Št. 43 Maribor, petek 23.9.2022 OBČINA GORIŠNICA 910. Sklep o dopolnitvi Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje ti 78-kmetija Valenko ISSN 1854-2409 / 2386-0448 1. člen Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje ti 78-kmetija Valenko se dopolni tako, da se za prvim odstavkom 1. člena doda nov drugi odstavek, ki se glasi: » S tem sklepom se potrdijo tudi Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta EUP TI 78KMETIJA VALENKO, ki jih je izdelal Sokpro, d.o.o., št. proj. 04-SP/2021 (v nadaljevanju: izhodišča).« 2. člen V 7. členu Sklepa se za točko 4. dodajo nove točke od 5. do 11., ki se glasijo: «5. Telekom Slovenije d.d., Titova cesta 38, 2000 Maribor 6. Telemach d.o.o., Cankarjeva ulica 6, 2000 Maribor 7. Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana 8. Zavod za varstvo kulturne dediščine, Slomškov trg 6, 1000 Ljubljana 9. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška 20, 2000 Maribor 10. Ministrstvo za kmetijstvo, Dunajska cesta 22,1000 Ljubljana 11. Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5,1000 Ljubljana. » XVIII 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3500-1/2022 Datum: 22. 9. 2022 Na podlagi 119. in 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2), tretjega odstavka 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in 24. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017) je župan Občine Gorišnica dne 22.9.2022 sprejel SKLEP O DOPOLNITVI SKLEPA O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE TI 78-KMETIJA VALENKO Leto Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan OBČINA GORNJI GRAD 911. Sklep o javni razgrnitvi in javni obravnavi pobude in elaborata lokacijske preveritve v enoti urejanja prostora ŠM-2 (določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parc. št. 82, k.o. 943 – Šmiklavž) (ID:3119) Na podlagi sedmega odstavka 138. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3), Odloka o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/19) ter 30. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo SO, št. 8/16) je župan Občine Gornji Grad, dne 20. 9. 2022 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI POBUDE IN ELABORATA LOKACIJSKE PREVERITVE V ENOTI UREJANJA PROSTORA ŠM-2 (DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI NA PARC. ŠT. 82, K.O. 943 – ŠMIKLAVŽ) (ID:3119) I. Javno se razgrne pobuda in elaborat lokacijske preveritve v enoti urejanja prostora ŠM-2 (določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parc. št. 82, k.o. 943 – Šmiklavž), ki ga je izdelal projektant Savaprojekt d.d., Cesta Krških žrtev 59, 8270 Krško, št. projekta 22119-00, junij 2022, dopolnitev Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin avgust 2022, katerega pooblaščena prostorska načrtovalka je Damjana Pirc, univ. dipl. inž. kraj. arh., ZAPS 1562 PKA PPN. Identifikacijska številka lokacijske preveritve v zbirki prostorskih aktov: 3119. II. Gradivo, navedeno v I. točki, bo javno razgrnjeno 15 dni na spletni strani Občine Gornji Grad www.gornji-grad.si in v sejni sobi Občine Gornji Grad, Kocbekova cesta 23, 3342 Gornji Grad. Javna razgrnitev bo trajala od 30. 9. 2022 do 14. 10. 2022 (15 dni). Javno razgrnjeno gradivo bo na voljo za ogled v delovnem času občinske uprave. Stran 1528 PRAVILA ZA IZVOLITEV PREDSTAVNIKA OBČINE KOBILJE V VOLILNO TELO ZA VOLITVE ČLANA DRŽAVNEGA SVETA IN ZA DOLOČITEV KANDIDATA ZA ČLANA DRŽAVNEGA SVETA 1. člen S temi pravili se ureja postopek izvolitve predstavnika Občine Kobilje v volilno telo 8. volilne enote (VKVE 8000) za izvolitev člana državnega sveta ter postopek določitve kandidata za člana državnega sveta kot predstavnika lokalnih interesov. III. Za pripravo lokacijske preveritve je Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, izdalo mnenje št. 35038-187/2022-2550-8-10922-13 z dne 18. 8. 2022, s katerim je dodelilo identifikacijsko številko lokacijske preveritve v zbirki prostorskih aktov: 3119. 2. člen Glede na določbe 40. in 41. člena Zakona o državnem svetu izvoli Občinski svet Občine Kobilje v volilno telo za volitve člana državnega sveta enega predstavnika (v nadaljevanju: elektorja) in določi enega kandidata za člana državnega sveta. IV. V času javne razgrnitve lokacijske preveritve bo organizirana javna obravnava, ki bo v torek dne 4. 10. 2022 ob 9.00 uri, v sejni sobi občine Gornji Grad. 3. člen Postopek obsega predlaganje kandidatov za elektorja in njegovo izvolitev ter predlaganje kandidatov in določitev kandidata za člana državnega sveta iz vrst predstavnikov lokalnih interesov. V. V času javne razgrnitve in obravnave lahko vsi zainteresirani podajo pripombe in predloge k razgrnjeni pobudi za lokacijo preveritev. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno v knjigo pripomb na mestu javne razgrnitev, po pošti na naslov Občina Gornji Grad, Kocbekova cesta 23, 3342 Gornji Grad ali na elektronski naslov: obcina@gornji-grad.si. Ustno se lahko pripombe in predlogi podajo na javni obravnavi. Rok za dajanje pripomb k razgrnjenemu gradivu poteče s potekom javne razgrnitve. 4. člen Pravico biti voljen za člana državnega sveta ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti. Ob pogojih iz prvega odstavka ima pravico biti voljena za člana državnega sveta – predstavnika lokalnih interesov oseba, ki ima stalno bivališče v volilni enoti. Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena ima pravico biti voljena za elektorja oseba, ki ima stalno bivališče v Občini Kobilje. VI. Občane se o javni razgrnitvi obvesti najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve z javnim naznanilom po svetovnem spletu (www.gornji-grad.si) in na krajevno običajen način. O javni razgrnitvi občina pisno obvesti lastnike sosednjih zemljišč. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na svetovnem spletu (www.gornji-grad.si) ter začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3503-2/2022-15 Datum: 20. 9. 2022 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan OBČINA KOBILJE 912. Pravila za izvolitev predstavnika Občine Kobilje v volilno telo za volitve člana državnega sveta in za določitev kandidata za člana državnega sveta Na podlagi 14. in 15. člena Zakona o državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 95/09 – odl. US, 21/13 – ZFDO-F in 81/18 – odl. US) ter 13. člena Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016 in 40/2019) je Občinski svet Občine Kobilje na svoji 8. dopisni seji, dne 22.9.2022 sprejel 5. člen Kandidata za elektorja lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Vsak predlagatelj lahko predlaga enega kandidata. Predlog mora vsebovati: ime in priimek in naslov predlagatelja ter ime in priimek, rojstne podatke in naslov stalnega prebivališča kandidata. 6. člen Predlagatelji iz prejšnjega člena lahko predlagajo enega kandidata za člana državnega sveta. Predlog mora vsebovati: ime in priimek in naslov predlagatelja ter ime in priimek, rojstne podatke, naslov stalnega prebivališča in delo, ki ga opravlja kandidat. Predlogu mora biti predloženo tudi soglasje kandidata. 7. člen Predloge za elektorje oz. za člane državnega sveta morajo predlagatelji vložiti pri Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu Občine Kobilje najkasneje 15 dni pred rokom, določenim za posredovanje predloga volilni komisiji volilne enote. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja takoj po roku za vložitev predlogov sestavi seznam predlaganih kandidatov po abecednem vrstnem redu njihovih priimkov, posebej za elektorja in posebej za člana državnega sveta z označbo predlagatelja in ga pošlje županu. 8. člen Elektorja se voli na seji občinskega sveta s tajnim glasovanjem. Glasuje se z glasovnicami. Na glasovnici so kandidati napisani po abecednem redu njihovih priimkov. Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Voli se enega elektorja. Vsak član občinskega sveta lahko glasuje največ za enega kandidata. Izvoljen je kandidat, ki je prejel največ veljavnih glasov. 9. člen Kandidata za člana državnega sveta se določi na seji občinskega sveta s tajnim glasovanjem. Glasuje se z glasovnicami. Na glasovnici so kandidati napisani po abecednem vrstnem redu njihovih priimkov. Določi se en kandidat za člana državnega sveta. Vsak član občinskega sveta lahko glasuje največ za enega kandidata in sicer tako, da obkroži zaporedno številko pred njegovim priimkom. Določen je kandidat, ki je prejel največ veljavnih glasov. 10. člen V primeru, ko sta dva ali več kandidatov pri glasovanju prejela enako število glasov, se opravi drugi krog glasovanja, kjer je izvoljen kandidat, ki je dobil več glasov. V primeru, da sta tudi pri tem glasovanju dva ali več kandidatov prejela enako, število glasov, odloči o izvolitvi žreb, ki se opravi takoj na seji občinskega sveta. Žreb se izvede tako, da se v ovojnice vstavijo lističi s številkami od 1 do največ toliko, kolikor je kandidatov z enakim številom glasov. Vsak od kandidatov, po abecednem vrstnem redu priimkov, izvleče eno ovojnico in pokaže izvlečeno številko. Če kandidat ni prisoten na seji občinskega sveta zanj ovojnico izvleče član OS, ki ga je predlagal. Izvoljen je tisti kandidat, ki izvleče številko 1. Žrebanje se izvede po abecednem vrstnem redu njihovih priimkov. 11. člen Kandidat za elektorja ali kandidata za člana državnega sveta ne more biti član komisije za izvolitev elektorjev oz. za določitev kandidata za člana državnega sveta. 12. člen Predstavnik predlagatelja kandidature za člana sveta je župan. Če je za kandidata za člana državnega sveta določen župan, se za predstavnika kandidature določi podžupan oziroma član občinskega sveta, ki ga določi župan. 13. člen Župan mora najpozneje v roku 30 dni pred dnem glasovanja predložiti pristojni volilni komisiji volilne enote izvoljenega elektorja in kandidaturo za člana državnega sveta, skupaj s potrebnimi prilogami. 14. člen Ta pravila vsebujejo določbe poslovniške narave, zato jih sprejema občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov občinskega sveta. 15. člen Ta pravila začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 233 Datum: 22. 9. 2022 Občina Kobilje Darko Horvat, župan Stran 1529 OBČINA LJUTOMER 913. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja EUP LJ09 Na podlagi 129. člena in v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21) ter 33. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) sprejemam SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA EUP LJ09 1. člen (predmet sklepa) S tem sklepom se začne postopek priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja EUP LJ09 (v nadaljnjem besedilu: OPPN). 2. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Območje OPPN se nahaja severno ob Puchovi poslovni coni v Ljutomeru. (2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 959/1, 961/1 in 961/2 vse k.o. 259 – Ljutomer, skupne površine 12.362 m² oziroma 1,2 ha. (3) Območje OPPN zajema glede na Občinski prostorski načrt Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/15; Uradni list RS, št. 47/16; Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/21 in 11/21) del enote urejanja prostora LJ09 z oznako podrobnejše namenske rabe IP (površine za industrijo). (4) Po dejanski rabi je območje OPPN pretežno opredeljeno kot njive (92,9 %) (šifra dejanske rabe: 1100), na severnem delu območja OPPN je območje dreves in grmičevja (6,7 %) (šifra dejanske rabe: 1500) ter območje trajnih travnikov (0,04 %) (šifra dejanske rabe: 1300). Na južnem delu območja OPPN je majhen delež neobdelanega kmetijskega zemljišča (0,3 %) (šifra dejanske rabe: 1600). (5) Na območju OPPN se nahaja elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje, v neposredni bližini območja OPPN pa vodovodno in plinovodno omrežje ter lokalna cesta. (6) Območje OPPN se v celoti nahaja na erozijskem območju in skoraj v celoti na območju kulturne dediščine. (7) Območje OPPN se lahko v času postopka priprave OPPN naknadno še spremeni. (8) Z OPPN se načrtuje:  gradnja fotonapetostne elektrarne na terenu,  gradnja priključka na elektroenergetsko omrežje in cestnega priključka,  ureditev zunanjih površin,  drugi gradbeni posegi. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pridobijo v skladu z določili ZUreP3. 4. člen (vrsta postopka) V skladu s 129. členom ZUreP-3 se za postopek priprave in sprejetja OPPN smiselno uporabijo določbe, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja občinskega prostorskega načrta. Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 5. člen (roki za pripravo OPPN) Ob upoštevanju minimalnih okvirnih rokov je zaključek priprave OPPN predviden v dvanajstih mesecih po začetku postopka priprave. 6. člen (nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj) (1) Nosilci urejanja prostora:  Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Sektor območja Mure, Slovenska ulica 2, 9000 Murska Sobota,  Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana,  Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana,  Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo (področje energetike), Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,  Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,  ELES, d.o.o.. Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana,  Adriaplin d.o.o., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana,  Telekom Slovenije, d.d., TKO vzhodna Slovenija, Titova cesta 38, 2000 Maribor,  Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer d.o.o., Ulica Rade Pušenjaka 9, 9240 Ljutomer,  Javno podjetje Prlekija d.o.o., Babinska cesta 2a, 9240 Ljutomer,  Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer,  Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana. (2) V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave OPPN izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) Javnost se v postopek vključi v času javne razgrnitve in javne obravnave. 8. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) (1) Za pripravo OPPN se uporabijo javno dostopni grafični in prostorski podatki, podatki evidenc geodetske uprave in zemljiške knjige, geodetski načrt in morebitne druge strokovne podlage, ki bi jih zahtevali nosilci urejanja prostora. (2) Pripravo OPPN v celoti financira Aurom metal d.o.o., Kolaričeva ulica 8 , 2000 Maribor. 9. člen (potrebnost izvedbe celovite presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti na varovana območja) Z odločbo št. 35409-397/2022-2550-7 z dne 12. 9. 2022 je Ministrstvo za okolje in prostor odločilo, da v postopku priprave OPPN ni treba izvesti celovite presojo vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti na varovana območja. 10. člen (objava in uveljavitev) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in Stran 1530 začne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni strani Občine Ljutomer. Številka: 3503-2/2022-4201 Datum: 21. 9. 2022 Občina Ljutomer mag. Olga karba, županja OBČINA ŠENČUR 914. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Šenčur ŠE-42 IG – 3. faza Na podlagi 119. člena v povezavi s 115. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017 – ZUreP2) v zvezi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/2021 – ZUreP-3) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018 in 50/2021) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 30. redni seji, dne 21. 9. 2022 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE UREJANJA ŠENČUR ŠE-42 IG – 3. faza I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2017 – UPB, 4/2018 in 25/2019) (v nadaljevanju: OPN Šenčur) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja ŠE-42 IG – 3. faza (v nadaljevanju OPPN). (2) Ta odlok določa:  območje OPPN,  vplive in povezave s sosednjimi območji,  arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,  načrt gradbene parcele,  etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorskih ureditev,  pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,  rešitve in ukrepe za varovanje zdravja,  rešitve in ukrepe za varstvo okolja ter ohranjanja narave,  rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom ter  dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev. (3) OPPN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko projekta P 154720, v juliju 2022. 2. člen (prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) (1) S tem OPPN se načrtuje umeščanje površin za mirujoči promet. Poleg slednjih OPPN določa tudi možnost umeščanja garažnih in skladiščnih objektov ter možnost umeščanja enostavnih in nezahtevnih objektov. (2) Odlok določa pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za urejanje utrjenih in zelenih površin ter pogoje Št. 43/23.9.2022 za gradnjo prometne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture. Uradno glasilo slovenskih občin komunalne, 3. člen (sestavni deli OPPN) (1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. (2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte: 1. Načrt namenske rabe prostora: 1.1 Izsek iz kartografskega dela OPN Občine Šenčur 2. Vplivi in povezave s sosednjimi območji: 2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora 3. Načrt območja z načrtom parcelacije: 3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN 3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobrega 4. Načrt prostorske ureditve 4.1 Ureditvena situacija 4.2 Zbirnik komunalnih vodov in naprav 4.3 Prometna situacija (3) OPPN ima naslednje priloge:  izvleček iz OPN Šenčur,  prikaz stanja prostora,  strokovne podlage,  smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,  obrazložitev in utemeljitev OPPN,  povzetek za javnost,  spis postopka priprave in sprejemanja OPPN. II. Območje OPPN 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega severni del enote urejanja prostora z oznako urejanja ŠE-42, ki je po namenski rabi opredeljeno kot območje gospodarske cone (IG). (2) Območje OPPN zajema dele zemljišč s parcelnimi številkami (stanje GURS, december 2020): 1885/13, 993/6, 994/5, 994/3, 995/2, 1878/3 in 996/2, vse k.o. Šenčur (2119). (3) Površina območja OPPN meri cca. 0,2 ha. (4) Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, na katera segajo priključki na obstoječa infrastrukturna omrežja, zato je poleg navedenih zemljišč v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno dodati tudi druge parcelne številke, v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije za navezave na obstoječa infrastrukturna omrežja, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno. (5) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega dela OPPN. III. Vplivi in povezave s sosednjimi območji 5. člen (vplivi in povezave s sosednjimi območji) (1) Območje OPPN se nahaja na severozahodnem robu Poslovne cone Šenčur (v nadaljevanju: PC Šenčur). V naravi območje predstavlja nepozidano in pretežno ravno zemljišče, ki na severni strani meji na načrtovano ureditev parkirišč na območju urejanja z veljavnim OPPN Šenčur ŠE-42 IG - 2. faza, na zahodni strani na kmetijska zemljišča, na vzhodni strani pa na območje PC Šenčur. (2) Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) z oznako ŠE-42 v naravi predstavlja ozek pas zemljišč, ki poteka ob južnem in zahodnem robu obstoječe PC Šenčur in je namenjen njeni širitvi. Stran 1531 (3) Za južni del območja EUP ŠE-42 je bil že sprejet OPPN (Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Šenčur ŠE-42 IG -1. faza, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2012 in tehnični popravek, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 43/2014), prav tako za skrajni severni del območja EUP ŠE-42 IG 2. faza (Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Šenčur ŠE-42 IG -2. faza, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/2018). Predmetni OPPN ureja severni del območja EUP ŠE-42, tik pod območjem že sprejetega OPPN Šenčur ŠE-42 IG - 2. faza in predstavlja smiselno nadaljevanje urejanja parkirišč ob robu poslovne cone. (4) Območje OPPN posega v varovalni pas obstoječih prenosnih plinovodov R29, RMRP Vodice - RP Britof in R29/1 RMRP Vodice - RP Britof (oba premera 250 mm, tlak 50 bar), ki sta v upravljanju sistemskega operaterja Plinovodi d.o.o. (5) Obravnavano območje ima možnost prometnega dostopa preko obstoječih prometnic znotraj PC Šenčur ter preko zunanjih ureditev objektov na skrajnem severozahodnem robu območja EUP ŠE-38. (6) Objekti in ureditve na območju OPPN se bodo glede na potrebe priključevali na obstoječa infrastrukturna omrežja, ki se nahajajo na sosednji EUP ŠE-38. (7) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem delu OPPN. IV. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev 6. člen (vrste dopustnih gradenj) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:  gradnja novih objektov,  rekonstrukcije objektov,  odstranitve objektov,  spremembe namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti),  gradnja in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin,  gradnja, rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture ter  utrjevanje, sanacija in izravnava zemljišč. 7. člen (dopustni objekti in dejavnosti) (1) Na območje OPPN se umešča površine za mirujoči promet (po enotni klasifikaciji CC-SI):  21122 Samostojna parkirišča. (2) Pod pogoji tega odloka se na območje lahko umešča tudi naslednje objekte in dejavnosti (po enotni klasifikaciji CC-SI):  1242 Garažne stavbe,  1252 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe. (3) Na celotnem območju OPPN je dopustna tudi gradnja novih in vzdrževanje ter rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture ter urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin (po enotni klasifikaciji CC-SI):  211 Ceste,  222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,  24110 Športna igrišča,  24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška in druga javna igrišča ter druge urejene zelene površine, ki niso sestavni del javne ceste),  3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin. Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (4) Na celotnem območju OPPN je skladno z določbami 13. člena tega odloka dopustna tudi gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ki služijo načrtovani prostorski ureditvi in so skladni s Prilogo 1, OPN Šenčur. 8. člen (opis načrtovanih rešitev) (1) Na območju OPPN je predvidena širitev obstoječe PC Šenčur s pripadajočimi zunanjimi ureditvami. (2) Obravnavana EUP ŠE-42 je po namenski rabi opredeljena kot območje gospodarske cone (IG) in je namenjena za širitev dejavnosti na območju obstoječe PC Šenčur (EUP ŠE-38), ki se ureja z Odlokom o občinskem lokacijskem načrtu za območje Šenčur-jug OPC P2B. Obravnavano območje je namenjeno zaokroževanju obstoječih obrtno-poslovnih kompleksov, ki delujejo na sosednji EUP. Predvsem so predvidene širitve zunanjih ureditev (ureditev površin za mirujoči promet in manipulativnih površin) ter umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov. (3) Pod pogoji tega odloka se na območje lahko umešča podzemne in nadzemne objekte (dopustne vrste objektov in dejavnosti so določene v 7. členu tega odloka). (4) Na južnem delu območja je v grafičnem delu OPPN določen rezervat za načrtovano prestavitve trase občinske ceste z oznako JP 890132. Načrtovanje trajnih objektov v območju koridorja ni dopustno. 9. člen (pogoji za oblikovanje objektov) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje celotnega območja mora biti usklajeno, hkrati je treba upoštevati tudi oblikovanje objektov na stičnih območjih. Oblikovanje objektov naj se prilagaja funkciji in okoliškim objektom v obstoječi PC Šenčur. 10. člen (lega objektov na zemljišču) (1) Lega objektov je prikazana na grafičnem načrtu št. 4.1 »Ureditvena situacija.« (2) Odmiki načrtovanih ureditev od parcelnih mej morajo biti v skladu z ureditveno situacijo oz. v okviru dopustnih odstopanj, pod pogojem, da so usklajeni z zahtevami nosilcev urejanja prostora, s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom. (3) Zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 4 m, enostavni in nezahtevni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. (4) Objekti gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. (5) Če to dopušča lastniški status zemljišč ter predvidene in obstoječe prostorske ureditve na sosednjem območju EUP ŠE-38, je možno objekte iz 3. in 4. točke tega člena ob upoštevanju preostalih določil tega odloka postaviti tudi tako, da segajo na sosednje zemljišče oz. presegajo mejo območja OPPN. (6) Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. 11. člen (gabariti objektov) (1) Maksimalni tlorisni gabariti stavb so opredeljeni z Stran 1532 dopustnimi odmiki, dopustnim faktorjem zazidanosti (FZ), z zahtevanim faktorjem zelenih površin (Fzp) ter z obveznostjo zagotavljanja zadostnih površin za mirujoči promet in manipulacijo. (2) Faktor zazidanosti (FZ) na območju OPPN ne sme preseči 60 %. Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano tlorisno površino vseh objektov (vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti) in celotno površino območja OPPN. (3) Faktor zelenih površin (Fzp) na območju OPPN mora znašati najmanj 10 %. Faktor zelenih površin se izrazi v odstotkih zelenih površin glede na celotno površino območja OPPN. (4) V primeru gradnje funkcionalno povezanih objektov in ureditev z objekti na sosednjem območju EUP ŠE-38 (vzhodni rob območja) se pri izračunu faktorja zazidanosti lahko upošteva celotno pripadajoče zemljišče posameznemu glavnemu objektu, pri čemer je treba upoštevati dopusten faktor zazidanosti, kot ga določa veljavni podrobni prostorski akt na območju glavnega objekta (EUP ŠE-38). (5) Maksimalni višinski gabariti stavb in vseh drugih objektov na območju so omejeni na 12,5 m nad koto terena ob hkratnem pogoju, da ne posegajo v vodoravno omejitveno ravnino Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, ki se na območju OPPN nahaja na nadmorski višini 408 metrov (omejitev velja za vse dele objektov, tudi za klimatske naprave, antene in druga morebitna zvišanja osnovne višine objekta). (6) Glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter racionalnost izgradnje je dovoljena gradnja več kletnih etaž. 12. člen (pogoji za oblikovanje zunanjih površin) (1) Ureditve v obcestnem prostoru morajo izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja varnost prometa in ne smejo ovirati preglednosti na cesti. Zasaditve se predvidi izven pregledne berme, preglednostnih trikotnikov ter izven prostora za postavitev prometne signalizacije in opreme. (2) Izbrane rastlinske vrste za urejanje zelenih površin znotraj območja OPPN morajo biti avtohtone in ne smejo biti prenašalke hruševega ožiga. Prepovedana je uporaba invazivnih tujerodnih vrst rastlin ter pri drevesnih vrstah uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce. (3) Višinske kote zunanjih ureditev morajo biti prilagojene kotam dostopnih cest v območju in kotam okoliškega terena. (4) Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, se ta praviloma izvede v kaskadah. (5) Oporni zidovi in škarpe morajo biti arhitekturno oblikovani in obdelani z naravnimi materiali in/ali ozelenjeni. (6) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Odvajanje meteornih vod iz parkirnih površin mora biti urejeno preko peskolovov in lovilcev olj. (7) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest, je potrebno ozeleniti z najmanj 1 drevesom na 6 parkirnih mest. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. Odstopanja so dovoljena pri urejanju parkirnih mest nad kletnimi garažami. Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (8) Na celotnem območju OPPN je ob upoštevanju veljavnega občinskega odloka o oglaševanju dopustno umeščanje objektov za oglaševanje. Višina samostojnih objektov za oglaševanje ne sme presegati dopustnega višinskega gabarita stavb (12,5 m nad koto terena ter nadmorske višine 408 m). (9) Dopustno je ograjevanje parcel z ograjami iz žičnega pletiva, v zeleni ali sivi barvi, na nosilcih enake barve. Višina ograj je lahko največ 2,00 m. (10) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od cestnega sveta 0,5 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. (11) Za postavitev ograj ob javni cesti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca, ki določi ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. (12) Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. Na območjih uvozov na gradbene parcele morajo biti ograje odmaknjene od cestnega telesa minimalno 5,0 m. Odstopanje je dopustno ob soglasju upravljavca cest. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. (13) Osvetlitev zunanjih površin v območju OPPN bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Izvedena mora biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. 13. člen (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi je dovoljeno postavljati ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:  pomožni objekt v javni rabi,  ograja in podporni zid,  rezervoar,  vodnjak in vodomet,  priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,  samostojno parkirišče,  kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne poti,  športno igrišče na prostem,  vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,  objekt za oglaševanje,  pomožni komunalni objekt,  pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,  proizvod, ki je kot celota dan na trg in skladen z dopustnimi dejavnostmi iz 7. člena tega odloka. (2) Za gradnjo in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov na območju OPPN je potrebno upoštevati OPN Šenčur, vključno s Prilogo 1 in veljavno Uredbo o razvrščanju objektov. Umeščanje objektov za oglaševanje mora biti v skladu z veljavnim občinskim odlokom, ki ureja postavitev objektov za oglaševanje. V. Načrt parcelacije 14. člen (načrt parcelacije) (1) Območje OPPN predstavlja enotno gradbeno parcelo. Zaradi lastniške strukture in oblike zemljišč, ki omogočata dostop do obravnavanega območja preko zemljišč obstoječih objektov v sosednji EUP, nova parcelacija z OPPN ni predvidena. (2) Gradbena parcela se lahko v smislu prilagoditev prostorskim in funkcionalnim potrebam deli na manjše gradbene parcele. Velikost parcele za gradnjo mora Stran 1533 omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje načrtovanih prostorskih ureditev. VI. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 15. člen (splošni pogoji) (1) Ker gre za širitev že delujočih obrtno-poslovnih kompleksov, gradnja novih omrežij gospodarske javne infrastrukture ni predvidena. Novo predvideni objekti se bodo glede na potrebe priključevali na obstoječa infrastrukturna omrežja in priključke obstoječih kompleksov, ki se nahajajo na sosednji EUP ŠE-38. (2) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in je v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. (3) Pri načrtovanju in izvedbi infrastrukturnih omrežij je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med posameznimi vodi ter pogoje in smernice upravljavcev za priključitve na obstoječe sisteme komunalne in druge infrastrukture. (4) Razvodna omrežja morajo biti medsebojno usklajena in izvedena v podzemni izvedbi. Vse električne in telekomunikacijske vode je obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. (5) Spodbuja se uporaba okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporaba obnovljivih virov energije. Kot energetski vir za objekte na območju OPPN je predviden zemeljski plin, ki se ga lahko uporablja v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Obnovljivi viri energije so lahko tudi edini vir energije za ogrevanje objektov. (6) Potrebno je upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. (7) Gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno. (8) Obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi. 16. člen (pogoji za prometno urejanje) (1) Območje OPPN se bo na promet navezovalo preko obstoječih prometnic znotraj PC Šenčur, ki se vzhodno od območja navezujejo na glavno cesto G2-104/1136 Kranj - Spodnji Brnik ter preko zunanjih ureditev objektov na severozahodnem robu območja EUP ŠE-38. (2) Dopustne so povezave s prometnimi površinami na sosednjem območju ŠE-38 ter prilagoditve lokacije dostopa na območje OPPN. Dovozi in priključki na obstoječa cestna omrežja morajo biti urejeni skladno s pogoji njihovih upravljavcev. (3) Do vseh objektov in ureditev na območju morajo biti zagotovljene intervencijske poti in dostopi za komunalna vozila. (4) Območje OPPN je namenjeno tako urejanju samostojnih parkirišč kot urejanju površin za mirujoči promet za potrebe pozidav na območju sosednje EUP ŠE-38. (5) V primeru gradnje objektov morajo biti pripadajoča PM zagotovljena na območju OPPN, dopustno pa jih je urediti tudi na sosednjem območju EUP ŠE-38, če to dopušča lastniški status zemljišč. Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (6) Parkirna mesta se zagotavljajo skladno z normativi, določenimi v OPN Šenčur za posamezno namembnost ali dejavnost v objektih. (7) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. (8) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni ob pisnem soglasju upravljavca. (9) Na južnem delu območja je na delu zemljišč parc. št. 993/6 in 1885/13, k.o. Šenčur v širini 5,0 m do 10,0 m skladno z grafičnim načrtom 4.3 »Prometna situacija« določen rezervat za načrtovano prestavitev trase občinske ceste JP 890132. Načrtovanje trajnih objektov v območju rezervata ni dopustno. (10) Po spremembi trase občinske ceste se dostop in dovoz na območje OPPN z občinske ceste na južni strani ustrezno prilagodita. 17. člen (priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo) Vodovod (1) Za objekte na območju OPPN se ne predvideva samostojnih priključkov na vodovodno omrežje. V primeru potreb po oskrbi s pitno vodo bodo objekti napajani preko obstoječih priključkov na sosednjem območju ŠE-38. (2) V primeru priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje morajo biti priključki izvedeni v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Odvajanje odpadnih in padavinskih vod (3) Za objekte na območju OPPN se ne predvideva samostojnih priključkov na kanalizacijsko omrežje. V primeru, da bodo v objektih nastajale odpadne vode, bodo odvajane preko obstoječih priključkov na sosednjem območju ŠE-38. (4) Odvajanje odpadnih vod mora biti urejeno v skladu s predpisi s področja odvajanja odpadnih komunalnih in odpadnih padavinskih vod. (5) V primeru priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje morajo biti priključki izvedeni v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. (6) Padavinske vode z dvorišč, dovoznih poti ter drugih utrjenih površin ter s streh objektov se preko peskolova odvaja v ponikovalnice, ki morajo biti zgrajene na zemljišču lastnikov objektov. Elektroenergetsko omrežje (7) Južno od območja OPPN, v EUP ŠE-38, se nahaja obstoječa transformatorska postaja TP 1213 OPC Šenčur 3. (8) Za objekte na območju OPPN se ne predvideva samostojnih priključkov na elektroenergetsko omrežje. V primeru potreb po priključitvi novih porabnikov na območju OPPN na elektroenergetsko omrežje, bo potrebno zgraditi nove NN priključke iz obstoječe TP 1213 OPC Šenčur 3 do priključno merilnih omaric na območju OPPN. (9) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. (10) Za priključitev na elektroenergetsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s tehničnimi predpisi in standardi ter skladno s pogoji pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja. (11) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati zakonska določila in določila veljavnih podzakonskih Stran 1534 predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. (12) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projektno dokumentacijo prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja. Telekomunikacijsko omrežje (13) Severno od območja OPPN, ob glavni cesti, potekajo glavni napajalni hrbtenični optični kabli Kranj - Kamnik in Kranj - Jezersko ter obstoječi bakreni vodi in TK kabelska kanalizacija upravljavca Telekom Slovenije d.d. (14) Za objekte na območju OPPN se ne predvideva samostojnih priključkov na telekomunikacijsko omrežje. V primeru potreb po priključitvi na telekomunikacijsko omrežje, bodo priključeni preko obstoječih priključkov na sosednjem območju ŠE-38. (15) Za priključevanje objektov na telekomunikacijsko omrežje bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami. (16) V primeru gradbenih del v območju obstoječih telekomunikacijskih naprav je treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti prestavitve oziroma zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca. (17) Morebitno potrebne prestavitve in zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav je potrebno projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji upravljavca. Za prestavitev obstoječih telekomunikacijskih naprav mora investitor pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč. (18) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede upravljavec telekomunikacijskega omrežja. Distribucijsko plinovodno omrežje: (19) Operater distribucijskega sistema zemeljskega plina na obravnavanem območju je Petrol, d.d., Ljubljana. (20) Obstoječe omrežje distribucijskega sistema zemeljskega plina poteka južno in vzhodno od območja OPPN, v trasah občinskih cest. (21) V primeru priključevanja novih objektov na obstoječ distribucijski sistem zemeljskega plina je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s pogoji operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina. Prenosno plinovodno omrežje: (22) Območje OPPN posega v varovalni in varnostni pas obstoječih prenosnih plinovodov R29, RMRP Vodice - RP Britof in R29/1 RMRP Vodice - RP Britof (oba premera 250 mm, tlak 50 bar), ki sta v upravljanju sistemskega operaterja Plinovodi d.o.o. (23) Vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem in varnostnem pasu prenosnih plinovodov, se lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in nadzorstvom pooblaščenega operaterja Plinovodi d.o.o. Ravnanje z odpadki (24) S posameznimi vrstami odpadkov je treba ravnati skladno s predpisi s področja ravnanja z odpadki. (25) Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi. VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 18. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Območje OPPN se ne nahaja na območju varovanja kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti na območju OPPN velja tudi obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave 19. člen (varstvo narave) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in območij, predvidenih za zavarovanje. 20. člen (varstvo zraka) (1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati prašenje gradbišč in okolice, potrebno je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč. (2) Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v ozračje, pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin. (3) Pri gradnji in obratovanju objektov ter pri urejanju zunanjih površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. 21. člen (varstvo voda) (1) Območje OPPN ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišč, niti ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja. (2) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo in z rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema ter s predhodnim čiščenjem onesnaženih padavinskih vod pred odtokom v meteorno kanalizacijo in v ponikovalnice. (3) Vsi posegi v prostor naj bodo načrtovani tako, da ne pride do čezmernega poslabšanja stanja voda in da se omogoči varstvo pred škodljivim delovanjem voda. (4) Za čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. 22. člen (varstvo tal) (1) Posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete Stran 1535 čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine je treba prednostno uporabiti obstoječe infrastrukturne površine in druge manipulativne površine. Čas in obseg gradnje je treba omejiti na za gradbišče določeno območje in za gradnjo določen čas. (2) Pri gradnji je treba uporabljati transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, in materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Predvideti je treba nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi, zaradi nezgod na tehnoloških površinah. (3) Na nestabilnih in pogojno stabilnih površinah je treba predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo, s katerimi bo zagotovljena ustrezna stopnja stabilnosti terena. (4) Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje. 23. člen (varstvo pred hrupom) (1) Obravnavano območje je glede na namensko rabo razvrščeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom. (2) Pri načrtovanju in izvedbi je treba upoštevati, da viri hrupa na tem območju ne smejo presegati mejnih vrednosti za IV. stopnjo varstva pred hrupom, v skladu s predpisom, ki določa mejne vrednostih kazalcev hrupa v okolju. (3) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:  uporablja se gradbena mehanizacija, katere zvočna moč ne presega zakonsko predpisanih vrednosti,  gradbena dela se izvajajo samo v dnevnem času in v času delovnih dni v skladu s predpisi, ki urejajo področje hrupa,  zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, omejitev obratovanja motorjev strojev v prostem teku, po potrebi časovna omejitev delovanja gradbene mehanizacije). 24. člen (svetlobno onesnaževanje) (1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu. IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 25. člen (varstvo pred požarom in drugimi nesrečami) (1) Požarno varstvo vseh objektov na območju mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Za zaščito pred požarom je potrebno zagotoviti:  pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja;  odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve;  neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila;  vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno omrežje v skladu s predpisi);  površine za potrebe evakuacije. (2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za posamezne objekte je treba upoštevati predpise s področja požarne varnosti. Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (3) Manipulacijske površine ob objektih morajo zagotavljati ustrezen dovoz in površine za intervencijska vozila. (4) Medsebojni odmiki med objekti morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednja zemljišča ali sosednje objekte. (5) Če odmiki ne zagotavljajo predpisanih požarnovarnostnih zahtev, je treba načrtovati protipožarne ločitve v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah ter z izbranimi materiali preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi. (6) Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev ter omogoča vožnjo gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton. (7) Intervencijske poti morajo ohranjati predpisan svetli profil, drevesa, urbana oprema in druge grajene oziroma nepremične ovire ne smejo posegati vanj. (8) V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih in dalje do cest na območju OPPN. (9) Objekti morajo biti načrtovani potresno varno, upoštevati je potrebno projektni pospešek tal 0,225 (g), geološko sestavo in namembnost objekta ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost in ustrezne tehnične rešitve gradnje. (10) Območje OPPN ni poplavno ogroženo ter se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih območjih. X. Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve 26. člen (etapnost izvedbe) (1) OPPN se lahko izvaja etapno, vendar mora biti sočasno z izgradnjo posameznih objektov zagotovljena tudi izgradnja za obratovanje objekta potrebne komunalne, energetske in prometne infrastrukture. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja nemoteno funkcioniranje novo zgrajenih objektov. (2) Objekti so lahko zgrajeni v več neodvisnih etapah, ki si lahko sledijo v poljubnem časovnem zaporedju. (3) Dopustna je tudi fazna gradnja posameznih objektov, če zgrajen del objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto. 27. člen (drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstoječih objektov ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. (2) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin. (3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. (4) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja prostora ter vso veljavno zakonodajo. XI. Stran 1536 Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 28. člen (dopustna odstopanja) Odstopanja pri legi in velikosti objektov: (1) Dopustna so odstopanja navzdol od dopustnega višinskega gabarita stavb (12,5 m nad koto terena ter nadmorska višina 408 m), odstopanje navzgor pa je dopustno le v primeru, če so novi objekti zakriti z drugimi enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. Za tako preseganje mora biti pridobljeno soglasje Agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije. (2) V grafičnem delu OPPN je prikazana ena izmed možnih variant dostopa in umestitve površin za mirujoči promet na parceli za gradnjo. Natančno se načrtovana prostorska ureditev opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in veljavnih predpisov za vrsto objekta, ki se gradi. (3) Načrtovane prostorske ureditve na območju OPPN se lahko funkcionalno povežejo z objekti na sosednjem območju EUP ŠE-38 (vzhodni rob območja), če to dopušča lastniški status zemljišč ter predvidene in obstoječe prostorske ureditve na sosednjem območju EUP ŠE-38. V primeru gradnje funkcionalno povezanih objektov in ureditev z objekti na sosednjem območju EUP ŠE-38 se pri izračunu faktorja zazidanosti lahko upošteva celotno pripadajoče zemljišče posameznemu glavnemu objektu, pri čemer je treba upoštevati dopusten faktor zazidanosti, kot ga določa veljavni podrobni prostorski akt na območju glavnega objekta (EUP ŠE-38). Odstopanja od predvidene parcelacije: (4) Gradbena parcela se lahko v smislu prilagoditev prostorskim in funkcionalnim potrebam deli na manjše gradbene parcele. Dopustno je tudi povezovanje s parcelami na sosednjem območju ŠE-38, če to dopušča lastniški status zemljišč ter predvidene in obstoječe prostorske ureditve na predmetnem in sosednjem območju EUP ŠE-38. Odstopanja pri izgradnji komunalne infrastrukture: (5) Pri prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditvah so dopustna odstopanja od v grafičnem delu prikazanih potekov tras, priključnih mest, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Odstopanja so dopustna, če gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanje zasnovi stavb oz. za izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, krajinskega, finančnega ali okoljevarstvenega vidika. Zaradi odstopanj ne sme biti ovirana izvedba z OPPN predvidenih ureditev, prav tako se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji, z odstopanji pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. (6) Odstopanja pri izgradnji infrastrukture in priključkov na infrastrukturna omrežja zunaj območja OPPN so dovoljena v skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in ob upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev, zanje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora. (7) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko šteje tudi gradnja druge prometne, komunalne, energetske, komunikacijske in druge infrastrukture, ki ni določena s tem odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku. Št. 43/23.9.2022 XII. Uradno glasilo slovenskih občin Končne določbe 29. člen (posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:  odstranitev naprav in objektov,  vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nadzidave, dozidave in novogradnje na mestu odstranjenih objektov (do s tem odlokom dopustnih gabaritov in izrabe zemljišč),  postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni na območju OPPN,  spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. 30. člen (vpogled) OPPN je na vpogled na Občini Šenčur in na Upravni enoti Kranj. 31. člen (nadzorstvo) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 32. člen (veljavnost) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletni strani Občine Šenčur in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 350-0003/2020-27 Datum: 21. 9. 2022 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 915. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Šenčur Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 45/94 – odl. US, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 ZJZP), prvega odstavka 40. člena in 140. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21 in 105/22 – ZZNŠPP) ter 16. člena statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18, 50/21) je Občinski svet Občine Šenčur na 30. redni seji, dne 21.9.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA ŠENČUR 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/07 in spr.) se v 13. členu na koncu doda določba: Stran 1537 Zavod prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja le, če bo z izvajanjem te zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov. 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 600-0009/2022-1 Datum: 21. 9. 2022 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 916. Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči v Občini Šenčur Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter 8. in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 30. redni seji dne 21.9.2022 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU ENKRATNE DENARNE POMOČI V OBČINI ŠENČUR I. Splošne določbe 1. člen (1) Ta pravilnik določa upravičence do dodelitve občinske enkratne denarne pomoči pogoje, namene, merila in višino denarne pomoči, postopek uveljavljanja in dodelitve denarne pomoči ter izplačevanje pomoči upravičencem v občini Šenčur. (2) Denarna pomoč po tem pravilniku se dodeli upravičencu enkrat letno, kot pomoč pri razrešitvi trenutne materialne stiske. (3) Višino sredstev za občinsko enkratno denarno pomoč določi Občinski svet vsako leto v proračunu Občine Šenčur. II. Upravičenci pomoči in namen dodelitve denarne 2. člen Upravičenci do denarne pomoči morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) so posamezniki ali družine, ki so državljani Republike Slovenije in imajo prijavljeno stalno prebivališče na območju občine Šenčur ter tam tudi dejansko prebivajo; b) zaradi trenutne materialne ogroženosti (ki je posledica utemeljenih okoliščin, ki ogrožajo ali bi lahko ogrožale preživetje posameznika ali družine: izguba zaposlitve, ki ni nastala po njihovi krivdi, bistveno znižanje dohodkov, dolgotrajna bolezen, invalidnost, smrt v družini, škoda na nepremičnem premoženju zaradi naravne ali druge nesreče in druge izjemne okoliščine) nujno potrebujejo pomoč; c) so v tekočem letu izkoristili vse zakonske in druge možnosti za rešitev socialne stiske in pomoči pri vladnih in nevladnih organizacijah (aktivno iskanje zaposlitve, pomoč pri Centru za socialno delo in drugih organizacijah). Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 3. člen (1) Denarna pomoč socialno ogroženim posameznikom oziroma družinam je namenjena za: a) nakup osnovnih življenjskih potrebščin: hrane, oblačil in obutve; b) plačilo položnic za nujne življenjske stroške: vode, kanalščine, odpadkov, elektrike, plina in druge energije; c) doplačilo zdravil, ortopedskih pripomočkov, pomoč pri plačilu nujnih zdravstvenih storitev (ki jih ne pokriva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije); d) pomoč pri stroških šolanja: nakup šolskih potrebščin in drugi stroški povezani z izobraževanjem osnovnošolcev, dijakov in študentov; e) kritje drugih stroškov in izdatkov za premostitev trenutne materialne ogroženosti z upoštevanjem socialnih razmer upravičenca. (2) Denarna pomoč upravičencem v primeru, ko pojav ali dogodek ni del splošne naravne nesreče ali katastrofe, ki je razglašena s strani države ali občine je namenjena za: a) pokritje škode na stanovanjskem objektu, gospodarskem poslopju, poslovnem objektu, garaži oziroma ostalih nepremičninah, ki se nahajajo na območju občine Šenčur. (3) Upravičenec prejme enkratno denarno pomoč le iz ene vrste pomoči. (4) Izjemoma je mogoče dodeliti denarno pomoč tudi takrat, ko upravičenec presega minimalni dohodek, in sicer v primeru težje bolezni v družini, nesposobnosti za pridobitno delo, elementarne nesreče ali smrti ter drugih posebnih okoliščinah. III. Merila in višina denarne pomoči 4. člen (1) Podlaga za izplačilo enkratne denarne pomoči je mnenje pristojnega Centra za socialno delo oziroma v primeru naravne ali druge nesreče ocena škode, ki je zabeležena v enem od naslednjih dokumentov: zapisniku komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah v občini Šenčur, poročilu vodje intervencije, poročilu cenilca ali drugem dokumentu, v katerem je ocenjena škoda. (2) Kriterij za določitev enkratne denarne pomoči socialno ogroženim posameznikom oziroma družinam je minimalni dohodek posameznika oziroma njegove družine, katerega višina se določi po merilih Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07, 41/07, 5/08, 73/08, 53/09, 56/10, 57/11, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 40/11 ZUPJS-A, 40/11 - ZSVarPre-A, 57/12, 39/16, 15/17 - DZ, 29/17, 52/16 - ZPPreb-1, 21/18 - ZNOrg, 54/17, 31/18 ZOA-A, 46/19, 28/19, 189/20 – ZFRO in 196/21 - ZDOsk, 17/22). Kot dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki po Zakonu o socialnem varstvu, ki so jih upravičenec in njegovi družinski člani pridobili v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka. (3) Do dodelitve denarne pomoči pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč je upravičen posameznik oziroma družina, ki izpolnjuje pogoje iz 2. člena tega pravilnika in je na Občino Šenčur na predpisanem obrazcu v roku 3 mesecev po nastanku škode podala vlogo za dodelitev enkratne denarne pomoči v občini Šenčur. (4) Višina denarne pomoči upravičencem znaša 250 EUR, če gre za posameznika, oziroma 500 EUR, če gre za družino. V primeru naravne ali druge nesreče se višina finančnih sredstev dodeli na osnovi naslednje preglednice: Ocena ugotovljene škode (EUR) do 5.000 do 10.000 nad 10.000 Stran 1538 Pomoč pri odpravi škode na stanovanjskem objektu (EUR) do 20 % ugotovljene škode, vendar ne več kot 1.000 do 20 % ugotovljene škode, vendar ne več kot 2.000 do 20 % ugotovljene škode, vendar ne več kot 3.000 Pomoč pri odpravi škode na drugih nepremičninah navedenih v 3. členu pravilnika (EUR) do 10 % ugotovljene škode, vendar ne več kot 500 do 10 % ugotovljene škode, vendar ne več kot 1.000 do 10 % ugotovljene škode, vendar ne več kot 1.500 (5) V primeru popolnega uničenja nepremičnine oziroma povzročene škode, ki je večja kot 15.000 EUR, lahko komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah v občini Šenčur na podlagi posebne utemeljitve upravičenca predlaga županu poseben predlog o večji finančni pomoči, ki ga na seji Občinskega sveta obravnava Občinski svet. Sredstva se zagotovijo znotraj sprejetega proračuna. (6) V primeru, da nepremičnina ni zavarovana, oceno škode opravi Komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah v občini Šenčur. (7) V posameznem letu je do enkratne denarne pomoči upravičen le eden od članov skupnega gospodinjstva. (8) Višina prejete denarne pomoči za namen pomoči pri stroških šolanja lahko znaša največ toliko, kot znaša delež, katerega bi starši morali financirati iz lastnih sredstev, vendar ne več kot 250 EUR za posameznika oziroma 500 EUR za družino. (9) Denarna pomoč se izplača neposredno upravičencu na njegov osebni račun. (10) Denarna pomoč se vlagatelju ne dodeli: a) če se ugotovi, da je dejansko socialno stanje vlagatelja in družinskih članov drugačno kot izhaja iz podatkov in dokazil v vlogi vlagatelja; b) če je vlagatelj ali družinski član, s katerim prebiva, v tekočem letu že prejel enkratno denarno pomoč iz občinskih proračunskih virov; c) če se ugotovi, da je vlagatelj v vlogi navajal neresnične in zavajajoče podatke; d) če je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok za nastalo škodo na stanovanjskih in drugih objektih namerno ravnanje oškodovanca in je bilo to dokazano s strani policije oziroma sodišča; e) če se ugotovijo kakršni koli utemeljeni drugi razlogi za neupravičenost do denarne pomoči. IV. Pomoč pri kritju pogrebnih stroškov 5. člen Občina Šenčur sofinancira povrnitev pogrebnih stroškov v primerih, kot jih določa 16. člen Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16 in 3/22 – ZDeb). Pogrebni stroški zajemajo običajne in primerne stroške pokopa ter morebitni prevoz pokojnika. Iz proračuna Občine Šenčur se povrnejo stroški tisti osebi ali organizaciji, ki je pokop organizirala. Sredstva za povrnitev pogrebnih stroškov so vsako leto zagotovljena v proračunu Občine Šenčur na postavki »Pogrebne storitve«. Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 6. člen Kljub izkazanemu dohodku se lahko odkloni plačilo pogrebnih stroškov na podlagi ocene dejanskega materialnega stanja dedičev in zavezancev ter v primeru, da je pokojnik lastnik premičnega ali nepremičnega premoženja. V primeru, da je bil pokojnik lastnik premičnega ali nepremičnega premoženja in dediči niso sposobni poravnati pogrebnih stroškov, jih za pokojnika poravna Občina Šenčur. V tem primeru lahko občina priglasi terjatev iz naslova plačila pogrebnih stroškov v zapuščinskem postopku po pokojniku. V. Postopek uveljavljanja in dodelitev denarne pomoči 7. člen (1) Pravico do denarne pomoči po tem pravilniku vlagatelj uveljavlja pri občinski upravi s pisno vlogo na predpisanem obrazcu »Vloga za dodelitev enkratne denarne pomoči v občini Šenčur«, ki je priloga tega pravilnika. Obrazec dobi vlagatelj na spletni strani Občine Šenčur ali v sprejemni pisarni Občine Šenčur. Izpolnjenega pošlje po elektronski pošti na naslov: obcina@sencur.si, po navadni pošti na naslov: Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur ali ga vloži v sprejemni pisarni Občine Šenčur. (2) V primeru socialne ogroženosti posameznika oziroma družine morajo biti vlogi priloženi naslednji dokumenti: a) fotokopije bančnih izpiskov za zadnje tri mesece pred vložitvijo vloge za vse družinske člane, ki so starejši od 15 let; b) potrdilo delodajalca o prejetih neto dohodkih za zadnje tri mesece pred vložitvijo vloge za družinske člane, ki so zaposleni oziroma potrdila o brezposelnosti; c) dokazilo o premoženju (potrdilo o višini katastrskega dohodka); d) potrdilo o zdravstvenem stanju, v kolikor gre za dolgotrajnejšo bolezen; e) potrdilo o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu; f) dokazila, iz katerih jasno izhaja trenutna materialna ogroženost (kopije neplačanih položnic za stanovanjske stroške, kot so navedeni pri vrstah enkratne pomoči; morebitne izvršbe za obveznosti, za katere se odobri občinska enkratna pomoč, šolske položnice ali položnice za vrtec ipd.); g) fotokopijo transakcijskega računa, kamor se bo nakazalo denarna sredstva. (3) V primeru dodelitve finančnih sredstev za odpravo posledic naravnih ali drugih nesreč je potrebno vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo: a) poročilo vodje intervencije ali zapisnik komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah v občini Šenčur; b) fotografije posledic naravne ali druge nesreče; c) ocenjeno vrednost škode, ki jo je napravil cenilec ali drugi dokument, v katerem je ocenjena škoda; d) podatke o zavarovanju; e) soglasje lastnika (v kolikor bo vloga oddana s strani najemnika/uporabnika nepremičnine). (4) Če vloga ni popolna, občinska uprava vlagatelja pisno opozori o pomanjkljivostih in določi osem dnevni rok, v katerem mora vlagatelj pomanjkljivosti odpraviti. Če pomanjkljivosti v danem roku ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže. (5) Vlogo za dodelitev občinske denarne pomoči občinska uprava posreduje pristojnem Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD), ki po pregledu vloge in Stran 1539 priloženih dokazil ter vpogledu v evidence pripravi obrazloženo mnenje in ga posreduje Občini Šenčur. (6) V skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, pristojen občinski organ v roku 30 dni od prejema popolne vloge in na osnovi predloženega mnenja CSD, izda odločbo o upravičenosti in višini denarne pomoči. (7) Zoper izdano odločbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Pritožbo se vloži na župana Občine Šenčur, ki odloča o pritožbi. Zoper odločitve župana pritožba ni možna, možno pa je sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem. 8. člen (1) Denarna pomoč se izplača v denarju na osebni račun upravičenca oziroma njegovega zakonitega zastopnika. (2) O namenski porabi sredstev iz 3. člena tega pravilnika je upravičenec dolžan v roku 30 dni od nakazila denarne pomoči na njegov osebni račun predložiti občinski upravi dokazila o namenski porabi sredstev. V kolikor upravičenec ne predloži dokazil o namenski porabi sredstev, je dolžan vrniti znesek prejete pomoči skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in naslednje leto ni upravičen do enkratne občinske denarne pomoči. (3) Upravičenec je dolžan vrniti znesek prejete pomoči skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, če se naknadno ugotovijo primeri, kot so navedeni v devetem odstavku 4. člena. VI. Prehodne in končne določbe 9. člen Pri odločanju o dodelitvi denarne pomoči se poleg določb tega pravilnika smiselno uporablja tudi določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18 in 196/21 – ZDOsk). 10. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Navodilo o dodeljevanju enkratne socialne pomoči v občini Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 4/04). 11. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 123-0013/2022-1 Datum: 21. 9. 2022 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 917. Sklep o izvzemu iz javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) je Občinski svet Občine Šenčur na 30. seji, dne 21.09.2022 sprejel naslednji Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin SKLEP O IZVZEMU IZ JAVNEGA DOBRA 1. člen Občinski svet Občine Šenčur je odločil, da se zemljišča parc. št. 1601, ID nepremičnine 658308, k.o. 2125 – Voglje, parc. št. 1947, ID nepremičnine 2202539, parc. št. 1901, ID nepremičnine 3546842, parc. št. 1956, ID nepremičnine 859447, parc. št. 1896/2, ID nepremičnine 5225437, parc. št. 1897, ID nepremičnine 1027783, parc. št. 1899, ID nepremičnine 2875088, parc. št. 1900/1, ID nepremičnine 3883194, parc. št. 1900/4, ID nepremičnine 6412439, parc. št. 1902/29, ID nepremičnine 6412690, parc. št. 1902/28, ID nepremičnine 6412691, parc. št. 1902/3, ID nepremičnine 6412698, parc. št. 1900/3, ID nepremičnine 6412440 in parc. št. 1902/30, ID nepremičnine 6412688, vse k.o. 2119 – Šenčur, parc. št. 1159/2, ID nepremičnine 3500359 in parc. št. 1151/1, ID nepremičnine 309439, obe k.o. 2107 – Luže, parc. št. 1774, ID nepremičnine 3042487, k.o. 2106 – Visoko, parc. št. 1215/5, ID nepremičnine 7256085, parc. št. 1215/6, ID nepremičnine 7256087 in parc. št. 1215/7, ID nepremičnine 7256086, vse k.o. 2107 – Luže, parc. št. 1061/2, parc. št. 1061/3, parc. št. 1061/4, parc. št. 1061/5, parc. št. 1061/6, parc. št. 1061/8, parc. št. 1061/9, parc. št. 1090/2, parc. št. 1090/3, parc. št. 1047/16 in parc. št. 1047/19, vse k.o. 2126 - Trboje izvzamejo iz javnega dobra. 2. člen Nepremičninam iz 1. člena tega sklepa preneha status javnega dobra. Na parc. št. 1601, ID nepremičnine 658308, k.o. 2125 – Voglje, parc. št. 1947, ID nepremičnine 2202539, parc. št. 1901, ID nepremičnine 3546842, parc. št. 1956, ID nepremičnine 859447, parc. št. 1896/2, ID nepremičnine 5225437, parc. št. 1897, ID nepremičnine 1027783, parc. št. 1899, ID nepremičnine 2875088, parc. št. 1900/1, ID nepremičnine 3883194, parc. št. 1900/4, ID nepremičnine 6412439, parc. št. 1902/29, ID nepremičnine 6412690, parc. št. 1902/28, ID nepremičnine 6412691, parc. št. 1902/3, ID nepremičnine 6412698, parc. št. 1900/3, ID nepremičnine 6412440 in parc. št. 1902/30, ID nepremičnine 6412688, vse k.o. 2119 – Šenčur, parc. št. 1159/2, ID nepremičnine 3500359 in parc. št. 1151/1, ID nepremičnine 309439, obe k.o. 2107 – Luže, parc. št. 1774, ID nepremičnine 3042487, k.o. 2106 – Visoko, parc. št. 1215/5, ID nepremičnine 7256085, parc. št. 1215/6, ID nepremičnine 7256087 in parc. št. 1215/7, ID nepremičnine 7256086, vse k.o. 2107 – Luže, parc. št. 1061/2, parc. št. 1061/3, parc. št. 1061/4, parc. št. 1061/5, parc. št. 1061/6, parc. št. 1061/8, parc. št. 1061/9, parc. št. 1090/2, parc. št. 1090/3, parc. št. 1047/16 in parc. št. 1047/19, vse k.o. 2126 - Trboje se vknjiži lastninska pravica na ime: Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur, matična številka 5874696000. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 478-46/2022-2 Datum: 21. 09. 2022 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 918. Stran 1540 Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) je Občinski svet Občine Šenčur na 30. seji, dne 21.09.2022 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen Občinski svet Občine Šenčur je odločil, da se zemljiščem parc. št. 351/9, parc. št. 351/10, parc. št. 352/45, parc. št. 352/46 in parc. št. 352/47, vse k.o. 2126 – Trboje, ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. člen Nepremičninam parc. št. 351/9, parc. št. 351/10, parc. št. 352/45, parc. št. 352/46 in parc. št. 352/47, vse k.o. 2126 – Trboje se izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 478-46/2022-1 Datum: 21. 09. 2022 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 919. Sklep o ugotovitvi javne koristi za odkup oziroma razlastitev nepremičnin s parc.št. 697/2 in parc. št. 696, obe k.o. 2119 - Šenčur za potrebe gradnje objektov javne infrastrukture oz. grajenega javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, v nadaljevanju: ZLS), 204. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, v nadaljevanju: ZUreP-3) in 53. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/17, 4/18 in 25/19, v nadaljevanju: Odlok) je Občinski svet občine Šenčur na 30. redni seji dne 21.09.2022 sprejel SKLEP O UGOTOVITVI JAVNE KORISTI ZA ODKUP OZIROMA RAZLASTITEV NEPREMIČNIN S PARC.ŠT. 697/2 IN PARC. ŠT. 696, OBE K.O. 2119 ŠENČUR ZA POTREBE GRADNJE OBJEKTOV JAVNE INFRASTRUKTURE OZ. GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen Ugotovi se, da je odkup oziroma razlastitev nepremičnin, za potrebe gradnje objektov javne infrastrukture oz. Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin grajenega javnega dobra, ki bo potekala od krožišča na cesti Kranj – Šenčur (Kranjska cesta) do ceste Šenčur – Britof (Partizanska cesta), nujno potrebna in je v javno korist. 2. člen Ugotovi se obstoj javne koristi za odkup ali razlastitev dela nepremičnin s parc. št. 697/2 in parc. št. 696, obe k.o. 2119 – Šenčur. Javna korist obstaja tudi za zemljišči, ki bosta nastali s parcelacijo zemljišč iz prejšnjega odstavka in na katerih se predvideva gradnja objektov javne infrastrukture oz. grajenega javnega dobra. 3. člen Nepremičnini s parc. št. 697/2 in parc. št. 696, obe k.o. 2119 – Šenčur se odkupita oziroma razlastita v delu, določenem z Načrtom parcelacije izdelovalca LUZ d.d. (junij 2022) z nazivom »Načrt parcelacije skladno z 209. členom ZUreP-3 (za potrebe gradnje objektov javne infrastrukture oz. grajenega javnega dobra)«, št. projekta 8265, ki je izdelan na podlagi DGD projekta »Izgradnja povezovalne ceste Šenčur – Britof«, projektanta mag. Matjaža Dolenca, u.d.i.vki., Planing biro Kranj, d.o.o., Bleiweisova cesta 6, 4000 Kranj. 4. člen Za odkup delov nepremičnin iz tega sklepa, na podlagi 207. člena ZUreP-3, se pooblašča župana. V primeru, da sporazumni odkup ne bo mogoč, se pooblasti župana, da pri pristojni upravni enoti vloži zahtevo za razlastitev delov nepremičnin iz tega sklepa, na podlagi 209. člena ZUreP-3 in predlaga izvedbo nujnega razlastitvenega postopka skladno z 215. členom ZUreP-3. 5. člen Grafični prikaz odkupljenih delov nepremičnin in Načrt parcelacije za nepremičnini iz tretjega člena ter seznam parcel s površinami in utemeljitev javne koristi so sestavni del tega sklepa. 6. člen Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-36/2022-6 Datum: 21. 09. 2022 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 920. Sklep o uvrstitvi novega projekta Sanitarni kontejner ŠP Visoko v načrt razvojnih programov Odloka o proračunu Občine Šenčur za leto 2022 in prerazporeditvi sredstev Na podlagi 7. člena Odloka o proračunu Občine Šenčur za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 69/21 ) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 30. redni seji, dne 21.9.2022 sprejel Stran 1541 SKLEP O UVRSTITVI NOVEGA PROJEKTA SANITARNI KONTEJNER ŠP VISOKO V NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ŠENČUR ZA LETO 2022 IN PRERAZPOREDITVI SREDSTEV 1. člen V Načrt razvojnih programov (v nadaljevanju NRP) Odloka o proračunu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 69/21 ) se uvrsti nov projekt: Sanitarni kontejner ŠP Visoko. 2. člen Proračunska sredstva v proračunu Občine Šenčur za leto 2022 se prerazporedijo:  Iz sredstev proračunske postavke 1923 - Osnovne šole izven občine, konta 42320000 - Investicijski transfer OŠ v višini 21.612 EUR  Na novi projekt NRP Sanitarni kontejner ŠP Visoko, na proračunsko postavko 1875- Športni park Visoko, konto 42030006 - Nakup opreme – montažni sanitariji v višini 21.612 EUR. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 671-0032/2022-1 Datum: 21. 9. 2022 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 921. Sklep o povečanem normativu števila otrok v oddelkih Zasebnega vrtca Dobra teta d.o.o., PE Pri Dobri Metki za šolsko leto 2022/2023 Na podlagi 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21), 108. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21 in 105/22 - ZZNŠPP), 25. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17, 43/18 in 54/21) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21), je Občinski svet Občine Šenčur na 30. redni seji, dne 21. 9. 2022 sprejel naslednji SKLEP O POVEČANEM NORMATIVU ŠTEVILA OTROK V ODDELKIH ZASEBNEGA VRTCA DOBRA TETA D.O.O., PE PRI DOBRI METKI ZA ŠOLSKO LETO 2022/2023 1. Zasebni vrtec Dobra teta d.o.o., PE Pri Dobri Metki, Delavska cesta 24a, 4208 Šenčur lahko v šolskem letu 2022/2023 vključi v starostno homogeni oddelek prvega starostnega obdobja največ 14 otrok. Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.10.2022. Številka: 602-0011/2022-1 Datum: 21. 9. 2022 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA VOJNIK 922. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za EUP AR-2 v Občini Vojnik id št. prostorskega akta 2762 Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in na podlagi Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 24. redni seji dne, 8.9.2022 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA EUP AR-2 V OBČINI VOJNIK ID ŠT. PROSTORSKEGA AKTA 2762 I. Splošne določbe 1. člen (pravna podlaga) (1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) občinski svet občine Vojnik sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za EUP AR-2 v Občini Vojnik z identifikacijsko številko 2762, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 15/21, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT d.o.o., Sevnica. II. Vsebina 2. člen (vsebina OPPN) (1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:  opis prostorske ureditve  umestitev načrtovane ureditve v prostor  zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro  rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine  rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave  rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom  etapnost izvedbe prostorske ureditve  nova parcelacija  velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev  drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta  odlok (3) Grafični del obsega naslednje vsebine: 1. Izrez iz kartografskega dela OPN občine Vojnik M 1:5000 Stran 1542 2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500 3. Prikaz prostorske ureditve M 1:500 4 Zasnova gospodarske infrastrukture: 4/1. Prikaz komunalne ureditve - vodovod, kanalizacija, plin, Telekom, KKS, odpadki) M 1:500 4/2. Prikaz komunalne ureditve – elektrifikacija M 1:500 5. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom M 1:500 6. Načrt parcelacije M 1:500 (4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:  Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta(OPPN) za EUP AR-2 v Občini Vojnik  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta  Obrazložitev in utemeljitev  Strokovne podlage  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z Odločbo o CPVO  Smernice nosilcev urejanja prostora  I mnenja nosilcev urejanja prostorov  II mnenja nosilcev urejanja prostorov III. Območje 3. člen (območje OPPN) (1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja ob zahodnem delu regionalne ceste ob vstopu v naselje Vojnik. Območje je na vzhodnem delu omejeno z regionalno cesto RII430/0282 Višnja vas - Celje, na jugu in severu s pozidanimi površinami ter zahodu s kmetijskimi površinami. Velikost območja prostorske ureditve znaša 7626,00m2. (2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) zajema zemljišča s parc. štev. 161 k.o. 1070 Arclin. IV. Opis prostorske ureditve 4. člen (opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) (1) Za enoto urejanja prostora EUP AR-2 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) predviden nov občinski podrobni prostorski načrt. (2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev trgovskega objekta z zunanjo ureditvijo. (3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavb predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture. (4) pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila prostorskega reda Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04) V. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 5. člen (opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) (1) Ureditveno območje se nahaja ob zahodnem delu vpadnice v naselje Vojnik in ima zagotovljen dostop na javno cestno omrežje. (2) s predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja ob regionalni cesti zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin infrastruktura. Načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja. 6. člen (vrste dopustne gradnje) (1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:  gradnja novih objektov,  redna investicijska in vzdrževalna dela,  rušitve in nadomestne gradnje,  dozidave objektov,  rekonstrukcije objektov,  spremembe namembnosti. 7. člen (vrste dopustne dejavnosti) (1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna gradnja naslednjih stavb:  1230 trgovske stavbe in stavbe za storitveno dejavnost  24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (oporni zidovi..)  gradbeno inženirski objekti (objekti prometen infrastrukture, cevovodi,komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).  3111 trajno reliefno preoblikovanje terena  nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov. 8. člen (opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) (1) Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje: Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji. (2) Objekti: - lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljena so večja odstopanje glede lege objektov v smeri severjug in vzhod-zahod pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni določeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega in energetskega omrežja in da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest glede na dejavnost; - horizontalni gabariti: tlorisna velikost objekta se določi z izdelavo projektne dokumentacije. Možna so večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest in ustrezni odmiki od javne infrastrukture.  vertikalni gabarit: etažnost P  konstrukcija: montažna, betonska, jeklena ali klasično zidana,  streha: dvokapna ali ravna streha, minimalnega naklona, skrita za zaključnim strešnim vencem ali masko. Dovoljena je izvedba drugačnih oblik streh s svetlobnimi trakovi in kupolami. Na strehi je dovoljena postavitev tehnoloških naprav pod pogojem, da so skrite za masko in ne presegajo višino objekta. Prav tako so dovoljene postavitve fotovoltajike za pridobivanje električne energije.  fasada: je klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč in stekla. Objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Osvetlitev Stran 1543 fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.  oblikovanje odprtin: svobodno,  zunanja ureditev parcele: na območju OPPN se za gradnjo objekta izvede izravnava terena z nivojem regionalne ceste. Na severni, zahodni in južni strani se v ta namen izvedejo urejene brežine in oporni zidovi po potrebi. Uredijo se parkirna mesta za parkiranje osebnih vozil. Parkirna mesta in povozne manipulativne-vozne površine so asfaltirane. Ostali del parcele se zatravi in hortikulturno uredi. (3) V grafičnih prilogah so označeni odmiki od parcelnih mej. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenje požara na sosednje objekte oziroma morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari. (4) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij. Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:  ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so asfaltirane,  reklamne table in napise s komercialnim namenom je dovoljeno postaviti na lastnem zemljišču,  osvetlitev reklamnih tabel mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja. (5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjen gradnji legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1,80m okoli ureditvenega območja in sicer na sam rob parcele, namenjeni gradnji, od roba cestišča pa s soglasjem upravljalca DRSI. Ograje ne smejo zmanjšati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Dovoljena je tudi gradnja nadstreškov in drugih nezahtevnih objektov za potrebe dejavnosti. Vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti usklajeni z osnovnim objektom. VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 9. člen (prometna infrastruktura) (1) Območje se nahaja ob regionalni cesti RII-430, odsek 0282 Višnja vas – Celje na stacionaži od km 2,196 do km 2,309. (2) Prometno se bo območje OPPN navezovalo na regionalno cesto preko obstoječega enotnega cestnega priključka z urejenim križiščem oziroma zavijalnim pasom na državni cesti. Priključek mora biti opremljen s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa. (3) Pri načrtovanju prometnega omrežja so bile upoštevane smernice RS, Ministrstvo za infrastrukturo, DRSI Celje ter projekt ureditve križišča državnih cest R2430/0282 Višnja vas - Celje in R3-752/7206, ArclinLjubečna, priključek Ljubečna, št. projekta AP008-20, november 2020(pred recenzijo) in koridor čez Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin projektirana parkirišča za ureditev nadomestnega priključka stranke Kozlevčar, št. parcele 160, k.o. 1070 Arclin. Objekti na območju urejanja morajo imeti zadostno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti in zagotovljeno obračanje vozil na lastni parceli. Prometne površine na obravnavanem območju morajo biti opremljene s predpisano talno in vertikalno signalizacijo. (4) Morebitna prečkanja komunalnih vodov preko trase regionalne ceste, se morajo izvesti s prevrtanjem pravokotno (± 15º) na os regionalne ceste izven območja cestnih priključkov (minimalni odmik 5,00m) v minimalni globini 1,20m (teme zaščitne cevi), zaščitna cev pa mora segati minimalno 5,00m od roba asfalta regionalne ceste. Trase komunalnih vodov morajo potekati izven vozišča regionalne ceste. (5) Na obravnavanem območju je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest in sicer:  1 PM / 20m² neto površine prodajnih površin  1 PM / 40m² neto površin pisarniških površin  1PM/10 sedežev – gostinski lokal  1PM/30m2 BTP vendar ne manj kot 2PM poslovni prostori s strankami  1PM/2 zaposlena poslovni prostori brez strank (6) Pri usmeritvi pešcev na peš dostop do objektov, mora biti le-ta v križišču ustrezno varovan (ograja ipd.), usmerjen in označen. (7) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte, si mora investitor za priključevanje in gradnjo v varovalnem pasu regionalne ceste, pridobiti mnenje upravljavcev k projektni dokumentaciji. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljalcem. 10. člen (fekalna in meteorna kanalizacija) (1) Komunalne odpadne vode in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno. Na območju poselitve je obvezna priključitev objektov na javno kanalizacijo (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode – UL RS, št. 98/2015). Območje OPPN se nahaja na območju aglomeracije št. 20543-Celje 2019. (2) Za odvajanje komunalnih odpadnih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi fekalna kanalizacija, ki se priključi na obstoječ javni fekalni kanal (vzhodno od obravnavanega OPPN), na revizijski jašek št. 18 na koti najmanj 255,85m nadmorske višine ali višje. Javna kanalizacija na območju obravnavane gradnje je del kanalizacijskega sistema ČN Škofja vas 10015. (3) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi meteorna kanalizacija. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik Ur. list RS št. 73/14, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Ur. list RS št. 64/12, 64/14, 98/15), se za meteorne vode s streh in povoznih površin predvidi zadrževanje meteornih. Pridobljeno Geološko geomehansko poročilo, GP-50/2021 izdelovalca Geotehnične storitve Mitja Mežnar s.p., junij 2021, za odvajanje meteornih vod, glede na izvedene raziskave, predlaga izvedbo ponikovalnika na jugozahodnem delu parcele. Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnega bazena (cca 30m3) odvajajo preko ponikovalnika v ponikovalnico. Za ponikanje se izvede detajlni izračun glede velikosti ponikovalnika. Zaradi velikega prispevnega območja se v času izvedbe ponikovalnih polj – ob izkopu, izvede Stran 1544 ponikovalni preizskus. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se mora pred iztokom v površinski odvodnik in meteorno kanalizacijo mehansko obdelati v usedalniku in lovilcu olj LO q=50l/s v skladu s 17. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14) Odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko lovilca maščob. Za lovilec olj in lovilec maščob je potrebno voditi obratovalni dnevnik v skladu z Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14, 98/15). (4) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14, 98/15). (5) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem 11. člen (vodovod) (1) Objekt se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba objekta s pitno vodo ni dovoljena. (2) Oskrba objekta z vodo je možna iz javnega vodovoda, ki poteka ob regionalni cesti in je po projektu »Obnova starega vodovoda LŽ 175 mm v trasi regionalne ceste R2-430/0282 Višnja vas - Celje na območju Občine Vojnik od južnega konca Keršove ulice proti Arclinu do odcepa za Ljubečno« (št. projekta PR-04/20, Tehnični biro d.o.o.) v fazi prenove. Trasa novega vodovoda poteka po vzhodnem robu regionalne ceste. Vodovodni priključek za obravnavani objekt se izvede na jugovzhodnem delu območja OPPN, kjer regionalno cesto prečka cevovod iz duktilne litine NL DN/ID 100mm. Po izgradnji novega vodovoda na vzhodni strani regionalne ceste bo uporaba obstoječega prečkanja omogočila priključitev obravnavanega objekta znotraj območja OPPN na javni vodovod brez posega v regionalno cesto. (3) Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. Na južnem delu območju OPPN je predviden hidrant. Hidrant zunaj objekta bo del internega vodovodnega omrežja. Lokacija vodomernega jaška mora biti usklajena z upravljavcem vodovoda. Praviloma se nahaja na nepovoznih površinah v neposredni bližini objekta. Jašek mora biti dostopen upravljavcu vodovoda. (4) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 12. člen (energetska infrastruktura) (1) Strokovne podlage in idejne rešitve napajanja območja obdelave je izdelal Elektro Celje d.d. pod številko projekta 124/22 »Ureditev električnih vodov na območju OPPN AR-2«, marec 2022. (2) Za potrebe napajanja trgovskega objekta se na območju OPPN-a zgradi nova elektro kabelska kanalizacija, ki bo zgrajena iz zaščitnih cevi Ø160 mm in pripadajočih kabelskih jaškov. Glede na smernice sta predstavljeni dve varianti napajanja: Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Varianta 1: Priklop v obstoječo TP Arclin Spar; dolžina trase cca. 95 m. Energija za napajanje predvidenega trgovskega objekta je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP Arclin Spar s tem, da je pred priključitvijo predvidenih NN vodov potrebno razširiti nizkonapetostne zbiralnice, kar bo izvedlo Elektro Celje d.d.. V primeru izvedbe po varianti 1 je potrebno obstoječo kabelsko kanalizacijo med TP Arclin Spar in tč. "A" ustrezno dograditi, s čimer bo omogočen uvlek predvidenih NN 0,4 kV kablov. Od mesta priključitve na električno omrežje (TP Arclin Spar oz. predvidena TP) do predvidene PMO se predvideva položitev novega NN električnega energetskega voda, predvidoma bo to kabel tip NAX2Y-J 4×150 mm² (točen tip kabla določi elektro projektant v fazi priprave dokumentacije PZI). Predvidena omarica PMO se vgradi na fasadi novo zgrajenega objekta; Predviden NN kablovod se zaključi s kabelskim končnikom ter se uvede v predvideno PMO, na drugi strani pa se priključi na NN ploščo ene od TP. Predvidena PMO bo opremljena z merilno opremo primerno za merjenje in obračun moči 130 – 160 kW. Pri polaganju kablov je potrebno upoštevati minimalne dopustne polmere krivljenja kablov ter maksimalne dopustne sile vlečenja kablov. Po položitvi kablov je potrebno posneti traso ter izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom. Rezervna varianta: Kot rezervna varianta se na območju OPPN dopušča izgradnjo nove transformatorske postaje moči do 1×630 kVA, ki bo tlorisnih velikosti cca. (2,2×3,7) m ter višine cca. 2,58 m, v katero se vgradi transformator ustrezne moči. Na SN stran se predvidoma vgradi tri celični 20 kV stikalni blok s celicami Vzk, Vz in T. Lokacija predvidene transformatorske postaje je predvidena tako, da je stalno dostopna. Predvidena transformatorska postaja TP 20/0,4 kV se bo vključila v SN 20 kV distribucijsko omrežje preko novega SN 20 kV kablovoda, ki se priključi na rezervno vodno celico SN bloka v obstoječi TP Arclin Spar. Glede na tipizacijo Elektra Celje d.d. se uporabijo enožilni kabli tip NA2XS(F)2Y 1×150/25 mm², 20 kV. (3) Pri polaganju kablov je potrebno upoštevati navodila in priporočila proizvajalcev kablov, smernice upravljalcev komunalnih vodov in navodila “Smernice in navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV “ (Elektroinštitut “ Milan Vidmar “, referat št. 2090). (9) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 13. člen (plinovodno omrežje) (1) V bližini območja OPPN AR-2 je zgrajeno plinovodno omrežje, odsek VO9a-PE90, delovnega tlaka do 4 bar. Ob območju OPPN AR-2 se projektira novo distribucijsko plinovodno omrežje, ki je dovolj zmogljivo za priključitev novih odjemnih mest na območju urejanja prostora. (2) Za novo načrtovane objekte znotraj območja OPPN je potrebno predvideti razširitev plinovodnega omrežja s priključitvijo na obstoječe oziroma predvideno distribucijsko plinovodno omrežje. (3) Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega Stran 1545 operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Vojnik. (4) Vsa križanja plinovoda z načrtovanimi vodi in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo morajo biti pod kotom od 30° do 90° in morajo biti v projektni dokumentaciji DGD prikazana in projektno obdelana. (5) Načrtovane trase plinovodov naj potekajo v pločniku oz. kolesarski stezi, v kolikor to ni mogoče pa v robu cestnega telesa v javnih površinah. (6) Gradnjo in rekonstrukcijo plinovodnega omrežja izvede operater distribucijskega sistema ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom operaterja distribucijskega sistema. Energetski zakon EZ-1 določa varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina, ki ga predstavlja zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. (7) V 2,5 m pasu na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s koreninami globlje od 0,5 m. (8) Pri umeščanju predvidenih ureditev v prostor in določitvi odmikov od obstoječe plinovodne infrastrukture je potrebno, poleg gradbenih predpisov in tehničnih smernic, upoštevati pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar. (9) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na plinovodno omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 14. člen (telekomunikacijska infrastruktura) (1) Telekom Slovenije: Na območju urejanja OPPN poteka obstoječe glavno medkrajevno TK omrežje in kabelska kanalizacija Telekom Slovenija d.d.. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje Telekom Slovenije d.d. je potrebno v fazi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. predvideti in vrisati trase priključkov TK vodov in TK kanalizacije, ki morajo biti usklajene s projektom ostalih komunalnih vodov. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. (2) Telemach Na območju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Trase obstoječih optičnih in koaksialnih KKS kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telemach d.o.o..Na območju urejanja se za nove objekte izvede cevna kabelska kanalizacija za izvedbo TK priključkov na optiko – predvideni novi priključni točki sta nova kabelska jaška, ki se vgradita na obstoječo cevno kabelsko kanalizacijo. Izgradnja TK kabelske kanalizacije je potrebno obdelati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Križanja KKS s komunalnimi vodi Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin oziroma morebitna prestavitev KKS vodov mora biti izvedena tako, da je kot križanja 90° oziroma ne manj kot 45°. Vertikalni vodi med vodi morajo znašati vsaj 0,3m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na KKS. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 15. člen (ravnanje z odpadki) (1) Za vsak poslovni objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oz. odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00m. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Vojnik. 16. člen (ogrevanje in učinkovita raba energije) Ogrevanje objektov je iz individualnih kurišč, vendar s pogojem obvezne uporabe ekološko sprejemljivih goriv: plin, lesna biomasa, s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolja. Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se lahko uporabljajo tudi obnovljivi viri ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd....). Toplotne črpalke naj bodo locirane na vizualno neizpostavljenih mestih z ustreznim odmikov od sosednjih parcel. Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije. VII. Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja naravnih virov in ohranjanje narave 17. člen (enote kulturne dediščine) (1) Ohranjanje kulturne dediščine: V območju urejanja ni enot nepremične kulturne dediščine, se pa nahaja v bližini spomenika Arclin – Oljčkova hiša (EŠD 4434) in registrirane nepremičnine dediščine Arclin – kapelica pri hiši Arclin 20 (EŠD 25131). Zaradi ohranjanja značilne umestitve, lokacije in podobe kapelice pri hiši Arclin 20 ter Oljčkove hiše v prostoru se v severozahodnem delu območja ohranja odprt obcestni prostor, brez prostorskih in vedutnih barier, kot so npr. oglaševalski panoji in druge nefunkcionalne prostorske bariere. Parkirišče v severozahodnem delu je obsajeno s striženo gabrovo živo mejo ali s prosto rastočo živo mejo značilnih rastlinskih avtohtonih grmovnih vrst tega prostora. (2)Varstvo arheoloških ostalin: Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč. Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin: Stran 1546 Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti. 18. člen (varstvo pred hrupom) (1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. (2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom. (3) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:  Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem; (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06 in 17/11 – ZTZPUS-1).  Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.  Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.  Pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke). 19. člen (varstvo zraka) (1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19). (2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi. Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 20. člen (varstvo voda) (1) Ureditveno območje predmetnega prostorskega načrta se po evidencah DRSV ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Leži na levem bregu vodotoka Hudinja, v neposredni bližini ni vodotokov. Jugozahodni rob obravnavanega območja se nahaja v razredih majhne in preostale poplavne nevarnosti. Na zahodni strani območja OPPN poteka obstoječ odprt jarek. (2) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15) in Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Vojnik (Uradni list. RS, št. 73/14) ter Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 3/14). (3) Fekalne vode se odvajajo v obstoječo javno kanalizacijo, ki poteka na zahodni strani območja OPPN. Končna dispozicija fekalnih vod je čistilna naprava v Škofji vasi. (4) Pridobljeno Geološko geomehansko poročilo, GP50/2021 izdelovalca Geotehnične storitve Mitja Mežnar s.p., junij 2021, za odvajanje meteornih vod, glede na izvedene raziskave, predlaga izvedbo ponikovalnika na jugozahodnem delu parcele. Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnega bazena (cca 30m3) odvajajo preko ponikovalnika v ponikovalnico. Za ponikanje se izvede detajlni izračun glede velikosti ponikovalnika. Zaradi velikega prispevnega območja se v času izvedbe ponikovalnih polj – ob izkopu, izvede ponikovalni preizskus. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v ponikovalnico. (5) Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin: Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnika padavinskih voda na parceli za predviden objekt. Manipulativne površine se asfaltirajo. (6) Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geološko – geomehanskim poročilom št. GP50/2021, izdelovalca Geotehnične storitve Mitja Mežnar s.p., junij 2021. (7) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje. 21. člen (ohranjanje narave) (1) Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18). 22. člen (elektromagnetno sevanje) (1) Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1) in Stran 1547 zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1). 23. člen (svetlobno onesnaževanje) (1) Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 24. člen (požar, potres, zaščitni ukrepi) (1) Požar: Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvideno preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti. (2) Potres: Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo EMS s pospeškom tal 0,125g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu. (3) Zaščitni ukrepi: Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Urad. list RS, št. 57/96, 54/15), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geološko – geomehanskim poročilom št. GP-50/2021, izdelovalca Geotehnične storitve Mitja Mežnar s.p., junij 2021. Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Jugozahodni rob obravnavanega območja se nahaja v razredih majhne in preostale poplavne nevarnosti, vendar ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena. vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev. XII. 25. člen (način ravnanja s plodno zemljo) (1) Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic. 26. člen (arhitektonske ovire) (1) Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03, 33/07 – ZPNačrt, 77/09 – odl. US, 61/17 – GZ in 41/18). Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v stavbe, kjer je to zaradi višinske razlike potrebno, se izvede klančina za dostop funkcionalno oviranim osebam. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 27. člen (etapnost) (1) Komunalna ureditev območja OPPN mora potekati sočasno z gradnjo objekta na tem območju. X. Načrt parcelacije 28. člen (parcelacija) (1) V grafičnem delu OPPN je objekt z zunanjo ureditvijo lociran na sedanje lastniško stanje investitorja parc. št. 161, vse k.o. 1070 Arclin. (2) Faktor izkoriščenosti in faktor zazidanosti nista določena in se prilagajata funkciji objekta. (3) Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1: 500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi parcele za gradnjo. XI. Stran 1548 Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta 30. člen (drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta) (1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. (2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:  ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;  po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;  pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov , naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji. XIII. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti oppn 31. člen (prenehanje veljavnosti obstoječega OPPN) (1) S sprejetjem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za EUP AR-2 z identifikacijsko številko 2762, (v nadaljevanju: OPPN) preneha veljavnost prostorskega akta Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Arclin »Stanovanjska soseska Arclin« (Ur. List RS št. 54/2010). XIV. Končne določbe 32. člen (dostopnost) (1) Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled na Občini Vojnik in na Upravni enoti Celje Tolerance 29. člen (dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) (1) Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:  za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na ureditvenem območju z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva varstveni pas regionalne ceste.  za horizontalni gabarit: vsebina objekta bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah.  za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije.  za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste.  pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska 33. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja. 34. člen (začetek veljavnosti) Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0001-2021/8 Datum: 8. 9. 2022 Občina Vojnik Branko Petre, župan 923. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko enoto EUP FR-25 v Občini Vojnik ID št. prostorskega akta 2301 Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in na podlagi Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Občinski svet Občine Vojnik na 24. redni seji dne 8.9.2022 sprejel  III. ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA PROSTORSKO ENOTO EUP FR-25 V OBČINI VOJNIK ID ŠT. PROSTORSKEGA AKTA 2301 I. Splošne določbe 1. člen (pravna podlaga) (1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) občinski svet občine Vojnik sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del prostorske enote EUP FR-25 v občini Vojnik z identifikacijsko številko 2301, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 1/21, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT Sevnica d.o.o. II. Vsebina 2. člen (vsebina OPPN) (1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:  opis prostorske ureditve  umestitev načrtovane ureditve v prostor  zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro  rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine  rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave  rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom  etapnost izvedbe prostorske ureditve  nova parcelacija  velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev  drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta  odlok (3) Grafični del obsega naslednje vsebine: 1. Izrez iz kartografskega dela OPN občine Vojnik M 1:5000 2. Območje OPPN na geodetskem posnetku z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500 3. Prikaz prostorske ureditve M 1:500 4/1. Prikaz komunalne ureditve M 1:500 4/2. Prikaz komunalne ureditve(elektrifikacija) M 1:500 5. Prikaz ureditve, pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom M 1:500 6. Načrt parcelacije M 1:500 (4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:  Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta(OPPN) za del prostorske enote EUP FR-25 v občini Vojnik  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta  Obrazložitev in utemeljitev  Strokovne podlage  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z  Odločbo o CPVO  Smernice nosilcev urejanja prostora  I mnenja nosilcev urejanja prostorov Stran 1549 II mnenja nosilcev urejanja prostorov Območje 3. člen (območje OPPN) (1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja ob regionalni cesti na nepozidanih stavbnih zemljiščih v naselju Frankolovo. Območje je na vzhodu in jugu omejeno z nepozidanimi stavbnimi zemljišči in delno s pozidanimi stavbnimi zemljišči. Na severu in zahodu s kmetijskimi zemljišči. Velikost območja prostorske ureditve znaša cca 3050,00m2. (2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) zajema zemljišča s parc. štev. 425/20, 425/21, 425/22, 424/2, 425/4-del in 1140/5-del vse k.o. 1053 – Loka. IV. Opis prostorske ureditve 4. člen (opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) (1) Za območje enote urejanja prostora EUP FR-25 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) predviden občinski podrobni prostorski načrt z oznako FR-25. (2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev enostanovanjskih stavb z zunanjo ureditvijo. (3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavbe predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture. (4) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila prostorskega reda Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04) V. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 5. člen (opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) (1) Območje prostorske ureditve se na vzhodni in južni strani povezuje z obstoječimi pozidanimi in nepozidanimi stavbnimi zemljišči ter na zahodni in severni strani s kmetijskimi površinami. (2) S predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura. načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja. 6. člen (vrste dopustne gradnje) (1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:  gradnja novih objektov,  redna investicijska in vzdrževalna dela,  rušitve in nadomestne gradnje,  dozidave in nadzidave objektov,  rekonstrukcije objektov,  spremembe namembnosti (mirne storitvene dejavnosti). 7. člen (vrste dopustne dejavnosti) (1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin gradnja naslednjih stavb:  CC-SI 1 11 1 1110 11100 - enostanovanjske stavbe Kot spremljajoče dejavnosti so mogoče pisarniške in mirne storitvene dejavnosti v sklopu stanovanjske hiše.  gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),  oporni zidovi,  nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov in uredbe. 8. člen (opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) (1) Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje: Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji. (2) Objekt:  lega objekta: parcelacija določa optimalne velikosti stavbnih zemljišč. Z gradbeno mejo so določene površine znotraj posameznih parcel, na katere se umestijo novi objekti. Z določitvijo gradbene meje so določeni odmiki od parcelnih mej za katera soglasja sosedov niso potrebna. Nove objekte je dovoljeno umestiti le znotraj površin določenih z gradbeno mejo. S tem se zagotavlja zmanjšanje osenčenja med objekti, zmanjšanje ogroženosti v primeru požara in zagotavlja dostope interventnim vozilom. V primeru združitve ali delitve parcel se spremeni lega objekta glede na geodetsko zazidalno situacijo, vendar se pri umestitvi objekta upošteva določena meja območja postavitve objekta, ki se v primeru združitve parcel združuje;  horizontalni gabariti: tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike (lahko tudi razgibane L in T oblike). Priporočeno je umeščanje objekta z daljšo stranico s plastnicami terena, s parcelno mejo ali cesto.  vertikalni gabarit: je največ K+P+1 ali K+P+M s tem da je v primeru izvedbe kleti v celoti ali delno vkopana. Višina kolenčnega zidu v mansardi do 1,60m;  konstrukcija: montažna, lesena, betonska, jeklena ali klasično zidana,  streha: streha objekta je lahko dvokapnica ali večkapnica z naklonom od 30° 45°, z napušči ali brez. Možna je tudi izvedba enokapne strehe ali ravne strehe, ki so lahko skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Možna je tudi kombinacija dvokapne ali večkapne strehe z enokapnimi ali ravnimi strehami. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade so lahko klasične ali pultne – moderno oblikovane in ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. Na strehi je dovoljena postavitev fotovoltaičnih panelov za pridobivanje električne energije;  fasada: toplotno izolirana in je lahko klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, lesa, stekla in kamna. Objekt se lahko obloži s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja Stran 1550 svetlobnega onesnaževanja okolja. Barva fasade je v lahko v beli barvi ali v pastelnih barvah. Barve fasade, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre, živo rdeče ipd. ter kombinacija le teh) niso dovoljene;  oblikovanje odprtin: svobodno,  zunanja ureditev parcele: dovozni priključki do objektov bodo izvedeni iz nove dovozne ceste. V OPPN dovozi na parcelo niso točno definirani, ker se bodo prilagajali glede na postavitev objekta na zemljiško parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo, tlakujejo ali se uredijo v utrjeni peščeni površini. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Premoščanje višinskih razlik se izvede s travnatimi brežinami, v primeru zelo strmega terena so dopustni oporni zidovi ali škarpe do višine 2,00m izven območja, ki je določen z gradbeno mejo. Če je zaradi terenskih razmer potrebna večja višina podpornega zidu, se teren oblikuje v terasah. Kadar obstaja nevarnost rušenja terena, je na podlagi geomehanske preveritve dopustna tudi gradnja višjega podpornega zidu. Podporne zidove je potrebno intenzivno ozeleniti. Ograje višine do 2,20m (usklajene z obstoječimi) je možno postavljati do meje sosednjega zemljišča. Na parcelno mejo je možna postavitev opornih zidov in ograj ob soglasju soseda. (3) Odmiki med stanovanjskimi objekti so določeni z določitvijo gradbene meje območja postavitve objekta v grafičnem deli OPPN in zagotavljajo kvaliteto bivanja, osončenja, požarne in interventne poti ter zagotavljajo odmike od parcelnih mej. Objekt ne sme presegati gradbene meje območja postavitve objekta, lahko pa se jo dotika z zidom objekta. Izven določene meje območja postavitve objekta se lahko postavljajo pokrite terase, nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavne Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost in so od parcelnih mej oddaljeni 1,50m, s soglasjem soseda tudi bližje. V primeru združitve objektov za lastne potrebe na dveh sosednjih parcelah je možna postavitev na parcelno mejo ob pisnem soglasju mejaša. (4) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, krožišča, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid, ograje in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij. Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:  ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane, asfaltirane ali utrjene v peščeni površini. (5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. Na območju OPPN se dovoli postavitev objektov za lastne potrebe v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje pod pogojem, da je minimalni odmik najbližje točke objekta od sosednje parcele 1,50m. Manjši odmik ali gradnja objekta na parcelno mejo je dovoljen ob pisnem soglasju soseda, ki je v vplivnem območju objekta. Pri pomožnih objektih (garaže, nadstreški….) se dovoli oblikovanje strešine kot je predpisan za stanovanjske objekte. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste. V primeru zelo strmega terena so dopustni oporni zidovi ali škarpe do višine 2,00m izven območja, ki je določen z gradbeno Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin mejo. Če je zaradi terenskih razmer potrebna večja višina podpornega zidu, se teren oblikuje v terasah. Kadar obstaja nevarnost rušenja terena, je na podlagi geomehanske preveritve dopustna tudi gradnja višjega podpornega zidu. Podporne zidove je potrebno intenzivno ozeleniti. Ograje višine do 2,00m je možno postavljati do meje sosednjega zemljišča. Na parcelno mejo je možna postavitev pomožnih objektov, opornih zidov in ograj ob soglasju soseda. Ob meji z cestnim telesom mora biti ograja odmaknjena od zunanjega roba bankine najmanj 0,50m, višina pa mora zagotavljati varno odvijanje prometa. Gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov vključno z osnovnim objektom ne sme preseči faktorja zazidanosti 0,6. V okviru gradbene parcele naj bo vsaj 10% zelenih površin. VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 9. člen (prometna infrastruktura) (1) Prometno se bo območje OPPN navezovalo na regionalno cesto II. Reda št. 430 na odseku 0281 Stranice – Višnja vas v km 6,436 preko obstoječega cestnega priključka, katerega je potrebno zaradi predviden gradnje prometno opremiti s prometno signalizacijo v skladu s Pravilniki o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Obstoječ cestni priključek in njegova neposredna okolica ob državni cesti in cestnem priključku morata biti tako urejena, da je zagotovljena zadostna preglednost. (2) Obstoječa in nova dovozna cesta, ki potekata po privatnem zemljišču sta po celotni dolžini izven in v območju OPPN širine 5,00m. Iz nove dovozne ceste se predvidijo cestni priključki do objektov. Cestni priključki kot nova dovozna cesta do stanovanjskih objektov bodo v asfaltni izvedbi. (3) Na obravnavanem območju OPPN je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest in sicer:  2 PM - enostanovanjske hiše (4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte, si mora investitor za priključevanje in gradnjo v varovalnem pasu javne ceste, pridobiti mnenje upravljavcev k projektni dokumentaciji. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljalcem. 10. člen (fekalna in meteorna kanalizacija) (1) Komunalne odpadne vode in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno. Predvideni objekti se nahaja v območju poselitve – aglomeracije 20500 Frankolovo 2019, zato je potrebno komunalne odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je potrebno predvideti novo vejo javno fekalno kanalizacijo, ki se priključi na obstoječ javni kanal, ki poteka ob glavni cesti preko obstoječega revizijskega jaška št. 24 na koti najmanj 310,00m nadmorske višine ali višje. Javna fekalna kanalizacija bo potekala po obstoječi in predvideni dovozni cesti v OPPN do jaška št. 24 v dolžini cca 155m. (2) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi javna meteorna kanalizacija v dolžini cca 130m, ki bo odvajala meteorne vode v obstoječ cestni propust in dalje preko obstoječega odprtega jarka v potok Tesnica. Javna meteorna kanalizacija bo potekala ob fekalni kanalizaciji. Kanalizacija se izvede iz Stran 1551 cevi PP minimalne obodne togosti SN 12 in iz revizijskih jaškov iz prefabriciranih montažnih AB elementov premera 1000 mm. Vse mulde, linijske kanalete so speljane v meteorno kanalizacijo, prav tako vsi varnostni prelivi iz zadrževalnikov. Pred iztokom v odprt meteorni odvodnik se predvidi lovilec olj in zadrževalnik, ki zadrži hipni odtok iz cestišča. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke, se za meteorne vode s streh in povoznih površin ob objektih predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadostno dimenzioniran zadrževalni bazen, ki se dimenzionira ob izdelavi projektne dokumentacije za vsak objekt posebej. Zadrževalni bazen se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v javno meteorno kanalizacijo, ki se odteka vzhodno v odprt meteorni odvodnik. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se če je potrebno pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj. (3) Pred izdajo »Mnenja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno za predvideno fekalno in meteorno kanalizacijo izdelati načrt fekalne in meteorne kanalizacije, v njem označiti do kod bo predvidena kanalizacija javna in si zanj pridobiti mnenje upravljavca javne kanalizacije. Novozgrajena fekalna in meteorna kanalizacija s pridobljenim uporabnim dovoljenjem mora biti predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 11. člen (vodovod) (1) Objekt se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje. Oskrba objektov z vodo je možna iz javnega vodovoda iz duktila NL DN/ID 80mm, ki poteka na vzhodni strani predvidene gradnje stanovanjskih objektov. Na mestu prečkanja obstoječega vodovoda s cesto se zamenja obstoječa vodovodna cev AC DN/ID 80 mm s cevjo duktilne litine DN 80 mm. Zamenjava v cestnem telesu se izvede na stroške investitorja. Zamenjava obstoječega vodovoda se izvede na globini 1,2 m pod koto cestišča. (2) Predvidi se nova veja vodovoda od vodovoda iz duktilne litine NL DN/ID 80 mm (pri prečkanju lokalne ceste). Nova veja se začne s sektorskim zasunom (EV) s cestno kapo. Sekundarni cevovod se izvede iz duktilne litine DN 80 mm ali iz cevi PE 100 d 90, da se zagotovi zadosten pretok za potrebe požarne vode (DN 80). Na koncu sekundarne veje se predvidi nadzemni hidrant v jašku, ki deluje v funkciji blatnika, da se lahko zagotovi pretok vode in čiščenje cevovoda. Na sredini sekundarne veje se predvidi nadzemni hidrant, ki omogoča zagotavljanje požarne vode. Vodomeri pri posameznem objektu se vgradijo zunaj objekta v tipske toplotno izolirane vodomerne jaške. (3) Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 378m in 368m nadmorske višine. (4) Pred izdajo »Mnenja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno za predviden vodovod izdelati načrt vodovoda in si zanj pridobiti mnenje upravljavca javnega vodovoda. Novozgrajeni vodovod s pridobljenim uporabnim dovoljenjem mora biti predan v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred priključitvijo prvega Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin objekta iz območja OPPN. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 12. člen (energetska infrastruktura) (1) Za predviden poseg se izdelala Idejna zasnova elektrifikacije OPPN, izdelovalca Elektro Celje d.d št. 1841/21, avgust 2021. (2) V območju predvidene izgradnje stanovanjskih hiš se nahajajo obstoječi elektro energetski vodi in naprave in sicer:  obstoječi SN 20 kV nadzemni el. en. vod D43/11 DV Beli potok  obstoječi SN 20 kV nadzemni el. en. vod D43/18 DV Novake  obstoječi SN 20 kV podzemni el. en. vod DV Beli potok oporišče št. 72 – TP Frankolovo naselje  obstoječi NN 1 kV podzemni el. en. vod od TP Frankolovo naselje do PS R2 (3) Prej navedene el. en. vode in naprave je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnih pasov, kateri znašajo:  za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1m,  za nadzemni eno sistemski ali več sistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10m,  za transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2m, (4) V sled sprostitve zemljišča je potrebno obstoječi SN nadzemni el. en. vod, ki poteka čez predmetno parcelo št. 425/20, k.o. 1053 Loka preurediti od tč. C (oporišča št. 72) do tč. B (novo oporišče med oporiščem št. 3 in 4) v podzemno izvedbo. Slednje je potrebno izvesti tako, da se od tč. A (oporišče št. 71) do tč. B predvidi nov SN podzemni el. en. vod delno v kabelski kanalizaciji in delno prosto v zemlji v sklopu ostale potrebne energetske infrastrukture, potrebne za napajanje predmetnega območja SN nadzemnega el. en. voda. Vzporedno s traso SN kablovoda se položi tudi cev PEHD 2 x Ø 50mm, za kasnejšo položitev optike. Izvedba preureditve se izvede v II. Fazi, ko se bo na parceli št. 425/20, k.o. 1053 Loka gradil stanovanjski objekt. (5) Obstoječi nadzemni SN el. en. vod (D43/18 Novake) ki poteka od tč. ''C'' (oporišče št. 72), do točke ''B'' (novo oporišče med oporiščem št. 3 in 4) se odstrani, in izvede v podzemni izvedbi, z 3 x NA2XS(F)2Y 1x150 mm2 na sledeč način: Na obstoječi leseni drog v AB kleščah tč. ''A'' (oporišče št. 71) se namesti oprema za izvedbo SN kabelskega odcepa. Od kabelskega odcepa tč. ''A'' poteka trasa zahodno po kabelski kanalizaciji z 1 x EPC Ø 160 mm do jaška EKJ-3. Od EKJ-3 pa z 3 x EPC Ø 160 mm + PEHD 2 x Ø 50 mm do EKJ-4. Od EKJ-4 poteka trasa prosto v zemlji do začetka kabelske kanalizacije, ki bo izvedena z 2 x EPC Ø 160 mm + PEHD 2 x Ø 50 mm cevmi in kabelskimi jaški EKJ-5 in EKJ-6 vse do tč. ''B'', kjer se predvidi, novi končni betonski drog ali končni A-drog komplet s pripadajočo opremo za vertikalni odklopni ločilnik. (6) Traso obstoječe kabelske kanalizacije, katera je izvedena od TP Frankolovo naselje do PS-R1 in do oporišča št. 72, je potrebno izvesti v skupni kabelski kanalizaciji oziroma jo je potrebno dograditi (trajnostni razvoj in novo naselje). Izvede se na sledeč način: Od TP Frankolovo naselje skozi EKJ-1 in EKJ-2 se kabelska kanalizacija dogradi z 3 x EPC Ø 160 mm. Od EKJ-2 je izvedena nova kabelska kanalizacija, ki poteka Stran 1552 od EKJ-2 skozi EKJ-3 z 4 x EPC Ø 160 mm in z 3 x EPC Ø 160 mm do EKJ-4. (7) Obstoječi NN podzemni el. en. vodov, ki poteka od TP Frankolovo naselje do PS-R2 je potrebno zaščititi saj poteka po predvideni predmetni dovozni cesti, zato se izvede delno v dograjeni trasi in delno v novi. (8) Energija za napajanje predvidenih stanovanjskih hiš je na razpolago v TP Frankolovo naselje, s tem da je potrebno NN zbiralnice v TP razširiti in izvesti nov kabelski odcep za napajanje predvidenih treh hiš. Od TP do lokacije predvidenih stanovanjskih hiš se predvidi nov NN podzemni el. en. vod, kjer se na parceli 425/21 izvede predvidena prostostoječa razdelilna omarica PSRO1, trasa poteka na sledeč način: Iz TP Frankolovo naselje do PS-RO bo za napajanje predmetnih hiš izveden kablovod NAY2Y-J 4x150 mm2, kateri bo potekal v skupni kabelski kanalizaciji, z 5 x EPC Ø 160 mm cevmi od TP Frankolovo naselje skozi jaške EKJ-1 in EKJ-2, nato pa od EKJ-2 z 2 x EPC Ø 160 mm do PS-RO1. Napajanje predvidenih novih objektov bo na razpolago v predvideni prostostoječi razdelilni omarici PS-RO1 iz katere se z NAY2Y-J 4x70 mm2 napajajo vse nove hiše do priključno merilnih omaric PS-PMO. Od PSPMO omaric do posameznih hiš potekajo sekundarni vodi, ki pa niso predmet projekta. Investitor za vsak posamezni predmetni stanovanjski objekt predvideva, odjemno moč 17 kW (tarifne varovalke 3 x 25 A, ki se namestijo v vsako posamezno predvideno priključno merilno omarico PS-PMO). (9) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 13. člen (telekomunikacijska infrastruktura) (1) Telekom Slovenije: Na območju urejanja OPPN niso umeščeni TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d., ki potekajo vzhodno od predvidene pozidave. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. (2) Telemach Na območju urejanja ni evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Trase obstoječih optičnih in koaksialnih KKS kablov potekajo vzhodno od predvidenega posega in se določijo z zakoličbo. Investitor je v območju gradbenih posegov, kjer je umeščen kabel KKS, dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav v lasti Telemacha d.o.o.. Na mestih, kjer bo KKS omrežje Telemach d.o.o. oviralo gradnjo objekta, komunalnih priključkov ali dovoza, je potrebna njegova zaščita (obetoniranje) in položitev rezervnih cevi po celotni dolžini pri prečkanju obstoječe trase ali prestavitev, katera se izvede v sodelovanju, pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telemach d.o.o.. Rezervne cevi se ustrezno zaščitijo in zaprejo na obeh straneh. zemeljska dela v bližini obstoječega TK omrežja Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin je potrebno izvajati ročno z obveznim pregledom stanja KKS vodov pred zasutjem. Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba (odkaz) trase kabla KKS in zaščita kabla KKS. Zakoličbo trase kabla se izvede najmanj 10 dni pred nameravanim pričetkom gradnje. Križanja KKS s komunalnimi vodi oziroma morebitna prestavitev KKS vodov mora biti izvedena tako, da je kot križanja 900 oziroma ne manj kot 450. Vertikalni vodi med vodi morajo znašati vsaj 0,3m. pri približevanju oziroma vzporednem poteku je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev. Priključna točka na KKS omrežje za nove objekte na področju obdelave je obstoječa samostojno stoječa KKS omarica. Od obstoječe omarice se predvidi položitev mapitel cevi Ø 110 do lokacije nove predvidene omarice (dim. 970x490x190mm) ter nove omarice do objektov, položitev zaščitnih mapitel cevi Ø 50, v katere se uvleče koaksialni kabel. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na KKS. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 14. člen (ravnanje z odpadki) (1) Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oz. odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00m. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Vojnik. VII. Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja naravnih virov in ohranjanje narave 15. člen (enote kulturne dediščine) (1) Ohranjanje kulturne dediščine: Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine. (2)Varstvo arheoloških ostalin: Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč. Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin: Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine Stran 1553 pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti. 16. člen (varstvo pred hrupom) (1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. (2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom. (3) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:  Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem; (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06 in 17/11 – ZTZPUS-1).  Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.  Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.  predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke). 17. člen (varstvo zraka) (1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19). (2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi. 18. člen (varstvo voda) (1) Ureditveno območje je potencialno plazljivo. Pred nadaljnjim načrtovanjem stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati pridobljeno geološko – geomehansko poročilo in ga dosledno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije za posamezni stanovanjski objekt. (2) Predvideni objekti se nahaja v območju poselitve – aglomeracije 20500 Frankolovo 2019, zato je potrebno komunalne odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je potrebno predvideti novo vejo javno fekalno kanalizacijo, ki se priključi na obstoječ javni kanal, ki poteka ob glavni cesti preko obstoječega revizijskega Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin jaška št. 24 na koti najmanj 310,00m nadmorske višine ali višje. Javna fekalna kanalizacija bo potekala po obstoječi in predvideni dovozni cesti v OPPN do jaška št. 24 v dolžini cca 155m. (3) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15), Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Vojnik (Uradni list. RS, št. 73/14), Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 3/14) . (4) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi javna meteorna kanalizacija v dolžini cca 130m, ki bo odvajala meteorne vode v obstoječ cestni propust in dalje preko obstoječega odprtega jarka v potok Tesnica. Javna meteorna kanalizacija bo potekala ob fekalni kanalizaciji. Vse mulde, linijske kanalete so speljane v meteorno kanalizacijo, prav tako vsi varnostni prelivi iz zadrževalnikov. Pred iztokom v odprt meteorni odvodnik se predvidi lovilec olj in zadrževalnik, ki zadrži hipni odtok iz cestišča. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke, se za meteorne vode s streh in povoznih površin ob objektih predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadostno dimenzioniran zadrževalni bazen, ki se dimenzionira ob izdelavi projektne dokumentacije za vsak objekt posebej. Zadrževalni bazen se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v javno meteorno kanalizacijo, ki se odteka vzhodno v odprt meteorni odvodnik in dalje v potok Tesnico. (5) Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov in ni poplavno ogroženo. (6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje. 19. člen (ohranjanje narave) (1) Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18). 20. člen (elektromagnetno sevanje) (1) Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1). 21. člen (svetlobno onesnaževanje) (1) Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje Stran 1554 svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 22. člen (požar, potres, zaščitni ukrepi) (1) Požar: V neposredni bližini ni hidrantnega omrežja. Ob izgradnji nove veje javnega vodovoda se na sredini sekundarne veje predvidi nadzemni hidrant, ki omogoča zagotavljanje požarne vode. V primeru požara lahko pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so do predvidenega posega oddaljeni manj kot 1km in imajo omogočen dostop neposredno do objektov. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti. (2) Potres: Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo EMS s pospeškom tal do 0,125g po ECS; s tem da se upošteva koeficient »tal E«, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu. (3) Zaščitni ukrepi: Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Urad. list RS, št. 57/96, 54/15), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice. Ureditveno območje je potencialno plazljivo. Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 23. člen (način ravnanja s plodno zemljo) (1) Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.  XIII. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 24. člen (etapnost) (1) Pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev območja OPPN mora potekati predhodno ali sočasno z pridobitvijo gradbenega dovoljenja za prvi stanovanjski objekt na tem območju. Komunalne ureditev mora biti prav tako izvedena predhodno oziroma sočasno s prvim objektom. X. Načrt parcelacije 25. člen (parcelacija) (1) V grafičnem delu OPPN so objekti locirani na sedanje lastniško stanje investitorja parc. št. 425/20, 425/21 in 425/22, vse k.o. 1053 Loka. Dovoljuje se združitev in delitev obstoječih parcel. (2 Faktor zazidanosti znaša največ 0,6. V okviru zemljišča-gradbene parcele naj bo vsaj 10% zelenih površin. (3) Obodna parcelacija obravnavanega območja je v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1: 500. XI. pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov , naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnostI OPPN 28. člen (usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) (1) OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Vojnik. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. XIV. Končne določbe 29. člen (dostopnost) (1) Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled na Občini Vojnik in na Upravni enoti Celje 30. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja. Tolerance 26. člen (dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) (1) Dopustne so spremembe tlorisne zasnove objektov v okviru gradbenih mej kajti vsebina objekta bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. (2) Pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, cestnih priključkov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev. (3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo. XII. Stran 1555 Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta 27. člen (drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta) (1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. (2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:  ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;  po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču; 31. člen (začetek veljavnosti) Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasilu slovenskih občin. Številka: 351-0053/7 Datum: 8. 9. 2022 Občina Vojnik Branko Petre, župan 924. Sklep o spremembah Sklepa o določitvi ekonomskih cen za programe predšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica Vojnik, znižanju plačil staršev in počitniški rezervaciji Na podlagi 30. In 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A , 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21) in na podlagi 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin 3/2016) je Občinski svet občine Vojnik na 24. seji dne 8.9.2022 sprejel SKLEP O SPREMEMBAH SKLEPA O DOLOČITVI EKONOMSKIH CEN ZA PROGRAME PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCU MAVRICA VOJNIK, ZNIŽANJU PLAČIL STARŠEV IN POČITNIŠKI REZERVACIJI 1. člen 1. člen Sklepa o določitvi ekonomskih cen za programe predšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica Vojnik, znižanju plačil staršev in počitniški rezervaciji (Uradni list RS, št. 94/09 Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin in Uradno glasilo slovenskih občin 10/2014, 15/2017, 18/2018, 30/2019 in 29/2021) se besedilo spremeni tako, Stran 1556 da se glasi: 1. PRVO STAROSTNO OBDOBJE OD 1 - 3 LET STAROSTI A) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR (vključena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) B) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR (vključena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) 2. DRUGO STAROSTNO OBDOBJE OD 3 - 6 LET STAROSTI A) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR OD 3 – 4 LET – homogena mlajši (vključena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) B) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR OD 3 – 4 LET – homogena mlajši (vključena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) C) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR OD 4 – 6 LET – homogena starejši (vključena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) D) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR OD 4 – 6 LET – homogena starejši (vključena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) E) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR OD 3 – 6 LET – heterogena starejši (vključena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) F) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR OD 3 – 6 LET – heterogena starejši (vključena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) 3. KOMBINIRANA SKUPINA 1-6 LET STAROSTI A) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR Kombiniran oddelek (vključena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) B) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR Kombiniran oddelek (vključena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) 4. CENA PREHRANE CENA PREHRANE V CELODNEVNEM IN POLDNEVNEM PROGRAMU 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.10.2022 dalje. Številka: 032-0011/2022/7 Datum: 8. 9. 2022 Občina Vojnik Branko Petre, župan 925. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v družbeni lastnini Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 24. redni seji, dne 8.9.2022 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA ZEMLJIŠČA V DRUŽBENI LASTNINI 541,30 EUR 467,64 EUR 456,25 EUR 392,35 EUR 413,87 EUR 357,75 EUR 413,87 EUR 357,75 EUR 456,25 EUR 392,35 EUR 39,00 EUR 1. člen S tem sklepom se ukine status zemljišča »družbena lastnina v splošni rabi« na naslednjih nepremičninah parc. št.:  1033/2, k. o. Vojnik trg  1038/4, k.o. Lemberg 2. člen Nepremičnine iz 1. člena tega sklepa prenehajo imeti status zemljišča »družbena lastnina v splošni rabi« in postanejo last Občine Vojnik, Keršova 8, Vojnik, matična številka 5880386. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0011/2022-4 Datum: 8. 9. 2022 Občina Vojnik Branko Petre, župan Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin JAVNI LEKARNIŠKI ZAVOD MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR 926. Statut Javnega lekarniškega zavoda Mariborske lekarne Maribor Na podlagi 45. in 46. člena Zakona o zavodih ( Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPDZC in 127/06-ZJP), 121. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1 Uradni list, št. 85/16, 77/17, in 73/19) in 36. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Javni lekarniški zavod Mariborske lekarne Maribor (MUV št. 30/2021) je Svet Javnega lekarniškega zavoda Mariborske lekarne Maribor, na 1. seji dne 15. junija 2022 sprejel STATUT JAVNEGA LEKARNIŠKEGA ZAVODA MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR I. Splošne določbe 1. člen S tem statutom se urejajo organizacija Javnega lekarniškega zavoda Mariborske lekarne Maribor (v nadaljevanju: zavod), način poslovanja in druga vprašanja, pomembna za delovanje zavoda v skladu z zakoni in Odlokom o ustanovitvi Javnega zavoda Javni lekarniški zavod Mariborske lekarne Maribor (v nadaljevanju: odlok). V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Ime in sedež zavoda 2. člen Ime zavoda je: Javni lekarniški zavod Mariborske lekarne Maribor. Skrajšano ime zavoda je: Lekarne Maribor. Sedež zavoda je: Maribor. Sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena zavoda. III. Štampiljka zavoda 3. člen Zavod uporablja pri svojem poslovanju štampiljko pravokotne oblike, dimenzije 55 mm x 20 modre barve, sestavljeno iz besedila JAVNI LEKARNIŠKI ZAVOD MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR, Minařikova ulica 6, v treh vrsticah. Štampiljke na upravi vsebujejo zaporedne številke, ki se nahajajo v četrti vrstici na sredini. Lekarniške enote uporabljajo štampiljko pravokotne oblike, dimenzije 55 mm x 20 mm, turkizno zelene barve. Na vsaki štampiljki je navedeno ime zavoda, ime organizacijske enote, ime lekarniške enote, naslov lekarniške enote. Lekarne uporabljajo še štampiljko, na kateri je poleg vsebine iz prejšnjega odstavka še nastavljiv datum. Organizacijska enota Galenski laboratorij uporablja štampiljko pravokotne oblike, dimenzije 55 mm x 20 mm, turkizno zelene barve. Na štampiljki je navedeno ime zavoda, ime organizacijske enote, naslov organizacijske enote. Zavod in organizacijske enote zavoda lahko poslujejo tudi s štampiljkami pravokotne oblike ob uporabi skrajšanega imena zavoda - LEKARNE MARIBOR. Način uporabe, varovanja, uničenja in druga določila v zvezi z uporabo štampiljk so urejena v Pravilniku o uporabi štampiljk. IV. Notranja organizacija Stran 1557 4. člen Zavod izvaja lekarniško dejavnost na primarni ravni kot javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena oskrba prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter farmacevtska obravnava pacientov. Dejavnost zavoda določa ZLD-1 (v nadaljevanju tudi: zakon) in odlok. Zavod za izvajanje svoje dejavnosti organizira naslednje organizacijske enote:  organizacijska enota Lekarne, v kateri so organizirane lekarne in podružnice lekarn in so navedene v odloku in Pravilniku o notranji organizaciji,  organizacijska enota Galenski laboratorij kot enota za izdelavo galenskih zdravil in izdelkov galenskega laboratorija in  uprava zavoda, v okviru katere so organizirane posamezne službe. Zavod ima organiziran kontrolno-analizni laboratorij. Zavod ima organizirano spletno lekarno skladno z določili 70. člena ZLD-1 oziroma skladno z vsakokrat veljavno zakonodajo s tega področja. Zavod lahko skladno z zakonom organizira priročno zalogo zdravil. 5. člen Lekarne, lekarniške podružnice, galenski laboratorij in kontrolno-analizni laboratorij izvajajo dejavnost v obsegu, za katerega so verificirane oziroma so pridobile dovoljenje za izvajanje dejavnosti. Lekarniška podružnica deluje pod strokovnim nadzorom lekarne, ki jo je organizirala. Notranja organizacija zavoda je podrobneje opredeljena v Pravilniku o notranji organizaciji zavoda, ki ga sprejme direktor zavoda. V. Organi zavoda 6. člen Organi zavoda so:  svet zavoda,  direktor zavoda,  strokovni vodja in  strokovni svet. Zavod ima tudi strokovnega/strokovno vodjo, kadar direktor ni nosilec lekarniške dejavnosti. Svet zavoda 7. člen Svet zavoda je kolegijski organ upravljanja zavoda. Sestava, konstituiranje, mandat, imenovanje in razreševanje članov sveta zavoda, vodenje sveta zavoda je opredeljeno v odloku. Pristojnosti sveta zavoda so določene v Zakonu o lekarniški dejavnosti in odloku, pri čemer svet zavoda daje tudi predloge in mnenja o posameznih vprašanjih. 8. člen Postopek kandidiranja in volitev ter razrešitev predstavnikov delavcev v Svet zavoda je določen v Pravilniku o volitvah in imenovanju članov v organe upravljanja zavoda. V svet zavoda ne morejo biti izvoljeni direktor zavoda in strokovni vodja. Volitve predstavnikov delavcev razpisuje svet zavoda najkasneje tri mesece pred potekom mandatne dobe članom sveta zavoda. Zaposlene v zavodu se glede razpisa in o posameznih volilnih opravilih obvešča po elektronski pošti. Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Član sveta zavoda je tudi predstavnik ZZZS in predstavnik pacientov. Imenovanje predstavnika ZZZS in pacientov ureja odlok.  9. člen Konstitutivno sejo sveta zavoda skliče direktor zavoda v roku 30 dni po imenovanju večine vseh članov sveta zavoda in po izteku mandata članov sveta zavoda prejšnjega sklica. Predsednika in namestnika predsednika svet zavoda izvoli na konstitutivni seji. Predsednik sveta zavoda je predstavnik ustanoviteljice Mestne občine Maribor. Svet zavoda se sestaja na sejah, ki so redne in/ali korespondenčne. Predsednik, namestnik predsednika in člani sveta zavoda imajo pravico do sejnine za udeležbo na seji. Višino sejnin določi svet ustanoviteljev. V primeru, da se član sveta zavoda seje fizično ne more udeležiti, je o tem dolžan obvestiti predsednika sveta zavoda in/ali osebo, ki skrbi za administrativne zadeve sveta zavoda. V kolikor so upravičeni razlogi, lahko član sveta zavoda sodeluje preko aplikacij, ki omogočajo prisotnost na daljavo. Svet zavoda se lahko sestane na daljavo, v kolikor se s tem strinja večina članov.  10. člen Svet zavoda lahko ustanovi komisije kot stalna ali občasna telesa, ki obravnavajo posamezne zadeve iz pristojnosti sveta zavoda. Svet zavoda ustanovi komisije s sklepom, s katerim določi tudi naloge komisije in število članov, ter opravi imenovanje predsednika in članov komisije. 11. člen Delo sveta zavoda in njegovih komisij je javno. Javnost se zagotavlja z objavo potrjenih izvlečkov zapisnikov sveta zavoda na intranetni strani zavoda. Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če je to potrebno zaradi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom zavoda ali druge pravne osebe zaupne narave. Svet zavoda sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Vsak član ima en (1) glas. Tajno glasovanje je dopustno v primeru, da tako določa zakon, poslovnik o delu sveta zavoda ali če tako odloči svet zavoda s sklepom. Predsednik sveta zavoda je dolžan sklicati sejo na pobudo vsaj treh (3) članov sveta zavoda, na pobudo direktorja, ali pa jo skliče na lastno pobudo. Organizacijo in način dela ter druga vprašanja delovanja sveta zavoda določi svet zavoda s poslovnikom. Direktor zavoda 12. člen Poslovodni organ zavoda je direktor zavoda, ki organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod ter je odgovoren za zakonitost delovanja zavoda. Direktor zastopa zavod neomejeno. Direktor ima poleg pristojnosti in nalog določenih s predpisi, odlokom in notranjimi akti zavoda še naslednje pristojnosti:  predlaga poslovno politiko zavoda, finančni načrt, delovni in razvojni program zavoda ter sprejema ukrepe za njihovo izvajanje,  sprejema splošne akta zavoda, za katere v zakonodaji ali v odloku ni posebej določeno, da jih sprejema svet zavoda,  izdaja navodila za izvajanje določil splošnih aktov,  daje pooblastila za zastopanje zavoda drugim zaposlenim ali tretjim osebam,    Stran 1558 je pooblaščen za posredovanje informacij javnega značaja in za dajanje informacij in/ali izjav za medije, skrbi za tekoče informiranje delavcev o bistvenih dogodkih iz poslovanja zavoda, odloča o potrebi po delavcih, izbiri delavcev, imenovanju vodij in razporejanju delavcev na delovna mesta, zagotavlja neodvisno strokovno izpopolnjevanje farmacevtskih strokovnih delavcev in odloča o dodeljevanju štipendij, opravlja druge naloge opredeljene v zakonih, odloku in tem Statutu. 13. člen V odsotnosti direktorja zavoda zastopa in predstavlja zavod oseba, ki jo direktor za to izrecno pisno pooblasti. Pisno pooblastilo določa obseg in trajanje pooblastila. 14. člen V primeru, če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda nista ločeni, mora imeti direktor visoko strokovno izobrazbo farmacevtske smeri. 15. člen Postopek imenovanja in razrešitve direktorja se opravi skladno z veljavno zakonodajo in odlokom. Svet zavoda v roku šest (6) mesecev pred iztekom mandata direktorja oziroma v roku 30 dni od razrešitve izvede razpis in pripravi dokumentacijo za odločanje oziroma imenovanje direktorja na svetu zavoda. Za administrativno - tehnično izvedbo razpisnega postopka svet zavoda imenuje tričlansko komisijo. Sestavo in roke za izvedbo postopka določi svet zavoda s sklepom. Sejo razpisne komisije vodi predsednik komisije. Razpisna komisija ima naslednje pristojnosti:  zbira prijave na razpis,  odpira prijave in ugotavlja ali so prijave prispele pravočasno,  ugotavlja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje navedene v razpisu,  poroča svetu zavoda o poteku postopka. Svet zavoda lahko določi tudi, da komisija:  opravi razgovore s kandidati, katerih prijave so prispele pravočasno ter hkrati izpolnjujejo vse zahtevane pogoje,  po pregledu prijav predlaga svetu zavoda kandidata za direktorja zavoda,  opravi druge naloge. Javni razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja in na spletnih straneh zavoda ter vsebuje zlasti:  pogoje za imenovanje,  trajanje mandata,  rok za prijavo kandidatov, ki ne sme biti krajši od osmih (8) dni od objave javnega razpisa,  rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri, ki ne sme biti daljši od 15 dni po sprejemu sklepa o imenovanju oziroma prejetem soglasju s strani Sveta ustanoviteljev. Vloge za razpisano mesto direktorja zavoda morajo kandidati oddati v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« in se zbirajo na sedežu zavoda. Če se na javni razpis ni prijavil nihče ali če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev ali če od prijavljenih kandidatov nihče ni bil izbran, se postopek/javni razpis ponovi. Za čas do imenovanja direktorja zavoda na podlagi ponovljenega razpisa, vendar najdlje za eno (1) leto, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti izmed zaposlenih v zavodu, ki izpolnjujejo pogoje, niso člani sveta zavoda istega ali drugega javnega lekarniškega, zdravstvenega ali socialnovarstvenega Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin zavoda, so 40 ur na teden zaposleni v zavodu in niso v nobenem pogodbenem odnosu pri nobeni drugi pravni ali fizični osebi in niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja. Predsednik sveta zavoda je pooblaščen za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z direktorjem ob upoštevanju določil odloka, ob predhodni pridobitvi soglasja Sveta ustanoviteljev k imenovanju direktorja zavoda. Pogoje in način razrešitve direktorja zavoda določa odlok. Stran 1559  ima pridobljeno dovoljenje za samostojno opravljanje poklica magister farmacije pri izvajalcu lekarniške dejavnosti (licenca),  ima izkušnje s področja vodenja. Mandat strokovnega vodje traja pet (5) let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. Za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s strokovnim vodjem je pooblaščen predsednik sveta zavoda. O razrešitvi strokovnega vodje odloča svet zavoda na predlog strokovnega sveta. Strokovni vodja 16. člen Strokovni vodja načrtuje, organizira in koordinira delo na strokovnem področju dela, zlasti pa:  vodi strokovno delo zavoda,  nadzira izvajanje strokovnega dela v zavodu,  izvršuje sklepe strokovnega sveta,  nadzira izpolnjevanje standardov kakovosti dela in sprejema ukrepe ob njihovem neizpolnjevanju,  daje strokovna mnenja in predloge ter svetuje direktorju pri strokovnih zadevah,  predlaga nove programe in storitve,  organizira in koordinira notranji nadzor na strokovnem področju v poslovnih enotah in predlaga ukrepe,  skrbi, predlaga in usklajuje strokovno izobraževanje in usposabljanje farmacevtov in farmacevtskih tehnikov in izdela letni načrt strokovnega izobraževanja,  direktorju predlaga izbiro vodij lekarn, podružnic, OE Lekarne in OE Galenskega laboratorija ter kontrolno analiznega laboratorija,  sodeluje pri organizaciji dela zavoda in predlaga rešitve za čim boljšo organiziranost dela,  opravlja druge naloge povezane s strokovnim delom v zavodu. 17. člen Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju strokovnega sveta. Za administrativno - tehnično izvedbo razpisnega postopka lahko svet zavoda imenuje tričlansko komisijo. Sestavo in roke za izvedbo postopka določi svet zavoda s sklepom. V primeru, da svet zavoda imenuje tričlansko komisijo ima le-ta naslednje pristojnosti:  zbira prijave na razpis,  odpira prijave in ugotavlja, ali so prijave prispele pravočasno,  ugotavlja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje navedene v razpisu,  poroča svetu zavoda o poteku postopka. Svet zavoda lahko določi tudi, da komisija:  opravi razgovore s kandidati, katerih prijave so prispele pravočasno ter hkrati izpolnjujejo vse zahtevane pogoje,  po pregledu prijav ob upoštevanju predhodnega mnenja strokovnega sveta predlaga svetu zavoda kandidata za strokovnega vodjo zavoda,  opravi druge naloge. Za strokovnega vodjo je lahko imenovan nosilec lekarniške dejavnosti, ki ima vsaj pet (5) let delovnih izkušenj na področju lekarniške dejavnosti. Kandidat za strokovnega vodjo mora ob pogojih določenih v zakonu, ki ureja lekarniško dejavnost in odloku, izpolnjevati še naslednje pogoje:  je vpisan v register farmacevtskih strokovnih delavcev pri izvajalcu lekarniške dejavnosti, Strokovni svet zavoda 18. člen Strokovni svet zavoda je kolegijski strokovni organ zavoda za obravnavanje in odločanje o strokovnih vprašanjih. Sestava strokovnega sveta je določena v odloku. Strokovni svet sestavljajo direktor kot predsednik, strokovni vodja, vodje organizacijskih in poslovnih enot ter vodje služb. Pristojnosti strokovnega sveta so:  obravnava in odloča o vprašanjih s področja farmacevtskega strokovnega dela zavoda,  sodeluje pri določanju strokovnih podlag za program dela in razvoja zavoda,  svetu zavoda, direktorju zavoda in strokovni vodji daje mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj lekarniške dejavnosti,  imenuje delovna telesa za obravnavo ali pripravo gradiv iz svoje pristojnosti,  svetu zavoda daje predhodno mnenje glede imenovanja strokovnega vodje,  obravnava pritožbe uporabnikov lekarniških storitev,  obravnava ugotovitve internega strokovnega nadzora in sprejema ukrepe,  opravlja druge naloge določene z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, odlokom in tem statutom,  opravlja druge naloge po pooblastilu sveta zavoda ali direktorja zavoda. 19. člen Način dela strokovnega sveta ter postopki uveljavljanja pravic in obveznosti članov strokovnega sveta so opredeljene v Poslovniku strokovnega sveta. Strokovni svet sklicuje in vodi direktor zavoda, v njegovi odsotnosti pa strokovni vodja. Direktor zavoda lahko obveznost sklica in vodenja sej strokovnega sveta prenese na strokovnega vodjo. VI. Sredstva za delo zavoda in premoženje zavoda 20. člen Sredstva za delo zavoda zavod pridobiva v skladu z zakonskimi določili oziroma določili odloka. Zavod samostojno upravlja z lastnim premoženjem in s premoženjem ustanoviteljic in ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, skladno z zakonom, odlokom in tem statutom. Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanoviteljicam. Zavod je dolžan uporabljati in upravljati premoženje s skrbnostjo dobrega gospodarja. Za razpolaganje z nepremičnim premoženjem, mora zavod predhodno pridobiti soglasje sveta zavoda in sveta ustanoviteljic. Ustanoviteljice morajo pred morebitno odtujitvijo nepremičnin, ki jih zavod uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, le-temu zagotoviti ustrezne, primerljive nadomestne prostore na lokaciji, za katere zavod poda svoje soglasje. Št. 43/23.9.2022 VII. Uradno glasilo slovenskih občin Pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu 21. člen Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki so določene z zakonom in odlokom ter odgovarja za obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Zavod nastopa v pravnem prometu v svojem imenu za svoj račun z omejitvami, da brez soglasja sveta ustanoviteljev ne sme sklepati pravnih poslov o razpolaganju z nepremičnim premoženjem in sklepati pravnih poslov o najemanju posojil, razen za likvidnostna posojila tekočega leta. Poslovne enote zavoda v pravnem prometu nastopajo v okviru registrirane dejavnosti in pooblastil v imenu in za račun zavoda. VIII. Poslovna skrivnost 22. člen Vsak član organa zavoda, ki pri svojem delu uporablja poslovne podatke ali pride v stik z njimi, po zakonu in internih aktih zavoda pa se ti podatki štejejo kot poslovna skrivnost, je dolžan poslovno skrivnost varovati oziroma jo ustrezno zavarovati tudi po prenehanju mandata. Pravila in postopki varovanja poslovne skrivnosti za zaposlene so opredeljeni v internih aktih zavoda. IX. Informacije javnega značaja 23. člen Zavod zagotavlja javnost dela:  z uradnimi sporočili za javnost,  s posredovanjem informacij javnega značaja v svetovni splet, v skladu z zakonom, ki ureja področje informacij javnega značaja ali  na drug način. 24. člen Obveščanje javnosti o delu zavoda je v izključni pristojnosti direktorja zavoda. Drugi zaposleni lahko obveščajo javnost o delu zavoda le, če jim direktor to izrecno pisno odobri in soglaša z vsebino obvestila. X. Obveščanje delavcev 25. člen Organi zavoda so dolžni obveščati delavce o zadevah, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj in pravice zaposlenih ter obveznosti zaposlenih. Za obveščanje v organizacijskih enotah, lekarnah in službah so zadolženi vodje enot, lekarn in služb. Obveščanje delavcev se izvaja tudi po elektronski pošti in na intranetni strani zavoda. XI. Splošni akti 26. člen Statut zavoda sprejme svet zavoda s soglasjem sveta ustanoviteljic. Statut zavoda sprejme svet zavoda z večino glasov vseh članov. 27. člen Splošne akte zavoda sprejema direktor zavoda, razen tiste akte, za katere je v zakonodaji ali v odloku posebej določeno, da jih sprejema svet zavoda. Pričetek veljavnosti splošnih aktov mora biti naveden v vsakem posameznem splošnem aktu. XII. Stran 1560 Prehodne in končne določbe 28. člen Ta statut prične veljati naslednji dan po objavi v uradnih glasilih vseh ustanoviteljic. Z dnem uveljavitve preneha veljati statut, ki ga je svet zavod sprejel 18. 12. 2013 in je bil objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku št. 15. dne 8. 7. 2014. 29. člen Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem statutom se uporabljajo določbe zakona in odloka, v kolikor odlok ni v nasprotju z ZLD-1 in Zakonom o zavodih. Določbe splošnih aktov, ki so v nasprotju s tem statutom, prenehajo veljati z dnem uveljavitve tega statuta. Javni lekarniški zavod Mariborske lekarne Maribor Jelka Kolmanič, predsednica sveta zavoda Št. 43/23.9.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1561 družbeni lastnini 910. 911. 912. 913. 914. 915. 916. 917. 918. 919. 920. 921. 922. 923. 924. 925. OBČINA GORIŠNICA Sklep o dopolnitvi Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje ti 78kmetija Valenko Stran 1527 OBČINA GORNJI GRAD Sklep o javni razgrnitvi in javni obravnavi pobude in elaborata lokacijske preveritve v enoti urejanja prostora ŠM-2 (določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parc. št. 82, k.o. 943 – Šmiklavž) (ID:3119) Stran 1527 OBČINA KOBILJE Pravila za izvolitev predstavnika Občine Kobilje v volilno telo za volitve člana državnega sveta in za določitev kandidata za člana državnega sveta Stran 1528 OBČINA LJUTOMER Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja EUP LJ09 Stran 1529 OBČINA ŠENČUR Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Šenčur ŠE-42 IG – 3. faza Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Šenčur Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči v Občini Šenčur Sklep o izvzemu iz javnega dobra Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Sklep o ugotovitvi javne koristi za odkup oziroma razlastitev nepremičnin s parc.št. 697/2 in parc. št. 696, obe k.o. 2119 - Šenčur za potrebe gradnje objektov javne infrastrukture oz. grajenega javnega dobra Sklep o uvrstitvi novega projekta Sanitarni kontejner ŠP Visoko v načrt razvojnih programov Odloka o proračunu Občine Šenčur za leto 2022 in prerazporeditvi sredstev Sklep o povečanem normativu števila otrok v oddelkih Zasebnega vrtca Dobra teta d.o.o., PE Pri Dobri Metki za šolsko leto 2022/2023 Stran 1530 OBČINA VOJNIK Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za EUP AR-2 v Občini Vojnik id št. prostorskega akta 2762 Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko enoto EUP FR-25 v Občini Vojnik ID št. prostorskega akta 2301 Sklep o spremembah Sklepa o določitvi ekonomskih cen za programe predšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica Vojnik, znižanju plačil staršev in počitniški rezervaciji Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v Stran 1542 926. 1537 1537 1539 1540 1540 1541 1541 1548 1555 1556 JAVNI LEKARNIŠKI ZAVOD MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR Statut Javnega lekarniškega zavoda Mariborske lekarne Maribor Stran 1557