogočna in odmevna pesem Zeleni polog) in Matije Tomca (z znano ljudsko ljubezensko balado So še rož'ce žal'vale), kvartet ^ flavt Aulos pa je samostojni program končal z romantično Ljubavno pesmijo 2 skladatelja I. Dekleve.
| Koncert leta sta obe komorni skupini zaključili z znano slovensko popevko m Samo nasmeh, na besedilo Elze Budau ter ob melodiji Jožeta Privška, ki je I kljub negativnim sodbam nekaterih poklicnih kritikov požela takšen aplavz, t2 da sta morali skupini na zahtevo poslušalstva otožno balado	ponoviti.
Jaša Drnovšek
Visoko priznani Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič praznuje letos že sedemdesetletnico vztrajnega in uspešnega delovanja, kar bodo pevci zabeležili tudi z jubilejno turnejo štirih koncertov. V Trbovljah se bodo v Delavskem domu z razgibanim dvodelnim programom predstavili 8. septembra ob 19.30.
V neverjetnih sedemdesetih letih prepevanja seje pred taktirko zvrstilo kar deset zborovodij (med njimi najbolj znani Srečko Kumar, Pavel Šivic, Rado Simoniti, Marko Munih, Branko Rajšter), od leta 1985 naprej pa ga vodi Mirko Slosar, sicer profesor na Pedagoški fakulteti. Zbor sestavlja petnajst sopranistk, trinajst altistk, trije tenoristi ter devet basistov. V UPZ Slovenije Emil Adamič prepevajo tudi tri Zasavke, Marija Zupan (sopran), Metka Zupan (sopran) ter predsednica zbora Nanda Guček.
Za jubilejni koncert v Trbovljah so pevci izbrali naslednji program pesmi; prvi del: E. Adamič: V snegu, Večerna pesem, Zapuščena; A. Lajovic: Lan; J. Ravnik: Ženjica; M. Kogoj: Trenotek; V. Ukmar: Skica na koncertu; M. Lipovšek: Jutro v gorah; J. Jež: Premišljevanje; I. Štuhec: Belokranjska; A. Srebotnjak: Pesem; drugi del: C. Cvetko: Prleško Gostovanje; F. Marolt: Venci bejli; M. Tomc: Kaj ti je, deklica; Z. Švikaršič: Kadar Žila noj Drava, O ti preburna ženska, Stvar; L. Lebič: Travniče so žie zalene; M. Rožanc:
Dober večer; E. Adamič - M. Kokol: Jurjevanje.
Jaša Drnovšek
URZ Slovenije Emil Adamič.
V soboto, 26.8. so se letos že petič zbrali na Kopitniku citrarji zvsehkoncev Slovenije. Bilo jihje dvaindvajset, prišlo pa je tudi nekaj harmonikarjev in pevke iz Kompol nad Štorami. Število obiskovalcev je preseglo vsa prejšnja srečanja.
Sončna vremenska napoved seje za kakšne pol ure rta sredi prireditve izneverila, vendar dežne kaplje niso nilcogar pregnale. Pravzaprav ljudje celo popoldne prihajajo in odhajajo. To je že ustaljena navada. Glavnina pa se odloči celo popoldne preživeti med zvoki citerinprijaznimi organizatorji PD Rimske Toplice. V teh petih letih so štirje citrarji nastopili na vseh prireditvah - Ela in Jože Dolar iz Zagorja ter Fanika Lapajne in Slavica Sedminekiz Griž. Poseben aplavz velja vedno tudi temperamentnima Štajerkama Alenki in Moniki Heričko.
Letos sta poslušalce pripravili celo do plesa, kasneje pa sta se zavrteli tudi sami. Ker sta radi med ljudmi, obiščeta kar vse citrarske prireditve v Sloveniji.
Letos bosta nastopili tudi na Popevki vesele jeseni v Mariboru.
Da je postala zadnja avgustovska sobota nekakšen shod ljudi od blizu irr daleč, gre zahvala tudi medijem. Letos se je izkazala izlaška televizija, ki je obveščala gledalce o prireditvi, celo prireditev in nekaj reportaž pa je tudi posnela. Profesor Peter Napret, strokovni vodja prireditve, je pred
srečanjem nastopil v živo na radiu Trbovlje, Šmarje pri Jelšah, Ognjišče, na valu 202 pa so predvajali posnetek. Tako je prišlo letos celo nekaj organiziranih skupin - planinci iz Trbovelj, upokojenci iz Sedraža, društvo Sokol iz Brežic... "Še bomo prišli," stadejali planinki - upokojenki Kristina Podlesnik in Toni ŠkofcaizTrbovelj. Žal jimaje, da koča ni odprta tudi medtednom, sajjupotvečkratzanesetodmimo. "Pri nas ni nobenih citrarjev," sta dejala Jože in Ivanka Rezec z Vrha nad Laškim. "Vesela sva, da se je ta instmment spet uveljavil...” Prireditev sta nekaj časa spremljala nadkočoinpo zračni liniji skušalaugotoviti,
kjeležinjunadomačija... Enajstmesečni Miha Bantan z Dola sicer rti dal nobene izjave, je pa z ročico v pravem taktu spremljal melodije v očetovem naročju...
Prizadevni organizatorji so poskušali ustreči ljudem na vseh točkah. "Letos smo imeli 821 dobitkov", je dejala Milena Suhadolčan, ki je pomagala pri srečolovu. "Dobili smo jih zvsehkoncev Slovenije in upam, da bomo prodali vse srečke..." Bojan Smodiš je bil zadolžen za jedi na žaru. "Kar dvakrat smo morali poslati v dolino, pa je vseeno vsega zmanjkalo..."
In kaj pravi o petih uspešnih letih prav Peter Napret? "Vesel sem, da so doživeli ljudje nekaj lepih trenutkov. Užitek mi je bilo delati, če ravno sem porabil veliko svojega časa, energije irr celo denarja. Pridobil pa sem dragocene izkušnje, spoznal zanimive ljudi... Prireditev seje usidralain ne morem si več predstavljati Kopitnika brez citrarjev... Vendar vse to že presega amaterske okvire, zato bi bilo treba zadevo profesionalizirati. Sicer bo določen čar zbledel, vendar menim, da moram organizacijo predati komu drugemu... Upam, da se bodo stvari uredile pravočasno, saj bodo ljudje dmgače zelo razočarani."
Petm Napretu pa je treba izreči iskreno zahvalo.
Fanči Moljk
Koča na Kopitniku
Deset knjižnih novosti
Hrastnik
1. Johnson: Portret mojstrov; 2. Slovenija - turistični vodnik; 3. Simonovič: Poljub za princeso Kvakico; 4. Krušnik, S.: Smeh stoletij; 5. Osnove nemškega glagola; 6. Kodrič, N.: Lov na zvezde, 7. Petdeset zrnc;
8.	Holt, V.: Prešuštnica; 9. Steinbeck, J.: Polentarska polica; 10. Disney, W.: Angleško-slovenski ilustrirani slovar
Trbovlje
L Boli, H.: Irski dnevnik; 2. Miiller, H.: Kolos iz Maroussija; 3. Kunaver, D.: Sestavljam angleško in slovensko poslovno pismo;4. Stritar, A.: Grintavci, južni pristopi;
5. Kameleoni, 1965-1995; 6. Otroški atlas sveta; 7. Modrosti dobre stare mame; 8. Drew, H.: Mojaprva velika knjigao glasbi;
9.	Snow, A.: Kako deluje pes; 10. Sveto pismo za otroke
Zagorje
1. Lipnik, J.: Leksikon domačih in tujih književnikov; 2.Cedilnik, D.: Cikcak po pravopisu; 3. Šteger, A.: Šahovnice ur, 4. Handke, P.: Nauk gore Sante-Victoire; 5. Hotschnig, A.: Leonardove roke; 6.5000 let Evrope; 7. Vodnikpo slovenskih vinorodnih okoliših; 8. Lopes, E.: Ezoterično zdravljenje s kamni; 9. Renčelj, S.: Siri - nekdaj in zdaj;
10.	Nahtigal, F.: Naučimo se uporabljati okna: windows 3.1
t	~>J
ZABEUO
Letos uvaja Glasbena šola Trbovljemalo glasbeno šolo. Prostora za vpis imajo trenutno še dovolj.
T.L.
V	času od 12. do 26. avgusta je potekala v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja samostojna razstava oljnih slik dr. Anke Župan- Prelesnik, članice Društva revirskih likovnikov Rclik Dadas. Slike je podarila Kinološkemu društvu Trbovlje.
T.L
V	času od 19. do 26. avgusta je v Novigradu letovala skupina mladih gledališčnike vMladinskcga gledališča Svobode iz Trbovelj. Za letovanje so se odločili potem, ko so uspešno končali svojo 30. gledališko sezono. Pod vodstvom mentorice Nande Guček so počitek ob morju izkoristili tudi zapriprave na naslednjo gledališko sezono
T.L.
Zveza kulturnih organizacij T rbovlje se intenzivno pripravlja v teh dneh na razpis gledališkega abonmaja za sezono 1995/96.
T.L.
V	času od 24. do 26. avgusta je, letos že petič po vrsti, na Lontovžu potekala poletna slikarska šola Knez - Knez, ki so se je udeležili otroci iz Zasavja, pa tudi iz Ljubljane. Pri izvedbi šole sta glavnima akterjema pomagala še Nikolaj Bcer in Severina Šprogarč, šolo pa je vodil Janez Knez. Udeleženci šole so dobili ob začetku na voljo lesonitne plošče, barve in druge potrebščine. Vsak dan so sprejeli tudi gosta: v petek, 25. avgusta, jih je obiskal prof. Aleš Gulič ter jim predaval o novinarstvu. Ob zaldjučku šole so udeleženci pripravili improvizirano razstavo.
T.L.
Batičev spomenik polomljen
Leta 1974 je bil, ob petdeseti obletnici spopada delavcev z Otjuno, Revirski muzej Trbovlje v celoti obnovljen. Ob tej priliki je bila umetniško, obogatena tudi okolica Delavskegadomakotosrednjegakultumega centra. Na stopnišču, ki se spušča z gornje ceste proti trgu pred Delavskim domom, so takrat med drugim postavili tudi dva spomenika rudarjev, ki ju je izdelal ak. kipar Stojan Batič. Zgornji spomenik mdarja je last RRPS, saj je do tistega leta stal pred upravno zgradbo rudnika oz. Zasavskih premogovnikov, spodnji paje last STT in je prav tako do leta 1974 stal pred upravno zgradbo Strojne tovarne Trbovlje. Lastnika sta po vsej verjetnosti ostala ista, vendar pa nastopa vprašanje, kdo je pristojen za njuno vzdrževanje.
Spodnji spomenik rudarja je znova poškodovan. Pred nedavnim mu je nekdo odlomil svetilko "ziherico", ki jo je v bron vlito držal v desni roki. Doslej ni še nihče poskrbel, da bi storilca našli in poškodbo popravili. Podobna skrunitev je bilanaistem spomeniku storjena okoli leta 1978, vendar smo takrat odlomljeno svetilko našli, uprava Delavskega doma Trbovlje paje poskrbela za popravilo oz. obnovo spomenika.
T.L.
E	J
Tudi letošnje poletje v Zasavju ni bilo ravno bogato s kakšnimi žurantskimi zadevami. Celo nasprotno - vladalo je pravo mrtvilo. Nekaj svetlih točk na črnem koncertnem nebu pa je vendarle bilo. Hvala bogu, da Zagorjani praznujejo svoj občinski praznik prav avgusta. Na osrednji proslavi njihovega občinskega praznika so tako ljudi zabavali Čuki. Tudi Alfi Nipič s svojimi muzikanti seje oglasil v naših krajih. Igral je pred trboveljskim hotelom. Pa ne dolgo. Dež in slabo vreme sta ga pregnala v notranjeprostore. Tampajebilo skoraj premalo prostora za vse ljubitelje bolj domačih viž. Mogoče pa je bilo toliko ljudi zaradi njegovih tehno umetnin. Le kdo bi to vedel.
Poleg Čukov in Alfija pa so "zašli" v Zasavje tudi fantje iz skupine Avia Band. 12. avgusta so igrali na Izlakah. Še največje presenečenje pa so priredili v Šmartnem pri Litiji. Pod kozolcem, kakor se imenuje tamkajšnja gostilna so povabili Moni Kovačič. Moni že dobro de-setletj e živi v ZDA in se le tu ali tam vrne v Slo-venijo. To seji že tudi kar dobro pozna pri govorjenju. Močno zavijapo angleško. Svojih let pa ne kaže. Še vedno deluje precej mladostno.
Pa še to. Na koncertu pod kozolcem je pred- bo nekoš še uspešnica - Slovenian Boy. stavila tudi svojo novo pesem-kdo ve, mogoče	Jure Nagode
Udeleženči planinskega tabora z Dola na Stolu.
so nam priključili vodo, elektriko in tudi lastnik zemljišča, kjer smo postavili šotore, ni zahteval plačila. Dejal je, da raje vidi planince, ki za seboj vse pospravijo, kot pa nedeljske izletnike, ki po svojih piknikih pustijo vse zasvinjano..."
Iz dnevnika Milana Čadeža je razvidno, da so vsak dan opravili krajši ali daljši pohod. Prvi dan so se namestili po šotorih, popoldne pa že obiskali Peči nad Žirovnico. Drugi dan so obiskali Zelenico, naslednji pa prehodili poljsko planino, se na Roblekovem domu malo spočili in zavzeli vrh Begunjščice. Zanimiv je bil tudi izlet na Valvazoijev dom, kjer so se ustavili ob arheološkem najdišču Ajdna. Štirje udeleženci pa
Z leve: Manja, Maruša, Karmen, Jasmina na taboru PD Dol nad Žirovnico.
2a€g,W®?§jEii,ti.a!®. ii
Planinsko društvo Dol je zadnjih deset dni julija organiziralo planinski tabor nad Žirovnico ob potoku Završnica. Udeležilo se gaje šestnajst otrok in pet vodnikov. Tabor je vodil predsednik društva Toni Pavlič.
Milan Čadež, vodnik, kije pisal dnevnik tabora, je dejal: "Gorenjci so se nam pokazali v drugačni luči kot jih poznamo iz vicev... Brezplačno
so medtem "skočili" še na Dobrčo in dom pod Storžičem. Ker so bili dnevi topli, so se otroci radi namakali v potoku Završnica. Mrzla voda pa nekaterih ni privlačila, zato so se odpeljali še na B led in v kampu Zaka uživali v plavanju. Popoldne pa jih je obiskal znani planinec Jaka Čop, pisatelj in mojster fotografije. Ob lepih diapozitivih jim je pripovedoval znamenito pravljico o Zlatorogu.
Največji podvig so opravili naslednji dan, ko so se podali na Stol. S kombijem so se pripeljali na Valvazorjem dom, od tam pa peš do Prešernove koče in na sam vrh Stola. Obiskali so še Celovško kočo v Avstriji in se vračali preko Zagona do Tinčkove koče, ki je znana po čebelarju Antonu Janši.
Zadnja dva dni so poleg krajših izletov namenih še krstu novih članov tabora in zaključnemu večeru, ki ga vsako leto pripravljajo z velikim veseljem.
Starši, ki so poslali svoje otroke prvič na tabor, so ugotovili, daje tak način preživljanja počitnic prijeten. Tudi letos so zadovoljni s kuhinjo, ki jo je vodila Mari Klemen s pomočjo Hilde Pavlič.
Fanči Moljk
Vran
(The Crow, ZDA 1994, MinAMAx/SuMMir)
Hudičeva noč: polna groze, nore & divje dekadence je za rock zvezdnika Eriča Dravena (Brandon Lee) in njegovo dekle Shelly Webster (Sofia Shinas) zadnja. Dobesedno. V njunem lastnem stanovanju ju ubijejo sadistični člani razvpite bande Top Dollarja (Michael Wincott).
Hudičeva noč: leto dni pozneje. Erič je spet z nami. V stane od mrtvih in maščevanje se prične. Pernati zakaj in kako njegovegaposlanstva (nanj namiguje tudi naslov) je tokrat v vlogi manifestacij e kozmične morale tipa kri za kri. Tudi v tem norem svetu, kjer vladajo anarhija, nasilje in morilsko požigalništvo nas lahko tolaži dejstvo, da nekje obstaja roka (khm, no ja, pravzaprav kljun), ki nas varuje, ali pa to vsaj poskuša.
Zgodbo pripoveduje Sarah (Rochelle Davis) in to s stališča deklice, ki se znajde v centru bitke med nemrtvim in urbanim v zločinskem svetu. Že takoj na začetku nam s hrepenečim glasom
BRANDON LEE
Beuevb
Angels
hudo trpeči duši pomaga do pravice".
Vran je posnet po scenariju scenarista in pisatelja Johna Shirleya (ob pomoči Davida J. Schovva) in črpa inspiracijo iz subkulturnega & kulturnega stripa Jamesa 0'Barryj a, oplemeniten pa je še z istovrstno mračnjaško scenografijo in markantno igro glavnega negativca (M. Wincott). Kamera in režija (Alex Proyas) filma sta odlična in mnogokrat spominjatananepozabnesekvence Blade Runnerja. Vrana si bomo na žalost najbolj zapomnili po tem, da je bil med snemanjem enega od mnogih prizorov z obstreljevanjem Brandon Lee zares ustreljen, nakar nas nakoncu nezmotljivo opomne tudi napis na črni podlagi: "ZaBrandonain Elizo." Zaradi te tragične nesreče je bilo vprašljivo, ali ga bodo dvojniki navkljub lahko dokončali. Shinasova si npr. filma baje še danes ni ogledala. Rekla je le: "Noč pred smrtjo sem ga vprašala, kaj bo počel potem. Rekel je: 'Poročil se bom'". Tudi zato bo najbrž le malokateri gledalec brez težav ločil Leejevo usodo od tiste, ki jo doživlja njegov lik.
Ocena ****+
razloži: "Ljudje so nekoč verjeli, da vran odnaša
duše umrlih v onostranstvo in v izjenih primerih	Tommy
ui k'! atev a N AnO S n 11« u m in &« ft Inn hazfiitii) Ia I • 26*441 VlVEVlBnA HHiiVf 7..... r,T r. P/. ,v.. .Tr. ■ 7.	V*.  ............
Cede ostaja pri nas
No, če ne bi bili tako pikolovski, bi ga lahko oddali enemu od tistih, ki so nam poslali dopisnico. Vendar smo v vprašanju specifično naročili in prosili za POLNO IME IN PRIIMEK agropopo vske pevke Šerbi alias Barbare Šerbec. Ne vem, alije bil razlog enostavnamalomarnostpri branju ali kaj drugega; nihče se ni spomnil, da bi napisal še kaj drugegakot Šerbi. Sicerjepana naš naslov prispelo sumljivo malo dopisnic. Glede na lahko vprašanje smo jih pričakovali veliko, veliko več. Mogoče vasje bilo, dragi bralci strah, da bi sosed ugotovil, da doma na skrivaj poslušate Plestenjaka. Kakorkoli, Jan ostaja v bunkerju do naslednje nagradne uganke. Ta bo - upam kmalu spet na straneh Žuriramo.
Glede na dolge, vroče počitnice, ki so sijih nekateri privoščili, pa nisem povsem prepričan, da se vaša pošta ni mogoče kje izgubila. Čeje do tegares prišlo, nikar ne obupujte. Pri naslednji nagradici bosta pač dvacedeja. Torej dvojnirazlog, da se potrudite in nam pošljete dopisnico s pravilnim odgovorom. Vi sepotrudite in nam pišite, mi pa se bomo potrudili, da vam vsaj malo zagrenimo življenje s kakšnim "težkim" vprašanjem.
J.N.
^ ......... .........................................^
Zadnja počitniška stran
Pozdravljeni vsi počitnikarji, ki uživate v zadnjih dneh počitnic in se hkrati že pridno pripravljate na začetek novega šolskega leta. Nekateri srednješolci so se že odpravili na maturantske izlete, drugi bomo tja prav kmalu odšli in si tako malo podaljšali počitnice. Danes pa bomo počasi zaključili z našo akcijo o skupini 12. nasprotje. Dobili smo še nekaj pisem in pesmic in danes objavljamo nekaj odlomkov. Želim vam prijetno branje in uživajte zadnje dni počitnic kolikor je sploh mogoče. V naslednji številki pa se bomo ponovno oglasili z odličnimi krvavicami.
Saša
Skupina 12. nasprotje
Kaj naj napišem vamšejaz? To, da skupinalZ.nasprotje jerespravi glasbeni As! Vedno mi vse dneve v tednu popestrijo, z glasbo "fletno" mi solzne oči ob žalostnih in deževnih dnevih posušijo!
Najbolj pa mi je pri srcu pevec Branko, še posebej tisti glas njegov, takrat moje srce kar postane in misli mi uidejo tja v daljavo!
Branko
Resnično pevec je tapravi,
A naj napišem še to, da
Najraje se z vlakom kam v širne daljave odpravi.
Karakter njegov po mojem je tisti čisto pravi.
O tem bi lahko napisala listov pet,
Le časa bi mnogo porabila, kajti astrologija moja ni le mačji rep In naj vam napišem še to, da Najraje je vse vrste pizz in zrezkov,
Da za žejo rad popije pivo...
Inteligenten resje Branko ta, lahko rečem le še to,
Čisti moški kavalirje to!
Branko je po horoskopu škorpijon in Alenka nam je napisala tudi nekaj značilnosti tega znamenja.
Vladajoči planet: pluton Element: voda
Barva: temnordeča, kostanjeva
Drag kamen: opal Kovina: jeklo
Drevo: gosta grmičasta drevesa Živali: raki
Države:Maroko, Norveška, Alžirija, Južna Afrika
Na naš naslov pa se je oglasila tudi Melita Jurman iz Trbovelj in nam poslala dve pesmici o Branku Lindiču.
Bila sem sama in osamljena.
Rabila sem prijatelja, ki bi mu zaupala, se z njim pogovarjala,
A nikogar nisem našla.
Nekega dne pa sem spoznala človeka,
Enkratnega človeka, ki je bil pripravljen postati moj prijatelj, spoznala sem tebe Brane!
Brezsmiselno je vse!
Res ne vem zakaj ljubim te?
A ne morem,
Ne morem pozabiti človeka, ki mi je bil tako dober prijatelj Enkrat samkrat še zapleši z menoj in ostani moj prijatelj.
/<f	K'/<2-	> 2-
jz>C> LovCimj\

d 'i •
Jogurtov koktejl s sadjem
Za eno osebo potrebujemo: en lonček jogurta, malo sladkorja (po okusu), tri do štiri žlice borovnic (ali kakšnega drugega sadja).
Borovnice najprej posujemo s sladkorjem.Jogurt nalijemo v kozarce, dodamo borovnice in vse skupaj dobro premešamo. Nato koktejl postavimo v hladilnik in ohlajenega ponudimo gostom. Zraven lahko ponudimo kekse ali kakšno okusno pecivo.
Jogurtov sadni koktejl lahko pripravimo tudi z jagodami, marelicami, ribezom..., v tem primeru sadeže prej razrežemo.
S.G.
strto’
F “^‘^SSSSSS
s?sr.^rss^ Tako jljl ,*«.„, di
Naše igračke
Na svetu živijo različni ljudje, ki zbirajo različne stvari. Nekaterim so
všeč ptički, drugi so zagreti za znamke in starine, jaz pa obožujem plišaste igračke.
Med njimi je tudi moja naj ljubša.
To je medvedek Piki, ki mi ga je podarila sestra. Kadar sem žalostna, ga stisnem k sebi in mu potožim vse svoje težave. Ko greva spat, si voščiva lahko noč in skupaj zabredeva v sanje. Če se odpravljam v šolo, je žalosten, saj ve, da bo sam. Včasih k njemu položim še ostale igračke, ki jih imam prav tako rada.
Medvedka ne dam zanič na svetu, saj je on res pravi prijatelj, ki me ne bo izdal.
Maruša Treven,5.a
Ko sem bil star tri leta, mi je teta za rojstni dan prinesla velik paket. Bil je skoraj večji kot jaz. Ker sem bil še majhen, mi ga je morala pomagati odpreti starejša sestra.
Iz paketa sem potegnil veliko zverino. Ta zverina je bila opica. Opici sem dal ime Afna. Ima velika ušesa in majhen gobček. Dlani in podplate ima bele, drugače pa je rjava. Brez nje nisem mogel zatisniti očesa. Večkrat sem se z njo pogovarjal in odgovarjal namesto nje. Ker je z mano prepotovala našo vas podolgem in počez, jo je načel zob časa. Pred kratkim je bila v popravilu, kjer soji pozdravili nekaj
ran. Iz leve noge ji še vedno uhaja pena. Ker je zelo umazana, bi jo bilo treba umiti, vendar se mi smili. Kar pomislite! Na vrvici bi morala viseti pripeta na obeh uhljih. Prepihal bi jo veter in gotovo bi staknila prehlad.
Torej bo še vedno ostala kar v moji topli postelji, ker še dolgo ne bom tako velik, da zanjo ne bi ostalo prostora v njej.
Tomaž Jelen, 5.b
Doma imamo veliko lepih in manj lepih igrač. Vse imam zelo rada, zato bi jim nekaj rada skuhala. Pripravila bi jim ogromno torto, v katero bi dala jagode, marelice, ananas in banane. Vse skupaj pa bi premazala z vanilijevo kremo. Na gostijo bi povabila vse, prav vse igrače. Torto bi prinesla na velikem pladnju, kijev obliki srčka in je roza barve. Naredila bi jo zato, ker imam igrače rada.
Na koncu pa bi zapela pesmico:
Me igračke Alje smo, vedno se zabavamo in sladkamo na skrivaj, kadar Alje ni doma.
Alja Pišek, 3.b
Iri zj	<s I* o £t'0t) f el, d' ( z dvto tA
K d porritntce,__________^_______________
Vozi^rao	zelo p\qlom6*5oko
S'ii\(,cekte bile \ irtune, -

Fijuud
se trii6	$V{ 5!^'
swv nag viKet\l t\q.KvaVl]9.
.rrvz.ttofr»A# b'y ,«\e--V<iW<Lravt>.
n p

(.
xTeValtv<\ kbsza

" jjlHISf Mjl11
'!
“at!

več kol me&cc dni, v tem času pa so odigrali že tudi enajst prijateljskih tekem.
"Pripravljeni smo (oliko kot sem za to obdobje tudi računal Napredek v igri je očiten. Moretti som pričakoval le nekaj več strelov iz zunanjih položajev, predvsem od Čopa in Čatra. Obrambe se nismo posebej trenirali, zato tudi še no deluje optimalno, zadovoljen pa sem z vratarjema Lesjakom m RandelovičcmAjc o dosedanjem; delo-pripravITaincdeobdobja strnil trener Anton
Bašič
mili.............
::||rboveljsiaiii žal-niso nrvcii sreče na dunajskem žrebu prvega kroga evropskega tekmovanja. Njihov tekmec bo namreč lanski zmagovalec pokala mest - nemški NicderwtifZbach. Težjega
nasprotnika-pfavzaprav ni bito moč dobiti, vseeno pa trboveljski trener ni ravno popolni pesimist.
lini m m m mmm
Hrpeljcanov, kot pada bi ■Nietlerwurzbach blestel. Vsekakor gre za dobro ekipo, toda mislim; da
■.■■■.■. .A- X  ■-■.■77.	“Tv ■■ ■ O-■	S~t A.	..fS V V.f SZ. . V4->f pV' VV1*-* * * ■ AS *J	V* V* ■
jo lahko vsaj na domačem igrišču premagamo. Dobili smo že posnetek ene od njihovih lanskih tekem. Glede na to, daje trener ostal isti, se verjetneitiudi sistem igre najbržhf bistveno spremenil. Zaenkrat vemo tudi, daje znani .švedski reprezentantQtšson ostal v klubu, odšla pa sta oba Poljaka.
<al katerihje bil eden tudi najboljši strelec nemške lige. Niederu urz.bachbomo v glavnem spremljali : preko satelitske postaje DNI. pravdal,ko pade zgodijda phsiannokitišl, pogledat, v Ncmajo," je dejal trener Bašič,
Rudis Ruda; l>o v pm tekmi gostitel.).: Zaradi premajhne trboveljske dvorane pa bo srečanje (4,oktobra) v Litiji. Povratna tekma bo bkok.obra v Nemčiji. Znana sta tudi že oba sodniška para. " Prvo tekmo bosta sodila Madžara Andorka m Schobcr, povratno srečanje pa Poljaka Clapinski in Manys.
Sašo Fabjan

NOGOMET
Še brez gola
Rudar - Črnuče 0:0
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 800, sodnik Barlič (Blagovica ).
Rudar: Dizdarevič, Alič, Kirbiš, Zaimovič, Žibret, Uranič, Barič, Sotenšek (Kic), Holešek, Breznikar, Sivko.
Črnuče: Dežman, Sovič, Vnučec, V avpetič, Jančič, Novak (Zavrl), Oblak, Mitrakovič, Tratar (Mesesnel), Birjukov, Mrak.
Vodilni Čmučani so prvič v tem prvenstvu ostali brez zmage. S končnim izidom so bili zadovoljni v obeh taborih, za popolnim uspehom pa lahko bolj žaluj ej o domačini. Igralci trenerj a Ocvirka so namreč imeli nekaj lepih priložnosti, toda tudi po 27 O minutah letošnj ega prvenstva niso zatresli mrežo. V tekmi s
Črnučami velja omeniti predvsem 22. minuto, ko je Jančič po Žibretovem strelu žogo odbil z golove črte, Sivko je v 43. minuti lepo preigral dva nasprotnikova igralca, nato pa streljal mimo vrat. Poleg tega je Žibret kar dvakrat zadel okvir vrat - v 14. minuti iz prostega strela s 25 metrov, v zadnjih sekundah tekme pa je neposredno s kota zadel prečko. Na drugi strani tudi Črnuče niso bile brez priložnosti, najlepše paniso izkoristili Tratar, Oblak in Mesesnel. Kakorkoli že, to je bila ena od boljših drugoli-gaških predstav v katerih sta bili obrambi uspešnejši od napadov, izkazal paseje tudi sodnikBarlič.
V uvodnih dveh krogih so Trboveljčani doma igrali z Nafto 0:0 ter v gosteh izgubili z Naklim z 0:1 ter so tako z dvema osvojenima točkama trenutno na 14. mestu lestvice.
S. F.
Poraz na začetku
Litija - Pletis Kolpa 0:3 (0:1)
Litija, igrišče NK Litije, gledalcev 250, sodnik Spasojevič (Koper), strelci: 0:1 Rehovič (25), 0:2 Podrebarac (63), 0:3 Juršič (89).
Litija: Pograjc, Golnar, Karamarkovič, Mele, Živkovič, Čuk, Zajc, Rižner (Props), Lajovic (Škofca), Račič (Uršič).
Kolpa:	Škočibušič,
Rahmanovič, Ogolin, Klepec, Sopčič, Juršič, Spudič (Planinc), Podrebarac, Rehovič, Žugelj, Jaklič.
Litijski igralci so po dobrih predstavah v prijateljskih srečanjih v prvenstvo startali slabše. Žena začetku sojih gostje potisnili v obrambo in le vratarju Pograjcu se imajo domači zahvaliti, da na odmor niso odšli z zaostankom večjim od enega zadetka. Začetek drugega polčasa je sicer pripadel domačim, ki so si ustvarili nekaj lepih priložnosti še naj lepšo Agatič, ko je bil sam pred vratarjem, pa gani premagal. Kar niso izkoristili domači so
kaznovali gostj e, ki kot kaže bodo kot novinec v ligi trd oreh za marsikatero ekipo. Pri domačih smo pogrešali predvsem igro Rižnerja, ki zaradi bolezni ni mogel kaj dosti pomagati.
V drugem kolu pa so Lilijani gostovali v Postojni pri Trasn-sportu iz Ilirske Bistrice. Izgubili so z rezultatom 4:0, kljub temu, da so bile moči na terenu popolnoma izenačene. Domači so dosegli gole po napakah litijske obrambe, medtem, ko je sodnik razveljavil regularen zadetek Litije pri rezultatu 2:0. Kljub temu, da so si ustvarili kar nekaj priložnosti pa žoga ni hotela v gol.
S. K.
Hrvati
prepričljivi
Slovenija - Hrvaška 0 : 5
(0:2)
Litija, gledalcev 300, sodnik Roscihtz. (Avstrija), strelci 0:1 Marič (11), 0:2 Lalič (30), 0:3 Rosandič (65), 0:4 Katulič (67), 0:5 Rosandič (80).
Slovenija: Handanovič, Šnofl, Prednik, Bundalo, Žagar, Reljič, Živkovič, Pregelj, Rakovic, Sivko, Grizold. Igrali so še: Bo-tonjič, Markelj, Gregorič, Serdinšek, Reščič, Zlodej.
Hrvaška: Šuštnjara, Lalič, Tomas, Milič, Grljič, Ostojič, Jurič, Čizmek, Marič, Kosič, Ivankovič. Igrali so še: Stojkič, Vincetič, Rosandič, Katulič.
Hrvaška mlada reprezentanca je v prvem kolu Mirop^okala v kategoriji do 20 let visoko premagala slovenske vrstnike, ki so bili resda nekaj mlajši od hrvaških. Gostujoči igralci so pokazali ogromno tehničnega znanja in borbenosti tudi takrat, ko so imeli tekmo že dobljeno. Slovenski igralci so si pripravili le dve do tri polpriiožnosti, prvi pravi strel pa so sprožili proti vratom šele tik pred koncem srečanja. Gostje so gole dosegali po lepo izvedenih akcijah ali pa so jim pri tem pomagali tudi obrambni igralci slovenske reprezentance. V tem tekmovanju nastopata še reprezentanci Avstrijske Štajerske in Koroške.
S. K.

Kar 64 mladih v nogometni šoli
Trbovlje - Veterani NK Rudar so v sodelovanju s trboveljskim klubom pripravili tudi šolo nogometa, ki je potekala med 7. in 18. avgustom. Udeležilo sejo je kar 64 mladih, kar polovico od njih pa se je prvič seznanilo z velikim travnatim igriščem. Z mladimi so delali Franci Sivko, Boris Zaubi in Sašo Petauer, za nemoten potek šole pa sta skrbela Vili Lamovšek in Edi Blatnik.
S. F.
Pajerjev
memorial
Primorju
Trbovlje - Veterani trbo-veljskegaRudaijaso vspominna
dolgoletnega odličnega igralca in kasneje trenerja Ota Pajerja pripravili drugi memorialni turnir. Tokrat so bili najuspešnejši veterani Primorja iz Ajdovščine, drugo mesto je pripadlo radešekmu Papimičaiju, tretji so bili domačini, zadnji pa lanski zmagovalec Veitsch iz Avstrije. Organizator se ob tej priložnosti zahvaljuje Cementarni Trbovlje za pomoč pri izvedbi turnirja.
S.F.
Veterani Litije prvi
Jevnica - Ob praznovanju jevniškega športnega društva so izmed mnogih tekmovanj pripravili tudi turnir v velikem nogometu za veterane. Prvo mesto so osvojili veterani Litije. Rezultati: Litija - Zagorje 1:1,
Litija - Dol 5:2, Litija - Jevnica
1:1.
S. K.
ROKOMET
Inženiring Šarbek se pripravlja
Litija - Rokometaši Inženiring Šarbka se kljub odsotnosti treh mladih reprezentantov pospešeno pripravljajo na novo sezono. Na treningih je opaziti precejšnjo zagnanost, na tek mah pa prednjači mladi Filip Gradišek, ki je kot kaže v strelski formi kot šenikdar. Preglejmo nekaj rezlultatov v zadnjem obdobju:
Inženiring Šarbek - Rudis Rudar 29:38
Odigrali so dvakrat po 30 minut in še dodatno 15 minut. Za Šarbke
je največkrat zadel Gradišek 10, Kogovšek 6 in Mandelj 4 za Rudarja pa Voglar 8, Medved 7 in Senčar 6.
Velenje - Inžiniring Šarbek 25:19
Tudi tokrat brez reprezentantov, vendar pa je bil trener Rovšnik izredno zadovoljen z igro preostalih. Največkrat je zadel ponovno Gradišek 9.
Inžiniring Šarbek - Zadar 19:21
Mladi litijski rokometši so z izvrstno igro v obrambi povsem nadigrali drugo hrvaško ekipo v preteklem prvenstvu, proti koncu, ko so jim pošle moči je Zadru uspelo rezultat preobrniti. Gradišek 7, Privšek 4, Mandelj, Kogovšek 3, Kralj, Sotenšek po 1.
S. K.
Trbovlje - V Čmi na Koroškem so se tekači v sklopu Maratona Kralja Matjaža borili na 3 km dolgi progi za pionirje, družinskem teku na 7 km, 10 km Trim teku in malem maratonu na 21 km. Odlične rezultate so atleti dosegli med mlajšimi in starejšimi pionirkami, saj stazmagaliZečijaMisimi in Aleksandra Tomovič pri ml. pionirjih je bil Vulnet Misimi drugi, med starejšimi
Boštjan Košec tretji, Benjamin Bevc peti inGregor Križišnik šesti, medtem, ko sta Maruša Misimi in Milada Omeragič zasedli 7. in 8. mesto. Med st. članicami je zmago na 10 km dosegla Heda Kotar, Meta Rajšek je zasedla tretje mesto, Jure Berčon pa je bil 27. V malem maratonu na 21 km je Franc Guzej zasedel 5. mesto in Primož Rajšek pa 19. mesto.
Mednarodni ulični tek je v avstrijski Velikovec privabil veliko tekačev iz Madžarske, Hrvaške, Nemčije, Avstrije in Slovenije. Člani so svoje moči merili na 5 km progi, cicibani in pionirji pa so imeli proge dolge od 400 do 1800 m. Na izredno kvalitetnem članskem teku so nastopili najboljši naši srednjeprogaši, zmago pa je dosegel Hrvat Čelič, Romeo Živko je zasedel četrto mesto, v svoji kategoriji pa je bil celo drugi. Tudi Franc Guzej je dosegel odlično razvrstitev v absolutni konkurenci saj je bil 8. in 4. v svoji kategoriji, Lovro Petrin pa 9. v absolutni in 4. v svoji kategoriji. Ani Živko je zasedla absolutno 2. mesto in zmago v svoji kategoriji, 2. je bila tudi Heda Kotar med st. članicami.
Odlične rezultate so atleti Rudarja dosegli med mlajšimi kategorijami. Vulnet Misimi je zmagal pri ml. pionirjih, Goran Mraz je bil tu tretji, zmage pa so dosegli tudi pri ml. pionirkah Zečija Misimi, Aleksandra Tomovič med pionirkami in med st. pionirkami Maruša Misimi. Boštjan Korošec je tekel med st. pionirji in bil tretji, Tomaž Kržišnik pa četrti. Med ml. mladinci je Tomaž Kovačič zasedel 3. mesto. Atleti so tudi na teku okoli Klopinskega jezera pri Velikovcu v Avstriji odlično nastopili.
Med st. cicibankami je zmagala Zečija Misimi prav tako tudi Maruša Misimi med st. pionirkami, med ml. cicibani je bil Vulnet Misimi drugi in Goran Mraz tretji, Uroš Županje pri st. pionirjih zasedel drugo mesto. Na glavnem teku okoli Klopinskega jezera so člani tekli na 5 km. Absolutno 3. mesto in zmago v svoji kategorijijedosegelFrancGuzej, Heda Kotar paj e zmagala med st. članicami.
Ob koncu dvomesečne atletske šole bo ta teden tudi zaključno tekmovanje v troboju. Cicibani bodo tekli na 60 in 600 m, pionirji pa na 100 in 1000 m, vsi pa bodo skakali tudi v daljino. Množičen odziv osnovnošolcev je na organizirano obliko preživetja počitnic privabil na stadion in kopališče veliko otrok, ki so spoznali osnovne atletske prvine, med seboj so se družili, igrah odbojko, košarko, nogomet in mini tenis ter se ob sončnem vremenu podali na kopanje. Na preglednih tekmovanjih v okviru PAŠ 95 so si nabirali prve tekmovalne izkušnje in mnogi bodo nadaljevali športno pot aktivni športniki.
Brez pomoči pokroviteljev si take oblike aktivnosti ne bi mogli organizirati sami člani AK Rudarja. Ob tej priložnosti se AK zahvaljuje pokroviteljem - Dnevniku, Zavarovalnici Triglav, Fructalu, Kolinski z Dentagumom in Softyjem, Gradexu, Rudisu, Cementarni, Kozmetiki Kahne, Zlatarstvu Trbovlje, SPOT Venetu, Stik Avtotehni, MR Marketu, Oberč Plastu, Salonu pohištva Europrima in Intera, Nataša Marketu in Charly Baru, Knjižnemu hramu in še mnogim posameznikom, ki so z nagradami za najboljše udeležence pionirske atletske šole in dobitki za srečolov omogočili izvedbo celotnega programa dejavnosti. Dragoceno pomoč so prispevali tudi starši članov AK Rudarja, ki so se aktivno vključili v delo in omogočili udeležbo najboljših udeležencev šole na nekaterih tekmovanjih v Sloveniji in Avstriji.
P. K.
Priprave
Dolanov
Hrastnik - Rokometaši drugoligaša Dol z Dola pri Hrastniku, že pridno vadijo za nastope v novi sezoni, katere prvenstveni ples se bo pričel 10. oktobra.
Pod vodstvom novega trenerja Stanka Anderluha, vadi štiri krat tedensko 16 igralcev. RaušI, Kranjc in Plevnik so se v priprave vključili kasneje. Večjih sprememb v ekipi ni. Vratarja Dareta Šuštarjain igralcaAljošo Uleta sta zamenjala vratar Klemen Sikošek in visoki zunanj i igralec Tomaž Potočnik, ki sta prišla skupaj s trenerjem iz Celja. Igralsko pot bo nadaljeval kapetan Urban Moljk, medtem ko se-je velik up Mitja Bekavac, očitno premislil in dal rokometu dokončno slovo. Prvo resnejšo preizkušnjo bodo imeli Dolani 2. septembra, ko bodo v Trbovljah nastopili na 2. memorialu Mirka Škaličkija, na katerem bodo ob domačemRudis Ruudarju zaigrali še prvoligaš Slovan in drugoligaš Sevnica. Teden dni kasneje bodo pripravili še turnir na Dolu, kjer je udeležbo že potrdil prvoligaš Ingeniring Šarbek, tretji udeleženec pa bo znan te dni. "Udeležba in zavzetost igralcev na treningih sta vse drugačna kot pred leti, ko sem prav tukaj začel svojo trenersko pot. Velik potencial se skriva v kadetih, zato smo najboljše vključili' v delo s člansko ekipo. Nekateri bodo prav gotovo dobili priložnost igranja že v tem prvenstvu", razmišlja novi trener, kateremu je cilj, tako kot upravi: uvrstitev v sredino razpredelnice, hkrati pa formirati ekipo za naslednjih nekaj sezon.
J.P.
Dunajčani boljši
Inženiring Šarbek - West Wicn 21 : 23 (9:10)
Litija, športna dvorana, gledalcev300. Strelci za domače: Gradišek 7, Sotenšek in Privšek po 5, Kogovšek 2 ter Trotovšek in Mandelj po 1. Za IVest Wien: Pelsenstein in Mezak 5, Uher 6,
' Grabnar 3, Radel 2, Weiberger I, Schmid 1.
Mlada litijska ekipa je tokrat presenetila z igro predvsem v obrambi, pa čeprav so gostje s hitrim oddajanjem včasih presenetili domačo obrambo. Ob solidnih domačih vratarjih je tokrat z igro presenetil Sotenšek, ob že standardno dobrem organizatorju domačega napada Privšku, pri gostih pa je predvsem ugajal hitro kriloUher. Domači se s to predstavo ne smejo zadovolj iti, kajti vmesjebilo tudi nekaj začetniških napak.
S. K.
KOŠARKA
Iskra Litus v četrtfinalu
Litija - Prvo uradno tekmo sezone 1995/96 je Košarkaški klub Iskra Litus odigral v Ljubljani z ekipo Ježice, v tretjem kolu pokalnega tekmovanja. Zmagali so Lilijani z rezultatom 85:60 (43:32). Igralci Iskre Litusa so z veliko boljšo igro brez problemov premagali Ježico in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje (četrtfinale) Pokala Mercator, kljub temu, da so nastopili brez najboljšega igralca Janka Narata. Najboljši strelec pri Iskri Litusu je bil Rok Kandžič. Lilijani bodo v četrtfinalnem turnirju nastopili v soboto, 2. septembra letos v Krškem proti Ljubljanski Smelt Olimpiji.
M.Š.
Prva zmaga
Zagorje - Comct (49:33) 89 :80
Zagorje, dvorana OŠ Ivan Skvarča, gledalcev 100, sodnika Povše in Lovše (Ljubljana).
Zagorje: Draževič 26, Galič 13, Poznič, Ponjevič, Rojko 12, Mlakar, Lavrač, Kofol 12, Koren 15, Javoršek, Kranjc, Omahne 11.
Comet: Gosak, Šrot, Benič, Sivka 9, Šahalter 5, Temnik, Šporar 8, Nerat 15, Plevnik 19, Kozar 7, Železnikar 17.
V pokalnem tekmovanju so Zagorjani prikazali zrelo igro proti Cometu, ki bo tudi neposredni tekmec v A-2 ligi. Gledalci so pripravili prijetno košarkaško vzdušje in močno
: 1
V soboto Skalijev
memorial
m sp
?gt;i
I 111 Pa 111 seveda v dvoran! osnovne šole. Poleg Rud,s

19. uri. Pa še

S.F.

upali v novo zmago domačih. Že na začetku tekme so pokazali kdo bo vodil ritem, saj so v 2 minuti povedli z 10:2. Zelo agresivna Obramba na obeh straneh je povzročala igralcem v napadu precejšnje nevšečnosti pri metu na koš. Najbolje so se znašli Koren, Omahne in Galič, ki so iz pozicije centra pridno polnili koš gostov. Zelo dobro so tudi izkoriščali napake gostov za hitre protinapade, kar je imelo za posledico hitro večanje razlike. Tako so Zagorjani v prvem polčasu povedli že za 19 točk razlike pri rezultatu 45:26 v 18 minuti.
Gostje so v nadaljevanju poskušali preobrniti potek srečanja s conskim presingom, vendar je domači branilski par Draževič - Rojko uspešno organiziral napade. Na polovici drugega polčasa so se gostje iz Konjic približali na 10 točk razlike. Kaj več jim ni uspelo, čeprav je moral igro zapustiti Boris Koren s petimi osebnimi napakami.
D. G.
Trije porazi in
dve zmagi
Litija - Košarkarji Iskre Litus so se prvič predstavili domačemu občinstvu odkar jih vodi novi trener Andrej ,Tr!ep in njegov pomočnik David Dedek v petih prijateljskih srečanjih.
Iskra Litus - Idrija 78:74 (38:34)
Ekipi obeh klubov sta bili enakovredni nasprotnik, čeprav so Lilijani vodili od prve do zadnje minute srečanja. Za ekipo Iskre Litusa so prvič zaigrali Žarko Džurišič, Uroš Ivanovič in Miha Šetina.
Iskra Litus - Helios 70:80 (37:33)
V prvem polčasu so domačini z borbeno igro v napadu in obrambi držali vodstvo v svojih rokah vse od 5. minute dalje. Čeprav so se jim gostje iz Domžal večkrat približali, vodstva niso ogrozili. V drugem delu pa se igralci Iskre Litusa niso mogli več upirati izredno borbenim igralcem Heliosa, ki so v 26. minuti izenačili (46:46), prevzeli vodstvo in ga držali do konca srečanja. V ekipi Iskre Litusa ni nastopil Slaven Delcžan, ki je dan prej prejel izpisnico.
Iskra Litus - Pivovarna Laško 75:84 (41:43)
Velika pomoč gostov iz Laškegani realna ocena srečanja, saj so domači igrali že utrujeni (predtem so odigrali tekmo s Heliosom). Kot v prvem srečanju proti Heliosu, so tudi v tem prevzeli vodstvo, a ne za dolgo. Že sredi prvega polčasa jim je zmanjkalo moči. '
Idrija - Iskra Litus 79 :69 (38:29) in Loka Kava (Škofja i,r>v-D . Iskra Litus 62:92 (21:48).
M.Š.

Trbovlje - V Termah Topolšica je potekal 4. mednarodni šahovski tabor, ki gaje organiziralo društvo šahovskih mentorjev Slovenijepodgeneralnimpokroviteljstvom urada republike Slovenije za mladino. Na svečani otvoritvi je mladim šahistom in mentoijem spregovoril tudi namestnik direktorja urada republike Slovenije za mladino Bogomir Vaupotič. Tabora seje udeležilo 112 osnovnošolskih otrok iz vse Slovenije in Hrvaške. Udeleženci tabora so imeli dopoldne šahovski pouk. Razdeljeni so bili v pet skupin, eno izmed njih je vodil Uroš Zalokar. V popoldanskem času so imeli udeleženci pestro izbiro: lahko so plavali, igrali namizni tenis, tenis, imeli aerobiko, gledali mladinske filme, pripravili so mini olimpiado, turnir v malem nogometu, ogledali so si Rotovnikovo jamo, igrali simultanko z MM Mestrovičem, MM Mikcem in MK Zalokarjem. Poslastica pa je bila partija, ki jo je MM Mohr na slepo odigral z državnim prvakom Tadejem Kobetom. Udeleženci so imeli tudi družaben večer z živo muziko, kjer so izbrali miss in mistra tabora, ter se preizkusili v karaokah. Iz Trbovelj so se tabora udeležili Aljaž Dušak, Vito Logar, Marko Žagar, Luka Trebežnik in Žiga Ahac. V skupnem tumiiju, ki je bil prvi dan so zasedli naslednje uvrstitve: 11. Aljaž Dušak 3 točke, 21. Luka Trebežnik 5,33. Marko Žagar 4,34. Vito
Logar 3, 50. Žiga Ahac 4. Sodelovalo je 110 udeležencev. Na podlagi šahovske moči so sestavili skupine. V prvi skupim je bil Aljaž Dušak in osvojil odlično 3. mesto ter bronasto medaljo. V tretji skupini je Vito Logar osvojil 7. mesto, Luka Trebežnik pa 9. mesto. V četrti skupini je bil odličenMarko Žagar z osvojenim 3. mestom in prejel bronasto medaljo. Zelo dober je bil tudi Žiga Ahac z 8. mestom.
Z rezultati na taboru je vodstvo ŠK Rudar zelo zadovoljno. Naši mladi šahisti so pokazali, da sodijo v sam vrh slovenskega pionirskega šaha. Sistematično delo z mladimi je že obrodilo sadove. Na zaključku tabora so vsi otroci prejeli majice, priznanja, nekateri medalj eindiplome.Možnojebilo naročiti tudi videokaseto. Zaključka seje udeležil tudi direktor Zavoda republike za šolstvo Ivan Lorenčič. Mladim je spregovoril o pomenu šaha za razvoj osebnosti, pohvalil organizacijo, najboljšim pa podelil medalje. Po razglasitvi se je gospod Lorenčič zadržal v daljšem pogovoru z mentorji, ki so mu predstavili svoje poglede, kako razviti šahovsko igro v slovenskih šolah, sam pa jim je pri njihovem delu obljubil pomoč in podporo Zavoda republike Slovenije za šolstvo.
M.V.
SAH
Trbovlje - Na mesečnem hitropoteznem tumiiju Trbovelj je v A skupini je sodelovalo 6 šahistov. Od 10 možnih točk jih je Franc Kotnik osvojil 9 in dosegel prvo mesto, Hinko Jazbec je s 6. točkami osvojil drugo mesto, tretji je bil Rado Bajda, četrti Miran Skobe, peti Aljaž Dušak in šesti Rudi Komlanc. V B skupini je zmagal Ludvik Jerman 8 točk, drugi Boštjan Benko 6,5, tretji Franc Hvala 6 točk. Sodelovalo je 6 šahistov.
13. julija je v ŠK Rudar Trbovlje potekal šahovski ^	turnir, ki je bil
računalniško vo-
den. Prvo mesto

je osvojil Franc Kotnik s 6,5 točkami, drugije bil Rado Bajda 6, tretji Andrej Novak 4,5, četrti Bojan Kuzmič 4, peti Miran Skobe 4, šesti Aljaž Dušak 3,5, sedmi Rudi Komlanc. Sodelovalo je 14 šahistov iz Zasavja.
Šahisti ŠK Rudar Trbovlje so se udeležili odprtega hitropoteznega turnirja ekip v Grižah pri Žalcu. Zmagala je ekipa Mikaso iz Ljubljane s 38,5 točkami. Prva ekipa šahovskega kluba Rudar Trbovlje je v postavi Zalokar, Jazbec, Kotnik, Skobe osvojila 6. mesto s 24,5 točkami. Ekipa Rudarja II v postavi Bajda, Goršek, Dušak, Novak je osvojila 12. mesto s 21,5 točkami. Sodelovalo je 19 ekip iz cele Slovenije. Po končanem ekipnem delu turnirja je potekal še hitropotezni turnir dvojic. Prvo mesto sta osvojla Krumpačnik in Kajnih iz Maribora s 26 točkami. Dvojica Vombek in Zalokar je osvojila 5. mesto s 22,5 točk. Dvojica Goršek, Dušak je bila 20 s 17 točkami.
M.V.
GIMNASTIČ NI KLUB TRBOVLJE
Rudarska cesta 4, Trbovlje, tel.:21-200
Telovadite z nami v programa GYM
filBTlBJE l
* cicibani in starši ( otroci stari 2 leti in več)
* cicibani (otroci stari 4,5,6 ht
j:	::
ZDRAVJE I
f, V\v
*	splošna gimnastika za dečke in deklice f od l.r. OŠ dalje)
*	akrobatika (mala in velika prožna ponjava)
ran:::::-
SPROSTITEV!
X
* športna šola ( otroci od i,- 4. razreda OŠ)
/J%w gimnastika tenis, plavanje, športno plezanje 4r atletika, igre z žogo, smučanje ...
UŽIT EK 1
* aerobika za mladino in odrasle *joga
VPIS OD 4.9 DALJE
ZAČETEK 11.9.
Trbovlje - 15. avgusta malo čez sedemnajsto je na cesti Dobovec Župa voznik osebnega avtomobila I. J. zaradi neprimerne hitrosti trčil v kamen, od koder gaje odbilo v levo stran, kjer se jepotem vozilo večkrat prebmilo. Obe sopotnici sta bili huje poškodovani.
Trbovlje - 21. avgusta so malo čez 14. uro obvestili miličnike v Trbovljah, da v bližini vrtca Pikapolonica ovira promet konj, ki je odtrgal vrvico s katero gaje privezal njegov lastnik J.S., kije medtem veselo popival po gostinskih lokalih.
Zagorje - 22. avgusta je K. V. vozil po regionalni cesti na Izlakah osebni avto in zavijal levo proti bifeju Valvazor. Pri tem je izsilil prednost voznice B.V., ki seje ravno v tem trenutku pripeljala iz smeri Zagorje. Prišlo je do trčenja, na obeh avtomobilih pa je nastalo za 500.000 tolarjev škode. K.V. je bil predlagan za obravnavo pri sodniku za prekrške.
Hrastnik - Na ulici Prvoborcev je P.T. vozil vzratno, za njim je pripeljal Z.B., nakar sta trčila. Z.B. je ustavil, policistom povedal, da ni kriv, nato pa hitro odpeljal. S to trditvijo seje strinjal tako P.T. kot tudi policija. Toda k sodniku za prekrške ni bil poslan le P.T, ampak tudi Z.B., saj je bilo naknadno ugotovljeno, da je vozil brez vozniškega izpita.
Čeče - 24.8., približno ob pol desetih zjutraj, je P M. peljal proti Hrastniku po odseku, kjer srečanje dveh vozil praktično ni mogoče. Nasproti je pripeljala P.U., katero je omenjeni voznik, ker se ni držal desnega roba cestišča, oplazil. Ženica je nato zapeljala s ceste ter se prevrnila na streho. Škode je za okrog četrt milijona tolarjev.
Aufbiks
20. avgusta je ob zgodnjih jutranjih urah v klubu • Mesečina prišlo do pretepa med radarjem K.M. in gostom B.P.. Pretep je povzročil nesporazum pri plačevanju vstopnine. Zaradi pretepa pa sledi predlog za obisk sodnika zoper radarja K.M.
-j. V prvih minutah 27. avgusta so bili zagorski policisti A poklicani na intervencijo na prireditvenem prostoru v Kotredežu. Ugotovljeno je bilo, daje F.V. potisnil B.R., kateri je padel po tleh, pri tem pa bil deležen hudih telesnih poškodb, med drugim celo zloma lobanjskega dna.
Trbovlje - 25. avgusta zjutraj, so bili policisti obveščeni, da je na obisk k A.N. prišla G.S., kije tega dne tudi izvršila tatvino denarja in sicer je iz denarnice vzela 550 nemških mark. V tem primem gre za begunko, kije skupaj z denarjem zapustila Trbovlje in jo še vedno iščejo.
Zagorje - Istega dne okrog desetih zjutraj je V.J. v paniki poklical zagorsko policijo, češ da so mu na Kidričevi 29 vlomili v Zastavo 750 ter mu odvzeli avtoradio. Policisti so pohiteli v akcijo in že naslednje jutro je pri njih ponovno zazvonil telefon. Na drugi strani žice je bil sedaj še bolj presenečeni V.J., saj so v frčka ponovno vdrli - in mu radio vrnili.
Hrastnik - Ta mesec so v občini Hrastnik že trikrat zasledili kadilce s čudnimi cigaretami - iz njih seje namreč širil nenavadno čuden dim. Preiskave in testi teh cigaret sov teku in če bo ugotovljeno - kar policisti tudi predvidevajo - , da gre za marihuano, bodo ti sumljivi kadilci prijavljeni sodniku za prekrške.
Varna pot v šolo
Šolska vrata se ponovno odpirajo, na pričetek pouka pa se še prav posebej pripravljajo na vseh policijskih postajah po Zasavju. Tako želijo z akcijami doseči povečano pozornost do otrok, predvsem do najmlajših, pa tudi do ostalih udeležencev v cestnem prometu in na ta način prispevati svoj delež k zmanjšanju števila prometnih nesreč.
Poostren nadzor bodo policijske patrulje izvajale na vseh ogroženih prehodih za pešce, hkrati pa bodo opravljeni še razgovori s starši prvošolčke, saj je poznano, da so prepogosto tudi sami slab vzor svojim šolarjem, ko nemalokrat prečkajo cesto mimo prehoda. Le-ti pa v začetku šolskega leta, to postaja iz leta v leto vse bolj moderno, novopečene učence prevažajo k pouku z osebnimi avtomobili, po nekaj dneh pa jih povsem same, ne da bi jih poprej poučili o nevarnostih na cesti, meni nič tebi nič napotijo v šolo, namesto da bi otroku pokazali najkrajšo in tudi najvarnejšo pot v šolo. Policija hkrati tudi opozarja, naj bodo otroci, danes, ko se noči nevarno daljšajo, oblečeni v svetlejša oblačila, okrog vratu pa naj imajo zavezane rutice. Ker pa se na prenekaterih območjih zasavske doline ta čas vršijo posegi v prostor, ne bo odveč, da so o teh nevarnostih poučeni tudi otroci. Premnogi (predvsem tisti iz višjih razredov) pa se bodo k pouku vozili s kolesi (le-ta bodo ustrezni organi še pred zimo pregledali) - prav njih posebej opominjajo, naj uporabljajo brezhibna prevozna sredstva, seveda pa jim priporočaj o^jraj, če je to le mogoče, uporabljajo varnostno čelado, kijih bo uspešno ščitila pred hudimi padci; ob tem pa naj jih tudi starši neprenehoma opozarjajo na nevarnosti na cesti, kijih nikoli ne manjka. Ob opozorilih pa hkrati na vseh policijskih postajah zatijujejo, da se bodo trudili, da bi promet nadzorovali skozi celo leto, še posebej v bližini šol (na delu okrog njih bodo predvidoma dve uri na dan, proti kršiteljem pa bodo strogo represivno ukrepali), kjer so, mimogrede, še pregledali potrebno signalizacijo in o nepravilnostih obvestili vzdrževalce. Že pred časom so pričeli tudi z drugačnimi, a zato nič manj pomembnimi aktivnostmi. Tako so v Zagorju v sodelovanju z vzgojno-varstvenimi zavodi v teku priprave za otroško igrico Policija za otroke, na lokalni ETV bo ta četrtek prikazanapoluma oddaja o nevarnostih na poti od doma do šole in nazaj, Policijska postaja Trbovlje se je z vodstvom šole tudi že domenila, da bi vozači, ki se sedaj zbirajo na avtobusni postaji pri parku, zaradi večje varnosti na prevoz čakali na parkirišču pri gimnaziji, medtem ko bodo v Hrastniku šolaije-prometnike prav kmalu poučili o njihovem delu, delaven pa je tudi bivši svet za preventivo v cestnem prometu.
Policija je torej ob pričetku šolskega leta zelo aktivna, zato tudi ni presenetlj ivo, da analiza večletnega proj ekta vključevanj a šolarjev v promet kaže, da, na srečo, v tem času učenci največkrat niso žrtev prometnih nesreč. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da se večina voznikov zaveda na spremembo režima v prometu, ki nastopi, ko se šolska vrata ponovno odpro, tako pa se pred njimi in okoli njih gneča zgosti. Upajmo, da bo tako tudi letos. Da pa bo nesreč še manj, mora vsekakor vsak državljan (in ne samo policija) prispevati svoj delež pri ustvarjanju prijetnejšega in varnejšega življenja tudi na cestah.
Rado Fele
m
V tem mesecu, točneje 5. in 6. avgusta, je Aeroklub Zagorje v čast praznika zagorske občine organiziral panoramske polete nad zagorsko dolino in Zasavjem, za nameček pa še letalski miting - vse to na vzletališču na Ruardiju. Prvi dan je vozilo le eno letalo, RUBIN DR 400/ 180, priletelo je z Brnika. Ker pa v zrak lahko popelje le dve odrasli osebi in otroka, so organizatorji ugotovili, da to ne bo dovolj. V nedeljo, ko je bil, navzlic neznanski vročini, na Ruardiju vrvež, kakršnega že dolgo ne pomnijo, se mu je iz Ljubljane pridružil AN-2, ki je, čeprav lahko sprejme 14 oseb, zaradi varnosti vozil le 10 potnikov. Vmes so letali tudi zmajarji, ki pa jih je v nedeljo okrog poldneva povsem zasenčila kopica zanimivih, atraktivnih letal (večinoma v lasti privatnikov). Tako nas je prišla z letališča Lesce pozdravit Cessna 310, iz Velenja Cessna 172, iz Novega mesta je priletel Piper Varior tip 28. Ameriško akrobatsko letalo Pic iz Portoroža je pod krmilom pilota Borivoja Bivica (po rodu Trboveljčana) izvedlo prav poseben akrobatski program. Mimogrede se je oglasilo še ultralahko letalo Storch, avion AN-2 pa je odvrgel ptujske padalce, katerim se je nato mudilo še naprej v Slovenske Konjice, kjer je potekal podoben miting kot pri nas, več zmajev je prijadralo iz
Letališče na Ruardiju
kamniške smeri. Kot izredna zanimivost se je predstavil še vojaški helikopter Ministrstva za obrambo, ki je pri vzletu in preletu pokazal, kaj takšna "pošast" vse zmore.
Največja gruča pa seje kljub vsemu vseskozi drenjala okrog stojnice s kartami za panoramske polete. Le-ti so seveda potekali v skladu z vsemi črticami zakona. Četudi se ponavadi opravljajo le 7 minut, so trajali kar četrt ure. Avioni so preletali celo Zasavje: proti Trojanam, do Kuma, preko Trbovelj in Hrastnika, pa spet nazaj, in to za ceno 3500 tolarjev za odrasle, medtem ko je bilo za otroke potrebno odšteti polovico tega zneska. Presrečnim potnikom se to ni zdelo veliko. Omeniti je potrebno, da so uspeli zvoziti le polovico ljudi, željnih pogledov s ptičje perspektive, dasi so poletali do trde teme. Po končanem poletu ni bil nihče od srečnežev, ki se je uspel popeljati v oblake, pretirano zgovoren - morda so bili presenečeni nad slikovito podobo naše doline iz zraka, pa tudi nad nepričakovano udeležbo veselice v Podkumu - ob tem so vsi v en glas zatrjevali, da pretiranega strahu ni bilo. Hkrati so se čudili, kako je našemu aeroklubu v tako kratkem času uspelo doseči takšne podvige.
Pravi piloti, med njimi drugi z leve Trboveljčan Borijoj Bivic.
Med potniki, ki so si lahko iz zraka ogledali Zasavje, so bili tudi trije izžrebani bralci Zasavca, ki so na letališču pravočasno oddali zasavčeve kupone.
Lastnim očem skoraj ne verjamejo tudi sami predstavniki tega kluba, čeprav že pridno ustvarjajo načrte za bodočnost. Tako so pridobili dovoljenja za šolanje pilotov (inštruktorje, vešče poučevanja imajo; primerno vozilo za to dejavnost pa bodo tudi kmalu dobili), letalske prireditve (katere je mogoče opazovati tudi z njihovega letališkega stolpa) in panoramske polete (katerih sezona se obetajeseni v brezvetrju, ko bo vročina popustila - verjetno celo z najetim letalom). Sicer pa računajo, da bodo najprej opravili še preostala gradbena dela - podaljšanje vzletno-pristajalne steze morda celo na 600 metrov in izgradnjo dveh pokritih hangerjev ter ostalih spremljajočih objektov. S svojo dejavnostjo nameravajo popestriti turistično življenje Zagorjanov in se ob ten morda ukvarjati celo z aerotaksijem, ki bi omogočil prevoz poslovnežev z Ruardija na Brnik, v Portorož..., usposobljene pilote za to tudi že imajo. Aeroklub Zagorje nam obeta precej do nedavnega za nas nepoznanih aktivnosti. Dobiti bodo morali le še nekaj finančnih sredstev, in kot kaže, dejavnost na do še nedavnega smetišču bo zaživela v polni meri v veselje vseh.
tekst: Rado Fele foto:Tomo Brezovar
Padalci $o bili svojevrstna zanimivost letalskega mitinga.
Precej deževna sobota je bila, tista, 29. julija. V Radečah, na Jagnjenici 45 a, se nas je zbralo okrog 20 navadnih zemljanov. Iz različnih koncev Slovenije smo prišli, najrazličnejši ljudje, različnih poklicev, plasti in starosti. Dekleta in fantje, moški in ženske in otroci, tudi oni. Zbrali smo se, da bomo varno prišli po razbeljeni žerjavici na drugo stran. Bosi. Pri polni zavesti. Zato, da dokažemo (sebi seveda), da smo sposobni v življenju narediti prav vse. Tudi nemogoče. Zato, da si naberemo moči in zdravja, zato da... Vsak je imel svoj razlog, le cilj je bil skupen. Kako noro, neverjetno, nemogoče, težko, prevarantsko... Tudi vi mislite tako? Verjamite, veliko bolje je izkustvo doživeti, kot opredeljevati ga. Sicer pa, saj ni naključij v življenju in vse se zgodi tako, kot je prav. "Eterični dvojnik ti izpolnjuje vse želje. Pripelje te do določene situacije in ko pride pravi čas se vse zgodi. Ob pravem času na pravem mestu. To je to," pravi Drago Kavšek.
"Tri stvari so, ki jih je sposoben narediti vask človek: hoditi po ognju, hoditi po gladini vode in levi tirati - lebdeti v zraku," je dejal mojster Drago Kavšek, ki je organiziral to delavnico. Hoja po ognju je že tisočletja star običaj in s tem, ko gre človek čez ogenj pridobi veliko energije - zdravja, saj se mu prečistijo nadiji (aurični obroči) skozi katere teče kozmična energija, bioenergija. S tem ko se blokade na teh poteh umaknejo, se pretok te energije pri človeku poveča. Drago prireja hojo po žerjavici že okrog pet let. Priredil j e že veliko tovrstnih delavnic in ni se mu še ponesrečilo - nihče se še ni opekel, kljub ogromnemu številu ljudi, ki so hodili po ognju pod njegovim vodstvom. Drago pravi, da je temperatura samo energija, ki švigne skozi meridian in če pride do organa v telesu, kije že obolel, se pojavi povratni udarec. Tako dobi človek na tisti akupunkturni točki na podplatih (tu so akupunkturne točke za vse notranje organe) energetski preboj. To pomeni, da se na tistem mestu lahko naredi mehurček, ki kakšni dve uri malce skeli, potem pa se potegne nazaj in drugi dan je vse povsem normalno.
Nekaj čez šestnajsto je bila ura in pričeli smo z najpomembnejšim delom - pripravami. Polegli smo po dišeči slami v skednju pred Dragotovo domačijo. Priprave za hojo po žerjavici so trajale kar okrog pet ur in brez njih hoja ne bi bila uspešna, saj se le s posebnimi tehnikami lahko dvigne zavest na višji nivo. Dvignjena zavest pa j e predpogoj za nebolečo hojo po žerjavici.
Zunaj je narahlo padal dež, mi pa smo ležali v napol odprtem sekdnjif in pričeli z dihanjem - rebirthingom... "Priprave potekajo predvsem na prostem, zato, da se čim bolj povežemo z naravo, z duhovnimi bitji. Večina
ljudi teh bitij ne vidi, razen tistih, ki imajo odprto tretje oko," je pojasnil Drago. Največ vaj se izvaja na pleksusu; to je tretja čakra (enegetski center). S temi vajami se nam dviguje zavest. Večina ljudi živi v materialnem svetu - to je v prvem in drugem centru (čakri). Z vajami pa se zavest dvigne za en center - na pleksus Solaris. Tu je glavni element ogenj -
sem že o tem, da ljudje hodijo po žerjavici, da je vedno več tovrstnih delavnic. Vendar oni so oni in jaz... Si sploh zaupam dovolj? Se znam resnično predati? Na tisto usodno soboto je deževalo. "Morda pa bo delavnica le odpadla," mi je zopet prišepnil razum in strah je popuščal. "Pa tudi če ne bo odpadla. Vseeno si lahko premisliš, vedno, in ne narediš niti koraka," me je miril razum. "Odločitev je tvoja. Strahove lahko potlačiš in se jim izogneš, a ne za vedno. Dohiteli te bodo in ponovno napadli, tokrat močneje. Zberi pogum in spopadi se z njimi že enkrat. Saj veš, pred sabo ne moreš pobegniti."
Drago je razložil, da imajo ljudje razne reakcije ne samo nekaj dni, tednov in mesecev po delavnici ampak tudi že nekaj dni pred njo. "Veliko ljudi doživlja hude transformacije. Lahko Se pojavi diareja, kakšna alergija, lahko hodijo več na vodo, nekaterim se spustijo mozolji, se slabo počutijo... "Ego kontrola bi naredila vse, da bi človek ne šel čez ogenj, ker
Kres je zagorel in napetost se je počasi stopnjevala, a odločitev udeležencev je bila trdna.
izgoreva nam hrana, ogreva se telo - tu je centralna kurja za vse telo.
Ko r&zuni obpove
"Daj no, saj ne moreš hoditi po ognju, tega nisi sposobna, nihče ni, ti pa sploh ne," mi je prigovarjala racionalna zavest. Že dan pred delavnico sem občutila tesnobo v predelu srca in želodca. Bilo me je strah. Slišala in brala
se zaveda, da potem ne bo več tako, kot je bilo. Tisti dan, ko poteka delavnica imajo ljudje tisoč in en izgovor, kako nanjo ne priti. Kdor premaga ta strah, da samo pride sem, se odloči in se odločitve drži, je naredil ogromno. Potem gre naprej vse gladko."
Saj ogenj vendar peče, le kdo še ni tega izkusil. Pa vendar sem videla in tisti dan celo izkusila nasprotno. Zakaj se ljudje ne opečejo,

Za ncicvimc TomAŽc
Marsikdo bo vse to zanikal in bo rekel trik, "finta" in svojo nejevero tolažil z najrazličnejšimi razlagami; da si hiptotiziran, da žerjavica ni vroča, da je vse skupaj črna magija... Ritual hoje po žerjavici je star že več tisoč let in več. Gojila so ga razna Indijanska plemena, pri nas pa so ga poznali predvsem v Beli krajini, kjer so kmetje na poseben praznik čez žerjavico peljali živino, da se je očistila bolezni.
Sicer pa nejeverni Tomaž ostane nejeveren. Vendar v dobi v kateri živimo, bodo tudi timorali popustiti, sajje takšnih in podobnih "čudežov", ki sploh niso čudeži, čedalje več. No mogoče smo pa ljudje vse bolj neumni in namesto da gremo v gostilno, namesto da si kopičimo bogastva, iščemo v življenju nekaj več. Lahko gremo hodit po žerjavici, se s tem prečistimo in sebi dokažemo moč duha nad materijo. Navsezadnje pa, le zakaj bi vas poskušali prepričati? Če ne verjamete lahko izkusite sami.
"Tomaži" se smejijo tistim ki po žerjavci hodijo, češ kako so vas potegnili.
Oni po se smejijo "Tomažem" in se sprašujejo koliko let bo še preteklo, da bodo spoznali in se prepričali o moči duha. In na koncu ugotovimo, da se vsi smejijo. Kaj ni fletno?
B.Š.
ko hodijo po žerjavici? "To je zaradi elektromagnetnega polja, kije okrog nas (naša aura). Bil sem že v ljubljanskem krematoriju in sem videl, kako človekovo telo pri 800 stopinj Celzija gori kot bi bilo iz lesa. Tu pa je tudi do tisoč stopinj in ti uspe priti brez opeklin na drugo stran ravno zato, ker je to elektromagnetno polje tako močno, da ščiti telo pred opeklinami. Opeklinaje namreč samo miselni vzorec iz otroštva. Potrebno se je le prepustiti, odpreti in čez ogenj greš brez problema," je pojasnil Drago. Kako nesmiselni so naši strahovi, smešni, osnovani na nezrelosti in prepičanjih, ki izhajajo iz nesamozavesti, privzgojenih prepričanj in miselnih vzorcev, ki so nam jih dostikrat povsem nehote ali pa z najboljšimi nameni, vcepili naši starši, vzgojitelji in šola. Smešni ali ne, tu so. Polni so trikov in zmeraj znova jim uspe odvračati pozornost od cilja.
dsnjeMi krst
Prenehalo je deževati in grmada je zagorela. Drago je vsem razdelil svinčnik in prapir, na katerega je vsak zase zapisal svoje slabosti, ki
bi jih želel žrtvovati ognju. Enkrat za vedno. Ogenj je element, kije tako kot voda, zrak in zemlja, del vsakogar od nas. Če so ti elementi v ravnotežju, če smo jih pravilno sprejeli kot del nas samih in z njimi ustvarili pravilen odnos, postanejo naši prijatelji. Ta dan smo se posvečali ognju.
Zmračilo se je že in opazovali smo kopico drv, kije izginjala pod plameni in pod njimi so zgorele tudi naše slabosti, napisane na koščkih papirja. Simbolika boste dejali. Toda ali niso to, kar slišimo, čutimo in vidimo le simboli -simboli naravnih zakonov, skritih in nerazumljivih človekovemu razumu, a odkriti čistemu srcu in odprtemu umu.
Napetost je naraščala. Drago je začel pripravljati ognjeno preprogo - dolgo okrog tri
Še malo in ostala bo le žerjavica, na kateri si bomo greli noge.
in pol metre ter široko približno en meter in pol. V tišini smo strmeli v ogenj in vsak zaseje skušal z njim vzpostaviti stik. Občutila sem toploto, ko sem tako stala oddaljena kakšna dva metra od ognja. Že tu je bilo tako vroče, žerjavica je bila peklenska, to seje videlo. "Le kako bom zmogla? Če bodo drugi bom tudi jaz. Me zopet zavaja čredni nagon? Pa saj je vseeno, bo že šlo," sem ponovno bila boj sama s svojim razumom. Naredili smo krog okoli ognja in se prijeli za roke. Odpeli smo manire (svete besede). Nato je vsak zatrdil svojemu sosedu, kot samemu sebi, da mu bo uspelo. Nenadoma je nekega moškega srednjih let popadla takšna slabost, da je padel na tla. Drago in njegov prijatelj, tudi znan bioenergetik Franci Mihelač, sta mu priskočia na pomoč. Izbljuval je ostanke hrane in pijače in takoj mu je odleglo. Povedal
je, daje pred odhodom na delavnico spil nekaj alkohola. Drago nas je takoj opozoril, da naj nikoli kadar gremo na takšne delavnice ne pijemo alkoholnih pijač, saj se s tem zapira kronska čakra in onemogoči pretok energije skozi telo^
Sedaj je šlo zares. Bosi smo stali v mokri travi in strmeli v ogenj. Deževalo ni več, a nebo so še vedno pokrivali oblaki. V daljavi seje na pol v megli dvigala gora. "Na to goro se bom osredotočila, ko bom hodila po ognju," sem si dejala v mislih. Drago nam je že prej povedal, da je naš cilj onkraj ognja in se moramo zato osredotočiti na kakšno točko na drugi strani. Dvignili smo roke proti nebu in glasno zapeli AUM. Prvi gre čez ogenj vedno tisti, ki gaje pripravil in s tem prebije energijo. Drago je zakoračil po žerjavici, kot bi hodil po kockah sladkorja. Brez problemov je bil na drugi strani in zadovoljno dejal: "Sedaj gre lahko po ognju vsak od vas." Glasno smo peli AUM, da je odmevalo do neba. Ko se približaš žarečemu predpražniku seje potrebno pokloniti in prositi ogenj, naj te spusti čez in mu s tem izkazati spoštovanje. Vrstili smo se, peli maniro in hodili - eden za drugim, brez opeklin... Treba seje odločiti in narediti prvi korak. In narediti prvi korak je pravzaprav najtežje, kajti vsaka pot se začne s tistim prvim korakom. Če lahko naredimo prvi korak, jih lahko naredimo tisoč.
Vedno znovaje Drago nalagal žerjavico na predpražnik in vedno znova smo se odpravili na ognjeno pot. Lahko seje pojavila bolečina, kot bi te nekdo malce zbodel s šivanko in vedel si, daje to le energetski preboj na akopunkturni točki. "Poglejte, nebo nad nami seje odprlo," je iznenada Dejal Drago. Ozrla sem se v nebo in spreletel me je srh. To ni bil srh strahu. Oblilo meje spoštovanje in navdušenje nad to veličino kozmosa, katerega le majhen delček smo spoznali z našim omejenim razumom. Z intuicijo in odprtim srcem je včasih lažje, sem si mislila, ko sem občudovala nebo. V velikem krogu nad nami so se pojavile zvezde, čeprav je bilo povsod drugje nebo še vedno oblačno, prav tako kot je bilo še tik pred začetkom hoje po žerjavici oblačno nebo nad nami. Bilo je veličastno. Počasi smo zaključili. Ponovno smo se prijeli za roke, se zahvalili ognju in Dragotu, ki je priredil to čudovito delavnico.
Ob koncu sem se še enkrat ozrla v nebo. Zvezde so ponovno prekrili oblaki. Kako neverjetno! Vendar, kar je dobro ni čudež in kar je lepo, niso sanje. Svet je iluzija. Naše telo je iluzija, da ogenj peče je le iluzija... A to, kar smo, je resnično in nas iluzija ne more omejevati. Zato; verjemi da zmoreš in zmogel boš.
Mia Južina
Zagorski romarji so sc 13. avgusta, tako kot vsako leto doslej, odpravili na romarsko pot k Mariji Zvezdi v Novo Štifto. Romanje je prav posebno, saj traja 3 dni in vso pot prehodijo peš.
Letošnjega romanja se je udeležilo kar 152 ljudi. Največ je bilo Zagorjanov, pa tudi nekaj Izlačanov in ljudi iz ostalih krajev se je pridružilo. Romanje so pričeli v Čemšeniku z jutranjo sv. mašo. Nato so
Pri Upi - no meji med zgornjo in spodnjo Sovinjsko dolino.
nadaljevali pot proti magistralni cesti Ljubljana - Maribor, kjer so se pri kraju Vransko ločili od nje in nadaljevali pot proti Lipi, kije meja med spodnjo in zgornjo Savinjsko dolino. Spust v dolino jih je pripeljal do kraja Vologa, kjer so kosili tisto, kar so prinesli s seboj v nahrbtnikih. Pot jih je nato vodila do cerkve sv. Ignacija in nato proti Radmirju -cerkvi sv. Frančiška. S tem so zaključili svoj prvi romarski dan.
V zgodnjih urah naslednjega dne so se s sv. mašo poslovili od Radmirja ter odšli osem kilometrov naprej proti mogočni slovenski
Radmirje
katedrali v Gornjem gradu, ki je ena izmed večjih, če ne kar naj večjih cerkev na Slovenskem. Nato pa so bili z vsakim korakom bliže cilju -Mariji Zvezdi v Novi Štifti, kamor so prišli v popoldanskih urah. Ker je bil to večer pred naj večjim Marijinim praznikom Velikim Šmarnom ali Marijinim Vnebovzetjem, so se zvečer skupaj z drugimi romarji iz Kamnika, Domžal pa tudi Zagorjani, ki so priromali z avtobusi ali osebnimi avtomobili, pridružili pri slovesni sv. maši. Naslednje jutro pa jih je čakal še vzpon prek Menine planine, krst novokrščencev na vrhu ter spust v Tuhinjsko dolino, kamor sta ponje prišla avtobusa in jih v popoldanskih urah pripeljala domov.
Zahvale, prošaje, pesmi, molitve, prijateljstvo - vse to je tisto, kar bo romarje krepilo ter pomagalo premagovati vsakdanje težave in jih drugo leto spet pripeljalo na to romarsko pot.
Karmen Pograjec Foto:Tomo Brezovar

RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX
mmmsm
aiEjo/aoigaB
EHB8D8
61410 ZAGORJE
VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZC
Uradni zastopnik za vozila CITROEN in FIAT v Zasavju
iK tfMii mmmSSmlMK
AVTOSERVIS
ŠPAJZER
Partizanska 51. 61420 Trbovlje, tel.; 0601/24 295

-	prodaja vozil CITROEN in HAT
-	pooblaščeni servis za vozila CITROEN in FIAT
-	nudimo vam avtomehanične, avtokleparske in avtoli barske: storitve
-	prodaja rezervnih delov:in dodatne opreme
AX FIRST 3V AX CABAN 5V ZX REFLEX
.... 1.288.100 SIT .... 1.346.650 SIT .... 1.803.340 srr
FIAT PUNTO ŽE OD 16.980 DEM
*	vsa vozila so tovarniško nova, letnik 1995	.
*	vozila FIAT PUNTO so na zalogi, plačaj - odpelji
*	količina vozil je omejena
*	možnost kredita ali leasinga
*	možnost zamenjave vozil staro za novo
*	pohitite! Stare cene fiatovih vozil veljajo samo do 31. avgusta.
DELOVNI ČAS: ponedeljek- petek 7.00-15.00 in 17.00-19.00 sreda 7-0<M6.001» 17.00-19.00 sobota 8.00-12.00
Q CIMOS INTERNATIONAL 8888888888888888888888888888»
INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420
..
POTOVANJA - IZLETI
LENT1-NA6VKAN1ZSA	2.9-1995	1.800,00	SIT
PLIBERK	5.9.1995	1.150,00	SIT
TRST	9.9.1995	1.800,00 SIT
LENTI	16.9.1995	1.650,00	SIT
LENTl-NASfKANIZSA	30.9.1995	1.800,00	SIT
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
AVTO TAXI STORITVE
Pokličite TAXI po telefonu 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07
Zapičite si in ne pozabite:
0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07
Kai več vam o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 0601 64 420
RENT- A - CAR, AVTO RLE PAR S TV O, AVTOVLEKA, AVTOLICARSTVO, PRODAJA BARV
<:^v, -C
,
1
Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga
-7ZT1

| * *
1
r) *J
PARCELE IN STANOVANJA
ZAZIDLJIVO PARCELO z delom gozda v Polšniku pri Litiji prodam. Tel.: 22-908.
HIŠO malo z veliko gozda prodam. Cena po dogovoru. Cveto Ivšek, Trg revolucije 38, Trbovlje.
HIŠO (50 m2) z njivo 795 m2 in zemljiščem 736 in2 prodam. Hiša ima hišno št., elek. priključek in lastni vodovod-5 km izven Radeč. Cena po dogovoru. Tel.: 81-075 ali 81-884.
GARAŽO prodam. Cena 1800 DEM. Stijelja Radovan, Opekama 4b, Trbovlje.
POSLOVNE PROSTORE v Zagorju oddamo v najem v izmeri 85 m2 na Polju 4 z garažo v bloku v izmeri 20 m2. Isti prostor in garažo je možno odkupiti tudi kot stanovanje. Tel.: 61-658.
STANOVANJE v Trbovljah, dvosobno, vel. 49 m2 s centralno, kabel, in telefonom prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 21-582.
STANOVANJE v bloku, vel. 46,38 m2, v Zagorju prodam. Tel.: (061)455-230.
STANOVANJE nad trgovino Peko, vel 65 m2, z vrtom ali brez, v Zagorju prodam. Tel.: 73-770.
VOZILA IN OPREMA
ŠKODO 120 1, let. 86, prodam. Tel.:
41-	945.
JUGO 1,1 GX, let. 8/87, prevoženih 68000 km, znižan, ohranjen, alu plat. prodam. Tel.: 61-632.
FIAT 126 P, let. 87, reg. 5/96, odlično ohranjena, dodatna oprema, cena 1650 DEM. Marko Bajda, Dobovec 19, Trbovlje.
MAŠINO za Y 55 let. 89 in za 126 P prodam. Tel.: 63-101.
”PETKOM na pet prestav prodam. Aleš Matko, Golovec 27a, Trbovlje.
APN 4 v voznem stanju prodam. Cena 25.000 SIT. Tel.: 63-265.
TRAKTOR doma narejen, ugodno prodam. Franc Amon, Krače 5a, Izlake.
GUME Continental 155-70-R13 radial, malo rabljene prodam za 100 DEM (par). Tel.: 61-622.
KOLO BMX prodam. Aleš Matko, Golovec 27a, Trbovlje.
KOLO Pony, dekliško kupim. Tel.:
42-	185.
POHIŠTVO
SEDEŽNO GARNITURO raz-tegljivo, prodam. Tel.: 22-570.
POSTELJICO Z JOGIJEM lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tel: 22-092 (inf. od 19.-20. ure).
KAVČ, DVA FOTELJA in KOCKO prodam za 200 DEM. Tel.: 24-208.
VOZIČEK otroški, športni prodam. Tel.: 24-965.
KLUBSKO MIZICO okroglo, črno prodam. Tel.: 22-092.
STOLE rabljene, po ugodni ceni odkupujem. Tel.: 41-403 (od 20. do 21. ure).
GOSPODINJSKI STROJI
POMIVALNI STROJ Candy silent 2,90 ugodno prodam. Tel.: 27-453.
ZA MRZOVALNO SKRINJO 2101, staro 7 let prodam. Tel.: 22-092 (inf. od 19.-20. ure).
KIPERBUSCH star 1 leto, zelo ugodno prodam. Tel 27-063.
ŠTEDILNIK Gorenje, električni prodam. Tel.: 41-326 po 15. uri.
ŠTEDILNIK na trdo gorivo, dim. 90x60x87, desna odprtina za dimnik z vodnim kotličkom in pečico, malo rabljen, prodam za 20.000 SIT. Tel.: 43-251.
KAMIN PEČ, električno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Cena 6.000 SIT. Tel.: 44-458.
PLETILNI STROJ Passap duomatic prodam za 400 DEM. Tel.: 71-174.
GLASBILA
PREČNO FLAVTO Vamaha 21 IS, skoraj novo prodam za 80.000 SIT. Nataša Domadenik, C. 9. avgusta 8e, Zagorje.
PREČNO FLAVTO ang. znamke Emperor, prodam za 40.000 SIT. Nataša Domadenik, C. 9. avgusta 8e, Zagorje.
ŽIVALI
PRAŠIČE stare 10 tednov, ugodno prodam. Franc Amon, Krače 5a, Izlake.
MUCO Siamko, staro 4 mesece, vajeno življenja v hiši, otrok in psa ter dolgodlake pepelnatno sive in čme mladiče stare 1,5 meseca podarim ljubitelju živali. Tel.: 22-807.
MUCE stare 4 mesece podarim ljubiteljem živali. Tel.: 22-596 (popoldan).
KLETKE za ptiče (papagaje) prodam. Aleš Matko, Golovec 27a, Trbovlje.
RAČUNALNIKI
C 64, monitor, kaše tar, 400 iger, 2 joysticka, knjige prodam za 300 DEM. Tel.: 61-323.
C 64 s pripadajočo opremo, v rahli okvari prodam. Tel.: 65-110.
OSTALO
SATELITSKO ANTENO staro 7 mesecev prodam. Vahid Okič, Savinjska c. 9, Trbovlje.
PREMOG 3600 kg, cena 32.000 SIT. Stijelj a Radovan, Opekama 4b, Trbovlje.
INŠTRUIRAM nemščino in angleščino. Tel.: 73-719.
MOTORNI ŽAGI Stihi prodam. Franc Amon, Krače 5a, Izlake.
LES za ostrešje ugodno prodam. Tel.: 71-115.
KNJIGE za 5. razred OŠ in torbico prodam. Tel.: 73-738.
V Gabrovki pri Litiji prodam kmetijo z gosp. poslopjem: 30.675 m2 kmetijskih zemljišč in 92.802 m2 gozdov. Možnost nakupa posameznih parcel ali zamenjave za stanovanje oz. poslovni prostor v Ljubljani.Tel.: (061)59-544po 19. uri.
Po fotografiji narišem vaš portret (barvni). Tel.: (061) 777-481.
Prevozi s kombijem 8 oseb ali tovora do 1000 kg (carinsko opremljen) in vleka prikolic in čolnov. Tel.: 27-386.
Če želite s svojim delom zaslužiti za dostojno življenje, Vam nudimo možnost redne ali pogodbene zaposlitve brez vlaganja osnovnih sredstev za prodajo dobro prodajanih visoko kvalitetnih izdelkov.
Vse zainteresirane vabimo na informativni razgovor v ponedeljek, dne 4.9.1995 ob 17. uri v gostilni Ašič v Zagorju, Pečarjeva 1.
porodoi
Razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas:
d.o.o.
podjetje za računalništvo, trgovino, proizvodnjo, svetovanje, kooperacije ter marketing
Rudarska c. 32, 61412 Kisovec, * in fax (0601) 71-626, 71-897
PRODAJALEC POSLOVODJA
v galeriji PARADOX v Zagorju, Kidričeva 4/b.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje:
-	končana šola za prodajalce ali SŠI z zaželjeno prakso na podobnih delih
-	urejenost, komunikativnost in ambicioznost
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Pisne ponudbe z dokazili pošljite najkasneje do 10.09.1995 na naš naslov.
O naši odločitvi vas bomo obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb.

ALBOR. EL HORIZONTE
ESTAN SOMBR


t1) &A	1W k* /;1
s
DBLACOSAS.
RADIO TRBOVLJE
98.1MHz
TRBOVLJE
fu«v M • A ) Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje Lno Ut) I HU7 tel.: +386 601 26 333,26 056
[fm JU. I 11». J 21 358, to: +386 601 26 228
STVARI.
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, te!.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
AVTOAKUSTIKA ZNANIH PROIZVAJALCEV
KENNVOOD
OS PIONEER
l^padstar
^	Arno HI-FI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
-	pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 7“ do 1900, ob sobotah 700 do 13°'
• BLAUPUNKT
NUDIMO TUDI MONTAŽO! UGODNE CENE, TUDI NA KREDIT!
Delovni čas: 9.00 - 12.00 15.00 - 19.00 sobota: 9.00 - 13.00
MOČVIRSKA
PTICA,
VELIKI
KLJUNAČ
ŽIVALSKA
USTNICA
MESTO V ROMUNIJI
VIJAK PRI SADNI STISKALNICI
(IALPSKA
SMUČARKA
MAGONI
NEKDANJI
AVSTRIJSKI
ALPSKI
SMUČAR
(HANS)
POMOTA,
K1KS
KAMNINA
VULKANSKEGA
IZVORA
ANGLEŠKI
FILMSKI
IGRALEC
(MICHAEL)
ŽELEZNIŠKA
KOMPOZICIJA
KRAJVHRVAŠ.
PRIMORJU
SLOVENSKI
MINISTER
(JELKO)
VILKO
NOVAK
BARVA
IGRALNIH
KART
JUŽNI
SADEŽ
HRUŠKASTE
OBUKE
OKLEPNI
SREDNJE-
VEŠKI
KONJENIK
VERGILOV
EP
PRISTANIŠČE V ŠPANUI
IT.KEMIK,
NOBELOVEC
(GIULIO)
ijiAVtofc
Si.
SPOJ NOGE STRUPOM
ANTON
AŠKERC
IT.F1LMSKA
IGRALKA
(LAURA)
IVANA
KOBILICA
KONICA
TURŠKI
POLITIK
EVREN
NEMŠKI
PISATELJ
(THEODOR)
GEOLOŠKA DOBA, OGLJIK
CERKVENI
ZBOR
GIUSEPPE
UNGARETTI
PLEMENSKO
GOVEDO
SLAVKO
AVSENIK
LUKA OB KASPIJSKEM JEZERU
NIGERUSKO-
BRITANSKA
PEVKA
KRAJV
ITALUI
MESTO V ŠVICI
ELBttR.
POSREDNIK
FR.PANTO-
MIMIK
(JEAN-LOUIS)
PRISTANIŠČE VJUŽNI ITALUI
PRODAJALEC V TRGOVINI
REDKO ŽENSKO IME
ZAMISEL,
POJEM,
NAČRT
DEBELA
PAUCA
GRŠKI LIRIK ZLESBOSA
BAMBUSU SORODEN JUŽNOAMERIŠKI LES
CELJSKI
IGRALEC
(PRIMOŽ)
DOBA, VEK
HRVAŠKI
NARAVO-
SLOVEC
(OTON)
PRITLIKAVI KRALJEVI PODLOŽNIKI V GERMAN. MITOLOGUI
FRANCOSKA FILMSKA
IGRALKA (DANY)
SESTANEK, ZMEfCK (LJUDSKO)
VELIKO
FINSKO
JEZERO
STAROSLOV.
MEDICA
ZDRAVILO
PASJA
HIŠICA
NAŠKANT-
AVTOR
SMOLAR
SLOVAŠKI
ALPSKI
SMUČAR
(ROBERT)
MAJHNA
HAVAJSKA
KITARA
EDGAR
DEGAS
IZRAELSKA F. IGRALKA (DALIAH)
STANE
SEVER
OKONČINE,
ČLANI
DRUŠTVA
ZBIRKA
ZEMUEVIDOV
SLOVENSKI SLIKAR IN GRAFIK (MAKSIM)
ANGLEŠKI
FILMSKI
REŽISER
(CAROL)
GOROVJE NA POLOTOKU KRIMU
BEŽEN
OSNUTEK
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 6. 9. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi spripisom' 'Nagradna križanka'' (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada:	Videokaseta
Koktajli in mešanje pijač in dve prazni video kaseti, Videoservis ZALOKAR Trbovlje
2.	nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač in prazna video kaseta, Videoservis ZALOKAR Trbovlje
3. nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač in prazna video kaseta, Videoservis ZALOKAR Trbovlje
Izžrebanci nagradne križanke 29/95
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, MK Zagoije, Manca Murn, Gabersko 40, Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, MK Zagorje, Janez Kovač, Pod ostrim vrhom 38, Trbovlje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, MK Zagorje, Andrej Šimenc, Savinjska cesta 26, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagoije, do 7. 9.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 30/95:
ETANOL, OERTLI, BERIBAK, SZEGD, ORKA, MOKRONOG, GA, RIAL, PRESTOPITE V, ET, AS ANI, RV, NENI, NOJ, PRASKANJE, DR, SRP, INTERNAT, PAT, D, AT AIR, TP, IR, SALAS, LANARK, LARBAUD, ONOTOA, TN, EKRAN, ST, AM, KOSAR, A KI, KIM, AS, STRGALO, LEKARNA, TRIER, TRAVARICA, DAN, ARS, STAR.
Cb vidi Sar	sevam je iorekordi no pri na	pokvc 3r,jod s boste	irilo kamera ali ajte v prave roke. na popravilo
dot	lili šest m	esecev	garancije.

ZALOKAR
Trbovfje, Šuštarjeva 3 tei: 0601/22 466
medi
aparatov ob _ sredah in polteh,
-I2hinl6h-I8h.
GJIMV
M,

v						SESTAVIL DAMJAN KOVAČ	ČLOVEKOV PREDNIK	VRSTA IGLAVCA	PREVOZNO SREDSTVO NA DVEH KOLESIH	VEDAO RAZČLENJE- VANJU	PRINC IZ MAHAB-HARATE	OBUKA IMENA ALEŠ
						POPEVKARICA KRANJČAN						
						VRSTA PLASTIČNEGA RAZSTRELIVA						
						VITEL KNOCKOUT						
	HBNRICH KAMINSKI	STARO TRG. SREDIŠČE NA BLIŽNJEM VZHODU			SKLADATELJ PAHOR KOP®						VAS VZHODNO 00 GORICE	/*
SVINČEV MINERAL				▼								NAPAD, ATAKA
NEKRILATA ŽUŽELKA, PRENAŠALEC BOLEZNI						IVANA KOBILICA LETOVIŠČE PRI OPATUI			BODICA NA VRTNICI NB<D/W1I smuCar PETROVIČ			
RISBA JK	PRIPOVEDNA PESEM				IDA KRAVANJA NAJVIŠJA TOČKA HRIBA							
	VRSTA TOLKALA							SPONA				
				►					►			
			ALOIS HABA			<				staro- slovanska MEDICA		
OVEN Prisluhnite glasu svojega srca in stopite na pot, ki vodi v romantične in srečne trenutke. Polastil se vas bo nemir, vendar boste zlahka obvladali neko skušnjavo. Št.: 4.
BIK Ohranite mirne živce, pa čeprav se bodo v vaši najožji okolici dogajale vznemirljive stvari. S silo ne boste dosegli ničesar, s prijateljskim prepričevanjem pa vse. Št.: 7.
DVOJČKA Le stežka se boste uprli nekemu prepričevanju, vendar je bolje, da ostanete zvesti svoji nedavni obljubi. Nekdo vam bo govoril o ljubezni, vi pa boste mislili na druge stvari. Št.: 5.
RAK Zapletli se boste v neprijeten pogovor, ki pa bo imel za vas zelo ugodne posledice. Nekomu je veliko do tega, da preživi z vami konec tedna, vi pa boste odlašali z odgovorom. Št.: 6.
LEV Iz naveličanosti in dolgočasja bo nekdo v vaši bližini zagrešil veliko neumnost, posledice pa boste nato nosili deloma tudi vi. Nikar se ne jezite. Št.: 9.
DEVICA Začenja se obdobje, ko boste pogosto zasanjani in skirivaj zaljubljeni. Nek načrt je obetaven, vendar ga kljub temu zaenkrat odložite na stranski tir. Št.: 15.
TEHTNICA Vsak konec je hkrati tudi začetek, zato ne bodite nejevoljni, ko se bodo začele dogajati neke nenapovedane in nepričakovane stvari. Bodite vztrajni. Št.: 12.
ŠKORPIJON Želite si miru, hkrati pa se bojite dolgočasja - nekdo pa vse to spretno izkorišča v svoj prid. Veliko načrtov imate, le volje vam bo včasih malo primanjkovalo. Št.: 27.
STRELEC Ne obremenjujete se z zadevami, ki jih je modro čimprej pozabiti, raje se posvetite eni sami pomembni stvari, ki bo odločilno vplivala na vašo prihodnost. Št.: 17.
KOZOROG Sanjarili boste o nekem srečanju, ko pa bo odločilni trenutek pred vami, vam bo zmanjkalo poguma. Zagnano se boste lotili nekega dela, zato uspeh ne bo izostal. Št.: 24.
VODNAR Z modro potezo boste utišali vse, ki govorijo o vas neresnico in vam s tem zapirajo mnoga pomembna vrata. Partner pričakuje, da se boste njemu na ljubo odkrekli nečemu. Št.: 2.
RIBI Časa imate dovolj, vprašanje pa je, ali ga boste znali pravilno izkoristiti. Partnerjeve želje se vam bodo zdele sprva nerazumljive, kasneje pa jih boste sprejeli z veseljem. Št.: 14.

Orlsk-j ua tej sl rani objavljamo vse prireditve, ki sv IuhIo odvijale v Zasavju. Prosimo vsv primlMjv različnih dogodkov (kultur,oh, glasbenih, športnih...), da nam najkasneje do ponedeljka sporočijo, kje bodo pripravili prireditev, kdaj bo in kdo bo sodeloval na *VI<|.Objave na tej sl ram bo do brezplačne. I parno, da bodo bralci že čez nekaj tednov lahko v Zasavcu dobili informacijo o vsem, kar se bo v naslednjih dueli dogajalo v Zasavju.
Kulturne prireditve
RAZSTAVE
Zagorje - V avli DD si lahko do 5. 9. ogledate razstavo Slovenski nemi film.
STALNE RAZSTAVE
Hrastnik: Cesta 1. maja 45:	razstavljena stalna
galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča.
Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikaija Jureta Cekute. Muzejske zbirke Revirskega muzeiaTrbovlie
Hrastnik: Cesta 1. maja 40:
Hofbauerjeva zbirka
različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositrne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB -zbirkaje sporni n na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti infotodoknmentamo gradivo iz tega časa.
Trbovlje: Ulica 1. junija 15:
Rudarsko stanovanjc v koloniji v Trbovljah, ki
govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po 1. svetovni vojni.
Razstava na Čebinah -urejena je spominska soba, v
ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama.
Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča.
Zagorje: Cesta 9. avgusta
1:
Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Zagorje - V DD Zagorje si lahko v torek, 5.9. ob 21. uri ogledate filmsko gledališče. Na sporedu bo ameriški film KAZNILNICA ODREŠITVE. Posebnost filma je 7 nominacij za Oskarja 95. SREČANJA
Podkum - V nedeljo, 10.9. ob 1 l.uribopred spomenikom izgnancev v Podkumu srečanje izgnancev in praznovanje krajevnega praznika.
KONCERT
Trbovlje - V DD bo 8. 9. ob 19.30 jubilejni koncert učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič.

DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo:
24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061 -881 -855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. -19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7.-13. ure, v Litiji od 7. -19. ure. Infomracije dobite
na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21 -110)
Veterinarska služ.ba: Vse
informacije za zasavske občine dobite na telefonski številki 985 (center za obveščanje Trbovlje).
Elcktro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro
upravi v Ljubljani, kjerje stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290.
Petrol:	Hrastnik,
Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedeljainprazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedeljain prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure.

(P IB <B ($ (R & RQ
KINO HRASTNIK &-7JROBrovfrustol,
31.*3..HULA HOP tor.^čet Oblg. m20„ src.
ned ob ts. Uri.	.—a—
L-3. ČAS DEKLI- DELAVSKI DOM
ŠTVA (melodrama) pet. in	ZAGORJE
nt»rf zsk	i-vk Tft i«.
t:i...........8 ™
6.-7. PRED	ZORO :ret, m pc*' (lb V' SL>h' 1,1
“V”	/<)R()
. ‘.MM	(romantična konu)-šobim
kino Dot pri	mirnim
HRASTNIKU	s.e. kaznilnica
23. HllLAH(>P(kom.>
“H*i~  v ................. „
DELAVSKI DOM	SKUT,
TRBOVUE
.. KINO IZLAKE
L-4.ED WOOI)i kom.,	3.9. PREGON (akcija!
peOpon. oh 20.. sob., ned.	(* 20.15 uri :(400
<* 18. on.	SIT). .::
.V.V.V.V.V.V.V.V.-.V.V.V.V.V...V.V.V.V.V.V.V.V.V.V...V.V.V.V
’!,;vč>XvXv!vXv;,X,/X'|.X'XvX.XvXv;'lvXvXvXvXš-Xv!v:
W:M ■	:	sš:
	

Glasujem zai
Mej naslovi
1.	-1. ŠE Sl TU-Marta Zore (5)
2.	-/. NEMIRNA KRI-Sendl(1)
3.	- 4. KRIV ZA VSE LAŽI - Babilon (3)
4.	-3. GREMO VSI NA MORJE - Agropop (4)
5.	- 5. GREMO NA MORJE - Patrol (2)
1,	-1.1-2-3! (Train wilh me) - Playahrtty (3)
2,	- 2. DANAS ČEŠ Ml TREBATI - Tony Cetinski (5)
3,	- 3. IN THE SUMMERTIME - Shaggy (4)
4,	- 5. HANDS UP! HANDS UP! - Zig A Zag (2)
5,	- /. Y0U ARE NOT ALONE - Michael Jackson (1)
VICI ZA V VICE
RTV TRBOVLJE K10
tumfcu »«*».
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPI-LAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPY LIVE (VODI DEAN HOLCJali DANNY PREROKUJE (VODI DA-NUEL ŠMID-DANNV), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMAaJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM

13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
x;x;.x:xxx:x:x:x:x:x:x:x:x-

09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
*
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMAaJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV),
22.00	SATELITSKI PROGRAM
ATV SIGNAL LITIJA

20.00VIDEO BOOM40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
’
20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 2030 PONOVITEV VIDEO BOOM40
10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER

20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINDO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ETV ZAGORJE, IZLAKE
ČETRTEK 318.1995
8.30 VIDEOSTRANI, 10.00
SREDA NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP, 20.15 VIJA, VAJA, VEN (KNJIŽNI MOLJI, MINI PET), 20.45 EPP, 20.50 POZOR, SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN
::::x:::x:X:X:::X;::::::X:
1
r
830 VIDEOSTRANI, 10.00 ČE-
TRTEK NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 1930 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ZASAVSKI MAGAZIN, 20.45 KULT & URA
8.30 VIDEOSTRANI
8.30 VIDEOSTRANI, 9.00 ZASAVSKI MAGAZIN, 930 IZBOR IZ PROGRAMA ETV: KNJIŽNI MOLJI, MINI PET, 10.10 ETV NA OBISKU
PONEDELJEK* 9 1995
830 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM,20.15 KULTURNA ODDAJA, 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA
830 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ETV NA OBISKU
830 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV,11.30VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 IZ PRODUKCIJE LOKALNIH POSTAJ
RADIO TRBOVLJE
6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP,15.00SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP,
17.00	LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
6.00 - 8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP,15.00SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 1430 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACUE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP,
17.00	CICIVRTIUAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMAaJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP,
17.00	ŠPORT, 18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
$R£0»
6.00 - 8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PRO-
GRAM

Sposojeno iz BBS
Kriminalci
Pijanec v policijski postaji gleda slike na tiralicah, in vpraša policaja: "Kdo so pa tile?" Policaj: "To so kriminalci, ki jih iščemo." Pijanec: "Zakaj jih pa niste prijeli takoj potem, ko ste jih slikali?"
Škot je
Škot pride v Lipico in vpraša: "Ali bi lahko po ugodni ceni najel konja za jahanje?" Trener: "Seveda! Kakšnega konja pa bi želeli? Mirnega, živahnega,...?" Škot: "Dolgega." Trener: "Dolgega????" Škot: "Ja, osem nas je."
Sprejem
"Kako sem te vesel, ko te vidim," pričaka žena moža na vratih, ko se le ta vrne domov. "Zakaj?" jo ta začudeno vpraša. "Zato, ker so po radiu sporočili, daje en idiot padel z avtom v reko."
Buška
Janezek se je v šoli tepel, vendar se ne bi smel. Na čelu se mu je poznalo nekaj bušk in je hotel vso zadevo prikriti. Ko je prišel domov, mu je odprl oče. Oče: "Janezek, kaj pa si delal?" Janezek: "Ugriznil sem se." Oče: "Ugriznil si se ?!" Janezek: "Ja, saj sem na pručko stopil!"
Pri zdravniku
Moški pride (srednjih let) k zdravniku in mu potoži o svojih problemih. Zdravnik: "Ja, gospod, treba bo nehati kaditi, piti in ženske preganjati." Možakar: "A potem bom dlje živel?" Zdravnik: "Tega vam ne morem zagotoviti, vsekakor pa se vam bo dlje zdelo."
Godovi
31. avgust: Rajmund, Rajko;
1. september: Egidij, Tilen;
2. september: Maksima;
3. september: Gregor Veliki; Angelska nedelja;
4. september: Rozalija;
5. september: Viktorin, Rozvita;
6. september: Bertrand, Petra.
.......-4
f —— — — — — — — — — —'s
opn tptDpmSn
'TO 'HV ‘VAVM
} iz


11

ta
Čeprav se, kot je splošno znano, poletje izteče šele 23. septembra, seje Redakcija jetrnic odločila, da dopustovanje obesi na klin. Če je to sploh kakšno dopustovanje, na Hrvaškem letijo bombe, v Italiji hodijo drug po drugem, v Španiji te lahko ukradejo ali vsaj okradejo, kdor gre v Francijo, se bo zameril vsem vrstam in podvrstam zelenih... Na drugi strani pa smo se o bogati domačijski ponudbi lahko prepričali prejšnji vikend.
Pa pojdimo na delo.
Redakcija jetrnic

			
Kadri
Ne gre za nazaj popisovati številnih kadrovskih sprememb, imenovanj in preseljevanj tega poletja. Je pa nujno zabeležiti, da je ljubezen do konj prvega hrastniškega policaja Cveta Možino odpeljala iz Hrastnika v Ljubljano, v četico jezdecev.
Nekateri imajo res srečo, Doslej je Cveto jahanju namenjal svoje prihranke, poslej pa ga bodo, ko bo okobalil konja, za to še plačevali.
To je moje
Poleti seje vendarle zgodilo že davno napovedano prodajanje lastniških deležev Cementarne in Rudisa. Janez Malovrh in Ludvik Hribar sta bila tako skrivnostna, da sta po nekaterih govoricah še sama zamudila roke javne prodaje.
Vikend bil je šiv...
V	Litiji so se pomerile pletilje. Tekmovanje, ki ne slovi po razburljivosti, resda ni pritegnilo stotnije gledalcev, zato pa je odraz današnje Litije. Tam se namreč štrika, kot daje ledena doba že tik pred durmi. Lokalni politiki so se še enkrat izkazali za velikodušne; kljub temu, da so pri tem delu maj spretnej ši, niso šli med tekmovalce in so pletiljske lovorike prepustili ljudstvu.
In če se počasi daleč pride, se daleč pride tudi s pletiljkami. Sicer pa je bistvo štrikanja nastavljanje zank. Zato so v tem poslu vrli politiki tako dobri. In zato je Litija, kjer politiki svoje poslanstvo sila resno razumejo, pravi kraj za tekmo pletilj.
V	Hrastniku pa so se zbrali citrarji. Kdor ume brenkati na prave strune, iz trapezastega glasbila izvabi mile zvoke. V Hrastniku so pravi mojstri v brenka brenka brenk. Ena izmed melodij, ki je prava hrastniška uspešnica, gre takole: Župan Grošelj brenkne poslanca Jeriča, poslanec Jerič brenkne državno oblast, državna oblast pa brenk in je cesta pod streho. Ali pa kaj drugega ali tretjega.
In tako se citranje dogaja v Hrastniku, kjer pač znajo s strunami, ne pa pri pleharskih sosedah.
V	Trbovljah so se pomerili pasji lepotci in lepotice. Trboveljčani so na enak način že lani upodobili tragično dejstvo, da so prišli na psa. In psa, na katerega se je zvalila trboveljska občina, je spet zaigral kraljevski Artur. Vsak mimoidoči, ki je imel vsaj pet minut časa, ga je neumorno trepljal in čohal. Tako je nepristranski opazovalec dobil vtis, daje Trboveljčanom kar pogodu, da so prišli na psa, dočim bi pes, torej Artur, vsa ta trepljanja dal za iskrice pasje ljubezni svoje trboveljske Julije Rokse.
Ja, prav pasje zna biti včasih življenje v Trbovljah.
V	Zagorju so imeli rally. Vse več zagorskih domorodcev vse bolj spominja na njihovega prvega tekača Radovana Skubica. Vsi nekam hitijo. In tako je bil rally, kjer so v veljavi ostali vsi predpisi s cestnimi omejitvami vred, celo rahla parodija na tamkajšnje drvenje. Kljub temu se drveče pošasti ne da več ustaviti. Tisti, ki so iz Zagorja odšli pred petimi leti, ga čez pet let ne bodo več spoznali. Valijo se kilometri plinskih in vodovodnih cevi, optičnih in drugih kablov, asfaltnih stez in stezic, rudnik drvi v svoj konec... In še zagorski župan je zaplesal v divjem ritmu in le dnevi ga ločijo od medenih tednov.
Rally je bil seveda v Zagorju. Ker tja sodi; tako kot citranje v Hrastnik, štrikanje v Litijo in pasje življenje v Trbovlje. Tudi pri vikend zabavah smo, žal, prišli do točke, ko naključij ni več.
Rdeči Revir

5
tr>
Ffff /
ŽIVLJENJSKI KROG
Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav
ijj= zavarovalnica triglav
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi.
Trbovlje
Celje - skladišče
D-Per
6/1995
5000002442,31
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
COBISS o
SEDMICA
vrednostni papir Banke Zasavje d.d. Trbovlje
Če se ne morete odločiti, kam najbolj varno vložiti svoje prihranke, vam Banka Zasavje d.d. Trbovlje predlaga nakup SEDMICE.
Polovica zneska se revalorizira z rastjo srednjega tečaja Banke Slovenije za DEM in obrestuje 8% letno.
Polovica zneska pa se revalorizira z rastjo drobnoprodajnih cen v predhodnem mesecu in obrestuje 7% letno.
Višino zneska lahko izberete sami, s tem, da je najnižji znesek 40.000 tolarjev.
1 NAROČILNICA
Naročam časopis ZASAVC
| Ime in priimek Datum rojstva . .
I kraj ........ .
................. poštna št. ...........
ulica ■	...... ■ . . . . . . . . . . . telefon. .V, . . . . . .
datum..................... podpis . ..........
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
|	sProti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)