ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 9. februarja 1995
Leto V, št. 3
TEJ VARAŠ JE PREMALI ZA NAJI DVA
str. 3
KULTURA JE SREČA
str. 6
SLOVENSKI PLES '95
VESELO VSE DO JUTRANJIH UR
Menda še nikoli ni bilo tako velikega zanimanja za Slovenski ples kot letos. V predprodaji se je prodalo 350 vstopnic in bi se lahko prodalo še precej, če bi bila avla 2. osnovne šole v Monoštru večja za nekaj kvadratov. Lahko bi se vprašali, zakaj. Ali ima ta, zdaj že tradicionalna slovenska prireditev (letošnji bal je bil 15.) tako visok rang med Slovenci in Madžari v Porabju in širši okolici? Ali ljudje na takih veselih prireditvah želijo pozabiti le vsakodnevne skrbi, se znebiti reči, kot je težka gospodarska situacija po vsej državi in tudi v Porabju, kot so vojne in naravne katastrofe okrog nas...
In menda še nikoli ni bilo tako bogatega srečolova kot na Slovenskem plesu '95, zahvaljujoč slovenskim in madžarskim podjetjem: Tovarni kos iz Monoštra, tovarni Mura, Blagovnici Potrošnik, podjetju Petrol, Pomurskim mlekarnam, Pomurski banki, tiskarni Solidarnost, Zavarovalnici Triglav, Pomurski založbi iz Murske Sobote, Elektromaterialu in Iliriji Vedrog iz Lendave, Radenski iz Radencev, Radgonskim goricam iz Gornje Radgone, Mlekoprometu in obratu Mure ter obratu Krke iz Ljutomera in Tekstilu “Pletilstvo" iz Prosenjakovcev.
Za glavni dobitek (mešalec betona) je poskrbela firma DOMETAL iz Monoštra.
Za pravo razpoloženje sta skrbela dva ansambla, Gorički klantoši in ansambel Classic. Gorički klantoši so pod vodstvom Marije Rituper ustvarili veselo razpoloženje in kar ogreli občinstvo za kasnejši ples. S svojimi, velikokrat šaljivimi pesmimi so navdušili občinstvo. Del teh pesmi poznajo in pojejo tudi v Porabju, škoda, da le starejši. Največ aplavza je požel 83-letni Šandor Bencik. Skupino bi se splačalo povabiti tudi v kakšno porabsko vas, kjer bi se lahko predstavili s širšim programom, kajti na tej prireditvi je bilo za to premalo časa. Da so ljudje zelo čakali, da bi se zavrteli, je dokazovalo zmeraj polno plesišče. Vse kaže, da to noč ni bil nobeden utrujen, ne plesalci in ne člani ansambla Classic. Zdržali so vse do jutranjih ur,
Zveza Slovencev se zahvaljuje vsem, ki ste pomagali pri organizaciji ali na kakršenkoli način prispevali, daje letošnji Slovenski ples uspel. Obenem Vas vabi na naslednjo prireditev, k ogledu slovenskega filma “Halgato", ki bo 11. februarja ob 15. uri v kinodvorani v Monoštru.
Marijana Sukič
Za zmeraj polno plesišče je poskrbel ansambel CLASSIC
2
DRŽAVNI SEKRETAR ISTVAN SZENT-IVANYI OBISKAL LJUBLJANO
TELEVIZIJSKI PRETVORNIK ZA PORABJE
Državni sekretar v madžarskem zunanjem ministrstvu Istvan Szent-lványi se je v Ljubljani pogovarjal s sekretarjem v slovenskem zunanjem ministrstvu Ignacem Golobom. Na pogovoru sta bila tudi veleposlanika Madžarske in Slovenije Istvan Balogh in Ferenc Hajos.
Ignac Golob je Istvánu Szent-lványiju izročil tudi vabilo premiera Janeza Drnovška, naslovljeno na madžarskega premiera Gyulo Horna, naj še letos na pomlad obišče Slovenijo.
V daljšem pogovoru na slovenskem zunanjem ministrstvu sta sogovornika načela vrsto aktualnih tem, tudi o položaju manjšin: porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov.
Za porabske Slovence sta bili pomembni dve temi, in sicer vnovična pobuda o štirih novih mejnih prehodih med Slovenijo in Madžarsko in postavitev televizijskega pretvornika, ki bi omogočal spremljanje slovenskega televizijskega programa v Porabju. Kdaj bodo odprti ali odprt naslednji meddržavni prehod, je veliko vprašanje, kajti v obeh
državah se običajno izgovorijo na pomanjkanje denarja za vzdrževanje in delo na prehodih.
Sekretarja sta se pogovarjala tudi o razmerah na mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas-Redics. Zanimiva je njuna ocena, da to neurejeno vprašanje meče slabo luč na obe državi v evropskem prostoru. Naloge bi si morali zastaviti kratkoročno in dolgoročno. Med kratkoročne naj bi sodilo povečanje števila carinskih delavcev na madžarski strani, med nekoliko dolgoročnejše ukrepe pa izgradnja vsaj dveh voznih pasov. Sicer pa bo mogoča celovita ureditev razmer šele po tem, ko bo zgrajena avtocestna povezava med državama, in železnica, po kateri bi lahko prevažali tovore.
Pozornost je bila namenjena tudi gospodarskemu sodelovanju med državama, ki se sicer krepi, vendar še vedno zaostaja za realnimi možnostmi. Blagovno menjavo naj bi pospeševali tudi Sporazum o prosti trgovini, ki sta ga državi podpisali, in tudi nekateri novi sporazumi, ki jih pripravljata Slovenija in
Madžarska.
Zanimiv je primer Gorenja Budimpešta, ki sodi med pomembne slovenske izvoznike na Madžarsko. Državni sekretar Golob je madžarskega kolego opozoril, da mora Gorenje plačevati carino po starem, čeprav je po novem letu, na osnovi sporazuma o prosti trgovini, nižja. Kaže, da je opozorilo zaleglo, kajti iz Gorenja Budimpeša smo dobili informacijo, da je njihov problem urejen za zdaj in za vnaprej, ne vedo pa, ali bodo dobili povrnjeno preveč plačano carino.
Z obiskom Istvána Szent-lványiju se je začela bogata diplomatska dejavnost med Slovenijo in Madžarsko na različnih ravneh. Med pomembnejše obiske in pogovore zagotovo sodi kratek pogovor novega slovenskega zunanjega ministra Zorana Thalerja pri madžarskem zunanjem ministru Lászlu Kovácsu. Zlasti pomembno pa bo, če bodo dogovori s teh obiskov tudi uresničeni v okolju, katerega se dotikajo.
eR
NOVO VODSTVO PREKMURSKIH MADŽAROV
Na Madžarskem so z lanskoletnimi volitvami manjšinam omogočili ustanovitev narodnostnih lokalnih samouprav. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na decembrskih volitvah v Sloveniji. Ob novih občinskih svetnikih smo dobili tudi narodnostne svetnike. Narodnostni sveti madžarske narodnosti pa so bili izvoljeni v treh občinah: Hodoš-Šalovci, Moravske Toplice in Lendava. V prvih dveh občinah ta svet šteje po pet članov, v Lendavi pa 20. Na ustanovnih sestankih narodnostnih občinskih svetov so svetniki izvolili tudi svoje predstavnike v Svet Pomurske
madžarske narodnostne samoupravne skupnosti. Ta svet šteje 18 članov.
Kmalu po novem letu je narodnostna organizacija Madžarov v Sloveniji dobila tudi novo vodstvo. Na prvi seji Sveta Pomurske madžarske narodnostne skupnosti so za predsednika izvolili Jozsefa Balaska, mladega podjetnika iz Lendave.
Novi predsednik upa, da se bo narodnostna organizacija v prihodnje več ukvarjala s vsebinskimi vprašanji, manj pa z organiziranostjo narodnostne organizacije. V preteklih letih je namreč manjšina veliko energije izgubljala zaradi razprtij. “Kot da je to
prekletstvo Madžarov. Madžar ne bi bil Madžar, če ne bi iskal sovražnika v svojih vrstah. To je pokazala že zgodovina," pravi Jozsef Balaskó.
V deželi ob Muri se bo dalo največ narediti, če bodo vzpostavljeni dobri odnosi z odgovornimi v regiji, tako z župani kot z drugimi subjekti. Veliko bo potrebno postoriti predvsem na gospodarskem področju. Pomurje pa bi moralo pri natečajih in pripravi različnih projektov izkoristiti tudi prisotnost manjšine. Imeti je treba eno strategijo, ne pa vsak svojo.
se
Ministrstvo za prosveto in izobraževanje želi v šolskem letu 1995/96 ponovno omogočiti študij mladim slovenske narodnosti na visokošolskih ustanovah v R Sloveniji ob zagotavljanju štipendije.
Na osnovi 31. točke madžarsko-slovenskega kulturnega, izobraževalnega in znanstvenega sporazuma razpisujemo natečaj za sprejemne izpite za samske madžarske državljane slovenske narodnosti, ki bodo v šolskem letu 1994/95 opravili maturo. Na sprejemni izpit se lahko prijavijo tudi tisti maturanti, ki do prijave na natečaj še niso dopolnili 25 let starosti. Osebe s fakultetno ali visokošolsko diplomo se ne morejo prijaviti na natečaj za štipendiranje popolnega visokošolskega izobraževanja v tujini.
Prijave je treba poslati na poenotenem obrazcu za sprejemne izpite, ki veljajo za madžarske univerze. Kot priloge je treba priložiti dokumente, naznačene na obrazcu za sprejemne izpite. Kandidati, ki bodo v tem letu maturirali, morajo priložiti tudi spričevalo s konca lIl. letnika in iz prvega polletja IV. letnika.
Kandidati za tuje štipendije morajo opraviti sprejemni izpit iz strokovnih predmetov ustrezne usmeritve, ki jih predpišejo madžarske visokošolske ustanove, in sicer na madžarskih visokošolskih ustanovah. Kandidati, ki mature niso (ali ne bodo) delali na slovenski narodnostni gimnaziji oz. nimajo državnega izpita, bodo morali opravljati izpit tudi iz slovenskega jezika.
Glede na število mest lahko dobijo štipendijo samo tisti prijavljenci, ki bodo pri sprejemnem izpitu iz strokovnega predmeta dosegli tisto število točk, s katerim se je bilo mogoče v preteklem letu vpisati na ustrezno usmeritev madžarskih univerz.
Sprejemni izpiti bodo predvidoma aprila.
Kandidate bodo o datumu izpita obvestile univerze, kjer se bodo izpiti opravljali.
Uspešen izpit za sprejem na tuje visokošolske ustanove ne velja pri sprejemu na madžarske univerze. Predlagamo, da prijavljenci vložijo s prijavo na tuje ustanove tudi prijavo na madžarske visokošolske ustanove.
Obveščamo vas, da trenutno še ni podpisan delovni načrt na področju šolstva za I. 1995, zato je podelitev štipendij vezana na soglasje matične države.
Prosimo, da dijaki, ki bodo letos maturirali, vložijo prijavnico na ravnateljstvo svoje šole. Prijavnice, ki jih bodo zbrale šole in prijavnice kandidatov, ki so že prej maturirali, pošljite na naslednji naslov:
Művelödesi es Közoktatási Minisztérium, Etnikai és Nemzeti Kisebbségi Főosztály
1054 Budapest, Szalay utca 10-14.
Rok za prijavo na natečaj: 20. februar 1995
Spremljajte televizijsko oddajo
SLOVENSKI UTRINKI
vsako drugo soboto ob 9.40 na 2. programu madžarske televizije
Naslednja oddaja bo 11. februarja 1995
Porabje, 9. februarja 1995
3
SIBILSKE KNJIGE (25)
KRALJ MATJAŽ
"Obernémo sze mij nazaj Sibili, poszlüsajmo, ka je ona dale gucsala, da po toj velkoj vojné Boug pá Dobre lejta dá, gda do lüdjé bogá bojécsi i vu vöri Mesiása zsivélé. Záto Boug dopüszti, da vsze szkrito bogásztvo vu léti 1800 po szmrté Mesiása na szvétlosz pride ino je odpré, da niske kaj nede mogo videti. Potom té krao visziko sztaroszt dozsivé. Téda on z ednov iszténszkov szmrtjov merjé.
 Po nyegovoj szmrti sze lűdjé pá od Bogá obernéjo i pot Bogá pozabliviszt do postüvali. Oni pozábijo Bozso dobroto, da nyim bogásztvo dáo. Na tou do eske zvisani na szvojem bogásztvi necsiszti i neszramotni, kak
vu Sodomi.
Na szleidnye dobijo oni ednoga krála, sterome de imé Mátyás. Pod nyegovim ládanyom de lüsztvo szploj pozablivo, tak da Bogá pozábiivoszt lüdih... od Bogá zsveplenim ognyom, steri de z nabész kapo, de lüsztvo kastigano. Nyihova mára de sztrasno rojülila od sztráha. Téda vu czelom teli tarpetalo i od bojaznoszti. Vu tisztom czaiti Szuncze, Meiszecz i zvejzde do nacsi szvetile. I lüdjé sze dönok ne povernejo, nego do bole vu vrajzsem djányi, bogati zsitek vodili, dokecs pitáni dén na nyé pride. Téda do pozsalüvali, ka szo oni Bogá tak raszszrdili."
Zadnji kralj pred sodnim
dnevom bo - po prerokovanju Sibile - Kralj Matjaž, pravljična oseba slovenskega ljudskega slovstva. Kralj Matjaž je le deloma istoveten z zgodovinsko osebo, madžarskim kraljem Matijo Korvinom (1458-1490). Slovenske pokrajine (večji del Slovenske Štajerske, Krška dolina in Bela krajina) so bile pod njegovo oblastjo varnejše pred Turki kot pod Friderikom III. Zaradi tega se pojavi v večini slovenskih pripovedk kot dobri kralj poslednjih časov. Le v nekaterih govorijo o njem kot o predhodniku Antikrista. V tej vlogi ga omenja v zgornjem odlomku tudi Sibila.
Marija Kozar
DOČAS PEJNEZ BAU
Zdaj, da je tak malo pejnez, vsakši si dvakrat zmisli, kama je deje, na koj je goraponüjca. Letos so začnili renovirati števanovsko cerkev. Čakati več ne morejo, zato ka od dneva do dneva samo laguvejše baude. Od stejn pada majter s streje pa črpnjé. Velko delo organizira Štefan Tóth,
 Števanovski župnik.
Na kratko bi mi prajli kaj  od cerkvi?
"Zidali so jo od 1780 do 1786, približno šest lejt. Tak ka je že več kak dvej stau lejt stara."
| Gda so jo zadnjič renovirali?
"Mislim, ka cejla cerkev je nej bila renovirana. Zadnjič je pred štiridesetimi lejtami biu tören popravleni, gda je strejla notvdarila. Kak vejm, drugo so eške na tau cerkvi nej popravlali"
Ka je Zdaj potrejbno renovirati?
"Potrejbno je zvüna renovirati kak tören tak strejo tak stejne. Pa znautra tö [tak tri-štiri mejtar visiko."
Izolirati nej trbej cer-
kev?
"Izolacijo naprajti je preveč težko, gledoč, da so stene približno stau osemdeset centimetrov šürke. In tak po starom izolacijo napraviti ne moremo. Ka leko napravi, tau je tisto, naj voda kraj teče od stene."

Približno kelko pejnez de trbelo za renoviranje?
"Lanski račun je približno 5 milijonov forintov. Dapa tau je nej vse, najmenje 8 milijonov forintov nücamo."
Odkec baude telko pejnez?
"Najvekšo pomauč iz Merike čakamo, od tisti,
steri so se izselili iz naše vesi. Malo pomauči čakamo z Nemškoga. Računam na škofiji tö pa na lidi v naši vesi. Od mariborske škofije smo dobili 3 gezero mark."
Kak leko pomagajo te tri vasi, stere se držijo k fari?
"Leko najprej s pejnazami pa leko pomagajo tak, ka lejs dajo."
Gda se začne delo?
"Tak računamo, ka v tau leti bi se tören, pa če bi mogauče bilau, eške streja naprajla. Po tistim pa de tak šlau kak finance baudejo."
Znautri de se kaj popravlalo?
"Ja, če de zvüna gotovo pa če baude denar. Prvič cejlo elektriko treba popraviti, zato ka je tau že sploj staro. Dobro bi bilau nikšo kurjavo tö naprajti zato, ka pozimi je sploj mrzlo. Zvün tauga eške dosta vse bi trebalo naprajti. Tau je odvisno od toga, kelko pejnez bomo meli."
-KH-
PISMO IZ SOBOTE
TEJ VARAŠ JE PREMALI ZA NAJI DVA
Kak mladi pojep san najrajši ob nedelaj odo v kinoje. Tou je bilou že te, gda je ške niške nej sploj vüpo misliti, ka do gdasvejta lidje meli videorekordere. Tou je bilo ške te, gda so nas, mlajše nej pistili v kino, če je stera ženska pokazala bar eden cecek. Dapa, lejko smo ojdli glejdat kaubojske filme, pa nej važno, če je bilou v njen mrtvi kak trave in je krf tekla v potokaj. Nej je bilou važno, zatok ka je pravica na konci sigdar zmagala. Sploj san ške nej znau šteti, že san znau, steri so na filmi dobri pa steri lagvi lidje. Prvo pa, ka san v kaubojskon filmi znau pod slikof prešteti, je bilou: Tej Varaš je premali za naji dva! Tou se mi je tak povidlo, ka san te tan za brejgon, gde smo se mlajši špilali za kauboje in Indijance, tou sigdar ponavlo. In sigdar san si dau ime Čamango, tak kak je bilou ime tistomi iz filma. Nigdar sam v ton špilanji nej bio mrtev, zato ka Čamangoji je nigdar niške nika nej mogo.
Moran praviti, ka san že davno pozabo na tej stavek iz mladosti. Zamenjali so ga sigdar nouvi in nouvi, Sto bi znau, ka je vse nej bilou. Spoumno pa san se ga tej dni, gda san meu malo več časa pa san glejdo televizijo. Fküper s svojo taščo Regino, trno čedno žensko, sva glejdala neka o politiki. Pri nas se zadnje čase politične partije vse fkrijž korijo, edna drüjgo v drek rijvle, eden politik laža o ovon trejčon pa tak dale sikši den. Glejdava tak tou politiko po TV-ji, gda eden prejden pravi enomi malo nači prejdnjomi: Ta politična scena je premala za naji dva. Te me je samo neka steplo, tak če bi me Čamango strejlo točno med oči. Najprle san nej glij čista razmo, ali te, gda je tej na TV-ji tou še idnouk ponouvo, te san začo broditi.
Ali je tej naš političar glejdo isti film, gda je biu mladi? Ali je tak pameten, ka si je tou san vözmislo? Brodo san tak dale, gda me neka strli obdrügin. Vej pa tej naši političari so rejsan že pravi kauboji. Lejko delajo, ka se njin zlüjbi, ka koli njin na pamet spadne. Nega toga šerifa, ka bi njin lejko na prste stoupo. Če pa se že takšen norček najde, ga brž denejo v penzijo. Tej, ka guči kak moj Čamango iz mladih lejt, de mogouče že vütro delo kak Čamango. Bujo de eno petdeset lüjdi, pa mo vsi vesejli, ka je pravica zmagala. Zato, ka gda je Čamango pravo tisto o premalon Varaši, je te tistoga doj strejlo.
Ka nete mislili, ka se je s ten vse končalo.
Dugo san nej mogo spati, dugo. Te pa, gda san zaspo, san meu grozne senje. Senjo san od moje tašče Regine, trno čedne ženske. Vö je bijla napravlena kak Čamango. Krščak, lederni pruslek, srakica s širokin goleron, pištole kouli pasa in s cigarof med čobami. Plüjnola je pred menej tou cigaro in mi tak ledeno pravla: Ta kuča je premala za naji dva! Zbüjdo san se pa glejdo, gde san prestreljeni. Gda san te prišo malo k. sebi, san te li nikak spau dale. Vgojno san tak bole postrani glejdo na njou. Pri zajtriki mi je pa te pravla: "Tak san si brodila tou nouč, ka bi rejsan lejko tan na gračeki ške dvej iži kcuj k kuči zazijdali. Mislin, ka tou sploj ne bi bilou nouro."
Zdaj si pa mislite, ka si škejte!
MIKI
Porabje, 9. februarja 1995
4
NOVA MINISTRA
Slovenska vlada ima nova ministra. To sta 33-letni diplomirani politolog Zoran Thaler in 50-letni diplomirani ekonomist Janko Deželak. Prvi je postal zunanji minister, drugi pa minister za ekonomske odnose in razvoj.
Tako seje končalo nekajmesečno iskanje novega zunanjega ministra. 31. oktobra lani je namreč odstopil Lojze Peterle, posle zunanjega ministra pa je opravljal nekaj časa premier Drnovšek. Ker koalicijski partnerji Liberalne demokracije Slovenije, to pa so Slovenski krščanski demokrati, niso podprli premierovega prvotnega predloga, da bi zunanja ministrica postala priznana novinarka, Mojca Drčar Murko, je Drnovšek iz rokava povlekel novega "aduta", to pa je bil Zoran Thaler, član LDS, predsednik parlamentarnega odbora za mednarodne odnose, pa tudi namestnik nekdanjega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla.
Sicer pa poslanci niso glasovali o novih dveh ministrih. Še prej so zavrnili predlog ustavne obtožbe proti predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, ki ga je vložila opozicija. Prav tako pa ni uspela interpelacija opozicije za izglasovanje nezaupnice obrambnemu ministru Jelku Kacinu.
KUČAN V AUSCHWITZU
Slovenski predsednik Milan Kučan se je v Auschwitzu, nekdanjem zloglasnem nacističnem taborišču, udeležil slovesnosti ob 50. obletnici osvoboditve tega taborišča, kjer so nacisti pomorili 1,5 milijona ljudi, med njimi tudi 2000 Slovencev.
JAJJAAA?! VEJ PA DON NEJ?!
KOMPJUTER - KLUMPJUTER
Halo, cük, cük! Par lejt se je zgodilo, gda je eške skor niške nej emo mobilni telefon. Moj en spoznanec je büu med njimi. Büu je v edni krčmi. Mogo je v šinjek titi. Za en malo je drugi moški tö üšo cükat. Gda je prišo do pisoara, se je fejst prestrašo. Poznanec je v eni rauki stiskavo ovoga (bizekanca ma je sploj daleč nesla), v drugi pa je držo mobilni telefon, pa na žmani pripovejdo. Z menov. (Meni te nej vöovado od kec telefonira, prdeno pa sam nej.) Drugomi moški je skor cüka vujšla, ka je tau Zdaj. Spoznanci je te tö malo špajsno bilau, gda ga je ov tak gledo, kak kakšo krapanco pocükanco, štera guči. - Eške dobro, ka si je dvej rauki ne vküper zmejšo, pa bi s telefonom cüko, s füčlinom pa telefonéro.
Pica. V izraelski armadi pa so že doj prepovedali sodakom té telefone. Pripetilo se je takše, ka so
sodacke s pravimi patruni strejlali, zmejs pa so prihajali kölnarge, šteri so na talejraj italijansko gesti, pico nosili. Kak kakši akrobati, ka so krugle samo tak füčkale. Pica, takša, kak jo mati naredi, je od ništarni sodakov bila prošena po mobilnaj telefonaj. - Pica materna!
(A)mortus - Abortus. V Meriki so pá velike demonstracije bile prauti abortusi. Tak pravijo, ka ka je gnauk spočeto bilau, tisto se ne smej dati vkraj vzeti, ka tau je že mordjenjé. -Ništarni na njini strani tau tak sigurno djeméjo, ka so že več padarov, šteri so abortus delali, dojstrlili. Tau, Baug dragi, nej grej?
Kompjuterska spovedarnica. Eške dobra, ka v Meriki majo dosta računalnikov. Zdaj že geste takši program, ka spovedava. Samo ma je trbej nutri spisati, kakše greje človek má, un pa völiči, kelko očenašov, zdravamarij ali jazvörjemov je potrejbno zmoliti. Depa pri smrtni grejaj monitor vöspiše, ka idi k dühovniki! - Naslejdnje mo svoje greje Baugi pošilali - po faksi.
Klumpjuter. Mojomi pri-
jateli so ništerni den elektriko vözakapčili, ka je prej kompjuter vöpokazo, ka je nej pravi cajt plačo račun. Firma Édász pravi, ka je že drugi opomin poslala, prijateu trdi, ka je samo enoga daubo. Pa te je Včasik üšo plačüvat. Na žmetni so ma nazaj nutri zakapčili elektriš. Za dva kedna pa je daubo 2.800 forintov. Kompjuter je prej vöpokazo, ka je cejlo leto telko več plačo za elektriko. - Kompjuter - klumpjuter.
Tele. Slejdnje cajte, ka so dosta mejstaj mesarili -no, nej teuce, liki pujčke -je enomi sausadi napamet prišlo, ka prej ka bi bilau, če bi se nej mantrali z 200-kilskim bujckom, liki bi ga s propan-butan gazom spat djali. Rejsan pujčki so gor na frk djali nikšo frečo na konci cevi, na drugom konci pa so odprli plin (gaz). Svinja se je gorobrnila, kak robi v koncentracijskom taborišči. Gazda je eške fejst valo sausada za dobra miseu. Gda pa so začnili prsej z gazom kosminje dojžgati, je živina gordünila, kak atomska bomba. Mesarge pa so v špitale Prišli. -
Bum(a)! Bum(a)!
Birkenau - Birke nej. Zdaj je gé 50 lejt, ka so tau koncentracijsko taborišče (Auschwitz) goroslaubodili. Tü se tö vsigder nika bötivajo. Židauvge, Katoličani, Polaki, Komunisti... Vsikši pravi, ka je tau samo njino. Ništarni pa so gvüšni, ka takšoga tabora ranč nigder nej bilau. - V tom tabori je takša lakota tö bila, ka so ništarni robi mrtvecom v mrtvečoj iži mesau doj z riti rezali pa so tisto géli.
Somar. Električar je enomi človeki elektriko nutri vlejko v ram. Prva, kak je üšo gor na pod, je spodik žnauro vö z lüknje potegno. Verta je proso, gda de un doj s poda kričo, te naj nutri potisne. Majster lepau dela, gnauk ga samo elektrika vkla včesne. Gospodar je prej brodo, ka je električar že gvüšno zgotovo, zato je žnauro nutri potisno. Majstra je bujo, kak bujo. -Té "čeden" človek je vönavčeni mérar (inženir).
Francek Mukič
POGOVOR O MEJNEM PREHODU
V Murski Soboti so se pogovarjali o problemih na mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas-Redics. Na pogovoru so sodelovali predstavniki madžarske in slovenske carine in policije. Dogovorili so se za ustanovitev skupine, ki bo spremljala razmere na eni in drugi strani meje, in se dogovarjala za ukrepe takoj, ko bo čakalna doba presegla eno uro.
Madžarska stran je soglašala tudi s slovenskim predlogom, da po 1. marcu dobi meddržavni prehod Pince-
Tornyiszentmiklós začasne pristojnosti mednarodnega prehoda za potniški promet. Predvsem zato, da bi razbremenili prehod Dolga vas-Redics.
Mihaly Gulyás je povedal zanimiv podatek: od 115 milijonov potnikov na vseh madžarskih mejnih prehodih je skoraj 20 odstotkov potnikov na prehodih s Slovenijo.
ZORAN THALER V BUDIMPEŠTI
Na obisku v Budimpešti je bil novi slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Pogovarjal se je s svojim madžarskim kolegom Lászlom Kovacsem. Največ pozornosti sta sogovornika namenila dvostranskim stikom, ki so na zelo visoki ravni, govorila pa sta tudi o vključevanju Slovenije in Madžarske v širše evropske povezave. Za obe državi je zlasti pomembna Evropska zveza in tudi druge oblike sodelovanja v širšem in regionalnem pomenu. Za Slovenijo je važno tudi sodelovanje z državami Višegrajske skupine.
V številnih pogovorih, ki jih je po izvolitvi imel slovenski zunanji minister, je poudaril, da bo namenjal veliko pozornsoti tudi sodelovanju s sosednjimi državami. Za stike z Madžarsko je dejal, da so zelo dobri.________________________
Porabje, 9. februara 1995
5
MOJO "MAŠTRIJO" MI JE ODEBRALA SILA!
Lüdje si večkrat prpovejdamo od človeškoga živlenja. Starejši tak pravijo, ka je prej našo živlenje napisano, kak nam je prej dano, tak de se godilo z nami. Nikoga nega - če si dobro zbrodimo - što bi leko tau trdo ali tajijo. Po mojem je pa tau tü tak, ka če s človeško pametjo ne moremo cejlak prevideti vse, ka je svejt, vse, ka je človek, te na tau tü ne moremo pravoga odgovora dati. Zmirimo se s tejn, ka geste. Ka nas čaka, tak mislim, ne znamo. Ranč tak ne znamo, ka je baukše. Če mladi senjamo o nikši maštriji pa se tisto včimo, ali če nam sila odebré našo slüžbo. Za baudvauje trbej volau pa znanje tü.
Magdalena Rogan z Gorenjoga Senika mi tak pravi, da je njeno "maštrijo" odebrala sila. Na gnes je glavna küjarca na gorenjseniški šauli. Kak je prišla do toga, kakša je njena Usoda, bi rada vam na kratko notpokazala.
Magdalena, Zakoj praviš, ka si na silo poslala küjarca?
"Tau se je v moji mladi lejtaj zgodilo. Nas je 6 mlajšov (3 dekle, 3 podje) bilau. Gda sam 14 lejt stara bila, Sama dekla sam ostala doma. Mojo mater je zaojdla nesreča, 2 mejsaca je bila v špitalaj. Doma je nišče nej küjo, ge sam se mogla vcuj pripraviti. Morem povedati, ka do tistoga mau me je nej dosta brigalo küjanje. Zdaj se je pa name sipala cejla briga. Moja sestra, Ana mi je prišla Večkrat pomagat, samo ka je ona te že na Dolenjom Seniki bila oženjena."
Kak ti je pa po tistem živlenje šlau?
"Nej je léko bilau. Tau istina, ka gda so mi mati Prišli domau, te sam tü dosta mogla delati v künji, zatok ka so oni napona betežni bili. Pri sausadi so bili so-dački prednji. Edna prednjoga žena me je furt zvala gledat, pa pomagat küjat pa pečt. Ge sam takša sramežljiva dekličina bila, žmetno je šlau oprvin vse.
Sledkar sam pa batrivna gratala pa sam vse pazila, ka je ona delala. Dosta sam se navčila od njé.
Neškem se taužiti, pa itak morem povedati, ka je mojo živlenje nej gladko bilau. 1969. leta sam se oženila. Z mojoga zakona smo meli tri detete, dva pojba pa edno čerko. Gda je najmenkši sin paudrugo leto star bio, 1974. leta, mi je mauž mrau. Tü sam ostala s starimi stariši, pa s tremi malimi mlajši. Leko si misliš, kak nam je šlau. Ojdla sam na sezonsko delo tü. Tam sam tü mogla küjati. Deci sam vnoči šivala, popravlala gvantanje, delala sam nauč-den. Gda je deca zrasla, sam je dala vse vönavčiti. Po smrti mojoga moža sam Večkrat delala v vrtaci v künji. 1976. leta sam pa bila stalno
gorvzeta v künjo."
Gda si ti v künjo prišla, sta samo za vrtec küjali. Gnes pa küjate za dva vrtaca, za šaulo pa Starejšim v dvej vesi. Gda ste prejkstanili na takši velki obred, kak ti je te šlau?
"Tistoga reda me je Vodstvo stelo poslati v šaulo za sakačico. Samo žau, mojo živlenje je nej tak léko bilau. Tri mlajše, staroga očo sam nej mogla tam njati pa v šaulo ojti. Dapa zatok so me njali v künji. Ge sam si tam sprajla prakso. Gnes v našoj künji Vsefale znamo küjati. Že so bili, pa leko pridejo kakšikoli velki gosti, znamo, kak se šika, (h)rano priprajti pa postrežti."
Kak so pa šaularge, stari lüdje zadovolni z vsakdanešnjo (h)rano?
"Ja, tau je nej naleki. Tüj je vödana norma pa moreš iz tistoga küjati. Večkrat se bötivava s šefom. On tala material za küjanje, kakoli ka ge tü Znam, on tü napisano ma, kelko leko da. Itak probamo kak najbaukše naprajti, če se rejsan tau furt ne pršika."
Že si mi prajla, ka v vašoj künji Znate Vsefale maudre gesti naprajti. Ge tak Znam - pa sam že vidla tü - ka si sploj hirešnja pri pečti tü. Lejpe pa dobre paukaraje znaš pečti, torte pa na več "štaukov". Večkrat na gostüvanje pečeš, ka je nej malo delo.
"Kak sem že prajla, pečti sam se navčila od svoje sestre pa od prednjoga žene. Dapa morem povedati, ka sam za tau velki koraž mejla. Gda mi je eške nej
šlau, sam si Sama prajla: tau pa don nej istina, ka bi ge furt drugoga prosila, če kaj fajnskoga škem spečti. Etak sam si vzela trüd, pa sam probala. Na največ sam Sama gor prišla no pa sam vöprštejla iz knjig. Mam edno sestro v Meriki, ona skurok vsakšo leto pride domau. Prinesla mi je dosta knjig, dé pišejo, kak trbej pečti, sploj pa torte na "štauke". Od tistoga sam se dosta navčila, sploj pa za toga volo, ka je tam dojnamalano, kak more vögledati blago."
Meni bi Zaman dojnamalali, ge bi se iz toga nej vöpoznala. Sploj pa nej bi znala, kak trbej, povejmo, na torto snejo pa ženina "naredti" ali goloba, stera se küšüjeta, pa tak tadale. Kak delaš té figure?
"Sama sam gor prišla. Na torto rože, golobe, figure delam iz sladkoga materiala, kak ženske iz papira rauže. Nigdar ne pozabim, gda sam prvi zakonski par delala. Sneja je stoječ ostala, duga kikla go je zdržala. Liki ženin je furt vküp spadno. Tam so bile nikše ženske pa so mi tak prajle, ka sam nikšoga kilavoga naprajla, zatok ne more na nogaj stati. No, na tau sam tü gorprišla, ka mi ženin več nej "kilavi". Tau tü morem povedati, ka Zvün torte vsefelé forme Znam naprajti. Tau tü leko sestri zavalim. Ona mi je prnesla vsefelé forme, s šterimi leko delam."
Gda etak na gostüvanje pečeš, kak tau zandolejš pauleg redne slüžbe, pauleg držine?
"Nej je léko, liki vzemam si mauč. Gda se mi je (h)čerka ženila, Sama sam spekla vse, ka je potrejbno bilau. Eden keden sam pekla. V petek sam ranč nej dojlegla, tak sam üšla na gostüvanje v soboto. Večkrat se je tau zgodilo, ka sam nej spala vnoči. Mujla sam se pa hajde, tadale."
Tri mlajše maš, gnes so že vsi velki. Lejpi bogati dom mate, v vesi na najlepšoj mesti. Kak živete gnes?
"Z dvöma sinoma živem doma. Čerka se je oženila, starišje so pomrli. Dobro deco mam. Feri je tišlar, lepau dela. Doma je dosta vse napravo. Klara je srednjo šaulo skončala, Zdaj je z detetom doma. Zoli je varilec (hegesztö) v kosinoj fabriki. Vsakši vörno dela. Zoli tak rad ma živino, ka eške divjačini nosi v les gesti. Feri je pa v les zalüblen. Strašno rad ma svojo maštrijo. Vsi poštüjemo našo, pa mojga pokojnoga moža držino. Aj nam Baug da zdravje, ne zgibimo se. Ranč zdaj sam ge nej naj baukše, bila sam v špitalaj. Vüpam se, ka ozdravim pa mo delala tadala v künji. Zatok, ka ge rada küjam pa pečém, dapa rada gejm tü..."
I. Barber
FINANČNI MINISTER ODSTOPIL
Konec januarja je na zasedanju socialistov v Siófoku odstopil finančni minister László Békesi. "Ko sem sprejel naloge finančnega ministra, sem postavil pogoj, da bodo vsa vprašanja gospodarske politike, torej tudi privatizacija, pod istim resorjem," je povedal gospod Békesi. Tako se seveda ni strinjal z namenom vlade in ministrskim predsednikom, da bodo imenovali privatizacijskega ministra. Gyula Horn je odpoved sprejel, novega ministra za finance bodo imenovali do konca februarja.
SPREMEMBA PRI KRŠČANSKIH DEMOKRATIH
Madžarska krščansko demokratska stranka ima novega predsednika. Gyorgy Giczy je z 22. glasovi premagal dosedanjega predsednika dr. Lászla Surjana, ki je bil v prejšnji vladi minister za socialo. Novi predsednik želi okrepiti stranko, ne želi pa take zveze z Demokratičnim forumom, v kateri bi krščanski demokrati lahko zgubili lastno podobo. Opozicija (Demokratični forum, Mladi demokrati, Krščanski demokrati) se namreč namerava povezati v ti. Meščansko zvezo, vse pa kaže, da si novo vodstvo krščanskih demokratov tega ne želi.
VEČ ZA
OGREVANJE IN VODO
Samouprava mesta Monošter je na zadnjem zasedanju razpravljala tudi o novih cenah storitev. Za ogrevanje bodo občani plačevali 16 odstotkov več kot lani. Cena komunalnih storitev bo višja približno za 40 odstotkov.
Porabje, 9. februarja 1995
6
GNEVI MADŽARSKE IN SLOVENSKE KULTURE
KULTURA JE SREČA
Madžarska kultura má svoj den januara, slovenska pa februara. Dva pesnika omenjamo. Obadva sta Franca: Ferenc Kölcsey in France Prešeren. Obadva sta napisala takšo pesem, iz štere je gratala madžarska (Himnusz) pa slovenska himna (Zdravljica). Vsakši rosag má svojo himno za najvekšo pesem. Porabski Slovenci smo nej dugo dobili eno kaseto s slovenskimi pesmi pa eno pesmarico, v šteraj so vküp pobrane reči 50 Porabski pesmi.
Gnesnaden je, na žalost, dosta vekši materializem (divjdji kapitalizem), kak v komunističnaj cajtaj. Že zato, ka se glavno pitanje tak glasi: ali nam je kultura sploj potrejbna? Ali je kakši asek od toga? Ali od toga leko obogatimo? Če nej, te go pa njajmo k vragi!
Materialnoga aska gvüšno nega, depa obogatimo gvüšno leko (düše gledauč).
Brezi pesmi bi rejsan leko živeli, nej bi od gladi vkraj bili, depa je nej vrejdno živeti. Pa nej slobaudno. Zato, ka je Baug cejli svejt tak stvauro, ka vse spejva, igra (dêje) pa pleše (se giba ritmično). Zemla, velke vode, plamine, stvarine, rastline, lidgé...
V naravi (természet) mamo milijon peld. Samo zbrodite si na vöter kelko fele deje. Gda drevdje vösüče, ka vse prški (heavy metal), gda vam snejg v oči, vüje pa lampe nosi, pa cvili, kak lisica v skopci (tragična opera, v šteroj žena siče, ka mauž druge má), gda djuk piše, se snejg topi, se mili slavski zvonauvge čüjejo, mladim se v srcaj lübezen odpéra (romanticizem), gda vleti, v strašanjski ici, gda se žetva dela, gnauk samo začne pijati laden vöter (katarza)...
Ali gda se pripravla edna velka grmanca, čemerasto črni oblaki, od daleč daleč začne mrnjaviti (začetek), vsigder bliže in bliže, vsigder bole ostro, gnauk samo začne dünkati, kak če bi se neba stejla raztrgati,
obliska se, kak na saudni den (kulminacija), pa gda vihar za pau vöre gorenja s svojim prekletim preklinjanjom, lepau pomalek, vsigder bole na tüma se čüje (pianissimo). Kak ena dobro skonstruirana simfonija.
"Baug je cejli svejt tak stvauro, ka vse spejva," je pravo v Sakalauvci na proslavi Francek Mukič
Ali mislite na tau, ka je nauč vleti. Na nebi se zvejzde iskrijo (plešejo), v mlakaj žabe regečejo, nin pisauvge kavülijo, mejsec svejti, v lesej (gaušči) vse nika čüdno šumi, pauka, šumače, na ednoj Črnoj drejvi sova djufče, prauti nam pa ena düša dé (v Hitchckokovom filmi bi dobra bilau za muziko)... Vse deje, spejva, pleše. Vse tau muziko je Baug stvauro.
Kak tau tö, ka s kem koli
leko igramo pa spejvamo. Z glavnjikom pa papérom, z žago, s štero so inda lejs vrazmo žagali, s travo, če v 8 posanc vodau vlegémo, v vsikšo malo menje,
te s tem leko igramo, kak s ksilofonom. Ciganji s keukami, parkovači pa kanklami znajo lepau igrati. Z zvonami tö kak lepau ritmično klonckajo, gda je pokapanje. Gvüšno ste že čüli od paulek športni fligar ali pa sodački supersonični fligar, ali autone na Formula 1, kak vse tau deje, spejva (trpejta krava). Nam moškom je narava tri füčline dala, s šterimi leko füčkamo. Enoga v lampaj mamo, drugoga v prstaj, tretjoga pa, tretjoga pa... No, s tem tretjim bole igramo, kak füčkamo. Kama koli poglednemo, vseposedik šker za igrauto. Pa te smo eške o pravaj inštrumentaj nej gučali.
Zaka bi je nej nücali?... Zaka so naši stariške pa starci inda po Vogrskaj marofaj na žetvi, repi, kukarci tak koražno spejvali? Dostakrat po tistom, ka so vnoči edenajstoj vöri eške v križe klali snopke? Gvüšno zato, ka so lübili svoje slovenske pesmi. Zaka? Zato, ka so lejpe, pa zato, ka so jim pri njinom žmetnom deli pomagali. Naši starci so bili siromacke, depa v düši so don srečni bili, gda so lepau spejvali pa igrali.
Posabnost naši pesmi je tau, ka v njij več fele melodij geste vküper zmejšano: madžarska (Če bi jaz bila fčelica), rovačka (Ftice se selijo), nemške (Ajnc, cvaj, draj) pa slovenske (Mi Slo-
venci, Domovina, domovina, mili moj slovenski kraj). Tak, kak je bilau pa je gé živlenje našoga lüstva vküper zvezano s temi lidami (sezonstvo na Štajerskom,
v Dajčlandi, rovački dühovnicke, madžarska država, slovenska düša). Če pa pesmi eške pomagajo raniti naš slovenski materni gezik tö, pa so sploj dosta vrejdne. Druga specialiteta je (za vogrske pesmi je nej karekteristično), ka štiri glase znamo spejvati. Po Kristušovem rojstvi so dühovnicke eške samo en glas spejvali (gregorijani). Te proces, ka ništarni narodi gnes znajo večglasno spejvati, je trpo od 5. st. do 14. st. Skor gezaro lejt! Kakšna vrejdnost! Tau naj bi mi táličili?
Naša glasbena kultura v Porabji je, vala Baugi, živa. Vsi vejmo, kak lepau spejvajo pesmarge v kauroši A. Pavel z G. Sinika ali pesmarice z bando L. Korpič iz Monoštra. Skrb jo mejmo.
Iz grške mitologije poznamo sirene, ki so bile
vrkaj dekle, spodik ribe, štere so na maurdji tak lepau spejvale, ka so mornari s šiftami vsigder prauti njim pelali. Če so Grki meli Sirene, mi pa mamo Irene, Irme, Marije, Vere, Eve ptt. v pevskom zbori pa Korpičovom ansambli. Dobro bi bilau, če bi une tö s skem več Porabski Slovencov zapelale s svojim lejpim spejvanjom pa igranjom. Ka naj bi iz pasivni poslüšalcov s kem več aktivni pesmarov pa goslarov gratalo. Zato, ka je Marton Luther tö tak pravo, ka v cerkvaj naj ne spejva samo kauroš, liki vsi vörnicke. V Porabji naj ne spejvajo samo pesmarge, liki vsi Porabski Slovenci.
Če de tak, gvüšno mo bole srečni.
Fr. M.
NAŠE PESMI (92)
TAU STARO NAVADO
Tau staro navado nej mogo tá njat’, ponoči je (j)odo, dekline bidiu,
/:ponoči je (j)odo, dekline bidiu, da(j) bi (j)enkrat s svojo lubco govoriu:/
Nej sta si rekla dvej rejči ’no tri, hlapec že z naužcom za hrbtom stogi,
/:ga vdari po glav’ci, pa(j) hitro beži, ker Tonček že mrtev leži.:/
Prišli so žandarge ino doktora dva, da(j) bi preglednoli njegvo tejlo,
/:več nič ne spregledne več nič ne govori, ker Tonček že mrtev leži.:/
(V) tišinskoj fari zvonijo lepau, na vse kraje svejta se glas razširi,
/:zvonovi so vzeli od njega slobaud, ker spravili so ga v zemlau.:/
(Gorenji Sinik) -mkm-
Porabje, 9. februarja 1995
7
OTROŠKI SVET
GLAVAR
Vsakši právi, močen kukout má tüdi svojo trdo perout: ino si jo tak-eti-tá, oskübsti naleci ne dá!
Ár svoj céh, svoje rodno dvurišče brániti má, ino kak-tak právim vam: ka tou tüdi dobro zná!
(Besedilo in ilustracija (praskanica): prof. Evgen Titan)
MOJ PRIJATELJ
Madžarski pregovor pravi, da ptico spoznamo po perju, človeka pa po prijatelju. Zato si prijatelje moramo dobro izbrati. Jaz imam več prijateljev. Najboljšega bi rad predstavil.
Ima plave kodraste lase, je visok in suh. Modre oči mu večkrat mežikajo. Po navadi je lepo in čisto oblečen.
Če je storil kaj slabega in ga zmerjajo, zardi. Zelo dobrodušen je, vse rad da in vsakemu rad pomaga. Meni tudi večkrat pomaga, če česa ne vem. Ko sem bolan, vedno pride k meni in mi pokaže naloge. Dobro se uči, kljub temu se zgodi, da se ne pripravi tako, kot bi bilo potrebno. Zanimajo ga tudi "državne zadeve". Rad gleda poročila, česa večina otrok ne mara. Zato ve več o svetu kot mi. Aktivno dela v lutkovni skupini. Rad se igra, kolesari, pomaga staršem.
Takih prijateljev bi rad imel čim več.
Kristjan Mižer OŠ Gornji Senik
KAK
MESARIMO
PUJČKA?
Najprva se stariške pogočijo, šteri den do masarili. Te pozovejo svojo žlato.
Zrankma oča rano gorstane pa zaküri koteu. Mama sküja kafej, tej, gorzrejže reteše, vrtenke pa piškoto. Gda so že vsi Prišli, te njim natauči kupico palinke. Potejm idejo v glejv. Najprva pujčki v gaubec dejejo štrik, na zadnjo nogau pa klejške in ga naaupek obrnejo. Moj vüjec ga te z naužcom smekne. Mama drži sklejco za krv in go fejs grauža. S krvi spečejo štere.
Moški pujčka dejejo v kopanjo. S smolauv ga posipajo in s kropom poparijo. Lepau ga dojspucajo. Potejm ga gorobejsijo na gauge in ga razsejkajo na dvauje. Boter nese getra v künjo, za mamico pa klobase, stere trbej dojpobrati pa spucati. Stara mama že rejže getra, krumplinge pa že vrejo.
Moški pujčka nesejo nüt v letošnjo künjo in ga raznokberejo (predse šunke, zadnje šunke, pečenje ptt.). Dajo v künjo čonte pa masau za župo pa nüt v kapüsto. Lepšo mesau dajo za pečti. Gda zgotauvijo z mesaum, te dejo getra gest. Nika spigejo pa že morajo špek rezati pa klobase nadevati. Mama obed pripravi. Gda moški vanej zgotauvijo, si k obedi sedejo. Zdaj že majo več časa, malo prpovejdajo. Mamica njim spakiva friško mesau pa njim zavali, ka so prišli pomagat.
Šandor Bajzek OŠ Gornji Senik
PRI URI TELOVADBE NA G. SENIKU
Porabje, 9. februarja 1995
KA BAU Z MLINOM NA G. SENIKI?
Družina Filo je 1894. küpla mlin na Gorenjom Seniki. Mlin je biu na malo zozidani, gnala ga je voda. Zidina je bila tučenca, kaulivrat z lesom zabita. Tistoga reda so mleli samo s kamni. Gospaud Mihály Filo je küpo dva voclena, leta 1910 pa turbino. Mlin je od njega erbo sin Ferenc, on je dau popraviti zidino, fundament pa strejo. Küpo je moderne mašine.
Mlin je dobro üšo, krajina, Odkec so ta vozili mlet, je bila veuka. Mleli so žito, pšenico pa dino, kaupali so proso, pšeno pa gečmen.
"Mi smo samo z mlina živeli, nej smo meli nej grünta, nej mare," pravi Hilda Čabai, (h)či Ferenca. "Ka je Oča za mlin pejneze nut daubo, znauva je pá vse v mlin nut djau, vsigder je kaj kipüvo. Po vojni, leta 1952, je država od nas mlin vkrajvzela. Država je dala občini, občina pa samoupravi. Samoupravi so lansko leto pravli, aj mlin obdrži, obnauvijo aj tak zidino kak mašine, pa aj melejo. Samouprava je nej vzela, zato ka nemajo pej-
neze za popravlanje. Znauva so nazaj dali država Država pa Zdaj prek Organizacije za opravljanja državnega premoženja (Kincstári Vagyonkezelö Szervezet) odava. Decembra so ga že gnauk odavali. Te smo se samo mi zglasili, depa nam so ga tö nej dali za odškodnino, stero smo dobili za mlin. Mlin je te austo, Zdaj ga pa znauva odavajo. Ne vejm, keuko lidi de se glasilo, mi gvüšno, depa Zdaj Zvün odškodnine ponüdimo ešče pejneze tö, depa na žalost nemamo gotovine. Tak ka pejneze mo mogli
na pausado vzeti, pa na stare dni v dug pridti. Mlin tak tö tistoga bau, steri več pejnez da za njega."
Vi ste odškodnino prosili za mlin. Keuko ste dobili?
"Za 310 gezero forintov vredne papere (certifikate)."
Za te certifikate zdaj leko te mlin nazaj küpite?
"Nej, ešče dosta druge pejneze moremo cüjdjati."
Imre Žiroš, vodja izpostave Organizacije za opravljanje državnega premoženja v Železni županiji, nam je pravo naslednje:
"Natečaj smo razpisali že drugič. Prvič smo ga objavili lani septembra, toda ni bil uspešen zato, ker so natečajniki konkurirali z nizkimi zneski. V objavi natečaja so podrobno opisani pogoji. O najpomembnejših mogoče toliko, da udeleženci natečaja morajo vplačati 10 % nakupne ponudbene vrednosti in se ravnati po predpisih Državnega zavoda za spomeniško varstvo.
Ta zavod je že prej postavil pogoje, po katerih je treba do 30. decembra 1998 obnoviti tehnološko opremo mlina in tudi zgradbo.
Po drugi objavi natečaja
se veliko ljudi zanima za ta mlin iz različnih krajev države, toda koliko od njih se bo prijavilo na natečaj, bomo zvedeli šele po 15. februarju."
Med udeleženci natečaja najdemo tudi bivše lastnike mlina. Ali boste pri vrednotenju to upoštevali?
"Kot vem, sedanji predpisi, ki v zvezi s prodajo nepremičnin obstajajo in ne pustijo prostih rok niti organizaciji za upravljanje državnega premoženja, ne omogočajo, da bi delali razlike med bivšim lastnikom in ostalimi udeleženci natečaja."
Zakoj škete za vsakšo ceno nazajküpiti stari mlin, smo pitali Hildo Čabai.
"Mlin je en deu našoga življenja. Tu sta delala cejlo svojo življenje dedek pa oča to. Tü je par rami. Radi bi mleli tadale koškice, radi bi šarautali. Odavamo krmila, sildje, dobro bi bilau, če bi nam te mlin leko ešče malo služo.
Andreja Kovač
NIKA ZA SMEJ
TAKŠO NEGA
V Varaša v šauli eden profesor takši lagvi klas ma kakakoli že v 5. klas odijo -nisterni iz matematike nika pa nika ne znajo. Tüj je pauleta pa školnik etak pravi mlajšom: “Mlajši, pripravite se, ka več kak 50 procentov vas iz matematike bukne."
Iz zadnji staucov se pa čüje: "Telko nas ranč nega, hi, hi, hi..."
I. Barber
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970
Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4,
69000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993 se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).