T Najretji ilomuld dnevniki V Združenih druvah Velja *a vse leto ... $6.00 ! Za pol leta ... ^ . $3.00 l Za New York celo leto . $7.00 Za mor*ni»lTO celo leto $7.00 j GLAS NARODA ar | list slovenskih delavcev v Ameriki« P The largest Slovenian Daily in the United Stitftj j Issued every day except Sundays : and legal Holiday«. Lf 75,000 Readers. 1 TELEFON: CHelaea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 106. — STEV. 106. NEW YORK, TUESDAY, MAY 7, 1935. — TOREK, 7. MAJA 1935 VOLUME XI,ITI. — LETNIK XI,HT. Dr. VLADO MAČEK JE POBU V HRVATSKI VELIKO VEČINO Stavka v avtni industriji se bliža koncu OPOZICIJA OČITA VLADI, DA JE NAMENOMA OBJAVILA NAPAČNE REZULTATE NEDELJSKIH VOLITEV Tekom demonstracij so bile štiri osebe usmrčerie, večje število jih je bilo pa ranjenih. — Opozicija zatrjuje da je dobil dr. Maček celo po nekaterih srbskih mestih večino. — Krvavi nemiri v Jaskovi pri Kar lovcu. — Poročevalci sc bili izgnani iz Jugoslavije. BEOGRAD, J ugoslavija, 6. maja. — Vlada ministrskega predsednika Bogoljuba Jeftiča izjavlja, da so si pri včerajšnjih volitvah njeni kandidati priborili veČino sedežev v narodni skupščini, dočim o-čitajo voditelji opozicije vladi, da ni izdala o izidu volitev točnih poročil. Ako so Jeftičeve trditve resnične, bo imela vlada v skupščini nad tristo mandatov, dočim jih bo imela opozicija komaj petdeset. Pristaši dr. Vladimirja Mačka, voditelja opozicije, zatrjujejo, da so dobili celo po nekaterih izključno srbskih mestih večino. CELOVEC, Avstrija, 6. maja. — Jugoslovanska vlada proslavlja veliko zmago, toda časniški poročevalci, ki jim je znan položaj na Hrvatskem, so mnenja, da nima za to prav posebnega vzroka. Včeraj je bilo izdano povelje, da se morajo vsi inozemski časniški poročevalci podati v Beograd, češ, da bodo v nasprotnem slučaju poslani preko meje. Kdor se temu povelju ni pokoril, je moral nemudoma iz Jugoslavije. Neki ameriški časnikar, ki je potoval po Dalmaciji, je slišal le tam nazdravljati Jeftiču, kjer so žandarji prisilili ljudstvo, da mu je nazdravljalo. Vsepovsod je bilo pa slišati klice: — Živel Maček! V hrvatskih krajih je bilo oddanih najmanj devetdeset odstotkov glasov za kandidate opozicije. Vlada je tik pred volitvami internirala več odličnih voditeljev opozicije. Člani volitvenih" komisij so bili skoro izključno le vladni ljudje, tako da je bila nepristranska kontrola nad glasovi naravnost nemogoča. Zelo značilen je bil izid glasovanja v Splitu, kjer je,dobila opozicija nad sedem tisoč glasov, vlada pa komaj tisoč. Poročevalec je videl nekega državnega uradnika, ki mu je med solzami priznal: — Verp, da sem izdal svojo hrvatsko domovino, ker sem glasoval za vlado, toda moja žena in otroci morajo živeti. V Dalmaciji je slišal poročevalec kričati selja-ke: — Hrvatska se je prebudila. Koruptni člani vlade naj se z aeroplani podajo kamorkoli, nam naj bo pa dovoljeno živeti v miru s srbskim narodom, čigar prijatelji smo. Noben klic ni bil naperjen proti Jugoslaviji ali proti srbskemu narodu, pač pa le proti zatiralni beograjski vladi. — Ce bo vlada potvarjala izid tako čudovitih volitev, — je rekel poročevalcu neki župan, — bo s tem uvedla teror, kakoršnega ne pomnimo. Teror bo slednjič do vedel do državljanske vojne in do uničenja države. CELOVEC, Avstrija, 6. maja. -»- Poročila, ki so dospela sem iz 2!ag>reba, pravijo, .da so bile / nemirih, ki so se vršili ob priliki včerajšnjih volitev, usmrčene štiri osebe, veliko število jih je bilo pa ranjenih. Najbolj resni nemiri so se za vršili v Jaskovi pri ICarlovcu, ko je policija skušala uničiti lepake opozicij onalnih strank. BEOGRAD, Jugoslavija, 6. maja. — V Jugoslaviji je skoro štiri milijone oseb, ki imajo volivno pravico, toda nad en milijon jih ni prišlo na volišče. SVET DOLGUJE ZDR. DRŽAVAM 17 MILJARD Združene države imajo v inozemstvu naloženega kapitala nad 17 milijard. — Tuje države so naložile v ameriš k i h podjetjih samo en mi* Ijon. Washington, D. C., (i. maja. Posebni svetovalec za zunanjo trgovino George X. Peek, je predsedniku Rooseveltu predložil poročilo o ponosnem stališču Amerike kot upnice sveta, toda to stališče je zaradi neplačanega vojnega dolga in manj vredno naloženega denarja v inozemstvu zelo oslabljeno. Zato je Beli hiši stavil dva nasveta: 1. Natančno proučevanje naloženega ameriškega denarja v tujini in tujoga v Ameriki naloženega denarja. 2. Preuredim eele narodne politiko, kar se tiče Združenih držav kot upnika sveta. Po Peekovem poročilu dolgujejo razne države sveta Zdv. državam $1 ">.897,000,000. Med tem je $10.304,000,000 vojnega dolga, katerega razun Finske, ki redno odplačuje svoj dolg, ni mogoče vpoštevati. Druga dvomljiva točka glede zunanje trgovine je. da imajo Združene države v inozemstvu naloženih $7.823,000,000, medtem ko imajo tuje države v Ameriki samo $1,000.000 naloženega kapitala. rojstni dan mrs. dionne Callander, Ont., Kanadi, G. maja. — Danes obhaja mati slovitih Dionnejevih petorčkov Mrs. Elizire Dionne svoj 26. rojstni dan. nazi ji preskrbujejo žene Berlin, Nemčija, 6. maja. — Nemška vlada je naznanila, da je takoj treba 333,000 deklet od 16 do 33 let, da gredo na kmetije in da se poroče s kmetovalci. Pomanjkanje deklet na kmetih se je pričelo pred nekaj leti, ker ni bilo dovolj hiš. To pomanjkanje pa je bilo odpravljeno, ko je vlada dovolila 250,000,000 mark (100 milijonov dolarjev) za zgradbo novih kmetskih his. Statistika je dognala, da je v Nemčiji 8,000,000 samskih žensk m da je 1,800,000 več žensk kot pa moških. Izmeti 33,500,000 žensk jih je 8 milijonov samskih. Vlada sedaj deluje na to, da VENIZEL0S V ODSOTNOSTI OBSOJEN Njegov sin je bil zaradi udeležbe v revoluciji obsojen na deset let ječe. — Plastiraš tudi obsojen na smrt. Atene, Grška, 6. maja. — Dva v izgnanstvu živeča grška voditelja, bivši ministr. predsednik Eleutherios Venizelos in general Nikolaj Plastiras sta bila zaradi udeležbe v grški revoluciji obsojena na smrt. Državni pravdnik je rekel, <>t let. Štirje so bili oproščeni, in sicer bivša ministrska predsednika Papansataiou in Oa-fandaris, general Milonas in trgovec Lanibraski. Pariz, Francija, G. maja. — Venizelosova žena ni hotela verjeti, ko je izvedela, da je njegovega moža vojaško so«li-šče v Atenah obsodilo na smrt. uDan za aprilove šale je že davno minil"; je rekla. "Sicer pa moj mož in jaz nimava ničesar povedati". flandin mora počivati Pariz, Francija, 6. maja. — Ministrski predsednik Pierre-Etienne Flandin se je vrnil v Pariz in četudi je bil dovolj močan, da je jK>toval z vlakom in se je šalil glede avtomobilske nesreče blizu Auxerre, so zdravniki klinike, kamor je bil prepeljan zaradi zlomljene roke, rekli, da mora nekaj dni počivati. Zdravniki, med katerimi je tudi Flandinov brat, so dognali, da mora nekaj dni popolnoma pustiti vsako delo. S Flandinom se je vrnila tudi njegova žena, ki je že popolnoma okrevala. Flandinov avtomobil je zadel v avtomobil njegovega političnega nasprotnika, državnega poslanca Jean-Michael Re-naitour. Fladin je šele opazil, da mu je roka zlomljena, ko je po nezgodi hotel odnreti vrata avtomobila. se dekleta kmete in kmetij. vrnejo iz mest na poroče posestnike Doma so ostali po nasvetu slovenskih in srbskih radikalnih voditeljev. Nadalje ni volilo veliko število državnih uradnikov iz razloga, ker si niso drznili javno nastopiti proti vladi, za njo pa niso hoteli glasovati. SEN. CUTTING SE JE SMRTNO PONESREČIL Pilot se je moral spustiti na zemljo, ker mu je zmanjkalo gazolina. — Nesreča se je zgodila v Missouri. Macon, Mo., (>. maja. — Ko je brzelo veliko letalo "Sky Chief" iz Los Angeles proti Vzhodu, se je naenkrat glasilo povelje: — Pritrdite pasove! Par trenutkov kasneje se je zaletelo letalo v skupino dreves ter ol&tnlo pvevrajeno na blatnem travniku. V letalu se je nahajalo trinajst oseb. Štiri so izgubile življenje, med njimi tudi senator Bronsoii Cutting iz New Mexico. Xesreča se je pripetila na neki farmi pri Atlanta, Mo. Malo pred svojo smrtjo je zašcpetiil pilot Harry Bolton: — Pristati sem moral, ker je zmanjkalo gazolina. Po« 1 predsednik zrakoplovne družbe je izjavil: — Ko se je dvignilo letalo v TjOS Angeles, je imelo na sebi :>1() galon gazolina. Ko se je spustilo na zemljo, ga je bilo v tankih še trideset galon. Ne vem, če je to zadostovalo za oba motorja. 4G-letni senator Cutting je potoval proti AVasliingtonu, da poseže v debato glede vetoran-skega bonusa. čigar navdušen zagovornik je bil. SILEN POTRES _V TURČIJI V Turčiji je bilo ubitih 2000 ljudi. — V Perziji je izgubilo življenje 500 ljudi. — Gora Ararat se trese. Istanbul, Turčija, 5. maja. — Vsled silnih potresov, ki so pustili za seboj smrt in razvaline, se je tresla tudi 17,000 čevljev visoka gora Araratt, na kateri se je po poročilih sv. pisma vstavila Noetova barka po vesoljnem potopu. Po zadnjih poročilih je bilo po raznih krajih ubitih 2000 ljudi kn še mnogo več ranjenih. Porušenih je bilo 1600 hiš in 25 vasi je bilo popolnoma uničenih. V Digor okraju je bila porušena skoro vsaka hiša in prebivalstvo stanuje v šotorih in zelo trpi vsled hudega mraza. Na tisoče glav živine leži po dvoriščih in cestah. Gora Araratt bljuva iz sebe lavo in v svoji notranjosti se trese. Ruska časnikarska agentura "Tass" poroča, iz Teherana v Perziji, da je pri potresu izgubilo 500 ljudi svoje zivljeoaje'in da so bile v provinci Mazan-deran razdejane tri vasi. Vsled potresa je razpokala NEKATERI DELAVCI BI SE ŽE RADI VRNILI NA DELO TOLEDO, O., 6. maja. — Pričeli so se notranji prepiri med 2300 stavkujočimi delavci pri Chevrolet tovarni za avtomobile. Vsled stavke v tej tovarni je zaprtih več drugih tovarn in pri tem je prizadetih 33,000 delavcev. BOLGARSKA SE NAGIBLJE K REVOLUCIJI Cankov svari ne sprejme Ostati mora tarna vlada, ki naj bodo cah. Borisa, da ustave. — parlamen-— Častni-v vojasni- Sofija, Bolgarska, <;. maja. Bivši ministrski predsednik dr. Aleksander Cankov, eegar aretacija je imela za posledico padec ministrstva in ki velja za na j s p rt-1 ii<■ j s«»«ra bolga rs k ea državnika, j<* posvaril kralja Borisi proti navaniostjo, ki bi jo izzval, ako 1»i sani vzel v svojo roke vlado, da bi zlomil vojaško kliko, kajti potrpežljivost bolgarskega naroda bi bila mogoče izčrpana. Cankov jo rekel, da bi Boris, ako bi potrdil novo ustavo brez dovoljenja naroda, povzročil med ljudstvom veliko nevoljo in bi morebiti celo prišlo do revolucije in monarhiji bi udarila zadnja ura. Parlamentarna vlada se je uveljavila po stoletnem trudu in pod nobenim pogojem ne sme biti odpravljena. Dalje Cankov odobrava in hvali patriotizem častnikov, toda pri vsem tem se naj častniki vrnejo v svoje vojašnice in se naj ne mešajo v politiko. Borisovo stališče ni prav ogroženo, kajti v armadi je komaj en odstotek republianeev, med narodom jih pa sploh ni. "Naš kralj je moder, diplomatsko nadarjen, potrpežljiv in takten", je rekel dr. Cankov. "Njegova smola je le, da je na prestolu v tako kritičnem času. Bolgarski hoče vladati po angleškem načinu, toda se je moral prepričati, da Bolgari nisi Angleži". newyorski dopisnik odlkovan Pariz, Francija, 5. maja. — Pierre Denover, newyorški dopisnik 4'Petit Parisiena" je dobil danes tisoč dolarjev nagrade za serijo člankov, v katerih so je zavzel za francosko-ameriško prijateljstvo. zemlja in iz nekaterih razpok je vrela rdeča voda. Nekatere razpoke so široke po 30 čevljev. Medtem ko so po večini delavci organizirani v United Automobile Workers Union, so neorganizirani delavci ustanovili neodvisno zvezo uslužbencev ter so upravi tovarne vročili prošnjo, da zopet prične z obratom. Tovarna že od '2'.\. aprila ni več odprla svojih vrat. Voditelj stavke pri Chevrolet-Montage in Fisher-Carosse-rie tovarnah v Cincinnati. Nicholas Klein, pa je podal sen-zacijonalno izjavo, da namerava predsednik American F«*tlo-ration of Labor, W. Green, splošno stavko vseh delavcev v avtomobilski industriji, ako stavka v Toledo ne bo takoj poravnana. Green je v Washington« t.» zanikal, toda Klein je ostal pri svoji trditvi in je rekel: "To mi je telef sporo med delom in kapitalom. Strokovne organizacijo so bile mnenja. da (država ni upravičena prevzeti nalog. ki se tičejo izključno le delavstva. Kriza, ki je nastopila leta 1 ?>125je pa te nazore temeljito izpremenila. Organizirani kapital je žarel izrabljati gospodarsko stisko, delavcem je znižal plačo. zmanjšal njihov -'pliv In je skušal uničiti uspehe, ki so jih po dolgoletnem boju dosegli. S]>oznanje je sicer prišlo, toda prišlo je prepozno. Ktarokopitni vcilitelji Federacije so se še dolgo vpri-jeinali zastarelih nazorov, da je za delavca nev-redno presiti oziroma zahtevati od vlade pomor ter vladi naprtiti odgovornost za licilolžne žrtve depresije. Skoro istočasno so se sestali v Washington!! zastopniki Ameriške Delavske Federacije, da izsilijo sprejem sorijalne zakonodaje, in zastopniki ameriške trgovske zbornice, da ga preprečijo. Brooklyn, N. Y. Se par ted-nov, pa so ho začela sezona zabav, veselic itd. v prosti naravi, katerih se gotovo vsak veseli, da se pozabava zunaj na prostem. Najsihodo zabave v zaprtih dvoranah še tako lepe, nikoli ne prekašajo zabav v prosti naravi. Poletno sezono, kot običajno vsako leto, tudi letos (»tvori Sloven, pevsko društvo "Slovan" v naši koloniji s tem, da priredi svoj prvi piknik v nedeljo, dne 2. junija 19.35, v nam gtovo vsem zelo priljubljenem "Emerald Parku" v Olendale, X. V. Prostori v tem parku, so znat.no izboljšani v vseh ozi-rili. Pridite in prepričajte se. Začetek l»o ob 3. popoldne. Vstopnina !>o samo 25 centov za osel »o. Na programu imamo zopet nekaj lepili pesmi, katere se tem milejše slišijo v prosti naravi. Za žejna iu lačna grla bo tudi prav dobro preskrbljeno, kot na pr. z okusnimi kranjskimi klobasami, kislim zeljem, svežim pivom, vinom itd. Igrala l»o znana godba Lovšin-Ve-sel. Polog lepota petja, itd., vam bo "Slovan" na tem pikniku nudil čisto nekaj novega, česar še ni bilo dosedaj prirejeno v naši koloniji. Kličem vam vsem skupaj po vsem Greater New Yorku in okolici: na svidenje v nedeljo, dne 2. junija 1935 v Emerald Parku! S pevskom in rojaškim pozdravom! Za Slov. ]wn\ dr. /'Slovan": Anthony Svet, tajnik. Detroit, Mich. Na velikonočno nedeljo je bil pravi pomladanski dan. Soln-ce je toplo ogrevalo opnstošeno naravo in jo sililo zopet ozeleniti po dolini Razpolože-nje je bilo kakor nalašč za slovensko narodno dramo "Rov-ček Andrejček". katero je vprizoril pevski in dramski zbor "Slavec" za izboljšanje odra Slov. Del. Doma. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Igra je trajala štiri ure, in vendar je ljudstvo vztrajalo v najlepšem Ameriški kapitalisti, ki so imeli doslej v vladi nai-*"uru bi redu ter s tem izkaza- večjo oporo, javjajo,'da ne trpe od strani vlade nobenega vmešavanja. Njihov boj je naperjen proti vsakemu napredku ila polju soeijalne zakonodaje. Obe stranki iščeta zaslombe pri kongresnikih- Ker potrošijo kapitalisti več denarja za izvolitev kandidatov, ki jim morajo biti naklonjeni, bodo imeli več sreče nego je bo imelo organizirano delavstvo. H Lina rešitev, edin izhod iz zagate, je ustanovitev mogočne tretje stramke. ki bo vpoštevala interese organiziranih delavcev, farmerjev ter ljudi, ki morajo nositi bele ovratnike, pa nimajo v največ slučajih najpotrebnejših sredstev za življenje. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila t« tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno t* hiiro. Zato se taupno obrnite na mas $a vsa pojasni**. Mi preskrbimo vse, bodiii proinje ta povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je §a potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjie stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washing t ona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila 4n enaotavlja-mo Vam, da boste poceni to udobno potovah. SLOVENIC PUBLISHING CO. (TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. lo svoje zadovoljstvo. Zato se vam zbor "Slave" najlepše zahvaljuje. Pripravljeni smo ob slični priliki poplačati. Pred 9 leti so detroitski Slo-venci kupili svoj Delavski dom na za pa d« ni strani mesta. Po kratkem času se je ustanovil ženski gospodinjski klub |mx1 Domovini okriljem. Deloval je z veliko požrtvovalnostjo in delil lepe uspehe z Domom, ter se mu delo splošno priznava. Pred tremi leti, ko je kriza razpela svoje peruti čez ves delavski svet, je trpelo vse in še danes v obupu čaka, kaj ho jutri. Kriza je prisilila tudi ženski gospodinjski klub, daje moral prenehati s poslovanjem. To je bil najhujši udarec za Sloven. Del. Dom. Stal je kakor človek brez hrbtenice. Dom je v obupu klical pomoči, Stroški so se večali, dohodki so se manjšali, in bilo se je bati za edino slovensko delavsko podjetje v Detroitu. Toda po vsaki noči pride dan. Pred štirimi meseci je zopet začel poslovati ženski gospodinjski klub pod Domovo upravo. Priredile so že dve veselici, ki sta Imeli lep uspeh in ravno sedaj imajo v načrtu tretjo, katera bo nad vse pomenljiva. Ženski klub se je obrnil v Detroit in okolici na slovenske trgovce, da prispevajo z darovi v korist Slov. Domu. Ženski klub se -najlepše zahvaljuje našim trgovcem, ker •so mu vsi šli tako na roko. Članice vam ne pozabijo. Ker so po večini v gospodinjskem klubu vse dobre kuharice. opozarjajo, da skuhajo 11. maja za vse došlece dobro domačo večerjo. Nihče naj ne večerja doma. Za žejne bo pripravljena raznovrstna tekočina. Godba v obeh dvoranah za stare in mlade. Slovenski ženski gospodinjski klub .prosi slovenske žene in dekleta, naj pristopijo v velikem številu. Dom vas kliče ]M»d svoje okrilje. Torej: nasvklenje 11. maja, to je v soboto zvečer ob <>.30 v Slovenskem Delavskem Domu. 437 S. Livernois Ave. Pozdrav! John Bahor. Jere, W. Va. Ker j«« 12. maja Materin dan. solno sklonil«' članic*«* Slovenskega izobraževalnega žensk«*-ga kluba, da priredimo vesel i -eo v čast vseh mater. Iiuele bomo lep program. Članice bodo zapele par slovenskih pesmi. Vprizorjena bo igra "Sta-rinarica" v slovenskem jeziku, v angleškem jeziku pa enode-janka "Materin dan". Obe igri sta zelo zanimivi. Po igri bo ples in prosta zabava. Uljndno vabimo vse znanec in prijatelj«' od blizu in daleč, da nas posetijo na tej prireditvi. Ob priliki, ko bo mogoče, vas pOsetimo tudi članice ženskega kluba. Jerica Oorjup. Homedale, Idaho. Cenjeni urednik, prosim, da mi odmerite malo prostora v Glas Nroda, ker dvomim, da je že bil kakšen dopis iz tukajšnje farmerske naselbine. Homedale leži f>0 milj jugo-zapadno od glavnega mesta Boise, in smo tako skoraj ob meji sosednje države Oregon. Tukaj so se prvi Slovenci naselili leta 1914 iz premogov i h rovov v Rock Springs, Wyo. Začetek je bil jako naporen. Zemlja je bila neobdelana, brez potrebnih poslopij in orodja. Čeravno smo bili vsi rojeni na kmetih v starem kraju, je bil začetek vseeno težak, kajti tukaj se zemlja vse drugače obdeluje kot v stari domovini, posebno, ker tukaj malokdaj dežuje in je treba zemljo u-metno namakati z vodo. Toda Slovenci se ne ustrašijo vsake sape. Pridno so obdelovali v nad i, da bodo nekdaj imeli lepe domove, kar se je po 21 letih tudi uresničilo. Danes imajo Slovenci najlepše urejene farme v tej okolici. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Kar se t iec zemlje, ima lejio lego in je t ud i rov.sk«* puške. Anilie Jesenko. omožena Ker-zisnik. je podlegla po operaciji za slepičem. Pred kratkim sta se tu poročila dva slovenska fanta. Joe Dolenc in Fred Dcmpshar. Čestitamo! TI koncu dopisa pozdravljam tudi Petra Zgago in ga povabim v Idaho na 'pie cherries*. Pozdrav vsem s loveiiskim farmerjeni širom Amerike! John Oliadez. problemi priseljenca Ni izpita za "prvi papir". Vprašanje: Odkar sem prišel v Združeno držav«*, 1. 1<)21, živim v mestecu, kjer ni večernih sol. Govorim angleški, ali ne dobro in znam citati in pisati le malo. Ali morem dobiti "prvi papir".' Odgovor: Ni nikakega izpita za prosilce za "prvi papir" in s«- ne zahteva, da znajo angleški. Ako znate, kdaj st<* prišli in s kakim parnikom. vložite takoj prošnjo za "prvi papir". — Tiskovino (Form A-2213) morete dobiti od najbližjega naturalizaeijskega u-rada, pa vprašajte šolsko učiteljico ali kogarkoli, naj vam pomaga izpolniti tiskovino. Morate priložiti dve fotografiji, (dva inča lolgi in dva široki) in Money Order za $2.50, plačljivim Commisioncr of Immigration and Naturalization, Washington. I). C. Vse pošljite registrirano na naturalizacijski urad, katerega naslov najdete v tiskovini. Ko boste poklican na sodišče, da se vam izroči "prvi papir", boste morali plačati še nadaljnili $2.50. Dve 1 DENARNE POSlLJATVEt Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 .....'............... Din. 100 $-5.23 .................. Din. 200 $ 7.30 .................... Din. 300 $11.75 .................... Din. 500 $28.50 .................. Din. 1000 $47.00 .................... Din*. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 .......... Ur 166 $18.25 ________________ Ur 2M $44.4«......................Ur 600 $88.20 .......... Ur 1666 $176.— .......... Ur 20M $263— .............. Lir 3880 KER 8B CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI £a lsplAčllo Tečjih sneakor kot zgoraj naverleno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo fte boljo ptvoje. UmČIU V AMEBlSKlB 88bAlill Za Itplatflla • ••••• .....8161— . ,*... $2 L— ......$41<3B ......88L68 Prejemnik dobi t ft ta rem kraju taptaOlo ▼ dolarjih. 8 6.— morate poslati $10.— $15.— 828.— $40.— $50.— leti kasneje smete zaprositi za naturalizacijo. Tedaj pa se bo od vas zahtevalo, da znate v angleščini odgovoriti na razna vprašanja, glede ameriške vlade in zgodovine. Ni brezplačnih pošiljate v semen in biljk. Vprašanje: Ali federalna vlada še vedno pošilja brezplačno semena in nekatere rastline.' Ako ne. kje naj dobim zanesljive informacije, kjer je dobiti dobra semena.' Odgovor: Federalni poljedelski dpeartment je že od leta W2.*» prenehal brezplačne po-šiljatve semen in rastlin. Vsak izkušen farmer ;di vrtnar vam more povedati, kje je mog«>če dobivati dobra semena in bilj-ke. Tako informacijo morete | tudi dobili oil Extension Ser-jviee svojega državnega polje-i delskega "college". Naseljevanje na kanadskih farmah. Vprašanje: Slišal sem, da so naselili nezaposlen«* družine na farmah v Kanadi. Ali so informacij«* na razpolago gl«*de št«--vila naseljenih in okolščiu naselitve ? Odgovor: Tekom leta. ki je končal :y>2. marca 1!K{4. je kanadska vlada naselila na farmah 5415 družin, ali 1«* 2054 izmed teh je bila dana finančna pomoč v obliki dolgoročnih posojil v največjem znesku i^lNOO za vsako družino. Koncem leta 1JKi4 so naselili nadaljnili 3000 nezaposlenih «lru-žin. To naseljevanje se vrši pod nadzorstvom d epa rt men t a za imigracijo in kolonizacijo v Ottawi. Pomnira se le slalnim prebivalcem Kanade. . Tujerodni kongresniki. Vprašanje: Koliko članov federalnega senata in poslanske zbornice (House of Reproseii-tativ <*s) s«* je rinlilo i nožem-stvu t Odgovor: Po podatkih, ki so na razpolago, štirje senatorji izmed iKi se je rodilo izven Z,Iv. držav, namreč James Oouzcns (Michigan), James K. Murray (Montana), Robert F. Wagner (New Voi k) in James J. Davis (Pennsylvania). Izmed 433 članov poslanske zbornice je 10 tnjerodcev — dva sta priseljenca iz Nemčije in po eden iz Avstrije, Cehoslovaške, Danske, Irske, Italije. Poljske, Škotske ill Švedske. Ali je rak ozdravljiv? Vprašanje: Ali je kaj upanja za človeka, pri katerem so zdravniki našli raka? Odgovor: Rak (cancer) vsake vrste jo zares jako nevarna bolezon, ki zahteva oskrbo najboljšega zdravnika, ali zdravniška veda dandanes ne dvomi. da je rak ozdravljiv, zlasti v začetnem razvoju. Buletin ameriškega društva za kontrolo raka je nedavno poročal o 24,440 ozdravitvah v triletni dobi. To vključuje raka želodca, kože, prs. kosti, ledvic itd. F LIS. &r. mnoma berila JE ZNI2ANA Angleško-slovenskc Berilo HNGLISH SLOVENJ: BEADBB ŠT ANE SAMb $2 Najna aafcailla Inihjmt pa CaMe Letter aa prlateJMaa . SLOVENIC PUBUSHMG COMPXNY Glas Narod*" 818 MIW 108K. M. X. Naročite ga prt — knjigarni 'glas naroda 216 WEST 18th STREET New York City. To je resničen slučaj, ki se j«* v življenju Že Večkrat prip«'-til. Vzela sta s«* ill sta uekuj časa živela kakor dva tička. |>o-tem je pa prišla kkakšna stvar vmes, ki zna bi t i ni bila niti besedice vredna, pa je bila odločilna iin vse njuno prihodnje življenje. Sledil j«- prepir in ločitev zakona. Hog jima j«* da i otn.čička, lepega fantka, ki <_-u je sodnik nji prisodil. In tako sta živela ločeno. d\o leti. tri leta, nekega dno sta se pa slučajno srečala in se začela prijateljsko pogovarjati. Kmalu sta bila tako v«*! prijatelja kot sta hil.i pr «• tedne v zakonu. Naravnosf hiepe-lieti sta začela drug po drugem in sta prestala peklensko muke, če so nista videla dan aH dva. Sosedje so začudeno opazovali io njuno razmerje. Niso in niso mogli pojmiti, kako sta sc mogla ločiti, ko -In vendar kakor u>tvarjena drug za «lruge-ga. Nekoga dne mu pravi pri ja-telj: — Veš kaj, pameten bodi. Na sodn i jo pojdita in >e zopet poročita. To bo najbolje. Potem pa zopet začnitn novo življenje. — Kaj / — j«* vzrojil zakonec. — Saj vendar n«* norim, da bi se poročil z ločeno ženo, ki ima že enega otroka ... Xiv«*la j«* ženska, ki so j«* brigala za vse ljudi na svetu. Povsod drugod j«* p<»m<*taki. «*di-liole pred svojim pragom no. Pred njenimi besedami ni bil nihče varen. Posebno rada se jo spotikala ob stvari, ki je niso nič brigale. Vse so je je balo. Nekega dne j«* prav nesrečno padla in s«> j«* ugriznila v jezik. Par ur nato jo bila mrtva. Zdravnik j«* ugotovil, da je umrla vsled zastrupi jen ja. Iz Croigliton Mine. Ontario, mi je poslala precej dolgo pisni«« mlada rojakinja. Najprej me j«* ozmerjala in sio«*r takol«*: — Karkoli piš«*^ v svoji koloni. že tako skomandiraš. da žensko podelaš. prekletega dedca pa povoličaš. Co so smatrate moški za nekaj več. še nimate pravice, da bi ženske poniževali. Marsikatera ženska j«' dobrega značaja, četudi je slučajno lepa. Jaz pa ne poznam šale. 7. menoj ni dobro češenj zobati. Ko sem do tukaj pročital, strni jo zdelo, da imam opravka z dozorelo iu izkušeno žensko, toda koj v naslednjem odstavku se mi je takole predstavila: — Mati mi jo umrla 1. 1932, ko sem bila stara dvanajst let. Izza onega časa gospodin jim in skrbim za družino štirih oseb. Tmam plave oči in valovite rjave lase, zveri žene zobe (ki so pa snežnobeli) in lica, ki ne potrebujejo nobenega umetnega rde-čila. — Hej, čemu pa ne objaviš svoje slike v koloni, da bi že vsaj vedeli, kakšen si. Tako mi piše mlada Olga Do-beljak iz Oregihton Mine, Out. Petnajst let je stara... "Poživi Bog teh petnajst let, teh lepih mladih petnajst let! (Ibraz. oči, njeni lasje o teh mi letih govore'. Svoje slike pa ne bom objavljal v koloni. Naj ima Olga še par pomladi o moških malo bolje in lepše mnenje kot bi ga imela, če bi se jaz, četudi samo malo na sliki, pokazal pred njo. «. ..v.,,. . .J —J—- "g IAS NAROD A V NEW YORK, TUESDAY, MAY 7, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. Z. C*=P1) istnmmm* KRATKA DNEVNA ZGODBA [i* • _ »tjy; -■: ^gRBlEgWgWTH no m t /..: Tri peljal i so ga. .. Pogledal sem skozi motno, celulozno steklo. Vidolu sem ga. Videl som njegov obraz. Bil je bled, koščen, izpit. .. < ><" i j«- imel zaprto. Xa trepalnicah so mu ležali majhni drobci mavca. Posneli iso mu bili mask«! — posmrtno masko. Kos je iincl še bolj koščen kot za življenja, lira upadla. (iuha n:i čelu so mu skoraj izginile. —-1'stiliee je imel nabrekle in \ i jolieastlio rdeče. 1'ri ustniii krajeli so se mu kdaj pa kdaj cedili majlmi mehurčki... Ležal je m bral knjigo. Takrat isom bil se majhen, zelo majhen. Sedel sem za njegov o pisalno mizo. K«*r mi I• i 1 stol prenizek, mi ji- mati po«lstav:.-la dvoj«* «lebolih leksikonov.— i ji vrnil ta božan »•ki iiasmeli. o peli takrat. In vigred j«» res prišla! Prišla j«* vsa vesela in razposajena. vsa evotoča in sveža... Pomlad je tu! Vso s<* smeje. Tudi mi se siuejeiuo, saj vem«.: pomlad je pomlad; na njego-vem grobu pomlad... A <»11 j«* ni elit il ver. X«' eliti \eč pomladi, ki j«» je tako zelo ljubil.. . Xi ga več! .. I vladarski jubilfj v angliji \ Angliji so z v-«» vnemo pripravljali na ->r>h'tnieo vla«lar skoga jubileja kralja in kralji-<•. Pri) na ve s<> ob-ogalo vso državo, najbolj živahne so bile seveda na kraljevskem sedeža Buekingliamski palači. Pala ea loži v zapaduem delu Lon-I «i (Mishipij v renesančnem -«ogu. os r<*< lot« i«**«*ii i h «>kr<»i;- n«» t ranjena tlvorišča. Zsnla j so pa priključeni veliki parki in vrtovi. V obsežnem poslopju prebiva 1'") ljudi. Poleir članov kraljevske rodbine so v Buekim»;-hamski palači samo ljudje, ki skrbe za vzdrževanje poslopja, \ rtov in parkov in ki so potrebni kot strežaji. Vsak«i«lnevni poseti minii-trov, tujih «lijihi-matov, maharadž in družili «h>- .»tojanstveiiikov zaht«*Vi»jo se-v«*da pos«*bn«i os«»bj«'. \ pala-e, -«* prirejaj«i v«'lik«* svečami--li, na kateiih se zbira na tisoče ifu-tov. Za tako velike svečanosti pa ne zadostuje doma ča služinČJid. niti domača posoda in jedilni pribor, ki hi lul t ii« I i premalo razkošen. V takih primerih si pomagajo s kra— i.im j«*«iiluim priborom in posn-ke«ra gradil, «>d-«ialj«iiega .'lO km zapadno » i.oinlona. Tu je bil se«l«*ž sta rib uigleških kraljev, (irad je da! zgraditi kralj Edward, zadnji anglosaški kralj, v XI. stoletju. Kadar so v Buekingliamski palači salmi člani kraljevsk«' rodbine. t«*če življenje v nji kaj enostavno. Kralj je domu skromno oblečen in na zunaj bi ga ne mogli primerjati njegovim očetom, kraljem HM ward oni, ki j«* bil pravi giz-Oalin in je »lajal smer modi za \es -vet. Sedanji kralj je pod«»-<'oval po svojem očetu kar se tiče obleke samo navdušenje za dobro pelikane Idače. Drugače se seveda oblači kralj za dvorne svečanosti. Ima 500 različnih oblek, med katerimi nosi najraje admiralsko uniformo. Toda vsaka uniforma ,s pripadajočimi odlikovanji in znaki kraljevskega dosttojan s t v a mora biti vsak hip pripravljena, če bi jo hotel kralj obleči. Razkošja, ki je tako znači! no za mnoge druge dvore, Buekingliamski palači ni. Na sprotno, vse je tu priprosto. Samo sprejemna dvorana i:i nekaj sob je razkošneje opremljenih. Tmli kitajska soba, kjer kraljevska rodbina zajtrku je, jo opremljena v posebnem slogu, kakor pove že ime. Kralji ea sama nadzoruje vse delo v palaei, skrbi za red v f>00 sobah, nadzoruje 2f>0 uslužben -eev, sta lilij oči h v palači, pari na snago po dolgih hodnikih, pokritih z rdečimi preprogami itd. Pomožno osobje jo mora o vsem sproti obveščati. Za red v palači ne skrbi površno, tem več s«» zaniiVia za vse. V M W ^ m T A ZAROČEN CA MI LAX SKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZ0NI C lk (i Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNTCI !l SPOROČe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. ANGLEŠKI MINISTER PRI STALINU Meseca aprila je angleški min ister Sir Atlnuiy Kden obiskal xih- evrojiskili glavnih mest ter razpravljal z diplomati o odnošajih z Anglijo. Bil je tudi v Moskvi, kjer je dolgu* konfe-riral s Stalinom. Na sliki so z leve 11a desno: Anthony Eden,diktator Stalin, sovjetski ministrski predsednik Molotov, angleški poslanik v Moskvi, Chilton, in Maksim Litva nov, sovjetski komisar za zunanje zadeve. — V Clevelandu je preminul rojak Jakob Turk, star ira v euelidski zapor, kjer so i?a «lržali dve uri in sel«* p«^tera. . ko je Vehovčeva žena izvedela, kaj s<» je zgotlilo in jo odvetniku obvestila euelidske-ga župana o zadevi, je bil eoun-cilinau izpuščen. — V Columbus, <).. se«l«' na zatožni' klopi trije moški, Hubert Limlsey, V. V. Tomplon-son in Hugh Broekman, ki so obtoženi, da so 27. decembra 1934 v predmestju Linden povzročil železniško nesrečo, v kateri so bili ubiti trije žlezni-čarji. Kun izmed žrtev te nesreč«* je bil rojak .John Kkolar, star 41 let, iz 1G9 St., ki je bil na |M>uesrečenem vlaku v Pennsylvania železnice zaposlen kot kurjač. Prosekucija pravi, da so omenjeni zaprli progo tračnice, nakar je lokomotiva padla s proge. Prosekucija trdi, «la ima dokaze, da je eden izmed tropice to storil z namenom, da povzroči odslovi-tov premikača, ki je bil odgovoren za tisti del proge, nakar je on upal dobiti njegovo delo. Država zahteva smrt v električnem stolu za vse tri moške. — .John Urankar v La Sal le. Tli. je zadnje dni izgubil življenje, ko je padel v star. zapuščen rov v Edwardsu, 111. Star je bil 60 lot in doma iz Podhruškove vasi pri Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki zapušča brata Franka. — Marija Skala, stara 49 let, je na^lo umrla v Elly, Mirni, za srčno kapjo. Njen mož jo je našel mrtvo jioleg sebe v postelji, ko se je zjutraj Zbudil. Poleg moža zapušča šest otrok. — V Helper, Utali je umrl Anton I vee, star 44» let in doma iz Mahne v Beli Krajini. V Ameriki je bil 28 let in tu zapušča ženo s šestimi (nepreskrbljenimi -otroki in brata, v starem kraju pa sestro. — Naš zastopnik I*. Banicli v Indianapolis, Iud., se je vrnil iz bolnišnice, kjer je pre-k stal liudo bolezen. Želeti je, da kmalu popolnoma okreva. IIIIBVftllllll^ faro&t m na "0LAM NABODA" največji siotttfufct v "Obetam vam, da napravim kako nepremišljenost, če mi vi takoj ne poveste imena tist««-ga človeka." Ob tej novi rotit vi je izustil «lon Abbondio 7 obrazom in pogledom človeka, ki ima v ustih zobozdravuiške klešče,: "Don..." "JDon?" je iponovil Renzo, kakor bi hotel bolniku pomagati, da spravi še ostalo iz sebe; stal je pri-pog-ujou, z ušesom nagnjenim k njegovim ustom, iz iztegnjenimi rokami in zadaj stisnjenimi pestmi 44Don Rodrigo!" je spregovoril naglo prisiljene«', prehitev joč se v tistih par zlogih in drseč pre-ko soglasni kov, nekaj radi razburjt -n ost i, nekaj ker je tisti zadnji ostanek pazljivosti, ki mu jo vendar še ostal, uporabil zj. nekako izravnavo med obema >trahovoma in se je zdelo, kakor bi hotel odtegniti in zabrisati besedo še tisti t r eno tek, ko jo je bil prisi I jen izustiti. "Ta pes!" je zatulil Renzo. "In kaj je n?i-rodil! Kaj vam je rekel, te jo zagodli poštenjaku, 'svojemu kuratu! V njegovi hiši! Na posvečenem kraju! Lepo junaštvo -te izvršili — da ste mi izvlekli iz ust mojo pogubo! Vi šo pogubo! Kar sem vam prikrival iz previdnosti, v vaše dobro! In zdaj, ko vse veste t Rad bi videl, da bi naredili. . ! Za Boga milega! To ni šala Tu ne gre za pravico ali krivico; gr« za silo. In k«i sem vam to jutro dajal dober svet... ej, brž vas je bes obsedel! Jaz sem i-mel preudarek zas in za vas. Kaj pa sedaj Odprite vsaj, dajte mi moj ključ." 4* Mogoče je, da sem grešil," je odvrnil Renzo z glasom, ki je bil mehkejši za don Abbon dija, a je iz njega zvenela obenem besna raz-ljučenost zoper razkritega sovražnika. "Mogoče je, da sem grešil; u «lonite si roko na prsi in pomislite, ali bi v mojem slučaju..." Pri teh besedah je vzel ključ iz žepa in šel odpirat. Don AMnmdio je stopil za njim in dočim je oni vrtel ključ v ključavnici, se mu je približal, dvignil tik pred njegovimi očmi z resnim hi skrbi polni obrazom prve tri prste desne roke in rekel, kakor bi ga hotel pri tem tudi sam podpirati: "Prisezite vsaj..." "Mogoče je. da sem grešil; oprostite," je «id-govoril Renzo, odprl in hotel oditi. "Prisežite... " je ponovil don Abbondio ter ga s tresočo roko zgrabil za njegovo. "Mogoče je, da sem grešil," je ponovil Renzo ter se ga oprostil. Odšel je naglo ter tak.i presekal vprašanje, ki bi bilo prav kakor kakšno slovstveno, ino«lroslovno ali drugo vprašanje lahko trajalo stoletja, ker je vsaka stran ka vedno le ponavljala svoj dokaz. "Perpetua, Perpetua!" je zaklieal don Abbondio, potem ko je zaman skušal priklicati be žečega nazaj. Perpetua se ni odzvala; «lou Abbondio ni več vedel, v kakšnem svetu živi. Pripetilo se je že večkrat tudi osebam mnogo višjega stališča, nego je bil don Abbon« l i je vo, da s«> zapazili v tak«> sitne stiske, v tako neod-lo« •no omahovanje, da se jim je zdel najboljši izhod loei v postelj z mrzlieo. Xj«'inu ni bilo treba iskati tega izhoda, ker se mu je sam ponudil. Strah prejšnjega dne, tesnobno bedenje po noči, strah, ki ga je pravkar prestal, bojazen radi bodočnosti — vse to je imelo svoj učinek. Izmučen in malo zmešan je sedel spet v svoj naslanjač, začutil je, da mu gredo nekakšni tresljaji po kosteh, ogledoval si je nohte in vzdihoval in zdaj pa zdaj s? tresočim in jeznim glasom zaklieal: "Perpetua!" Ta je končno prišla z veliko zeljnato glavo pod pazduho,' brez zadrege na obrazu, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Bravcu raje prihranim tarnanje, jadikovanje, obdolžitve, zagovarjanje, vse tiste: "Samo vi >te morali govoriti" in njene: "Nisem govorila," skratka vse kolobocijc istega pogovora. Zadostuj«* naj, če povem, «la je don Abbondio ukazal Perpotui. naj «l«*ne drog za vrata, naj radi prav nobenega vzroka v«*č no odpre in če bo kd«i trkal, naj odgovori skozi okim, da kurat leži in ima mrzlieo. Nato jo šel poča-i po stopnioah navzgor, ponavljajoč na v-aki tret#; stopnici: "Zdaj >ein post rožen"; in re- je zlezel v posteljo, ker ga tudi pu>timo. Renzo j«* medtem korakal v«*> razjarjen proti «l«nmi. n«* dii bi se bil še o«|h>«'*ii, kaj mu j«* s t«»r i t i. ali vendar z b«-sn«» želj««, da izvrši nekt'j neiiava«ln<*ga in strašnega. Izzivači, preobje»-t-neži, vsi oni. ki na katerikoli način «h*lajo svojemu bližnjemu krivieo. nis«i krivi samo zla, ki ga zagr«*šijo. t«*mve«" tu«li izprijeno-ti, ki jo za-m*s«*j«i \ duše užaljenih. Renzo je bil mirolju ben in j ira v nič krvolmVn mhnlenič. ]»r«*pr«isl in vsakemu zalezovanju nasprot«*n mladenič, toda v ti>tih trenutkih j«* njegovo -r«*e bilo lilo za uboj, njegov duh j«- ukvarjal edino le - kovanjem zvijačnega iz«lajstva. Najraje bi bil tek« ! na don Ro«lrig«»v d«»m, zgrabi! go>p«Nbu*»:; za vrat iu. ... ttida -pomnil »-«* j«*, da je njegov «Iom kakor trdnjav a. znotraj polna razbojnikov, zunaj pi» zastraž«*i:a. «la j«- pr«»-t vstop «lov«»lj»*ii sam«« dobro znanim prijateljem in -lužabiiiktun. vse «lruge pr«*m«*rijo .»<1 n«ii;- d«» glave; vojo puško. se skril za kakšno mejo in čakal, ali bi ke-daj li-ti človek v.-ndarh* lie šel situ mimo; iu ko is«* j«' z divjo na>la«lo zaglabljal v to slik.i svoje domišljije, si je proUtavljal, da čujo stopinjo, ti>t«> stopiiij«i, in mirno dvigne glavo; spozna zločinca, nastavi puško, pomeri, >prož'% ga vidi, kako j»ado in izdihne, mu zaluča kletev in zbeži f»o cesti proti meji, «ia pri.l«* na varne. — in Lucija ? — Komaj je ta beseda prodrla med tiste zlobne mnišljave, že >o triimoina vstopile najboljše misli, ki jim je bil vajen Renzov duh. Oživil je v sebi zadnje spomine na svoj«* starše, spomnil se j«> Boga, Matere božje in svetnikov, jmi-miislil j«* na tolažbo, ki j<» j«' tolikokrat občutit, če je slišal pripovedovati o kakem uboju — in prebudil so je iz teh krvavih sanj s strahom, z očitanjem in obenem z nekakšnim veseljem, «ia >«* j«* v s«* to godilo samo v domišljiji. Ali ta misel na Lucijo — kolik«> drugih misli je privlekla ts seboj! Toliko nad, toliko obljub, tak«i zaželjeno bodočnost, ki se mu je zdela že tako gotova, in tisti dan, po katerem je tako hrepenel! In kako, > kakšnimi besedami ji naj naznani takšno novico! In poteui — za kaj se naj odloči Kako naj ona postane uje-gova klub moči onega hudobnega oblastnežn ? Iu poleg vsi »ga tega mu je polnila glavo, ne gotova suiunja, temveč mučna senca. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki ▼as bo zanimala. Cena so zelo zmerne« Knjigarna "Glas Naroda" F AKO B A** HEW YORK, TUESDAY, MAY 7, 1953 TBB LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. SAMOSTANSKI I fWVr kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA). Jj VT f Rj\j ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. Desertus prikima z veselimi oemi. In težje. Varovala bo najino hišo in najino srečo. Pa samo poglej, 0110 poslopje tam-le, saj ga še nisi niti videl! Tja prideta dva konja, je rekel, in štiri krave, da bova imela mleko, ravno, kar potrebujeva. I11 ti —. Sklene roke in oči ji žare veselja. — Ti! Pokazati ti 1110-r?mi kuhinjo! Rečem ti, vse se blesti samega hubra! Pojdiva vendar, pojdiva —. Z obema rokama ga prime za roko in ga vleče skozi vrata v hišo. V mračni veži Hajmo obstoji ter pritisne pesti na prsi. Se vedno ne razume. Toda nekaj verjame: da v resnici živo stoji pred njim njegovo dekle. I11 naenkrat z vzlikom objame Gitli z vročim poljubom. Zunaj stoji prošt poleg molčečega I)e ser tuša. — Pojdiva, Dietvald! — pravi gospod Henrik smeje. — Xe bova dočakala, da bo konec tega poljuba. Pojdiva! To uro naj imata za sebe. Ko se enkrat iz blažene opojnosti toliko prebudita, da bosta mogla vprašati za tretjini, tedaj te bosta že poiskala. Še dolgo visi Desertus s svojimi očmi na vratih, dokler se ne loči in sledi proštu. Med zlato blestečimi mejami gresta proti cesti. Belo jima blesti nasproti jezero v solnčnem svitu. Desertus položi roko na ramo gospoda Henrika. — Staviti vam liočem uganko! Kaj je gorkejše kot soln-ce, lažje kot ta dan, čistejše kot to čisto jezero* — Sreča tvojega otroka. In veselje tvojega srca. Da, Diet-■\vald, prav si napravil! Svojega nasveta ti nisem vsilil. Tukaj je moralo tvoje lastno srce najti pravo besedo, poginoma samo. In našel si jo. — Ali sem naj hotel premišljevati? Samo en trenutek? Kaj sem hotel več, kot srečo svoje hčere? Vsaka druga pot bi prinesla nad njo bedo in bolest, uničila bi ji življenje in odtrgala vse cvetje z njenega veselega življenja. I11 noben stan in ime, ne blesk in bogastvo je ne bi za to moglo poplačati. Ali je življenje še življenje, ako mu manjka solnce, sreča? Ako bi me bila v oni temni noči, ki mi je vzela vse, usoda postavila pred izbiro: hočeš ostati, kar si, ali pa hočeš ]>ostati berač iu s seboj nesti samo srečo v ono borno kočo? — Mislite, da bi kaj pomišljal ? I11 ali naj bi bil kaj drugega izbral za svojega otroka! Kar izgubi zaradi svoje sreče! Ali po pogrešala? Ali bi svojega izvoljenca smatrala bolj vrednega svoje ljubezni, ako bi imel oklep okoli svoje rame in čelado nad svojimi lasmi? In jaz? — Desertus se smeje. — Hajmo je svoboden. I11 četudi v svoji omari ne hrani plemskega pisma, na svojem čelu nosi plemstvo odlične možatosti "111 zvestega, poštenega značaja. Rad ga imam. Moj sin je! — In očetovsko si skrbel zanj! — se smeje gospod Henrik. — Ako prošt v Berchtesgadenu ne bi bil tvoj prijatelj in čo bi tudi sam ne imel veselja nad to mlado srečo, bi te grdo pogledal, kako globoko si posegel v samostanski žep. In dozdeva se mi, da nisi posegel zadnjikrat. Toda povej —. Pro-štov glas postane resen. — Tudi danes še nisi govoril ž njo? — Ne, gospod! Nisem mogel. — Dekle pa je jemalo in jemalo? I11 niti na misel ji ni prišlo: od kod vse to? — Ali bi bila potem njena sreča polna in cela, ako bi vprašala: zakaj? Gospod Henrik prikima in molče gresta dalje. Desertus vcdnio pogleduje nazaj na svetlo, med blesteč i 111 listjem izginjajočo streho. — Pogosto mi je bila pojasnil na beseda na jeziku, — pravi čez nekaj časa, — ko pa sem videl, kako je bilo to veliko majhno srce prepolno ljubezni, sem zopet molčal. Ali bi jo naj bil strašil in mamil z novim, nepričakovanim? Sedaj? Ko v svoji sreči zopet pride do sape, se bo sama od sebe našla ura, v kateri me bo spoznala kot očeta in me očeta imenovala. Toda rad potrpim. Očetovska ljubezen, to se ne pravi: vzeti, temveč dati! In ali nisem postal že dovolj bogat po vsej revščini svojega srca? Dan in noč smem misliti in delati za srečo svojega otroka, njeno veselje smem uživati in v njeni bližini se smem počutiti oživljenega in potolaženega! Desertus obstane in prime prošt o vo roko. — Poglejte, gospod, kako prijazno blesti hiša mojega otroka skozi drevje? — Kapa slika! Dajva malo odpočili! Ob vznožju hriba, ki je segel prav do ceste, štrli skalnata plošča kot klop. Tukaj sedeta. Majhne sence in velike luči se tresejo po tleh, kajti skozi napol golo drevje je solnce našlo skoro prosto pot. Lahen veter šumi skozi veje in počasi, kot v porednem igranju, pada ovenelo listje. S tihimi očmi motri Desertns neslišno padanje. Gospod Henrik vpraša: — Ali te žalosti, ako pada listje? — Ne, gospod, zima pride samo, da prinese pomlad. — Tako? Bil je čas, ko si rekel: poletje samo cveti, da zima njegovo cvetje pokrije s snegom in ledom*. Desertus pritisne roke na svoje dvigajoče se prsi. — Moje oči zopet vidijo. Zopet Čutim solnce in senca za senco odhaja od mene. Pred lepim obrazom mojega otroka se vsa žalost mojega življenja prelije v sladko tolažbo in v po-veličanju plavajo postave mojih izgubljenih okoli mene. Gospod Henrik se smeje. — Ali je vse, kar se je zgodilo, postalo drugačno? — Ne, gospod, toda jaz to vidim z drugimi očmi. Verjemite, tako globoko, kot jaz, ni se noben človek izkusil, da ne moremo živeti, ako ne iščemo solnea in da nam je za življenje tako-potrebno, kot zrak in kruh, Se itretje: jasno gledanje! (Dalje prihodnjič.) problem visoke starosti vici 1,°jilll> letni lord Deeies in' kl noee b,tl dolgočasen. Nevi- rOsti: "Ne želim doživeti visoko starosti, ke»- imajo v mojih čeli stara 'eta malo prednosti. V najboljšem primeru gleda človek na starost iz radovednosti. Olo odlični, slavni možje izgtd#e na svoji slavi, če predolgo žive." Te pi es t ol 011 a sled ni ko ve besede najbrž niso bile mišljen«? resno, vendar so pa načelo problem* ki zanima vse ljudi, problem visoke starosti. Ni torej čuda, tla so našle prineevo bcs»de živahen odmev. V "Dailv Mailu" komenti- 7'Uefcni H. \V. Nevero, ki je! ^sam -1° Pa *e tako kot pisatelj še vedno izredno' svež> (la ,allko svoJ mlho. s krvjo 111 nasiljem. ZBIRKA zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. V ZIMSKEM ČASU JIH BOSTE ClTALI Z UŽITKOM mesta do mesta in v verskem zamiku (neredko tudi v erotični ekstazi) bičali svoja telesa in prepevali svoje flagelant->ke pesmi. Novomehiški bičarji, preostanek tistih časov, imajo navado, da počenjajo slične stvari vsako leto o Veliki noči. Iz vseh vasi in mest romajo manjši in večji sprevodi teh fana t t kov skozi zapuščene kanjone, 1-i jih jo v tej deželi dovolj, proti svojemu eiljn, kakšnemu griču, ki s<> si izbrali za prizorišče svojih ceremonij. Na vrhu griča, ki si izberejo v>uko leto drugega, da ubeg-iiejo očem nepovabljencev, stoji ogromen lesen križ. Tu se 1^-cbivalstvo je bilo do zadnje-| ga Indijanca španskega mišlje-, i:ja in uporno proti novotam, I ki so jih hoteli uvajati osvajal ' ci. Se do današnjega dne so >i j I ohranili to svojo ^imostoj- ,',,i»rav« lM,t<>ln velikonočna i-r.ost, svoja izročila in svoje i-Ia' "*»hsti«-ua ponovitev Kri-' običaje, ki jih oblasti po sili | »t"*>vekii križanja. V prej-spoštujejo, da ne izzovejo ne- ,'aslh so hlh neredko lju- koristnih nemirov. . kl so (lali v njegovi n- Tako živi v Novi Meriki še 1>0 vse]l pravilih mučiti i;, danes verska sekta s čudnimi j Izbijati z žeblji na križ. navadami, ki opominjajo na' To(,a 1,c'kateri smrtni prime- ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ -13 ANDREJ HOFER ....................................................30« BENEŠKA VKDEŽEVAIJiA .................................33« BELGRAJSKI BISER ............................................33« BOŽIČNI DAROVI ...................................................33« BOJ IN ZMAGA ........................................................21k CVETINA BOKOG K A JSKA ....................................43« C\T2TKE (pravljice za stare in mlade)................30« ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................23c DEVICA ORLEANSKA ............................................30« DEDEK JE PRAVIL (pravljire) ........................40« ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........33« FRAN BARON TRENK ............................................33« ERA DIAYOLO ........................................................50« FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Milcinski. TJ sir......23 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA .................740« JANKO IN .METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30« KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30« KRVNA OSVETA (povest iz abruskih gora> .....30« KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................23« LJITDEVIT H KASTA K. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) .................................30« MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON. .. 73« M YRON, kr&fanski deček iz Libanona ................23« MI/SOLINO. ropar Kalabrije ............................ 40« MRTVI GOSTAC ......................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ....... ......70« MLADIM SRCEM (par krasnih trtic pisatelja Meška) ......................................................... 25c NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40« NA INDIJSKIH OTOKIH .......................... 30« PABERKI IZ ROŽA ..................................23« PARIŠKI ZLATAR ......................................................' 35« POŽIGALEC ........................................................* 23« PRSTI BOŽJI .......................................................aoc PRAPREČANOVE ZGODBE ................. ...........33« PO VODEN J (spisal Krištof Šmit) ... 30« PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO 1 "..................... 40« u. zv.................40« PRAŠKI Ji'DEK ......................................................23« .PATRIA (povest iz irske zgodovine) ............30« POSLEDNJI MOHIKANEC .........................Z.""". 30« PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal Levstik" n»4 strani. Trda vez.......................j_ PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA ........30 PRVIČ MED INDIJANCI ................... PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIONARJEV .......................... jm PRAVLJICE, Košut nik, II. zvezek. Cena.......73 PRAVLJICE. H. Maver. Cena ................ .30 RDEČA IN BELA VRTNICA ................................30« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ___________30« RINALDO KINALDINI. Cena .............. J»0 ROBINZON ............................................................... 30« ROBINSON (Velika izdaja) ...................70 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Cena ................ .50 STRIC TOMOVA KOČA. Cena .............. .50 SUEŠKI INVALID ........ ........................................35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abrurev) ............30« SVETA NOTBURGA ................................................35« STEZOSLEDEC ________________________________________________30« SVETA NOČ (pripovedke) ________________________________30« TRI INDIJANSKE POVESTI ................................30« TURKI PRED DUNAJEM ................................30« TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; IL zv. $L4#; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. Mala izdaja. Cena ......L— VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; ■ slikami) .................................................... $1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po .................................................50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60« ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ____________________________25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ............ 40e II. del _____________40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti, spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... JS9 VINSKI BRAT. (V. zv.), Oangl .............. 3% 8 POVESTI. (IV. zv.). Ganjrl ................ j5« 13 POVESTI. (III. zv.), (Jangl .............. .50 najtemnejši srednji vek, sekta "Penitent Brotherhood", — 4 4 pokorna bratovščina" ali "hermanos ile luz", "bratje svetlobe". Po naše bi jim rekb bičarji ali I'la^'laiiti in to ime ras takoj spomni na temne ča-^ se srednjeveških kug, vojn, • moralne propasti in drugih 1 nadlog, ko so se ljudje v reakciji na vdar razuzdanosti zbirali v sprevode, romali o i prehod k spomladni hrani Piš<' Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street : : : New York, N.Y. Ko spomlad prihaja, skoraj vsakdo prehaja od zimskega na lažje oblačilo, ali malokdo misli na to, da bi nudil isto priliko tudi svojemu želodcu. Vsi znamo, kako se fino počutimo, ko odlagamo težko zimsko o-blačilo in gremo ven brez zimske suknje. Isto bi mar storili tudi za svoj želodec, kajti, ko je zima minula, lažje jedi so na mestu. Naše telo ne potrebuje toliko hrane v spomladi in po letu. kakor tekoan mrzlih 7" 1-skili mesecev. Dejanski mnogi izmed nas ne uživajo težkih jedi, ko nastopijo toplejši dnevi. Ko je sedaj na trgu toliko spomladne zelenjave, pametno ravna, kor se ]»osluži te prilike. Rtrbarb ni nikdar tako okusen kot ravno v tem letnem ča-! su. Novo zelje prihaja na trg in tudi redkvice. Zelje, ne skuhano. je izboren vir važnih vitaminov. Mleko je zdrava hrana za odrasle in za otroke in prija skoraj vsem. Za otroke po en kozarec z vsakim jelorn je na mestu. Mlečni produkti, kot maslo in sir (in vsaka vrsta si-Ira je dobra), treba tudi vključiti v dnevno hrano. Kislo mleko je jako zdravo ako človeku tekne. Sladoled je idealen desert. Sveža solata iz zelenjave je jako važna enota v zdravi di-jeti in je umesstno jesti tako solata vsak dan, pri čemur naj se izbirajo one zelenjave, ki so v sezoni. Vsaj po enkrat 11a teden vključite ribo v svoj jedilni list. To vam ne daje le raznovrstno hrano, marevč preskrbuje va-jše telo s potrebno količino joda. Riba je najbolj enostavni in najvarnejši način za zalaganje telesa z jodom. Zaonite takoj z lažjo prelim-no in boste videli, kako se boste boljše počutili. ri so povzročili, da jih privezujejo danes samo z vrvmi nanj, pri čemer pa ne dogaja s* vedno, da padejo v svoji mučilni vlogi v pravo nezavest. Med ceremonijo se do pasu 1 azgaljeni možje ob prepevanju prastarih španskih pesmi lečajo iS korobači, ki so ji!i spletli iz trdili listov juke. — Razpoloženje postaja čedalj.* bolj ekstatično iu divje, prvi že padajo izmučeni na tla, ;» drugi nadaljujejo brez ožin: nanje svoje krvavo početje. Ko poide vsem moč in so enoa 10. X>«mianourg Manhattan v Havre 150. lie «le Franee v Havre <*»>nte «I i Savoia v Cenoa 24. Iierengaria v Cherbourg ■_'»;. Uren/en v ISreiuen -7. (Miaiuplain v Havre "II- Washington v Havre Ai|Uitania v Cherbourg Xomiatulie v Havre VA2NO ZA T NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d4 kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpet slali za Novo leto 1» ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ro&nino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jt, pa plačajte našemu zastopnik« v Vašem kraju ali pa kateremn izmed zastopnikov, kojih imen9 so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudt druge naselbine, kjer je kaj na ših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Franclseo. Jacob Ijh^ COLORADO: Pueblo. Peter Cullg. A. Salti« Walsenhurg. M. J. Svak INDIANA: Indianapolis, Loots Bantcb ILLINOIS: Chicago, J. Berač, J. Lukanleta Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcera In Illinois) Jollet. 11ary Bambich, Joseph Hr» vat la Salle, J. Spelieb Mascontah. Frank Angustfn North Chicago, Me Zelene KANSAS: G i rani. Agnes Motnlk Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller. Fr. Vodoplvec Steyer. J. f>rne (aa PennaM W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit, MINNESOTA: Chisholm, Frank GotiSe Ely. Joa. J. Peshel Eveleth, Louis (iouie Oill>ert. Louis Vessel Hihhing. Jobs PovSe Virginia, Frank Hrvstlcb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Oowamla. Karl Stmisha Little Falls. Frank Mads OHIO: Barl>erton. Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Cbas. EUr> linger, Jacob Resnik. John Slsyolk Giranl. Anton Nagode Lorain, Louis Balant. John 7am* ie Warren. Mrs. F. Racbar Youngstown. Anton Klkel] OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton I pevec Claridge, Anton Jerlna Conemaugb, J. Bresovee Export, Louis SupanCM Parrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kaadn Qreensbnrg, Frank Novak Jeknstow^ Jobn Polsnta Krayn, Ant. TauSelj Lnxerne. Frank Ballocb Manor. Frank Demshar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. Pogača r Presto, F. B. Demshar 81 eel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Schifrer West Newton, Jooeob Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allla, Frank &k0k Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Diamondvllie, Jo« Ro'Jcb Vsak zastopnik IsAn potrdilo s» m to, katero je prejet Tirtiprti rej» UPRAVA "GLAS NARODA"