♦ SOLIDNA RAST BREZ PODPORE DRŽAVE IN BANK
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
♦	SPECIFIKE ZAGOTAVLJANJA TERCIARNE REZERVE ELEKTRIČNE ENERGIJE V SEDMIH EVROPSKIH DRŽAVAH
Vasja Kolšek, France Križanič, Žan Oplotnik
♦	STATISTIČNA PRILOGA
CD <
0 m
CD CD
ST. 478 MAJ 2015
EIPF
GOSPODARSKA GIBANJA
478
Ljubljana, maj 2015
UREDNIŠKI ODBOR:
Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Università di Torino, Italija; France Križanič, EIPF, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana;
GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano.
© 2015 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI,
Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360
Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov.
Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o.
KAZALO
SOLIDNA RAST BREZ PODPORE DRŽAVE IN BANK	6
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
1.	Investicije so v prvem četrtletju prevzele vlogo pospeševalca gospodarske rasti	12
2.	Slabši rezultati blagovne menjave v aprilu	13
3.	Gospodarska klima v maju praktično nespremenjena, zaupanje potrošnikov še raste 14
4.	Industrijska produkcija precej večja	17
5.	Turistično povpraševanje navzgor, število gradbenih ur višje kot pred letom	18
6.	Nižanje brezposelnosti se še nadaljuje	18
7.	Slovenija še naprej zaostaja v rahljanju deflacijskega primeža	19
8.	Marca so zaslužili več, na uro pa manj kot februarja	21
9.	Majska »luknja« v javnofinančnih blagajnah	23
10.	Se kreditiranje res izboljšuje? Ni videti	24
11.	Marca so bila gibanja v tekoči bilanci ugodna	28
5
SPECIFIKE ZAGOTAVLJANJA TERCIARNE REZERVE ELEKTRIČNE
ENERGIJE V SEDMIH EVROPSKIH DRŽAVAH	31
Vasja Kolšek, France Križanič, Žan Oplotnik
1.	Uvod	33
2.	Regulacija in trg storitev za terciarno rezervo	34
3.	Cene terciarne regulacijske rezervne moči	38
4.	Analiza spreminjanja stroškov terciarne regulacijske rezerve v Sloveniji	40
5.	Sklepi	41 Literatura in viri podatkov	42
STATISTIČNA PRILOGA	45
SOLIDNA RAST BREZ PODPORE DRŽAVE IN BANK
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Investicije .so v prvem četrtletju postale največji pospeševalec gospodarske rasti. K medletni rasti BDP so prispevale kar štiri petine, saldo menjave slabo petino, skromen prispevek potrošnje prebivalstva, pa je deloma izničila manjša poraba države. Prerazdeljevanje BDP na škodo dela in v korist kapitala - bruto poslovnega presežka se je nadaljevalo; delo je v letu dni izgubilo odstotno točko BDP, zmanjšal se je tudi delež socialnih prispevkov delodajalcev, povečala pa sta se deleža poslovnega presežka in neto posrednih davkov. Industrijska produkcija je bila generator rasti po proizvodni strukturi. K rasti je prispevala slabo polovico, promet, skladiščenje in gostinstvo slabo petino, kolikor so k razliki med dodano vrednostjo in BDP prispevali tudi neto posredni davki. Rast BDP so zmanjševale finančne in zavarovalniške storitve ter gradbeništvo.
6
Skupna blagovna menjava s tujino je aprila stagnirala zaradi zmerne rasti menjave znotraj EU in precejšnega padca menjave z državami izven EU. Saldo menjave je bil po več mesecih negativen; primanjkljaj v menjavi znotraj EU je bil večji od presežka v menjavi izven EU.
Gospodarska klima se maja ni spremenila; zaupanje v predelovalnih dejavnostih se je povečalo, klima v storitvenih dejavnostih se je ohladila, zaupanje v gradbeništvu je ostalo nespremenjeno, zaupanje v trgovini na drobno pa je upadlo. Gospodarska klima v EU se je v primerjavi z majem lani popravila, splošni poslovni optimizem pa je nekoliko splahnel. Slovenski potrošniki so bili maja približno tako optimistični oziroma pesimistični kot aprila, njihov optimizem v primerjavi s tistim pred letom pa se je močno okrepil.
Industrijska produkcija se je marca v medletni primerjavi povečala, tudi impulzni trend kaže na nadaljevanje rasti. Industrijska produkcija v EU28 je bila marca enaka lanskoletni, nadaljevala so se tudi velika mesečna nihanja po državah.
Vrednost gradbenih del je bila marca višja od februarske, a nižja od lanskoletne, število opravljenih ur pa je bilo večje. Turizmu je vsaj do marca šlo dobro, vendar impulzni trend kaže na morebiten zastoj; tokrat tujih gostov. Letalskih potnikov in potniških kilometrov je bilo marca precej več kot marca lani, v Kopru pa so marca letos pretovorili precej manj blaga kot lani.
Stanje na trgu dela se popravlja; število delovno aktivnih in zaposlenih se počasi povečuje, število iskalcev zaposlitve pa zmanjšuje. Med na novo prijavljenimi na zavodih za zaposlovanje prevladujejo iskalci, ki so izgubilo delo za določen čas, med odhajajočimi pa takšni, ki so našli novo negotovo zaposlitev ali še bolj negotovo samozaposlitev. Stopnja brezposelnosti v EU počasi upada, najnižja ostaja v Nemčiji, najvišja v Grčiji in Španiji.
Medletna deflacija v Sloveniji tudi aprila ostaja nekoliko vztrajnejša kot v evrskem območju, v katerem se je medletni indeks cen življenjskih potrebščin v maju že povečal, v Sloveniji pa se je v aprilu še manjšal. Cene na drobno so se maja povečale, a so nižje kot so bile maja lani. K majskemu porastu so večji delež prispevale podražitve blaga, zavirale pa so ga podražitve storitev. Majska zvišanja cen so bila splošna, drastičnih podražitev ni bilo; še najbolj se je podražila hrana.
7
Cene industrijskih proizvajalcev so zrasle zaradi podražitev proizvodov namenjenih trgom izven EU, saj so se industrijski proizvodi namenjeni domačemu trgu in trgu EU rahlo pocenili. V letu dni so se cene proizvodov, prodanih na tujih trgih zvišale, cene proizvodov, prodanih na domačem trgu, pa se v enem letu niso spremenile. Med skupinami po namenu porabe so se proizvodi za široko porabo in proizvodi za investicije podražili, surovine in energenti pa so se pocenili.
Povprečna marčna neto plača je bila višja od februarske, povprečna plača za uro dela pa nižja. Zvišanje mesečnih plač je bilo splošno, gre ga pripisati večjemu številu delovnih ur, saj je bilo znižanje urne plače prav tako splošno. Tudi v letu dni, torej od marca 2014, se je neto mesečna plača zvišala, urna pa znižala. Razmerja med plačami po posameznih dejavnostih se niso bistveno spremenila; na vrhu ostajajo neto plače v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, sledijo jim plače v finančnih in zavarovalniških storitvah, tem pa plače v informacijski in komunikacijski dejavnosti in v rudarstvu. Manj kot 700 evrov so marca zaslužili zaposleni v raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Neto urne plače so bile najvišje v finančnih in zavarovalniških storitvah, manj kot 5 evrov pa so na uro zaslužili zaposleni v gostinstvu in v drugih raznovrstnih dejavnostih. Tudi gibanja plač ne podpirajo »splošno znane resnice« o nujnosti znižanja stroškov dela.
Maja so vse javne blagajne zbrale precej manj denarja kot aprila letos in maja lani. Tako slab rezultat sta povzročila dva vira javnofinančnih prihodkov: trošarina, katere padec je sicer nekoliko neskladen z gibanji drugih posrednih davkov, a se skriva v dnevih vplačevanja, in prihodki upravnih enot, kjer je »luknja« nastala zaradi lanskega majskega vplačila koncesijskih dajatev. Drugi davčni prihodki so bolj ali manj skladni z dogajanji v gospodarstvu. Izrednemu aprilskemu prilivu od davka na dohodke pravnih oseb je sledil mesec, v katerem so povračila presegla vplačila.
Majska trošarina in »luknja« v prihodkih upravnih enot močno vplivata na kumulativne prihodke. Skupni javnofinančni prilivi so po maju tako le še za slab odstotek večji kot so bili v enakem razdobju lani. Vplačila v blagajno ZZZ so bila do maja za 2.5 odstotka višja kot lani, za slabe 3 odstotke so bila večja tudi vplačila v blagajno ZPIZ. V prvih štirih mesecih smo v blagajno EU plačali za dobrih sto milijonov evrov manj, kot smo iz nje dobili.
Svet BS naj bi v začetku junija odkril znamenja obrata v kreditiranju nebančnega sektorja, a vsaj za enkrat podatki o skupnih kreditih tega ne potrjujejo, saj se medletno krčenje kreditov nefinančnim družbam nadaljuje po dosedanjih stopnjah, krediti prebivalstvu bolj kot ne stagnirajo, krediti finančnim nedenarnim družbam pa se prav tako hitro krčijo. Tudi izkaz poslovnega uspeha bank v prvem četrtletju ne kaže premikov; nižji obrestni prihodki in odhodki ter čisti obrestni prihodki le potrjujejo nadaljevanje krčenja kreditov. Od prenovljenega Zakona o bančništvu ne gre veliko pričakovati, prinaša le nadaljevanje vse večje regulacije in nesmiselnih pravil za delovanje bank. V aprilu so se zmanjšali tudi depoziti; država je svoje depozite zmanjšala za milijardo. »Nenavadno« delovanje bank pa je očitno skladno z zahtevami EU. Del posojilnih poslov, sodeč po ponudbah prek spleta, namesto bank opravljajo »odlične tuje banke«. Na krčenje bančništva kažejo tudi primerjave dinamike aktive, posojil in depozitov ter kapitala bank v Sloveniji z dinamiko v članicah evro območja; Slovenija je po krčenju aktive, posojil in depozitov malone povsod na vrhu, po povečanju kapitala pa prav tako. Obrestne mere na vloge se približujejo ničli in so praviloma pod povprečjem v evro območju, posojilne obrestne mere se tudi zmanjšujejo, a so praviloma nad obrestnimi merami v evro območju. Po poročilu BS naj bi se kakovost terjatev bank izboljševala, a podrobnejši pregled kaže, da je splošen padec deleža slabih kreditov povzročen s padcem deleža slabih kreditov tujcev, medtem ko se za gospodarstvo odločilna deleža slabih kreditov domačih podjetij in obrtnikov celo povečuje.
8
V marcu in v prvem četrtletju je ugodna blagovna menjava vplivala na ugodne rezultate tekoče plačilne bilance. Presežek je bil v obeh primerih rezultat presežkov v blagovni in storitveni bilanci ter primanjkljajev v bilanci dohodkov in tekočih transferjev. Letošnje spremembe na posameznih podračunih finančnega račun so bile precej manjše kot lani, bruto in neto zunanji dolg sta se znižala. Donosi na slovenske obveznice rasejo, a bolj ali manj skladno z rastjo donosov v drugih državah EU.
SOUND GROWTH WITHOUT SUPPORT OF THE GOVERNMENT AND BANKS
Velimir Bole, Mencinger Jože, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
In the first quarter of 2015, investments became of the most important facilitator of economic growth. They contributed as much as four-fifths to the growth of GDP, trade balance added almost a fifth, a modest contribution of consumer spending was partly offset by lower government spending. Redistribution of GDP at the expense of labor and in favor of capital - gross operating surplus, continued; in a year labor lost one percentage point in the share of GDP, employers ' social contributions share decreased as well, while there was an increase in the shares of operating surplus and net indirect taxes. Industrial production was the engine of growth in the production structure. It contributed almost half, transport, storage and catering one-fifth, net indirect taxes contributed to the difference between the value added and GDP. Growth in GDP has been decreasing due to financial and insurance services, and construction.
9
Total external trade in April stagnated due to moderate growth of trade within the EU and the sizable drop in trade with countries outside the EU. After several months, trade balance became negative; deficit in trade within the EU was larger than the surplus in trade outside the EU.
Economic sentiments in May did not alter; confidence in manufacturing increased, business climate in the services sector cooled down, confidence in construction remained unchanged, confidence in retail trade declined. The economic climate in the EU compared with May last year, recovered, while general business optimism lowered somewhat. Slovenian consumers were in May about as optimistic or pessimistic as in April, while their optimism when compared to the previous year strengthened substantially.
Industrial production in March compared to March last year increased, impulse trend points to a continued growth. Industrial production in the EU28 in March was the same as last year, large monthly fluctuations in the countries continued.
The value of construction works in March was higher than in February, but lower than last year, the number of hours worked was bigger. Tourism, at least until March, was in good shape, but the impulse trend points to a possible impasse; this time offoreign visitors. There were more air passengers and passenger kilometers than in March last year; in Koper less goods than last year were handled.
10
The labor market situation is improving; the number of economically active persons and employees is gradually increasing, the number of job seekers is decreasing. Among the newly registered persons with the employment offices, job seekers who have lost their jobs for a fixed period dominated, among those outgoing the majority were persons who found a new precarious job or uncertain self-employment. The unemployment rate in the EU is slowly declining, the lowest is in Germany, the highest in Greece and Spain.
Deflation in Slovenia in remains somewhat more persistent than in the euro area, in which the annual consumer price index in May increased while in April it decreased in Slovenia. Retail prices rose in May, but they were lower than they were last May. The increase in May was a result of higher increase in prices of goods, it was hampered by prices of services. The price increases were general, there were no drastic price increases; prices of food increased most.
Industrial producer prices grew due to higher prices of products for markets outside the EU, while the industrial products for the domestic and the EU market were slightly cheaper. In one year, the prices ofproducts sold on foreign markets increased, the prices ofproducts sold on the domestic market, did not alter. Among the groups according to the end-use, consumer goods and capital goods prices rose, raw materials and energy became are cheaper.
In March, average net salary was higher than in February, while the average earnings per hour decreased. The increase in monthly earnings was generally attributed to larger number of working hours, as the reduction in hourly wages were also general. Also in a year, the net monthly salary increased, hourly salary decreased. Relative salaries by activities have not changed significantly; net earnings in the electricity, gas and steam remained at the top, they were followed by wages in financial and insurance services, wages in the information and communication activities, and in mining. Less than 700 euro earned those working in a variety of business activities. Net hourly earnings were the highest in financial and insurance services, less than 5 euro per hour earned the employees in the catering and tourism and in other business activities. The wage developments do not support the "truism" about the necessity of a reduction in labor costs.
In May, all public caskets collected less than in April and less than in May last year. Such bad results are due to two sources of government revenues: excise duty, drop of which is somewhat inconsistent with the movements of other indirect taxes, but is hiding in the altered imbursement, and revenues of the administrative units, where the "hole" was caused by last year's May payment of concessional duties. Other tax revenues were more or less in line with the developments in the economy. Extraordinary inflow of tax on profits in April was followed by May, when tax refunds exceeded tax payments.
May s excise tax revenues and the "hole" in the revenues of administrative units greatly
affect the cumulative revenue. Total general government receipts are after May therefore only less than one percent higher than they were in the same period last year. Payments to the ZZZ (health fund) were in May 2.5 percent higher than last year, payments to the ZPIZ (pensions fund) were 3 percent higher. In the first four months, more than 100 million € more was received from the EU budget than paid to it.
In the beginning of June, the Board of the Bank of Slovenia discovered signs of change in the lending of banks to non-financial sector. But the data on total loans do not confirm that, as the year to year contraction in loans to non-financial corporations continues at current rates, loans to households more or less stagnate, loans to non-monetary financial companies drop rapidly. Also the profit and loss reports of banks in the first quarter do not indicate changes; lower interest income and expenses, and net interest income only confirm the continued contraction of credit. One cannot expect much from the renewed Banking Act, as it brings only continued increasing regulation for the operation of banks. In April also deposits decreased as well. The "odd" operation of banks is clearly in line with EU requirements. Part of lending seems to be, according to bidding via the internet, taken over by "excellent foreign banks." The shrinking of banking is also reflected by a comparison of the dynamics of assets, loans, deposits, and capital of banks in Slovenia with the dynamics in the euro area countries. Slovenia is by the shrinkage of assets, loans and deposits almost everywhere on the top, and this holds also regarding the increase of the capital. Interest rates on deposits are approaching zero, and are generally below average in the euro area, lending rates are also decreasing, but are generally beyond the interest rates in the euro area. According to the report of BS, the quality of bank assets is improving, a detailed review however shows that the overall decline in the proportion of bad loans is caused by the share of non-performing loans of, while for the economy decisive proportion of bad loans of domestic enterprises and craftsmen increases.
11
In March and in the first quarter, favorable foreign trade influenced the favorable results of the current balance of payments. The surplus was in both cases the result of surpluses in goods and services balances and deficits in income and current transfers balances. This year changes in individual sub-accounts of the financial account were significantly lower than last year, gross and net external debt declined. Yields on Slovenian bonds grow, but more or less in line with the growth of yields in other EU countries.
12
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Investicije so v prvem četrtletju prevzele vlogo pospeševalca gospodarske rasti
Z medletno rastjo kar 11,8 odstotkov so investicije v prvem četrtletju prevzele vlogo največjega pospeševalca gospodarske rasti. K medletni rasti BDP za 2.9 odstotkov so prispevale kar 2.3 odstotne točke, saldo menjave je prispeval 0.5 odstotnih točk, potrošnja prebivalstva 0.2, poraba države pa je rast zmanjšala za 0.1 odstotno točko. Investicije so tudi generator rasti domače potrošnje, ki se je v letu dni, ob skromni rasti trošenja prebivalstva in padcu trošenja države, povečala za 2.6 odstotka. Rasti izvoza in uvoza sta bili izenačeni, izvoz blaga in storitev pa je za 770 milijonov evrov presegel uvoz blaga in storitev.
Potrošna struktura BDP
	Vrednosti v milijonih evrov			Medletna	Prispevek k
	nominalno	realno	po cenah 2000	stopnja rasti	rasti BDP
Domača potrošnja	8117,4	8322,7	5400,3	2,6	2,4
Potrošnja gospodinjstev	4424,8	4599,8	2998,0	0,4	0,2
Potrošnja države	1694,6	1730,7	10471	-0,5	-01
Bruto investicije	1934,8	1929,4	1293,6	11,8	2,3
Saldo menjave s tujino	772,7	730,5	-	-	0,5
Izvoz blaga in storitev	7116,4	7136,3	5137,6	5,4	4,2
Uvoz blaga in storitev	-6343,7	-6405,9	-4548,0	-5,4	-3,7
Bruto domači proizvod	8890,1	9053,2	5943,6	2,9	2,9
Medletna dinamika BDP, investicij in izvoza
2009	2010	2011	2012	2013	2014 2015
Tudi v preteklem letu se je nadaljevalo prerazdeljevanje BDP na škodo dela in v korist kapitala - bruto poslovnega presežka. Ob medletnem porastu nominalnega BDP po 3.47 odstotka so sredstva za zaposlene in bruto plače porasle za 1.71 odstotka, njihov delež v BDP pa je od lanskoletnih 51 odstotkov padel na 50,1 odstotek, delež bruto poslovnega presežka pa se je ob porastu za 4.94 odstotka dvignil od 37.4 odstotkov na 37.9 odstotkov BDP. Delež socialnih prispevkov delodajalcev se je zmanjšal od 7.4 na 7.2 odstotka, delež neto posrednih davkov pa se je povečal od 11.6 (14.1-2.5) na 12 odstotkov (14.4-2.4).
Dohodkovna struktura BDP
	vrednosti v milijonih €				
	2014Q1	2015Q1	letni porast	delež BDP 2014	delež BDP 2015
Sredstva za zaposlene	4379,8	4454,9	1,71	0,510	0,501
Bruto plače	3747,6	3811,5	1,71	0,436	0,429
Socialni prispevki delodajalcev	632,2	643,4	1,77	0,074	0,072
Davki na proizvodnjo in uvoz	1210,9	1279,6	5,67	0141	0144
Minus: subvencije na proizvodnjo	211,3	215,6	2,04	0,025	0,024
Bruto poslovni presežek	3212,4	3371,2	4,94	0,374	0,379
Bruto domači proizvod	8591,7	8890,1	3,47	1,000	1,000
13
Proizvodna struktura BDP kaže, da je generator rasti industrijska produkcija (z oskrbo z elektriko in vodo), ki je z medletno rastjo 5.9 odstotkov k rasti BDP prispevala 1.4 odstotne točke, trgovina, promet, skladiščenje in gostinstvo so s 3.9 odstotno medletno rastjo prispevale 0.5 odstotne točke in druge storitvene dejavnosti z medletno rastjo 7.2 odstotka 0.2 odstotne točke. Neto posredni davki (posredni davki - subvencije) so ustvarili 0.5 odstotnih točk veliko razliko med dodano vrednostjo in bruto domačim produktom. Rast BDP sta zmanjševala krčenje finančnih in zavarovalniških dejavnosti ter gradbeništva.
2. Slabši rezultati blagovne menjave v aprilu
V	aprilu so vrednosti skupne blagovne menjave s tujino stagnirale, kar je rezultat zmerne rasti menjave znotraj EU in precejšnega padca menjave z državami izven EU. Tudi saldo je po več mesecih negativen, zaradi večjega primanjkljaja v menjave znotraj EU, kot presežka v menjavi izven EU. Na medletne primerjave v aprilu lahko vpliva tudi različno število dni zaradi praznikov.
V	letošnjem aprilu je skupni izvoz znašal 1956 milijonov € (enako kot aprila lani), skupni uvoz pa 1963 milijonov € (3.0% več kot v enakem mesecu lani), kar pomeni primanjkljaj 7 milijonov € oziroma 99.7% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga
v članice EU 1503 milijone € (2.3% več kot leto prej), prejem blaga iz članic EU 1583 milijonov € (5.9% več), kar da primanjkljaj 80 milijonov € ali 94.9% pokritje prejema blaga z odpremo. Izvoz v nečlanice EU je znašal 453 milijonov € (7.2% manj kot leto prej), uvoz 380 milijonov € (7.8% manj), kar da presežek 73 milijonov € in 119.2% pokritje uvoza z izvozom.
V štirih mesecih skupaj znaša celotni izvoz 7786 milijonov € (3.2% več kot v enakem obdobju 2014), celotni uvoz 7662 milijonov € (3.7% več), kar še vedno da presežek 124 milijone € oziroma 101.6% pokritje uvoza z izvozom. Odprema blaga v članice EU je znašala 6076 milijonov€ (5.7% več kot pred letom), prejem blaga iz članic EU 6118 milijonov €, kar pomeni primanjkljaj 42 milijonov € ali 99.3% pokritje prejema z odpremo. Izvoz v nečlanice je v štiri mesečnem razdobju znašal 1709 milijonov €, uvoz 1544 milijonov €, kar da presežek 165 milijonov € ali 110.7% pokritje uvoza z izvozom.
3. Gospodarska klima v maju praktično nespremenjena, zaupanje potrošnikov še raste
Gospodarska klima se v maju praktično ni spremenila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je bil njen kazalnik v maju 2015 za 0,1 odstotne točke višji kot mesec prej in za 5,4 odstotne točke višji kot v maju 2014, hkrati pa je bila njegova vrednost za dobrih devet odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja.
Podatki kažejo, da je bila vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v maju 2015 za dve odstotni točki višja kot predhodni mesec, glede na maj 2014 je bila njegova vrednost višja za tri odstotne točke, glede na dolgoletno povprečje pa za osem. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma zvišale, znižala se je le vrednost kazalnika pričakovano zaposlovanje.
V storitvenih dejavnostih se je klima ohladila, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v maju 2015 za odstotno točko nižja glede na predhodni mesec in hkrati za 10 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z majem lani je bila njegova vrednost višja za 7 odstotnih točk.
Zaupanje v gradbeništvu je ostalo nespremenjeno, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v maju 2015 enaka kot aprila in za 11 odstotnih točk nižja kot maja 2014, hkrati pa je bila za 5 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se v primerjavi z aprilom večinoma znižale, zvišala se je le vrednosti kazalnika pričakovana naročila.
Naročila
INDUSTRIJA
GRADBENIŠTVO
normalna raven naročil		
i	Slovenija	
vTV^		EU28 1 1
		1 1
1 1		1 1
"" 1		1
10 0
-10. -20. -30. -40. -50. -60. -70.
normalna raven naročil		
i -- i i	i	Slovenija / \
i i	/—л / \ / A ^	EU28
/ \ J		
/	i	i -
2012	2013	2014 2015
15
Vir: Eurostat
2012
2013
2014
2015
Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v maju glede na predhodni mesec se je znižala za 4 odstotne točke, glede na maj 2014 pa je bil kazalnik višji za 2 odstotni točki. Vrednosti kazalnikov pričakovanj so se maja v primerjavi z aprilom v glavnem zvišale.
V celotni EU se je gospodarska klima maja v primerjavi z majem leta 2014 večinoma popravila. V gradbeništvu so se po podatkih Eurostata v maju 2015 naročila glede na mesec prej znižala za 2,6 odstotne točke, glede na maj lani pa so višja za 5,7 odstotne točke. Glede na april so se v maju za slabih 6 odstotnih točk zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se v enakem obdobju poslabšala za 9,5 odstotne točke. Splošni poslovni optimizem se je v maju v celotni evropski osemindvajseterici znižal in sicer za 0,7 odstotne točke, v primerjavi z majem lani pa je nižji za 0,2 odstotne točke.
Slovenski potrošniki so bili maja približno tako optimistični oziroma pesimistični kot aprila, njihov optimizem v primerjavi s tistim pred letom pa se je močno povečal; kazalnik zaupanja se je od aprila popravil za 3, od maja lani pa za 14 indeksnih točk. V maju so potrošniki nekoliko popravili aprilske ocene o svojem finančnem stanju v preteklih in v prihodnjih dvanajstih mesecih, nekoliko poslabšali mnenje o gospodarskem stanju v Sloveniji v preteklih in izboljšali oceno o gospodarskem stanju v prihodnjih dvanajstih mesecih. Od aprila so le malo spremenili ocene o brezposelnosti in inflaciji ter o finančnem stanju v svojem gospodinjstvu, pa tudi o primernosti trenutka in o svojih namerah za večje nakupe. Precej več kot aprila (za 10 indeksnih točk) pa jih je maja sodilo, da je primeren čas za varčevanje, več (za 7 indeksnih točk) jih tudi namerava varčevati.
Mnenja potrošnikov
	2014		2015		razlika	
	april	maj	april	maj	2015/52015/4	2015/5 2014/5
Kazalnik zaupanja potrošnikov	-31	-24	-13	-10	3	14
Finančno stanje gospodinjstva v zadnjih 12 mesecih	-40	-38	-24	-23	1	15
Finančno stanje gospodinjstva v prihodnjih 12 mesecih	-22	-20	-5	-2	3	18
Gospodarsko stanje v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih	-61	-50	-27	-29	-2	21
Gospodarsko stanje v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih	-31	-19	-3	-2	1	17
Gibanje cen v zadnjih 12 mesecih	26	29	10	10	0	-19
Gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih	29	25	4	3	-1	-22
Raven brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih	35	27	16	17	1	-10
Primernost trenutka za večje nakupe	-41	-40	-40	-43	-3	-3
Večji nakupi v prihodnjih 12 mesecih	-13	-17	-13	-12	1	5
Primernost trenutka za varčevanje	-21	-12	-37	-27	10	-15
Varčevanje v prihodnjih 12 mesecih	-36	-30	-27	-20	7	10
Sedanje finančno stanje v gospodinjstvu	8	12	15	16	1	4
16
Vir: SURS
Pojasnilo: Anketirani imajo pri vprašanjih vnaprej ponujene odgovore, ki so razporejeni od zelo pozitivnih (PP), pozitivnih (P), nevtralnih (N), negativnih (M), do zelo negativnih (MM). Ravnotežje (B) se iz odgovorov izračuna takole: B = (PP + У2Р) - (У2М + MM). Osebe, ki so odgovorile, da je, oziroma da bo stanje enako, torej ne vplivajo na rezultat. Pri večini ravnotežij višja vrednost pomeni višji delež optimističnih odgovorov.
V letu dni se je pesimizem (negativne številke še naprej kažejo, da je pesimistov več kot optimistov) močno zmanjšal. Za mnogo boljše kot pred letom potrošniki ocenjujejo svoje finančno stanje in gospodarsko stanje v Sloveniji, nižja naj bi bila inflacija in brezposelnost, znižali pa so oceno o primernosti trenutka za večje nakupe, a povečali svojo pripravljenost zanje. Istočasno so znižali oceno o primernosti trenutka za varčevanje, a povečali namero, da bi sami varčevali. Več kot lani jih tudi meni, da je njihovo finančno stanje ustrezno.
Zaupanje potrošnikov
-20
-30
-50
17
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Vir podatkov:SURS
0
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija precej večja
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi povečala. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila v marcu za 7,7% višja kot v enakem mesecu leta 2014; impulzni trend kaže, da se je v marcu industrijska produkcija zviševala po stopnji 1,09% mesečno. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v marcu za 0,7% nižje kot v mesecu prej, v primerjavi z marcem lani pa za slabe tri odstotke višje.
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem marcu v primerjavi z marcem 2014 povečala za slabe tri desetine. Impulzni trend pa kaže, da se je v marcu dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 4.71%.
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v marcu v primerjavi z marcem 2014 zvišala za 8,8%, impulzni trend pa kaže, da se je v marcu dejavnost predelovalne industrije zviševala po stopnji 1,32% mesečno.
Podatki Eurostata kažejo, da je v marcu 2015 glede na marec lani industrijska produkcija v EU28 ostala nespremenjena, na območju evra (EA18) pa je upadla za 0,3%. Glede na marec lani pa je v letošnjem marcu industrijska produkcija v EU28 porasla za 2,0%, na območju evra pa za 1,8%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v marcu glede na mesec poprej najbolj zrasla v Latviji (10,9%), največji padec pa je bil zabeležen na Nizozemskem (-3,6%) in v Litvi (-3,4%).
18
5. Turistično povpraševanje navzgor, število gradbenih ur višje kot pred letom
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del marca za dva odstotka višja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v februarju, v primerjavi z marcem 2014 pa se je znižala za dobre 4 odstotke. Število opravljenih gradbenih ur se je v marcu 2015 glede na enak mesec lani povečalo za 6,2%, njihov impulzni trend pa kaže njihovo rast po stopnji 0,66% mesečno.
Skupno število turističnih prenočitev se je po podatkih SURS-a povečalo. Marca jih je bilo za 2,2% več kot v enakem mesecu leta 2014, a impulzni trend kaže, da se je skupno število prenočitev v tretjem mesecu letos zniževalo po mesečni stopnji -0,39%. Pri tem je prišlo do porasta tujega turističnega povpraševanja, saj je v marcu število turističnih prenočitev tujih gostov poraslo za 3,2% glede na marec 2014, vendar impulzni trend prenočitev tujih gostov v marcu kaže krčenje po stopnji 1,07%. Število prenočitev domačih gostov se je v marcu povečalo za 1% glede na marec v letu 2014, impulzni trend prenočitev domačih gostov v marcu kaže rast po stopnji 0,96%.
Podatki SURS-a o transportu za marec 2015 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu prepeljanih za 13% več potnikov kot marca lani, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo v zračnem prevozu večje za 10%. V koprskem pristanišču je bilo marca pretovorjenih 1,6 milijona ton blaga ali za 6% manj kot marca lani.
6. Nižanje brezposelnosti se še nadaljuje
Na trgu dela se stanje nekoliko popravlja. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v marcu povečalo na 920565 oziroma za 657 oseb glede na mesec prej, glede na marec 2014 pa se je število povečalo za 6181 oseb oziroma 0,7 odstotka. V marcu je bilo v Sloveniji 802466 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na februar se je število delovno aktivnih povečalo za dobrih 5 tisoč oseb, glede na marec 2014 pa za slabih 15 tisoč oseb oziroma 1,9 odstotka. Med zaposlenimi osebami jih je bilo v marcu še vedno slabih 93% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od marca lani povečalo za 1,5 odstotka. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na marec 2014 povečalo za 3,1%. Med samozaposlenimi pa je bilo 64% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v marcu povečalo za 382.
Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec aprila 2015 registriranih 114923 brezposelnih oseb, kar je za 3176 oseb oziroma 2,7% manj kot ob koncu marca, v primerjavi z aprilom 2014 pa je bilo brezposelnih oseb manj za 8713 oziroma 7%. V letošnjem aprilu se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 6532 brezposelnih oseb, kar je 7,6% manj kot v marcu in za 8,8% manj kot aprila 2014. Med novo prijavljenimi je bilo 753 iskalcev prve zaposlitve, 1306 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3550 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je aprila letos znašal 9708
brezposelnih oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 7334, kar je slabih 19% manj kot marca, v primerjavi z aprilom 2014 pa je bilo zaposlitev manj za 3,8%.
Po podatkih Eurostata je bila aprila 2015 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA18) 11,1%, kar je glede na mesec poprej manj za desetinko odstotne točke ter 0,6 odstotne točke manj kot aprila lani. V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v aprilu 9,7% in se je glede na enak mesec v 2014 zmanjšala za 0,6 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo aprila v EU28 23,5 milijona brezposelnih oseb, od teh 17,8 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v aprilu najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili v Nemčiji (4,7%), najvišjo pa v Španiji (22,7%) in v Grčiji, za katero februarski podatek znaša 25,4%.
19
CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA
7. Slovenija še naprej zaostaja v rahljanju deflacijskega primeža
Deflacija v Sloveniji tudi aprila ostaja nekoliko vztrajnejša kot v celotnem evrskem območju, v katerem se medletni harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin v aprilu ni spremenil, v maju pa se je povečal za 0.34 odstotke. V Sloveniji se je v aprilu zmanjšal za 0.74 odstotka.
Medletna dinamika inflacije v Sloveniji in evro območju
Vir: Eurostat
Cene na drobno so se maja povečale za 0.8 odstotka, v letošnjem letu (od decembra) za 0.7 odstotka vendar so še za 0.5 odstotka nižje od cen na drobno maja lani; od povprečja v
letu 2005 pa so višje za 23.14 odstotka. K majskemu porastu cen na drobno so večji delež prispevale podražitve blaga za 1.1 odstotek, zavirale pa so ga podražitve storitev, ki so se podražile le za 0.1 odstotek. Blago se je tudi v letošnjem letu (od decembra) podražilo bolj kot storitve. V medletni primerjavi je drugače; od maja lani se je blago pocenilo za 0.9 odstotka, storitve pa so se podražile za 0.3 odstotka. Impulzni trend kaže na nadaljevanje zniževanja cen na drobno; po njem se cene na drobno v aprilu krčijo pa 0.29 odstotka mesečno, precej hitreje kot v prvih treh mesecih letos.
20
V maju ni prišlo do pocenitve v nobeni od skupin produktov, a tudi drastičnih podražitev ni bilo; med dvanajstimi skupinami so cene zrasle v petih skupinah, ki predstavljajo približno 40 odstotkov dobrin in storitev, znižale pa so se v sedmih. Še najbolj, za 1.6 odstotka, se je podražila hrana, za 1.3 odstotka pa prevoz. Hrana se je od decembra podražila za 4 odstotke; deloma gre za sezonske in deloma za bolj dolgoročne podražitve. Od maja lani se je hrana podražila za 1.3 odstotka, bolj sta se v letu dni podražila alkohol in tobak ter rekreacija in kultura.
Rast cen za 23.14 odstotka v desetletju so pospeševale cene alkoholnih pijač in tobaka, hrane in brezalkoholnih pijač ter stanovanj; zavirale pa so jih cene prevoza, komunikacij ter obutve in obleke.
Cene na drobno v maju 2015
	struktura (%)	maj 2015/ december 2014	maj 2015/ april 2015	maj 2015/ maj 2014	maj 2015/ leto 2005
SKUPAJ	100	100,7	100,8	99,5	12314
01 Hrana in brezalkoholne pijače	17,0	104.0	101,6	101,3	141,98
02 Alkoholne pijače in tobak	5,8	100,2	1001	101,8	165,95
03 Obleka in obutev	7,5	101,5	101,9	98,3	10619
04 Stanovanje	13,3	99,2	100,2	98,7	145,40
05 Stanovanjska oprema	6,9	99,5	100,3	97,9	120,44
06 Zdravje	5,3	99,9	100,0	99,7	110,22
07 Prevoz	15,2	99,5	101,3	96,0	101,65
08 Komunikacije	4,5	101,8	100,0	99,5	93,41
09 Rekreacija in kultura	101	991	100,9	102,2	11511
10 Izobraževanje	1,3	100,0	100,0	100,8	125,41
11 Gostinske in nastanitvene storitve	5,5	100,7	100,0	99,7	131,77
12 Raznovrstno blago in storitve	7,6	100,9	100,2	100,7	128,81
Skupaj brez sezonskih proizvodov	91,5	99,8	100,4	991	122,44
Blago	68,6	100,9	1011	991	122,77
Storitve	31,4	1001	1001	100,3	123,83
Vir: SURS
Cene industrijskih proizvodov so bile aprila za 0,2% višje kot marca in za 0,9% višje kot aprila lani. Pri tem so bile cene izvoznih proizvodov v aprilu za 0,5% višje kot v marcu, proizvodi, prodani na trge držav zunaj evrskega območja, so se podražili za 1,5%, proizvodi, prodani na trge držav v evrskem območju, pa so se pocenili za 0,1%. Tudi cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na domačem trgu so bile v aprilu za 0,1% nižje kot v prejšnjem mesecu. V letu dni so se cene proizvodov, prodanih na tujih trgih zvišale za 1,8%, cene proizvodov, prodanih na domačem trgu, pa se v enem letu v povprečju niso spremenile.
Med skupinami dejavnosti po namenu porabe proizvodov so se v aprilu podražili proizvodi za široko porabo (za 1,0%) in proizvodi za investicije (za 0,2%), medtem ko so se cene surovin in energentov znižale (prvih za 0,3%, drugih za 0,2%). Na aprilsko zvišanje cen so vplivale predvsem višje cene v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov, cene v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, cene v proizvodnji oblačil ter cene v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic. Znižanje cen pa je bilo izrazitejše v obdelavi in predelavi lesa ter izdelkov iz lesa, v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas ter v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav.
21
8. Marca so zaslužili več, na uro pa manj kot februarja
Povprečna marčna neto plača je bila 1008 evrov, kar je za 18 evrov oziroma 1.8 odstotka več kot februarja. Marčno zvišanje je bilo splošno, povprečne mesečne plače so bile v vseh dejavnostih višje ali vsaj enake kot februarja. Splošno zvišanje mesečnih plač gre pripisati številu delovnih ur, saj se je povprečna urna plača znižala s 6,32 evra v februarju na 5,98 evra v marcu torej za 34 centov oziroma 5.4 odstotke. Povprečne urne plače so bile marca v vseh dejavnostih manjše kot februarja.
V letu dni, torej od marca 2014, se je neto mesečna plača zvišala za 1,1 odstotka, urna pa se je znižala za 2,1 odstotka.
Marčne plače
	Mesečne pla		če	Urne plače		
	marec €	marec 2015/ februar 2015	marec 2015/ marec 2014	marec €	marec 2015/ februar 2015	marec 2015/ marec 2014
Skupaj	1008,10	101,8	1011	5,98	94,6	97,9
kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo	869,81	104,7	98,7	517	99,0	95,6
Rudarstvo	1289,79	104,5	99,4	7,48	98,7	94,8
predelovalne dejavnosti	992,89	101,7	103,8	5,78	94,9	100,5
oskrba z elektriko, plinom in paro	1404,42	1051	96,9	8,09	96,0	92,4
oskrba z vodo, ravnanje z okoljem	962,07	101,0	102,5	5,57	93,8	97,7
Gradbeništvo	794,35	101,4	99,7	4,79	95,6	96,4
trgovina, vzdrževanje motornih vozil	91812	103,4	100,3	5,52	96,0	97,9
promet in skladiščenje	947,36	1011	100,4	5,59	94,9	97,4
Gostinstvo	730,28	102,3	98,7	4,60	96,8	97,3
informacijske in komunikacijske dejavnosti	133916	104,7	105,5	7,87	96,3	101,2
finančne in zavarovalniške dejavnosti	1382,28	105,0	1041	8,24	95,9	99,4
poslovanje z nepremičninami	977,58	103,7	99,2	5,89	96,6	961
strokovne, znanstvene, tehnične dejavnosti	1099,86	103,0	99,5	6,64	95,4	96,4
druge raznovrstne poslovne dejavnosti	697,79	100,3	1001	4,32	94,5	98,0
javna uprava, obramba, socialna varnost	1142,00	100,0	101,6	6,66	90,7	96,8
Izobraževanje	1071,56	100,5	100,3	6,46	92,0	961
zdravstvo in socialno varstvo	1077,69	100,9	100,2	6,23	951	98,0
kultura, razvedrilo in rekreacija	1049,38	100,7	1001	6,30	91,8	96,3
druge dejavnosti	894,53	100,9	99,2	5,57	95,5	97,7
22
Razmerja med plačami po posameznih dejavnostih se niso bistveno spremenila; na vrhu ostajajo neto plače v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (1404 €), sledijo jim plače v finančnih in zavarovalniških storitvah (1382 €), tem pa plače v informacijski in komunikacijski dejavnosti (1339 €) in rudarstvu (1289 €). Več kot 1000 evrov neto so zaslužili še v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, v javni upravi in obrambi, v zdravstvu in socialnem varstvu ter v kulturni dejavnosti. Manj kot 700 evrov so marca zaslužili zaposleni v raznovrstnih poslovnih dejavnostih.
Pri neto urnih plačah se vrstni red na vrhu ni spremenil; najvišje so bile neto urne plače v finančnih in zavarovalniških storitvah (8,24 €), sledile so jim plače v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (8,09 €), tem pa plače v informacijski dejavnosti (7,87 €) ter rudarstvu (7,48 €). Več kot 6 evrov na uro so zaslužili zaposleni v javni upravi in šolstvu,
najmanj, manj kot 5 evrov, pa zaposleni v gostinstvu (4,60 €) in v drugih raznovrstnih dejavnostih (4,32 €).
Ob splošnem zmanjšanju urne plače od februarja do marca (za 5.4 odstotka) se je urna plača najbolj, za 9,7 odstotka, znižala v javni upravi in obrambi, najmanj, za odstotek, pa v kmetijstvu. Za več kot pet odstotkov so se znižale plače urne v predelovalni dejavnosti, oskrbi z vodo, prometu in skladiščenju, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, izobraževanju in kulturi.
V primerjavi z marcem lani so se urne plače znižale za 2,1 odstotka. Tudi v medletni primerjavi je bilo znižanje splošno, nad lansko marčno ravnjo so bile le plače v informacijski in komunikacijski dejavnosti ter v predelovalni industriji. Ob povečanju BDP v primerjavi z lanskim letom je očitno, da so zaposleni potegnili krajši konec; tudi podatki o plačah torej ne podpirajo »splošno znane resnice« o nujnosti znižanja stroškov dela.
23
FINANČNA GIBANJA
9. Majska »luknja« v javnofinančnih blagajnah
Maja naj bi vse javne blagajne zbrale 1098 milijonov evrov, kar je kar za 245 milijonov manj kot aprila in za 193 milijonov evrov oziroma 15 odstotkov manj kot maja lani. Tako slab rezultat sta povzročila dva vira javnofinančnih prihodkov. Prvi je trošarina, ki je maja prinesla le 71 milijonov evrov, kar 54 milijonov manj kot aprila in 63 milijonov ali malone pol manj kot maja lani. Vsebinskega razloga za tako velik padec trošarin ni, saj se z drugima posrednima davkoma (DDV po obračunu in DDV od uvoženega blaga) v maju ni dogajalo nič dramatičnega. Del majskega padca gre najbrž pripisati zelo dobremu aprilskemu prilivu, del pa bodočemu junijskemu. Drugi vir »luknje« so prihodki upravnih enot, ki naj bi po začasnih podatkih Ministrstva za finance maja prinesli 26 milijonov evrov, kar je sicer precej normalen mesečni prihodek, vendar naj bi bilo to le 15 odstotkov oziroma kar 142 milijonov evrov manj kot maja lani. No, letošnjo majsko »luknjo« je povzročil lanskoletno majsko vplačilo koncesij, ki so v proračune prinesle kar 168 milijonov evrov.
Drugi davčni prihodki so bolj ali manj skladni z dogajanji v gospodarstvu. Izrednemu aprilskemu prilivu od davka na dohodke pravnih oseb je sledil maj, v katerem so povračila davka presegla vplačila. Majska dohodnina zaostaja za dohodninami prejšnjih mesecev, vendar je s 155 milijoni za 3 milijone evrov ali 2 odstotka višja kot pred letom. DDV po obračunu je prinesel 215 milijonov evrov, kar je 7 milijonov evrov ali 3.4 odstotke več kot pred letom, DDV od uvoženega blaga pa 60 milijonov, 3 milijone evrov ali 5 odstotkov manj kot maja lani. Prispevki za zdravstveno zavarovanje so bili 195 milijonov evrov, kar je za 3.6 milijonov (1.9%) več kot pred letom, prispevki za pokojninsko blagajno z 289 milijonov evrov pa so bili za 10 milijonov ali 3.6 odstotkov večji kot lani.
24
Majska trošarina in majska »luknja« prihodkov upravnih enot močno vplivata na kumulativne prihodke. Skupni javnofinančni prilivi 5875 milijonov evrov so po maju le še za 53 milijonov oziroma slab odstotek večji kot so bili v enakem razdobju lani. Davki od dohodkov pravnih oseb so za 67 milijonov evrov ali 34 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, do maja vplačana dohodnina je z 846 milijoni evrov za 21 milijonov evrov ali za 2.6 odstotkov večja od lanske. DDV po obračunu je prispeval 1103 milijone evrov, kar je za 62 milijonov evrov ali za malone 6 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Za 3.48 odstotka oziroma 10.3 milijone evrov večji so prilivi iz DDV na uvoženo blago. Vplačila v blagajno ZZZ so do maja dosegla 977 milijonov evrov, bila so za 23 milijonov ali za 2.5 odstotka višja kot lani, za 40 milijonov ali za slabe 3 odstotke so bila večja tudi vplačila v blagajno ZPIZ; ta je do maja zbrala 1442 milijone evrov.
Podatki o odhodkih javnih blagajn zamujajo za podatki o prihodkih; imamo jih do marca. V prvih treh mesecih so odhodki javnih blagajn znašali 4286, javnofinančni primanjkljaj 654 in primarni primanjkljaj 227 milijonov evrov. Tekoči odhodki so bili 1970, tekoči transferi pa 1933 milijonov evrov, za investicije in investicijske transfere je bilo skupno porabljenih le 213 milijonov evrov, oziroma pet odstotkov skupnih odhodkov (v pred kriznih letih je bilo investicijam namenjenih več kot 10 odstotkov javnofinančnih odhodkov).
V prvih štirih mesecih smo v blagajno EU plačali 206 milijonov evrov, od tega iz naslova bruto nacionalnega dohodka 140 milijonov; v enakem obdobju smo iz blagajne EU prejeli 314 milijonov evrov; 140 milijonov za izvajanje skupne kmetijske politike, 79 iz strukturnih skladov in 133 iz kohezijskega sklada.
10. Se kreditiranje res izboljšuje? Ni videti
Svet BS pa naj bi v začetku junija našel znamenja obrata v kreditiranju nebančnega sektorja, kar naj bi se kazalo v rasti obsega novo odobrenih kreditov. Vsaj za enkrat podatki o skupnih kreditih tega ne potrjujejo, saj se medletno krčenje kreditov nefinančnim družbam nadaljuje po dosedanjih stopnjah, krediti prebivalstvu bolj kot ne stagnirajo, krediti finančnim nedenarnim družbam pa se prav tako hitro krčijo. Tudi izkaz poslovnega uspeha bank v prvem četrtletju ne kaže premikov; prihodek od obresti se je od lanskih 360,8 milijonov evrov skrčil na letošnjih 282,8 milijonov oziroma za 21,6 odstotkov, odhodki za obresti pa od 155,2 na 90,3 milijonov evrov, oziroma za 41.8 odstotkov. Čisti obrestni prihodki so tako padli od lanskih 205,5 milijonov na letošnjih 192,5 milijonov evrov, oziroma za 6.3 odstotke.
Prenovljen Zakon o bančništvu Z-Ban prinaša nove nadzorniške ukrepe, ki jih lahko uporabi BS; gre pravzaprav le za nadaljevanje vse večje regulacije in vse več nesmiselnih pravil za delovanje bank.
Aprila je skupna aktiva bank znašala 42.8 milijarde evrov, približno 300 milijonov manj kot marca. Banke so imela 8001 milijonov evrov terjatev do države, za 1776 milijonov v posojilih in za 6225 milijonov v vrednostnih papirjih. Terjatve do nedenarnih finančnih družb v višini 1642 milijona evrov je sestavljalo za 967 milijonov evrov posojil in za 553 milijonov evrov vrednostnih papirjev.
Posojila nefinančnim družbam se še naprej zmanjšujejo. Konec aprila so znašala 11054 milijona evrov in so bila za 110 milijonov evrov manjša kot konec marca in za 2681 milijonov evrov manjša kot aprila 2014. Posojila gospodinjstvom, ki so znašala 8826 milijona evrov, so bili za 8 milijonov evrov manjša kot marca in za 23 milijonov evrov manjša kot aprila lani.
25
Depoziti podjetij v višini 4465 milijona evrov so se zmanjšali za 45 milijonov, a so bili za 309 milijonov ali za 7.09 odstotka večji kot pred letom, depoziti prebivalstva v višini 15490 milijona evrov so se zmanjšali za 103 milijone, a so bili za 627 milijonov evrov ali 4.22 odstotka večji kot pred letom. Država pa je v aprilu svoje depozite v bankah zmanjšala za dobro milijardo evrov, od 3366 na 2265 milijonov.
Krediti
32,000. 30,000. 28,000. 26,000. 24,000. 22,000. 20,000 18,000
mil. €
2011
2012
2013
2014	2015
Vir: BS
V GG večkrat postavljena vprašanja o smiselnosti drastičnega zmanjševanja aktivnosti bank v času pospešene gospodarske aktivnosti in o vlogi Banke Slovenije ter lastnika bank-države pri tem, ostajajo neodgovorjena. Zdaj je sicer že povsem jasno, da pasivnosti bank ne gre pripisati le preplašenosti bankirjev, ki so sadove svojega sodelovanja v hazardiranju pred krizo prenesli na »tajkune«, ampak tudi za izpolnjevanje »obljub« naših oblasti, da bodo krčile domači bančni sistem, ki so jih BS in vlada dale evropskim institucijam. Konec zgodbe je bolj ali manj znan in povezan z zahtevami EK, da Slovenija do konca leta
2016 proda NKBM in do konca leta 2017 še NLB, ter da morata banki voditi neagresivno politiko, kar implicira postopno pretvarjanje sistemske banke v poceni prodano zakotno lokalno podružnico. Bančne posle, sodeč po ponudbah prek spleta, namesto bank vse bolj opravljajo »odlične tuje banke«, na kar kažejo njihove kar z Google prevajalnikom poslovenjene spletne ponudbe. Banke pa se medtem preživljajo z dviganjem cen za plačilni promet in upravljanje računov.
26
Na krčenje bančništva kažejo tudi primerjave dinamike aktive, posojil in depozitov ter kapitala bank v Sloveniji s članicami evro območja. V letu dni se je bančni sistem v Sloveniji skrčil za pet odstotkov, v evro območju pa se je povečal za tri odstotke. Bolj kot v Sloveniji se je skrčila aktiva bank le na Portugalskem in Irskem, manj kot v Sloveniji pa se je skrčila tudi v Grčiji, Španiji, Italiji, Cipru, Litvi in Avstriji. K tri odstotnemu povečanju aktive bank evro območja pa so največ pripomogle Finska, Belgija, Nizozemska in Nemčija.
Letna dinamika posojil in depozitov, april 2015
		Posojila				Depoziti				
	aktiva	Skupaj	državi	nefin. družbe	gospodinjstva	skupaj	bank	države	ostalih	Kapital
Evro	3,0	0,4	2,6	-0,4	0	11	-2,8	32,9	2,7	2,9
Belgija	8,5	10,4	0,6	0,9	14,9	1,8	-13,4	-8,3	5,3	1,7
Nemčija	5,6	1,5	1,7	1	1,8	1,4	-1,4	-27,4	2,8	6,4
Estonija	5,8	7,9	-5,4	31	31	6,7	-5,9	22,6	7,9	9,4
Irska	-51	-91	-37	-12,9	-5,2	-10,4	-13,3	-46,2	-5,8	-2,9
Grčija	-2,8	-4,4	26,8	-2,2	-31	1,4	49,7	-35,5	-191	10
Španija	-2,3	-2,7	2,5	-4,6	-3,6	-2,5	-7,8	22,4	-1,2	2,2
Francija	4,3	-0,6	3,2	3,5	-1,7	1,7	-2,2	37,3	5,2	1,9
Italija	-0,5	1	1,3	-2,3	-0,5	31	-6	186,5	4,7	11
Ciper	-1,2	1,8	-51	-1,6	-1,5	-101	-25,6	-	-2,4	131
Latvija	7,3	-01	-	-5,4	-3,4	4,2	-0,4	-13,5	6,0	8,2
Litva	-4,0	01	-3,2	-0,2	2,2	8	-31,3	28,7	131	6,5
Luksemburg	3,4	5,8	-6,2	1,9	2,9	7	6,7	-1,5	7,3	-2,7
Malta	1,8	-2,9	2,9	-3,8	7	91	-12,5	21	21,6	-34,3
Nizozemska	7,4	3,4	12,2	0,3	1,9	4	7	12,7	3,5	6,8
Avstrija	-3,2	-3,4	-0,3	11	1	0	-5,3	20,4	2,5	-4,2
Portugalska	-6,6	-5,8	-1,7	-5,5	-3,4	-6	-23,5	-13,9	11	12,7
Slovenija	-5,0	-9,5	71	-12,5	-1,2	-7,7	-41	23,4	3,0	57,2
Slovaška	5,2	6,4	2,3	2	13,3	4	-6,5	111,4	3,6	8,3
Finska	11,7	3	8,7	5,2	1,4	41	2,4	15,6	4,3	10,6
Vir: ECB
Obseg posojil se je v letu dni najbolj, za 9.5 odstotkov, skrčil v Sloveniji; po krčenju posojil nefinančnim družbam Slovenija dela družbo Irski; v Sloveniji so se posojila nefinančnim družbam v letu dni zmanjšala za 12.5 odstotka, na Irskem za 12.9 odstotka. S krčenjem za 1.2 odstotka se Slovenija uvršča tudi med devet članic evro območja, v katerih so se (sicer precej manj kot podjetjem) zmanjšala posojila gospodinjstvom. Prav tako Slovenija sodi med države s padcem depozitov, ki pa ga determinira veliko zmanjšanje medbančnih poslov in nihanja depozitov države, saj so depoziti ostalih sektorjev zrasli za 3 odstotke (zmanjševali so se le v Grčiji, Španiji, na Irskem in na Cipru). Daleč najbolj med vsemi članicami, kar za 57,2 odstotka, pa je porasel kapital v slovenskem bančnem sistemu, kar ob pasivnosti bank postavlja vprašanje, čemu služi.
Da je slovenski bančni sistem primeren za poskuse evropskih denarnih oblasti z novotarijami (na primer z zaplembo podrejenih obveznic), kažejo podatki o njegovi »velikosti«. Aktiva slovenskih bank je bila aprila le 1.33 tisočinke aktive bančnega sistema evro območja. Nekoliko nad tem povprečjem je posojilna aktivnost bank, saj so posojila slovenskih bank 1,63 tisočink posojil bank evro območja, posojila podjetjem 2,60 tisočink in gospodinjstvom 1,68 tisočink.
27
Deleži Slovenije v nekaj postavkah bilance bank evro območja
	mrd. €	mrd. €	delež v tisočinkah
POSOJILA	17178,4	28,1	1,63
- monetarnim finančnim institucijam	5295	5,3	1,00
- državi	1139,5	1,8	1,57
- nefinančnim družbam	4302	11,2	2,60
- gospodinjstvom	5225,8	8,8	1,68
OBVEZNICE			
- državni sektor	1899,9	7,6	4,00
DELNICE	1200,5	1,0	0,83
SKUPAJ AKTIVA	32179,9	42,8	1,33
VLOGE	17061	29,8	1,74
- monetarnih finančnih institucij	5482,5	5,2	0,94
- centralne države	198,5	2,4	12,09
ostalih rezidentov	11380	22,2	1,95
KAPITAL IN REZERVE	2417	4,7	1,94
Vir. E CB
Svet ECB je 3. junija sklenil, da pusti obrestne mere za operacije glavnega financiranja, za odprto ponudbo mejnega posojila in za odprto ponudbo mejnega depozita nespremenjene, to je 0,05%, 0,30% in -0,20%. V Sloveniji se ničli postopoma bližajo tudi obrestne mere na vloge. Obrestna mera na vloge do enega leta gospodinjstev je bila marca 0.4 odstotna,
v evro območju 1.1 odstotna, za vloge nad enim letom pa 1,1 in 1,2 odstotna. Posojilne obrestne mere so v Sloveniji praviloma nad povprečjem, zmanjšujejo pa se podobno kot v evro območju. Obrestna mera za stanovanjske kredite je bila 2.4 odstotna (v evro območju 1.9), za potrošniške kredite pa 4.4 odstotna (5.2). Višje kot v EMU so tudi obrestne mere podjetjem, za zneske do enega milijona je 3.7 odstotna (2.9) nad 1 milijonom evrov pa 2.7 (1.4) odstotna.
28
Po poročilu BS se kakovost terjatev bank izboljšuje, kar pa podatki komajda potrjujejo. Terjatve, katerih plačilo zamuja za več kot 90 dni, so bile 15. marca 4199 milijona evrov. Delež terjatev z zamudami več kot 90 dni je od decembra lani do marca letos upadel z 11.9 na 11.4 odstotka, a predvsem zaradi padca deleža slabih terjatev tujcev z 20.6 na 17.2 odstotka, medtem ko se je delež slabih terjatev podjetij povečal s 17.7 na 17.8. Delež slabih terjatev gospodinjstev je s 5.3 odstotki ostal nespremenjen, znotraj tega pa se je delež slabih terjatev obrtnikov povečal s 16.5 na 16.7 odstotka.
11. Marca so bila gibanja v tekoči bilanci ugodna
V marcu je ugodna blagovna menjava vplivala tudi na ugodne rezultate tekoče plačilne bilance.
Saldo tekoče bilance je v marcu znašal 313.8 milijonov € (marca lani je bil 283.1 milijon €), kar je rezultat presežka v blagovni menjavi v višini 220.2 milijona € (lani marca 169.5 milijonov €), presežka v bilanci storitev 164.1 milijon € (138.4 milijone € lani), primanjkljaja v bilanci primarnih dohodkov dela in kapitala -30.5 milijonov € (marca lani je presežek znašal 12.7 milijonov €) in primanjkljaja v sekundarnih dohodkih države in ostalih sektorjev -40.0 milijonov € (-37.5 milijonov €). Med storitvami so potovanja dosegla presežek 100 milijonov €, kar je 6% več kot marca 2014.
Plačilna bilanca (milijoni €]
	Postavka	Januar-Marec		Marec	
		2014	2015		2015
I.	Tekoči račun	3377	408.8	2831	313.8
1.	3lago	297.5	364.3	169.5	220.2
11.	zvoz blaga	5,581.4	5,861.4	2,005.4	2179.0
1.2.	Jvoz blaga	5,283.9	5,4971	1,836.0	1,958.9
2.	Storitve	320.5	411.0	138.4	1641
21.	zvoz storitev	1176.8	1,258.4	435.3	471.2
Transport		354.2	375.4	130.2	1378
	Potovanja	387.7	416.4	140.0	148.8
2.2.	Jvoz storitev	856.3	847.4	296.9	3071
Transport		191.8	192.4	70.8	69.4
	Potovanja	132.9	136.7	46.7	48.0
3.	Primarni dohodki	-114.8	-192.0	12.7	-30.5
31.	Prejemki	307.4	275.4	159.2	134.7
	Od dela	119.6	1191	39.9	39.7
	Od kapitala	40.9	37.5	17.0	161
3.2.	zdatki	422.2	467.4	146.5	165.2
	Od dela	25.5	27.7	8.5	9.2
	Od kapitala	332.9	341.3	115.5	113.0
4.	Sekundarni dohodki	-165.5	-174.5	-37.5	-40.0
41.	Prejemki	179.8	171.8	58.6	578
	Državni sektor	86.1	77.7	27.7	26.0
4.2.	zdatki	345.3	346.3	961	978
	Državni sektor	207.0	206.4	48.2	48.3
II.	Kapitalski račun	-0.2	33.7	-1.7	9.4
III.	Finančni račun	333.0	778.3	408.9	469.3
1.	Neposredne naložbe	-81.4	-353.2	4.4	-262.6
2.	Naložbe v vrednostne papirje	-3,096.8	624.7	49.5	129.5
3.	Finančni derivativi	-2.0	16.5	2.2	5.5
4.	Ostale naložbe	3,355.7	510.5	373.3	564.6
5.	Rezervna imetja	157.5	-20.2	-20.5	32.3
IV.	Neto napake in izpustitve	-4.6	335.7	127.4	1461
29
Vir: BS
V prvem četrtletju skupaj je znašal presežek tekočega računa 408.8 milijonov € (v prvem četrtletju 2014 je bil 337.7 milijonov €), kot rezultat presežka blagovne menjave 364.3 milijone € (297.5 milijonov €), presežka storitvene menjave 411.0 milijonov €(lani 320.5 milijonov €), primanjkljaja v primarnih dohodkih dela in kapitala -192.0 milijonov € (-114.8 milijonov €) in primanjkljaja v sekundarnih dohodkih države in drugih sektorjev -174.5 milijonov € (-165.5 milijonov €). V slednjem so vključeni tako tekoči transferi kot repatriacija profitov tujih podjetij pri nas.
30
Kapitalski račun po treh mesecih 2015 izkazuje povečanje 33.7 (v enakem obdobju lani padec -0.2) milijonov €, na finančnem računu pa so se obveznosti povečale za 778.3 milijone € (lani 333.0 milijonov €). Saldo naložb v vrednostne papirje znaša 624.7 milijonov € (lani -3096.8 milijonov €), saldo ostalih naložb pa 510.5 milijonov € (v enakem obdobju lani 3355.7 milijonov €). Neto napake in izpustitve znašajo letos kar 335.7 milijonov € (vključujejo še zadržane dobičke tujih podjetij), v enakem obdobju lani so bile -4.6 milijonov €:
Po podatkih iz majskega Biltena Banke Slovenije je konec marca 2015 znašal bruto zunanji dolg Slovenije 47175 milijonov € (67 milijonov € manj kot mesec prej) pri čemer je državni delež že 64.4%. Neto dolg je znašal 13741 milijonov €, kar je 837 milijonov € manj kot mesec prej. Mednarodne rezerve banke Slovenije so bile konec aprila 2015 le 827 milijonov €, kar je 73 milijonov € manj kot mesec prej. Slovenskim desetletnim obveznicam donos raste, saj je bil 10.6. že 2.198%, vendar je še vedno nižji kot za italijanske in španske obveznice.
SPECIFIKE ZAGOTAVLJANJA TERCIARNE REZERVE ELEKTRIČNE ENERGIJE V SEDMIH EVROPSKIH DRŽAVAH
Vasja Kolšek, France Križanič, Žan Oplotnik	31
Povzetek
Vzdrževanje terciarne regulacijske rezervne moči zagotavlja nujno stabilnost elektroenergetskega sistema takrat, ko je izpostavljen enkratnim kratkoročnim upadom ponudbe ali hitrim skokom povpraševanja po električni energiji. Analiza na vzorcu sedmih evropskih držav je pokazala različen institucionalni okvir, v katerem sistemski operaterji izbirajo ponudnike storitev terciarne regulacijske rezerve, pa tudi vpliv velikosti trga na učinkovitost zagotavljanja te rezerve.
V	letu 2013 so bile cene terciarne regulacijske moči načeloma nižje v državah, kjer so te cene regulirane, in višje v državah, kjer se določajo tržno. Izjema je Nemčija, pri kateri je razvit trg terciarne regulacijske rezerve očitno vplival na zelo nizko raven cen teh storitev. Cene pozitivne terciarne regulacijske rezerve so v gospodarsko razvitih državah precej nižje od cen negativne terciarne regulacijske rezerve.
V	Sloveniji so cene terciarne regulacijske rezerve od 2009 do 2013 upadle (struktura cene se je ob tem precej spremenila) in bile leta 2013 približno enake kot v Avstriji, če za slovenski trg teh storitev ne upoštevamo dumpinškega nastopa ponudnika iz tujine.
Ključne besede
Struktura trga in oblikovanje cen, oskrba z električno energijo, energetika in makroekonomija
JEL: D40, L94, Q43
Abstract
Tertiary regulation electric power reserve provides emergency power to stabilize a power system in the case of abrupt short-term decline in the power supply or in the case of spikes in electricity demand. This analysis on a sample of seven European countries shows a different institutional framework, in which system operators choose providers of this reserve, as well as the impact of market size on the efficiency in providing these reserve services.
32
In 2013, the prices of tertiary regulation power reserve were, in principle, lower in countries where these prices were administratively set and higher in countries where they were determined by the market. Germany was exceptional in this case, where the developed tertiary regulation power reserve market apparently contributed to the very low level of prices of those services. In economically developed countries the prices ofpositive tertiary regulation power reserves are significantly lower than those of negative tertiary regulation power reserves.
In Slovenia the prices of tertiary regulation power reserves from 2009 to 2013 declined (together with large changes in the structure of this price). In 2013, they were approximately on par with Austria - if we do not take into account the dumping price of a foreign provider on the Slovenian tertiary regulation power reserve market.
Key words: Market Structure and Pricing, Electric Utilities, Energy and Macroeconomics
JEL: D40, L94, Q43
1. Uvod
Električna energija je dobrina, ki jo kot input potrebujemo pri proizvodnji, včasih pa tudi pri uporabi skoraj vseh ostalih dobrin. Njena nemotena dobava je ključna za normalno delovanje narodnega gospodarstva in celo za samo ohranjanje življenjskega standarda prebivalstva. Morebitna prekinitev te dobave povzroči stroške na napravah, izpad proizvodnje, zmanjšanje dodane vrednosti in znižanje koristnosti dobrin, pa tudi dolgoročnejšo spremembo v obnašanju udeležencev na trgu električne energije - spremembo investicijskih tokov, prekinitev poslovnih razmerij, višje cene,... .
Da bi zagotovili stabilno oskrbo svojega gospodarstva z električno energijo, skrbijo upravljavci elektroenergetskega omrežja (sistemski operaterji) za potrebne rezerve, ki jih vključujejo v sistem, kadar pride do izpada načrtovane ponudbe. Rezerve se delijo na dva sklopa (Zlatarev G., Omahen G., 2009). T.i. sekundarno rezervo zagotavljajo obrati v delovanju in uporabniki električne energije. Prvi povečajo proizvodnjo, drugi pa zmanjšajo porabo. V kolikor pride do izgube rezervne moči za sekundarno regulacijo, sistemski operaterji vključijo t.i. terciarno rezervo moči in tako zopet vzpostavijo normalno stanje rezerv.
33
Kako kakovostna je terciarna rezerva v danem elektroenergetskem omrežju, vidimo v primeru izrednih razmer oziroma motenj v dobavi električne energije po tem, kako hitro se zopet vzpostavi normalna in stabilna dobava te dobrine. Kot primer sodobnega in tudi danes v Sloveniji povsem možnega »električnega mrka«, v katerem sistemski operater ni imel na voljo dovolj zmogljivosti za kakovostno terciarno rezervo, lahko navedemo Italijo jeseni 2003 (UCTE, 2004). Ob tretji uri in osem minut zjutraj v noči iz 27. na 28 september 2003 je prišlo v Švici do izpada 380 kV daljnovoda Mettlen - Lavorgo (t.i. Lukmanieijeva povezava). Vzroka za izpad sta bila preobremenjenost in lokalno močna nevihta. Kontekst, v katerem se je izpad ponudbe električne energije v Italiji odvijal, pa je bil 13% odvisnost italijanskega trga od uvoza električne energije in kaskadni učinek izpada na povezavo preko ostalih daljnovodov (Francija, Slovenija, Avstrija). Analiza UCTE1 o vzrokih in poteku krize je pokazala, da je bil takrat eden glavnih problemov neobstoj zadostnih zmogljivosti za hiter zagon iz popolne »teme« (»black - start«). Izpad dobave električne energije je imel v Italiji velike kratkoročne (direktna škoda - tudi v komunikacijah in javnem transportu) ter srednjeročne (vpliv na investicije in trgovinske tokove) negativne učinke.
V nadaljevanju članka bomo videli precejšne razlike v načinu zagotavljanja terciarne rezerve po elektroenergetskih omrežjih v odvisnosti od institucionalnega okvirja in obsega tega omrežja. Slovensko elektroenergetsko omrežje je relativno majhno in si terciarno
1 UCTE - Union for the Co-ordination of Transmission of Electricity - združenje sistemskih operaterjev v celinskem delu Evrope.
34
rezervo zagotavlja z vključevanjem posebne enote - Termoelektrarne Brestanica, ki je v naših razmerah ključen faktor varne oskrbe z električno energijo.2
2. Regulacija in trg storitev za terciarno rezervo
Da bi ocenili razliko v načinu zagotavljanja terciarne rezerve glede na institucionalni okvir organiziranja elektroenergetskega sistema, pa tudi glede na njegovo velikost, smo se osredotočili na sedem elektroenergetskih sistemov, ki delujejo na trgu električne energije, relevantnem tudi za Slovenijo. Od pomembnejših držav na tem trgu v naši analizi, zaradi nemožnosti pridobiti podatke, manjka le Italija. Podatki prikazujejo razmere v letu 2013. Primerjali smo delovanje sistemskih operaterjev v naslednjih državah: Avstrija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Madžarska, Nemčija, Slovenija in Švica. V naši primerjavi smo se osredotočili na mehanizem določanja cen terciarne rezerve.
Institucionalni okvir, v katerem sistemski operaterji izbirajo ponudnike terciarne rezerve in določajo ceno za zagotovljeno rezervno moč, kaže naslednja preglednica:
•	regulativno določena cena:
•	Bosna in Hercegovina,
•	Črna gora (za domače ponudnike električne energije);
•	tržno določena cena (z dražbo):
•	letne dražbe:
Slovenija,
Črna gora (za tuje ponudnike električne energije);
•	občasne dražbe za obdobje krajše od enega leta:
periodične tedenske dražbe:
Švica (poleg vsakodnevnih dražb potekajo vsak teden dražbe za 7-dnevno obdobje); nekajdnevne dražbe:
Avstrija (na vsakih nekaj dni - od 1 do 5 dni - potekajo dražbe za 4-urne bloke), Madžarska (na vsakih nekaj dni - od 1 do 6 dni, največkrat za 2 dni in 5 dni -potekajo dražbe za določanje cene posamezne ure v teh dneh); vsakodnevne dražbe (za vsak dan potekajo dražbe z določanjem cen za 4-urne bloke): Nemčija, Švica.
2 Termoelektrarna Brestanica lahko pokrije kar 85% slovenskih potreb po terciarni regulacijski rezervni moči. Poleg TEB imajo kapacitete za zagotavljanje terciarne regulacijske rezervne moči na Slovenskem tudi Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, Termoelektrarna Šoštanj in Termoelektrarna Trbovlje.
V preglednici vidimo, da slovenski sistemski operater (ELES) storitve terciarne rezerve kupuje na večletnih dražbah. Pri tem ima različen časovni okvir nabave in različno trajanje storitve. Temu primerno se razlikuje tudi cena. V Bosni in Hercegovini državna komisija določi vsakoletno ceno in tudi (po posameznih mesecih različno) zahtevano terciarno regulacijsko rezervno moč od vsakega ponudnika električne energije. Tudi v Črni gori državna komisija vsakih nekaj let določi mesečne pavšalne zneske za domače ponudnike električne energije, medtem ko se za tuje ponudnike električne energije na dražbah določi letno ceno (podobno kot v Sloveniji). Na Madžarskem se cene določajo na dražbah za posamezno uro v danem dnevu, pri preostalih treh državah (Švica, Nemčija in Avstrija) pa se na dražbah določajo cene za posamezne 4-urne bloke (vsak dan po 6 blokov) tako za pozitivno kot za negativno terciarno regulacijsko rezervno moč.3 Poleg tega imajo v Švici še tedenske dražbe, kjer za ves teden (od vključno ponedeljka do vključno nedelje) na dražbah določijo cene za vse 4-urne bloke za pozitivno in negativno terciarno regulacijsko rezervno moč (skupaj torej 12 različnih cen).
35
Tabela 1:
Mehanizem določanja cen za terciarno regulacijsko rezervno moč
Država	Institucionalni okvir izbire ponudnika terciarne rezerve
Slovenija	Dražbe vsakih nekaj let (sistemski operater predhodno definira 3 produkte in zahtevano skupno moč za vsak produkt posebej; ponudnik ponudi moč, ceno za moč in ceno za aktivirano/angažirano energijo po posameznih produktih za celo leto).
Bosna in Hercegovina	Državni regulator za vsako leto posebej določi moč in (enotno) ceno za moč ter (enotno) ceno za aktivirano/angažirano energijo po posameznih mesecih za domače HE 4
Madžarska	Dražbe vsakih nekaj dni za posamezno uro tekom dneva. Za leto 2013 smo pridobili podatke o povprečnih dnevnih cenah (za od enega do 6 dni, najpogosteje za 2 in 5 dni). Sistemski operater vnaprej definira skupno moč; ponudnik ponudi moč in ceno za moč.
Avstrija	Dražbe vsakih nekaj dni za posamezni 4-urni blok v okviru teh nekaj dni (od enega dne do največ 5 dni) za katere poteka dražba. Sistemski operater vnaprej definira skupno moč za pozitivno in negativno terciarno regulacijsko rezervno moč; ponudnik ponudi moč, ceno za moč in ceno za aktivirano/angažirano energijo za vsak 4-urni blok posebej.
3	Pozitivno terciarno regulacijsko moč predstavljajo proste zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, ki se lahko hitro vključijo in nadomestijo nepredviden izpad proizvodnje te dobrine.
Negativno terciarno regulacijsko moč predstavljajo veliki porabniki električne energije, ki se lahko izključijo in tako amortizirajo nepredviden izpad ponudbe te dobrine.
4	Vključenih je pet domačih HE (HE Čapljina, HE Grabovica, HE Salakovac, HE Višegrad in HE Trebinje).
36
Črna gora
Institucionalni okvir izbire ponudnika terciarne rezerve
Šele s 1.10.2013 so začeli z uporabo sistemskih storitev.
Državna regulatorna agencija je za vsak mesec v naslednjih treh letih določila skupno moč in ceno za moč za domačo HE.
Državna regulatorna agencija je za vsako izmed treh let določila ceno za aktivirano/ angažirano terciarno regulacijsko energijo.
V okviru predhodno izvedene dražbe (predvidoma se bo izvedla vsakih nekaj let), na kateri je bila vnaprej definirana (manjkajoča) skupna terciarna regulacijska rezervna moč po mesecih, so bili za vsako leto posebej izbrani tuji ponudniki terciarne regulacijske rezervne moči.
Švica
Na tedenskih dražbah sistemski operater definira skupno moč za pozitivno in negativno terciarno regulacijsko rezervno moč; ponudnik ponudi moč in ceno za moč.
Na dnevnih dražbah sistemski operater definira skupno moč za pozitivno in negativno terciarno regulacijsko rezervno moč za 4-urne dnevne bloke; ponudnik ponudi moč in ceno za moč za vsak posamezni 4-urni blok.
Nemčija
Na dnevnih dražbah sistemski operater definira skupno moč za pozitivno in negativno terciarno regulacijsko rezervno moč za 4-urne dnevne bloke; ponudnik ponudi moč, ceno za moč in ceno za aktivirano/angažirano energijo za vsak posamezni 4-urni blok.
Glede na navedeno je jasno, da se število dražb za terciarno regulacijsko rezervno moč in število ponudnikov na teh dražbah po posameznih državah bistveno razlikuje. Kratek opis poteka dražb in konkurence na teh dražbah podajamo v Tabeli 2.
Tabela 2:
Število dražb in ponudnikov terciarne regulacijske rezervne moči
Država	Opis poteka izbire ponudnikov terciarne rezerve
Slovenija	Dražbe potekajo vsakih nekaj let. Za leto 2013 so se javila 3 podjetja, eno tuje in dve slovenski: •	za produkt C se javilo le eno (in to tuje) podjetje, •	za produkt B sta se javili dve podjetji (tuje in eno slovensko), •	za produkt A sta se javili le obe slovenski podjetji, pri čemer je sistemski operater sprejel 4 različne ponudbe enega izmed njiju. Na tej dražbi je sistemski operater torej sprejel 8 ponudb (5 za produkt A, 2 za produkt B in eno za produkt C).
Bosna in Hercegovina	Ni dražb.
Madžarska
Opis poteka izbire ponudnikov terciarne rezerve
Dražbe potekajo vsakih nekaj dni za posamezno uro tekom dneva, za leto 2013 smo pridobili podatke o povprečnih dnevnih cenah (za od enega do 6 dni, najpogosteje za 2 in 5 dni]: vse skupaj je bilo oddanih 184 ponudb.
Avstrija
Dražbe potekajo vsakih nekaj dni za pozitivno in negativno terciarno regulacijsko rezervno moč za posamezni 4-urni blok v okviru teh nekaj dni (od enega dne do največ 5 dni], za katere poteka dražba.
Na teh dražbah je sodelovalo od 2 do 9 ponudnikov, izbranih je bilo od 1 do 7 ponudnikov.
V letu 2013 je do največ 9 različnih ponudnikov sodelovalo na 113 (do 116] različnih dražbah za posamezni 4-urni blok (vse skupaj je to pomenilo izvedbo 1364 različnih dražb, na katerih je bilo potrebno obdelati 7784 ponudb, izmed katerih se je sprejelo 5621 ponudb].
37
Črna gora
Za domače ponudnike terciarne regulacijske rezervne moči ni dražb.
Dražbe za tuje ponudnike terciarne regulacijske rezervne moči bodo predvidoma potekale vsakih nekaj let. Za obdobje do 31.072015 sta bila izbrana dva ponudnika.
Švica
Na 50-ih tedenskih dražbah za pozitivno terciarno regulacijsko rezervno moč v letu 2013 je bilo oddanih 1726 ponudb, sprejetih je bilo 700 ponudb.
Na 50 tedenskih dražbah za negativno terciarno regulacijsko rezervno moč v letu 2013 je bilo oddanih 1260 ponudb, sprejetih je bilo 606 ponudb.
Za dnevne dražbe v letu 2013 za vsak 4-urni blok, ločeno za pozitivno in negativno terciarno regulacijsko rezervno moč, so podatki naslednji:
•	za negativno terciarno regulacijsko rezervno moč je bilo od 70 do 304 ponudb na dan, od 9 do 52 ponudb na posamezni dnevni dražbi za posamezni 4-urni blok, izbranih je bilo od 2 do 28 ponudb za posamezni blok oziroma od 23 do 142 ponudb na dan; v celotnem letu 2013 je bilo izvedenih 2190 dražb (365*6], na katerih je bilo oddanih 44442 in sprejetih 18228 ponudb, po posameznih 4-urnih blokih je to pomenilo sprejem od 2728 do 3477 ponudb in obdelavo od 7066 do 7944 ponudb;
•	za pozitivno terciarno regulacijsko rezervno moč je bilo od 74 do 197 ponudb na dan, od 11 do 35 ponudb na posamezni dnevni dražbi za posamezni 4-urni blok, izbranih je bilo od 3 do 20 ponudb za posamezni blok oziroma od 24 do 109 ponudb na dan; v celotnem letu 2013 je bilo izvedenih 2190 dražb (365*6], na katerih je bilo oddanih 48882 in sprejetih 23208 ponudb. Po posameznih 4-urnih blokih je to pomenilo sprejem od 3715 do 4029 ponudb in obdelavo od 7975 do 8278 ponudb.
V letu 2013 je bilo torej izvedenih 4480 (2 * 50 + 2 * 365 * 6] dražb, na katerih je bilo oddanih 96310 (1726 + 1260 + 44442 + 48882] ponudb in sprejetih 42742 (700 + 606 + 18228 + 23208] ponudb.
Država	Opis poteka izbire ponudnikov terciarne rezerve
V	letu 2013 dnevne dražbe za vsak 4-urni blok, ločeno za pozitivno in negativno terciarno regulacijsko rezervno moč. Sistemski operater je na teh dražbah izbiral najugodnejše ponudnike. Podatki so naslednji:
•	za negativno terciarno regulacijsko rezervno moč je bilo od 1460 do 2796 ponudb na dan, od 169 do 563 ponudb na posamezni dnevni dražbi za posamezni 4-urni blok, izbranih je bilo od 20 do 312 ponudb za posamezni blok oziroma od 544 do 1813 ponudb na dan; v celotnem letu 2013 je bilo izvedenih 2190 dražb (365*6), na katerih je bilo oddanih 738128 in sprejetih 460897 ponudb. Po posameznih 4-urnih blokih je to pomenilo sprejem od 73527 do 81002 ponudb in obdelavo od 115714 do 129 074 ponudb;
•	za pozitivno terciarno regulacijsko rezervno moč je bilo od 1628 do 2659 ponudb na dan, od 244 do 480 ponudb na posamezni dnevni dražbi za posamezni 4-urni blok, izbranih je bilo od 130 do 290 ponudb za posamezni blok oziroma od 872 do 1629 ponudb na dan; v celotnem letu 2013 je bilo izvedenih 2190 dražb (365*6), na katerih je bilo oddanih 774244 in sprejetih 478774 ponudb. Po posameznih 4-urnih blokih je to pomenilo sprejem od 79726 do 82681 ponudb in obdelavo od 126430 do 136701 ponudb.
V	letu 2013 je bilo torej izvedenih 4380 (2 * 365 * 6) dražb, na kateri je bilo oddanih 1512372 in sprejetih 948671 ponudb.
3. Cene terciarne regulacijske rezervne moči
V drugem poglavju članka smo videli, kako različno je število dražb in ponudnikov terciarne regulacijske rezervne moči v izbrani skupini evropskih držav. Temu primerno je pričakovati tudi zelo različne cene terciarne regulacijske rezervne moči. Rezultati so v Tabeli 3.
Trgi terciarne regulacijske rezervne moči se razlikujejo tako po zahtevani moči kakor tudi po ceni za to moč. V Sloveniji je leta 2013 skupna letna zahtevana terciarna regulacijska rezervna moč znašala 348 MW (po produktih 134 MW, 66 MW in 148 MW), za kar je naš sistemski operater (ELES) plačal nekaj več kot 10 mio €. Povprečna cena rezervacije terciarne regulacijske rezervne moči je torej znašala nekaj manj kot 29 tisoč €/MW. Dodati moramo, da je na to ceno bistveno vplival tuji ponudnik terciarne regulacijske rezervne moči, ki je za oba ponujena produkta ponujal najmanjšo ceno. Ta je bila le dobrih 41% cene, ki jo je dosegel na domačem trgu (HE Čapljina v Bosni in Hercegovini doseže ceno nekaj čez 34 tisoč €/MW).
Največ terciarne regulacijske rezervne moči med obravnavanimi državami je zahtevano na Madžarskem (500 MW), v ostalih državah pa manj kot v Sloveniji. V Avstriji je bilo zakupljeno v povprečju nekaj več kot 285 MW pozitivne terciarne regulacijske rezervne moči in preko 133 MW negativne terciarne regulacijske rezervne moči, v Švici 250 MW »tedenske« pozitivne in 240 MW »tedenske« negativne terciarne regulacijske rezervne moči ter skoraj 50 MW vsakodnevne pozitivne in približno 40 MW vsakodnevne negativne
38
Nemčija
terciarne regulacijske rezervne moči, v Bosni in Hercegovini 250 MW terciarne regulacijske rezervne moči, v Črni gori pa skupaj 200 MW terciarne regulacijske rezervne moči.
Tabela 3: Prikaz moči in cen terciarne regulacijske rezervne moči [TRR] po obravnavanih državah v letu 2013
Država (produkt TRR]	Zakupljena kapaciteta (MW]	Ponderirana povprečna cena rezervne moči (€/MW letno]	Plačilo za letno zakupljeno kapaciteto inštalirane moči (€]
Slovenija	348	28.799	10.022180
Slovenija (produkt A]	134	45.234	6.061.400
Slovenija (produkt B]	66	30.412	2.007180
Slovenija (produkt C]	148	13.200	1.953.600
BIH	250	34.262	8.565.535
Madžarska	500	92142	46.071170
Avstrija (pozitivna TRR]	285,2	49.559	14.287526
Avstrija (negativna TRR]	133,8	81.854	10.961.698
Črna gora	200	11.707	2.341.444
Črna gora (za domače ponudnike]	70	17055	1193.881
Črna gora (za tuje ponudnike]	130	8.827	1147.563
Švica (pozitivna TRR - tedensko]	250	42.326	10.581.397
Švica (negativna TRR - tedensko]	240	93.057	22.333.790
Švica (pozitivna TRR - dnevno]	49,3	41.430	8171.765
Švica (negativna TRR - dnevno]	40,0	137.302	21.965.826
Nemčija (pozitivna TRR - dnevno]	415,0	8.448	21.035.515
Nemčija (negativna TRR - dnevno]	401,8	55.012	132.615.465
39
Če iz izračunov cene terciarne regulacijske moči v Sloveniji 2013 izvzamemo tega tujega ponudnika terciarne regulacijske rezervne moči, sta 2013 preostala slovenska ponudnika zagotavljala 148 MW za 7,2 mio € in torej dosegla povprečno ceno nekaj pod 49 tisoč €/ MW. To je popolnoma primerljivo s cenami pozitivne terciarne regulacijske rezervne moči v Avstriji (nekaj pod 50 tisoč €/MW) in nekoliko višje kot v Švici (nekaj čez 42 tisoč €/ MW za tedensko in nekaj čez 41 tisoč €/MW za dnevno pozitivno terciarno regulacijsko
40
rezervno moč), obenem pa precej nižje od cene negativne terciarne regulacijske rezervne moči: skoraj 82 tisoč €/MW v Avstriji in preko 137 tisoč €/MW v Švici. Tudi povprečne tržne cene terciarne regulacijske rezervne moči na Madžarskem (preko 92 tisoč €/MW) so višje kot v Sloveniji.
V državah z reguliranimi cenami terciarne regulacijske rezervne moči so le-te bistveno nižje (v Črni gori so bile 2013 le 12 tisoč €/MW) kot cene v državah z razvitim trgom. Obenem je zanimivo, da regulatorji tam, kjer še ni vzpostavljen trg rezervne moči, namenjene terciarni rezervi elektroenergetskega sistema za negativno terciarno regulacijsko rezervno moč, ne plačujejo ničesar, tam, kjer je trg terciarne rezervne moči vzpostavljen, pa cene negativne terciarne regulacijske rezerve bistveno presegajo cene pozitivne terciarne regulacijske rezervne moči.
Analiza zbranih cen terciarne regulacijske rezervne moči v Avstriji, Nemčiji in Švici je pokazala, da je negativna terciarna regulacijska rezervna moč dražja kot pozitivna. Najdražja je negativna terciarna regulacijska rezervna moč ponoči (med polnočjo in osmo uro zjutraj). Ravno v tem obdobju je najcenejša pozitivna terciarna regulacijska rezervna moč, ki pa je najdražja pozno popoldne (v obdobju od 16:00 do 20:00) in dopoldne (od 8:00 do 12:00).
V Nemčiji je na trgu terciarne regulacijske rezervne moči bistveno večja konkurenca kot v katerikoli drugi obravnavani državi, saj je bilo v letu 2013 obravnavanih preko 1,5 milijona ponudb. Domnevamo, da ravno ta konkurenčnost vpliva na najmanjše cene terciarne regulacijske rezervne moči med vsemi obravnavanimi državami. V Nemčiji so cene pozitivne terciarne regulacijske rezervne moči celo nekoliko manjše kot tiste v Črni gori. Ob upoštevanju cen negativne terciarne regulacijske rezervne moči bi bile povprečne cene za celotno terciarno regulacijsko rezervno moč nekoliko nad 31 tisoč €/MW.
Ob tem je za delovanje trga terciarne rezerve v Nemčiji značilno, da v določenih primerih celo ponudnik električne energije plača nek znesek sistemskemu operaterju prenosnega omrežja električne energije. Teh dogodkov je bilo v letu 2013 nekaj več kot 39 tisoč, kar predstavlja 2,5% vseh ponudb na nemškem trgu terciarne regulacijske rezervne moči. Izvedenih plačil sistemskemu operaterju prenosnega omrežja električne energije je bilo v letu 2013 za manj kot 3,9 mio € (1% vseh plačil za terciarno regulacijsko rezervno moč).
4. Analiza spreminjanja stroškov terciarne regulacijske rezerve v Sloveniji
Omejimo se na Slovenijo in poglejmo, kakšen delež predstavlja v skupnih stroških delovanja našega elektroenergetskega omrežja (dela stroškov, ki se krije iz omrežnine in brez dodatkov k ceni električne energije določenih z zakonom ali s sklepi vlade) strošek vzdrževanja potrebne terciarne regulacijske rezervne moči. Rezultati so za obdobje 2009 do 2013 prikazani v Tabeli 4.
Tabela 4:
Stroški delovanja slovenskega elektroenergetskega omrežja vključeni v omrežnino (brez dodatkov k omrežnini]
	OMREŽNINA				Zakupljena	Plačila
	skupaj	za prenos	za distribucijo	za sistemske storitve	moč za terciarno rezervo	za terciarno rezervo
Leto	[mio €]	[mio €]	[mio €]	[mio €]	[MW]	[mio €]
2009	318,4	57,14	221,44	39,85	345	24,001
2010	324,6	59,03	225,33	40,27	348	13,687
2011	339,6	63,68	24117	34,79	348	9,302
2012	354,4	65,96	253,49	34,92	348	9,884
2013	350,5	62,48	252,93	35,03	348	10,022
41
Vir: JARSE, 23.4.2014
V Tabeli 4 vidimo, da so skupni stroški uporabe omrežja na slovenskem trgu električne energije od 2009 do 2013 naraščali in v letu 2013 znašali že 350 mio €. Njihova rast je bila praktično v celoti posledica povečanja omrežnine za distribucijo (+31,5 mio €), medtem ko se je povečanje omrežnine za prenos (+5,3 mio €) skoraj popolnoma izničilo z zmanjšanjem omrežnine za sistemske storitve (-4,8 mio €). Delež stroškov za sistemske storitve je v celotnih stroških za uporabo omrežja med 2009 in 2013 padal in v letu 2013 znašal le še 10%. Vzrok za padec tega deleža pa je izključno zmanjšanje plačil za terciarno regulacijsko rezervo.
Podrobnejša analiza podatkov o omrežnini namenjeni sistemskim storitvam5 kaže, da se je od leta 2009 do 2013 povečala vrednost plačil sistemskega operaterja za zagon agregata brez zunanjega napajanja ("black start") iz 2,2 mio € na skoraj 6,1 mio € letno. Za 5,3 mio € je v tem obdobju zrasla vrednost omrežnine namenjene za »druge sistemske storitve«. Na nasprotni strani je vrednost plačil za terciarno regulacijsko rezervo iz 24 mio € v letu 2009 upadla na 10 mio € v letu 2013 (za 58%). Znižanje je bilo največje v letih 2010 (za 43%) in 2011 (za 32%).
5. Sklepi
Vzdrževanje terciarne regulacijske rezervne moči zagotavlja nujno stabilnost elektroenergetskega sistema takrat, ko je izpostavljen enkratnim kratkoročnim upadom ponudbe ali hitrim skokom povpraševanja po električni energiji. Za zadostno terciarno rezervo skrbijo sistemski operaterji.
5 Gre za spreminjanje strukture stroškov prikazanih v petem stolpcu Tabele 4 (»OMREŽNINA za sistemske storitve«).
Analiza na vzorcu sedmih evropskih držav je pokazala različen institucionalni okvir, v katerem sistemski operaterji izbirajo ponudnike storitev terciarne regulacijske rezerve: Bosna in Hercegovina ter deloma Črna gora določata ceno terciarne rezerve administrativno, v Sloveniji potekajo dražbe za nekajletna obdobja, v Švici potekajo dražbe na tedenski in dnevni ravni, v Avstriji in na Madžarskem potekajo dražbe za nekajdnevna obdobja in v Nemčiji potekajo dražbe za nekajurna obdobja.
42
Očitno je, da velikost elektroenergetskega sistema v dani državi vpliva na strukturo trga ter posledično na institucionalni okvir izbire ponudnikov terciarne regulacijske rezervne moči. Večja država omogoča bolj atomiziran in bolje delujoč trg teh storitev.
Analiza podatkov za 2013 je pokazala, da so cene terciarne regulacijske moči načeloma nižje v državah, kjer so te cene regulirane, in višje v državah, kjer se cene določajo tržno. Izjema je Nemčija z izjemno razvitim trgom teh storitev in zelo nizko ravnijo njihovih cen. Cene pozitivne terciarne regulacijske rezerve so v gospodarsko razvitih državah (Avstrija, Nemčija, Švica) precej nižje od cen negativne terciarne regulacijske rezerve.
V Sloveniji so cene terciarne regulacijske rezerve od 2009 do 2013 upadle (struktura cene se je ob tem precej spremenila) in bile leta 2013 manjše kot na Madžarskem ter v Bosni in Hercegovini, približno enake kot v Avstriji in nekoliko višje kot v Švici (če ne upoštevamo visokih cen negativne terciarne regulacijske rezerve v tej državi). Slovenske cene teh storitev so bile višje samo od ustreznih storitev v Črni gori in Nemčiji.
Literatura in viri podatkov
Zlatarev G., Omahen G., 2009, Rezervna moč za sistemske storitve: višina in stroški ter njen vpliv na zanesljivost obratovanja EES Slovenije, 9. Konferenca slovenskih elektroenergetikov, Kranjska gora. UCTE, Final Report of the Investigation Committee on the 28 September 2003 Blackout in Italy, april 2004.
ELES, Sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje električne energije UL RS 71/2012.
ELES, Javna dražba za nakup električne energije, potrebne za izvajanje terciarne regulacije frekvence za leto 2014, oktober 2013:
http://www.eles.si/files/eles/userfiles/avkcije/terciarna%202014/2013%2010%2028%20Drazba%20za%20 TERC%202014-2018.pdf
ELES, Javna dražba za nakup električne energije, potrebne za izvajanje terciarne regulacije frekvence z vodenjem odjema in razpršene proizvodnje za leto 2014, oktober 2013:
http://www.eles.si/files/eles/userfiles/avkcije/terciarna%202014/2013%2010%2028%20Drazba%20za%20 DSM%202014.pdf
ELES, Javna dražba za nakup električne energije, potrebne za izvajanje terciarne regulacije frekvence za leto 2014, oktober 2013:
http://www.eles.si/files/eles/userfiles/avkcije/terciarna%202014/2013%2010%2028%20Drazba%20za%20 TERC%202014.pdf
ELES, Rezultati javnih dražb za nakup električne energije, potrebne za izvajanje terciarne regulacije frekvence v letih 2014-2018:
http://www.eles.si/files/eles/userfiles/avkcije/sistemske%20storitve/2013_11_22%20Rezultati%20javnih%20 dra%C5%BEb%20%20%20.pdf
ACER (Agency for the Cooperation of Energy Regulators, Ljubljana, Slovenija): Framwork Guidelines on Electricity System Operation. FG-2011-E-003 (2 December 2011)
Overview of transmission tariffs in Europe: Synthesis 2013, ENTSO-E Working Group Economic Framework, 2013
43
ENTSO-E, Network Code on Load-Frequency Control and Reserves, Bruselj, 2013: https://www.entsoe.eu/fileadmin/user_upload/_library/resources/LCFR/130628-NC_LFCR-Issue1.pdf
ENTSO-E, Supporting document for Network Code on Load-Frequency Control and Reserves, Bruselj, 2013:
https://www.entsoe.eu/fileadmin/user_upload/_library/resources/LCFR/130628-NC_LFCR-Supporting_
Document-Issue1.pdf
http://www. eles.si/pojmovnik2.aspx
http://www.eles.si/en/for-business-users/descriptions.aspx
https://www. entsoe.eu/
https://www. entsoe.eu/data/data-portal/correspondents-network/
https://www. entsoe.eu/data/data-portal/glossary/
https://emr.entsoe.eu/glossary/bin/view/GlossaryCode/GlossaryIndex
https://www.entsoe.eu/publications/general-publications/annual-reports/
https://www.entsoe.eu/publications/statistics/statistical-yearbooks/
https://www.entsoe.eu/about-entso-e/inside-entso-e/member-companies/
https://www.entsoe.eu/publications/general-publications/memo-entso-e-facts-figures/
https://www.entsoe.eu/publications/position-papers/survey-on-ancillary-services-procurement-and-electricity-balancing-market-design/
https://www.entsoe.eu/publications/system-operations-reports/
https://www.entsoe.eu/publications/system-operations-reports/operation-handbook/Pages/default.aspx (ENTSOE Operation Handbook)
http://www. ceer. eu/portal/page/portal/EER_HOME/EER_ABOUT/MEMBERS
http://www.ceer.eu/portal/page/portal/EER_HOME/EER_PUBLICATIONS http://www. acer. europa.eu/Pages/ACER.aspx
http://www.acer.europa.eu/The_agency/Contact_us/Pages/default.aspx http://www. acer. europa.eu/Electricity/Market%20monitoring/Pages/default.aspx http://www.acer.europa.eu/Official_documents/Publications/Pages/Publication.aspx http://www. agen-rs.si/sl/
44
Način trgovanja ali regulacije pri terciarni rezervi oziroma kako sistemski operaterji najemajo po standardih določene moči proizvodnje električne energije za potrebe terciarne rezerve smo ugotavljali z anketiranjem sistemskih operaterjev prenosnega omrežja električne energije, njihovega združenja (ENTSO-E) ter regulatorjev trga na ravni EU (ACER) oziroma Slovenije (JARSE, po novem Agencija za energijo). Podatke smo pridobili tudi s spletnih strani sistemskih operaterjev. Tako so bili zbrani potrebni podatki za primerjavo zagotavljanja terciarne rezerve v elektroenergetskem omrežju sedmih članic ENTSO-E: Avstrija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Madžarska, Nemčija, Slovenija in Švica.
Avstrija:
http://www.apg.at/en/market/balancing/tertiary-control/tenders
Bosna in Hercegovina (Nezavisni operator sustava u Bosni i Hercegovini): http://www. nosbih.ba/
Črna Gora:
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CCk
QFjAA&url=http%3A%2F%2Fregagen.co.me%2Fwp-content%2Fuploads%2FOdluka-o-odobravanju-
cijena-za-pru%25C5%25BEanje-pomo%25C4%2587nih-i-sistemskih-usluga-i-usluga-balansiranja-CGES-
AD-Podgorica-za-period-01.08.2012.-31.07.2015.godine.doc&ei=IYZzU4yzBaDayAPG2YFo&usg=AFQjCN
Fn9zLi-UV9DR3HNu93Nw0V8a9zpA&sig2=uwBmFuXvAWPCRRgmLQC0Uw&bvm=bv.66699033,d.bGQ
Madžarska:
http://www.mavir.hu/web/riportok/energy-price http://www.mavir.hu/web/mavir-en
Nemčija:
https://www.regelleistung.net/ip/action/static/ausschreibungMrl Slovenija:
http://www.agen-rs.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=36&id_informacija=708 http://www. eles.si/sistemske-storitve.aspx
Švica:
https://www.swissgrid.ch/swissgrid/en/home/reliability/energydata/control_energy.html https://www.swissgrid.ch/swissgrid/en/home/company/electricity_price_2014/financing.html https://www. swissgrid.ch/swissgrid/en/home/experts/topics/ancillary_services.html https://www. swissgrid.ch/swissgrid/en/home/company/publications.html
Skupno	mesečna rast	со o	СО сз	СП cu cri	co	CD	CD CU CU	■šT LC3 CU	cu cu	СП co о	co CD o	co cu o		CD cu	■šT 03 c^'	co CD		co LC3 -'	CD	СП с^ -- '		03 -- '	CD	- C^ -'		co CD CD	с^ с^'	6 с^'	
	t is S £ le or p	03	о LC3 cri	о г^ СО	■šT cu CU	r^ о o	CU CO CU	CD LC3	cn CD	■šT ■šT o	■šT 03	■šT 03 cu	о cu	LC3	co 03 CD-	c^'	- 03 .'	ю с^ с^'	со 03 -- '	со ■šT .'	co .'	Ю -- '	Ю LC^ t1?	6 C^ 03	co cu CD	. c^	6 ■šT с^'	03	-- '
	o mi	co ■šT o cn cu	s OJ co	cu со г^ СП cu	r^ cn cu	CU 03 cn CU	CU r^ cn co CU	CD CD о co CU	о LC3 m CU	СП CD CU	cn cn о CU	Ю Ю ■šT cu	■šT cu CD	Ю CU	CD СП co .	C3 Ю .	cn о ■šT	СП ю .	ю со .	cu ю .	£	о CD .	CD co .	cn ю .	■šT Ю .	■šT о с^	СП СО о .	СП СО ■šT .	СО CD 6
Širša država	a n čt ш Я ся p er m	CD	ю со	CD LC3 oü	cn r^	cn cn LC3	co CD	cn ■šT CD		CD r^ CD	CD CU CU	cn 03 CD		CD ■šT CD	ю co -- '	■šT cu		с^ .'	ю С^-	СП с^ .'		■šT c^.	LC3 ■šT	- 03 03		СП с^	СО ■šT -.'	СП СП о	
	t i s S £ le or p	r^ cci	со ■ŠČ	LC3 о	о CD	r^ CU	cu co	CU 03 LC3	CD	CD CD o	o 03 03	r^ cu K	CD CD LCp-	CD 03 K	- СП ■šf	co r^ 03	г^ с^ ■f	со LC3	CD LC3 LC3	о	co r^ 03	cn 03	СП -- '	- ori	СП CD ■šf	cn C^'	с^' -.	. с^ г^'	СП LC3 LC^'
	o mi	cu OÜ cu	CD CU ю CU	CU 5з CU	cu 5з cu	co ■šT ■šT cu	co CD co cu	r^ co cu cu	о co cu cu	CD r^	■šT co	rv	CO LC3	co co	ю CD	- cn	co co ю	о .	-	СП CD	CD ■šT Ю	- co	co	co LC3 .	ю	■šT LC3	■šT	о о .	сз ю
Investicije v osn. sredstva	a n čt Ш M ся p er m	СП СП о	г^ СО сз	г^ LC3 03 CU	cn r^ LC3	CD cn CD	cn cn co-	CD r^ CD	r^ 03 co'	co CO o	cn CU	CD CD o		r^ CD	c^'	co -'		■šT -'	С^-	CD с^ -- '		CD -'	C^ -.'	co 0^6		о c^ c^'	ю С^-	СП LC3 с^'	
	t is s £ Ш o p	о 0Ü	со г^ 03	oü CU	cn CD Cri	CU CD a?	co о CO	■šT o	co cu LC3	cu ■šT co'	CU LC3	ю CD LC3	о LC3 LC3	CD r^ 03	- c^'	co 03 r^'	co LC3 г^'	со	СП СП 03	CU LC3	co LC3 03	s.	co a5	co LC3 .'	. с^ CD	LC3 c^'	03 .'	СП CD CD	03 -'
	cd mi	03 CD СП	ю о ■šT сз	СП CD co co	5з CD	■šT СП CD CD	r^ Ю Ш	■šT о co CD	co о Ю	co о LC3	r^ Ю LC3	LC3 co CD	о ю г^	■šT CD	- co CD	5з CD	co CU СП	ю CD	■šT	CD CD CD	LC3 Ю cn	CD r^ CD	о 6	■šT СП ю	co	о Ю	о г^ ю	о СО 6	6 ю
Prebivalstvo	a n čt сб ся сл P er m	со г^ о	о о сз	co r^ CU	■šT CD 03	cn	co ■šT CD	CU CD CU	O	■šT	CD CD'	r^ CD'		03	cn 03 -- '	co LC3 -- '		ю С^-	- CD	co LC3 -- '		Ю LC3 -- '	СП ■šT -- '	LC3 -'		co c^ cd	со LC3 с^'	CD-	
	t i s le or p	СО N	со со	о 03 cu	s cd	о co CU	co CD	CD	Ш o	о о o	r^ O	CU CO 03	co CD	■šT LC3	■šT cd	co	C^'	ю	СО	5p	- LC3 -'	cn 0^6	co г^.	■šT CD-	co cd	6 -.'	■šT О-	CO LC3 с^'	- -- '
	O mi	ю о cu г^	со ■šT cu СП	cu ю co co	co r^ ю cn	ю r^ CD о CU	cu LC3 ■šT о CU	■šT CU LC3 cn	r^ cn	ю co ■šT	co ю co	о о CD	CU ■šT ■šT ■šT	co CD	- o CD	CD	co ■šT СП ■šT	- rv	со г^ ю	r^ co CD	- cn ■šT	CD Pi	co co LC3	co co	CD о Ю	■šT ■šT ■šT	со	СП о CD	ю CU ■šT ■šT
	o t e	г^ о о cu	СО о о cu	cn о о cu	о сз CU	5 CU	CU О CU	co О cu	■šT сз cu	О CU	cu	co		■šT	Ю	CD			СО	cn		-		.		\ ю сз .	.	со	
45
46
CD CD * a * CD r-v с CU N -J 1ш	medleta stopnja	ИЗ	03 ai	■šT со о	7 cu ю	ю ■šT ■šf	о со ■šf	со со о	■šT cu o	CD ИЗ	7	7	о из	о cu	O	CD ■šT cd	СП	cu о	из со о	cu с^ о	CD со о	о	■šT c^'	■šT с^'	СП со о	CD со	03		
	J2 CD d in	03 ■šf о	о со о	о г^ о	I-V ai	'7 к	'7 ■šf cu	'7 03 о	■šT 03 О	co К о	■šT K o	из к о	из к о	к о	'7 К о	co CO' о	со к о	03 о	о 03 с^	с^' о	cri о	'7 cri о	'. c^' о	0D с^' о	с^' о	03 о	■šT		
Izvozne cene Slovenija**	a n ja t jn -2 a. "a o et E ш	ai	■št 03	cu со	ю I-V ai	7 ю из	о СП cu	7 cu о	cu cu o	о со	cu ■šT OD	03 СО о	■šT ■šT	03 cn о'	7 ^	о о о	СП о	cu о	7 с^ с^'	7 с^ ■šf	о СП о	03 о	CD из CD	7 cu ■f	7 cu	cu	ю из с^'		
	J2 CD ■a in	I-V ИЗ о	03 03 о	03 о	03 о	CD К	cu ■šf cu	си К о	■šT К о	из К о	cn OD O	сп CID о	СО К о	сп 03 о	cu K о	■šf о	с^ г^' о	из 03 о	из к о	с^ с^'	'7 03 о	c^ 03 о	ИЗ r^' о	OD с^	'. d^' о	'7 m о	из cri о		
* N * g ГХ Й a ш	a n ja t jn -2 a. "a o et E ш	I-V со	■št из	CD CD	03 CD ai cu	7 ■šT 03	СП о о	7 СП cu	cu co	СП сп о	cp	7 ■šT CD	■šT 03 CU	CD г^ К	co r^ m	со cu	cu OD cip	CD ■šT с^'	г^ г^'	7 с^'	CD о	CD 03 .'	о ■šT .'	OD из из	со 03 03	cu	7 rs		
	E	из a г^ сз a	о ш СП со о 03	СП 03 СП о СП о	■šT о ю со 03 03	о со со о 03 ю	7 7 cu ю со CD	03 cu 03 03 7	■šT о о ю о 7	СП ■šT ■šT о 03	CD OD из 03	0D со г^ cu ■šT	7 ■šT о СП о ■šT	со ю СП со 03	Ю 03 о		■šT СП CD cu ■šT	СП 7 ■šT из	СП 03 cu 03 cu	СП из CD о из	7 7 03 из cu ■šT	■šT 03 Ю	СП о г^ ю ■šT	03 ю со из ■šT	ю со со со ■šT ■šT	^ CD .	с^ cu со 03		
Izvoz Slovenije izven EU27**	a n ja t jn ■S a. "a o et E w	03 из	о 03 03	7 о ai cu	CD о	7 СО 03	СП СО 7'	cu о 03	СП сп 03	CD CD ■šf	CD cn ■šf	из о ■šf	03 из ■šf	cu СП cu	7 cu 03	СП 03 ■šf	CD ■šf	о С!^ с^'	из СП о	7 о cri	cu о 03	7 c^ c^'	CD с^ о	ю с^ ■šf	CD г^ 03	7 ю	СП с^ .'		
	E	о s ш	7 о s	03 r^ г^ ю	СП ю 03 CD	ю ю cu 7	7 cu со 7	7 ■šT ■šT CD	■šT о CD	7 co ■šT	cu 03 из	■šT о CD	03 cu CD	■šT ш	о cu Ю	03 из	Ю cu r^	СП со из	7 ю ■šT	CD со из	cu 03 CD	о о CD	0D ■šT ю	03 ю	■šT cu	сп ю ■šT	03 ■šT ю		
Izvoz Slovenije*	a n Ю -U ш ся ся p сб m	ю СО о	со CD о	CD СО CU	СП о CD	cu cu 03	о CD	ю	■šT ■šT CID	CD о cu	со CD о	■šT cp'		■šT 03	Ю CO o	03 о о		cu 03	о о	cu о cu		co из		со		03	ю с^ с^'	■šT 03 с^'	
	t i s ■Б £ Ш О p	I-V ИЗ	■šT	ю со со	cu о ■šf	о	со о cu	ю CD cu	03 CD CD	03 r^ 03	о CD ■šf		cu CD	co cu cu	cn	CU ■šT	co о ■šf	■šT из из	ю	03 со 03	о ■šT 7'	03	СП 7'	■šT с^'	■šT c^ 03	CD с^ с^'	о из	7 03	о С!^ ■šf
	W Ё	7 со 03 СП	■šT cu СП	CD о о CD	из cu со	со ю ■šT о cu	■šT со со о cu	о cu CD cu	■šT ю о 03 cu	7 03	СП г^	03 СП СП	co co из из	Ю CD cn	■šT 03 co	CD ■šT СП	CD ■šT из	03 cu о cu	ю ■šT ю	03 из cu	cu cu r^ Ю	CD cu	о CD .	7 cu со	СП СП СП из	CD со	со CD со	ш с^	ю ■šT со ю
	о t e	г^ о о a	со о о cu	СП о о cu	о о cu	о cu	cu о cu	03 сз cu	■šT CD cu	> o cu	cu	03		■šT	Ю	CD		7	со	СП		о		.	>	& 5 .	.	03	
CD C CD * O * CD r-v C CU N "Л g Ш zd	medletna stopnja	CD o	C0	co Ю о	ю со OD	o CO o"	UD cu CD	Ю co op	UD cu	Ю cu	co LCD cu	CD си со	CD CO c^'	CD u^	си г^ с^'	си с^ с^'	■šT с^'	co CD	■šT LCD c^'	LCD СП cu	СП OD си	LCD	co о	co co op	cu C^ cu	■šT LC^'	о c^'		
	J2 CD d in	r-v	op CTÜ	OD co о	СО OD cu	cu K co	LTD CD" ■šT	■šT ■šf	■ŠT	CD OD	OD OD	СО си	C^ OD	u^ o	СП о	I-V	j;			op		СП	cu o	c^ r-C о	C^ c^'	■šT c^' о	CD cri о		
Uvozne cene Slovenija**	a n ja t jn v a. tj o et E m	OD со	co UD	UD OD N	ю CD OD	co OD OD	co LTD ■šf	о LTD op	co co cu	о СП cu	■šT CD cu	ю о ■f	o c^ c^'	CD	■šT с^ с^'		с^	■šT c^ c^'	co c^ c^'	co LCD c^'	ю	■šT с^'	о C^ c^'	co c^	■šT	■šT OD cu	cu CD cu		
	J2 CD ■a in	CU o cu	o со cu	co N	о со си	r^ OD co		OD OD о	LTD LCD CD	CD К о	о к о	LCD cd" о	0^ cd C^	c^' o	со ■šf о	LCD с^	OD LCD о	r^ LCD о	cd cd о	о	LCD LCD о	OD с^' о	LCD LCD о	c^' CD	OD о	LCD о	c^ о		
* N * ш	a n ja t jn v a. tj o et E m	CU UD	cu СО	о i-v ai CU	о i-v OD си	о ■šT	ю о cd	СП OD cip	о cu o	co CO op	о о си	со си о	cip	■šT c^ c^'	CD	LCD	■šT LCD c^'	о u^ OD	о с^ op	LCD ■šf	со г^.	со с^ с^'	co co cu	Ю u^ c^'	cu c^'		о co cu		
	E	ru cu cu ■šT	UD r^ cu о ю ю	co OD co cn	■šT СП си со ■šT	о ю OD UD	о со СП cu со r^	UD cu co co cd	ю cu cn cn r^ cd	ю cd о ■šT ■šT	г^ о OD	со ■šT со со со	o cu o ■šT	■šT ю o со со	си CD ■šT о ■šT	со ■šT СП со со	СП LCD s	r^ CD о ю	co cd о cu co	co co о co ■šT	со си о со ■šT	со си CD СП ■šT	co c^ Ю co	co co ■šT co co	■šT cu co co	о r^ r^ co	co r^ ■šT co		
Uvoz Slovenije izven EU27**	a n ja t jn -2 a. tj o et E ш	■šT	OD	Ю co OD CU	■šT ол OD	UD o OD	cu CD	cn co К	cu cu ■šf	■šT CD	СП СП OD	CD со LCD	со u^ cd	cu cu о	ю LCD LCD	■šT с^ с^' си	LCD	■šT LC^'	cu OD	СП u^	о CD OD	си LCD 0^'	co co OD	cu cd cu	LCD OD	co cd CD	OD LCD		
	E	o o Ю o Ш	о CD ■šT cu r^	r^ cu Ю Ю	cu СП cu	o Ю cu co	cd cd OD	Ю cu Ю	cd cn co r^	co cu cd	ю о CD	cd	cn cd со	со r^ cd	СП r^	■šT CD cd	cd ю о cu	cu u^	cu u^	Pi	rv СП	CD cu r^	co cd	cd cn ю	cn cn	cn u^	cn cd		
Uvoz Slovenije*	a n ю -u ш ш сл p m	r^ CO o	ю о cp	r^ i-v OD CU	■šT ■šT	о ■šT ■šf	LCD cp	■šT cd CD	о OD cu	о co о	cd LCD о	■šT cn o		j:	со о о	СП		LCD OD	■šT LCD c^'	cd		со u^ о	cd ■šT c^'	co CD		СП CD	cu ■šT c^'	cu ■šT c^'	
	t i s s £ ш o p	o UD	Ю cd UD	■šT OD lcd CU	СП CU uj	UD LTD cu	■šT ■šT о	cd ■šT о"	Pi	о ■šT ■f	rv о"	o	■šT cd o	СП cu о	и^б	о г^ lcd	co	r^ r^ c^'	cu OD	cn K	LCD ■šf	co	о LCD cu	co	cd CD cu	cu c^ c^'	cd ■šf	co СП cd	о
	E	ш co cu ru	co ■šT UD cu cu	со г^ г^ UD	■šT o Ю cn	■šT Ю СП cu	LCD о cu cu	о co cu cu	cd cd Ю cu cu	cu co	со со г^	■šT m	cn ■šT Ю	со о СП	г^ с^	cd ю со	cd r^ cd Ю	cn	Ю co cd	о о о cu	г^ ю LCD	Ю о cu	■šT cu	■šT cd	Ю co co LCD	cd co	cd cd co	■šT о cu	cn cd lcd
	o t e	r^ o o cu	co о о cu	СП о о cu	o CD cu	CD cu	cu CD cu	co CD cu	■šT CD cu	J- CD cu	си	co		■šT	ю	cd			co	СП		о	'	cu	>	Ю CD cu	cu	co	
47
♦ ♦♦ statistična priloga
48
Anketna stopnja brezposelnosti	Slovenija	OÖ "šf	■šT ■šf	6.0	cu r^	m	OD OD	CU о	OD-	OD o	-	LCD o	CO o	OD	cu OD	CD OD	CD OD	CD OD	CD t^'	CU OD	CD t^'	LCD t^'	LCD t^'	0^ t^'	t^'	C^ c^'	l-'OL	t^'	ü,ü^
	ю ZI E	■šT	cu rv	о Oö	LCD Oö	OD	CD CD-	j;	CD.	■šT cu	■šT cu		CD cu	CO	LCD	o	■šT	c^'	'4 c^.	cp		LCD	OD	co	LCD	rs	c^'	CD.	r^'
	7 cu ZI E	r<	о rv	od oj	CD Oö	CD OD	LCD o	od о	cu о	O	O	CO o	od o	■šT o	CU o	OD OD	C^ O	r^ t^'	r^ t^'	t^'	r^ t^'	'O	C^ C^'	t^'	'- ea-	C^ c^'	CD c^'	'- c^'	c^ c^'
Trgovina na drobno EU27	a n ja t jn -2 a. "a о et ЕЕ ш	ю co	co	о со	CU	0 CD	p	СО ср	0 CO.	OD	CD cu	■šT	OD	CD	O	rs	C^'	CD-		C^'		c^'	CU	C^	rn c^'	c^ c^'	C^ c^'	C^ c^'	c^ c^'
	ks CD ■a in	co 7 N о	CD о	6 7 г^ 0	■šT co о	ю OD	6 od cj	СП со CU 0	6 '7 ■šf 0	OD CD К OD	od od	OD ^ CD	OD ш OD	co LCD CU 0.	'6 CD о	6 CD ■šf O	О LCD cj О	CO '7 LCD -	CU 'CD -	■šT 4' CD	CO LCD CD -	7 C^' -	CU OD -.	6 CD	CO CD LCj	OD 4	6 C^ CD 4	cj -.	- OD 4
Gradbena aktivnost EU27	a n ja t jn v a. "a о et ЕЕ ш	r-v co		CD Ор	■šT ■f	7 о CD-	od in	od Ю	co od cu	CD Ю	Ю	r^ CD	CO LCD	■ŠT K	LCD ■šf	СО O			rs	C^ O	OD O	C^'	c^'	LCD C^'	r^ c^'	LC^ c^'	CD c^'	CD	
	ks CD ■a in	7 cu	co co co о	ю со oj СП	ю СО oj со	od со OD со	OD о К CO	7 cu CU OD	cu cu ■šf OD	co ■šT К 7	7 CO cj co	co co ■šf OD	CD LCD CO	■šT CD ■šf OD	■šT СО ю OD	■šT CU O O	C^' OD	co LCD LCD 4	4 LCD CO	6 '6 C^' -	LCD cj 4	LCD -	4 LCD CU -	7 C^ c^' 4	CO 'CD	к 7	7 c^' OD	4 C^ CD 4	Ю CD co
Predelovalna dejavnost EU27	a n ja t jn v a. "a о et ЕЕ ш	OD ci	■šT ■f	cu nj	со г^	0 со ■šf	CU CU	j;	ю CD cu	CD cj	■šT ■šf	■šT cu	■šT cj	r^ CD	op	CD	CU CU	c^'	LCD c^'	gì	LCD		c^'	rs	CU	CO o	CD	C^ CU	■šT
	ks CD ■a in	■šT о co	Ю о oj о	со oö	со СП г^ СП	■šT CD 0	OD LCD o 0	СП '6 CD	7 '7 cj 0	6 ш OD	7 CD o 0	6 CO o	6 ■šT cu 0	co '7 cj 0	СО CD ■šf 0.	CD OD O	6 ^^ LCj C^	.'4 LCj -.	7 LCD OD CO	■šT t^' -	■šT CD	Ю CU CD-	Ю t^' -.	■šT OD 4	Ю 0^ LCD -	6 c^' 4	6 '6 CD	■šT '6 CD	Ю '- -.
Industrijska produkcija EU27	a n ja t jn v a. "a о et ЕЕ ш	co ci	cu cu	cu CD	LCD CD	0 ■šT CD	cu	CD cj	6 О	cu	co cu	LCD о	rs	■šT cu	cu	СО CD-	■šT	rs	C^ CD	c^'	0^ C^'	CO O	CU CD	C^'	LCD c^'	C^'	r^'	C^ c^'	C^'
	ks cd TD in	CD	co OD о	со rn	со со г^ СП	ю о	CO r^ OD OD	CU CD о 0	co ^ CD	6 ■ŠT К OD	cu r^ od OD	6 ■šT OD 0	CO CO CD	OD co о 0	СО CD	CO СО cj CD	Ю CD	7 4' CD	7 C^ C^' CO	CO C^ ю -.	7 CD OD 4	6 '7 C^' -.	4 '6 C^' -	LCD OD 4	.'--	6 c^ QD 4	CD CD	CU CU	6 '6 CD -
Leto		r^ о о cu	co о о cu	СП 0 0 cu	о CD cu	о cu	CU .0 CU	со .0 cu	■šT .0 cu	.0 cu	cu	co		■šT	Ю	6		7	CO	4		-	.	CU		.CU	CU	co	
Poslovni optimizem EU28	Slovenija	8 CU ■f	■šT ■šT CD	о ■šT OÜ	cu CD cu	CO CO	8 о oj	cu о ■šf	■šT OD	К	OD K	OD OD	OD OD	cu OD	cu CO-		C^	cu		LCD	CD		с^ с^'			c^'	CD c^'	-Ц4	C^ CD	c^ c^'
	cu ZI E	cu о о	со Ю CID cu	со LCD	co OD CU	о r-v о	co CD к	8 LCD OD	OD cu	LCD CD	cp"	CU	CO C^'	OD CD	CO cu		LCD	LCD 0^'	■f	CD	LCD K		с^ ra-	0^ К	c^	C^ CD	cu о	c^.	C^'	'8 c^'
Trgovina na drobno pričakovanja EU28	a ab Б E te e =5 E ee E Éi. s	СП ш N	■šT Ю Oj	cu OD	LCD co CD	OD	■šf	8 r^ OD	OD OD	LCD oj	LCD ■šf	■šT LCD	r^ oj CU	LCD LCj		OD CD	CD OD	C^ cj	0^'	LCD CU	C^ C^'	о OD	in ■šf			LCD c^'	c^ LCD		C^ C^'	r^
	a a n jn Я ш O 4j os	8 ю с?	cu oj	cu о CD	■šT co CD	LCD ■šT Ю	о r^ CD	Ю	CO ■šf	o	OD ca-	■šT OD	co m	■šT ■šf	OD		C^ K	^^ OD		C^	CD	OD OD	г^'	г^'	cu co-	c^ r^'	LCD LCj	CO OD		'- c^' cu
Naročila, gradbeništvo EU28	a a b Б E te e =5 E ee E ^ s	r^ OD	OD о co CU	8 о cu	cu	CO cd	Ю OD	co ■šT ■šf	cu oj	co LCD	co cu	CO oj	r^ К	LCD cj	LCD cj	C^	C^	LCD	C^ cu	■šf	r^	CD cj	LCD cj	LCD	rn	cu LCj			CD K	r^ LCj
	ks čil ш p 2 E	■šT cu N	co co LCj f	ю CU oj f	CO o f	r^ st	cu co OD up	. LCD up	'8 OD up	'. OD up	■šT OD up	OD OD up	Ю LCj up	К up	LCj up	up	^^ C^' up	C^' up	c^ c^' up	'.	CD C^' up	■šf up	СО ■šf С^	'8 cj up	CD LCD up	cj up	'8 cj up	C^ ■šf up	C^ r^' c^	LCD c^' up
Naročila, predelovalna dejavnost EU28	a a b 5 E te e =5 E ee E ^ s	■šT oj	OD ■šT co	Ю CD oj cu	о r^ cu	OD OD cu	a up	CD 8'	r^ oj	OD	cu ■šf	OD oj	r^ m	■šf	o	'8	СП OD		СП о	C^ ^f		о	СО CD	CD О	c^'	0^ c^'	о cu	up	'- c^'	LCD
	aa n jn Я ш O 4j os	Ю Ю	о о oj LCD	CD OD ■šf CU	8 co	r^ о ■šf cu	8 r^ cu cu	■šf	LCD CD	LCD ■šf	oj	OD ■šf	cp	'8 cu	LCD CU	C^ c^'	CD cj	c^.	'.	C^ cj	C^ r^'	с^ LCj	OD LCj	CD	CD LCj	r^ cj	'.	LCD cj	CD	'8 C^'
Poslovna klima EU28	a a b Б E te e =5 E ee E Éi. s	r^ CID	г^ CU	cu OD cu	CD о	о co	о cu CD	8 co o	OD		OD	cu	cp		OD O	p	r^ C^'	LCD O	c^ c^'	LCD O		с^'	С^ CD	C^'	cp"	CD CD	CD C^'	CU CD	C^ c^'	c^'
	a ja O 4j os	8 CO cp	ю LCD cu	ю ■šT о	о co o	о r^ cp	■šT ■šT CD	■šT cu o	OD о	■šT o	LCD O	■šT O	co o	■šT o	C^ C^'	CD C^'	C^ C^'	C^ C^'	c^ o		o	с^ о			c^ c^'		c^ CD-	C^ C^'	CD o	CD c^'
	o t e	co о о cu	СП о о cu	о CD cu	CD cu	cu CD cu	co CD cu	■šT CD cu	CD cu	cu	co		■šT	Ю	.			8	OD		о		CU	>	Ю CD cu	cu	CO		■šT	Ю
49
50
Poslovni optimizem	medletna sprememba	OD	OD LCD	CD CO	CD cu cu	cp"	CD o"	LCD LCD	CU ■šT К	CD OD	LCD К	DD OD	CO"	■šT О	■šT OD	OD	DD cri	'" CU	C^ C^'	cri	DD K	DD K	CD cri	C^ DD	C^ ■šf	OD		C^ К	LCD CD	C^ DD	
	a ja ш m O 4J os	CD	CD	OD CU CU	OD CD	co cp"	OD CD"	DD LCD	Ю CD CU	■šT CU	CD DD	■šT ■šf	ri	DD LCD	CU CD	OD ■šf	LCD LCD	C^ ^f	C^ cri	DD cri	C^ DD	gì	CD f"	C^	C^'	LC^ ■šf	DD OD	DD cu"	^^ OD	C^ cri	
Trgovina na drobno pričakovanja	a a b S E te e =5 E ee E Éi. s	CO ■šf	■šT CD	LCD о CD	CO ■šf CU		f"	О ■šf	co ■šT co"	CD К	'" ■šf CU	CU CD	CD"	CU	DD ■šf	OD Cp"	LCD CD"	C^	f"	LCD		cd	CU cri cu	■šT	'" DD	CO CD"	CD cri	OD К	C^ К	LCD	"' c^
	a a n jn Я ш O +J os	OD CD ■šT	LCD CD CO	CD о	OD ■šf CU	■šf cu	о о cu	о ■šf cu	OD ■šT cd" DD	'" DD CU	CO DD DD	r^ CD DD	■šT DD	r^ OD DD	LCD CD DD	CO OD CU	CD LCD DD	LCD ■šf DD	OD	r^ CD" DD	'" CU	r^ OD CU	OD CD" DD	DD DD DD	"' DD	■šT ■šf CU	'" CD DD	'" ■šf LCD	'" co" DD	■šT	DD co" LCD
Naročila, gradbeništvo	a a b Б E te e =ö E ee E ^ s	■šT OD	ю OD	CU LCD LCD	r<	OD	CD cd	cu o" cu	■šT К	CO cd"	'" CU CU	'" LCD CU	rs CU	DD ■šf CU	CD К CU	CO CU CU	■šf CU	C^		rs	^f	c^'	cd cd	DD co"	r^ OD	CU cri	C^ cu"	'" f"	■šT C^'	r^'	■šT C^'
	ks čil ш p 1 e	CD CD	LCD cd	cd	CO CO CD	co cri LCD	r^ cu" LCD	LCD CU CO	CO о LCD	■šT О CO	■šf CO	О CO	rs DD	CO CU CU	CO	r^ co-	LCD CU		CD K	C^	LCD LCD"	C^ LC^'	DD CD"	DD cd"	LCD C^'	cu K c^	'" DD	C^ CO	DD D^	LCD C^' cp	К
Naročila, predelovalna dejavnost	a a b s E te e =5 E ee E Éi. s	CO CD	cd N CU	■šT CU f	r< CO	о К	OD co"	CO LCD	CO cd cd"	■šT OD"	CU	CD OD	lcd cd"	CD LCD	DD LCD	rn 0^'	■šT	DD co" CU	r^'		C^' CU	C^' cu	CU DD	CD cd	DD	■šf	c^ LCD	DD	C^ r^'	'" c^' "	cd cri
	aa n jn К ro os	DD OD	DD OD	r-v cd	cd ■šf CU	LCD LCD	■šT cu CD	LCD cd CU	OD CO cri	LCD DD CU	CU CD" CU	■šT LCD	r^ ш	LCD	K	c^ D^'	LCD CO	cd		LCD C^'	LCD f"	co CD"	■šT К	■šf	OD cip	0^'	'"	C^ C^'	'"	c^	LCD cu"
Gospodarska klima	a ab Б E te e =5 E ee E ^ s	CD	CU	LCD LCD CU	OD cu	CD cu	о о	DD DD	LCD ri	CD К	CD К	CD К	CD К	CD OD"	CD cd"	CD DD	r^ C^'	'" LCD	C^'	c^'	DD C^'	'" LCD	'" C^'	'" C^'	'" DD	c^'	C^'	r^ C^'	'" C^'	'" c^'	CU LCD
	a ja O 4J os	■šT CD	CU CU	DD CU CU	co co	CD	r^ co"	■šT DD	CU	cp	CO	cip	r^ K		DD	-	C^ C^'	CU	о	-	c^'	-	D^		C^ C^'	cu cu		r^	LCD ■šf	co CD	CU co"
	o t e	r^ О О CU	CO О О cu	cu О О CU	о CD cu	о cu	cu CD cu	DD CD CU	■šT CD CU	> CD CU	cu	DD		■šT	Ю	"			co	OD		"		CU	>	Ю cu	"	DD		■šT	LCD
ro ■a o	mesečna rast	O O O	■šT cd о	cd о о	СП о о	СП cd о	cd cu о	СП о	cu	03	rv cd			о и^'	о 03 си		03 03	со с^'	03		СП	со с^ с^'	■šT СП с^'		СО	cd с^ с^'	03 из с^'		си с^ си	о о си	03 с^ с^'	
C "čd ro o	t ._ co S 2 o> o p	0Л o	ю	со о	cd ■šf	о о	cd cu	сп oj	из	03	си ■šf	си	с^	^^ с^'	03	03 03	с^'		из	с^'	cip	со из	oj	cd	си cd	г^ oj	си 03	co-	с^'	из	0^'	из си
co o	s k cd ■a с	cu cd	ю о	СО N о	ол СО	г^ 03 сп	о си	03 oj о	сп ■šf си	СО о си	СО ■šf 03	C0 CID си	■šf о	^^ си о	03 03 о	си из с^	с^' СП	cd сз	03 СП	03 03 сп	о	03 сп	■šT о о	с^' о	о	си ■šf о	rs	rn cd о	с^' сз	СП о с^	с^ о	с^' о
.ro čl -u co	a n čt CO P er m	И O O	г^	■šT СО о	ю ■šT CD	сп ср	ю 03 о	03 из о	ю со о	со 03 о	со о		со о	г^ с^ с^'	г^ с^ о		03 03	си с^'	СП из о		03	г^ СП cd	с^'		cd с^'	СП 03 cd	03		03 ■šT с^'	о	си 03	
■a с ro c ro > o	t ■ — u1 5 £ ш □ p	r-v	г^	cd n	cu	о	СО из	си ■šf	из	cd о	сп к	ол	■šT	о о	из	^^ с^'	из	из с^'	г^ 03	из oj	г^'		с^'	из из	из	г^ 03	с^ 03	из из	с^	г^'	0^ 03	о к
■a CD £_	ks cd ■a с	cu o и	г< о	со uj	uj о	cd 03 о	cd К сп	■šT о	■šT CID о	си си о	03 03 со	о ол СП	■šT ■šf СП	СП	г^ с^' о	cd 03 СП	си о	03 сз	о	г^ 03 о	к о	с^' 03	03 с^	из с^' сп		с^ ■šf с^	03 из сп	г^ oj о	03 03 сп	с^' сз	СП из	■šT из о
	a n čt cd w co P er m	cu оз o	СП cu cj	о о	со г^ о	cd СО о	си СО о	cd cu си	о 03	cd си о	■šT сп ол		03 a^'	03 с^'			г^ с^'	о cd о	ю с^ ч		ю с^ г^'	03 о сп	си		cd си ю	с^ г^'	03 из cip		си cd си	со си oj		
Rudarstvo	t - СЯ s £ Ш k p	cd	0?	cu	К	cd ш	■šT о	СП о о	о 00	о CID		СО со'	cu о 03	с^ с^'	с^' си	03	с^ 03	с^ 03	03 cri	03	с^' с^	^^ г^' си	03			03 с^	с^' из	СП CD с^	из ■šf	■šT	СП си	Г^'
	ks CD d C	и N	oj	ю N cu	г^ 03	г^ о	cu 03 СО	■ŠT oj СО	СП к СП	сз	CID	из 03 о	г^ a^' со	03 s	oj cd	с^ s	03 03	03 СП	с^ с^' со	из ■šf о	с^	с^ г^' cd	0^ 03 сп	03	сп	с^ г^' г^	из ю	из	г^	03 rv	03 03	с^ из г^
	a n čt cd w co P er m	cd o ep	■šT cd	СО I-V о	■šT cd	ю о'	03 о	СО ■šT о	ю СО о	си ■šT CD	си о о		со	о г^ с^'	со о о		S.	со с^ с^'	г^ из с^'		СП cd	cd	г^ с^ с^'		СП 03 о	cd ■šT с^'	ю с^ с^'		си о	СП с^'	СП о	
Skupno	t - СЯ Б £ Ш Q p	r-v	clj	г<	из 0Л	о о	03 ■f		СО CD	из о	о 0D	си си		03 с^'	с^ с^'	с^'	из	из о	с^'	с^'	из	03	из	03	с^ с^'	из	из oj	с^'	03 oj	из CD	г^ г^'	СП из
	s k cd и cz	ол cu	cd о	03 uj	■šT ■šf о	^ о	ш 00 сп	из о	03 о	■šT о	03 СП	сз	■šT из СП	03 из СП	03 с^' о	с^ с^' СП	с^ 03 с^	из сз	со из с^	из 03 с^	г^ о	с^ 03 со	0^ о	с^' сп	^^ с^'	■šf о	03 с^' сп	03 о	^^ 03 сп	сз	03	о
	o t e	co о о cu	СП о о cu	о о cu	о си	си о си	03 о cu	■šT о си	о о си	t-	си	>	си	си	03		■šT	ю	cd			со	СП		о	'	си		\ ю сз си	си	03	
51
♦ ♦♦ STATISTIČNA PRILOGA
52
Skupaj nočitve	mesečna rast	CU со o	о	о си сз	03 сз	■šT сз	CD о	о о	си о сз	о о	СП СП о			03 со -.'	ю	СО -□'		03		СП □'		о	ю □'	с^'		03	6 c^ □'	сл 03		□ c^ □'	03	СЛ 03 -□'	
	t is S £ Ш Q p	СЛ OD	р	о си	LC3	03 LC3	cu	03 о	03 о	о ■šf	си ч	о	CD о	■šT сз	■šT	с^'	о си	со к	СП си		с^ с^'	LC3	03		03	c^ CD	c^'	LC3	СЛ 03	c^ CD	c^'	CU cu	co CD
	O O O v	CÜ cu со	cu ю 03 со	03 о 03 со	cu г^ г^ со	о ■šT cu СП	ю ю 03 СП	г^ со 03 СП	■šT ■šT 03 СП	■šT 03 CD	ю ■šT	ю со ■šT	■šT СП ю	ю ю	03 си ю	ю ■šT ю	03 со ю	03 о 6	ю си г^	03 сл	■šT си .	□ со 03	6 ■šT CD	03 со	CD co 03	6	■šT	cu LC3	6 Ю CD	■šT Ю	co co Ю	r^ Ю LC3	cn CD
Nočitve tujih gostov	a n čt Ш Я cn p er m	s о	со о сз	cu ■šT сз	03 о о	г^ CD сз	о г^ о	cu о о	03 о	СП ■šT сз	со CU	со ■šT -□'		■šT	03 rs	со		rv -□'	CD	сл LC3		сл □'		со о		03 c^'	CD o	LC3 .'		03 ■šT -□'	СЛ	r^	
	t i s 5 £ ш o p	■šT 03	CU	о N	I-V о		г^ LC3	CU	■šT CU	со 03	о ■f	j;	г^ о	03 ■šf	си сз	LC3	с^'	LC3 LC3	с^	03 03	03 LC3	ч		с^		LC^ ■šf	r^ c^'	c^ 03	CD LC3	c^	LC3	c^ 03	СЛ c^'
	O O O v	ш 03 ■šT	СП о со ■šT	CD cu ю ■šT	03 cu СП ■šT	03 г^ 03 ю	со CD ю	03 03 со ю	■šT 03 ю	■šT со 03	ю CD .	ю ю .	ю о СП	03 03	ей .	ю со .	□ си со	г^ со 03	со CD ■šT	со сл ю	■šT ю ■šT	03 сл	03 CD	с^ ю	Ю co CD .	■šT	■šT CD .	c^ .	Ю Ю cn	6 cu 03	6 Ю .	■šT СП .	6 r^ co
> o t s o	a n čt Ш M cn p er m	ш ■šT о	СП 03 о	cu о	ю 03 сз	0J о	со LC3 сз	CD о сз	ю сз	со со о	со О	СП си		rs	со си -□'	ю LC^ □'		CD	03	со со -□'		j;	03 сл	г^ LC3		■šT 03	СЛ LC3 □'	□'		СЛ LC3	СЛ c^ .'	6 СП □'	
g ih či a E o ■a e eitv či o z	t i s 5 £ Ш k p	03 ■šf	■šT ■šf	СО ■šf	CU	LC3 о	СЛ ^	■ŠT ci	г^ CU	03 ■šf	03 си	сл сз	LC3 о	сл а?	LC3	■šT с^'	03		C^'	03	с^.	г^'		0^ LC^'	r-^'	c^	c^'		c^'	c^'	СЛ c^'	С^'	co CD
	o o o v	■šT СП 03 03	03 ■šT ю 03	г^ г^ 03	со ■šT со 03	CD со 03	СП г^ CD 03	■šT ю ю 03	о 03 ■šT 03	о ю си	сп о .	□ 03 .	□ СП 6	сз .	о 03	□ CD .	■šT CD г^	ей	ю .	ю 03	со со г^	сл ■šT ■šT	03 со ■šT	6 ■šT .	r^	.	co о .	cu .	□ о	c^ .	03 03	03 CD .	CD 03
Gradbeništvo	a n čt Ш M cn p er m	о 03 о	CD СО о	cu СЛ сз	о	03 сз	г^ О	■šT о о	CU о	СП си	CD CD сз	03 си -□'		ш □'	ю ■šT -□'	СП LC^ -□'		■šT □'	□ си -□'	6 03 □'		03 cu	□ с^ -□'	■šT cu		□'		о		-□'	LC3 -□'	6 CD □'	
	t i s £ £ Ш o p	СЛ о	i-v о	о 03	о 0Ü	03 03	СО С0	о LC3	p	си	■f	СО си	03	сз	03	си сз	г^ с^'	Г^'	с^'	сл LC3	03 с^'	с^'	LC3 си	LC3 ^f	c^ c^'			c^ LC3	03		о	cu CD	c^ cu
	r u >o o is ti	03 03 03 СП 03	03 ю 03 ■šT	СП cu СП	сз СП CD 03	ю CD г^ 03	ю CD СП со cu	ой ю г^ си	ю 03 со г^ си	CD си ■šT си	■šT 03 ■šT .	CD ..	си о	■šT СП CD	г^ 03	ю со ..	ю СП CD ю	г^ со си .	си ■šT .	ю сл ■šT .	■šT о си	6 сл CD .	□ CD ■šT .	03 03 CD .	СЛ co r^	□ ■šT .	о ■šT .	□ cu .	■šT	6 CD CD	Ю 03 co	c^ 03 .	cu co Ю
	o t e -J	г^ о о cu	со о о cu	СП о о cu	о сз cu	о cu	cu сз cu	03 сз си	■šT сз си	о сз си	.	.	>	> .□ .	.	03		■šT	ю	6			со	СЛ		□	.	.		.□ .	.	03	
Luški	mesečna rast	Ю ■ŠT o	о	0.66	0 cu	CD"	cn OD 08	cu 08	Ю CD	CD.		6 CD	со OD oj	LCD CD CD"		СП ю	LCD ■šT	CO OD CD"		OD OD	co	LCD ■šT c^.		" со ■šf	co c^ cri	6 ■šT CD		co 0^ cri	OD CD	с^.	
	t is S £ Ш o	ю ■šf	со m	cu oj	80 ■šf	■šT ■šf	CD	cn OD cu	co cu"	LCD о"	CD"	■šT	LCD CD	LCD	cri	СО К	CD cri	CD cu"	LCD cri	CD cu"	OD cy	OD cy	C^.	OD с^'	r^ c^'	CD c^'	OD C^.	CD K	LCD cip	OD С^.	со LCD
	č S S ti t	■šT ю ю ш	CD ю со со	ол ю ■šT	CD cu 6	0 cn 6	Ю co rv	co cu CD	■šT ■šT ■šT	6 ■šT со	" St ■šT	st LCD	со ■šT ю	" LCD	CD CD ■šT	г^ СП о	r^ co LCD	cn CO LCD	" st	" cn CD	■šT cu	" OD ■šT	r^ co ■šT	" СП г^	cn Ю	" CO	CD co ■šT	co о co	■šT ■šT	о CD	г^ ю со ■šT
Železniški	a n čt o> Й to P er m	cu су	ю СО CD	cu ■šT	co о 0.	cu CD 0.	о -0.	0 о	со OD -08	" OD		" CD op	0 со CD	" cn cy		LCD ■šT	" co CD	cn О		CO CU	rv C^.	CO CD CD"		со	co	r^ cu					
	t i s Б £ Ol о Ci	CO CU	cu ■šf CU	cu oj cu	OD	LCD K	LCD OD	cn ■šf cu	СП ■šf	cn ■šf	cn ■šf	o OD	о oj	o OD	о OD	LCD	r^ LCD	r^ LCD	LCD	LCD cri	LCD OD	LCD cri	LC^ oj		cu"						
	E ° tm	o cu Ю и	со CD CD cu	cu ■šT co	cu Ю r^ co	0 S co	cn cn r^ co	OD co	LCD со	OD	cn OD r^ 0	cn К о со	CD cri cu со	OD OD LCD co	cn LCD cn cn	OD к ■šT со	о OD ■šT co	OD cri ■šT CO	CD cri CO	CO K ■šT co	OD	r^ co" ■šT co	0^ 00" .	с^" со со	LCD cri co	OD co	CD cn				
Cestni	a n čt CD tO to <p er m	о ю	co cp	6 co cp	■šT LCD 0.	cn CD -08	cn OD 0.	CD CD"	" о -08	со си -08		СП су	" cu cy	cn CD cy		со о"	co LCD CD"	CO CD"		LCD cu"	CO LCD c^.	" c^ C^.		■šT oj	LCD CD cu"	о cu"					
	t is Б 2 a 5 CÌ	■šT oj	cu cri	r^ К	cu oj	■šT OD	co	co	op	со	op	ф	cp	r^ cp	r^ cri	си cu"	cu cu"	cu cu"	CU cu"	■šT ■šf	■šf	■šT	■šT ■šf	cu"	co cu"	co cu"	C^.				
	E t	cu ш cu ш	cu CD ■šT	03 cn Ю	0 ■šT ■šT 6	co co co Ю	LCD OD Ю	cn cn co	СП r^ со	■šT CD	" ■šT cn со	ю ■šT	6 cu cu	co co co	■šT о г^ со	со СП со	LCD co	" о ■šT	CO CD st	6 О ■šT	" ■šT	"	6 ю СП со	" ю	LCD LCD LCD	co OD	Ю ■šT ■šT ■šT				
Letalski	a n čt CD tO to p er m	СП ■šT	CD	cn о	0 cn CD	co ■šT -08	0 OD 08	cu rs	со cu	о ■šf		CD cu"	OD CD"	6 ■šT CD"		со	6 ■šT CD"	" о"		" cn	■šT	co		co	" cri	6 OD ■šf		6 О	■šT <n	с^ С^.	
	t i s 5 £ ш (5	со oj	LCD	LCD ai	cu CD	LCD OD	6 LCD 08	LCD CU	LCD m	80 OD	r^ CU	со к	r^ К	cn ■šf	r^ CD"	со о"	LCD LCD	LCD LCD	cn CD	OD cy	co"	cu	си 00"	о OD	CD cri	c^ cri	LCD LCD	cn co"	gl	СП cri	с^ С^.
	^ o Si	СП ■šT со	■šT СП	■šT cu cu	cn cu	Ю LCD CD	CD о	■šT co	ю CD	со CD	cu	о CD	CD Ю	CD CD	" со	LCD со	CD cn	" CU	" О CO	" ■šT	" CD	cu	cu ■šT	о	■šT co	cu	LCD CD	LCD CD	ю	со г^	ю СП
	o t e L	со о о cu	СП о о cu	о о cu	CD cu	cu '0 cu	co '0 cu	о '0 cu	'	"		J-'0	"	co		■šT	LCD	6			"	.		"	'	"	>	'" "	"	со	
53
54
Skupaj	letni porast	CD	ол	cu о	о	0.0	LCD	CD	LCD CD"	CD CD	-0.5	■šT q	cp"	o'	LCD CD"	CU CD	CD o"	CU CD"	C^'	0'6	0'7	C^'	C^'	OD CD"	C^'	LCD CD"	c^'	co CD"	0^ CD"	CD"	
	o vno alsotv > g ■4 • — kt bi ae r p	■šT И и ю cu СП	и ■šT cu ■šT сп	■šT cu ю ■šT ■šT сп	CD ■šT ю LCD CD сп	co LCD CD ■šT CD OD	■šT co CD cu OD	CD CU ■šT CD OD	CD OD r^ OD	CU 0 Ю OD	■šT ■šT co OD 0 OD	cu OD CD OD	5 CO CD CD OD	5 ■šT LCD r^ OD	CO OD OD LCD OD	■šT 0 ■šT OD	0 ■šT О OD OD	■šT CO OD ■šT C^	r^ OD CU О CU OD	■šT 5 r^ OD C^	■šT OD c^	■šT OD О CO OD	CO 0 Ю CD OD	OD CO О CO OD	5 CU OD CU CU OD	. . CU CU OD	6 OD c^	OD OD Ю CO OD	OD OD OD	5 6 LCD О CU OD	
Iskalci zaposlitve	t i s Б £ le or p	cu CD	■šT	и	■šT CD	.0 CD	LCD CD	CO OD	CU CD"	CD OD	OD OD	CO OD	К	CD К	CD LCj	LCD ■šf	CD ■šf	OD oj	OD	C^ C^'	c^'	CO CD			■šT	OD op	r^	OD ■f	CD Ю	CO a?	C^
	lo CD t ><л	CD и и rv	CD cu и CD	и ю и CD со	■šT о ю о о	cu OD CD о	OD co CD	r^ CU CO OD	OD CD CD CU	OD ■šT rv	0 0 CD CD	OD CD CD ■šT	CU r^ CO	OD OD OD	5 CD ■šT CU	OD ■šT CO OD CU	■šT CD r^ OD CU	0 OD r^ CD CU	CD OD CD OD CU	0 r^ CD OD	cu 5 OD	OD OD	■šT CO ■šT	О 6 LCD CU	CD OD Ю	?f Ю	5 ■šT OD	OD 7 CU ■šT CU	CU 5 ю CU CU	OD OD о CO	OD CU OD ■šT
Samozaposlene osebe	t i s Б 2 le or p	LCD ci	о ■šf	LCD LCj	си си	CD cu	CD	OD CD-	CO ■šf	■šT	OD	CU CU	CD oj	r^ oj	CD LCj	CO ■šf	CD LCD	C^ LCD	LCj	OD LCD	LCD	■šf	C^	LCD		c^ ■šf	oj	C^	cu ■šf	OD ■šf	
	iki ici Б ž cd a ij ^ S. . E	и о и и ю	cu ■šT ■šT Ю Ю	г^ о ю со ю	■šT си со сп LCD	co Ю cu CCD	CD cu co 0 CD	LCD OD CD CD	LČD CD ■šT CD	OD Ю CU CD	OD CU OD CD	CD r^ Ш	5 cu Ю cu CD	CD CU О OD CD	OD CD CU OD CD	OD OD CD	CD r^ OD OD CD	0 CO CD OD CD	CD C^ OD CD	■šT CU 6	0 OD 6	6 0 CU ■šT 6	0 6 OD ■šT 6	■šT CU CO ■šT 6	OD OD 5 6	OD Ю 5 6	c^ ■šT 5 6	■šT OD CD 5 6	5 CD 6 6	■šT 6 6	
Zaposlene osebe	t is Б 2 le or p	LCj	■šT cj	о со	LCD OD	0	co ■f	CD	OD	CO Ю	r^ Ю	cu Ю	CD ■f	■if	CD ■f	CD op	r^ oj	r^ CU	CD CU	CU CU	lcd		CD CD	od C^'	lcd CD"		Г^'		od C^'	oj	
	N о _c ma s ° s s ri o p	и и СП сп CD	о о и cu r^	г^ И сп г^ CD	ш ■šT ш	co CD cu Ю	0D ■šT ■šT ю	OD CD lcd	CU CO ■šT 0 Ю	OD LCD	CD CO LCD lcd	■šT CD CO lcd	0 od О CU 5	OD CO CD lcd	5 CD Ю OD ■šT	CD 5 ■šT CO ■šT	Ш OD ■šT	CD OD О OD ■šT	OD OD ■šT	■šT cu ■šT 0 5	CO 5 OD 0 5	5 od О lcd	CU OD CU lcd	5 lcd	■šT 7 CU CU 5	OD CO C^ 5	7 od о 5	7 C^ ■šT	5 5 CU OD ■šT	" CU CD 5	
	t is Б 2 le or p	oj	oj	LCD cu	о CU	о CU	■šT	CU CU	co o	CU cu	CU	CO	■šT	CU	lcd CD	od CD	CU CD	C^ C^'	c^'	r^ c^'	CO CD"	OD CD"	О	CU	■šT	■šT			lcd	lcd	
	■ E ^ tj a cd n td 'с oa n СЛ > o	CD CD сп CD	■šT CD ю г^ rv	ю CD ■šT сп сп CD	CD CD r^ ю co CD	cu co rv CD	cu LCD LCD CU CD CD	■šT CO Ю ■šT cd	r^ Ю Ю cu Ю CD	od CD CO ■šT cd	co CD ■šT cd	CD ■šT CD CO ■šT CD	5 r^ CD OD ■šT CD	0 CD CO OD ■šT CD	5 0 CO ■šT ■šT CD	5 5 о od ■šT cd	OD CU CO ■šT ■šT CD	0 OD ■šT cd	co 0 о LCD CD	co 6 Ю od 5 6	OD 5 CD ■šT 5 6	6 0 5 6	OD 6 Ю od 5 6	7 ■šT ■šT CD 5 6	6 CO 5 6	6 OD OD CO 5 6	od cu о ■šT 5 6	OD CO lcd 6	OD od od ■šT 5 6	OD 6 lcd 5 6	
	o t e	r^ О о cu	со о о cu	СП о о си	о CD cu	о cu	CU CD CU	CD CD CU	■šT CD CU	£ CD CU	CO	OD	0		CU	J- о cu	CU	od	■šT	5	6	7	CO	OD	О		cu	\ Ю CD CU	CU	od	■šT
Goriva	letni porast	■šT ri	Ю OD	CU О ^	о ■šf	■šT CO OD	CD СП OD	CD CO	cn OD	p	■šT op	-3'0		rs	CD о	c^ o		OD c^'	c^ c^'	CD cu	rs	p	CD	■f	cu	OD	C^ r-^'	Ю	a?	OD a?
	s k CD ■a in	o ai	■šT CD CVi a	OD	CD ■šT OD OD	СП CD uj ■šT	СП OD Ю	CD CD CD	■šT LTD OD Ю	cn CO OD Ю	cu OD Ю	■šT OD OD Ю	Ю ■šT OD Ю	Ю CO OD Ю	Ю о CD	cu LTD a^	rv c^' CD	■šT c^'	cn cn cri Ю	■šT c^ c^' Ю	СП OD c^' CD	cu OD c^' Ю	Ю m Ю	cu Ю	o a^ K Ю	r^ c^ OD ■šT	CD C^ OD	' OD c^' Ю	cn OD	c^'
Storitve	t i s б 2 le or p	co ■šf	OD LTD	■šT CU OD	co	OD о о	Ю LTD	■šT cu 0Ü	cu CD	OD	rs	о cu		о cu		c^ c^'		OD	c^'	c^'		OD	■šT c^'	co cu	up	Г^'	c^ cu	r^'	OD	a^ c^'
	s k CD ■a in	ю ■ŠT OD CD	CD CU ■šf	CD OD N	■šT OD OD	r^ OD OD	oü oü	OD cn ri cu	Ю r^ oj cu	cn CD cu cu	cu	cu ■šT cu cu	OD cu cu cu	co cn cu cu	cn ■šT oj cu	r^ ^f cu	oj cu	CD ci^' cu	r^ ci^' cu	Ю LTD cu	UD cu	cu c^ oj cu	CD cu cu	cn a^ oj cu	CD c^ oj cu	■šT cu	OD cu	CD '' cu	co '' cu	CD a^ oj cu
Blago	t i s б £ le or p	CU ri	LTD	r^ OD CD	О CD OÜ	cu oj	CD ■šT oj	CD I-v	cu ■šT cd	■šT O	co CD	CD	CD	OD CD	О	о	CD о	a^ CD	c^ c^'	c^ c^'	CD	co CD	c^'	CD	co CD	up	up			od
	ks cd ■a in	cn ou uj o	CO Ol	Ю co CD	od I-v od	cn cu N	CD op CU	co ■šT oj cu	cu	r^ cn о cu	cu	cn od cu cu	cn ■šT cu	cu о oj cu	CD co oj cu	od LTD oj cu	■šT oj cu	co c^' cu	od CD o cu	CD c^ cu cu	cn c^	co r^ c^' cu	ri cu	■šT a^' c^	od ud cu cu	CD	Ю c^ c^'	co cn о cu	о co cri	co c^
Osnovna inflacija	a n čt cd со со <p er e	r^ od o	Г^ OD CD	Ю CD CD	CU CD CD	cu CD	Г^ О	co CD о	od CD о	■šT cu о	о cu o	CD о	'	cu CD	■šT о о	■šT c^ c^'		■šT c^ c^'	CD c^ c^'	co c^ c^'		Ю c^ c^'	Ю c^ c^'	о CD		o	■šT о	co c^ o		cu CD
	t is s £ и o p	ud oj	uj	о OD	Ю CD	СП I-v о	CD	Ю LTD	OD CO о	p	CD	■šT	cu	p	od		od	c^'	c^'	■šT c^'	LTD о	c^ c^'	c^ c^'	c^'	о	c^'	г^ с^'	c^'	o	c^ c^'
	ks cd ■a in	r^ o UD o	СП CD	о ■šT 0Ü	co ud evi	■šT oj	CD od ud	■šT	ю	о LTD CD'	od r^ co'	■šT CO к	cu о К	od cu OD	cu c^ OD	od cri	CD r^ OD	co r^'	r^	CD OD	ю	cu r^ OD	cn	co ■šT OD	CD a^ OD	od r^'	г^ ud г^'	о UD OD	od r^'	о UD OD
Življenjske potrebščine	a n čt cd co co p er e	od ■šT o	СО CU CD	CD CD CD	r^ CD	СП о	cu cu о	СП о о	о CD	cu CD	cp'	od cp'		co CD	c^'	o		■šT c^ c^'	о cu о	о CD о		Ю CD CD	Ю c^ c^'	■šT c^ c^'		r^ c^ c^'	cu c^'	о c^'	'	cn cu CD
	t i s s £ le or p	CD od	LTD	cu r-v CD	о CO	cip	о CD oü	r^ rs	o cu о	CO О	о	co о	ud о	■šT о	r^ c^'	c^'	o	CD o	od c^'	od c^'	c^ CD	c^'	c^'	cu о	CD	ud CD	c^'	od c^'	c^'	r^ c^'
	s k cd и in	cn od CD o	od od evi	CU Oj	о cu uj	СП cu N	■šT od о cu	Ю ■šT 0Ü cu	о r^ cu	CD od cu	co ■šT cu	■šT ■šT cu cu	CD rs cu	Ю о oj cu	co r^ oj cu	cu c^ oj cu	co LTD oj cu	CD LTD c^' cu	CD LTD cu cu	co co cu cu	r^ a^ c^' cu	r^ oj cu	cn c^' cu	cu od c^' cu	cn r^ c^' cu	Ю r^ c^' cu	cu CD c^	о cu cu	cn C^. c^	о c^ c^' cu
	o t e	r^ O o a	CO О О CU	cn о о cu	о CD cu	CD cu	cu CD cu	od CD cu	■šT CD cu	CD cu	cu	od		■šT	Ю	CD			co	cn		о		cu	>	CD cu	cu	od		'
55
56
.ro 'от	letna rast	Ш co ci	о ■šT ri	co co ■f	■šT сп oj	со со со	ю сп oj	cip	о CD	CD cu ■šf	о r^ o	cn CD	о	CD cu o	co ri	cu o	Ю r^ cp	о cj	cu tn	■šT		Ю c^ c^	cn		Ю -- .	CD OD -- .	cn c^ -4.	c^ m	-7.83	7	Ю c^ -7.
CD C ш	J2 cd TD .C	O ni	■šT CD oü cu	co r<	CD ■šT oj co	СП nj ■šT	СП oj ю	ю о ш	cn r^ OD Ю	o np cd	■šT nD evi CD	Ю co ri CD	Ю СО ri Ю	■šT СО OD Ю	co cu cd-CD	■šT oj ю	r^ cu OD ю	cu CD OD ю	r^ c^ ю	4 CD	CD	CD tn	OD ю	cn OD OD ю	co .4 OD ю	co r^ K ю	OD oj ю	co c^ nj	co ni	7 .3 OD	3 .7 ^f
.ro ö ro iž	t s a r ro n t le	■šT ri	СП сп ■šf	co co	CD о	СП cj	CD CD	■šT пр	CD co o	■šT OD	CD ri	s	cu np	co	■šT o	ю о	CD OD o	cu	co cd	4 co	- ■šT	co -.	-.	cu -.	- c^ -.	co c^ -.	co -.	cn -.	cu -.	CD nD -.	cu c^ -.
C > o C co o	s cd TD .C	o UD o	cu СО о	о ■šT 0Ü	со ю evi	■šT oj	CD со nj	■šT	о OD OD	Ю OD CID	Ю ■šT k	co cn r<	co ■šT oj	5D OD	о nD k	о ю CID	co r^ CID	■šT СО к	co c^ OD	cu OD	co	к		CD .4 OD	cu OD	cn	co .4 OD	co .4	7 nD k	- nD OD	- nD OD
cd 3	t s a r ro n t le	СО ■šf	ю cu nj	co cu oj	CD	о о cj	■šT np	■šT cu oü	co rs	cu OD ri	cu oj	cu cu	co nD ri	co ri	■šT op	ri	cu co	co cd ri	r^ cd ri	OD cu ri		4 np	cn OD	co ■šT	co ri	c^.	- c^	ю cd	ю	8 np	cu -.
cd -u сл	J2 cd TD .c	ш ю oj o	cd cu ■šf	CD cn n	со со ri	г^ СО СП	oü cu	со cid oj cu	о OD CID cu	co co Ю cu	co nD CID cu	Ю nj cu	■šf cu	co ■šf cu	■šT oj cu	cu ■šT ■šf cu	co nD ■šf cu	co OD ■šf cu	Ю nj cu	co c^ CID cu	4 OD Ш cu	cu cu	cn c^ OD cu	Ю OD Ш cu	co .4 Ш cu	5D nj cu	cn cu	co .4 CID cu	cu .cu	c^ CID cu	- CD Ш cu
o ОТ	t s a r ro n t le	en ri	cd CD nj	о ■šT о	о CD oü	со СО	■šT oj	s	cn ■šT cd	co ■šT ri	о rs	r^ O	CD OD cd	cu co o	ю nD O	со CO cd	s cd	co cd	Ю OD c^	Ю c^	cu c^ -.	4 cd cd	cu co cd	CD -- .	4 cd	■šT	cu ri	co c^ ri	-	cn ■šT	Ю tn
m	s cd TD .C	co nj о	co cu	Ю СО о	со I-v oj	СП cu	cd op OÜ	■šT oj cu	CD cn ri cu	co Ю ri cu	co CD evi cu	о ■šf cu	о cu ■šf cu	r^ cu ■šf cu	co CD oj cu	■šT о cu cu	OD cd cu	cu oj cu	о OD cu	r^ ^f cu	co .4 ■šf cu	^ cu	cu cd cu	OD cu	OD cu	cn CD OD cu	о cu	nD t^.	8 nD	СП c^	CD CD c^
J2 cd TD C	t s a r ro n t le	CD I-v oj	co ю Ю	CD co о	СП о evi	СП о evi	СО oü	cu ri	cu OD o	cn ri	co cu ri		■šT	cu	cn co o	OD co cd	CD o	cu CD o	OD o	r^ cd-	cn -.	- OD -.	- c^ -.	-	CD cd -.	cd -.	5 cd	r^	cu nD cd	cn OD cd	
C Ci D сл	J2 cd и C	СП со CD о	co cu evi	Ю cu oj	cu cd nj	со о со	Ю op OÜ	со cd oj cu	■šT cu	■šT OD cu	cu cd ■šf cu	5D ■šf cu	Ю ■šT ■šf cu	cn cu ■šf cu	cu CD OD cu	co OD ri cu	cn co cu cu	oj cu	OD cu	co cu nj cu	CD OD nj cu	■šf cu	co .cu	cn OD ■šf cu	co nD ■šf cu	co co ■šf cu	4 nD OD cu	CD .cu	CD c^ cu	3 .3 oj cu	Ю .4 oj cu
	o t e	г^ о о cu	co о о cu	cn о о cu	о о cu	О cu	cu CD cu	co CD cu	■šT CD cu	è CD cu	co \	cn \	о \	\	cu \	J- о cu	cu \	co \	4 \	Ю \	CD \	r^ \	co \	cn \	-	\	cu \	Ю CD cu	cu \	3 \	4 \
		-и со го £_ ГО с	cd cu	od	i-v со	а	0р	сп	i-v cd	■šT	о	j:	cu о cd	- ■šT	8 ■šT cu	cu cu	cu 0^8	■šT	8 c^ -4	o	- c^ -84	cd -84	8 cu	cd lc^ -84	8 c^	lcd cu -84	- cn K	8 co lcd	8 lc^4	8 c^ ■f
	.го 'от	ш																												
	cd с																													
		J2	ю	сп	cu	ri	■šT	ор	op	od ■šT	cu ■šT	ю о	cd co	■šT со	cu	cu ■šT	- od	- c^	co lcd	8	8 od	■šT ci^	co od	co	ю r^	co ■šT	- lcd	8	ю	8 4-
		■а с	u	а	ш	а	со	■šT	■šT		lcd ■šT	■šT ■šT	■šT ■šT	■šT ■šT	48 ■šT ■šT	■šT ■šT	■šT		■šT	■šT	od	od ■šT	c^	cd ■šT	lcd co	od	oj co	48 lcd co	48 lcd co	r-C co
	.го о го il	-и со го £_ го с -и cd	о cu	lcd ctü	■ŠT	си о	r-v	ор	op	■šT со о	cd о	ю	о сп cd-	od -4	-	ю co -4	cd c^.	- co -4	ю -4	cu -4	cd rn -4	ю -4	- -4	co ci^ -4	8 ci^ -4	co lcd -4	-4	r^ lcd -4	cd -4	
	с >																					-								
	с со о	со cd ■а с	cd ej о	cid О	cd о	cd od о	lcd о	lcd 0ü	о ■šf	cn ■šf	ш ■šf	ш ■šf	co co ■šf	cu co oj	od	- lcd-	co od lcd	cu cu lcd	cd od lcd	8 lcd ^f	8 48	lcd	lcd	co co LCj	cd cd lcd	8 48 oj		8 lcd	■šT 4- ai	
d >cj о E _q о о £_ >	cd 3	-и со го £_ го с -и ш	ю cu	lcd CTÜ	о 0Ü	со	op	op	lcd	cu	со	■šT ■šT	co cn O	lcd	co cu	lcd	-	cu	cu	Ю	-	8 cn -4			■šT CÜ	co ■šT -4	cd	8 c^.	8 c^ -4	co od
> с cd о	cd -u сл	J2 cd ■а с	lcd ■šf о	а о	■šT on о	со	го	ГО	lcd		со ■šT	со od	r^ cd	- cd	8	cu ■šT	8 lcd	od	co	cu 4-	r^ od	-	cd	8 ci^	lcd	r^	lcd lcd	lcd	-	■šT
СЛ cd ■а с											cd	cd	i-v	cd		i-v	r-v	i-v	48 r-v	cn	cn	ш	48 i-v		od	r-v	od	od	od	48 od
го		-и со го £_ го с -и _cd																												
'с о E £_ ГО Л	о сл		ол	о ■šf	си о	со	■šT oj	cd oj	■šT	cn cd	со od o	■šT ■šT o	cd o	r^ cd -4	co cu -4	о cd	ю c^ -4	■šT c^ -4	о c^4	■šT c^ -- 4	■šT od -- 4	co od -- 4	8 c^ -- 4	-- 4		r^ ci^8	od	od c^4	--- 4	
																														
	□Q																													
		со	cu ■šf о	cu со cd	со о	oj о	со	cu	co		lcd ■šT	8 П1	co ■šT	Ю	-	Ю ■šT	Ю ci^	lcd	od	-	8	■šT 4-	-	CD	co 4-	r^ lcd	8 4-	8 od	8	
		■а с									od	od	od	cd	cd	od	od	od	od	48 ci^	ci^	od		48	r-v		lcd	r-c	48 r-c	
	со cd ■а с	-и со го £_ го с -и _cd	ai	■šT dd	ср	lcd	i-v 0ü	lcd oü	■šT	lcd od o	со cd cd	lcd co o	ю co cd-	- о cd	- -4	cu ■šT -4	CD CD -4	8 ■šT -4	- lcd -4	r^ od -4	■šT od -4	8 c^ -4	8 od -4	8 cu -4	О	■šT c^ -4	co cd -- 4	8 cd cd	- c^ c^	■šT od -4
	с ci d сл	J2 сб тз с	■šT ■šf о	co о	0d о	со oj о	со 0Ü	cd lcj	cu К	CD K	CD Ю	■šT К	co co К	r^ lcd lcd	cu 48 CD	cu 4- od	- cu od	4- od	- cu od	co ■šT r-c	lcd r-c	8 4- od	od	- 48 k	8 ci^ r-c	lcd 48 lcd	8 lcd cd'	8 48 r-c	cu od	■šT od
											о																			
		о ■и сб _1	r^ о о а	со о о а	сп о о а	о cd а	cd а	a cd a	со cd cu	■šT cd cu	à cd cu	\	cu \	> о cu	cu \	co \	■šT	lcd \	CD \	r^ \	8 \	8 \	-		8	cd 8	8 \	co \	■šT	ю \
57
58
cd C >cj	mesečna rast	cii od o	СП со CD	Ю cp	co CD CD	cn о	cd CD'	о ''	' CD	О -''	О -''	cu CD -''		' CU -''	CU -''	CD		CD	CU C^'	cu CD		' CD	lcd CD -''	-0'06		6 C^ ''	-''	О CD'		co CU ''
_Q cd £_ -U o Ci cd CO^	t is le or p	cu со	cd lcd	■šT cp	cp	lcd cu	о ■šT	' cn ''	CD	CD'	CD'	cu CD'	od О	od CD	CD	CD	■šT CD	od CD	c^ c^'	C^.	CD	c^ CD	CO CD	0^ c^'	CD	lc^ CD	co CD	CU CD	lcd C^'	cu CD'
.cd >N	s k cd ■a in	со i-v ■šf o	r^ cd CD	Ю cu о	cd co	cu ■šf	rv lcd	' co CID	od CID	co CID	co CD cd	co CD cd	cn CD cd	CO od cd	cd cu CD	cu r^ CD	Ю ■šT co'	' ■ŠT cd	cd	' c^ lcd	CO	cd c^ lcd	' CD cd	c^ lcd	8 c^ lcd	8 C^ c^'	cu lcd	' cd	' cd	cu '6 cd
Repromaterial	a n čt a> Й co F er m	ю cd o	cu CO CD	r^ cp	ю cu CD	СП cu CD	co CD CD'	СП CD CD	' CD	ю CD -''	r^ cu -''	lcd od -''		r^ od -''	' od -''	CO -''		cu -''	co c^'	' CD -''		''	О CD'	' cu ''		■šT c^'	co CD ''	Ю C^'		lcd cu -''
	t i s s £ le or p	cd N	co lcd	p	od 0Ü	о cu lcd	cn CD'	co CD ''	cu od	СП CD	cu	co cu	СП	CD cu	od cu	cu cu	od cu	od		lcd		■šT	■šT	О	od	p	■šT C^'	C^ c^'	c^'	■šT CD
	ks cd ■a in	Ю lcd	co cn N	co cd cci	r^ CD CD cu	о co cid cu	о od K cu	co od К cu	О lcd cu	'' CD cu	co CD ■šf cu	lcd ■šf cu	' cu lcd cu	cu lcd ■šf cu	lcd ■šf cu	' ■šf cu	r^ lcd ■šf cu	cd co ■šf cu	. '. cu	r^ od lcd cu	'' lcd cu	co c^ lcd cu	cd '' lcd cu	' C^ lcd cu	. lcd cu	co '' lcd cu	6 cu	cu ■šf cu	'' cu	cu
	a n čt cd w со Го er m	o o	о Ю CD	co ■šT cp	co о CD	lcd CD CD	■šT о o'	о ''	cu CD -''	co CD ''	cu cu -''	co od -''		cu -''	od -''	cd CD		CD'	r^ c^'	cu ''		lcd CD'	' cu ''	cu CD'		■šT CD'	co CD ''	cu C^ -''		cu CD ''
Oprema	t is s £ Ш [5 p	od o	cd co	CD	■šT cp	cn lcd CD	co cu CD'	cp'	' od -''	lcd CD	od CD	CD	lcd CD	СП CD	CO CD	r^ CD	co cd	od CD	c^ c^'	C^ C^'	C^ CD	CD CD'	od CD'	lcd CD'	od C^'	■šT c^'	lcd CD'	CD CD'	lcd C^'	C^'
	ks cd ■a in	o	cu i-v ■šf о	cd cn cu о	co lcd cu о	cn od о	■šT ■šf	cd cu od CD	lcd CD od CD	Ю CD od CD	' od od	cu od CD	' '' od	co od	cu od od	' CO od	r^ cu od	' '. OD	r^ 0^ od C^	' '' ■šf	cu '. od	co '. od CD	co '. od CD	lcd ■šf	cu '' ■šf	'' ■šf C^	' co od	lcd co od	cu '. od	od
	a n čt cd w со го er m	со lcd o	co co CD	cd cp	r^ о	■šT cu CD	о CD'	' CD -''	co CD -''	' CD -''	cn cu -''	cd od -''		od -''	lcd od -''	co co -''		' C^ -''	cd CD ''	CO C^'		co CD'	lcd cu ''	cu ''		co cu ''	cu CD ''	' CD		lcd CD
Skupaj	t i s s £ le or p	lcd lcd	cd lcd	■šT CD	о cu	co od	CD	' od ''	О	od CD	P	lcd	О	lcd	lcd	cu	■šT	О	cu			О	СП CD	CD CD	c^'	CD CD	■šT CD	CD CD'	od C^'	C^ C^'
	s k cd и in	o o OD o	co CD ■šf	co lcd co	о сп lcd	co cu CD cu	' lcd cu	cd co, cu	lcd lcd CD' cu	cd OD cu	cu '' о cu	r^ od CD' cu	cu r^ CD' cu	cd cu CD' cu	co cu CD' cu	'' CD' cu	co od CD' cu	Ю lcd C^' cu	lcd C^' cu	cd CD CD' cu	8 lcd CD' cu	CO CD CD' cu	' lcd C^' cu	cu '6 CD' cu	' '6 CD' cu	' '6 C^' cu	CO c^ t^'	od C^' cu	od CD' cu	' cu CD' cu
	o t e	r^ o o cu	co о о cu	cn о о cu	о CD cu	о cu	cu CD cu	co CD cu	■šT CD cu	^ CD cu	cu	co		'	lcd	cd			co	.		'		cu	>	& о cu	cu	co		'
BTO plača za plačano uro	mesečna rast	■šT ю o	ш ю cj	сп ю о	ш о	cu о о	■šT о о	■šT о cp	cu о о	cp'	о сп	cu CD CD'		Ю о -''	сп CD	Ю cu -''		' od -''	cu -''	c^'		cu c^'	CD -''	Ю c^ -''		■šT c^ -''	co ''	о о	
	t is S £ le or p	i-v ni	Ю со	си ■šf	Ю oj	со oü	CD'	о о	cu	о	CD	ltd о'	od cd'	cn cd'	co od	CD	О	C^'	■šT	сп	■šT	od	cu ltd	CD cu	up	oj	CD'		CD'
		ю Ю r<	сп со	со ю oj	г^ со oj	co о cri	co о ori	co о ai	cn	co r^ od	г^ cd 00	cd od oö	r^ cu od	cd CD oö	co CD oö	' od oö	co cri	Ю r^ od	Ю c^ oö	c^ od	сп c^ od	0^ od	co co CD'	Ю c^ od	' od ori		' cd ori	' c^ ori	co od ori
Število plačanih ur	a n čt ш Я ш p er m	cu o o	о cj	cu	о о																				'		'		
	t is Б £ le or p	o	о cj	cu	со о	i-v CD	cd о	о CD	cu CD CD	CD CD'	о о'	CD CD'	о cd'	о cd'	cn cu	co od	od cd'	CD cd'	LTD c^'	CD od	cu cd	CD CD'	co ■f	od	cu CD	p?	c^ CD'	od	CD'
	lo > CD t >c0	o	о г^	со ш	со ш	r^ cd	co cd	co cd	co cd	Ю	г^ ю	co cd	Ю cd	cn cd	'	■šT cd	co cd	Ю	■šT cd	cn cd	cn cd	Ю	Ю	Ю	cn cd	cn cd	'		'
Skupaj neto	a n čt CD W СО ro er m	■šT cd o	со cd cj	cu о	со со о	о о	Ю о cp	CD'	r^ CD о	CD'	со о о'	CD		co CD'	о -''	о ''		' od ''	' CD	co CD'		cn	ю c^ -''	co CD ''		' c^'	' od -''	cu CD -''	
	t is s £ <u o p	cn n	со	■šT oj	си oj	cu evi	■šT о	cd о	co о	co о	cu	od CD'	co cd'	co CD'	■šT cd'	od	co cd'	c^'	od c^'	p	od CD'	c^'	c^'	p	od CD'	c^ CD	od	p	c^'
		■šf co co	ю cd 00 сп со	ш о со сп	сп cd cd cd сп	■šT co N co cn	^ 00 cn	co cu co' cn cn	■šT od Ю о о	Ю r^ Ю о о	■šT od ■šf сп сп	r^ cn cd' cn cn	cu '' od cn cn	co '' CD CD	cn cd CD' '	■šT cd Ю cn cn	cu oö cn cn	Ю c^' ' c^	■šT сп cu СП СП	od ■šf сп сп	c^' cn cn	■šT c^ K о	r^ r^ od ю	co' CD	cd ltd cd cu	' od '	co cn	' co' о CD	co '' K cn cn
Skupaj bruto	a n čt ш m (Л p er m	co ю о	cd cj	о	со о	cn о CD	cn CD CD	cd CD о	CD'	ю cu о	о cu о'	co CD -''	■	■šT cu ''	ю о ''	cu cd'		cn od ''	CD ci	co CD ''	■	' c^ ''	ю CD	c^ ''		c^'	r^ c^'	' CD ''	
	t is s £ le or p	си ИЗ	со со	ю oj	си oj	CD evi	O	cu CD	p	г^ о'	CD	■šT cd'	cn CD	о	LTD cd'	rs		rs	r^ c^'	cd'	od		C^'		c^'	c^ CD'	od CD	cd'	LTD c^'
		о cu ■šf со cu	■šT сп со	ш cu ол со ■šT	сп со ■šf сп ■šT	cd Ю ■šf cu Ю	cd cu cd' cu Ю	■šT od cu Ю	o ■šT Ю	■šT LTD ■šf со ю	со со о cu ю	cd od cd' cu Ю	cd cu К cu Ю	cd LTD od Ю	cd CD od Ю	co od cu Ю	' cu od cu Ю	cd HD co Ю	co c^ CD LCD	cu od ori lcd	r^ сп od cu Ю	cd cd od ■šT Ю	cu c^ oj co cd	cn '' CD cd Ю	cn c^ CD' Ю	о od co Ю	' c^ UD lcd	co od CD' Ю Ю	r^ co Ю
	o t e	r^ о о cu	со о о cu	сп о о cu	о CD cu	CD cu	cu CD cu	co CD cu	■šT CD cu	J- CD cu	cu	co		■šT	Ю	cd			co	cn		'		cu		I CD cu	cu	co	
59
♦ ♦♦ statistična priloga
60
	mesečna rast	Ю cn N	Oö о	-4.44	m CÜ	о о	Ю rs	LCD СП о	со сп	CD CO	cu DD 4'	CD r^ cu		cn ■šT о'	О C^'	CO co'		c^ ''	0^ ''	■šT		cu CD'	cn c^'	' DD ''		D^ .'	cn ■šT	CD .'		'	' '.'
Carine	t is S 2 o> o p	cn oj cu	г^ i-v CÜ	о ■šf cu	m LCj	СП К	о cri	си ш	DD о	Ю	DD LCj	cn CÜ	cn cp'	cu о cu	'4 c^	CO f'	'' CID	CI^ CD	c^ LC^'	'' c^'	LCD C^'	c^ r^'	C^ cri	C^ C^' 4	LCj .	''	cj	LCD C^' '	'4 C^'	CD' .	'. r^'
	V o mi	cn co cci	СП о о си	о ю о СП	CO CD о СП	■šT CID CD	Ю LCD CÜ CO	■šT К г^	г^ К г^	cn cn 4'	4 cu K	co CD		4 CD CD	cu LCj	CD CD	' C^ cri	r^	Ю c^ LCj	cu DD CD	' co'	CD CO CD	CD CD CD	К	4 C^	' OD LCD	Ю c^ CD	О cri	CD C^. C^	C^ r^'	CID
CD	a n čt co p er m	cn o	СП со	о о	m о	со о	CU cp'	со	о	CD LCD о	■šT	co cu f'		r^	CD C^'	cn CD	■	' CI^ c^'	CD c^'	' C^ CID		CU	Ю cu '''	СП .'			Ю C^ .'	LCD ■šT ''		' C^ .'	cn ■šT '.'
DDV in trošari	t is s £ Ш o p	p	со CD	СО си	DO ■šf	cu LCj	о	LCD	сп CÜ	CD OD	CD CÜ	О co	CD co'	'4 LCD	'4 CD	OD r^' cu	c^'	CI^	c^ Cl^'	'4 oj	c^'	LCD'	oj	co f'	DD C^'	OD CID	''	C^		■šT OD	
	o mi	CD evi oö ■šT	CD ■šf о CD ■šT	о СП oj ■šT 4 4	ю LCj Ю 4	о со стй 4	CO CD 4	4 о г^ 4	■šT со 4	cn CO LCj 4 4	CD DO о CO	co cu' co co	4 cu OD о	О LCD	4 0^ LCD О 4	'' r^' co	cu cn K о cu	Ю ci^ 4	LCD LCD K Ю	4 '' cri 4 4	4 OD CD CU	Ю '' r^' Ю 4	' LCD cn	' '' CID 4	0^ C^' ' .	Ю '4 CID 4	' LCD ■šf '	'' LCD 4	' '' CID ю	cn r^ C^' 4 4	CD '' CID 4
■a o ri Ci "rö	a n čt ш m СЛ p er m	co co о	со i-v о	4 CD о	о о	cp'	CD cu cd'	СП ср'	о'	r^ CO о	co о	cn CD CD	'	о ■šT CU	CO CO ''	' D^ c^'		cn CD CD	Ю CD CD	CD CD CD		' c^ .'	£ CD	' CD '''		CD cp	о	Ю C^.		' LCD 4'	CD '''
co o in 12 > a ■a	t is s £ Ш o p	со CD	I-v о	сп со	cu cu	СО LCD	cn ■šf	■šT Ю	сп К	CO CÜ	DD ■šf	CD cu	rs	CO CU	C^' cu	LCD cu	'' r^'	c^'	LCD oj	DD ■šf	LCD oj	^f	C^ oj	CD ■šf		■šT	OD	r^ cu'	CD cj	CD K	'' LCD
n ■a e r co o Ci e Z	CD mi	r^ o CÜ cn cn со	cu LCD oj ю СП СП	о сп ■šf СП ол	r^ r^ CD co cn co	Ю CD cn 4 cn	Ю r^ o о cu СП	cu cn OD о r^ со	о о LCD о 4 СП	cu LCD CID Pi	СП co ■šf s	о cn cu' cn CD	DD ■šf co CU	О cn ■šf cu co	4 '' c^' r^ co	' '' oj co	CD c^ r^' о LCD CU	co CD CD	LCD ■šf Ю r^	CD r^	CU CD CU CD C^	LCD C^' CD r^	' '4 K r^ r^	СП '4 LCD LCD	' '4 LCj cn .	CD '. CID	cn LCD co' '	cip	LCD CD CD LCD . .	'' LCj '	LCD '' ■šf 4
	a n čt Ш M сл P er m	СП СП о	■šT Ю о	ю ■šT о	cu о	LCD CO CD	о о	г^ О	со си о	cu CO о	co о	co Ш'		r^ CD'	о c^ c^'	' D^ ''		C^ c^'	CD op	CU CD CU		C^'	LCD	4 CD		' C^ '''	■šT	'''		LCD CD .'	' CU
Skupaj	t is S £ Ш Q p	со oj	■šT cri	со	■šT о	CO ■šf	CD о'	со	LCD	CD ■šf	cn DO	■šT CID	CD LCD	DD	CD cri	LCj	'' C^'	CD cu	CD	r^'	op	c^'	DD oj		op		C^ OD	CD cj		r^'	'' LCj
	CD mi	cu cu ■šT co	о о CÜ со CD ■šT	о со 4. со со	о CD CÜ ю CD co	СП о CO DD ■šT	.4 4. си СП со	си 4 г^ СП 4 со	о .4 s	о '4 К СП	cn cu LCD LCD о	CD cn DD CD	Ю CD ■šf CO cu	4 LCD CD 4 CU	о СП CD' СП cu	r^ CID СП	c^ ■šf co '	' oj	r^ C^	CU LCD K CU CU	cn c^' ■šT 4	CID . .	cn C^'	4 C^ C^' cn .	Ю '' CID о '	C^ m cu	4 '' cri 4	cn cu CD CD	4 '. ' 4	' '' C^' 4	CI^ r^' cn
	O t e	r^ о о cu	со о о си	СП о о си	о о cu	о CU	си о си	со CD си	■šT CD cu	J- CD cu	cu	CO		4	LCD	CD			CO	cn		'		.	>	.	.	'		4	Ю
Zaposlovanje	mesečna rast	ю ол o	co	CU ■šT	CD	CD о															•										
	letni porast	o 0Л	СП о	CO ■šf	о CU	ол	о	r-v	CO	LI^	0Л cu	CD	■šf	cu CU	46 ■šf	о	46	CI^ к	CD		0Л	44 K		c^ cri	C^4	45 c^4		0^3	LC^5	LCj	
	o mi	Ю ■ŠT ■šf cu	CU	о CO OD CU	о г^ CU	г^ СП К CU	■šT ол CID cu	cn r^ CID CU	rv 0Л cu	cu co cu	■šT CU	6 ■šT CU	5 cu К	5 ■šT CU	4 LI^ CU	r^ C^4	6	5 ■šT	6 ■šf ей	5 C^4	r^ ОЛ	5^ c^4	5 ■šT c^4	8 c^4	4 K	6 Ю c^4	C^4	4 LI^ C^4	0 c^ K	. LI^ C^4	5л C^4
Pokojninsko zavarovanje	mesečna rast	m o	r^ CD	r^ CU o	СО о	CU o		CD	cu cu 0'	0 CO	cu cu 04	8 CU		-04	CU ■šT -04	0 ОЛ -04		■šT а	r^ c^4	co о -04		54	cu CD ri	6 ОЛ tri		8 ОЛ -04	co CD -04	0 -04		r^ CU -04	CU c^ 04
	letni porast	CD 03	CO CD	co Ю	LCD	cn о	o	LCD		CO о	■šT Ю	ОЛ o	cu CU		ОЛ O			CD	CI^ C^4	о cu		tri	■šT	co cu	c^4	c^	Ю	c^	C^ C^4	CU ■šf	c^ tri
	o mi	ол r^ cn cu	co cn CD о co co	о CD ■šT co co	■šT CU ол СП со со	CU О 5л ■šT co	LCD СП ю CU ■šT со	r^ o ■šT co co	cu cn cn co co	4 r^ 0Л r^ cu	45 CD 8 CU	CD r^ CU	со 44 CU 4 8	4 48 О 8 cu	5 45 ri CU	cri CU	0 48 0Л co 8	6 ол CU	r^ CU m CU	4 44 r^ cu	48 ai co 8	5л tri 8 cu	40 c^4 8 cu	4 c^ ci ОЛ	cu 48 m r^ 8	0 0Л cu	0 44 c^4 8 cu	5 8 CU	6 4. c^4 6 8	CU CU	46 ri 8 CU
Zdravstveno zavarovanje	mesečna rast	CD I-v o	cu co CD	■šT CU o	со о	о о	ю cu о	■šT LCD ■šf	6 ■šT о	0 Ю O	5 CU 04	cn о -44		8 CD ол	5 04	5 Ю 04		о	4 c^ 04	co c^.		8 c^ cu	о ri	co о p?		5 tri	54	co CO p?		4 -04	0 co -04
	letni porast	o 03	cu CD	co LCD CU	ол	ол	ю	OD	■šT co	■šT	■šf	■šf	СО CU	cu ол	c^ CU	C^4	о m	с^ ю	о ri	0^3	tri	ОЛ Lei	cu ri	c^ LCj		cu	44 cu co	c^4	c^ 0Л	44	cn
	o mi	CU CD 03 CD cn	CD CO OD CD CU	о CU CU CU	СО CD ол CD CU CU	ю ■šT 0Ü о со cu	ю cu ол CD CU CU	cn co К co cu cu	co ■šf CO cu	6 ОЛ 0Л 8	6 r^ CU cn	СП 46 к 5	СО со 5	45 CU cu cu	co LCp 0Л	0 ОЛ 0Л	0 44 LCj 0 6	C^4 СП	5 46 o cn	44 ai 8	4 45 cu r^ 5	4 46 tri .	co 44 cu .	CU co 0Ü	8 co 5	. 6	. LCj 5 CU	0 cu 6	8 44 8 5	4 .	6 Ю .
Skupno	mesečna rast	cn I-v o	co CD	CD CU о	co о	о	co o	CD ОЛ O	cu co o	r^ CO O	cn CU 04	5 ол CU	'	r^ cu	4 c^ -04	cn c^ 04		0 CI^ 04	Ю ci	Si 04		co cu 44	cn c^4	8 c^ Cip			CU о CU	4		5 -04	с^4
	letni porast	■šT 03	LCD CD	о oü	r-v		■šT ол	0^4	■ŠT 0Ü	Oo	о Ю	■šT Ю	cu О	CD CD	■šT	LCp	C^ co	ri	C^4	LI^ c^4	cu	■šT		co ri	tri	c^ c^4		tri	CD ■šf	CD CU	c^ c^4
	o mi	cn 0Ü cn ■šT	CO CU CID СП ■šT Ю	о г^ СП LCD LCD	co CD о СП CD Ю	■šT ■šT ол г^ ю	co CD о CU r^ Ю	5604.85	6 о ■šT 5	cu ■šT о r^ 4	0 48 0Л 4	cu со 4	8 44 8 со	6 48 Ю 0 5	CU 46 C^4 r^ 4	8 ОЛ 4	6 46 5л	co 40 ai r^ 4	cn ОЛ £ 4	6 co ai 6 4	8 ai	6 46 C^4 r^ 4	5 4. ai r^ 4	4 cu K cu 5	5 48 tri 8 ■šT	5 CD 4	c^ c^4 4 5	5л 4	4 40 ОЛ 5	0 45 4	6 ОЛ ai 8 4
		o o CU	co о о CU	СП о о CU	о сл CU	сл cu	CU СЛ CU	co о cu	■šT o cu	^ СЛ cu	CU	со		4	5	6			8	.		0		cu		Ю СЛ CU	CU	co		4	5
61
Depoziti prebivalstva	letni porast	CD CD	I-v OD	OD о	LCD LCD ■šf	OD I-v OD	rv	■šT cu cp	cu OD OD	Ю	CD	LCD cu	CU OD t?	Ю о cl?	OD CU	OD rs	5 CD	СП СП -'	LCD	О OJ	О OD	OD	co OD	co CD ■šf	LCD	c^	- ■šT	Ю	CU CU ■šf
	o mi	O ■šT cn o	OD о о cu	OD cu OD	cu CD OD ■šT	r^ cn co ■šT	LCD LCD	■šT LCD	OD Ш ■šT	co CD OD LCD	LCD CD ■šT	OD ■šT CD ■šT	OD CD ■šT	CD ■šT	CD CU cn ■šT	CD CO CO ■šT	OD CD CO ■šT	CU cn ■šT	LCD CU О LCD	- ■šT LCD	cn LCD CU LCD	- CU Ю	Ю - cu Ю	cu LCD	CO CD OD LCD	CD CO ■šT Ю	cu co LCD LCD	OD cn Ю LCD	- OD ■šT Ю
Depoziti podjetij	t s a r o Ci ni t le	OD cci	Ю о	■šT cu	СП I-v	о ■šT ■šf	■šT LCD CD	OD co ■f	CD о	о OD CD-	cu CO K	OD CD LCD	CD CD	- o-	cu LCD C^'	co CO ■šf	CU LCD	co о LCD	■šT CD O	cn ■šT OD	LCD cn O	- c^'	Ю OD cri	CD cu CD-	- cn O	■šT	- OD	CO CO CD	СП c^ к
	W O mi	cn cn cu и	■šT Ш co	Ю OD r^ OD	co CD co OD	co OD о ■šT	CD CD ■šT	OD cu co OD	■šT cu ■šT	CD rv ■šT	OD ■šT	cn LCD CU ■šT	■šT CU ■šT	CD CU ■šT	cn LCD	о ■šT ■šT	CD Ю OD ■šT	CO CU ■šT ■šT	- CO CD ■šT	S CD ■šT	OD CU ■šT	co rv ■šT	■šT ■šT	CD cn CD ■šT	- ■šT	OD ■šT ю ■šT	C^ LCD ■šT	- ■šT	ю CD CD ■šT
Krediti prebivalstvu	t s a r o Ci ni t le	со ю cu	CD LCD cu	■šT 0Ü cu	cn ■šT	OD OD CD	LCD co	co cn	r^ op	OD ^	cu OD OD	CD ■šT c'?	CO r^ P?	СП OD OD	- ■šT	■šT OD ч	СП OD	СП СП cu	CO OD	CD CU	-	OD cu	co	co cu cu	■šT	cu -- '	OD LCD -- '	C^ -- '	CD C^ -- '
	V o mi	rv co ■šT	CD	OD ■šT ■šT	OD co	cu co cu cn	■šT Ю ■šT СП	r^ CD cu cn	co cn co	OD CD r^ co	OD о СП	CD cn cn CO	r^ OD CO	cn r^ co co	cn ■šT co co	OD ю со со	СП ■šT со со	ю OD со со	- OD CO	CO о co co	■šT OD CO	OD OD CO	r^ о co co	c^ r^ co	cu CD r^ CO	cu ■šT co co	CU О CO CO	■šT OD CO CO	CD CU CO CO
Krediti podjetjem	t s a r o ni t le	co cu cu	CO 0Л cu	о OD cu	OD cn о	r^ о о	OD LCD op	cu CD K	co co OD cu	OD CO o cu	■šT cn о-	LCD CD CD-	co ■šf cu	OD OD ■šf CU	■šT СП ■šf cu	СП ■šf cu	- LCD ■šf CU	г^ CD ■šf cu	- CO LCD CU	cn OD LCD CU	OD LCD CD C^	CO r^ C^' C^	LCD OD o cp	CD ■šT c^' cp	OD 0^ O C^	co co OD	CO cn OD	■šT C^ OD	CU LCD cri
	o mi	■šT co	cu cn cu Ю	co OD ■šT СП	о СП r^ о cu	r^ cu co о cu	cn о о cu	cu co CD co	OD	о СП	cu cu OD r^	CD ■šT rv	Ю OD	LCD cn OD	- ■šT co OD	OD OD	Ю OD r^ OD	со cu CD OD	rv OD OD	^ CU OD	CO cn о OD	co r^ cn cu	Ю CD о cu	OD cu cn	C^	r^ OD	OD CU	■šT CD	■šT LCD О
	o t e	Ш о о cu	r^ о о cu	co о о cu	СП о о cu	о CD cu	CD cu	cu CD cu	OD CD cu	■šT о cu	о \ OD CD CU		CU	CD CU	cu	OD	■šT	LCD	CD		CO	cn	-		cu	Ю CD CU	CU	OD	■šT