Predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit je prejšnji teden skupaj s sekretarjem medobčinskega sveta ZKS Celje Janezom Zahrastnikom obiskal velenjsko občino. Po pogovoru z ožjim političnim aktivom se je sešel s sekretarji osnovnih organizacij ZK vseh večjih organizacij združenega dela občine, ki so ga seznanili z integracijskimi procesi in težavami, ki nastajajo pri tem. Popoldne se je France Popit -sešel še s predstavniki delegacij in konferenc delegatov,, obisk pa je Končal v Šmartnem ob Paki, s srečanjem s komunisti tega kraja- Na sliki: France Popit skupaj z Janezom Zahrastnikom in Franjom Koranom. 28. junij 1974 leto X. št. 24 (233) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks Komentar tedna Motil' so se vsi tisti, ki so menili, da bo po opravljenih kongresih 1 Zveza Komunistov „zaspaia" na lovorikah uspešno opravljenega dela. Ne glede na to, da ugotavljamo, da je za sedanji politični trenutek značilna večja idejna in akcijska učinkovitost ZK in vseh socialističnih >il, pa je ZK že določila nekatere prednostne naloge, ki jih bo potrebno razrešiti v-prihodnjih mesecih. O tem je razpravljal na svoji 2. seji tudi CK ZK Slovenije. Predvsem ie opozoril, da so pred nami še vedno ovire in težave, ki jih bo potrebne dosledno premagati, saj smo akcijsko pomnoženejši, bolj enotni in pripravljeni, da zastavljene naloge sedanjika uresničimo. Seveda pa so v naši družbi še vedno prisotne slabosti, ki njenih določil. Delujejo pa tudi tisti, ki so zoper socialistično samoupravljanje. V svojem delovanju iščejo predvsem področja, kjer smo premalo neposredno prisotni in ki jih, žal, najdejo tam, kjer bi jih smelo biti najmanj: v šolstvu, otroškem varstvu, zabavi mladih, založniški dejavnosti, pa tudi v gospodarstvu, pri graditvi ekonomskega sistema in politike po ustavnih določilih, uresničevanju antiinflacijske usmeritve itd. Sedaj gre predvsem za to, da te položaje čimprej obvladamo, skupaj - od krajevne skupnosti do republike. »Peta kolona« Ne gre za to, kdo bo koga, ta spopad za ZK ni nikakršno prestižno vprašanje, to je boj za osvoboditev človeka, dela, proti manipuliranju s samoupravljala, proti temu, da bi kdor koli oviral delavski razred, da postane gospodar svojih delovnih in življenjskih pogojev. CK ZKS je ugotovil, da smo na fronti delovanja preveč nepovezani, premalo organizirani, predvsem pa premalo ofenzivni. Akcijsko sposobnost topi še precej oportunizma in nenačelnega kompromisar-stva ter drobnjakarstva. Hkrati je potrebno ugotoviti, da se še vse preveč zadovoljujemo z abstraktno členitvijo družbenih razmer, da pa je naša akcija se premalo prisotna med delovnimi ljudmi, v krajevnih skupnostih, TOZD, občinah itd. Prav po> minulih kongresih je še posebej pomembno, da vsi tisti, ki je priraslo k srcu socialistično samoupravljanje, skupaj z ZK in drugimi subjektivnimi silami, zatrejo v kali povezovanje nasprotnikov socialističinega samoupravljanja z reakcionarnimi silami v svetu. Treba je razkriti njihovo bistvo: so peta kolona, ki z reakcionarnimi silami v svetu obuja k življenju razne umetne državne konstrukcije, kakršne je slovenski narod že zdavnaj zavrgel in presegel. Slovenski narod se za nobeno ceno ne želi več vrniti v položaj nebogljenega priveska tega ali onega nadvladja raznih mednarodnih političnih grupacij in nadna--"-inalnih monopolov. To je poudaril v svojih stališčih že 7. kongres IS. Sedaj gre za to, da duha nove ustave in stališča kongresnih ikumentov ZK uresničimo v praksi. MILAN MEDEN V TOPOLŠICI IMOVA ŠOLA MEGMM H Priznanja gojiteljem cvetja Pred dnevi je turistično društvo Velenje povabilo na podelitev priznanj najuspešnejše velenjske gojitelje cvetja. Svečana podelitev je bila v dvorani občinske skupščine v prisotnosti podpredsednika turistične zveze Slovenije Zorana Vudlerja in predsednika skupščine občine Velenje Nestla Žganka. Priznanja, diplome ter praktična darila so prejeli Ljubljanska banka - podružnica Velenje za lepo ureditev okolice in notranjosti prostorov ter posamezniki Franc Ojsteršek, Karel Trunkl, Branko Drobne, Ivan Irnar, Majda Majcen, Milan Štimac, Tone Tekavc, Slavko Uranjčič, Slavko Satler in družina Kozle vč ar. USPEL REFERENDUM V METALPLASTU V RUŠAH:_ VSI »ZA« V zadnji številki našega tednika smo poročali, da se v Združena industrijska podjetja Gorenje Velenje vključuje tudi Metalplast iz Ruš. Potem, ko so z vključitvijo v združena industrijska podjetja soglašali na zborih delavcev zaposleni iz vseh organizacij združenega dela Gorenje je bil prejšnji četrtek v ruškem Metalplastu referendum, na katerem se je vseh 158 zaposlenih odločilo za vključitev njihove delovne skupnosti v veliko družino velenjskega Gorenja. Prihodnje leto bo preteklo trideset let, odkar je nemški general von Lehr podpisal kapitulacijo za jugovzhodno Evropo. Ta jubilej želijo Topolšani čimbolj slovesno proslaviti. S proslavo, ki bi morda imela tudi republiški značaj, sam kraj pa naj bi dobil čimlepši izgled. Poleg razširitve ceste, ki postaja glede na to, da je Topolšica vsebolj privlačna za turiste, ozko grlo, si že nekaj časa prizadevajo, da bi dobili novo šolo in vrtec. Sedanja podružnična šola v To-polšici je še edina v občini, ki po vojni ni bila obnovljena. Dobili so le centralno kurjavo in stranišča na splakovanje. Sicer pa s stropa odpada omet, pod je iz desk, na strehi pa raste trava. O vseh teh problemih so krajani razpravljali na seji krajevne skupnosti in krajevnih organi- zacij prejšnji petek. Predstavnik skupščine občine Velenje Ivan Fece, ki se je v imenu predsednika Nestla Žganka udeležil sestanka, je obljubil, da bo v To-polšici že prihodnje leto stala nova šola. Poiščejo naj le primerno lokacijo in čimprej dobijo ustrezne načrte. Krajani so se te obljube zelo razveselili in takoj imenovali veččlanski gradbeni odbor, ki si ho ogledal nekaj primernih šol v Sloveniji. Glede proslave pa so na se Stanku poudarili, da mora imeti, če že ne republiški pa vsaj občinski obseg. V ta namen sc imenovali poseben iniciativni odbor, v katerem so predstavniki vseh družbenopolitičnih or ganizacij kraja, občine, šole bolnišnice, za pomoč pa se bo do obrnili tudi na republiške organizacijo ZZB NOV. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE V VELENJU AIUIFESTACIJA VELIČINE FV Velenju je bilo v soboto in nedeljo republiško tekmovanje gasilcev, ki a ga zelo uspešno organizirali gasilska zveza Slovenije in občinska gasilska «za Velenje. Tega doslej največjega srečanja gasilcev v Šaleški dolini se je eležilo 1430 gasilcev oziroma 143 najboljših moških in ženskih desetin iz i Slovenije, med njimi tudi 120 gasilcev iz Avstrije in Madžarske. Med (Stopajoč imi so bile tudi tri ekipe iz velenjske občine: desetini industrijskih ilskih društev rudnika lignita Velenje in tovarne usnja Šoštanj ter desetina istovoljnega gasilskega društva Velenje-mesto. ro slavnostnem mimohodu gasilskih enot, gasilskega prapora in dvigu ga-ke zastave je pred pričetkom tekmovanja vse nastopajoče pozdravil v snu skupščine občine Velenje in prebivalcev Šaleške doline podpred-nik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Vlado Zakošek. Poudaril je, fc to tekmovanje velika manifestacija veličine gasilskih društev, njihove eae volje, vztrajnosti, zanesljivosti in nesebičnosti. To je zbor tovarišev, N »vojo izpričano človekoljubnostjo tudi za ceno svojega življenja dokazu-da mora biti človek človeku prijatelj. „Prav števila odzivnost," je dejal o Zakošek, „potrjuje, kako visoko vrednotimo napore, uspehe in po-ibnosti za našo samoupravno skupnost potrebne organizacije." »ogate izkušnje vašega delovanja potrjujejo, da lahko z ustreznimi pro-in oblikami dela, z vključevanjem tudi drugih dejavnosti'naše družbe-l skupnosti prispevate pomemben delež tudi k uresničevanju samoupravnih KM, ki se zelo konkretno kažejo od velikih dejanj do drobnih oblik solidar-»ti. Obenem z vašim delovanjem izpričujete visoko stopnjo socialistične vesti, človečnosti ter dajete pomemben delež za varnost nas vseh in za tofen napredek skupnosti." Ob koncu pozdravnega govora je Vlado Zakošek še dejal, da se bomo morali v prihodnje bolj kot doslej zavedati, da bodo lahko gasilci svoje naloge še bolj uspešno izpolnjevali le ob še večjem in poglobljenem sodelovanju z drugimi organizacijami, širšim vključevanjem mladine ter ob vsestranski podpori naše samoupravne socialistične družbe. V imenu prireditelja je vse tekmovalce pozdravil predsednik občinske gasilske zveze Evgidij Petretič, nakar je načelnik štaba poveljstva republiške gasilske zveze Milan Vrhove odprl tekmovanje. Moški so preizkusili svoje veščine v trodelnem šolskem napadu in v taktičnih vajah s hidranti, ženske pa so tekmovale tudi v prvi pomoči. Dvodnevno tekmovanje so sklenili s svečanim sprevodom vseh nastopajočih in zborom na Titovem trgu, na katerem je tekmovalcem čestital za dosežene uspehe tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje dipl. ing. Franjo Kljun. Na dvodnevnem tekmovanju na stadionu ob Jezeru so se izredno izkazali člani tekmovalne enote Velenje-mesto, ki so med prostovoljnimi gasilskimi društvi v skupini B osvojili prvo mesto in kot priznanje prejeli zlato plaketo republiške gasilske zveze. Visoko stopnjo spretnosti in znanja sta pokazali tudi desetini rudnika lignita in tovarne usnja Šoštanj. Prvi so med industrijskimi gasilskimi društvi v skupini A zasedli tretje mesto za Impolom iz Slovenske Bistrice in industrijskim gasilskim društvom tekstilne tovarne Prebold, Šoštanjčani pa so bili še za stopnico boljši, saj so bili v skupini B gasilskih industrijskih društev drugi za Novoteksom iz Novega mesta in pred Krko prav tako iz Novega mesta. OBČINSKE KONFERENCE SZDL OBClN: CELJE, DRAVOGRAD, GORNJA RADGONA, HRASTNIK, KRŠKO, LAŠKO, LENART, LJUTOMER, MARIBOR, MOZIRJE, ORMOŽ, PTUJ, RAVNE NA KOROŠKEM, SLOVENJ GRADEC, SLOVENSKA BISTRICA, ŠENTJUR, SLOVENSKE KONJICE, ŠMARJE PRI JELŠAH, VELENJE, TRBOVLJE IN ŽALEC, KI SO ORGANIZATORICE „KARAVANE BRATSTVA IN ENOTNOSTI 1974" VABIJO nekdanje slovenske izseljence v Srbiji v letih 1941 - 1945 in njihove najožje družinske člane, da se priglasijc, vsa' svoji občinski konferenci SZDL, če se bodo udeležili letošnje ,,Karavane bratstva in enotnosti 1974". Nekdanji izseljenci in njihovi najožji družinski člani naj se pismeno ali ustmeno priglasijo nepreklicno do 10. julija 1974 (priimek in ime ter naslov bivališča). Pogoji priglasitve so: 1. da je priglasitelj bil izseljenec v Srbiji; 2. da ob priglasitvi vplača 60,- dinarjev k prevoznim stroškom in za pridobitev znaka ,.Karavane" (ta znesek bo udeleimec na vlaku lahko vnovčil za hrano in okrep-čila); v 3. da ne zahteva povračila prispevka, če se iz kakršnihkoli poznejših razlogov ne bi mogel udeležiti „Karavane". „Karavana" bo krenila na pot s posebnim vlakom (s postanki na sedežih občin od Maribora do Krškega) 12. oktobra 1974 v popoldanskih urah, vrnila pa se bq predvidoma 16. oktobra 1974. Posamezne skupine udeležencev bodo obiskale kraje: ALEKSANDROVAC, ARIUE, BRUS, ČAČAK, ČUPRI-JO, GORNJI MILANOVAC, KNlC, KOSJERIČ, KRALJEVO, KRUŠEVAC, LAZREVAC, LUČANE, MLADE-NOVAC, RAŠKO, SVETOZAREVO, TITOVO UŽICE, TRSTENIK, UŽIČKO POŽEGO IN VRNJAČKO BANJO. Podrobnejši program bomo udeležencem »Karavane" pravočasno pismeno sporočili. Za podrobnejša navodila naj se izseljenci obrnejo na občinsko konferenco SZDL na območju katere prebivajo- tovarna obutve v v TRZIC nudi svoje KVALITETNE IZDELKE tudi v OBLAČILNI BLAGOVNICI O/t/' VELENJE LIK TOVARIŠA TITA V „UŽIČKI REPUBLIKI" - Film Žike Mitroviča, „Užička republika" je že v času snemanja vzbudil precejšnje zanimanje. Tako so povedali časnikarji na tiskovni konferenci. V tem filmu se pojavlja tudi tovariš Tito, katerega lik predstavlja beograjski igralec Marko Todorovič, dejansko, lik tovariša Tita je v filmu predstavljen dokumentarno v petih scenah. Te kažejo bivanje tovariša Tita v štabu, partizanski tovarni orožja, paradi ob proslavi oktobrske revolucije in na položaju ob odhodu glavnega štaba iz Užic v Sandžak. Na sliki vidimo Marka Todovoriča v eni od scen v filmu. Spored prireditev ob 3. juliju — dnevu rudarjev PETEK, 28. junij ob 18,00 uri — Slavnostni sprejem v ZK SOBOTA, 29. JUNIJ ob 16.00 uri — Tekmovanje v keglanju na kegljišču hotela Paka Brzopotezno tekmovanje šahovskih ekip v Delavskem klubu ob 16.30 uri - Republiški atletski miting na stadionu športnega parka ob Velenjskem jezeru ob 18.00 uri - Košarkarski turnir na mestnem kotalkališču (1. del) NEDELJA, 30. JUNIJ ob 9.00 uri - Rokometni turnir v športnem parku ob Velenjskem jezeru ob 17.00 uri - 2. del košarkarskega turnirja PONEDELJEK, 1. JULIJ ob 7.00 uri — obiski bolnikov v bolnicah ob 19.00 uri - sprejem upokojencev v Delavskem klubu TOREK, 2. JULIJ ob 18.00 uri - nastop Rudarske godbe, pevskih zborov in folklornih skupin pred Domom kulture ob 19.00 uri - podelitev odlikovanj za zasluge pri razvijanju in utrjevanju samoupravljanja podelitev nagrad za 20 let dela v delovni organizaciji podelitev nagrad za 10 let dela v jamski reševalni četi ob 21.00 uri - kanonada, ognjemet in kresovanje SREDA, 3. JULIJ ob 5.00 uri — budnica v Velenju in Šoštanju ob 8.00 uri - zbor parade na Titovem trgu ob 8.30 uri — parada po mestnih ulicah ob 9.00 uri - osrednja proslava rudarskega praznika s „sko- kom čez kožo" na mestnem kotalkališču ob 11.00 uri - piknik na velenjskem gradu ob 13.00 uri - tekmovanje v TRIM štafeti SREČNO! NOVE OBLIKE SONČNIH OČAL - Izdelovalci sončnih očal se trudijo, da bi izdelali očale takšnih oblik, ki bi pritegnile kupce. V največji tokijski veleblagovnici so predstavili nove modele teh očal. Različno jih imenujejo: kabuki, radost odkrivanja, tajinstveni nasmeh in podobno. — Na sliki so novi ekstravagantni modeli sončnih očal, ki jih letos ponujajo. RAZSTAVA PETRA DOBROVlCA - V beograjskem muzeju, dobne umetnosti so odprli pomembno razstavo slikarja Petra Dobi viča. To je brez dvoma največji jugoslovanski slikar v obdobju m obema vojnama. Slikar, ki je bil rojen koncem prejšnjega stolel umrl pa leta 1942, je zapustil bogato umetniško stvaritev. V Beog du so tokrat razstavili 250 del. Njegov opus umetniških del je razs širom Jugoslavije, pa tudi po inozemskih muzejih. Zadnjič so njego dela razstavili pred dvajsetimi leti, tako daje zdajšnja razstava, kil odprta do konca leta, izredna priložnost, da se tudi mladi svet sezi ni z Dobrovičevo umetnostjo. ' ~ ZADNjE DNI PO SVETU... • Predsednik Tito v ZR Nemčiji Zvezna republika Nemčija je v ponedeljek opoldne sprejela predsednika SFRJ Josipa Broza Tita s pozornostjo, ki je rezervirana samo za državniške obiske izjemne ravni. Dokazov za to je bilo mogoče dobiti na pretek — od dobrodošlice na letališču do političnih pogovorov, ki so se medtem že začeli. Jugoslavija in Zvezna republika Nemčija sta sicer državi z različnima družbenima ureditvama, ki razen tega sodita tudi v različne politične sfere (ena je neuvrščena, druga članica bloka), toda to ni ovira za zares primerno sodelovanje na skoraj vseh področjih in za, glede na to stanje stvari, že kar presenetljivo mero skupnih stališč in stičnih točk. Zasluga za to pripada dvema državnikoma, ki sta v svojih vizijah bodočih evropskih, in seveda tudi medsebojnih, odnosov vselej delovala v prid takemu razvoju dogodkov. To sta pred- sednik SFRJ Josip Broz Tito in bivši kancler Zvezne republike Nemčije Willy Brandt, ki je, recimo to mimogrede, te dni še kako aktiven na notranjepolitični sceni svoje domovine. Zvezna republika Nemčija je pozdravila v osebnosti jugoslovanskega predsednika predvsem državnika izjemnih razsežnosti, človeka, ki je s svojimi kvalitetami že davno postal nepogrešljiv sestavni del svetovne politične scene. Tito je prišel sicer v Bonn kot jugoslovanski predsednik, toda hkrati po logiki stvari posredno tudi kot eden izmed osrednjih voditeljev neuvrščenih, tabora, ki ima, globalno gledano, za Zvezno republiko še posebej velik pomen. Do obiska predsednika Tita v Zvezni republiki Nemčiji je prišlo v času, ko med državama ni nobenih senc, ki bi obremenjevale njune medsebojne odnose. Zahodnonemško-jugoslovan-sko sodelovanje velja kot malone primer ,,za izložbo" kako je mogoče in treba urejevati odnose med dvema državama, ki imata sicer v svojih značilnostih tudi marsikaj različnega. Pogovori predsednika Tita z gostitelji (v Bonn je dopo-toval na povabilo zahodno-nemškega predsednika Heinemanna) obsegajo predvsem dvoje področij zanimanja: medsebojne odnose in mednaroden položaj nasploh. Glede prvih sta obe strani ugotovili, da se razvijajo zelo dobro, pri čemer sta opozorili na nekatera neskladja na področju ekonomskih stikov. Zanje je predvsem značilen izredno velik (lani več kot pol milijarde dolarjev) deficit Jugoslavije v medsebojni blagovni menjavi. To je sicer po mnenju obeh strani mogoče odpraviti, bo pa nedvomno teijalo nujne in dodatne napore. Pri tem sta rešitev v doslej opravljenih prvih razgovorih videli obe strani tudi v vlaganju zahodnonemškega kapitala v jugoslovansko gospodarstvo, kar je bilo ocenjeno kot ugodno in koristno za obe strani. Med pogovori je bilo rečeno, da imata izjemen pomen v odnosih med dvema drža- vama tudi dve, recimo temu tako, „človeški plati": več kot pol milijona jugoslovanskih delavcev, ki so na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji, in zdaj že kar tradicionalna reka za-hodnonemških turistov, ki prihajajo vsako leto na letne dopuste k nam. Oboje pomeni krepko vzpodbudo in tudi veliko priložnost za še tesnejšo navezavo stikov med ljudmi ene in druge dežele - to pa -nikakor ni nepomembno. Kajpak sta obe strani ocenili med prvimi pogovori tudi mednarodni položaj, pri čemer sta soglasno ugotovili, da je bil sicer v zadnjem ča-l su dosežen na nekaterih področjih (Bližnji vzhod na primer) napredek, ki pa sam po sebi še ne zagotavlja trajnega miru in varnosti. Isto velja, pa še nekoliko bolj, za evropsko sceno, na kateri je prišlo v delu evropske konference o varnosti in sodelovanju zadnje čase celo do zastoja. Pogovori se bodo še nadaljevali, zanje pa je med drugim značilno, da potekajo na več ravneh, vselej pa v ozračju zaupanja in iskrenih prizadevanj, da bi že dobre odnose med obema deželama še izboljšali. PRIJELI RAZPEČE-VALCE MAMIL - V Beogradu so inšpektorji sekretariata za notranje zadeve za preprečevanje tihotapstva in narkomanije obvestili, da so zaprli 10 oseb, ki so razpečevale in pridobivale opij. Aretirali so Petra Mečeva, 40, iz Prilepa in Beograjčane Dragana Černika, 22, Branka Jablana, 18,Milanka Komljeniča, 22, Nenada Vukmiroviča, 21, in Vladimira Bogosava, 21. Vsi so razpečavali in preprodajah opij. Poleg njih pa so zaprli tudi tri proizvajalce opija. To so kmetovalci iz vasi okolice Kavadarcev: Kiro Jane v, 32, Lazo Jankov, 62, in Veljo Kostov, 77. ZNOVA UDARNIŠTVO — Sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije Bogo Petkovski je podprl predlog občinske konference sindikatov Piro-ta, naj bi ponovno uvedli udamištvo kot obliko družbenega priznanja za opravljanje delovnih nalog. Predlog bodo uradno poslali skupščini SFRJ in svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. SLAVONCI V SLOVENIJO — S službo zaposlovanja v Kranju so se dogovorili, da bodo mladi Slavonci prišli na delo v Slovenijo. Zaposlovali se bodo v slovenskih delovnih organizacijah. SLIKARJI ZA SPOMINSKI PARK - V Kraljevo so poslali dela slikarji iz raznih krajev Jugoslavije z namenom, da bi jih prodali na dražbi, denar pa porabili za ureditev spominskega parka. Spominski park bodo uredili v spomin na 6000 domoljubov, ki so jih nacisti pobili v Kraljevem oktobra leta 1941. Slike so poslali tudi Božidar Jakac, Krsto Hege-dušič, Ljubica Sokič in drugi- ...IN DOMOVIN KOSTA NADŽ PREDSEDNIK - V Zagrebu se je končalo delo 7. kongresa jugoslovanskih borcev. S tridnevnega zbora so borci poslali tudi pozdravno brzo- javko predsedniku Titu. Za novega predsednika Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije so izvolili armadnega generala in narodnega heroja Kosto Nadža, za podpredsednike zveznega odbora pa Antuna Bibra, Mito Dimitri-jevskega, Andreja Milanoviča in Janka Rudolfa, za generalnega sekretarja pa Ika Mirkoviča. POŠTNINA DRAŽJA -Od prejšnjega tedna dalje je nova cena odpreme in do-preme navadnega pisma v notranjem prometu 1,20, dopisnice 0,80 par, v mednarodnem prometu pa za navadno pismo 3,20 din in za dopisnico 2,10. FINŽGARJEVA SPO MINSKA SOBA - Prejšnji teden so v vasi Sora pri Ma vodah odprli v prenovljen gostišču Finžgarjevo spi minsko sobo. V sobi so fo kopije Finžgaijevih roko sov, fotografije Iv Cankarja in drugih kult kov, ki so prihajali obisko pisatelja v Soro. V sobi pasi še drugi predmeti, ki spon' njajo na Finžgarja. S preu jenim gostiščem in spo sko sobo, v kateri je pro ra za 18 gostov, želijo prhi biti v ta kraj turiste in [ zati to dejavnost s kult TABLICE - V jeseni boi najverjetneje v Jugoslaviji; zamenajavati stare registrske I blice na avtomobilih z no ha katerih bodo črke name! številk - po vzoru na registra! v nekaterih drugih državah, nov registrski sistem pripravljata več variant (republiške in mesl^1 ne oznake), od katerih bodo i»| brali najboljšo. Nov sistemi tracije motornih vozil bo sodol nejši in bo olajšal razpoznal motornih vozil. NAŠ POVZETKI IZ PROGRAMA DELA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Trdna delovna povezanost Na skupni seji vseh zborov občinske skupščine so sprejeli program dela izvršnega sveta skupščine občine Velenje, ki gaje predložil predsednik Franjo Kljun. Iz obsežnega programa dela povzemamo najpomembnejše. V programu je na začetku opredeljen odnos do nekaterih bistvenih vprašanj družbenega razvoja v Jugoslaviji, SR Sloveniji in v občini Velenje. Izvršni svet skupščine občine Velenje si bo prizadeval, da bo njegov odnos do teh vprašanj temeljil na novih ustavah, občinskem statutu, sklepih VII. kongresa ZKS, sklepih občinske konference ZKS Velenje in izhodiščih ter sklepih X. kongresa ZKJ. Zatem so v program izvršnega sveta zapisali, da morajo biti vedno v ospredju politični pogoji v katerih začenja delo nova občinska skupščina in njen izvršni svet. Ti pogoji so: Nova ustava, ki je uzakonila bistveno nov položaj delovnega človeka, ki ima pravico in dolžnost, da na osnovi svojega živega in minulega dela upravlja celotni proces družbene reprodukcije. Zato se izvršni svet zaveda, da mu bistveno spremenjena, vsebinska in organizacijska opredeljenost nalaga veliko odgovornost za uveljavitev temeljnih ciljev ustavne reforme in za dejansko uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in njihovo nenehno repro-[duciranje v razširjenem obsegu. t RAZVOJNI NAČRT POMEMBNO NAPOTILO Nedavni sedmi kongres ZKS pomeni verifikacijo politike, ki jo je v procesu konceptualnih spopadov v Sloveniji zastopal CK ZKS in opredelitev novih idejnih zasnov za razvoj SR Slovenije. Naloga izvršnega sveta je, in to so tudi zapisali v program dela, da ustvarjalno razvija to sprejeto samoupravno socialistično usmeritev Slovenije in jo v okviru odgovornosti dosledno uresničuje. Pravtako bo občinski izvršni svet vedno podpiral stališča, usmeritve in sklepe občinske konference ZKS Velenje, njenega komiteja in komisij. Tudi družbeni plan razvoja občine Velenje do leta' 1980, kije bil sprejet po široki in demokratični poti, bo pomembno napotilo pri delu ' vršnega sveta. Pomemben pogoj za uspešno delo, je zapisalo v planu dela izvršnega sveta, je dosežena topnja enotnosti zavestnih socialističnih sil gle-i temeljmih vprašanj splošnega družbenega raz-»ja in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. T® omogoča osredotočenje vseh ustvarjalnih sil w velenjski občini pri uresničevanju nalog, ki so postavljene v planu do leta 1980. Po mnenju izvršnega sveta lahko enotnejši uspšneje premagujemo nasprotja in protislovja družbenega razvoja, ki jih objektivno poraja napredek proizvajalnih sil in socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. S tem v zvezi v delovnem programu piše: „Kakšne velike probleme in kakšno politično škodo nam je prinesla naša neenotnost v nekaterih strukturah v preteklem obdobju, smo že ocenjevali na naših občinskih konferencah ZKS in že tudi sklenili, kako bomo delali v bodoče, da ne bo ponovno prišlo do- nesoglasij ali neenotnosti pri uresničevanju sprejetih sklepov." V takšnih pogojih se odločno postavlja vprašanje perspektive in možnosti nadaljnega razvoja proizvajalnih sil in samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov v naši občini. Analiza celotnega povojnega razvoja v naši Občini, ko smo pripravljali plan do leta 1980, je pokazala, da je bil dosežen ogromen napredek. Po družbenem proizvodu na občana oz. na zaposlenega občana, smo v zadnjih letih prišli v sam vrh med občinami SR Slovenije. Zmanjšujejo se razlike v razvitosti n.pr. mesta Velenja z i)koliškimi kraji (spomnimo se petletnice akcij pod geslom „mesto-vasi"). Postajamo srednje tazvita industrijska družba z vsemi nasprotji in protislovji, ki jih prinaša s seboj tak razvoj. Plan do leta 1980 je pokazal na najbolj značilne zadeve, ki jih bomo morali uresničiti, da jo takšnih nasprotij in protislovij čim manj. Taco kot bomo morali ustaviti oz. zgraditi še marsikatere objekte in institucije v mestu Velenju, la ga bomo nenehno dopolnjevali v gospodar-iko in kulturno središče občine, tako bomo norali dati svojski pečat slehernemu zaselku na jodročju inaše občinske skupnosti. Jasno, ve-Ino pod žie dogovorjenimi stališči, kolikor kra-evna skupnost ustvarja, toliko bo imela, vendar :opet solidarnostno vse krajevne skupnosti med eboj. Ko so v delovnem načrtu izvršnega sveta ikupščine občine Velenje obdelana nekatera plošna izhodišča in pogoji v katerih se bo odvi-alo delo (mnoga od njih smo zgoraj napisali), o se v programu dotaknili samoupravnih odno-ov. JOSEŽENJE BISTVENE SPREMEMBE Takole {piše: Z oblikcDvanjem temeljnih organizacij združe-icga dela i in samoupravnih krajevnih skupnosti KKtavljaimo novo, samoupravno osnovo družbe- nega, gospodarskega in političnega sistema. Ta proces je stekel z vso intenzivnostjo, dosežene so že bistvene spremembe na mnogih področjih organiziranosti velenjske občinske skupnosti (REK, TGO Gorenje, LB Velenje, krajevne skupnosti, občinska uprava itd.). Potrebni pa bodo še veliki napori zavestnih socialističnih sil, da v občini oblikujemo takšne odnose - zlasti v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah združenega dela - ki bodo vsebinsko in materialno pomenili uresničitev določil in smernic nove ustave. Spomnimo se na tehno-kratske in birokratske odpore, ki so bili prisotni v mnogih sredinah v prejšnjem času in so pripeljali do težkih situacij in neenotnosti. Spomnimo se na razprave v zvezi z gradnjo 4. stopnje TEŠ, ogrevanje vode, onesnaženje okolice, izgradnje stanovanj oziroma družbenega standarda delavcev, ki kopljejo premog ali proizvajajo električno energijo. Vedno moramo izhajati od delavca in njegovega interesa, ki naj ga uveljavlja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih skupnostih, da v svobodni menjavi dela in v vseh oblikah združevanja dela in sredstev organiziramo moderno proizvodnjo z vispko produktivnostjo dela in učinkovitostjo na vseh področjih. Angažirati velja zlasti občane s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, da bo njihova družbena učinkovitost še večja, kajti produktivnost le na delovnem mestu ni dovolj. Brez učinkovite družbene angažiranosti inženerjev, ekonomistov, zdravnikov in drugih tudi ti kadri ne morejo računati na vodilna delovna mesta. Izvršni svet skupščine občine Velenje bo z vso odločnostjo podpiral in v skladu s svojimi pristojnostmi usmerjal procese samoupravnega oblikovanja odnosov v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Nastopal pa bo proti vsem poskusom ohranjanja starih, preživelih oblik vodenja delovnih procesov. Prav tako bo nastopal proti vsem oblikam osamosvajanja dohodka in osamosvojenega upravljanja z dohodkom zunaj TOZD, ki dohodek ustvarjajo. ZDRUŽEVANJE POGOJ ZA TRAJNEJŠE IZBOLJŠEVANJE - Izvršni svet bo podpiral in spodbujal vse napore združenega dela, le v skupnem interesu ter na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov združuje delo in sredstva za doseganje skupnih smotrov in skupnih razvojnih ciljev. Integracije in procesi poslovnega povezovanja so v zadnjem času vse bolj pogosti, spodbuja pa jih spoznanje, daje razvoj individualne produktivnosti dela odvisen in pogojen z razvojem družbene produktivnosti dela. Da je združevanje dela in sredstev v večje organizme pogoj za trajnejše izboljševanje materialnih, socialnih in kulturnih razmer dela in življenja. Ne smemo dovoliti, da nekateri majhni ali večji kolektivi enakih, podobnih ali sorodnih dejavnosti ostajajo zunaj teh procesov, pri čemer mislimo na industrijo gradbenega materiala, tiskarstvo, izdealvo gumiranega papirja, trgovino, gostinstvo, promet itd. Prizadevati si moramo za vsebinsko in oblikovno učinkovito povezavo osnovnega šolstva, otroškega varstva, srednjega šolstva in dopolnilnega šolstva (glasbene šole itd.) Nikakor ne more biti in ne bodo šli mimo izvršnega sveta integracijski procesi širšega družbenega pomena, kot so Gorenje - Iskra, energetsko gospodarstvo; preprosto zato ne, ker v teh dejavnostih ustvarjajo naši občani, ki morajo odgpvarjati za nadaljnji razvoj vseh dejavnosti, vključno za razvoj družbenega standarda na našem območju. Problemi, ki jih bo povzročil nadaljnji razvoj energetskih objektov na našem področju niso niti majhni, niti enostavni. Širša družbena skupnost mora razumeti in doumeti, da moramo še nadalje skrbeti ža urejene življenjske razmere zaposlenih v energetiki, zlasti rudarjev. Da moramo poskrbeti za zdravo življenjsko okolje, oskrbo s pitno in tehnološko vodo, nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo, skratka za urejanje vseh zadev, tako da bo delo v jami pravilno vrednoteno s čimer bomo dosegli še večjo produktivnost in učinkovitost. Želimo si in bomo razvijali majhna ali srednja podjetja z novimi proizvodnimi programi in dejavnostmi, ki jih še nimamo. Ne bomo pa dovolili večje število podjetij ali ustanov s podobno dejavnostjo nepovezanih. To je namreč izraz zasebništva in grupnolastninskega pojmovanja družbene lastnine. Zato bo potrebno v naslednjem obdobju z ustreznimi spremembami (splošno družbeni sistem in instrumentarij se tudi spreminja v tem smislu), v okviru že sprejetega plana 1980 konkretizirati naše družbene plane in z zavestnim vplivanjem spodbujati integracijske tvorbe, ki bodo privedle do povezovanja novo nastalih organizacij v enoten jugoslovanski in svetovni trg. AKCIJSKA USMERITEV IZVRŠNEGA SVETA Iz obsežnega programa dela izvršnega sveta skupščine občine Velenje ne moremo vsega napisati. Omeniti pa velja glavna področja akcijske usmeritve izvršnega sveta v skladu z njegovimi pristojnostmi in katerega naloge izhajajo iz razvojnega načrta občine Velenje do leta 1980. Ta akcijska usmeritev bo zlasti v naslednjem: - skrb za pospeševanje gospodarske rasti; - skrb za racionalno zaposlovanje in za izboljšanje izobrazbene strukture in kvalifikacijske strukture zaposlenih; - skrb za povečanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva pri čemer je zlasti pomembno, da bodo v delitvi družbenega proizvoda dosežena takšna razmerja, da bo delež družbenega proizvoda za gospodarstvo naraščal hitreje kot delež družbenega proizvoda za družbeno skupnost in da bodo osebni dohodki naraščali nekoliko počasneje kot družbeni proizvod oziroma produktivnost dela; - skrb, da bodo OZD povečale obseg lastnih obratnih sredstev in svojo likvidnost ter da bodo izboljšale strukturo in učinkovitost naložb in bolje izkoriščale sedanje in nove proizvodne zmogljivosti. - dosledno izvajati integracijske procese v občini pri čemer mislimo na industrijo gradbenega materiala, oz. izdelkov, tiskarstvo, gumiran papir, trgovino, gostinstvo, promet itd. - aktivno spremljati integracijska gibanja naših OZD z OZD v širšem gospodarskem prostoru (Gorenje - Iskra, energetsko gospodarstvo, TUŠ - IU Vrhnika) in v mednarodni delitvi dela,. - skrb za pospeševanje izvoza in menjavo dela tudi in čim več z nerazvitimi državami, - skrb za hitrejši razvoj raziskovalne dejavnosti v OZD oziroma v instituciji, ki bi jo ustanovilo več OZD, - nadaljevanje z delom na akcijskem programu razvoja kmetijstva, ki temelji predvsem na razširitvi kooperacijskih odnosov z zasebnim kmetijstvom, in na preusmerjanju ter specializaciji kmečkih gospodarstev v čiste blagovne proizvajalce (živinoreja, mleko, perutnina, sadje, hmelj itd.), - pospeševati delo na gospodarjenju in upravljanju z zasebnimi in družbenimi gozdovi, - izdelati dober akcijski program razvoja obrti oz. malega gospodarstva, ki močno zaostaja ža razvojem ostalih gospodarskih dejavnosti v občini, - skrb za modernizacijo cestnega omrežja, predvsem za ceste, ki povezujejo občino s širšim gospodarskim in družbenim prostorom (cesta Arja vas - Velenje - Slovenj Gradec - Dravograd, cesta Velenje - Polzela, cesta Velenje -Lokovica - Gorenje, cesta Šoštanj +- Šentvid -Črna). Za ureditev prometne kulture v železniškem prometu mora železniško podjetje urediti v Velenju in Šoštanju nove postaje in urediti ostale objekte. - skrb za oskrbo s pitno in tehnološko vodo, zagotavljati sredstva za nova zajetja, vodovode in druge vodnogospodarske objekte, - nadaljevati dela na gradnji kolektorja in čistilnih naprav, regulacija Pake in njenih pritokov, - skrbeti za izboljševanje PTT-prometa, predvsem za večjo učinkovitost telekomunikacijskega omrežja. Nemudoma je potrebno začeti z reševanjem novih poštnih prostorov in zboljša-ti poštne usluge občanov. Žlasti problematično je pomanjkanje prostorov v Velenju, da ne govorimo o ekspeditivnosti uslug. - skrbeti za izgradnjo novih elektroenergetskih objektov (transformatorskih postaj, daljnovodov, kablovodov itd.) - skrbeti za oskrbo s toplotno energijo, vključno z novimi zmogljivostmi pri TE Šoštanj - urbanistično obdelati celotno področje občine, ohraniti, restavrirati, in funkcionalno urediti staro mestno središče Šoštanja in starega Velenja. Urbanistično obdelavo potrebujemo za skladno zasnovo novih gradenj v naravno okolje, za očuvanje narave, za rušenje črnih gradenj, za prijetno in sproščeno bivanje občanov; - pripraviti načrte za osnoyanje novih institucij, ki bodo dale središču občine in občini obeležje še večje gospodarske in kulturne razvitosti. Pri tem mislimo tudi na organiziranje strokovnih kadrov v inženiringih (urbanističnem, tehničnem, tehnološkem, ekonomskem itd.), v instituciji za sociologijo oz. sociološke raziskave, raziskovalnem institutu itd. Na socialnem področju bo izvršni svet: - skrbel za povečanje stopnje uspešnosti izobraževanja v osnovnem šolstvu, za gradnjo novih osnovnih šol v skladu z naraščajočim številom ptrok, za izenačevanje pogojev izobraževanja v vseh šolah itd. Zato bo potrebno zagotoviti sredstva za izgradnjo novih šol. Racionalno trošenje družbenih sredstev za redno delo- vanje šol, investicijskih sredstev in sredstev za opremljanje šol itd. narekuje, poleg vsebinskih in kadrovskih dopolnitev, združitev vsega osnovnega šolstva v občini; - skrbel za nadaljnji razvoj poklicnega, srednjega in višjega šolstva v občini in si prizadeval.za ustanavljanje takih šol, ki bodo izobraževale v poklice, ki bodo potrebni za predvideni gospodarski in družbeni razvoj občine in sosednih občin; - težko situacijo z ozirom na pomanjkanje stanovanj za pedagoške delavce moramo začeti reševati takoj v okviru stanovanjske skupnosti in pod odgovornostjo gospodarstva; - skrbel za nadaljnje izgrajevanje novih zdravstvenih zmogljivosti (zdravstveni domovi Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki) in preveril možnosti za zdravstveni turizem in druge oblike za nudenje še večje zdravstvene kulture občanom. V kolikor bodo rezultati raziskav pokazali upravičenost razvoja zdravstvenega turizma bomo posvečali njegovemu razvoju vso pozornost; - skrb, da bodo imeli vsi otroci oz. čim večje število otrok čim bolj enake temeljne pogoje za življenjski razvoj. Zato bomo morali, poleg ostalih stvari, graditi takšne varstvene zmogljivosti, ki bodo omogočale zajeti čim večje število predšolskih otrok v organizirano dnevno varstvo (okoli leta 1980 vsaj 40 % vseh predšolskih otrok). V celodnevno bivanje otrok v šoli bomo morali, v tem letu, zajeti prav tako vsaj 40 % šolskih otrok; - skrb za varstvo starejših občanov in vseh drugih ' občanov, ki zaradi materialnih, zdravstvenih ali drugih vzrokov niso sposobni skrbeti zase in za svoje družine; - skrb za načrtno kulturno vzgojo prebivalstva in rast kulturnih institucij v okviru odgovornosti telesne kulturne skupnosti pri čemer gre tudi za zagotavljanje ustrezne materialne podlage in družbenih pogojev, ki bodo pripomogli k uresničitvi nalog na kulturnem področju (razvoj knjižnic, kulturno prosvetnih društev, radijska postaia, časopisno-založniško-informativno-grafična dejavnost itd.); - skrb za načrten razvoj telesne kulture v okviru odgovornosti temeljne telesno kulturne skupnosti, pri čemer gre za razvoj vseh dejavnosti, ki bodo aktivno pritegnile čim večji krog delovnih ljudi, zlasti mladine. Želimo najširšo športno in družbeno aktivnost pa tudi vrhunski šport, ki bo pritegnil čim širši krog občanov ter uveljavljal v širši družbeni skupnosti naše področje. Zato moramo nadaljevati z izgradnjo športnih in rekreacijskih objektov in naprav povsod in čim bliže delovnim ljudem oz. občanom na eni strani, na drugi strani pa objekte skupnega pometa tam, kjer je težišče občanov, to je v občinskem središču; - skrb za izvajanje srednjeročnega programa stanovanjskega gospodarstva v okviru odgovornosti stanovanjske skupnosti, ki jo sestavljajo delegati OZD, TOZD, ustanov, interesnih skupnosti itd., pri čemer gre za racionalno in optimalno' izgradnjo stanovanj, primernega standarda stanovanj, primernih arhitekturnih rešitev stanovanjskih zaselkov in posameznih objektov, z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi objekti (preskrba, varstvo, otroška igrišča itd.). Plan predvideva izgradnjo 500 - 600 stanovanj letno, ki ga moramo realizirati. Stanovanjska politika v občini mora biti enotna in taka, kot jo bo kreirala stanovanjska skupnost. Zato bomo morali vsa 3 stanovanjska podjetja združiti v eno podjetje. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo so družbena sredstva, torej nas vseh, ne pa posameznikov. Strokovne zadeve morajo obravnavati in posredovati v odločanje samoupravnim organom komisije, ki bodo preverjale projekte, arhitekturo, cene, urbanistične zasnove, zazidalne načrte itd. Nikakor pa ne smemo dovoliti kakršnokoli poseganje posameznikov v odločitve ali rešitve; - skrb zar racionalno uporabo in gospodarjenje s prostorom oz. zemljiščem naše občinske skupnosti pri čemer mislimo tudi in predvsem na izdelavo urbanističnih programov in načrtov ter zazidalnih načrtov'za katerokoli gradnjo, bodisi stanovanjskih, gospodarskih ali negospodarskih objektov. Prizadevati si moramo za takšno kadrovsko organizacijsko in strokovno dopolnjevanje zavoda za urbanizem, da bo lahko kreiral celotno urbanistično politiko, ker to tudi politika je, seveda vedno v okvirjih programov sprejetih na občinski skupščini oz. njenem izvršnem svetu; - skrb za varstvo narave, zaščito okolja (vode, ozračje, pokrajine) zlasti še zato, ker se nam pokrajina spreminja zaradi ugrezanja in ker imajo dimni plini TE Šoštanj vpliv na naše okolje. Nikakor ne smemo dovoliti divjo gradnjo, tudi vvikendov, brez predhodnih urbanističnih rešitev, ne smemo dovoliti razne posege v naravo, če niso le-ti predhodno strokovno obdelani in utemeljeni (poseki, kamnolomi, zmanjševanje kmetijskih površin itd.); - skrb za uspešno delovanje in dopolnjevanje sistema krajevnih in temeljnih samoupravnih skupnosti v smislu čim enotnejših materialnih in družbenih pogojev, racionalizacije dela, časa, obračunov, kadrov itd. Nikakor ne moremo dovoliti, da se bodo krajevne in temeljne skupnosti deformirale v birokratska, tehno-kratska in podobna izkrivljanja; zato zahtevamo enotno in poenoteno delo vsega, kar se da združiti in koncentrirati, podružbiti pa v samoupravno odločanje vse, kar spada pod odločitve; - skrb za nadaljnje medobčinsko sodelovanje v SRD in v regiji, predvsem na tistih področjih, ki so zanimiva in v skupnem interesu sosednih in naše občine, saj smo končno kot 4. občina po družbenem proizvodu na zaposlenega v SRS to tudi dolžni (zaposlovanje, kmetijstvo, gozdarstvo, gospodarstvo, turizem, zdravstvo, infrastrukrutni objekti, zlasti ceste, šolstvo itd.); V delovnem programu izvršnega sveta so še druge njegove naloge - od lokalnega informiranja, skladnega razvoja družbenih dejavnsoti in kulture, socialne diferenciacije in" še drugega. Na koncu pa je obdelan položaj izvršnega sveta in občinske uprave. Izvršni svet je v svoj program dela vnesel takšne oblike, ki bodo zagotavljale trdno delovno povezanost OZD, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij pri reševanju družbenopolitičnih in družbeno- -ekonomskih vprašanj. Uspešno delovanje našega skupščinskega sistema terja dokaj avtonomno in odgovorno vlogo občinske uprave, ki pa je v veliki meri odvisna predvsem od njene strokovnosti jji jasne idejnopolitične usmeritve. Ugotoviti moramo, da je bil v zadnjem 4-letnem obdobju dosežen pomemben napredek v smislu kadrovskih rešiteV in jasnejše idejnopolitične naravnanosti uprave. Naloge, ki jih uveljavljanje nove ustave postavlja tudi pred občinske upravne organe, pa terjajo hitrejše uresničevanje nekaterih nalog. Sedanje razmere, tako organizacijske in kadrovske kot materialne, zlasti pa politika nagrajevanja, so še vedno nezadovoljive. Spremeniti jih bo mogoče le na osnovi pravilnega družbenega vrednotenja strokovno-političnega dela v občinski upravi, ob načrtnem kadrova' i, ki bo v upravno delo privedlo več novih sposobni "in ustvarjalnih kadrov z jasno samoupravno socialisti io usmeritvijo. Zagotoviti jim moramo enake ir. Jnosti, seveda tistim, ki se bodo z delom in strokovnostjo uveljavili, kot jih imajo kadri v gospodarstvu, (družbeno priznanje, usklajeni OD, možnost napredovanja in nadaljnjega izobraževanja itd.). AŠ ČAS> 3 • PREDSEDNIK CK ZKS FRANCE POPIT OBISKAL VELENJSKO OBČINO VESTI IZ GORNJE SAVINJSKE DOLINE • Nov poslovni center V središču Mozirja, nasproti TVD Partizana, bodo gradili novo poslovno zgradbo, v kateri bodo dobili svoje prostore ekspozitura Ljubljanske banke, lekarna ter kombinat obutve Borovo - prodajni oddelek. Pripravljalna dela so v teku. Tako so že porušili stari gasilski dom in začeli z zemeljskimi deli. Izvajalec gradbenih del je Gradbenik Ljubno ob Savinji. • Skok predsednik Iniciativni odbor je pripravil gradivo za skupščino, na kateri je bila 11. junija ustanovljena samoupravna stanovanjska skupnost Mozirje. Sprejet je bil začasen statut in program dela samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1974. Njeno področje dela je obširno in odgovorno in se bo sedaj lahko stanovanjska izgradnja načrtno reševala. Sredstva za delovanje skupnosti so zagotovljena s prispevki in drugimi viri. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Ferdo Skok iz Mozirja, pred- sednik izvršilnega odbora pa je Franc Miklavc iz Bočne. • GLIN posvetovanje V torek, 25. junija je bilo na pobudo GLIN Nazarje posvetovanje, na katerem so obravnavali akcijski program za izvajanje zakona o gozdovih ter razpravljali o ustanovitvi interesne skupnosti gozdarskega območja (J LIN Nazarje, ki zajema občini Mozirje in Velenje. • Tretja seja izvršnega sveta V četrtek, 20. junija seje sestal na tretji seji izvršni svet skupščine občine Mozirje in. obravnaval predlog družbenega dogovora o izva- janju štipendijske politike v SR Sloveniji, poročilo o izvršenih pripravah za ustanovitev stanovanjsko-komunal-nega gospodarstva v Mozirju, pripravil osnutek odloka o izvršnem svetu ter razpravljal še o drugih zadevah. • Ustanavljajo kmetijsko zemljiško skupnost V četrtek, 20. junija se je sestal iniciativni odbor kmetijske zemljiške skupnosti občine Mozirje in obravnaval osnutek statuta ter sprejel sklep, da do konca mcscca junija ustanovijo kmetijsko-zemljiško skupnost, ki bo reševala zadeve s področja zemljiške politike* Občinski odbor ftdečega križa iz Velenja je priredil iz!et za aktiviste te humane organizacije. Udeležili so se proslave v Gradacu, spotoma pa obiskali tudi Bazo 20 na Kočevskem Rogu od koder je tudi naš posnetek. avtotehna ZASTOPSTVO TUJIH FIRM 61000 LJUBLJANA TITOVA 36 SERVIS IN KONSIGNACIJA. CELOVŠKA 222 PRODAJA V SLOVENIJI: ERA VELENJE, AVTOTEHNA LJUBLJANA OPEL KADETT VSA OPEL VOZILA ZA DINARSKA SREDSTVA 2 in 4 VRAT TER CARAVAN V STANDARD IN LUKSUZ IZVEDBI 8,2 1/100, 1200 ccm, 60 KM din __y OPEL ASCONA Vi r SERVISNA MREŽA V VEČ KOT 2 in 4 VRAT V STANDARD IN LUKSUZ IZVEDBI - RALY OPREMA 30 MESTIH PO JUGOSLAVIJI 9,2 1/100, 1600 ccm, 68 in 80 KM din J* ( iiM e □PEL & mmm VAUXHALL VAUXHALL VIVA 2 VRAT, 7,7 1/100, 1256 ccm, 53,5 KM Skrb za samoupravo in stabilizacijo Pogovor z ožjim političnim aktivom velenjske občine Predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije France Popit je bil v četrtek, 20. junija na enodnevnem obisku v velenjski občini. Po dopoldanskem pogovoru z ožjim političnim aktivom se je opoldne sešel s sekretarji osnovnih organizacij ZKS rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, tovarne gospodinjske opreme Gorenje, rudarskega šolskega centra, tovarne usnja Šoštanj ter gradbenega in industrijskega podjetja Vegrad. Popoldne se je France Popit pogovarjal s predstavniki delegacij in konferenc dele-gatov-članov ZK. Obisk v velenjski občini je predsednik slovenskih komunistov končal v Šmartnem ob Paki, kjer se je pogovaijal s komunisti tega kraja. Nato je odpotoval še v Nazarje, in si ogledal Jakijevo galerijo. Med pogovorom s predstavniki skupščine občine, izvršnega sveta, vseh družbenopolitičnih organizacij in večjih delovnih organizacij Velenja je najprej politični sekretar občinskega komiteja zveze komunistov Slovenije. Velenje Franjo Korun poudaril, da prevladujeta v delu komunistov v občini po kongresih dve poglavitni nalogi: skrb za stabilizacijo gospodarstva in poglabljanje samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma boj za uresničevanje sklepov slovenskega in jugoslovanskega kon- gresa zveze komunistov. Med podajanjem ocene političnega položaja po kongresih je Franjo Korun tudi dejal, da je politično ozračje stalno prisotno, vse večje je zanimanje delavcev za uresničitev delegatskega sistema, za sprejem v zvezo komunistov, za politične šole in izobraževanje zlasti mladih komunistov. Skratka, vsepovsod se izraža veliko zanimanje za politično delo. Franjo Korun je še posebej podčrtal, da je v občini tudi zelo prisoten proces združevanja. Poleg integracije v REK, prizadevanjem za zdru- žitev tovarne usnja Šoštanj z industrijo usnja Vrhnika ter Gorenja in Iskre tečejo tudi prizadevanja za združitev vseh osnovnih šol in trgovskih ter gostinskih podjetij. V zvezi z razvojem šolstva v Šaleški dolini je France Popit poudaril, da bi Velenje moralo biti model, kako si lahko pridobi delavec ob delu višji poklic. Ob tem je glavni direktor rudarskega šolskega centra Iv.o Jamnikar povedal, da je v srednjih in višjih šolah v Velenju že zdaj več kot tristo delavcev, ki so dopoldne v službi. Za šolsko leto 1974/75 pa pripravljajo otvoritev višje tehnične rudarske šole. Ivo jamnikar je tudi opozoril na pereč problem pomankanja dijaških domov, in da za to v republiki zdaj ni denarja. Med pogovorom s sekretaiji je France Popit podčrtal, da mora biti v sedanjem trenutku glavna skrb usmerjena v poglabljanje samoupravnih odnosov, kar mora biti v tesni povezanosti s prizadevanji za stabilizacijo oosnodarstva. Kajti - kot V Šmartnem ob paki se je predsednik slovenskih komunistov še posebej zanimal, kako so organu komunisti v tej krajevni skupnosti službe je treba spremeniti i javnika oblasti v strokovni žbe, ki bodo v pomoč T( poleg tega pa se bo treba z mati, da bodo izdelale svoji vojne programe. Zelo prisrčno so Fra Popita sprejeli tudi v Šmar ob Paki. Pioniiji tamkajšnje so mu izročili mapo graf so jih izdelali sami mec ukom. V pogovoru s predsi ki te tretje največje kra skupnosti v velenjski obči je predsednik CK ZKS med gim predlagal naj bi na bartov Letonje skušali 11 celodnevno šolo. vsak petek tednik naš čas je dejal France Popit - je samoupravljanje tista oblika, ki mora pripeljati do še večje družbene produktivnosti. Ob tej priložnosti je direktor šoštanjske usnjarne Franjo Kljun seznanil Franceta Popita s težavami, ki so nastale pri združevanju z industrijo usnja Vrhnika. Menil je, da to povezovanje ne gre dovolj hitro in da je v njihovih odnosih nekaj narobe, tako v samoupravnem kot organizacijskem smislu. France Popit je dejal, da ni potrebna le združitev vrhniške in šoštanjske usnjarne, ampak je treba vztrajati na združevanju vse usnjarske predelovalne industrije v Sloveniji ter njenem povezovanju s tovrstnimi indu-" strijskimi panogami po. vsej državi. Poleg tega bi lahko v šoštanj-ski usnjarni, kije zdaj razdeljena na 14 samoupravnih jeder, ustanovili več TOZD. „Pravica delavcev je, da se samoupravno organizirajo in te pravice jim ne more nihče kratiti," je še posebej poudaril France Popit. Tudi v REK je treba vztrajati na tem, da bi ustanovili še več TOZD, če hočemo preseči podjetniško politiko. Skupne ► IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC * IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ OBISK V TOVARNI KOVANIH IZDELKOV GORENJE - FECRO V SLOVENJ GRADCU_ Spremenjen načrt za gospodarjenje Že nekajkrat smo v našem tedniku poročali o težavah, s katerimi se vbadajo v Tovarni kovanih izdelkov Gorenje — Fecro v Slovenj Gradcu zaradi kasnitve dobav in neprimerne kvalitete stiskalnic za obrat za proizvodnjo nerjaveče gospodinjske opreme. Kljub velikim prizadevanjem vse delovne skupnosti še zdaj ne dosegajo takšen obseg proizvodnje nerjaveče gospodinjske opreme, kot so ga bili načrtovali že za konec lanskega leta. Po zadnjih obvestilih sodeč je mogoče sklepati, da se bo ta proizvodnja normalizirala predvidoma v avgustu. Zaradi nepredvidenih zastojev v tej proizvodnji so morali v tovarni Gorenje — Fecro spremeniti načrt gospodarjenja za letošnje leto. Računajo, da bodo dosegli v tem letu 70 milijonov dinarjev realizacije, lani pa so jo 32 milijonov dinarjev. Povečanje je precejšnje, vendar so računali še na večje. Ob tem, ko proizvodnja nerjavečih pomivalnih korit še ni dosegla načrtovanega obsega, pa povečujejo drugo proizvodnjo, uvajajo pa tudi dodatni program iz nerjaveče pločevine. Predelovati želijo odpadno pločevino in prav kmalu bodo prišli na tržišče že prvi izdelki. Seveda pa je v tem trenutku osrednja naloga doseči s spremenjenim gospodarskim načrtom predvideno realizacijo 70 milijonov dinarjev, saj bodo le s takšno realizacijo uspeli porav- EKONOMSKI CENTER SLOVENJ GRADEC ŠIRI SVOJO DEJAVNOST_ Prvi diplomanti šole za prodajalce Ko so se pred petnajstimi -leti odločili v središču Mislinjske doline za ustanovitev Ekonomske srednje šole Slovenj Cradec, verjetno nihče ni pričakoval, da bo ta izobraževalni zavod v kratkem času razširil svojo dejavnost in postal nepogrešljiv člen v prizadevanjih za to, da bi lahko kar največ mladine iz delavskih in kmečkih družin tudi iz koroških občin nadaljevalo z izobraževanjem po končani osnovni šoli in za to, da bi se menjala nezadovoljiva kvalifikacijska struktura zaposlenih v organizacijah združenega dela. Ekonomsko srednjo šolo zapušča te dni 11. generacija maturantov. S šolanjem pa končuje tokrat prva generacija dijakov 3-letne šole za prodajalce, ki jo je v šolskem letu 1973/1974 obiskovalo kar 420 mladih. Jeseni začne z delom še 4-letna zdravstvena šola ambulantno bolnične smeri. Pobudo za ustanovitev te šole v okviru Ekonomskega centra Slo-vemj Gradec so dali zdravstveni delavci, saj bi Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in enote Koroškega zdravstvenega doma takoj zaposlile vsaj 100 medicinskih sester. Zanimanje za to šollo je veliko, velike so tudi potrebe, vendar bodo lahko vpisali v 1. letnik le 30 gojenk. Z izobraževanjem medicinskih se s; ter so začeli v Slovenj Gradcu že lani, in sicer v okviru disilociranega oddelka Sole za zdravstvene delavce Maribor, ki pa v zadnjem času ni pokazala razumevanja za nadaljnje delo in obstoj tega dislociranega oddelka in so bili v Slovenj Gradcu upravičeno prisiljeni, da zaradi potreb ustanovijo to novo srednjo šolo sami. Omeniti velja še, da se je v zadnjem šolskem letu izobraževalo v oddelkih za odrasle Ekonomskega centra Slovenj Gradec na Ravnah na Koroškem in v Velenju 115 zaposlenih iz tamkajšnjih organizacij združenega dela. Prihodnjo jesen pa naj bi začela v Slovenj Gradcu z delom še 4-letna upravno-administrativna šola, saj manjka na Koroškem, pa tudi v nekaterih drugih občinah kar precej tovrstnega kadra. Šola bi že lahko začela z delom, vendar ni bilo dozdaj potrebnih prostorov. Kljub dograditvi novega šolskega poslopja pa bo začetek dela te 4 izobraževalne oblike, srednje šole, v okviru Ekonomskega centra Slovenj Gradec odvisen od ureditve še 1 strojepisnice. Za prihodnji razvoj Ekonomskega centra Slovenj Gradec bo zagotovo najpomembnejša zgraditev novega šolskega poslopja. Pogoji za učenje in delo so v starih in neprimernih prostorih izredno težki. Za letošnji praznik Republike, 29. november, se bo ta izobraževalni zavod preselil v nove prostore na Štibuhu v Slovenj Gradcu, v katerih bo 15 učilnic, 9 kabinetov, ki bodo omogočili popolni kabinetni pouk po razredih, knjižnica, večnamenski prostor ter šolska kuhinja. Žal pa bodo do 29. novembra dogradili le šolski trakt brez športnega centra, ki bi ga nad 1.000 dijakov, kolikor jih bo imel v novem šolskem letu 1974/1975 Ekonomski, center Slovenj Gradec, nedvomno tudi nujno potrebovalo. nati tudi vse obveznosti, ki jih imajo v zvezi s postavitvijo novega obrata. V Tovarni kovanih izdelkov Gorenje - Fecro v Slovenj Gradcu so že začrtali naloge za prihodnje leto. Osnovna naloga je usposobiti obrat za proizvodnjo nerjaveče gospodinjske opreme tako, da bodo izdelali najmanj 160.000 nerjavečih pomivalnih korit, tretjino proizvodnje pa prodali na tuja tržišča. Sicer pa računajo na ostvaritev najmanj 145 milijonov dinarjev realizacije, saj bo treba zagotoviti denar za še preostalo modernizacijo proizvodnje in tehnologije. V prihodnjem letu se želi ta delovna skupnost v še večji meri vključiti v mednarodno blagovno menjavo. Že letos bodo prodali na tuje okrog 80.000 kos, uspešno se razvija kooperacija z zahodnonemškim partnerjem pri proizvodnji nerjaveče klavniške opreme, pa tudi za nerjaveča pomivalna korita je vse večje zanimanje, saj je tehnologija za njihovo proizvodnjo dokaj zahtevna. Kot je povedal direktor Tovarne kovanih izdelkov Gorenje - Fecro Slovenj Gradec, OTO SLEMENIK, so pred delovno skupnostjo resnično zahtevne naloge. Tovarno bodo morali kadrovsko okrepiti; premalo je predvsem še strokovno tehničnega kadra. Srečujejo pa se v zadnjem času tudi s težavo, na katero niti računali niso. Moške delovne sile je vse manj, zato zaposlujejo na delovni mestih, kjer je to mogoče, ženske. V Šlovenj Gradcu računajo, da jim bodo tudi v prihodnje pri razreševanju problemov v pomoč strokovne službe Združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje in Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, da bi dosegli zastavljene cilje. Želijo sj, da se prihodnje leto proizvodnja v obratu za nerjavečo klavniško opremo normalizira, da bi lahko najpozneje v letu 1976 maksimalno izkoristili vse obstoječe zmogljivosti. Tako bodo ustvarjene možnosti za hitrejši prihodnji razvoj tovarne, ki ima več kot 200-letno tradicijo. Že dva meseca brnijo stroji v preurejenih prostorih obrata Mislinja Industrije delovnih zaščitnih sredstev Prevent Slovenj Gradec. Zaposlene so s spremenjenimi delovnimi pogoji zelo zadovoljne, prepotrebna investicija pa se pozna tudi na storilnosti in stroških. AKCIJA ZA SODELOVANJE IN POVEZOVANJE KOROŠKEGA KMETIJSTVA V POLNEM TEKU:_ Z novim letom 1975 združeni Na Koroškem se že dalj časa zavzemajo za tesnejše sodelovanje in povezovanje kmetijstva. Zaradi razdrobljenosti se ta gospodarska dejavnost ne razvija tako kot druge in zaostaja v svojem razvoju. Same kmetijske delovne organizacije pa ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev za hitrejši prihodnji razvoj, za kar so pa vse možnosti. S 1.700 ha kmetijskih zemljišč v družbenem sektorju gospodari 6 kmetijskih delovnih organizacij, yendar pa vseh zemljišč ne izkoriščajo in jih dajejo 600 ha v najem. Kmetijska proiz- vodnja pa je razdrobljena tudi v zasebnem sektorju, saj je v Mislinjski, Dravski in Mežiški dolini še zmeraj okrog 3.500 kmetov. Ker je na Koroškem kmetijski prostor v večjem upadanju kot ODDELEK POSEBNE OSNOVNE ŠOLE RAVNE NA KOROŠKEM V SLOVENJ GRADCU SE BO PO DOGRADITVI NOVEGA POSLOPJA OSAMOSVOJIL: Pridobitev za 59 šolarjev SLOVENJ GRADEC, 28. JUNIJA - Popoldne bodo s priložnostno slovesnostjo izročili svojemu namenu novo poslopje za posebno osnovno šolo. Vse doslej je šola gostovala v neprimernih prostorih v starem gradu. V kolikor ne bi zgradili novih prostorov za šolo, bi morala prenehati z delom. Sicer pa je za zdaj slovenjgraška posebna šola le oddelek Posebne osnovne šole Ravne na Koroškem. V prizadevanjih, da bi iz- Ijala 2,400.000 dinarjev, boljšali pogoje za izobraže- Skupščina občine Slovenj vanje najmlajših, so se v Slovenj Gradcu lotili tudi gradnje novih prostorov za posebno šolo. Zgradbo je gradila ravenska TOZD „Gradis", dela pa bodo ve- :iS H M t* Industrija delovnih zaščitnih sredstev TOPER - PREVENT Slovenj Gradec gradi v comi lahke industrije v središču Mislinjske doline nove proizvodne prostore. Fotografijo smo posneli pred dnevi, ko je bila postavljena konstrukcija za novo halo, ki sojo izdielali v TRIMO Trebnje. Novi prostori bodo nared do septembra, ko bo predvidoma že :stekla proizvodnja. Gradec je za zidavo prispevala 700.000 dinarjev, Temeljni izobraževalni skupnosti Slovenj Gradec pa je 1,700.000 dinarjev posodila Republiška izobraževalna skupnost. Novo šolsko poslopje je pripravljeno, da sprejme šolarje. Zdaj bodo torej dani pogoji za osamosvojitev šole in za konstituiranje Posebne šole Slovenj Gradec. Na Ravne na Koroškem pa z novim šolskim letom tudi ne bo treba Več "voziti učence 8. razreda. Sicer pa je v tem šolskem letu obiskovalo oddelek posebne šole v središču Mislinjske doline 59 otrok. V novem šolskem poslopju je 6 učilnic, telovadnica, šivalnica, delavnica za tehnični pouk, učno stanovanje ter drugi prostori. Gre za poslopje, v katerem so vsi potrebni prostori za vzgojo in izobraževanje, prilagojeni potrebam posebne šole. Posebej velja omeniti, da so učenci, prosvetni delavci ter starši s prostovoljnim delom urejali okolico nove šole. V načrtu pa je, da prav tako s prostovoljnim delom uredijo še šolski vrt in pa učni sadovnjak, v katerem si bodo mladi tudi nabirali napotke za življenje. v poprečju v naši republiki, tudi kot posledica hitre industrializacije v zadnjem času, bo treba zagotoviti kar najbolj intenzivno izkoriščanje zemljišč. Posebna skupina strokovnjakov pripravlja zdaj program razvoja kmetijstva v občinah Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Vendar je že zdaj jasno, da bo zaradi tega, ker je travnati svet pretežna kultura koroške regije, najvažnejša proizvodna usmeritev v regiji živinoreja s tem, da bo treba intenzivirati proizvodnjo travnine na obstoječih kmetijskih površinah. S povečano proizvodnjo govedi pa se bo povečala proizvodnja mleka in mesa. Seveda pa se bo na Koroškem uveljavljala tudi še naprej prizvodnja perutnine, prašičev, hmelja, krompirja, ribeza. Koroške kmetijske delovne organizacije so raznolike in ustvarjajo malo denarja za investicije, samostojno se ne morejo uveljavljati na tržišču, niti ne obvladati proizvodnjo v zasebnem sektorju. Dosedanja organizacijska shema kmetijskih organizacij pa tudi ni dovolj prilagojena potrebam in za- htevam podeželja, zaradi česar ni mogoče organizirano voditi in usmerjati proizvodnje kmečkih gospodarstev. Upoštevaje osnovna izhodišča iz študije razvojnih možnosti kmetijstva in podeželja na Koroškem je zdaj predlagana združitev kmetijskih zadrug Dravograd, Prevalje, Slovenj Gradec in Vu-zenica, TOZD Hmezad Radlje ob Dravi, Trgovskega podjetja Menine Ravne na Koroškem in Klavnice Otiški vrh pri Dravogradu, in sicer v organizacijo združenega dela, ki bi se vključila v Združeno podjetje Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec. Medobčinski svet Zveze komunistov za Koroško je nedavno tega že sprejel akcijski program združevanja kmetijstva, pri čemer je zasledoval osnovni namen tega povezovanja - zagotoviti tesnejšo • povezanost kmetijske proizvodnje, predelave in prodaje kmetijskih dobrin. Do nove organiziranosti naj bi prišlo najpozneje z novim letom 1975. Te dni pa se je v občinah Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec že začela javna razprava o predlogu za tesnejšo povezanost in združevanje koroškega kmetijstva. PO KOROŠKI • Razširjena seja medobčinskega sveta ZKS za Koroško V četrtek je bila v Slovenj Gradcu 5. razširjena seja Medobčinskega sveta Zveze komunistov za Koroško, ki so se je udeležili zraven članov Medobčinskega sveta ZKS tudi predstavniki občinskih konferenc Zveze mladine, predstavniki drugih družbeno političnih organizacij ter regionalnih ustanov. Razpravljali so o gospodarskih gibanjih v štirih koroških občinah v lanskem letu ter v začetku letošnjega leta in pa o uveljavljanju Zveze mladine kot družbeno politične organizacije na Koroškem. # Mežiški rudarji za svoj stanovski praznik 3. julij - praznik slovenskih rudarjev bodo letos kar najbolj slovesno proslavili tudi člani delovne skupnosti Rudnikov svinca in topilnice Mežica. V slavje so vključili tudi tekmovanje gasilskih desetin iz vseh slovenskih premogovnikov. Prizorišče letošnjega praznovanja mežiških rudarjev bo Črna na Koroškem. Iz naselja Rudarjevo bo krenil slavnostni sprevod velenjskih rudarjev proti Črni. Pred spomenikom bodo rudarji položili venec, pred hotelom Planinka pa bo zborovanje. Za priložnostni kulturni program bodo poskrbeli.godbe-niki, pevci in recitatorji. Delovnim jubilantom pa bodo ob tej priložnosti podelili nagrade. Gasilci bodo na športnem igrišču pokazali svoje znanje in veščine, tekmovali pa bodo še odbojkarji in nogometaši. i ČAS NAŠ ROMAN 15 - Kakšno sporočilo je pustila Francoise? - Naj mi pove, da se morava na vsak način sestati. - Vam je Francoise opisala njeno razpoloženje, potem ko je morala pol ure čakati? - Priznala mi je, da se je Andreja bala. - Zakaj? - Ni mi znala razložiti. - Ste se o tem pogovorili tudi z bratom? - Da. Svetoval mi je, naj vse skupaj pustim. Ravno to je rekel. Povedal sem mu, da sem to že zdavnaj storil. Potem pa je pripomnil: „— Morda je res konec zate. Zanjo pa vsekakor ne!" Deževje je trajalo prav do sredine decembra, travniki so bili že skoraj pod vodo, potem je okoli dvajsetega ali enaindvajsetega nastopil hud mraz. Padel je tudi sneg. Marianne je bila nora na sneg in vsako jutro je pohitela k oknu, da se prepriča, če se še ni stopil. - Tako rada bi, da bi držal do novega leta! • GEORGES SIMENON - Bili so nedokončani stavki, ki jih nisva jemala preveč resno. - Andreja tudi ne? Ste prepričani? Dovolite mi, da vas spomnim. Dva meseca pred moževo smrtjo je predvidela ta dogodek. Uprl se je, toda Diem je nadaljeval: - Morda ni rekla tega naravnost. Prav tako pa je namignila na njegov konec, ko vas je spraševala, kaj bi storili, če postane svobodna. Kaj vse bi dal, tudi del svojega telesa, da le ne bi izgovarjala nekaterih besed! Sram ga je bilo, da jih posluša brez upiranja. Zasovražil je tistega Tonyja, ki je stal pred ogledalom in si izpiral kri z ustnice, Tonyja, ki je ponosno stal gol, osvetljen od sonca, ponosen, ker je čeden moški in ga nekdo občuduje, ponosen na seme, ki se je izgubljalo v ženski. - Bi rad vedno živel z menoj? In nekoliko kasneje: - Ti še vedno teče kri? Sama sebi je čestitala, da ga je ugriznila in-ga prisilila, da se tak vrne domov in pokaže ženi in hčerki sledove njunega norenja. - Kaj ji porečeš, če te vpraša? Gisele! In nadaljeval je brezbrižno, kot bi ona sploh ne bila važna. - Ponavljam vam, kaj se je šepetalo med .ljudmi na vasi. Zato so vas opazovali, zelo jih je zanimala vaša odločitev. • Stara Despierrova gospa pripada vasi, je del Saint-Justina, to4a kakor hitro bi ji začeli očitati skopost in trdosrčnost.. . Ravno tako pa niso nikdar v vasi marali Andreje in njenega vzvišenega vedenja. Toda kljub vsemu so ji popuščali zaradi spomina na njenega očeta. Kaj pa se tiče vas, niste le drugačne narodnosti kot onik pred desetimi leti ste odšli iz vasi in marsikoga zanimajo vzroki, zakaj ste se po tolikem času vrnili. - Kaj bi radi s tem? - Nič posebnega. Ljudje so skorajda stavili. Mnogi so pričakovali, da bo Andreja Despierre kljub vsemu prodala posest, pa tudi če bo potrebno vmešavanje sodišča. Ko bo enkrat imela denar v žepu, bo zapustila Saint-Justin in odpotovala z vami. Takšno je bilo njihovo prepričanje. Vaša žena ni imela mnogo stikov z vaščani, pa vseeno se jim je ona najbolj smilila. Ali veste, kako so jo imenovali nekateri? Mala, tako dobra gospa, ki se toliko trudi. Sodnik Diem se je na- Novega leta še ni doživela v belem. Prejšnja leta je tedaj deževalo ali pa zmrzo-valo. Zdaj je bila velika, tako je govorila, odkar je začela hoditi v šolo. Očetu je pomagala pripravljati novoletno jelko in sama je postavila pastirčke in ovce iz mavca okoli jaslic. - Trdite, da niste vedeli ničesar, kar se je dogajalo pri Despierrovih? - Žena mi je povedala, da se je Nicolasova mati vrnila v trgovino, s snaho pa da še vedno ni spregovorila besede. - Kaj ni bilo govora o nekakšnem procesu? - Nekaj takega sem slišal v kavarni. Njegovi posli so zahtevali, da je lep čas presedel po vaških kavarnicah, slabo razsvetljenih in zanikrnih. Možje so cele ure presedeli pred vrči in se vedno glasneje raz-govarjali. V Saint-Justinu je bilo vsega skupaj šest kavarn, izmed teh so bile zasedene tri le v času sejmov. - Ste tudi sami pričakovali, da pojdeta ženski pred sodišče? - Verjemite mi, gospod sodnik, da si s tem nisem belil glave. - In z njuno situacijo si tudi niste bili na jasnem, gospod Falcone? - Kot vsi drugi. Govorilo se je, da je stara gospa Despierre, zlobna kot je bila, napravila slabo kupčijo in da je Andreja konec koncev obdržala zase najboljši del. - In vi ne veste, če je to res? - Kako pa naj bi vedel? - In vaša metresa vam v vseh teh enajstih mesecih ni zaupala, da se je poročila z Nicolasom in da je tako pol imetja njenega? - O njeni poroki nisva nikdar razpravljala. V resnici sta govorila tako malo in še bolje bi bilo, ko bi popolnoma molčala. Dokaz za to je bil tu: sodnik Diem se je še enkrat povrnil k zadnjemu četrtku v modri sobi. - Pa kljub vsemu ste omenili vajino skupno prihodnost ... - Rekel ji bom, da sem se udaril v vetrobran, na primer, ko sem moral na hitro zavreti. Tako dobro se je zavedal, da je bila v tem stavku izdaja. Ko mu je Marianne in ne Gisele s prstom pokazala na nabreklo ustnico, je razlago spremenil, vetrobran v avtomobilu je nadomestil s kolom na cesti. - Bi rad vse življenje živel z menoj? Kaj le bi se zgodilo, ko tedaj ne bi zapiskal vlak? Bilo je nekakšno opozorilo, ravno v trenutku, ko je ona iztisnila iz grla: - Povej mi Tony. Če bi postala prosta ... Tako je že sovražil te besede! - Bi tudi ti postal svoboden? Ali bi lahko priznal sodniku, da so mu ti stavki brneli po ušesih vso zimo, obsedli so ga za mizo, v kuhinji za zarosenimi stekli, samemu sebi jih je ponovil in to v trenutku, ko je njegova hčerka pod novoletno jelko našla podarjene igrače! - Specerija v ulici Neuve, je neizprosno nadaljeval sodnik Diem, hiše, obe kmetiji in vasica Guipotte so danes last dveh žensk in Andreja Despierre ima pravico zahtevati, da se vse skupaj proda. Tako bi lahko dobila del imetja, ki ji pripada kot dediščina. Za kratek čas je umolknil. - V Saint-Justinu so o tem zelo veliko govorili, kajne? - Mislim. Da*. - V Saint-Justinu so o tem zelo veliko govorili, kajne? - Mislim. Da. - In so bili ljudje prepričani, da stara Despierrrova ne bo pristala, da bi del njenega imetja prišel v tuje roke? Kaj se ni zaradi tega vrnila v trgovino in začela prodajati s svojo snaho, katero na vso moč sovraži in s katero ne spregovori niti besede? Odločiti bi se morala Andreja. Njena odločitev pa je bila odvisna od vaše .. . Ni se mogel zadržati, skočil je kvišku in odprl usta, da bi ugovarjal. smehnil, potem je s kazalcem potegnil po dosjeju. — Vse, kar ponavljam danes, je tu notri, črno na . belem.. Naposled so vsi spregovorili. Še enkrat vam povem, da ima vaš odvetnik dvojnik tega dosjeja. Na zaslišanih bi bil lahko prisoten. Želel pa je, da bi se sami zagovarjali, seveda ste na to tudi pristali. — Prosil sem ga. — Vem. Toda še vedno mi ni jasno, zakaj. Čemu le naj bi razlagal, da ga pri spovedi ni nikdar motila duhovnikova prisotnost, če pa bi bila poleg še tretja oseba, bi ne spravil besede iz sebe. Diem se je delal začudenega, v resnici pa je tudi sam to dobro vedel. Vedno se je znebil pisarja, kadar je hotel začeti s kakšnim, posebno delikatnim vprašanjem, z intimnimi stvarmi. — In zdaj, gospod Falcone, J»o najbolje, če se lotiva zadnjih dveh pisem, tistega s konca decembra in onega od dvajsetega januarja. PETO POGLAVJE Njegov odvetnik je prav tako vztrajal, da bi zanikal pisma. — Čemu ne priznate resnice tako kot vse ostalo? Nedvomno, da ste sprejeli pisma. Ne znam si predstavljati, da bi si jih poštar iz Saint-Justina kar tako izmislil. Ponavljal je kot smrkavec, ki se je zlagal in iz nekakšnega ponosa tega noče priznati. - Ne vem, za kaj gre. Pri njem ni bilo vprašanje ponosa, morda je hotel le nekoliko ostati zvest spominu na modro sobo. Andreje ni imel nikdar namena poročiti. Pa, čeprav bi bila oba prosta, če ne bi imela svojih družin, bi nikdar ne pomislil, da bi bila Andreja njegova žena. Zakaj? Tega ni vedel. r / Ulica Gorkega POMLAD V MOL VI V zadnjih letih se zanimanje tujih turistov za Sovjetsko zvezo naglo veča. Moskva in Leningrad sta še posebno privlačna. V lanskem letu je Moskvo obiskalo 200 tisoč tujih turistov. Pričakujejo, da bo Moskvo letos obiskalo dvakrat več tujih turistov. Največ turistov pričakujejo iz Anglije, ZDA in Kanade. Pred dnevi je Moskvo obiska- ko mudi? Na ulici, pred kavar- rat la skupina švedskih turistov. Kaj najbolj privlači švedske turiste v Sovjetski zvezi? Pisana skupina turistov se je izkrcala iz letala na velikem letališču Vnukovo. Vožnja z avtobusom do Moskve je trajala eno uro. Večji del te poti je predstavljala trideset kilometrov dolga ulica, ki se je začenjala kot Volokolam-sko, se nadaljevala v Leningrajski prospekt in se na koncu združila v glavno ulico sovjetske metropole, v Gorkovo ulico. Že to prvo srečanje z mamutsko ulico v predmestju Moskve je Švede presenetil. Toda to je bil šele začetek. Švedi so se nastanili v ogromnem hotelu „Rosija", ki je bil zgrajen pred šestimi leti v bližini Kremlja in Rdečega trga. S svojimi 6200 posteljami, restavracijami, trgovinami, koncertnimi in kino dvoranami, je „Ro-sija" največji hotel v Evropi in eden izmed največjih na svetu. Promet je za švedske pojme zelo živahen. Reke vozil in ljudi neprekinjeno tečejo. Postaje 140 kilometrov dolge podzemske železnice spominjajo na prava mravljišča. Švedi so se spraševali, kam se Moskovčanom ta- nami, ne stojijo mize, nihče se ne sprehaja, nihče se ne pogovarja ... V času delovnega dne, meščani Moskve cenijo svoj čas. Čas za nakupovanje in zabavo prihranijo za soboto. Šele takrat začutiš, da imajo tudi moskovčani svoje slabosti. Restavracije in kavarne so nabito polne. Promet v trgovinah je tako velik, da moraš imeti za nakupovanje v moskovskih trgovinah dovolj časa in potrplenja. Lahko bi dejali, da so bili Švedi nekoliko razočarani. Čeprav ima Moskva okrog 120 kinodvoran in 50 gledališč, le težko dobiš karte za predstave. Videti „Labodje jezero", „Ho-vanščino" ali „Kneza Igorja v Bolšoj teatru je enkratno doživetje. Vendar si mora tudi tujec in ne samo Rus,, rezervirati karte že veliko prej. V zadnjih letih v Moskvi vedno bolj gradijo v višino. Gradijo visoke, dvajset nadstropne stavbe. Nekoč delavsko predmestje Arbat, s pritljičnimi hišami in vrtovi je danes odstopilo prostor supermodernemu Ka-linjinskom prospektu s stanovanjskimi in poslovnimi 25 nadstropnimi zgradbami. da vsa : si naj a Kremelj je še posebni tegnil švedske turiste. Poi so se med desetisoče in tujih turistov, ki si ogledajo njegove muzi cerkve. V Kremlju je že zbrano bogastvo ruskega da. Kremelj je zgodovina kem koraku: od n; Moskve, od Jurija Dolgoi pa vse do Lenina. V Krei o zbrano bogastvo ruskih ci neprecenljive vrednosti, kočije, prestoli, krone, oblačila in veliko število dragocenih predmetov, čljivo oživljajo razkošje ruskega dvora. Tuji turisti v času svoj a v Moskvi prihajajo vsaj t dnevno na Rdeči trg. Pi-množica nestrpno priča-izmenjavo straže pred efnovim mavzolejem. V i, ko je mavzolej odprt, se zgodnjih jutranjih urah zbi-ljudje. Ob enajstih, ko se mavzoleja odpro, je vrsta dolga že nekaj kilometrov, je poleti in pozimi, nketa med švedskimi turisti »kazala, da jih najbolj zani-"ivljenje v deželi socializma, družbeni, ekonomski in :ni razvoj. Na drugem me-starine in kultura. Večina Itov je preprosto dejala: no-privlači. ičr so i as] cl ki vas lah nabiti? 1. Kaj najrajši delate rih? a) Gledate televizijo imejete se že prej, predno šalo slišalii do konca 3 točke •ekinete pripovedovanje ša-, b) Preživite večer s prijafda bi povedali še boljšo zanimivimi ljudmi? | l točka ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA EKSPOZITURA ZASTOPSTVA CELJE VELENJE SLOV. KONJICE ŠENTJUR ROGAŠKA SLATINA c) Preživite večer z lep deničem 2. Kakšno darilo bi najbolj všeč? a) Nova knjižna polica sobo b) Filmska kamera c) Briljantni prstan iRadi sklepate nova prijatelj- Da, če imate skupne točke 2 točki Da, kadarkoli se vam nudi ' »žnost 3 točke Da, vendar samo takrat, ka-r bi lahko postalo „kaj resne- 1 točka kdo pove šalo? a) Potrebujete nekaj čas lo razumete 3. Kako reagirate, ko i Na vašem vrtu ste našli nekaj Kkih novcev. Kaj boste stori- # Modno kreotorka Staša Mornarski stil Letošnja moda je zelo radodarna pri določanju linije in stila poletja. Medtem, ko se nekateri kreatorji odločajo za svoboden pode-željski slog, nam drugi priporočajo nežen romantičen stil 30 let, *pet tretji udobna jeans oblačila. In končno je še tu prav tako priljubljen mornarski stil. Tu je vse črtasto, črte pa lahko potekajo vodoravno, navpično ali poševno. Želo moderne bodo najrazličnejše oprijete majice in bluze različnih izrezov, z rokavi ali brez njih. Takšne majice bomo oblekle k daljšemu športnemu krilu ali udobnim dolgim hlačam. Najpogostejše barve in kombinacije, ki jih srečamo pri tem stilu, sta vsekakor bela in modra. Sicer pa sta ti dve barvi, barvi letošnjega poletja. Skrili jih boste v svojo sobo 2 točki Odšli boste do prve banke in irašali za točno vrednost 3 točke [Prekopali boste ves vrt in najti še kaj denarja 1 točka :o se obnašate, če se po-jate z mladeničem? Ite nestrpni, če vam takoj ne '.kaj bi rad 2 točki a vas vse, kar vam pri- tuje 3 točke Željno pričakujete, da vam lovedal o svojih občutjih 1 točka -18 točk: Zelo živahni ste, in simpatični. Ste de-ki jo ni lafiko pozabiti. 15 točk:: Malo več tempe-ta vam ne bi škodilo, še nisite ženska v zrelih 12 točk: Preveč pozornosti ite na s voj izgled in pa-io glavico - skušajte zapo-tudi svoje srce! 8 točk: Provršni ste, egoisti-in poleg tega tudi dolgo-Torej stte dekle, ki bi jo mladenič rad čimprej po-! Treba b