RLXTOV raUJLHl: UtT! COBTUUVDT. NO. 122. — 6TEV. 122. ■■tsred as Seeond-Class Matter, «1. 1908, al the PMI OCtot il At Tort, V. Y, Bte the AM tf S, 1171. NEW YORK, THURSDAY, MAY 24, 1917. — ČETRTEK, 24, MAJA, 1917. (■LITO* FIBARNB: 4987 OORTLAIfDT, VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Cilji predsednika Wilsona. Kontrolirati hoče dobavo živil iii kuriva, nadalie špijonažo Ur pro hibicijo. Washington, D. C., 23. maja. — Prtxiufduik Wilson je prevz-el da ne* direktno poveljatvo državne ladje. V celi vrati mandatov, ki «e hkrivaio LH* 1 obliko predlog, poslanih kongresu v reaitve, v pismih na čl me kongresa, je dal navodila in pokazal »meri za uspeanr vojne odredbe. V*e te odredbe se ■trinjajo v tem, da bi m* podelilo njemu polnomoči. ki bi daleko presegale vae, kar ae je kedaj doživelo v tem oziru v Združenih državah in vttled katerih bi postal na ravnoat diktator, mo#oenejši kol katerikoli izmed monarhov. Predsednik Wilson je zahteval med drugim naalednje: 1. Naj se sprejme zahtevo čas nikarake cenzure, kater je izbrisal konjrre* iz vpijonažne predloge Ta cenzura je baje potrebna v var noat naroda. U. Opozori naj ne ponovno kritike in vploino občinstvo, da se na haja narod dejanski v vojni. 3 Zahteva se splošno vladno kontrolo glede vseh življenjskih potrrivičm, vštevii diktatorstvo glede živil in kuriv«, katero kontrolo naj bi se izvajalo pod vodstvom predsednika. 4. 1'rohibieijo kot vojno odred bo ttaj m> stavi iKittolpnm« na razpolago kontroli od strani prodsed-ntka urnega. Kontrola časnikov bo najbrž po vzroi'ila bitko med eksekutivo in kongresom. Senat je dotično pred logo pma izbrituJ iz spije-liažue predloge. Prvotna drastična edmttNi je bila poražena v poslanski zbornici, nakar se jo je «pre jelo v iapremenjeni obliki. znsn< ptnl imenom (larxl-amcmlmenta. Kci>ublikaiK'i so si sve*ti pod pore večine poslancev v boju za popolno prostost govora. Na čelu demokratov, ki so proti vsakemu omejevanju, se nahaja speakei Clark ponlanske zbornice. etrole jem. iti ga obesili na drevo ter za žgali. Gorel je kot baklja in ljud stvo je gledalo .kako so posamezn' kosi mesa padali na zemljo. Roparik* krizarka. Kapitan nekega belgijskega par nika, ki je prišel včeraj v ameri sko pristanišče, je izpovedal, da jc its njegovo ladjo severno od Škotske streljala neka angleška kri žarka. Nato je bil parnik preiskan -povHjmk kriiarke je rekel kapita nu. da je belgijski parnik smatraj za nemško roparsko križarko. k: je nedavno odplula iz nemške lu ke. — Alkohol ni sa vojak«. Washington, D. C., 22. maja. — Mornariški tajnik Dauiebi je izde 11 načrt, po katerem bo prepovedano prodajati mornarjem v nnifor mi opojne pijače. Ravno tako na' ae odpravijo zloglasne hiše v bli- ftmi mornariških postal. je bila Ameriški vojaki v Angliji. V Anglijo je dospel prvi oddelek ameriških pionirjev. — Vojake je pozdravil angleški kralj. London, Anglija. 23. maja. — Danes je dospel sem pod poveljstvom majorja Parsoua prvi oddelek ameriških pionirjev. Združene države balo poslale na iraii cosko bojišče 10.000 pionirjev. V najkrajšem easu bo«lo vsi na svojih mestih. Vojaki so se pripeljali v posebnem vlaku, in ljudska množica jih je navdušeno pozdravila Vojaki so se izkrcali včeraj zvečer v nekem angleškem pristanišču. Vest o njihovem prihodu se je razširila kot blisk po celi An gliji. Žnjitni vred je dospel v Anglijo tudi drugi oddelek amer. zdrav ni kov in strežnic. Amerikanee je oficielno pozdra vil angleški kralj Juri. Zdravniki in bolniške strežnice so povečin: iz okolice Clevelanda. Angleški kralj je rekel v svojem pozdravnen govoru: — Jaz in kraljica sva zelo vesela. da vas vidiva danes tukaj! — Pozdravljava vas kot prvi oddelek ameriške armade, ki se je izkrcal na angleškem ozemlju izza časa. ko se je začela vaša velika re-publika boriti za civilizacijo in ideale človečanstva. Hvala vam za velikodušno pomoč. Amerika protestira. Protest proti postopanju z Ameri i kanci. Uslužbenca električne druž be v Antwerpnu. 50 Amecikancev Washington, D. C., 23. maja. — Državni department je vložil protest proti zadrževaiju ameriških državljanov v Nemčiji. Diploma-tično akeijo se je izvršilo s posre dovanjem španskega poslaništva Državni department je dobil pozitivne informacije, da se je ameriške državljane pridržalo v Nemčiji ter zahteval popolno ugotovi lo oil strani cesarske nemške via de glede odpotovanja ameriških državljanov iz Nemčije. Protest temelji na slučajih dveh Amerikancev, ki sta uslužbena pri neki električni družbi v Antwerpnu. Imen teli dveh se ni objavilo Naziranje v državnem deparfr mentu pa je, da ni v celi Nemčiji več kot 50 ali 75 Amerikancev. Državni department _ppozarja na dejstvo, da se Nemcem v Združenih državah nikakor ni zabra-njevalo odhoda iz dežele. Ta opo min vsebuje indirektno namiga-vanje, da se bo uporabilo represa lije v slučaju, da .se ne ugodi od nemške strani zahtevam Združenih držav. Socialistična konferenca. Amerikanci se ne bodo mogli ude ležiti socialistične konference v Stockholmu. — Posebna izjava. Washington, D. C., 23. maja. — Državni department je danes na . uani), da ne bo dal potnih listov onim Amerikancem, ki se hočejc udeležiti socialističnega zborova nja v Stockholmu. l>ržsvni tajnik Lansing je izdal posebno izjavo, v kateri je natanč no omenjeno, da ne bo nikdo dobil potnega lista. Oni Amerikanee, ki bi pa vseeno odšli v Evropo, bode zaseklovani na podlagi Logan po stave izza leta 1799. H koncu je pristavil Lansinft da vlada Združenih držav ne trpi la bi se kaka privatna oseba vme šavala v njene zadeve. Izvrše valni odbor socjalistične stranke v Združenih državah je bil izvolil tri delegate. Znižana cena. Chicago, 111., 23. maja. — Posle die a prepovedi, da se ne sme špekulirati z žitom je bila, da se je znižala cena moki za $2.10 pri so du. — Proti špekulaciji. Toledo. Ohio 23. maja. — Na zborovanju National Retail Grocers Association je bila danes vložena resolucija, naj se prepove borznim špekulantom špekulirati 7 živili. Resolucija je bila izročena resolucij skemu odboru. Imenovanje v gosposko zbornico. Dunaj, 2-1, maja. — Cesar Ka-rol je imenoval poleg Konstantina Duinha za člane gosposke zbornice tudi feldmaršala Hoet-zendorfa. Krobal ma, barona Škodo, ravnatelja tovarne za izdelovanje topov v Plznu na Češkem, ter še mnogo drugih. Nemci so zopet pričeli z deporta-cijami. Havre, Francija, 23. maja. — Belgijska vlada je prejela poročilo. da so Nemci zopet pričeli deport irati Relgijee. Od začetka maja so jih deportirali iz bruseljskega okraja že tri tisoč. Potna v New Yorku. Ogdenburg, N, Y., 22. maja. — Danes zjutraj se ob štirih se je v New Yorku, Potadamu in v drugih Nemci imajo pravico do tožb. Macon, Ga., 23. m*ja. — Zvezni sodnik Speer je izd* odločbo gle ile pravice sovražnih inozemeev da vlagajo tožbe. Glasom odločb* sodnika se ne odreka Nemcem za čas vojne pravice vlagati tožbe vendar pa se odloži odločitev v do tičnih zadevah, dokler se ne skle ne miru. Sodnik Speer ni hotel odkloniti odškodninske tožbe^ katero je vlo žila neka uemška predilnica, ven lar pa je odredil, naj se suspendira proces za čas. dokler bo trajala vojna z Nemčijo. Socialisti — veleizdajalci. Amsterdam, Nizozemsko, 23 maja. — Glavni voditelji nemške socjalistične stranke se bodo naj brže morali zagovarjati pred «> 1 iščem zaradi veleizdaje. Med njimi so Ledebour, Vogtheer in Bueh ner. Obdolženi so, da so zakrivil stavko v raznih municijskih to varnah. Potopljen ameriški parnik. Newovrski listi prinašajo poročilo iz Pariza, da je nek neimeno van ameriški parnik, 8 tisoč ton crosternine, ki je vozil bla^o za švicarsko vlado, torpediran v Sredozemskem morju. Edini ameriški parnik, ki ima {uribližno toliko prostornine in o katerem se ve. da se nahaja v Srt dozemskem morju, je nek zaplenjen nemški parnik, ki je bil postavljen v službo zaveznikov. Iz Washingtona poročajo, da ne vedo o nobenem takem parniku. Joffre in Viviani zopet doma. Pariz. 23. maja. — Maršal Joffre in minister Viviani s*;a prišla sinoči na svojem povratku iz Zdr. držav v Kresrt. Danes bodeta prišla v Pariz. Portugalski nsniiri. Vigo, Španija. 23. maja. — V nedeljo je bilo v Lizboni na Por-tufralskem pri nem i rili ubiitih 22 oseb; ipo vzročen a škoda pa znaša dva miljona dolarjev. Veliko število jih je bilo ranjenih iti več srto aretiranih. Pre ki «od je bil razglašen .po vsej Portug-alski. Italjanska misija. Washington, D. C., 23. maja. — Danes je prišla v Washington laška misija pod vodstvom prinea Ferdinand« Savojskoga, ki je elan laške kraljeve rodovine. Potem, ko jih bo «fprejel Wilson, se bodo pričela posvetovanja o vojni. V* poslanstvu je tudi Viljem Mareoni, iznajditeij brezžičnega brzojava. Konference bodo istega značaja kot s francoskim in angleškim poslanstvom. Italija posebno raibi potrebščine za železnice, železo in jeklo, posebno pa premoga. Raz-e bo tudi o Francosko bojišče. Francozi poročajo, da so imeli na treh točkah uspshe. — Hodno artilerijsko obstreljevanje. Pairiz, Francija, 23. maja. — !z franeske^a popoldanskega poro čila je razvidno, da so bili Francozi na treh točkah zelo uspešni tei da so zavzeli več nemških strelnih jarkov. Na Californie planoti so odbili Francozi vroč nemški napad ter vjeli nad 300 Nemcev. Berlin, Nemčija, 23. maja. — Današnje poročilo nemškega jrene-r al nega štaba naznanja, da so bili včeraj francoski napadi popolnoma odbiti. Napad se je vršil med Laville in Aux Bois. V Champagni se ni pripetilo ničesar posebnega. London, Anglija. 23. maja. — Danes je bilo oficielno razglašeno da so Nemei zopet obstreljevali angleške pozicije v bližini Bulle-courta in da jim je angleška ar-;ilerija hrabro odgovarjala. Pariz. Francija. 23. maja. — Sovražnik ie obstreljeval naše po-:icije pri Bauclerc planoti. Proti večeru je vprizoril na Mont Haut vroč napad, katerega smo pa u-spešno odbili. Odprava prostih jestvin v salunu. Zveza* saluoierjev, znana pod .nienom Wis^-onsiai Retail Liquor Dealers' Protective Association, je vložila mestnemu pravdniku v Milwaukee prošnjo, da se odpravi proste jest vine (free lunch) po .'seh saiunih. Zveza je po svojih zastopnikih laziiila, da je gostilničarjem ne-uogoče še dalje ostati pri tej sta-i navadi, ker so cene živil poskočile, da vzame mnogokrat ves lobiček, ako se postreže gostom > prostim prigrizkom. V predlogu je določeno, relomii to postavo, za drugikrat ^ s $50 do $100, ali tri mesece zapora. Po poročilu odbora so večji sa-'uni v sredini mesta izdali po tri tisoč dolairjev na leto za te jedi. Mnogi, ki so delali slaibejšo kuip-rtijo, so morali zadnje čase s tem orenehata. Bogatejši gostilničarji oa so skušali prekositi svoje so '•ede ter jim vzeti goste s tem. da o dajali še posebno dober prigrizek. Kruh in trgovske komore. V mestnem svetu v Milwaukee. Wis., je bila predložena resolucija, da se naj sklene anestna odred ha. ki bo določila težo krušnih hlebcev. Sprejele so se resolucije, ki so poslane predsedniku Wilsonu ter kongretsu in državni zakonodaji v katerih se zahteva odprava trgovskih komor in siionih institucij, da se s tem prepreči špekulacija z življenskimi potrebščinami Velikanski dobički. Po natančne poročilu je imela AllLs Chalmers družba v Milwaukee. "Wis., zadnje leto čistega dobička 3 miljone 165 tisoč 20 dolarjev 23 centov. Prejšnje leto je znašal dobiček 1 miljon 78 tisoč 352 dolarjev 21 centov. Kapital družbe znaša to leto 13 miijonov 831 tisoč 162 dolarjev 53 centov, medtem ko je znašal pre-jšn je leto 11 miijonov 908 tisoč 712. dol. Predsednik družbe Otto Falk je izjavil, da bo to leto še mnoigo bolje. Tudi zadnje leto bi bil dobiček lahko še večji, ako bi ne bilo stavke strojnikov. Ista je stala nad en miljon. Družba je sedaj.založena z naročili za tri leta, ako ne dobi nobenih novih naročil. Dela se z vsemi močmi. Družba je zborovala v Wil-mingtonu, Del. Pri tem zborovanja «o izvolili tudi nove uradnike. Mir v jeseni Amsterdam, Nizozemsko, 23. maja. — Bavarski ministrski predaednik, grof Hertling, jc izjavit, da bo vojna do jeseni kon- Iz Rusije. Armado bo reorgnizirala. — Armada prostovoljcev. — Ruska zagotovila. — Kerenskijev poziv. Petrograd, Rusija, 23. maja. — Splošno se odobrava namera, da se zbere armada 60 tisoč prostovoljcev. To ima namen, reorganizirati armado na ^"mokratičui podlagi. Častniki, ki so od časa revolucije izstepili iz armade, so pripravljeni vstopiti v armado prostovoljcev kot navadni vojaki. Ta organizacija bi bila del regularne armade. Veliko je odvisno od tega, kaj bo storila armada, katero je Ke-renski pozval .da stori takoj sv« jo dolžnost. Je sicer še veliko število, takih, ki se protivijo odzvati Kerenskijevemu pozivu, toda čas za to znaša še en teden. Vojni minister Kerenski se je danes iz Petrosrrada odpeljal na fronto. Obiskal bo vse kraje ofc fronti predno se bo vrnil v Petro-trrad. Pariz, Francija, 23. maja. — Prvi tajnik vojnega ministrstva -Tules Camzbon, je v razgovoru o ruskih razmerah podal sledečo izjavo : - , "Izjava, katero nam je poslala ruska vlada, je značilna zaradi tega. da je Rusija sklenila, da takoj prične s sovražnostmi proti Nemčiji, dokler ni popolnoma premagana. Bila je bojazen, da bo revolucionarni element pod nemškim vplivom pridobil premoči in da bo poskušal doseči separaten mir in bc vsled tega razvezal zvezo z zavezniki. Tereščenko pa je nazuanil, da ruska vlada zametuie osvajalno politiko Petra Velikega in Katarine in priznava, da je zmaga liberalne ruske stranke le v popolnem nemškem porazu. Vsa bojazen je tedaj zmanjšana ako ne celo odpravljena." Belgijski zunanji minister, baron Beyens, je danes prejel od Te-reščenka sledeči brzojav: "Rusija bo nadaljevala vojno ne z namenom osvajati, ampak da zagotovi narodom, da si sami določijo svojo usodo in da se zasigu-ra mir, ki bo preprečil vsak nov napad." Revolucija na Portugalskem. Portugalsko brodovje obstreljuje Lizbono. — Policija se je pridružila ustašem. — Veliki nemiri. • Madrid, Špansko, 23. maja. — Portugalsko brodovje obstreljuje Tjizbono, glavno mesto portugalske republike. Iz zadnjih poročil je razvidno da je dosegla situacija v sosednji republiki svoj višek. V poročilih je nadalje omenjeno, da so se mornariški vojaki in policisti pridružili vstašem. Ljudstvo se je vznemirilo zaradi pomanjkanja najpotrebnejših živil. Portugalska armada je zvesta vladi, toda dozdaj se ji še ni posrečilo zatreti nemire. Po eeli Portugalski se vrše resni nemiri. Skoraj v vsakem kraju je že prfslo do prelivanja krvi. Vigo, Španija. 23. maja. — Pri nemirih ki so se vršili zadnjo ne-leljo v Lizboni, je bilo mrtvih triindvajset oseb. Povzročena škoda znaša nad dva miljona dolarjev. Po eeli Portugalski je proglašeno vojno stanje. Živila so izvanredno draga, premoga pa sploh ni mogoče doDici. V New Yorku se bo v kratkem začelo vojno popisovanje. — Naznanilo newyorskega governeri a. Sprejem ameriške armade. Pariz, Francija, 23.. maja. — Jules Cambon, prvi tajnik zunanjega ministrstva je rekel danes "Francoski narod se zelo zanima za to. da pride ameriška divizija na Francosko. Sprejem bo enak onemu, katerega sta bila deležna v Ameriki M Viviani in maršal Joffre, ako ga ne bo še prekašal. Zaves, prihod ameriških čet na francosko zemljo je zadnje dejanje, ki bo prineslo zmago." Nasvet generala Bissinga. London, Anglija, 23. tnaja. — V spomenici, ki je bila namenjena cesarju, je pred kratkim umrli belgijski vojaški governer, general Bissing, priporočal, da se Belgija anektira, da se more Nemčija tembolj pripraviti na novo vojno proti Angliji. Nadalje pravi, da pogodbe ne zadostujejo, temveč le sila in moč more preprečiti, da ne bi Belgija zopet postala vojaška opora za sovražnika; zato se mora Belgija anektirati. Belgijska kraljeva ro-dovina se mora odstraniti, dežela se mora držati z železno roko, da se ne ponovijo napake, ki so bil« storjene v Alzac i j i-Lotringij i. Želemiška nesreč«. Clarksburg, W. Va., 22. maja. — Pri železniški nesreči, ko je nek osebni vlak trčil ob tovorni vlak pri Wallace, je dvanajst železniških uslužbencev bilo ubitih. dobite kajW. co: Vandfle ae državljan Pišite po nje po 8L0VEHI0 Cesarica Cita za mir. London. Anglija, 23. maja. — Kakor poroča nek švicarski katoliški list, je mlada avstripska cesarica javno izrazila željo po miru Sprejela je v avdijenci nekega cerkvenega dostojanstvenika, ki ji prišel iz Švice ter mu je da iskreno želi miru. Dodala je Se: "Ne moremo več prenašati te vojne. Povsod je razdejanje in ža lost. Strašno je in nečloveško ter sramota za naš čas, da vidimo take stvari. Mir se mora zopet povrniti k nam in upam. da bo kmalu prišel. Cesar si prizadeva z vsemi svoiimi močmi, da se konča ta vojna. Ne morete si predstavljati kako veliko trpimo." Še bolj značilno pa je postopanje Avstrije proti Italiji. Avstrijska vlada ni samo naklonjena temu, da bi sprejela novo, radikalno politiko napram Slovanom, temveč vsa znamenja kažejo, da priznava pravico italjanskih teženj za Tren-tin in Trst. Ako bi se Italiji posrečilo pregovoriti svoje zaveznike da priČno z mirovnimi pogajanji potem ji bo Avstrija dala velike koncesije v narodnih aspiracijah Nizozemska vlada prevzame par-nike. Haag, Nizozemsko, 23. maja. — Po mornariškem pravu, je nizozemska vlada prevzela vse privatne parnike, ki bodo šli v Ameriko, da pripeljejo 100 tisoč ton žita. Ogrsko ministrstvo je resigniralo. London, Anglija, 23. maja. — Iz Amsterdama se poroča, da je grof Tisza z vsem svojim ministrstvom resigniral. Ogrsko mesto je uničil požar. Amsterdam, Nizozemsko. 23. maja. — Neko poročilo iz Budim peste naznanja, da je požar upe-pelil ogrsko mesto Gyongvos; tisoč hiš je že pogorelo in 240 jiii še irori. Več tisoč oseb je brez strehe in sedem je mrtvih. Slovenski list je prenehal izhajati. "Narodni Vestnik" naznanja v 39. izdaji t. 1., da je prenehal izhajati za nedoločen čas. Za vzrok navaja pomanjkanje moči v tiskarni in uredništvi. E. P. Goodrich, ravnatelj vojnega popisovanja je prejel od go-vernerja države New York, Whit-mana naznanilo, da se bo vršilo vojno popisovanje od 11. do 25. junija. Mr. E. P. Goodrichu so obljubile sodelovanje vse javne agen-ture. trgovci, ženska sufragetska stranka, in mnogo tisoč neodvisnih prostovoljnih delavcev. V zadevo vojnega popisovanja je rekel Mr. Goodrich: "Važno je, da vsakdo razuma, da se bo vršilo vojno popisovanje v zvezi z zvezno konškripcijo. Vojno podpisovanje obsega vsakogar možke in ženske, med leti 16 in 50. Javne šole se bodo rabile za popisovanje in bodo odprte za publiko v času popisovanja med 3. in 10. uro vsak dan in vso soboto. Tisoči učiteljev so se ponudili, da bodo prostovoljno popisovali. Želeti je, da se matere šolskih otroK in družinski člani registrirajo v javnih šolah. Da se ne bo tratilo preveč časa, naj oni, ki ne znajo govoriti angleško, pripel ie jo s seboj soseda, ali pa kakega člana svoje družine, da bo za n.ie tolmačil, kadar se registrira. Uradi katoliških cerkev so se ponudili, da bodo skrbeli za zadostno število registra tor je v in bodo v župnijskih soleh vpeljali popisovanje. Sufražetke pa niso samo preskrbele zadostno število popisovalk. temveč so prostovoljno prevzele cele mestne okraje, kjer bodo izvrševale registriranje. Priglašanje prostovoljcev narašča in naznanilo se ji je že blizo devet tisoč. Potrebujemo pa še več tisoč prostovoljcev, ne samo, da bi popisovali, temveč ,da tudi razvrstijo in preštejejo posamezne pri-glašence ter poročajo ravnatelju za registriranje, stotniku G. G. Henry-ju. Da se razloži značaj popisovanja. bo treba posebno za tujce posebnega pouka in mestni časopisi tujih jezikov so že obljubili svojo pomoč. Tiskali so že kolone in razlagali registracijo ponudili so tudi svoje uslužbence in uradne prostore za registriranje. Vsakdo, ki ima kaj časa, naj se takoj prostovoljno javi za popisovanje. Prostori v Manhattan borough kjer se bo pregledovala registracija so: Lord & Taylor, B. B. Altman & Co., Covvpertvvait, Sons & Co., R. H. Macy & Co., Franklin Simon. Adams Senior, L. Blumstein & Co.. P. Ilolander & Co., Saks & Co. Gimbel Bros., Greenhut, John Wa-namaker, Bloomingdale Bros.. Koch & Co., Barnet Bros. in Brili Bros. V borough BrookbTi: Frederick Looser & Co., A. I. Namm. Levi Bros., Oppenheim. Collins & Co. in Abraham & Strauss. Da se pregledajo trije miljoni popisovalnih listkov, bo treba štiri centralne postaje. Prostori, kjer se bo vršilo pregledovanje registracije, so bili dani brezplačno na razpolago. V Manhattan je ponudil Horace Ely & Co. Spingler Bid. sobi 5 in 9 Union Square, kjer je bila prej tvrdka Brentano & Co..Brili Bros. pa so dali na razpolago drugo nadstropje na 14. cesti. V Brooklynu bo glavni stan v Offerman Bkig., 503 Fulton St.. v Queens pa v Queens Subway Bid g. Pošiljateljem denarja. Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denag sa izplačila £ A> •triji, Ogrski in Nemčiji. IaTiVo pa redno ie izposljujemo izplačila vojnim njefe nOrom in drugim ▼ Buaiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so Medeni po laiki armadi Kadar pofijete denar, priložite tudi dopianieo ali ptaaio iojneg« ■ ten pomagate sestaviti pravilni nastal« _ - . . K 4 * ^ BAKBKfct; ■•w ZocKi 8» S _ ■■ .„, ' .i-... • :„.:-v^-',\ - .,,. TPS' ■ ..... i ■'.: • rr; GLAS NARODA. 24. iUJA 1917 44 O L AS IN A ROD A (Slovenian Daily.) Owned and published by the 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AJCSEB. President-_LOUIS BEXEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado....................$3.50 Za pol leta ........................................2.00 Za , bi s kulturo že šlo nekako, toda s politiko?... m iif in nt Francoska komisija z »Joffrejem in Vivianijem na lu se jv> sm-tio vrnila domov. Kaj bi dali Nemci, če bi mogli zajeti komisarje? Najbrže polovico svojih dosedanjih uspehov. Nemška blokada zavezniškega ozemlja je še precej ' j x) polna. -ooo—- 'The New York Tunes" je pri-fiu ter vodita ob dolini Marice, mi-Občil na.vWuji članek: mo Sofije, Filipopla in Adrianopla — Razi i-ne knjige in druge pa- v Carigrad. Pogled na zemljevid blikacije so seznanile ali bi mora -j je vrlo poučen. Po eni ali drogi teh le aeenaniti javnost z načrtom 'Cepj dveh poti bo vedno prodirale ar train« Evrope' ali "Velike Nem j made. Po eni ali druei poti Do sla < je", segajoče kot ekonomska in j avstrijsko-nemška trgovinska in-vo jaška enota od Hamburga pa do j vazija v Malo Azijo in Mozepota-Perzijmikfcga zaliva. Od B&edad&kej inijo in do Perzijskega zaliva, železnice, katero se je pričelo gra- Če zmagata Nemčija in Turčija diti pred nekako tridesetimi let i i mora pasti Egipt, katerega je moje ostalo nedovršenih le ie neka- j goče napasti s pomočjo Hedjaz že ko 400 milj. Srbija, katero Je A-. atrija že Edavna: skušala uničiti katero ie nameravala zu lušiti leta 1909, proti kateri ie hotela leta 1913 naščuvati Italijo v "defenzivno" vojno, je sedaj v resnici zdrobljena. 8k oči Srbijo so potekala starodavna pota iz centralne Evrope od doline Donave do Belgrada. na-dalja skozi dolino Moravč do Nila. Od tam gre zapadna pot in železnica ob dolini Morave, prestopi nato ▼ dolino Vardarja, k» ja. Tam se nahaja ena starih san Avstrija. Solon, v rokah grikih po-ja listo v, in v slučaju, da bodo zma flrali centralni zavezniki, bi bil av-strijsko-nemiko pristanišče. Od tam je ena pot ▼ iztočna 8redo- obali Mak Iztočna pot in železnica se Pri Ki- leznice in nje stranskih prog, ki so že zgrajene ali katere se bc zgradilo v kratkem. Konečni cil; nemških stremiienj pa je Iztočna Indija. Skozi Rumunsko, ki se nahaja sedaj v rokah centralnih oblasti skozi Bulgarijo in Turčijo vod' tretja pot K Malo Azijo in ta pol ni izpostavljena vznemirjenju od strani angleške zavezniške m orna rice. Nemci, kojih cilj je popolne izčrpanje Male Azije, Mezopota mije. Sirije in Palestine, upajo dobiti tam zadosti živil in surovin •'Tapot jim zagotavlja uvoz, ki ne bo dviaeal od obvladovanja morski poti. V tem smislu pa smatrajo Nemci tudi Trst za "svoje" mesto. Ta dejrtva so mogoče popolnoma enostavna, vendar pe najbrž ne segajo v miselni lcro«r povpreč- uejc* morda ne razume nemike pesti, ki teži na Turčiji. S podjarmlje j njem Turčije je pričel von der Goltz krog leta 1890. Olajšano pa, ie bilo to podjarmljenje vsled nemškega zaničevanja vsake morale in odpuščanja turških masakrov V Enver paši, kojegc najbolj priljubljeno orožje je zavratni umoi in v drugih sličnih voditeljih Mla-doturkov, pa so našli Nemci pripravna orodja v dosego svojih ita-menov. j Mogoče se bo reklo, da je načrt nemške države, segajoče od IIam-( burga pa do Perzijskega zaliva nemogoč in neizvedljiv. Da. neizvedljiv je, če bodo zmagale v tej vojni demokracije in če se sled-j nje ne bodo dale zavesti v mir, kij bi pustil centralne zaveznike zma-. govite, varne, dasiravno bi se vr-i nilo vsaki košček zemlje, katerega se je vzelo v Belgiji, Franciji in drugod. Kajti če se Avstro-Og.rske ne razdeli če se ne konča nadvlade ., nemško-madžarske manjšine, če se ne grupira ali združi Čehov, Slova- kov. Hrvatov. Slovencev. Rumun-cev. Poljakov in Malorusov soglas no z niifc narodnostjo ali njih prostim izborom, če se turških morilcev ne zapodi iz Evrope, potem bo Nemčija zmagala in demokracija podlegla. Ruski delavci, ki pozabljajo na starodavna rusko zahtevo po ledu prostem pristanišču in k: razmišljajo o koncu vojne brez anek-sij, bi potrebovali^ nekoliko pod uka v zgodovini. Če čitajo danes Amerikanci spise admirala Maha-na tako pridno kot so jih pred desetimi ali dvajsetimi leti. niso pozabili in bodo dobro premislili te njegove besede: — V pristpu k Črnemu morju v dolini Mezopotamije in visok' ravnini Male Azije, potom njih naravnega oblikovanja, njih razsežnosti in njih centralne lege lw ži konečna kontrola iztočnega Sredozemskega morja, kontrola, stična oni, katero so izvrševali skoz; par stoletij otomanski Turki. Avstrija pruski vazal. Iz uekega neworskega lista: Ko so se podal Hoheiizollernci na žetev v iztočni Evropi in bližnji Aziji, so si najprvo zagotovili cilj. Baron von Bieberstein, premeteni pruski poslanik v Carigradu, je zvezal Turčijo ter jo izročil svojemu cesarskemu mojstru, predno se je indiferentni di-plomatieni zbor po Visoki Porti zavedel položaja ter spoznal pravi namen delovanja Biebersteina. Predno pa se je moglo izvršiti velikanski načrt cesarstva, sega-jočega od Hamburga pa do Perzijskega zaiiva, je ležal med doseženim nemškim ciljem v Turčiji in Berlinom nemirni Balkan ter negotovi kompleks avstro-ogrske monarhije. Ropotajoč s sabljo ob svoji iztočni meji, ko je bila Rusija o-slabljena in ponižana vsled neuspešne rusko-japonske vojne, so izročili Hohenzollernci Avstriji Bosno in Hercegovino. Nadalje so okrepili svoj upi i v na Balkanu s tem, da so pridobili za svoje namene slavohlepnega in oblastiželj-nega Ferdinanda. Kot edini oviri, ki jih je bilo treba premagati, sta še obstajali trdovratna mala Srbija in Avstro-Ogrska. Avstrija je imela kaj malo vzroka ljubiti Prusijo ali ji zaupati. Skozi dva stoletja je bila prisiljena boriti se proti pruskemu nasilju in pruski ekspanzivnosti. Le na ta način si je mogla ohraniti svoje mesto v centralni Evropi. Ponižana v vojnah, slabo plačana ali nagrajena za pomoč, ki jo je nudila pri izvojevanju pruskih zmag in večkrat rešena ponižanja v diplomatoičnih zborih edinole raditega, ker je služila pruskim namenom, je cela zgodovina av-stro-pruskih odnosa je v le nepretrgana veriga izdajstev in sovra štva od strani Prusije. Odkar se je pričela vojna, je iz* i gra vala Prusija Budimpešto proti Dunaju. Svojo roko je imela vmes pri agitaciji Čehov proti Nemcem v boju Srbov, Hrvatov in Slovakov proti madžarski vladi. Bil Je del načrta Hohenzollerncev, da bo Avstrija poražena in ponižana prvem pričetku vojne, nakar bi mogli pruski častniki poveljevati avstrijskim armadam ter bi se civilno administracijo kontroliralo iz Berlina. Vsa zvitost Hohenzollerncev pa se ni nikdar boljše pokazala kot v nastopu glede iztočnega vpraša nja. Naravno ekspanzijsko polje Avstrije je bilo obrnjeno proti ju gu in iztoku. Avstrija ni bila tako .srečna kot Nemčija glede kolo-nijalnih posesti in če se je sploh hotela razširit, se je morala v teh smereh. Prusija si je pridobila Turčijo ter vodila slednjo v svo jo lastno korist. Na balkajiskih prestolih pa je ohranila vlacrarje. | ki so bili prijazni stremljenjem Hohenzollerncev, Solun, naibolj primerno pristanišče za Avstrijo v njenem even tuelnem razširjenju proti jugo-iztoku, je izročila Prusija grškemu kralju, ki je bil pruska kreatura in protežiranec Hohenzollerncev, Celo obstoj Avstrije in vseh stremljenj slednje se je podredilo pruskim aspiraeijam. Politika, ki jo je bil započel Friderik Veliki in katero je utrdil Bismarck, je ime la po dveh stoletjih za posledico popolno vazalstvo Avstro-Ogrske Z Avstrijo kot vazalko ter Balkanom in Turčijo v popolni odvisnosti, je Prusija dobro pritrdila svoje cesarstvo. Prusija nikdar ne priznava narodnosti ali plemen. — Spaja jih skupaj v velikem hohen-zoliernskem dinastične m kotlu Zmaga Nemčije bi pomenila razširjenje hoheiizollernske brezobzirnosti in nadutosti od Severnega mor ja pa do Mozopotamije. To bi bilo cesarstvo, vladano od pruskega militarizma ter tvoreče neprestano ogrožanje miru vesoljnega sveta. — Dopis. New York, N. Y. — Topli žar- nih večerov, nastopilo v Hotelu ki pomladnega solnca so me iz- Majestic, kjer je tujcem preflsta-trgali iz Morfejevega naročja, po vilo našo slov. pesem in 28. apri-gnali me k pisalni mizi in pusti- la je pokazalo s svojim koncertom li me na cedilu. Oni pa se poigra-' da ima vsa prava do življenskega vajo dalje in morda vesele, da ču- J obstoja. iejo po dolgi pauzi. kako se naš j in ab tem koncertu bi rad spre slovenski narod na tujih tleh gib- ff0V0ril ve- besedi lje in žm. A piscu se krči srce ko pomisli, da bo moral za nekoliko ur preživeti med štirimi ste! „ _ _ . ... . i i- • v- , , zocaralo. Pripravljeni so bih se- nami, ko vse oživljajoča pomlad „. ,, . M. Da ni bil slovenski obisk tak, kakor se je pričakovlo. nas ni ra- vabi vsa živa bitja v naravo. Klonil sem, ostal v nižavi. udal se usodi in pisal dalje. In zavest da daleč, daleč so planine, raz katere zre isto solnee le v brezmejno gorje, me deloma tolaži In a-patično bi manevriral s peresom ko me ne bi iz letargijc budila — slovenska pesem. In v nadi. da mi Vodnik ne zameri. ako reeitujem vsklik njegov. "ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina me pe» mi pojo" na neWyorških tleh pišem za njo, pišem njej! Priromal sem do pesmi in pev- ci v žep in pokriti stroške, česai pa ni trebalo. Slov. občinstva je bilo tako malo, da se ne more govoriti o njem, pač zasluga gotovih ljudi, ki naj si jo kreditirajo v črni knjigi! In naj na pročelju zaipišejo: Pomagali smo zatirati našo pesem, s podpisom — Turki. A bilo je več Slovanov. Hrv Sokol in Sokolice v kroju, pevsk: odsek češkega Sok^1- in Srbi. Na takem moralnem uspehu je Zvonu le čestitati! Jako ugoden utis nam je osta vil tudi fakt, da so hkrati nastopila tri slov. društva: Slavec, jug skih društev. Čuditi se je, da st ^mb. klub Dalmacija rn Zvon. S naše časnikarstvo malo zsnhna za nje, da se mora pisec teh vesti lotiti peresa, da skrpa sličico o pevskem življenju. V zadnjem času ee je v javno sti pojavljalo agilno naše pevske društvo "Zvon". Sodelovalo je pri slovanskem koneertu, ki se je priredil v korist Jug. odbora v pojedinimi točkami se ukvarjal ne bom. Času primerno so koncert pričeli s The Star Spangled Ban ner, nastopal je Zvon. Slavec, — Dalmacija, pevski odsek češkega Sokola in v treh solili g. B. Troot Program se je zalkljucil s skupnim nastopom Slavca in Zvona. Pel* sta Zajčr V boj in z živo sliko .UmU nije. Slika je bila vredna zlata Arangerju g. L. Muc-u je od srca čestitati na uspehu. Utis, ki ga ie napravila slika in nastop g. B Trošta, ki je pel "My Country", se popisati ne da. Po koncertu se je razvil živahen ples. Pribiti se mora tudi to da smo prvikrat v koloniji imeli orkester, kateremu para ni take blizu. Na tej akviziciji se je za hvaliti vrlemu g. S. Pokorny. Omeniti mi je še to. Demostenu, ki vporablja vso sovjo elokveneo pri gotovih prilikah prijazen nasvet: Noli eos angere! Ljudje so samostojni in upravljajo se sami in ne priznavajo duševne su-premacije posameznika, po dome, če: nadvodstva od nikogar. Pc New Yorku namreč cLrkulira \ zrak bačena bomba, da propadajo tri zabavna društva. Za Slavca Zvon in jugosl. tamb. klub se že pripravlja grob. Jaz sem sicei iako flegmatičen a ta novost me je zgrabila in z vso odločnostjo obsojam take insinuacije. Slavec vidno nanreduje. Ima profesijonalnega pevovodjo v o-sebi g. I. Hude in služi lepe denarje s pesmijo. Tairnb. klub napreduje moralno in gmotno. In men da ni v naši naselbini požrtvo-valnejših članov kakor so baš naši tamburaši. Pri zadnjem jour-fixu so izigrali 75 dolarjev vreden gramophon, a bilanca Zvono-vega koncerta tudi ne more biti boljša. Dohodkov $230, stroškov $150, preostane čistih $S0, kar je za današnje Čase lepa vsota. Kazen tega nastopa Zvon v moškem zboru, cesar prej ni mogel storiti. To so fakta, ki govore 0 propadanju torej še ni govora. Če pa kak član izstopi, temu ni društvo krivo, pač pa dotičnik sam, ker nima vstrajnosti, ker nima prepričanja. Še dve točki sta. ki sta vrlo zanimivi in spregovoril bom o teh. Slovanski shod v Carnegit Hall. V dobi klanja je bilo menda to prvikrat, da je Slovan nasto pil v tako ogromnem številu pod enim krovom. Nastopili so govorniki, govorili o tlačenih slovanskih narodih in budili odpor pro ti oholemu Tevtonu. Naglašala so se imena slovanskih junakov, ka terih imena žive v zgodovini, a zabolelo me je v srcit, ko smo sli šati morali! da Slovenci "tudi'' spadamo med Slovane,, a nisme slišali niti enega imena slovenskili junakov, niti besedice o zgodovin' naši. ker se ni pela niti ena slovenska pesem! Kako neznatni sme Slovenci in needini. Ce se ozre mo na naše javno delovanje, po tem se ni čuditi, da se nas ne — vpošteva! A slovanska pesem nas je iztr gala iz tega premišljevanja. Nastopil je češki oktet, pel je i/ srca, iz duše in osvojil slušalce Ceska, poljska, hrvaška in slov društva Slavec in Zvon so nasto pila s pesmijo U boj, ki pa ni ugajal. Navzočih je bilo par solistov Slovenec Trošt in Hrvat Blaže-vič, a zakaj ni pelo ne to, ne ono društvo, to sam Bog vedi! Sempatja berem v G. N. krat ke velepomembne: Rešite sloven ski narod lakote! In spomnim s( lani započete akcije. Spomnim se kako je završalo po naselbinah in kako je šlo društvo za dru štvom na delo za trpeči narod v domovini. Nabrale so se lepe s vote denar ja, deponirale se in danes ta ideja zopet na pravi slovenski na čin spi! Na noge društva, na noge Slovenija širom Amerike: Vstanite in nadaljujte z delom, ki vam ga je naš 61. N. tako jasno in tako lepo očrtal. Prirejajte izlete, pic-nice in čiste prebitke prilagajte lani nabranim vsotam. Naša greaternewyorška naselbi na se postavi na čelo vsem in pri ene takoj z delom. Zabavnih dru štev imamo dovolj, ki so zmožna nam prirediti zabavo, ki bo pri nesla lepega dobička. Naj stopi Domovina. Slavec, Slovenec, jugosl. klub. Zvon in Danica v eno kolo, naj skupno izdelajo "program, naselbina je z njimi in — uspeh je tu. Morda bi se oprijeli ideje: najeti za eno nedeljo parobrod, ki plove po Hudsonu. Tisoč Slovencev in Slovenk bi zadostovalo in društva bi na parobrodu koncerti rala. Napravili bi bazar, sejem prodajali bi vse mogoče objekte, preživeli celi dan v svežem zraku, ne bi se mazali po zaprašenih parkih in ne bi morali pit? kakršnihkoli pijač, skratka živeli bi m živeto dati. Iz združenih slovenskih grl b; po reki odmevala mila naša slo venska pena v pomoč trpinom in mačemkom nattm! S> Vi Hočete zdravo, veselo dete Ker niste dovolj srečni, da bi dojili svoje dete, potem se ne boste zmotili ako mu dajate 4cu£,73C?C££4v BRAND CONDENSED MILK TH* OR ICINAU To čisto in redilno mleko je v rabi uspešno skozi 60 let. Izražite ta oglaa in Došljite na: Borden's Condensed Milk Co. New York City. N. Y. in prejeli boste brezplačna navcdila ▼ slovenskem jeziku, ki povedo kako ae [rabi. P G.N. Nemške izgube. Vsakdo ga mora rabiti. KER POMAGA VSAKEMU. Vsakdo naj rabi PEDISIN, ker vsakemu pomaga. Vi rabite svoje noge, dokler ste živi. Zakaj ne paziti na nje? Zakaj dovolite, da se pote? Zakaj dovolite, da dobe mehurje, pečejo in imajo izrastke Xad miljon mož rabi PEDISDT, edino zdravilo za te neprijetnosti. Vi ga morate rabiti in uvideli boste kmalu njegovo čudovito moč. Oni. ki rabijo PEDISIN, ne dobe potnih nog. Njih noge ne bodo u-tmjene, ne dobe mehurjev, kurjih očes in izrastkov. Upoštevajte, kako srečni so onir ki lahko govore o zdravih nogah. Upoštevajte, kako je prijetno ako niste zvečer utrujeni in ne čutite posledic težkega dela. Vse to lahko imate ako rabite PEDISIN. Naročite ga še danes. Veliki zavitek PEDISINA za družino, zadostuje več mesecev, stane le $1.00. Pošljite naročila na sledeči naslov: CROWN PHARMACY 3813 E. ?9th SC., E. Cleveland. Ohio. POZOR ROJAKI! Jožef Friderik Neuman, državni poslanec v Nemčiji, je zbrel natančne podatke o izgubah, ki jih je imela Nemčija v tej vojni. Po tem poročilu je bilo do meseca aprila tega leta ubitih v vojni 1,300,000 mož. Nadalje je velika izguba za Nemčijo pojemaaije rojstev. Po podatkih iz raznih u-radov se razvidi, da je bilo v teii letih vojne en miljon in pol manj rojemih otrok kot poprej. Danes je v Neančiji nad dva miljona več žensk kakor molkih. Pred vojno jih je bilo sarno 800.000 več. K temu ipa pridejo še vsi oni, ik so u-mrli za boleznimi, katere so do-oili v vojni, kojih števiio znaša na itotisoče. Poročilo ne govori ni-jesar o ranjeuih in pohabljenih. Kakor poročajo brzojavi, razdajajo po celi Nemčiji že vso zimo nalezljive bolezni, proti kate-torim se ra* morejo boriti uspešno zaradi pomanjkanja zdravnikov in tudi medicin. Ker vlada po di-lavi veliko pomanjkanje, so se .mrtni slučaji v zadnjem času po-Ivojiii. Maitere so vse na delu ter jim ni mogoče skrbeti za otroke. Med starejšo deco so se pričeli širiti zločini. Ječe so vse prenapolnjene z mladeniči in deklicami. K te,mu poročilu pripomni The Milwaukee Leader: "Ako ne po--vtane Nemčija v - šestih mesecih socialistična republika, ako nemški narod ne vrže v tem času cesarja in vse plemstvo na cesto, te-laj bomo primonani jih soditi, da :o politično manj razumni kakor Kitajci." Vsi med 21. in 31. letom se morajo Fisma carine Razputtnu. Stockholm, Švedi ja, 23. maja. rCo je bila ruska revolucija na vr-'luneu, je nekdo sporočil ministrskemu predsedniku Protopopovu, la je na potu večja množica re-.'olucijonarjev, ki ga nameravajo i moriti Ne da bi komu kaj posedal, je šel iz svojega urada v ■svoj avtomobil, ki ga je odpeljal po razni h skritih ulicah k njegovemu prijatelju dr. Badnirjevu zunaj Petrograda. Hil je tam dva dni. Kam je šel potem, se ne ve. Ko so revolucionarji izvedeli, da je bil Protopopov v tej hiši, so se takoj napotili tja. Preiskali so vso hišo. D. Badmijev je zbežal. Hi&o so preiskavali celih sedem ur. ZaipleniVi so četrt tone različnih listin. Listine so se nahajalo v raznih posodah za odpadke. Pod blazinami na stolih so našli pisma bivše carice in njenih hčera na Razputina. Pisma so take vsebine, da se jih ne more priobčiti v listih. Neko pismo carine Razputi-nu se konča z besedami: "Poljubljam Tvoje noge. — Tvoja..." Kdor se ne bo registriral, bo najmanj eno leto zaprt. — Bolniki se morajo registrirati potom pošte. — Izvzeti so samo tisti, ki sb že v vojaški službi. Predsednik Wilson je zapove-dal, da se morajo dne 5. iunija med sedmo uro zjutraj in sedmo uro zvečer registrirati vsi možki, ki so dovršili 21. leto in še niso stari 31 let. Kdor ne izpolni tesra povelja, je lahko kaznovan z zaporom enega leta. Noben izgovor nič ne pomajra. Vsak omenjene starosti, mora vedeti, kaj je njegova dolžnost. Kdor ni slučajno 5. junija v o-nem kraju, kjer se ponavadi nahaja, mora iti k mestnemu klerku po registracijsko karto, katero mora izpolniti in jo poslati po pošti, tako do dospe v roke registracijske oblasti njejiovejra okraja. Kdor je težko bolan, mora o svoji bolezni obvestiti mestnega klerka. Mestni klerk bo poslal k njemu posebnega agenta, ki ga bo registriral. Kejristracije so oproščeni samo častniki in moštvo zvezne armade, zvezne mornarice, milice in mornariške milice, seveda le s tem po 1 'Za nadaljua pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. -000- Glasilo J. S. K. «J. Gi pc Zadnji ras je par članov svetovalo, da naj se opusti v Ju \e dal zdravnikom. Umrla mi je in zapustila poldrugo leto staro dete, s katerim sem se v najhujši zimi odpravil na Kranjsko, ker sem že sam Čutil v sebi kal bolezni ter mi je tudi zdravnik tako svetovaiL Poskušal sem, ako bi se dalo živeti v domovini. Da, živelo se je, dokler sem imel še kaj denarja, katerega sem dobil nci —" /abnik, ao se hitro osokolile in silile so v Škendra; nekatere so iz-tegavale svoje roke, druge kazale jezike, nekaj pa jih je nadlegovalo zdravnika z vprašanji, ki so pripravile spretnost in skromnost drznega , lmegitelja čarobnega zdravila v nemalo zadrego. Vendar so se te ovire hitro odstranile, kajti Kaflis je tako trdo obdeloval njihove bele rame s svojo u-radno paJieo. da so se v divjem Tiho, prijatelj!" je rekel .begu in z glasnim vpitjem razkro- Glanrni pokopališče, »kosci katero je drža lu s cipresami olmajm pot proti^ naa:nelmi] "Glavni pile na vse strani ter pri tem ot>-**rajii_ Armenski evnuh bodočega dediča turškega s3pale glavnega evnuha s takimi cesarstva je mnogo vplivnejši naslovi v »pretiMctvu svojega služabnika as njim. ' Plemeniti gospod", je rekel armenski ackravnik. "ali p me m za treutrtek motiti vašo pozornost!*' "Častiti Ilakim, ali ni ti!" je odvrnil evnuh in se obrnil z vrpodbujajočiin vljudnim nasmehom. "Kaj pa bi rad!" * Govoril bi rad z vami o važnih zadevah", je rekel zdravnik. Evnuh »e je malomarno v«edel ns bogato okrašen nagrobni spomenik, ponosno prekrižal svoje noge, poravnal krasni smaragd nekoliko bolje vsled mojega obiska in da izrazite svoje zaupanje v mojo spretnost, jatz pa bom dajal taka poročila, da ne bo težko vsak dan se sniti. Za sedaj pa z Bogom!.Princ Mohamed čaka zunaj in rad bi govoril z njim nekoliko besedi, predno grem." "In, ali se moramo ločiti, ne da bi se seznanila z velikodušnimi prijatelji, katerim sem dojžna hvalo *za tako mfcmost, ki me sko-ro sprijazni z mojo usodo?" je rekla Iduna. "Oseba, ki je preoblečena prodrla v ta seraj, da reši gospico da sta bila Škender in mož, kakor kak ubog knez ali Xieej zelo začuden vspričo toli-JIduno, je knez Nicej"', je odgovo*-pregamjan upornik. Ta vse časti ke množice psovk, kakor so jih ril Škender. vredni človek nam lahko mnogo poznale zaprte ženske. Po odhodu iz te sobane so se pmiaga in jaz tudi upam, da nam: ho. OčLto je, da se je pognal za vstavili pred nizkimi vrati, vado in s pomočjo še bogatejše j vade bo pa morda naš. Medtem pa morava biti potrpežljiva in se spominjati velike nevarnosti, v kateri se nahajava." "Nicej!" je vzkliknila Iduna. "Glas, ki ga čujem, gotovo ni glas kneza Nicej a, in ravno tako Tuknj je soiba v stoipu", reče [ni njegova postava, ki jo gle- X. Evnuha ni bilo treba dolgo ča-ki we je" lesketal m njegovem pr-|k»t», kajti prodno se je z visokemu. ter > «4ol llakimu. da govori ^ miuareta oznanjal komee dne- m njim brez vseh ovinkov. "Jsc w>m zdravnik", Armenec. Evnuh je prikimal. va, je dospel v Khan Bcdreddin armenskem zdrav- je dejalltor vprašal po ! nihu. Niti minute časa ne smemo Jaz bein i ul vašo visokost, kojksuHpti" ie rekol evnuh Sken vodnik, "v kateri najdemo našo lopo sužnjo." Potrkal je in neka ženska je odprla vrata; Škender in Nicej sta stopila v neveliko, 'toda razkošno opravljeno sobo; bila sta tako razburjena, da sta le z veliko težavo skrivala svoj nemir. Na nasprotni strani je stala niša, ki je bila zakrita z lahko pajčo-lanasto zaveso. Evnuh jima je velel počakati, sam pa je stopil naprej in previdno odgrn.il zaveso dam", je pristavila, ko je odgr-nila pajčolan. Poleg nje je stala visoka postava armenskega zdra/vnika. Zaigle-dala je njegov temno»barveni ter neznani obraz in se v krami zadregi obrnila v stran. "Jaz sem prijatelj kneza Nice-ja". je odvrnil zdravnik. "On je tukaj. Ali naj pride bližje? Ale-ksis!" je zaklical kkender, ine da bi čakal njenega odgovora. Zdravnikov služabnik se je pri- nte v kavarni omenili, da je naš prevtvinem goapod, sultan, ponu dil bogato nagrado onemu, ki bi z roenoj mogel ozdraviti eno najljubših njegovih vjetnie." 'Nič man j dni. "Vzemi s seboj vse, kar mi-;b°lnico. tez nekoliko trenutkov .'slii. da boš potreboval, in pojdi ip pv™>h nuuni^nil Škodni nriti kakor sto mošetij zlata", je odvrnil evnuh. J dospeli do pokopališča, kjer so se grada je primerna temu kritieme je evnuh inamignil b>kendru priti bližje in mu zašepetal: "Va začetku te ni hotela videti , ko sem ji pa rekel, da si krist-Cez nekoliko časa sc^n. je privolila," S teani besedami je odgrnil za- Evnuh je stopal naprej, &ken d«*r in Nicej pa v spoštljivi dalja vi za njim. go- sred-" jaz zjutraj poigovarjali, in ko so sto-jveso in razkril zavito žensko popili na bolj zapuščeni prostor, je stavo, ki je ležala na postelji tovariša. mu »lučaju. Veruj mi. častiti spod. da ni mnogo upanja.*' "S pomočjo človeških *tev", je <*1\ rnil Armenec, „__^HH imam talisman s čarobno moč- varal, ne boni nikdar več podpi-|evnuh ni razumel, "odpustite go evnuh počakal svojega rekoč: "Plemenita gospica'', je rekei zdravnik v gršekui jeziku, o ka- v'edaj častiti Ilakim, ako uie, tereni se je bil prepričal, da ga pa jo Im skuti kat. rt uiu se ne more vstav-'ra* moža fcnanosti. Danes popol-; rečinosti krščanskega prijatelja. i nobena bolezen Rad bi po. dne se mi je ponudila priložnost, Akoravno nosim to obleko, sem niM /v ♦ «*rv J ; ti.'/ ' 1 TO c»J + i rv Ta * i da sem govoril s princem o tvo- služil pod vašim slovitim očetom jem talismanu ter po mojem pri-j Mislim, da izpolnim svojo dolž- je bU nik'p, no naamejal. ''Toda prvi, ki se vam pod takimi poeoji". je rekel Ar menee. "Dovolite, da jaz ozdra-i viin vjetnieo, in <*1 sto motenj zlata je polovica vaših. Da? Tako ^elo »tira prepričan o uspehu, da j mislim, da ga ne pripravljam v nevarno^, ako vas dejanjski zagotovim, da je polovica nagrade! vaše." In a temi poročilu se je takoj odločil za po- njfgovo moc. ni prvi talisman, ki nam i .i ponudbo, častiti zdrav- je rekel evnuh ter se never- in ***** s tako silo> "" Je bilo popolnoma nemogoče, odlo- !j žiti ga do jutri. Omenil sem tudi I I*>goje • Povedal seun princu, da zastavljaš svoje življenje. O raz- za tako sočutje, toda človeška po- delitvi nagrade nisem seveda ni-•esar omenil. To je stvar, ki briga samo naju. Zanašam se na tvojo cast in ti povem, da vedno ravnam tako z možmi znanosti." "Jaz ne bode m delal sramoto svojemu poklicu ali se skazal ne- . . , vrednega vašega zaupanja, o tent besedami je vzel Ar-lbodite I)reprK.ani- je odvrnii meneč s svoje roke dragocen pr-|škender. "In aU bom že tej noči swan ter ga je z vso vljudnost j) poklonil evnuhu. Z občudovanjem ga je ogledoval in ga zadovoljno nataknil na p*"3t. * Jaz ne potrebujem noben? vzpodbude, da pospešujem kori- i videl vjetnieo?" "Gotovo! Ali si pripravljen*" i "Seseda, g«*>pod j resnica je | vedno pripravljena." Ob tent razgovoru so prekoračili pokopališče in dospeli do ši- ter nagovoril z liizikm glasom; bližal, toda evnuh ga je spremljal. "Vse je dobro", je rekel Škender Kailisu. "Sto mošenj je nn,-ših. Toda brez dvoma z vsako drugo pomočjo bi bil slučaj brez upa nja." "Samo en Bog je", je rekel evnuh in gladil s\oj rubin tako svit-lega obraza kakor dragulj saim. "£e nikdar se nisem kesal, da sem podpiral može znanosti. Princ čaka zunaj. Pojdimo!" In prijel je Šekndra za roko. Kje pa je tvoj služabnik? Kaj delaš tamkaj?"[ je vprašal evnuh Niceja ostro, ko se je obotavljal zadaj in poljubljal Idunino roko. "Prosil sem gospico malega darila. da bi mogel v kavarno", je odvrnil Nieej; "vi pozabljate, da ne dobim jaz noibene od sto mošenj zilata." "Res je", je rekel evnuh, "nekaj je na tem resnice. Tuakj, do-čak. tu imaš piaster. Jaz rad podpiram može znanosti ter vse, ki so v njih družbi. No, pojdi, pa ne potroši celega piastra v enem jutru. dečak! Kadar bo lepa sužnja ozdravljena, me spomni, morebiti ti dam še enega.". (Dalje prihodnjič). nost, ako služim tudi hčeri velikega Hunyadija." 4 Prijazni tujcc", je odvrnila vjetnieo, "jaz nisem pripravljena na tako srečanje. Zahvaljujem te moč meni ne more pomagati. "Bog deluje z majhnimi sredstvi, plemenita gosipiea", je dejal škender, "in z njegovo pomočjo dosežemo uspeh." "Bojim se, da je sini L moja edina rešitev", je odgovorila Iduna.. "in še več. bojim se, da ta rešitev ni tako blizu kakor si mislijo za- tiralci moji. Vendar ti si zdravnik ; povej mi, kdaj me narava reši T" In iztegnila je svojo roko, ki jo 1 je Škender prijel in spoštljivo poljubil. st, znanosti ter namene dobrodel- rohil\ okopov, ki so tvorili nekako'Je rekel.. --" " je r»*kel evnuh dobrohot-, terato; tu so rastle mlade fige. Evnuh je potrkal s svojo srebrno nosti no. "Ta kainen je v resniei k ra- wn in jaz pa z veseljem obdržim palico na, lnajkua vrata, ki so se jim odprla. Stopili so na vrt. Pot je vodila nekoliko časa skozi gr-resTiic: niičevje in jih nato pripeljala na I o misliš? Nikakor ne dvomim,1 odprto trato, kjer je stalo veliko i se ti dovoli poskusiti tvojo u-:in nepravilno zidano poslopje. kot spominek na duhovitega tujca, ki ga spoštujem. Govoril si n*-kaj o talismanu. Ali v ta d metnoHt. "I oda -priiu* Mohamed j nepravilno ziaano poslopj Ko so se bližali poslopju, jim je ravno tako silen človek, kadar jejprihitel nasproti mlad človek za-razočaran ali nevoljen kakor je poved u j oče zuiurajosti ter nago-velikodušen, ako se mu stori uslu j ga. Ako oadraviš to krščansko vjetnieo, gotovo dobimo obljubljene detiarje, ako se ti pa ne po »reči, bo tvoja glava prav gotovo odletela doli v okop. ki obdaja 4»c-raj. in s tvojo d'tso tudi meja1" '" Veleplcmeniti gospod", je rekel zdravnik, "jaz sem pripravljen narediti poskus pod pravkar omenjenimi p<*goji. Vspeh je popolnoma zagotovljen, tako da mora bolnica, ako je še živa, s pomočjo testa zdran-ila hitro okre- voril Škendra: "Ali si ti armenski zdravnik?" je vprašal. škender ae je pritrjujoč nri-klonil. "Ali imaš svoj talisman? Pogoji so ti onaui. Ako (/zdraviš to krščansko deklieo, lahko zahtevaš nagrado, katerokoli hočeš; ako pa je ne ozdraviš, bom jaz zahteval tvojo glavo." *'l'ogoje senu dobro razumel; mogočni princ", je rekel Šken- moja spretnost je samo pretveza, da sem mogel dospeti v to zi-dovje. Edini talisman, ki ga nosim s seboj, je sporočilo od vaših prijateljev." "Ali res?" vsklikne Iduna gi-njeno. "Brzdajte se, plemenita gospi-ca". je. rekel Škender in j: segel v besedo, "zatajujte se! Ako hi bili vi kdo drugi in ne Hunvadi-jeva hči, bi si ne upal lotiti se tega drznega dejanja. Toda jez vem, da gospica Iduna ni podedovala od svojih prednikov samo ime nego tudi njihovo junaško dušo.Ako je bil kdaj trenutek v njenem življenju, v katerem je treba zbrati vse svoje moči, je ta trenutek sedaj prišel. Zdravnik, ki govori njo, in služabnik, ki čaka v bližini, sta dva izmed najbolj udanih prijateljev gospiee Idune. Ničesar ni. česar bi se onadva ne lotila, da jo osvobodita; Listnica uredništva. M. S., Anaconda, Mont. — V naslednjem Vam navajamo tabelo posameznih toplomerov: der, kajti pred njim je stal Amu-vati. Verujte mi, ako bi bili priča ratov sin Mohamed in bodoči o- izsnlslila sta s.i načrt za beg, o ka mojih o: dravljenj, ki sem jih že svoj it ulj larigrada; "nadejam sc terem stia trdno prepričana, da se dosegel, hi se samo Čudili sicer pa. da ne bode treba strašnemu!posreči. Da se pa vse dobro izteče, sovražniku krščanstva zahtevati j bode morala ona prestati mnogo kakor gla\e svojih , strahu Celsius Reaumur Fahrenheit 0 0 32 5 4 41 10 8 50 15 12 59 20 16 68 25 20 77 :i0 24 86 35 28 95 40 32 104 45 :i6 113 5(1 40 122 55 44 131 60 48 140 65 52 149 70 56 158 75 60 167 80 64 176 85 68 185 90 72 194 95 76 203 100 80 212 Ako se v Nemčiji v notranji po- Ali Yam ni znano da bi morali kupovati vade pijače kjer jih morete dobiti najboljše In sa najnižjo ceno. Tako mesto je samo eno v Ameriki, a to je trgovina na debelo BREMAN M OSGOOD v Pittsburgba, Pa. Preči ta j te pom I ji vo sledeči cenit: Nag B. a O. posebni rdeči in beli Whiskey od $1.75 do $4.00 Pravi fini Tfirkoly, galona od $2.50 do $5.00 Čista močna slivorka, galona od $2.50 do $5.00 Najfinejši kumnovec ali hruševec galona, $2.50, $3.00 in $5.00 Cognac galona $2.50 do $5.00 Fino belo ali rdeče mizno vino $1.00 galona in več. Sladki Tokajec, galona $2.50 do $4.00 Fini. zelo temni ram galona od $2.00 do $4.00 Pravi brinjvec. galona $2.00. $3.00, $3.50. $4.00 in $5.00 Tropinjevec, galona $3.00 in $4.00 Mi plačamo stroske za pošilja-tev od $5.00 in več med New Torkom in Chicago. Prihranili boste ako kupite od nas, ker mi nimamo agentov. Pišete nam lahko v slovenskem Jeziku. Breman & Osgood, 112 FULLERTON ST., PITTSBURGH, PA. JOSIP P. PAAL, upravitelj. ?'a5a trgovina je ustanovljena leta 1S93. Posebno naznanilo. Doktor Cowdrlck. največji ipecltllst. Je prinesel m seboj t Cineland T«e crojo Cndodelae stroje sa »dravljenje bolnih m oft in ften. Tukaj bo nadaljeval lsU uspetnl naCln cdravljenja. kakor (a j« uporabljal t najboljiih Ulnlkah t Evropi. Pole« tesa ne računa nI C sa nasvete fn prelftče vsako bolno osebo s X-ftarkl brezplačno, ako se pusti potem prt nJem rdravltl. Vseeno Je. kdo in kako Vas Je sdravll. ali kako dol«o ste ie bolni; pridite k temu velikemu Specialistu in po kalit mu. kaj Vas storiti- Ali imate bolečine v želodcu; sli imats katar/ Bolečine na ledvicah, atl v mehurju, ns JetrshT Revma-tlzem, glavobol, za-prtJeT Nečisto kri, bolečine In teiav*. Slabost, nervoznost, onemoglost, kilo, kaielj, slaba pljuča, Privatne bolezni !td. Vaša priložnost. Sedaj Imats prfa Itko, a« »pršute za svet velikega Specialista. ki Vas pre« ličs natanko z X-žarkl. Še nikdo nI nudil take lepe prt> like bolnim moiklm In tenskam v tem mescu. Nujno Vss poživljamo, da nas takoj vprašate za ■vet. Ne čakajtsf odlaianje j« navar-no. ZA $1000.0« X-2ARK0V SE^RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE AKO STE BOLNI. Pridite takoj in pustite se natanko preiskati po tem Specialistu; potem bo-lete vedeli za Vajo pravo bolezen m ako morete ozdravetl. Njegov uspeh In dober Klas Je posledica vestne preiskave ln učenih metod, kateri^ se poslužuje v vsakem slučaju. Njegovi različni stroji, katere Je nabral z vseh delov sveta, tvorijo najpopolnejši in najboljši urad v tem mestu. Tukaj morete najti mnogo čudodelnih strojev, ki dosežejo avoj namen, ko vse druso nI vefi pomagalo. Je vseeno, kaka Je VaSa bolezen; ako zdravnik najde, da Je ozdravljiva, se bodete prepričali, kakor hitro Vas prlCne zdraviti, da ate na potu boljSanJa ln stalnega zdravja. Zdravnik ne mara Vaiega težko prisluženega denarja, ako niste dosegli popolnega uspeha. Oglasit« se pri nJem ln povejte mu svojo bolezen privatno ln zaupno. DOCTOR COWDRICK, Specialist 2047 EžLst yth Street 4th Floor Betw. Euclid & Prospect, Cleveland, O. Uradne ure: ob delavnikih od 9. ure zjutral do 8. zvečer. Od nrdellah od 10. do 1. Lščein svojega brata ALOJZIJA ZORA. Pred tremi leti sva bila skupaj v West Virginiji in sedaj setn čul, da se nahaja nekje v Clevelaiulu. Prosim cenjene rojake, čo kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se ipa sam oglasi, za kar mu bo-dem zelo hvaležen. — John Zora, Box 152, Baggalev, Pa. (23-25—5) Pri spahnenju in zdrobljenju vdrgnite tftkoj s Dr. Rlchter-jevem PAIN-EXPELLER V r»bi že 50 ]«t rrf slovenskih dmžinah in priljubi jen kot domače srcnl&tvo. Jedino pravi s varstveno znamko Bidra« 25c. in Mc, v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York, N. Y. neverjetni moči. "Ti ima« to pre»Inost". je od-[drugih glav, vrnil evnuh, "da govoriš s elove-jsu\ ražnikov.* kom, ki je videl nekaj po svetu. Vsako leto Mohamedom bil ozkosrecm fanatik in bi ne bil v eelem svojem življenju nikdar pet milj od AdriaJioplja. bi v resnici dvomil nad tvojim talismanom. Toda ja/ sent zaščitnik rna nooti ter sem Čul mnogo o talismanih. Koliko, misli«, utegTie ta prstan tehtati ?*» ' Slišal sam prrviti, da je rubin nenavadne velikosti**, je odnil Armenec. "Kje si dejal, da stanuješ Hs- kiJJl?,, "V khanu Bedmidiiiii/' * Zelo primerno bivališče. No. bomo videli. Ali imaš «e vee draguljev? Morebiti ti omogočim, da se iza dobro ceno ločii od nekaterih izmed njih. Khan Bedreddin ima *elo ugodno lego. Morebiti pridem proti večeru tja, da poku prenesti mnogo naporov, nevarnosti, pomanjkanja in te-Kaflis te nemudoma popelje žav. Ali je gospica Iduna priprav-potujem s princem; k «K>lniei'', rece Mohamed. "Jaz 1 jena vse to pretrpeti in posku-v Anatoliyo. Ako bi nestrpno čakam, dokler ne izvem siti?"' o uspehu prvega tvojega obiska.j "Plemeniti prijatelj", je odvr-Medttan pa bom hodil tukaj po nila Iduna. kajti jaz ne moreča vrtu in odsekava! cvetlicam gla- misliti, da si tujec, in nikdo dm^i vite; to je edino moje veselje, ki kakor kak junaški vitez se je mo-mi preostaja." ; jrel lotiti te skoro izgubljene za- Kuflis je namignil svojima'deve; upam, da se uši zmotil v spremljevalcema in vsi trije so mojem značaju. Jaz sem sužnja. ot*sli v seraj. j in ako mi nei>esa ne bodo poma- Koncem dolgega hodnika so do- gala, bain kmalu oneeašeena. Modeli do visokih vrat, ki jih je ja prostost in moja čast sta v Kaflis odprl; Škender in Nicej enaki nevarnosti. Nobenega trp-sta nekoliko časa mislila, da sta Ijenja in nobene nevarnosti nt ki Ititiki kaj ne izpretneni, ne more mo še kmalu pričakovati miru. Združene države se pripravljajo na dveletno vojno. A. R., Niagara Palls, K. Y. Registrirati se mora vsak, če ima kak papir ali ne. V vojaške službo bodo vzeti tudi oni, ki imajo prvi državlja-nski papir. Naročnik, Woodlawn, Pa. — Kuščar se imenuje angleško lizard. — Sredstva proti pija5i n? poznamo. Ne piti. je najbolje. dospela do glavne dvorane babel-nkecra stolpa, vendar sta kmalu spoznala, da prihaja veliko vpitje in kričanje od množice žensk, ki »o nsipravljale iz jasmina rožno olje. Pri vstopu tujcev so hipoma utihnile; ko so si pa natančneje ogledale tujce in spoznale, da ie je ne bi z veseljem pozdravila, samo da bi imela vsaj iskro upanja, da za dobim zopet svobodo m obvarujem svojo čast.*' "V vas je duh, na katerega seru računal; sedaj pa pazite na moje besede. Poiščite danes »večer ka terokoii priložnost In povejte tro- bil samo zdravnik in njegov slu- jim gospodarjem, Zaloge pšenice v Kanadi Državni urad v Kanadi je izdal poročilo o zalogi pšenice, ki se nahaja po vsej Kanadi. Po tem poročilu ima država na razpolago 116 miljooov 548 tisoč busljev •pšenice. V skladiščih raznih mlinov je 30 miljonov busljev, v drugih skladiščih pa 29 miljonov in fannerji imajo v zalogi še 45 miljonov busljev. Ostanek, in sicer 8 miljonov buSjev, je v mlinih, 3 in pol miljona bušljev pa je na VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi pevski odsek slov. izohr. društva "VIHAR" v soboto dne 26. maja t. 1. v "Slov. Izobraževalnem Domu" v Dunlo, Pa. Pričetek veselice ob 6. uri zvečer. Vstopnina za ples 50^, dame so proiste vstopnine. Godbo proizvaja tamburaški zbor "Triglav" iz Conemaugh. Pa. Iz prijaznosti sodeluje tudi slov. pevsko društvo "Bled" iz Ooneinmigli. Društvi Lodeti peli posamezno in skupno. Cenjeno občinstvo iz Dunlo in okolice se vljudno vabi, da se te prireditve vdeleži. Na veselo svidenje 26. maja! __Odbor. OPOMIN. Tempotom opominjam vse tiste rojake, katerim sem že pred desetimi leti pozneje posodil gotov denar ali pa dal blago na upanje ter se prav nič ne zmenijo na pismene opomine, da poravnajo svoj dolg v teku 60 dni. Kdor se še na ta opomin ne bo zmenil, ga bom obelodanil po vseh slovenskih listih. da bodo ljudje vedeli, s kom imajo opraviti. Prizanosel ne bom niti znancem in ne sorodnikom. To velja onim, ki mi dolgujejo po več let in ne sedanjim mojim odjemalcem. Zapomnite si, nehva-ležneži, da zahtevam samo svoje in nič vašega. Anton Jerina, Box 204. Claridge, Pa (3x 24&31-5&T-6; VABILO na prvo spomladansko slovensko VESELICO, katero priredi Jugoslovensko društvo "DANICA" v torek dne 29. maja 1917 Mačkovi dvorani Public Hali na 4. ulici v Ranikn, Pa. Začetek veselice je ob 5. uri zvečer in traja do 2. po polnoči. Vstopnina za moške je 25^ in za ženske pa 10^. Tempotoim vljudno vabimo vse rojake in rojakinje ter brate Hrvate. da se te naše spomladanske veselice polnoštevilno vdeleže in ob enakih prilikah bomo tudi mi vedno pripravljeni vrniti. Za do bro postrežbo in vsestransko zabavo bo skrbel Odbor. (23-24—5) NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica -yr0 (Regiment po cesti gre '3U E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b'lo (Divja rožica I uu E 3260 (Skrjaneek poie žvrgoli nr. (Slišala sem ptičko pet' l 3« Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani. Se priporoča Vaš rojak: IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa. Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET WAIKEG A N, ILL. POTREBUJEM 12 dobrih deJavcev za delati francoske doge. Grozd je lep. plaiča do bra in dela aa več let. Za nadalj-na pojasnila se obrnite na: Louis Bench ina. Box 334,_Abbeville, Ga. ROJAKI! — KUPUJTE BONDE PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožnje listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. Najstarejša slovensko-hnratska trgovina z !ikery v Ameriki. Ml tu andlao aaJo umlof BtJboUH* Ukar*r trn riadaBfe maki Brlnjev««. m boj (• stakkaU) ............................... % 8-00 Brlnjevee, Mboj (12 ■tcklcol«)................................. 15 00 Troptnjevec, galona.................»260. $2.7% 1» t.uu Troplnjerec, m*o} (t tt Alonl«)_______________ IM 10.00 $27* B.OO Tropinjerec, aaboj (12 ateklenl«), galea (poMsena steklenica> BUrorka, Brlneree, Kal tla ml "tXT Pore Bye Whlakey. 7 tet »ur aaboj (• rteklenlt) _ __________________ wt>o] (12 ■tAleal«)__________________- 1LN Ooaeorfl rine, raeCa, b«ni..---------------------fO.ll Oaocord vino. fdefe, pel 1CJ9 Pri odjema 8 ta 10 galea, »taae plniu,,«,,,,,,,«, M Pri odjema ene hub« calaM pa. Belo rioo, benl Belo Tino, pol berela Pri odjemu • aU 10 galoo, Pri odjemu mm sai 19.09 LSt Ca posodo računamo »taleče cene: sa a, 4 in 4% gakma ndKi M mmtur. ca i. « ln 10 galoa sodčke ti00 la aa 2« salon (pol berela) fUEi. Berele pa damo castooj. Z narodiom poBJlte redne todl Money Order aU pa THE OHIO BRANDY {DISTILLING COMPANY 9. CUB AYE, OJYKUND, I < SLOVENSKO B B podp. društvo svete Barbare ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Ineorporiraoo dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. /— GLAVNI URADNIKI: PnNltmlnlk : F. S. TAUCHER. 674 Ahsay Ave., Roek Springs, Wyo. Podpredsednik : JAKOB DOLENC, box 181. Broughton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box G47, Forest City, Pa. Pomoini tajnik: AVGt'ST GORTIŠA, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MAKINClČ, 5J405 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: ANT. HCX'HEVAR, RFI>. No. 2, box 11%, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nad*, odbora : JOSIP PETERXEL, box 95, Willolk, Pa. 1 nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 65. Burdine. Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, »SS5 E. 137th St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora : MARTIN OB REŽ AN, box 72, E. Mineral, Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPČlO, R. F. 1». No. 3, box 146. Fort Smith, Arkj 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: / Dr. JOSIP V. GBAHEK, 843 E. Oblo St., Pittsburgh, Pa. r Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T. Cenjeua društva, oziroma njih uradniki so naprošeui pošiljati vse do-pine direktno na glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa po-hllja edino fxitom postnih, ekspresnlh nil bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne i>otom privatnih čekov, na naslov: Frauk Pavlovčič, Farmery A Miners National Bank, Forest City, Pa. V alu. a Ju. da ofwzijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da ae za m ore napako iw>pravltl. J VALERA: Pepita Jimenez ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil J. T. Ii (Nadaljevanje). 1»' kli. t naj ^kuša najti v vsakem človeku ljubezni vreden pred-inei. ronilnet'a « !oveka in seui enako bitje, v kojejra duši počiva celi zaklad (»Mirnih lastnosti m čednosti. — Nakratko, bitje, vstvarje- ao |w» božji podobi. v « e dviirnnno na ta na."m ki žive krosr nas in ljubimo ter MH»*tii>ra0 to. kar *o ali kar bi lahko bile; ee nadalje akuiaino spoštovati jih n mnaj visoko kot >ame s«-be ter predvsem stremimo /h tem, da pretMeetno notranjost svoje lastne vesti in spoznamo svojb U>:ne napa v«- in grehe. — potem bo naše srce napolnila ljubezen do bliinj«*ga, potem ne bomo zaničevali ljudi temveč jih cenili in ljubili. pa rospod Nporoeil moj nasvet ter bo začela živeti po njem, pot. m bo lahko (Metala celo svetnica ali kaj sličnejra ali bo pa r tv u a. kar je še bolj vrjfHno, vsa razmotrivanja ter sprejela roko in upre mojega očeta. 4. aprila. l*red par leti sem dopolnil svoje dvaindvajseto leto. — Dozdaj nisem o4v'ut l v svojem sreu nobene tlruffe ljubezni kot ljubezen do •ita. / Ul j pa moram pripornati da se je zamešalo nekaj posvetna jra v to čustvovanje V i v<«*te in ste mi t»»oekrat p ono vil i in zdaj tudi jaz vem, namreč, tla človek ni mkak anjrelj. iu di< je stremljenje po popolnosti popolnoma napačno. Kako živim, me vprašate. — Tako kot ponavadi. — Občujem z vaš.-ani in se izprehajam na iH>lju. V. o' i ioiu s >m te dni ojrledal vse njegovo posestvo. Posestvo veliko, vse v najlepšem r-du, tako da se ne more žmjim meriti nobeno druco v vasi. m Pepita -fimene/. kateri j - oče povedal, kako zelo se zanimam za vrtove, me je pohabila na svoj vrt. ki je nekoliko oddaljen od vasi, Češ, da ra»tejo v njem zelo lepe. zgodnje jagode. N« d<»pade s«* mi. ,1« mi tiaje Pepita lakeT>rednoeiti. — To je ne ke vrste kok. terija. Ja t sem prepričan, da hoče zato meni vstreči. ker ne more vstreči mojemu očetu. Toda, ona je tako prijazna, tako i>riprosta. da gotovo nimam ni-kakM tajn i m muli. So, naj bo že kakorkoli, predvčerajšnjem s >m se od v/ h1 povabilu. Bilo nas je več, namreč, moj oče, zdravnik, notar in moja teta. dmia ( asilda. — (JosiMnla vikrja ni bilo. Najbolj me je presenetilo, da nam ni stregel niti vrtnar niti njegova /ena, pač pa dvoje mladih deklet. Pozneje sem izvedel, da sta to zaupnici udove Pt pite. Obit če ni s»ta bili v priprosto, toda lepo Tudi Pep ita je bila v narodni noši. Imela je kratko krilo, pisan preko ramen pa črno svileno ruto. — Pepita je krasna ženska. Posebno njene skrbno negovane roke so nekaj izvanrednega. Moj oče je bilo vedno za njo. Ona je bila prijazna žnjim, toda ▼elno do gotove meje. — Moj oče se ponavadi ne klanja rad ženskam, toda v družbi Pepite posftane čisto drugačen. Ako pove Pepiti, da ima lepe oči. misli, da je napravil že bogve kako veliko junaštvo. In ona ima re« krasne oči. — 7AI se mi. da so zelene, natančno pa ne vem in ne morem povedati. Zdi ae mi, da ona nima namena privabiti koga k s sebi s svojimi pogledi. Najbrže misli, da ima oči samo zato, da gleda žnjimi in za nič drugega. — To se povsem razlikuje od onega, kar sem že včasih sli-ial, namreč, da so oči žen>ke nek aparat, potom katerega privabi mo*v-*ra k sebi. iVpitme oči imajo pa drugačen namen. V njih se zrcalita čistost Večkrat mi je že prišla neka čudna misel v glavo. — Ne vem, če opravičen mini iti kaj takega, toda mislim pa vendarle, namreč, je Pepita velika komedijantinja. — Če je res, potem je njena igrt Brez dvoma je ljubila Pepita najprej svojo mater, potem je pa preneslaa to ljubezen na dona Gumerfinda, svojega moža. Bog ve, po čem stremi ta ženska ? — Kaj je njen cilj ? — Morda se hoče drugim dopasti. Kaj bo, če bo postala moja mačeha ? — Kaj bo, če ne ljubi in če v tem slučaju zakona ne bo ljubila mojega očeta? No, bomo videli. 14. aprila. Vedno bolj se uverjam, da je Pepita Jimenez zelo odkritosrčno bitje. Samo pogledati jo je treba, pa mora biti človek prepričan o tem. — Njena krasna hoja, njena vitka postava, njeno visoko vedro čelo, njen krasen vpogled, vse to tvori nekaj skupnega, skupno celoto in lepoto. Na njeni postavi ni nobene niti najmanjše nepravilnosti. Vse je dovršeno. Vaša zadnja pisma, dragi sttrie, so me zelo potolažila. Oprostite mi, da se vam nisem prej zahvalil« zanje, ampak da sem začel pismo z opisom Pepite. * — D, res je. — Jaz hočem doseči svoj cilj, jaz se nočem vrniti sredi poti. Jaz moram dospeti do cilja, katerega sem si začrtal. — Pri molitvi nisem več tako zbran kot sem bil prej. — Kljub temu pa mislim premagati vse zapreke. — Če sem vam v prejšnijh pismih pisal, kako dobra je Pepita, je to krivda mojega očeta in gospoda vikarja. nikakor pa ne moja. — Ona dva jo neprestano hvalila. Očitate mi tudi dragi stric, da sem preveč natačno opisal Pepi-tino lepoto. — Zdi se mi, da se nisem čisto nič pregrešil, kajti napisal sem le ono, kar sem videl, in kar je resnica. Sicer pa mislim, da moram spoznavati ljudi in da moram žnjimi občevati. — Svojih oči vndar ne morem izkopati. Pepita Jimenez je samo krasen stvor božji in ljubim jo v Bogu kot svojo sestro. Iz ljubezni do svojega očeta bi pa želel, da bi se Pepita odtegnila samoti in se poročila z mojim očetom. Pepita ni meni niti najmanj ono, kar ste omenili v svojem zadnjem pismu. — Kakšne namene naj bi imela z mozkim, ki bo že v dveh ali treh mesecih postal duhovnik? Zakaj bi se ona, ki je odslovila že toliko snubcev, zaljubila vame? — Jaz prav dobro poznam samega sebe in sem v takih ozirih trden kot skala. (Dalje prihodnjič). J. S. JABLONSKI FOTOGRAF 2303 Professor Ave. 6122 St. Clair Ave. CLEVELAND. OHIO. POZORt Ker nam je od drugega natisa zaostalo kakih 300 Koledarjev, prodajemo sedai po 15c. komad. SLOVENIC PUBLISHING CO.. S3 Cortlandt St.. New York, N. Y. SE MOŽ* delati v nsnjami. Dobra pla ia, stalno delo. G. Moensch Sona Cempaaj, '13—4 v d) Oewanda. N "V Iščem svoja dva brata ANTONA in JANEZA MALJAVAC, po-domače Knezova iz Sepjan, fa-ra Jolšane, Primorsko. Če kdo izmed rojakov ve za nju naslov, naj ga mi naznani, ako pa sama bereta, naj se oglasita, ker poročati jima imam žalostno novico. — Josipi na Maljavae, omožena Valenčie, Hastings, j Colo. (22-24—5); -- j 3T. C LAIK AVE. JEWELRY CO j Joseph Marinčič, lastnik, »809 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio Slovencem In bratom Hrvatom priporočam nakup vsakovrstnih ur, verižic, priveskov, prstanov, tndi takih a druSt venlml in Jednotlnlml znaki. V zalogi imuni vse kar spada v trgovi no xlatnlne, diamante, stenske ure a kukavic«, budilke, Columbia gramophone, slovenske In druge plošče. Sprejemam v popravo are vsakega Izdelka gramophone lo zlatnino in za vsako lelo jamčim. Priporočam ae ca oblic naroČi; Ja« bom vsakemu točno In po fteno postregel. Ne pozabite gesla tvoji k svoilm. JOSIP MARTNfll POZOR^ROJAKl or© Prirejen po načina, ki za j« rabil ix moder znanih SOROL •c je Izkazal čudovito uspešnim za krč® ▼ želodcu ut trebuhu, bolan A vrm.L, naduho, clavobol, izgubo W teka, preklad v slavi, itd. itd. IJ Priredi ga Uta kompanija 21*4 ki izdeluje slavni "Pain Ex-peller". ataro vredno sredstva za v dr arnenje. Pameten človek ima vedno ^ eno steklenico pri rokah. 25c. in 50c. v vseh lekarnah, ali pa pri: F. AD. RICTER ft CO, 74-80 Washington St. . NEW 10RK. IŠČEM pridno slovensko gospodinjo, katera naj bi opravljala« vsa hišna dela, v kuhinji ii pri perilu. Ne oziram se na sta/ost, potem naj ho dekle ali vdova z enim otrokom. Ker nujno potrebujem hišno gospodinjo in ker sem voljan plačati vec kot kdo drugi, "zato se nudi lepa prilika pošteni in pridni Slovenki. Obrnite se takoj pismeno ali URtmeno na: Josc-ph Korbar, R. F. D. 2, Johnstown, Pa. j Dr. KOLER €38 Pean Ave., Pittsburgh, Pa SLOVENSKIIZDRAVNIK iOa w Banska tee. kakor t«« hcfca te krade. Od t________ *Jh tadalh kraasl aort la *»«t tasta kakor t««M ~ trasaikrkl iakrat ala . B i m »Ii - kostfr al • ta v krila, t osartb * asa_________ «wUiss. Sata. ta a krasta la n.nu fcaiia otasa. (naatlna v par dnth po-odstranim. Kdor n amta adrvila hras rabO m jtaBn ca W*00. PWte takefW oacik. M aa takoj pofUaot zaataanj Krasni hpsi KOLEDAR mm loto 1W17 Jofaiu ako poiitata 4 eanU za »ottaiaa. /AJLO* WASOlO, main. ■lvrluSs adravnik. SpaatJa-ilat v Plttabarira« U lata SSIatno »rak ao t aOravilenji tajnik sioiklk kc •Ifllfa aH___ Manja krvi adravf • slaaovltlaK SOI, kt *a |a lauasaJ lr. prof. Mck Os I- azata mozolja alt mehur«ka po tala-htaasaaje laa, bolallno v ** l«'«tll vam be kri. Na Čakajte, kar ta bolesan so mim •omanotok, kapa vac ali tri par la rad vsa druca posledice, kd nastanejo radi t**a- Ta boleanl adravlm po sadafll metodi v najkrajšem Času. Kakor kltro opaatte. «a vast po-aehuje stoika naadnost. na Čakajte tamve« pridite ta Jaa Tam fo kes ■opat povrnil. ita kanje eevt, al vodi is ataharta .tadravla v kratka« Saao. Mjlroeele aH vodenleo. kilo oadravlm v IS ura* tn sicer bres operacije. ael«s?d Mkvrja. Ki powoSlfe Ma-«aa v krilu ta ferMn la - - — pri are sjstraj t aeaeUak pa Ugodna prilika. OGLEJTE SI FARME V ST. HELENA, N. C St. Helena, N. C., lfeži ▼ bližini velikega mesta Wilmington, N C., in i j imamo ie čez sto izčišče nih in razoranih farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena v farme po 10 in tudi vež akrov Tukaj rodi vse, in sicer 8 mescev v letu. Podnebje je zdravo in pri jetno, ker nikdar ni prevroče in ne preanraz. Dobra pitna voda. Od že preje označenih farm so prodane št. 9, 11, 12, 19 in 44. Tn zdolaj opišemo zopet par farm, ki še niso prodane. Farma it. 16. — Izvrstna mala farma, obsegajoča 10 akrov fine zemlje. Lepo . barvana prikup ljiva hisar Mala supa. Na prijaznem kraju ob glavni cesti, po leg postaje. Vsa zemlja je izčišče na in kakih osem akrov je izora nih, en del zasejan in to zemljo se vsakemu lahko priporoči. Gena $1150, plača se $287.56 takoj in po $172.50 na leto v petih letih. Farma št. 19. — Ta farma obsega 10 akrov, ima prostorno hi&o s štirmi sobami, prijazno pobarvano. Mala šupa, studenec in mali vinograd. Leži ob glavni cesti, blizu postaje, cerkve in šo le. 7yz akrov fino obdelanih in ostalo je dobra zemlja, katero se lahko se izorje, če potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite. Lepa prilika priti do dobre farme. Cena $1150, plača se $287.50 takoj in $172.50 vsako leto v pe tih letih. Farma št. 21. — Deset akrov fine zemlje brez poslopij. Kupec lahko rabi sosednje poslopje, dokler si ne zgradi svoje lastne hiše. Ves materij al za zgradbo poceni. Leži na severno stran železnice okrG£ % milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Vsa zemlja je iz-čiseena in polovico izorane. Ostalo se takoj lahko izorje. Cena $500, plača se £125 takoj in pi $75 na leto v petih letih. Farma št. 276. — Ta farma ob sega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Line železnice in je blizu postaje. Vsa zemlja je izči-ščena lesa. Sedanja cena je $700 toda nadaljuje se z delom in prištelo se bo še stroške za razne naprave. Pogoji: eno četrtino naprej in ostanek v letnih obrokih v petih letih. Enakih farm je na izberi in tu di imamo mnogo zemlje za pašnike, katero zemljo naseljeniki lah ko rabijo, dokler ni prirejena za razprodajo. Vsa zemljišča so last Mr. Hugh MacRae & Co. in na zemljiščih je lir. L. N. Jdhnston superintendent, kateri daje naseljencem nasvete in jim je v pomoč. Družba nima kričavih agentov in zato tudi ne kliče špekulantov, za katere ni prostora v tem kraju. Namen dražbe je, da se vsak sam prepriča in potem šele kupi. Družba noče špekulantov, ampak le pridne naseljence, ki si hočejo z delom vstanoviti svoj dom in ne pa z mešetarijo. Take potrebujemo, pa nobenih dragih, ker za zadnje pri nas ni prostora. Vsak prvi in tretji torek v me secu je znižana cena za vožnjo iz Washingtona, D. C., do St. Hele na, N. C., in stane le $11.10 za sem in tja. V slučaju, da se odls čite za obisk na farme in želite kaka nadaljna pojasnila, nam pi šite in mi vam bomo dragevolje pojasnili, kar boste želeli. North American Farmi Assn. (Inc.) 17 Battarr rU New York. W Y Raje nič piti, kakor škodljivo mešanco. Mnogi pravijo, da pitje opojnih pljaC Škoduje, aU se motijo? Zakaj? Zato, ker zmerno uživanje opojnih pijač Čistih ln ne ponarejenih odločno Škodovati ne more — Škoduje le ničvredna Škodljiva mešanca, katero nekateri prodajajo za čisto, neponartjeno opojno pijačo. • Kadar nžlvate opojne pijače, pomislite na to, da uživate čisto čvrsto in zdravo pijačo! Toda kje se jo dobi se vprašaš? No v veletrgovini Tvojega brata Štefana cabalika 968 Liberty Ave., - - Pittsburgh, Pa. (Blizo Union postaje.) (Blizo Union postaje.) Br. Štefan Čabalik si je le s svojo poštenostjo, pridnostjo In točnostjo pridobil tak uspeh. Njegova dolgoletna skušnja v trgovini, njegova poštenost — to mu je zadobilo dober uspeh in dobro ime. "Kdor pri Čaballku kupi, — dobro kupi." Pri Čabaliku morete dobiti le čiste, čvrste ln neponarejene pijače! Zato ne pite Škodljivo me^anco, temveč čiste, čvrste In ne ponarejene pijače, katere dobite pod jamčevino pri njem. STEFAN ČABALIK, 968 Liberty Ave., - - - Pittsburgh, Pa. Blizu Union postaje! NAZNANILO. Naznanjaim, da imam na prodaj salun. Prodam ga zaradi družinskih razmer. Cena je ugodna. Katerega veseli, naj se oglasi in o-gleda pri lastniku: 1212 — 1. cesta, (22-28—5) La Salle, Tli. € Edini SLOVENSKI SALOON V ALLEGHENY, PA. \ JOSEF SAVEC, lastnik. ^ Toči najbolje, vedno aveie piv«, d—nfa la i Mizlt prigrizek redne ■ n priporočam Štajercem, Kranjcem in Hrvatom. HOTEL* JOE 1 Geriri la mnVL prigrizek redne aa nupetage. Gales-Ban. | € Poealmo ee priporočam Štajercem, Kranjcem la Hrvatom. S \ HOTEL JOE i 8 717—719 East St, Gor. Foreland (preje First St.) p a PA. « POPOTNIKI Vam calm, ti ste namenjeni potovati v Cleveland, poeebmo ako imata AruUno, bo potrebno nabaviti pobUtvo ln knhlnjako opravo ako ae hetete nastaniti r nail naaelblnL Zato ob tej priliki priporočam avoje velika prodajalne, kjer dobite vae kar le potrebujete. Pri auml imate vtdae pa-ateno ln nanealjlvo blago. Ako dospe te r Cleveland na postajo ln ae ne veete kam obrniti, pa> ftimte na tetolon Princeton 1881 all pa Boeedale 1881 In jaa boa podal en avtomobil po vaa Ako pa vaamete pocestno karo ae peljlte e Bt Clalr kare do ta. eeete ln na vogalu St. Clalr Ave. ie naslov i A. GRDINA, 6127 St. Clair Aye. p., Cleveland, O, Pil meal m vodne doftl letni koledar aa 10e. poStalk aaamJL Zaupaj, pa vedi komu! Garantiram, da ao moja vina naravna, ker ne prodajam drnclli kot la najboljdegn obljskega grozdja doma predana vina, vsake vrste ln eene na debelo ao sledeče: Delaware In Catawba, slate barve........ po $1.00 salona Concord, rdeče barve....................... po 70e. salona aa 10 galon posodo računam $1.00, m 26 galon pa >1.50, pri večjih nare-čllab je i« posoda zastonj. TROPINJEVEC ln OROŽNIK. Garantiran, čist, doma 2gan, najbolj«, ki ste ga ie kdaj pili velja salona $3.00, $3.50 ln $3.75. Na debelo od 10 galon naprej po $2.05 Naročila priložite denar all pa money order. Louis Knaus VELETRGOVINA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA ŽGANJA 8908—3911 St. Clair Ave, Cleveland. O. F ti one: Central 4844 K. < fglBJgJBillJBfeJiUi^^ Hotel Gilbreath 694 East 152. St. COLLINWOOD — CLEVELAND, 0. Anton Sershen vabi vse vrle Slovence in Slovenke na obiik. Vlnce je aladkoi. teče prav gladko. Pivo ln kranjske klobas« delajo kratke nam čase, Sobe za prenočišča. —* Godba sa plea. Se priporoča ANTON SERSHEN. 694 E. 152. St„ Collinwood pri Clerelandti. O. giaaaaigfaiaraiiif^^ Veliki vojni atlas vojskujočih se fevropskih držav in pa^ko^ lonijskih posestev vseh velesil. u .J3 Obsega 11 raznih zemljevidov |j STENSKO MAPO CELE ETOOPS $1J9 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJB-DENJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, DEN A HJO. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE S ITALIJO. — <1 m t > ¥ m i * i s CENTOV. CENA SAMO 26 CENTOV. la in denar polljite maj Slovenic Publishing Company IB Cortlandt It, Ktw York, N. T.