številka 47 četrtek, 3. decembra 1998 160 tolarjev 4 i jJjj j jI 0Q i - J izjjjjjjjj j V velikem številu ste na volitvah podprli moja prizadevanja za poštenost, odgovornost in skupno dobro nas vseh. Vabim vas, da pridete v nedeljo ponovno na volišča in me izvolite. Hvala. J Svetovnemu dnevu aidsa ob rob 10 let je od takrat, ko so strokovnjaki po vsem svetu zaznali, da potrebujejo boljšo izmenjavo informacij o okužbi s HIV in aidsu, o načinih prenosa ter o zaščiti in vzgoji ljudi. 1. december so določili kot svetovni dan boja proti tej nevarni bolezni. To naj bi bil dan, ko naj bi s pripetim simbolom boja proti aidsu, simbolom varnejše spolnosti - rdečo pentljo - dokazali solidarnost z okuženimi, in da se zavedamo prisotnosti bolezni. Tako kot dnevi, s katerimi želijo zdravstvene organizacije opozoriti na razsežnost, posledice nezdravega načina življenja, nepremišljenosti, ki znajo biti usodne za naše življenje, je najbrž ta dan šel mimo mnogih povsem neopazno. Ni jim marža opozorila, kajti prepričani so, da se njim in njihovim najbližjim kaj takega ne more zgoditi. Najbrž je tudi 73 obolelih za aidsom od leta 1986 dalje, ko so v Sloveniji začeli testirati ljudi za okužbo z virusom HIV (največ bolnikov z aidsom je bilo v ljubljanski regiji, iz celjske pa so do letošnjega septembra registrirali 6 primerov) tako razmišljalo. Po mnenju slovenskih strokovnjakov število sicer kaže na to, da se za zdaj obolevnost ni razmahnila v nobeni rizični skupini, vendar razloga za zadovoljstvo ni. Večjo razsežnost bolezni lahko še pričakujemo, pravijo. Hkrati pa poudarjajo, da dovolj učinkovitega zdravila ali cepiva še ni. Zato je nujno in potrebno seznanjati ljudi, še zlasti mlade in tiste s tveganim vedenjskim vzorcem, kako se bolezen širi. Kajti, še vedno je namreč preventiva edino orožje proti kugi enaindvajsetega stoletja. ■ tp ODKUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL Poslovalnica Velenje Foitova 2, tel.: 063/855-088 itrojno J/ezenie Bh IZDELAVA PRAPORJEV, ZASTAV, NAŠITKOV; VEZENJE VAŠEGA LOGOTIPA NA KAPE, MAJICE, ... VELENJE, JANKA ULRIHA 1 7, ® 063/853-628 Priložnostno slovesnost so pripravili v občinski dvorani. Ob koncu tedna bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavimani, tudi po nižinah možen sneg. da je Šoštanj po petnajstih letih stanovanjske suše, dočakal ta dan. Temeljni kamen so položili septembra lani, dela pri gradnji pa zaupali Gradbeno industrijskemu podjetju Vegrad. Naložba je veljala 100 milijonov tolarjev. Stanovanja, ki so jih Nova stanovanja za mlade družine V Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje ........•«•••« «••»••« ••••••• • •••••••• DriSLOHI •M V nedeljo, 6. decembra, bodo ponekod po Sloveniji spet odprli volišča, tam pač, kjer nihče od županskih kandidatov na lokalnih volitvah, 22. novembra, nI dobil potrebne večine glasov. DrugI krog županskih volitev bo potekal tudi v občini Šoštanj, kjer se bosta pomerila Bogdan Menih (SDS) In Matjaž Natek (ZLSD), v Šmartnem ob Paki, kjer bosta merila moči Ivan Rakun (SLS s podporo SDS In SKD) ter nestrankarski Alojz Podgoršek in v Mozirju, kjer se bosta pomerila Jože Kramer (SDS) in Jakob Presečnik (SLS). Za tem drugim krogom županskih volitev ne stoji več tako močna kampanja, kot je spremljala prvi krog, ko so vzporedno z županskimi volitvami, potekale tudi volitve občinskih svetov in marsikje tudi svetov krajevnih skupnosti. Najbrž tudi zato, ker so stranke in nestrankarski kandidati že za prvi del volitev "pokurili" ves denar, ki so ga imeli na voljo za kampanjo. Povsod, kjer je drugi krog, pa volilni štabi delajo na tem, da bi se nedeljskih volitev udeležilo čim več volilnih upravičencev, predvsem pa so povsod že "pretehtali", kako bi se utegnili volivci odločati tokrat. Kalkulirali so predvsem v smeri, kateri glasovi, ki so jih v prvem krogu pobirali tisti kandidati, ki se niso uvrstili naprej, bi utegnili zdaj pripasti temu ali drugemu kandidatu. 9 predali najemnikom, so velika skupaj 500 kvadratnih metrov. Na razpis za dodelitev teh stanovanj so prejeli 16 vlog in jih polovico ugodno rešili. Vendar pa je pri tej podelitvi vseeno malo pelina: čeprav so novi najemniki ključe stanovanj dobili, se vanje še niso mogli vseliti, ker tehničnega prevzema stanovanjskega bloka še ni bilo. Novi najemniki pa so si stanovanja, lahko v torek le ogledali. ■ mkp, foto: vos V nedeljo, 6. decembra, bodo letošnje lokalne volitve sklenjene, kar pa ne pomeni, da nas ne bodo spet kmalu vabili na volišča. Obeta se nam referendum o poroštvu države za gradnjo TET 3. ■ Milena Krstič - Planine, foto: vos ZAVAROVALNICA MARIBOR ŠOŠTANJ, 1. decembra - S priložnostno slovesnostjo in prisrčnim programom, ki so ga pripravili varovanci Vrtca Šoštanj je v torek opoldne župan Bogdan Menih razdelili ključe najemnikom osmih neprofitnih stanovanj v novem stanovanjskem bloku, zgrajenem v tako imenovanem kareju ob Paki, v katerem je tudi eno kadrovsko stanovanje. Veliko truda je bilo potrebnega, Po rokovniku volilnih opravil, so tudi za drugi krog predvidene predčasne volitve, namenjene tistim, ki bodo v nedeljo zadržani, bi pa želeli voliti, te so potekale že v torek in sredo, bodo pa tudi danes (četrtek) od 9. do 17. ure na sedežih občinskih volilnih komisij. Tisti, ki bi zaradi bolezni želeli v nedeljo voliti doma, imajo le še danes (četrtek) možnost, da svojo željo sporočijo občinski volilni komisiji, volilni molk pa nastopi jutri (petek, 4. decembra) opolnoči. Šport • Moda • Avto PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 9770350556014 2 XAS VAS DOGODKI 3. decembra 1998 Med nami so ljudje odprtih src! VELENJE - Med tednom slovenske Karitas je velenjska dobrodelna organizacija pripravila dan odprtih vrat. Njen začasni vodja Jožica Pogorevc nam je povedala, daje bil dan zelo uspešen, saj so jih občani zasuli z oblačili, tudi hrano so darovali za pomoči potrebne. Koliko denarja seje zbralo na številki hranilne knjižice pa v začetku tedna niso vedeli, ker še niso zbrali vseh podatkov. "Veseli smo, daje med nami še kar nekaj ljudi odrtih src, ljudi s posluhom za reševanje stiske sočloveka," je še povedala Po-gorevčeva. ■ tp "Da nas bolje spoznajo" TOPOLŠICA - Letos pomladi so zaposleni Naravnega zdravilišča Terme Topolšica pripravili prejšnji petek prvo srečanje predstavnikov turističnih agencij iz cele Slovenije. Po besedah Lidije Fijavž - Špeh, uprave družbe, so se za takšno sodelovanje odločili predvsem za to, da jih ti bolje spoznajo. Kajti turistične agencije so pomembna vez med kupci in zdraviliščem. Na prvem srečanju so se dogovorili za novo, idejo pa uresničili prejšnji petek. Vabilu zanj se je odzvalo 22 predstavnikov turističnih agencij iz cele Slovenije. Ob tej priložnosti so jih zaposleni Term Topolšica seznanili predvsem z novostmi v ponudbi za prihodnje leto. ■ tp Obisk ruske delegacije VELENJE - Minuli teden seje v Sloveniji mudila uradna delegacija znanstvenega inštituta OKB MEI iz Moskve v sestavi: dr. Oleg Makarov - kozmonavt, ki je bil v vesolju že štirikrat, dr. Sve-tlana Volodarskaja - namestnica direktorja razvojnega inštituta OKB MEI iz Moskve in dr. Valerij Vdovin - prav tako namestnik direktorja razvojnega inštituta OKB MEI iz Moskve. V Sloveniji so sodelovali na mednarodni delavnici evropskih študentov tehnike o vesoljskih raziskavah v Ljubljani, se dogovarjali za programe in projekte skupnega razvoja za proizvodnjo elektronskih modulov za potrebe satelitskih komunikacij, učenja na daljavo, pripravo programov za sodelovanje v evropskih razvojnih projektih Slovenija - Rusija, itd. V četrtek so obiskali tudi Mestno občino Velenje. Po prihodu v Gorenje d.d. Velenje so delegaciji predstavili Gorenje Point ter si ogledali proizvodnjo izdelave pralnih strojev in proizvodnjo televizorjev v Elektroniki Velenje. S predstavniki vodstva Gorenje so govorili o možnostih sodelovanja na področju satelitskih telekomunikacij ter se v ta namen dogovorili za dinamiko in način sodelovanja. V prostorih občine pa je delegacijo sprejel tudi namestnik župana Anton Brodnik. Tinaurejeva nadaljuje z odborom ŠOŠTANJ - Odbor za popravo krivic Šoštanju, vodi ga mag. Cvetka Tunauer, bo z delom nadaljeval tudi po lokalnih volitvah, so sporočili. Ker je v prvi obravnavi parlamentu zakon o rudarstvu, ki zadeva, kot pravijo, tudi občino Šoštanj, so vsem poslanskim skupinam v državnem zboru, županu občine in članom sveta občine, posredovali svoje pripombe na ta zakon. ■ mkp Bliža se Veseli december VELENJE - Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje se že pripravljajo na prireditve v okviru letošnjega Veselega decembra. Tudi letos bodo najmlajšim iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki pripravili kulturni program z gledališko ali lutkovno predstavo. Nastopile bodo Lutkovna skupina As iz Vrtca Velenje, lutkovna skupina iz Vrtca Šoštanj ter dramska skupina KUD Sever iz Škal. 1772 predšolskih otrok (od tretjega leta starosti dalje) bo obdaril Dedek Mraz. Prireditve bodo potekale po krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, pričeli pa jih bodo 16. decembra. ■ bš RTC Golte Dražba bo 14. decembra V smučarskem in turističnem centru na Golteh z velikim upanjem gledajo v nebo in pričakujejo (še) obilnejše snežne padavine, ki bi jim omogočili preživetje v tej zimski sezoni. Prav tako z velikim upanjem čakajo na novega lastnika, naj bi bil znan 14. decembra, ko se bo podjetje znašlo na dražbi. Izklicna cena bo nekaj preko 110 milijonov tolarjev, takšna je namreč ocenjena vrednost premoženja. Po dolgotrajnih zapletih vseh vrst se torej v zadnjem času stvari hitro premikajo naprej. Večinska lastnica centra je po končanem postopku lastninjenja Slovenska razvojna družba, ki želi podjetje prodati. Prve dni prejšnjega tedna so Golte zato obiskali predstavniki enajstih slovenskih družb za upravljanje, predstavniki petih družb pa so bili zadržani in so jim celotno gradivo poslali. Upravljavci RTC Golte so vsem celovito predstavili položaj centra in razvojni program z možnostmi rešitve. Spodbudno je, da so predstavnike družb za upravljanje predvsem zanimale razvojne možnosti, kar vliva upanje, da bo morebitni novi lastnik le poskrbel za nujna vlaganja in zagotovil obstoj in razvoj centra, ki je velikega pomena za regijo. ■ JP Industrija usnja Vrhnika Stečaj v Šoštanju ni možen Že dalj časa se širijo govorice, da je Industrija usnja Vrhnika v takšni krizi, kot do sedaj še ni bila. Ni naročil, delavci dobijo plače z zamikom, do sedaj so dobili izplačanega komaj tretjino regresa, tudi na prisilnem dopustu naj bi bili. Zlasti slabo naj bi poslovala enota v Šoštanju in na ravni podjetja naj bi razmišljali celo o njenem stečaju. Informacije smo najprej preverili pri vodji enote Industrije usnja Vrhnika v Šoštanju Ratku Stevančeviču. Povedal je, da so delavci zadnja dva meseca dobili plačo z zamikom, kdaj bodo iz- plačali preostali dve tretjini regresa pa za zdaj še ne ve. Po njegovih besedah delavci niso na prisilnem dopustu, ampak koristijo dopust na tistih delovnih mestih, kjer ni dovolj naročil. Na ravni podjetja se o stečaju enote niso pogovarjali, res pa je, da imajo glede na predvideno proizvodnjo delavcev preveč, zlasti v režiji. Tudi Brane Jereb, namestnik generalnega direktorja Industrije usnja Vrhnika ni vedel povedati, kdaj bodo lahko izplačali preostanek regresa. Trudijo se, da bi bilo to čimprej. Da je podjetje v takšni krizi kot še nikoli doslej? "Kriza je velika, tega nihče ne skriva, vendar težko rečem, da tako hude do sedaj še ni bilo. Iščemo možnosti za prestrukturiranje, iščemo programe, ki bi bili dovolj zanimivi, donosni in mi upamo, da nam bo uspelo. Na ravni podjetja imamo 400 preveč zaposlenih, in če res ne bomo našli nikakršnih drugih možnosti, bomo prisiljeni presežke reševati tako, kot so jih v nekaterih drugih podjetjih. Stečaj enote v Šoštanju ne pride v poštev, saj smo enovito podjetje in zadeve rešujemo na tej ravni," je povedal Brane Jereb. ■ tp Ocenjevanje nastavitvenih objektov Zakaj "pozabljajo" na kakovost? Konec letošnjega leta je rok, do katerega morajo nastavitveni turistični in gostinski objekti oceniti kakovost svojih zmogljivosti. Na podlagi posebne vloge upravni enoti in posebnega obrazca kakovost ocenijo sami in si hkrati določijo kategorijo. Za hotele, v Zgornji Savinjski dolini sta dva, velja kategorija od 1 do 5 zvezdic, za kampe od 1 do 3 zvezdice, za turistične kmetije pa od 1 do 4 jabolka. Na podlagi tega upravna enota imenuje komisijo, ki to oceno potrdi ali spremeni. Nepisano pravilo je, da komisija, sestavljajo jo predstavniki upravne enote in zapriseženi ocenjevalec, teh je v Sloveniji 25, obratov z eno ali dvema zvezdicama ne preverja, komisijski ogled pa je nujen pri višjih ocenah. Dejstvo je, da je v zadnjih dneh prijav za kategorizacijo vse več, saj očitno nihče ne želi zamuditi določenega roka. Dejstvo tudi je, da je na določbe tega pravilnika oziroma zakona precej pripomb, velikokrat utemeljenih, saj določa nekatere stvari, ki jih v omejenem časovnem roku ni moč na hitro spremeniti. To velja denimo za opremo, zato velja dogovor, da kakovost opreme lahko od določene odstopa za 10 odstotkov, določilom zakona pa jo je treba prilagoditi najkasneje v petih le- tih. Poseben problem v Zgornji Savinjski so velikosti sob, saj jih veliko ne ustreza predvidenemu številu kvadratnih metrov, lastniki teh sob pa imajo za preureditev do pravih mer 3 leta časa. Ocenjevalce in strokovnjake preseneča dejstvo, da se nosilci te dejavnosti v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini premalo odločajo za neobvezno ocenjevanje kakovosti in specializaciji nastavitve. Slednja je v obeh hotelih in na večini turističnih kmetij na zelo visoki ravni, zato sicer neobvezne vendar dobrodošle kategorizacije je bi smeli zanemarjati. ■ j P Sanacija škode po neurju teče počasi Državna pomoč zaenkrat pičla Slovenska vlada je pred dnevi iz državne blagajne namenila 2 milijardi SIT sredstev za sanacijo škode po vsej Sloveniji. Zagotovo so tudi v Šaleški dolini upali, da bodo dobili toliko sredstev, da še pred zimo sanirajo najnujnejše, vendar po prvih podatkih višina pomoči ne bo prav visoka. Škoda, ki jo je v občini Šoštanj povzročilo novembrsko neurje, je bila ocenjena na preko 200 milijonov tolarjev. Do sedaj so lahko v občini za sanacijo namenili 4 milijone SIT, ki so jih imeli v ta namen v občinskem proračunu. V Šoštanju zaenkrat vedo le, da bodo od države dodatno dobili 2 milijona SIT za sanacijo škode na kmetijskih zemljiščih, na ostalo pomoč (delijo jo po ministr- stvih) pa še čakajo. Na račun mestne občine Velenje je slovenska vlada nakazala 3 milijone SIT za sanacijo plazov in cest, ki so jih ti poškodovali. To je glede na škodo, ki je ocenjena na preko 400 milijonov tolarjev, zelo malo. Občina je iz sredstev proračuna za odpravo najbolj perečih poškodb že namenila 5 milijonov SIT, skupaj jih bodo torej letos porabili 8 milijonov SIT. Lotili se bodo sanacije vseh tistih poškodb, za katere ne potrebujejo gradbeno lokacijske dokumentacije, sicer pa življenja in premoženje ljudi nikjer niso več ogroženi. ■ bš ROGAŠKA SLATINA - Slovenska razvojna družna, Kolinska in občina Rogaška Slatina so podpisale pismo o nameri za skupno sanacijo podjetja Zdravilišče Rogaška Slatina, še do konca tega leta naj bi ustanovili novo podjetje, želijo pa še podpisa Banke celje in SKB banke, ki sta lastnici hotelov Donat in Sava, skupaj vrednih 2 milijardi tolarjev. MARIBOR - Ljubljanski Mercator in kranjski Merkur sta v Mariboru odprla trgovski center, ki zaposluje 63 delavcev, ki bodo na 4550 kvadratnih metrih prodajali 28.000 izdelkov, naložba v zgradbo in opremo je veljala 960 milijonov tolarjev, 350 milijonov pa so vredne zaloge, prve dni pa je bila gneča okoli centra popolna. MARIBOR - Upniški odbor Tarna ni sprejel nobene od treh ponudb za nakup celotnega premoženja tega podjetja v stečaju in je stečajnemu senatu predlagal neposredno prodajo premoženja v celoti, s tem je sedanjim ponudnikom omogočil, da se s prodajalcem dogovorijo o pogojih prodaje, možni pa so tudi novi kupci. LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije bo decembra sklenil akcijo zbiranja denarnih prispevkov za humanitarno akcijo Nikoli sami 98 pod geslom Kadar boli življenje, ob pomoči 41.692 donatorjev so doslej zbrali 108 milijonov tolarjev, 67 odstotkov od tega pa bodo namenili materialni pomoči revnim in brezposelnim. LJUBLJANA - Danes, v četrtek, bodo v Slovenski filharmoniji s svečano akademijo proslavili 25 let ustanovitve visoke policijsko -varnostne šole, ki bo leta 2001 postala samostojna štiriletna fakulteta, delovala bo pod okriljem ljubljanske univerze, ali kot njen del s finančno podporo notranjega ministrstva in drugih sponzorjev. CELJE - Konec prejšnjega tedna so v Celju sklenili letošnji celjski filmski festival, gledalci pa so kipec Viteza Celjskega namenili bosanskemu filmu Popolni krog. ——-------- Mi še ne k Natu, Nato že k nam V pričakovanju vsega, kar bo pri nas prineslo novo povolilno merjenje moči, morda tudi o tem, kako bomo in seveda kdaj regijsko razkosali Slovenijo, je najbolje, da domače teme nekoliko potisnemo v ozadje in pogledamo, kaj se z našo deželico dogaja v mednarodnih vodah. Se res utapljamo, kot trdijo nekateri pesimisti, ali si res uspešno natikamo reševalni jopič, da bomo splavali iz razburkanega morja očitkov, ki k nam pljuskajo z bruseljskega konca. Glede tega so pri nas razprave dveh vrst. Prve so o tem, ali smo si tako kritiko res zaslužili, druge o tem, kdo je pri nas kriv za to, da je taka kritika prišla. Tisti, ki so prepričani v deviško nedolžnost in neizmerno sposobnost državice na južni strani Alp, so prepričani, da taka kritika nima osnove in se je tam na zahodu gotovo kdo zmotil. Morda celo zamenjal Slovenijo s Slovaško, kar se še tako rado dogaja! A se vseeno bolj od teh krešejo mnenja ob razpravah, kdo pri nas je kriv, da nismo naredili vsega, kar od nas zahteva kruta obljubljena Evropa. Jasno je, da sta tu najmanj dva tabora. Tisti, ki so na oblasti, zagotavljajo, da so že veliko naredili in da bodo ujeli korak z zahtevami. Nasprotnega mnenja so seveda tisti, ki so že sicer v opoziciji do vladne zadružbe. Na srečo so vsaj pri odpravi nekaterih zamud zdaj vendarle bolj složno vpregli konje v voz proti Evropi. Vzporedno seveda tečejo prizadevanja za vstop Slovenije v Nato. Ko so nas prvič pustili pred vrati, je bilo na naši strani kar precej užal-jenosti. Zdaj si prizadevamo, da bi prišli zraven vsaj ob drugi širitvi. Če sploh bo. Pri tem se je zdaj zgodila zgodba, ki spominja na tisto o Mohamedu in gori. Mi nismo šli v Nato, zato je Nato prišel k nam. Na vaje. In če nič drugega, je to dobra poteza za promocijo Slovenije. Nekateri vojaki, ki so prišli celo iz držav ne preveč oddaljene Evrope, so namreč šele ob prihodu na naše ozemlje spoznali, da tu ni vojne. Da tu hrana ni na karte. Da smo dejansko kar normalna dežela. In to kljub temu, da so prišli k nam v volilnem obdobju. Od ljudi z vrha vaje pa smo celo slišali zelo veliko pohval. O naši vojski in o naših Ijdeh. Morda pa smo sami do sebe le preveč kritični. Na odnose med Slovenijo in tujino kaže tudi prodaja mariborskega Tama. Kot so nekateri Velenjčani presenečeno spoznali, igra v tem poslu pomembno vlogo celo "naš" Martin Budna. Ne kot neposredni kupec, ampak kot pomemben človek "slovenske" tuje firme, ki bi rade kupile Tam. In pri tem obljublja tako ugodne rešiteljske stvari, da se zdi to nekaterim že "veplasko " sumljivo. Zato mnogi res z nestrpnostjo pričakujejo, kako se bo razpletla ta prodaja. Se posebno, ker se pojavljajo nekateri, ki so le podaljšana roka tujcev. V strahu pred razprodajo bi nekateri radi prodajo kar ustavili. Drugi vendarle realneje tehtajo ponudbe, predvsem to, kako realni so načrti, da bi tu na pogorišču nekoč velikega avtomobilskega podjetja spet zraslo nekaj spodobnega. Predvsem pa nekaj takega, kjer bi znova veliko ljudi našlo ustrezno delo. Počakajmo, bomo videli! To velja tako za to in podobne prodaje, to velja seveda tudi za dnigi krog volitev, to seveda velja tudi za to, kako bosta skoraj dve stotniji slovenskih županov izpolnjevali vse tiste obljube, s katerimi so pripeljali na limance volivce. Kajti jutri je še en dan! ■ (k) Devetletna OS v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki Ali sploh in katera v drugem krogu? NOVE BA KARTICE V prvem krogu poskusnega uvajanja programa devetletne osnovne šole je republiško ministrstvo za šolstvo in šport izbralo med prijavljenimi le 10-odstotkov šol. V drugem razpisnem roku, marca prihodnje leto, se bo tem pridružilo novih 20-odstotkov prijavljenih šol. Bo med njimi tudi katera iz Mestne občine Velenje, občin Šoštanj in Šmartno ob Paki? "Na zastavljeno vprašanje še nimamo odgovora," nam je povedal Dušan Dolinar, ki je po pooblastilu predstojnika urada za negospodarske javne službe velenjske občine vodil prvi sestanek posebej za to imenovane 14-članske delovne skupine. V občini Šoštanj zagotovo o prijavi marca prihodnje leto še ne razmišljajo, ampak bolj o izgradnji nove šole, v občini Šmartno ob Paki pa prav tako- vsaj za zdaj - ne kaže, da bi lahko do takrat rešili vse prostorske in kadrovske pogoje. Mestna občina Velenje -hipotetično dve šoli Kot je pojasnil Dušan Dolinar, se na razpis ministrstva (marca letos) ni prijavila nobena od šestih osnovnih šol v Mestni občini Velenje za to, ker so na kolegiju ravnateljev družno ugotovili, da nobena ne izpolnjuje v razpisu navedenih prostorskih in kadrovskih pogojev. "Menili smo, daje ustanoviteljica - Mestna občina Velenje - dolžna zagotoviti približno enake delovne pogoje vsem šoloobveznim otrokom. Tega ni izpolnjevala, saj so na treh šolah izvajali pouk v dveh izmenah," je poudaril Dolinar. Sklep so dopolnili s priporočilom, naj se kljub temu strokovni delavci na šolah vključujejo v čim več projektov in inovacij, povezanih z uvajanjem de-vetletke. Ko so člani posebej imenovane delovne skupine na svojem prvem sestanku, pred mesecem dni, preverjali možnosti za vključitev v drugi krog izbranih šol za poskusno uvajanje devetletke, so potrdili že znano stališče in se med drugim dogovorili, da bodo to možnost proučili šele po objavi razpisnih pogojev ministrstva marca prihodnje leto. Takrat naj bi bilo torej znano, ali se bo na razpis prijavila katera šola ali ne, in če, katera bo to. "V delovnem gradivu smo sicer predvideli prijavo dveh šol. Na osnovi dobrih utemeljitev lahko pričakujemo, da bo po regionalnem načelu izbrana vsaj ena šola. Hipotetično se lahko za drugi krog razpisa prijavita šoli Šalek in Livada. Zakaj ti dve? Na sestanku delovne skupine so ravnatelji šol poročali o delu, ki so ga opravili na osnovi strokovnih smernic v zvezi s poskusnim uvajanjem devetletke. Pri tem so namreč tudi ocenjevali, v katerem šolskem letu bi se lahko šola vključila v načrtovano spremembo. Po mnenju ravnateljev omenjenih šol naj bi to bi- lo šolsko leto 2001/2002. Vsekakor se bomo pred sprejetjem kakršnokoli odločitve odločali tehtno in načrtno." Kje pričakujejo največ težav pri izpolnjevanju pogojev? Ravnatelji šol naj bi najbolj naglašali potrebo po zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev za učence prvih razredov, saj za vključitev otrok, starih od 5,8 do 6,8 let, v vzgojno-izobraževalno delo v obstoječih šolah, zahtevanih pogojev ne izpolnjuje nobena med njimi. To oviro bodo poskušali reševati v sodelovanju z velenjskim vzgojno-varstvenim zavodom, "kjer imajo - po informacijah ravnateljica zavoda - v njihovih stavbah ustrezne prostore za izvajanje programa prvega razreda devetletne osnovne šole," je še povedal Dolinar. Občina Šoštanj - bolj v ospredju novogradnja V občini Šoštanj o prijavi na razpis za drugi krog poskusnega uvajanja devetletke ne razmišljajo. Marjana Čelofiga, ki je v občini zadolžena za področje družbenih dejavnosti, je povedala, da njihovi šoli za kaj takega ne izpolnjujeta ne kadrovskih in ne prostorskih pogojev. Če bi do marca prihodnje leto morda kadrovske potrebe še uresničili, prostorskih zagotovo ne bodo. "Naši šoli sta prena-trpani, saj smo predolgo pristajali na življenje na robu oziroma na najumnejšo obliko organiziranosti. Potrebne prostore bi morda kljub temu še našli, vendar zagotovo ti ne bi bili ustrezni. Zelo vneto sedaj razmišljamo o izgradnji nove osnovne šole. Sklep o tem so naši svetniki že sprejeli," je še poudarila Čelofigova. Občina Šmartno ob Paki -Po predvidevai^ih ne Ravnateljica šole v Smartnem ob Paki Nevenka Hofer težko ver- © V Banki Velenje d.d., Velenje, bančni skupini Nove Ljubljanske banke, smo zamenjali bančne kartice z novimi BA karticami. Pomembna novost, ki jo prinaša nova BA kartica je, da ste vsi imetniki istočasno s kartico prejeli tudi tajno številko, ki vam omogoča uporabo storitev bančnih avtomatov. In kaj ponujajo bančni avtomati? Na kateremkoli bankomatu lahko vsak trenutek, tudi takrat, ko so banke zaprte, dvigate gotovino, na avtomatih s t.i. depozitno enoto pa lahko poleg omenjene storitve opravite tudi polog gotovine na TR in plačilo položnic ter ostalih plačilnih nalogov. V naši banki imamo skupaj 18 BA na različnih lokacijah, posebej pa naj navedemo lokacije BA z vgrajeno depozitno enoto. Ti avtomati so v ekspozituri Rudarski, Mozirju, Nakupovalnem centru in agenciji Šmartno ob Paki, od 1. 12. dalje pa lahko polagate gotovino na TR in plačujete položnice tudi na bankomatu v Gorenju. Za uporabnike, ki že sedaj s pridom izrabljajo možnosti BA je to vsekakor dobrodošla novost, za ostale imetnike kartic pa naj bo to povabilo, da poizkusijo s tovrstnim poslovanjem. BANČNI AVTOMAT - DEL VAŠEGA VSAKDANJIKA JO ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke jame, da bi v občini v tako kratkem času lahko zadostili pogojem za poskusno uvajanje programa devetletne osnovne šole. "Ne izpolnjujemo kadrovskih, še man j prostorskih pogojev. Vsaj tri učilnice nam manjkajo, neustrezno imamo knjižnico, tudi telovadnico, sanitarna inšpekcija pa nam že sedaj grozi, da bo zaprla kuhinjo, če ne odpravimo pomanjkljivosti." Povedala je še, da se zavzemajo bolj za gradnjo, kot za iskanje ustreznih rešitev na različnih lokacijah. Takšne naj bi bile tudi usmeritve snovalcev sprememb osnovnošolskega izobraževanja. Naj ob koncu zapišemo še, da se za poskusno izvajanje programa devetletke ne more prijaviti šola, ki ne bo imela pozitivnega mnenja vseh staršev prvošolcev. Zelo kmalu pa bo tu tudi šolsko leto 2002/2003, ko bo izvajanje programa devetletke za vse osnovne šole obvezno. ■ tp Top management Premogovnika opravil strateško konferenco Naslednje leto bo naporno leto V Premogovniku Velenje se že pripravljajo na naslednje obdobje, ne samo na leto 1999, ampak tudi v naprej. Nekaj stalnega je postala njihova strateška konferenca, na kateri se sestane, kot pravijo top management podjetja, in kjer nekaj dni izjemno intenzivno delajo, ne na izdelavi novih dokumentov, ampak na preverjanju strateških ciljev. Hidi letos so konferenco opravili v hotelu Barbara v Fiesi. Še posebej vneto so pripravljali strategijo za prihodnje leto, ki bo za Premogovnik Velenje eno težjih let. To pa zato, ker bo zaradi prenove kar štiri mesece "stal" najbolj zmogljiv - peti blok -šoštanjske termoelektrarne. Termoelektrarna Šoštanj pa je "večinski" odjemalec lignita iz Premogovnika Velenje. Cilji, ki jih v Premogovniku zasledujejo so štirje: optimalna proizvodnja; zagotavljanje visoke stopnje humanizacije delovnih procesov in visoke stopnje varnosti pri delu; odpravljanje ekoloških ran, ki jih energetska dejavnost povzroča Šaleški dolini; nova delovna mesta in novi programi. "Naš namen je, kar se proizvodnje v naslednjih 15 letih tiče, skleniti dolgoročno pogodbo. Ta je v konceptu sestavljena, usklajena je tudi s smernicami, ki jih narekuje EU, gre pa za pogodbo med Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje o odkupu, pogojih odkupa in dinamiki odkupa premoga za potrebe proizvodnje električne energije," pravi direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin. V Premogovniku so prepričani, da bodo v vladi zmogli dovolj energije in volje, da bodo to dolgoročno pogodbo sklenili - ne samo med tema dvema podjetjema, ampak tudi znotraj elektroenergetskih podjetij v Sloveniji v celoti. To je tudi eden od pogojev, ki jih narekuje zakon o energetskem gospodarstvu, ki je zdaj v parlamentarni razpravi. Premogovnik čaka težko leto Že zaradi bloka 5, ki bo v štirimesečnem remontu, od junija do konca oktobra. Ker je ta blok največji termoenergetski objekt, bo treba v premogovniku znižati proizvodnjo. "Naslednje leto bo možno uporabiti samo 3 milijone 400.000 ton premoga, kar je za 170.000 ton manj kot letos. Približno tako količino - 170.000 ton - bomo porabili za proizvodnjo toplotne energije, okrog 40.000 do 60.000 ton pa namenili široki potrošnji in industriji. Ta delež je izjemno majhen. Odprto še ostaja vprašanje 250.000 ton premoga, za katerega se dogovarjamo, da bi ga proizvedli na zalogo, ki bi jo elektroenergetski sistem odkupil. Tako bi proizvodnja v naslednjem letu kljub temu znašala 3.850. 000 ton." V zvezi z vprašanjem zaloge (250.000 ton) pa se pogajajo z elektroenergetskim sistemom, oziroma vlado. V Premogovniku pričakujejo, da bodo ti dogovori že v kratkem sklenjeni. Kljub temu pa bo v naslednjem letu proizvodnja precej nižja kot bo letošnja, kar seveda pomeni tudi izpad prihodka. Zaposlovali bodo manj Dogajanje, ki ga v premogovniku pričakujejo prihodnje leto, se ho odrazilo tudi v zaposlovanju. Namesto 40 ali 60 mladih, bodo lahko zaposlili le 20 pripravnikov, pa še te šele v drugi polovici leta. To bo gotovo razočaranje za tiste mlade, ki čakajo na zaposlitev pri njih. "Bo pa, kot predvidevamo, že od leta 2000 naprej zaposlovanje znova normalno teklo," pravijo v Premogovniku. Odločeni so tudi, da bodo letno še naprej namenjali za no- va delovna mesta do 250.000.000 tolarjev. Še letos bodo oblikovali profesionalno jedro dobrih strokovnjakov različnih poklicev iz premogovnika, ki bodo na ustvarjanju novih delovnih mest delali profesionalno. Razvijajo nekaj možnosti, njihov cilj pa je še vedno ustvariti vsaj 25 novih delovnih mest zunaj premogovnika, oziroma omogočiti, da se na novih delovnih mestih zaposli vsaj 25 ljudi. "Letos nam je to uspelo, ker smo uvedli nov program remonta podporja, kije bil nekoč na Eso Opremi (zdaj v stečaju). V tem programu smo zaposlili delavce, ki so bili zaradi stečaja podjetja na čakanju," pravi dr. Žerdin. V Premogovniku Velenje pa računajo, da bo tudi odprtje muzeja premogovništva Slovenije, ki nastaja na območju starega jaška in ga bodo za obiskovalce odprli okoli 15. aprila, uradno in slovesno pa za praznik rudarjev, "prineslo" kakšnih 15 novih delovnih mest Tu bodo zaposlili oziroma prezaposlili svoje delavce in še kakšnega na novo. ■ Milena Krstič - Planine m ZDRUZENA LISTA socialnih demokratov obeinska organizacija memšmm ^m^^sm^^^^^m^m^sf^mm^t^^^^^^^mm Matjaž Natek za župana občine Šoštanj ki ga podpirajo tudi stranke: LDS-Liberalna demokracija Slovenije, stranka ZELENIH Šoštanja, Lista za razvoj mesta in podeželja - Marjan VRTACNIK "CIGLER". Podprite me tudi Vi! Mali gospodinjski aparati Nazarje Iz kuhinje v hišo Le slabega pol leta je minilo, ko so v nazarski tovarni Mali gospodinjski aparati pokazali travnik in povedali, da bo na njem v petih, šestih mesecih stala nova velika tovarna za proizvodnjo elektromotorjev. Že v naslednjih tednih so "omagali" tudi največji dvomljivci, saj so novi prostori vidno rasli in pred dobrimi štirinajstimi dnevi so že opravili tehnični prevzem. "Zdaj pripravljamo prostore za postavitev posameznih linij. To bo proizvodnja elektromotorjev z vsemi podsklopi, skratka - vse pod eno streho. Seveda vsi pričakujejo otvoritveno slove- snost, torej tisti na videz najlepši del, vendar osebno menim drugače. Nisem pristaš odpiranja praznih prostorov, to je v resnici mrtev spomenik. Ne gre namreč za to, da postaviš neke prostore, pa ne veš kam bi z njimi. Mi bomo pokazali proizvodnjo, povabljenim bomo pokazali, da že ustvarjamo tisto, za kar smo tovarno postavili, da imamo izdelke in jih tudi prodajamo in s tem služimo denar, s katerim bomo opravičili naložbo. Navsezadnje je naložba vredna preko 500 milijonov tolarjev in ta denar hočemo nazaj," pravi direktor zelo uspešnega nazarske- ga podjetja Vili Eisenhut. Na uvodni predstavitvi nove naložbe so skrivnostno omenjali drugega velikega strateškega partnerja. Zdaj to ni več skrivnost. Ob firmi Vorwerk je novi partner firma Kaercher. Njeni predstavniki so Nazarje že obiskali in se prepričali, da zagotovila niso bila iz trte zvita. "Naši fantje so bili na usposabljanju v Nemčiji in nova linija pride kmalu k nam. Najbolj pomembno je, da v hiši že imamo naročila, daje proizvodnja za februar, marec in april, torej 50.000 elektromotorjev za firmo Kaercher že prodana, naročilo pa smo dobili zato, ker smo dokazali, da imamo vse pripravljeno," dodaja direktor zdaj že bivših Malih gospodinjskih aparatov. Koncem Bosch Simens se je namreč sredi tega leta preimenoval v Bosch in Simens, torej sta obe dosedanji "materi" poslej enakovredni in ni več vprašanja ene ali druge blagovne znamke. "V Nazarjah smo doslej izdelovali le male gospodinjske aparate, zdaj smo dobili zraven še hišno tehniko, kamor sodijo bojlerji, plinske peči in klimatske naprave, naprave torej, ki sodijo v hišo. Rad rečem, da smo stopili iz kuhinje v hišo, zato je naše novo ime BSH Hišni aparati d.o.o.," zadovoljen pove direktor Vili Eisenhut, ki najlepši del velike naložbe hrani za bližnjo prihodnost. mjp Glin IPP Nazarje Skoraj polovica izdelkov v izvoz Nazarsko podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Glin IPP bo v decembru obeležilo šest let delovanja in v teh letih je doseglo vsestranski razvoj, dosežki letošnjega leta pa zagotavljajo še hitrejši napredek. Že dejstvo, da podjetje zaposluje 74 delavcev, od tega je 32 invalidov, je za celotno dolino zelo pomembno. Se bolj pomembno je, da so po velikih zagonskih težavah na začetku, lani od Slovenske razvojne družbe odkupili podjetje, pri čemer jim je bila v veliko pomoč SKB banka, in postali lastniki svojega podjetja. "Mnogi imajo veliko hudih pripomb na Slovensko razvojno družbo, vendar mi nismo med njimi. Družba nam je veliko pomagala, predvsem z znatnim vložkom za zagon proizvodnje strešnih oken leta 1994, kar je bila velika spodbuda za širitev proizvodnje in napredek. Res smo njeni dolžniki in plačujemo obresti, a smo ji še kako hvaležni," pravi direktor podjetja IPP Toni Boršnak. Letos so naredili še večji korak naprej. Kupili so proizvodno dvorano z veliko funkcionalnih zemljišč in s tem dokončno sklenili privatizacijo, družbenikov pa je trinajst. Pri tem je treba poudariti, da so 75 od- stotkov zemljišč, ki jih sami ne rabijo, že prodali in s tem sprostili lepe možnosti za razvoj obrti in podjetništva v bližnji in bolj oddaljeni okolici, saj takšnih zemljišč krepko primanjkuje. Sestava zaposlenih se je v bližnji preteklosti zelo ustalila, veliko delavcev so usposobili za zahtevne naloge, bistveno pa so zmanjšali tudi število bolniških dni, kar je bil prej pereč problem. "Dejstvo, da smo sami lastniki celotnega podjetja, pomeni no- vo veliko voljo in delovno vnemo za vse, ta zavesti nam vztrajno leze pod kožo in v srce, to pa hkrati pomeni, da smo pripravljeni sprejeti še veliko zahtevnejše izzive. Skratka, naša pot gre lahko samo navzgor," je zadovoljen Toni Boršnak. Črte pod letošnje dosežke še niso potegnili, poudarjajo pa, da so ponekod malce zaostali za načrti, drugod pa so jih krepko presegli, še bolj smele so napovedi za naslednje leto, saj tudi v tem obdobju želijo in hočejo povečati proizvodnjo in prodajo za vsaj 30 odstotkov in obdržati izvoz na sedanji ravni, pri čemer se zavedajo hude konkurence na domačem in tujem trgu. "To smo sposobni, vemo pa, da nas čaka veliko trdega dela in vsestranskih naporov," zagotavlja direktor Toni Boršnak. Tudi nove delavce bodo še zaposlovali, pri tem pa velja omeniti sporazum, ki so ga podpisali z nazarskim gozdnim gospodarstvom, s katerim tudi sicer vzorno sodelujejo in so deležni lepe mere razumevanja in pomoči. Gozdarji se namreč soočajo s perečim problemom invalidnosti, od njihovih trenutno 17 invalidov so jih na IPP - ju nekaj že zaposlili, še več pa jih bodo. V sklop naporov za prodor na tuja tržišča je sodil tudi novembrski obisk Makedonije, kjer imajo trenutno zelo dobrega kupca in dobrega plačnika. Med tem obiskom so obiskali tudi slovensko veleposlanico v tej državi Jožico Puhar. Njej so za svoj nastanek in razvoj še posebej hvaležni, saj jim je v tistem času kot ministrica veliko pomagala, pomoč pa jim je zagotovila tudi v času, ko prodirajo na makedonsko tržišče. ■ JP Darilo podjetja INEA slovenskim elektro šolam Se bliže ciljem poklicne usposobljenosti Velenje, 27. novembra - Gotovo so se ravnatelji 15 slovenskih elektro šol z velikim zadovoljstvom odzvali vabilu za priložnostno slovesnost v predavalnici višje strokovne šole na Šolskem centru v Velenju. Tu jim je namreč dr. Zoran Marinšek, glavni direktor podjetja INEA iz Domžal skupaj s sodelavci izročil darila - opremo za avtomatizacijo, v skupni vrednosti približno pet milijonov tolarjev. Gre za prosto programabilne krmilnike, ki so, kot je poudaril Ivan Mav-ser, višji svetovalec Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, "v šolah potrebni za doseganje ciljev poklicne usposobljenosti. Poleg materialne osnove pa je oprema zelo pomembna tudi za možnost uporabe njihovega znanja preko elektronske povezave s strokovnjaki istega podjetja." S krmilniki bodo sedaj profesorji Šolskega centra Velenje (po pogodbi z republiškim ministrstvom za šolstvo in šport) dopolnili didaktično učno opremo vsem slovenskim elektro šolam. Te naloge ministrstvo ni po naključju zaupalo velenjskemu Centru. V prizadevanjih za kar najkakovostnejši pouk so prav tu profesorji in dijaki - v sodelovanju z že omenjenim ministrstvom, Centrom za poklicno izobraževanje Slovenije, Zavodom Republike Slovenije za šolstvo - razvili in pred tremi leti opremili s takšno didaktično opremo štiri laboratorije oziroma specializirane učilnice. Mavser je še dejal, da je delovanje šolstva in gospodarstva v skupnih projektih zelo učinkovito, zato pa jc opremljanje šol lažje izvedljivo. Po njegovih besedah so učilnice v slovenskih elektro šolah zagotovo opremljene na najvišji evropski ravni. Med gostije bilo moč slišati, daje Poklicna in tehnična elektro ter računalniška šola Šolskega centra Velenje med najboljšimi elek-trošolami v Sloveniji. Ivan Kotnik, direktor velenjskega Centra je ob zahvali za darilo opozoril še na razvito raz-vojno-raziskovalno dejavnost na njihofih šolah, ki je tudi pripomogla k dobremu sodelovanju z gospodarstvom Šaleške doline, izven nje in seveda odgovornimi ustanovami na ravni republike. 15 srednjih elektro šol iz Slovenije je podjetje INEA iz Domžal obdarilo z opremo, ki bo izboljšala delovne pogoje dijakov in profesorjev. Darilo je bilo vredno približno 5 milijonov tolarjev. Izrazil je upanje, da bodo to skupno delo negovali, širili in bogatili tudi v prihodnje, saj zanj obstaja še veliko volje, znanja in pripravljenosti. Po končani slovesnosti so si gostje ogledali sodobno opremljene laboratorijske učilnice Šolskega centra Velenje. Še to: slovensko podjetje za informatizacijo procesov in in- dustrijsko energetiko INEA iz Domžal ter Tehnološki park Inštituta Jožef Štefan združujeta svoje znanje z enim največjim svetovnim proizvajalcem te opreme - japonskim Mitsubishijem. Prav to sodelovanje jima je utrlo pot za uveljavitev svojega znanja tudi na svetovnem tržišču. ■ tp Mizarstvo Kovač iz Ljubije Pomembni so kakovost in roki Podjetje za obdelavo lesa in trgovino Kovač iz Ljubije - na tromeji med občinami Šmartno ob Paki, Žalec in Mozirje - je eno redkih, ki mu je v teh za gospodarstvo vse prej kot prijaznih časih uspelo prerasti v uspešno družinsko podjetje. V tem trenutku je v njem zaposlenih več kot 30 delavce, vrednost letne proizvodnje pa znaša približno 250 milijonov tolarjev. 90-odstotkov izdelkov, predvsem lepljenih elementov za okna in vrata, izvažajo na zahtevni avstrijsko in nemško tržišče. Načrti za prihodnje? "Najprej moramo vso stvar nekoliko umiriti in morda še večjo pozornost kot doslej nameniti izboljšavam, kakovosti izdelkov in izpolnjevanju zahtevanih rokov," je odgovoril na vprašanje direktor podjetja Miha Kovač. Po Kovačevih besedah časi za gospodarstvo niso bili nikoli lahki, vendar tisti, ki so se jim znali prilagoditi, po 10 ali 15 letih žanjejo sadove vztrajnih prizadevanj. "Trdo in pošteno delo, ki traja od 10 do 12 ur na dan, prilagajanje danim razmeram se nam je naposled obrestovalo. Na samem začetku, leta 1979, smo smeli izdelovati le lesno embalažo v določenih količinah. Poleg zakonskih so podjetnike omejevala še finančna določila. Kljub temu nam je uspelo, da smo po daljšem obdobju smeli poseči še po zahtevnejših delih. Z razpadom republik bivše Jugoslavije so nas razmere prisilile k usmeritvi proizvodnje v izvoz. Ta trg je ne-milosten, na njem pa je moč uspeti le s kakovostjo in z doslednim uresničevanjem rokov." Les za izdelavo polizdelkov, nekaj malega tudi končnih izdelkov (okna in vrata v glavnem prodajo na domačem trgu) dobijo na območju Savinjsko-šaleške in koroške regije, na leto pa predelajo približno 7000 kubičnih metrov lesa. Novi časi in novi kupci so zahtevali tudi precejšnja vlaganja, ne le v posodobitev proizvodnje, ampak še v izgradnjo novih V podjetju je zaposlenih več kot 30 delavcev, na leto pa obdelajo približno 7000 kubičnih metrov lesa površin, ki danes obsegajo približno 11 tisoč kvadratnih metrov. "Celotne proizvodne prostore ogrevamo z lesnimi odpadki, imamo celo višek energije, kar ni zanemarljivo dejstvo." Iz izkušenj Miha Kovač ve, da ni dobro delati prevelikih korakov in tudi vlaganja ne smejo presegati zmožnosti in sposobnosti podjetja. Ker ocenjuje, daje podjetje doseglo višek, v naslednjih letih ne načrtujejo nadaljnje širitve. "Za zdaj s sinom Lukom še obvladujeva položaj. Če pa bi hoteli še kaj več, bi morali kadrovsko okrepiti podjetje predvsem z visoko izobraženimi delavci." Za takšen korak se Kovačeva za zdaj še nista odločila, ampak bosta raje (skupaj s svojimi sodelavci) poskušala s kakšnimi izboljšavami izdelati še kakovostnejše lesne polizdelke in končne proizvode. Videz urejenega podjetja pa naj bi kupci in poslovni partnerji Podjetja za obdelavo lesa in trgovino Mizarstvo Kovač zaznali že ob prihodu v podjetje. "Urediti je potrebno stvari ne le znotraj, ampak tudi zunaj," je še povedal Miha Kovač. ■ tp Zgornja Savinjska dolina Podjetje za turizem bo zaživelo Tehtne aktivnosti za ustanovitev Podjetja za promocijo, trženje in razvoj turizma Zgornja Savinjska dolina so pričeli že lani, po dokaj napornem delu in različnih zapletih pa sedaj vse kaže, da bo podjetje do konca tega leta vendarle registrirano. Ne glede na to so precej nalog v letošnjem letu že uresničili, med nje pa gotovo sodijo predstavitve na turističnih in sorodnih sejmih doma in preko republiškega centra za promocijo turizma tudi v tujini. Poleg tega so poletne mesece pretežno namenili naporom, da bi vsi ustanovitelji plačali ustanovni delež, kar jim je tudi uspelo. Svojo obveznost je poravnalo vseh 35 ustanovnih članov in vseh pet občin, seveda pa bodo v podjetje v bližnji prihodnosti povabili tudi novo občino Solčava. Pri tem so se soočili tudi s spremembami, ki jih je narekoval septembra sprejeti zakon o pospeševanju turizma. Ta namreč določa, da naj bi bili vsi nosilci turizma obvezno člani lokalnega turističnega podjetja. Zato sedaj v članstvo vabijo tudi ostale nosilce turizma v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, ki so lahko redni ali pridruženi člani, namen včlanitve pa je, da bi skupno prispevali svoj delež k promociji in razvoju turistične dejavnosti na tem področju. ■ JP Miha Kovač: "V gospodarstvu ni bilo še nikoli lahko." ^PERSPEKTIVA Splošna bolnišnica Celje Urološka preventivna ambulanta Celje, 25. novembra - Na novinarski konferenci sta direktor Splošne bolnišnice Celje Samo Fakin in strokovni vodja bolnišnice dr. Štefan Tiselj seznanila javnost z nekaterimi, ta trenutek, najaktualnejšimi temami. Mednje sodi urološka preventivna ambulanta, katere vrata so odprli letošnjo jesen. Z njo poskušajo zmanjšati pritisk na redne urološke ambuulante, dolgoročni cilj pa je zmanjšanje števila tovrstnih bolnikov. Večji del stroškov pregleda krije podjetje Lek iz Ljubljane, bolnik sam mora zanj odšteti 2500 tolarjev. Zavarovalnica namreč tega pregleda ni voljna plačati, rak prostate, ki v zgodnji fazi nima simptomov, pa je ozdravljiv, če ga odkrijejo dovolj zgodaj. Urologi v zadnjem času opažajo, da je bolnikov z rakom prostate vedno več. Za to boleznijo zboli 10- odstotkov starejših moških, 3-odstotki med njimi tudi umrejo. V Sloveniji je rak na prostati četrta najpogostejša bo- lezen pri moških, v razvitih državah celo na drugem mestu. V zahodnem svetu so moški z boleznimi sečnih poti dobro seznanjeni, zato jih veliko okoli petdesetega leta starosti hodi na redne preventivne preglede. Na pomen slednjih je že pred 10 leti opozarjal predstojnik celjskega urološkega oddelka prim. Milan Žuntar. Zdaj je zaživela (pred tem tudi v Slovenj Gradcu, Ljubljani, Velenju, Mariboru), deluje ob sobotah, na preventivni pregled pa se morajo moški prej naročiti pri glavni sestri urološkega oddelka (na tel. št. 063/ 482 -111, interna 34 -04). V celjski bolnišnici načrtujejo tudi nakup ultrazvočnega aparata, ki bo še povečal učinkovitost pri odkrivanju bolezni sečnih poti. Prijazna bolnišnica, predana življenju Takšna je namreč sporočilna vrednost nove grafične podobe celjske bolnišnice. Dosedanjo, z rdečim križem, so morali spre- meniti, ker ni bila v skladu s poslovno strategijo bolnišnice. Ta ustanova bo sedaj razpoznavna tudi z novim logotipom - srci, ki se med seboj prekrivata. Srce bolnika v zeleni barvi ponazarja upanje in življenje, modro pa ga oklepa in varuje. Znova v rdečih številkah Splošna bolnišnica Celje, ki je do letošnjega prvega polletja poslovala brez izgub, se je po uvedbi poskusne standardizacije in kategorizacije (začela je veljati 1. julija) znašla v rdečih številkah. 20 milijonov tolarjev na mesec dobijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije manj kot so, izguba pa je konec septembra znašala približno 25 milijonov tolarjev. Do konca leta naj bi bili, po besedah direktorja Sama Fakina, prikrajšani za 115 milijonov SIT, izguba pa naj bi kljub nadaljnjemu zmanjševanju stroškov dosegla približno 90 milijonov tolarjev. Ker so predvidene naložbe za bolnišnico zelo pomembne, jih niso prekinili. Do konca leta naj bi končali izgradnjo dvigala za pediatrični oddelek( približno 50 milijonov SIT), nakupili naj bi za prav takšen znesek tudi novi likalnik. Izgubo naj bi pokril lastnik - republiško ministrstvo za zdravstvo, seveda, če bo ocenilo, da je management v bolnišnici storil vse za njeno pokritje. V tem trenutku precej pozornosti namenjajo še dvema projektoma, in sicer žilni kirurgiji in za dojke, kjer naj bi prav tako ločili dejavnost na preventivo in zdravljenje. Kako daleč so v dogovorih o novi standardizaciji in kategorizaciji s pristojnimi na ministrstvu za zdravstvo ter Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter kako kaže, pa je Fakin menil, da je o dokončnih dogovorih še prezgodaj govoriti. Za zdaj se nadaljujejo na za bolnišnico pozitivni ravni. ■ tp V pripravi je nov zakon o varnosti in zdravju pri delu Zaradi denarja ponekod opuščajo ukrepe Z zakonom o inšpekciji dela, kije bil sprejet leta 1994, so določili položaj, vlogo in pristojnosti inšpekcijam dela. Inšpektorat za delo je organiziran pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, tvori pa ga enajst enot z izpostavami po vsej Sloveniji. Sedež enote je tudi v Velenju z izpostavama v Mozirju in Dravogradu. Inšpektorji izvajajo nadzorstvo na področju varstva pri delu ter pogojev dela v prostoru Koroške, Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Število in resnost nezgod pri delu ni v bistvenem upadu, ponekod je celo v porastu. Delodajalci marsikje stiskajo pri stroških za večanje varnosti, počutja in humanih pogojev dela. "Nekateri delodajalci čakajo na novo zakonodajo, da bi pristopili k zagotavljanju varnega in zdravega dela svojim delavcem. Nova zakonodaja se pripravlja že dalj časa, ker jo je treba uskladiti z evropsko. Vendar tudi obstoječa zakonodaja omogoča varno in zdravo delo delavcem, če jo delodajalec hoče zagotoviti svojim zaposlenim," pa pravi Miloš Ljubojevič, republiški inšpektor dela. "Kljub temu, da nekateri delodajalci ne morejo na tem področju postoriti veliko zaradi denarnih težav in kljub temu, da nekateri niti ne vedo, kaj so njihove dolžnosti, pa je v zadnjem obdobju opaziti premike na bolje," ugotavlja Ljubojevič. Se pa v Sloveniji še vedno zgodit razmeroma veliko nezgod pri delu, težjih in tudi smrtnih. "Tudi na našem območju je prihajalo do takih nezgod, vendar se je število težjih v zadnjem letu tako po številu kot po težavnosti nekoliko umirilo." Bistvene novosti novega zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki je v sprejemanju, bodo usklajene z dokumenti Evropske unije. "Vsak delodajalec bo moral izdati izjavo o varnosti v zvezi z njegovim delovnim procesom. Podlaga izjavi o varnosti bo Miloš Ljubojevič, republiški inšpektor dela, deluje na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter Koroške. strokovno izdelana ocena tveganja, ki bo različna glede na dejavnost, velikost in obseg dela, nevarnost pri delu. Predvideno je tudi tesnejše sodelovanje med delodajalcem in medicino dela, zelo obširen in podroben pa bo tudi kaznovalni del," je pojasnil Miloš Ljubojevič. ■ Jože Miklavc Občina Mozirje Pripombe k predlogu delitve premoženja Vse kaže, da pet dosedanjih občin Zgornje Savinjske in Za-drečke doline tudi ob koncu prvega štiriletnega obdobja ne bodo podpisale pogodbe o premoženjsko - delitveni bilanci bivše skupne občine Mozirje. Predlog pogodbe za drugi del delitve premoženja so brez občine Mozirje pripravile občine Luče, Ljubno, Gornji Grad in Nazarje, v mozirski občini pa imajo na predlog te pogodbe nekaj tehtnih pripomb. Te pripombe in dopolnitve je obravnaval mozirski občinski svet na svoji zadnji seji v tem mandatu, jih sprejel in poslal nazaj predlagateljicam. Glede na volitve in nove občinske svete je nemogoče pričakovati, da bi to zahtevno usklajevanje izvedli do konca leta. V občini Mozirje pravijo, da bi do tega kratkega roka morda lahko vsaj začeli postopek likvidacije Javnega podjetja Komunala Mozirje, saj so stališča občin enotna, njegovo delo pa seveda že nadaljuje novo komunalno podjetje Okolje. Tehtne so pripombe na delitev komunalnih objektov. To velja posebej za občini Mozirje in Nazarje, ki imata skupen vodovod ter kanalizacijski sistem s čistilno napravo. V Mozirju se namreč ne strinjajo s predlogom, da bi vodovod in kanalizacijo razdelili točno po legi, ampak predlagajo, da občini ugotovita točen delež vlaganj in da postaneta občini solastnici v ustreznem sorazmerju preteklih vlaganj. Druga pripomba se nanaša na delitev upravnih in poslovnih prostorov ter stanovanj. V Mozirju najprej predlagajo, da iz tega izvzamejo vse prostore in stanovanja, ki so še v postopku denacionalizacije. Druga pripomba velja predlogu, da bi vse to delili izključno po legi, saj bi bile nekatere občine prikrajšane. Zato predlagajo, da vsaka občina zase oceni vrednost upravnih in poslovnih stavb ter stanovanj, vse skupaj pa naj bi razdelili na podlagi števila prebivalcev in ne čisto glede na lego, torej bolj enakomerno in zlasti enakopravno. Na potezi so torej (spet) ostale občine, pri čemer ne kaže pozabiti na novo občino Solčava, ki bo tudi imela svoje predloge in zahtevke. ■ j P Priznanja za krvodajalce Premogovnika Velenje Letos 3186 odvzemov krvi Med rudarji je dajanje krvi eno od solidarnostnih dejanj, ki so tudi sicer značilna za ta stan. Letos je bilo zabeleženih 3.186 odvzemov krvi krvodajalcem iz Premogovnika Velenje. Tlidi zato v Velenju močno presegamo letno 5-odstotno povprečje števila krvodajalcev v državi, saj v velenjski občini na leto daruje kri 11,85 odstotka prebivalcev. "Med vsemi solidarnostnimi dejanji, ki jih človek lahko stori, je darovanje krvi prav gotovo najbolj neposredno in najbolj človeško," piše na priznanjih, ki so jih za darovano kri med 25- in 80-krat prejeli krvodajalci Premogovnika Velenje v soboto, 28. novembra. Priznanja in zahvale za človekoljubnost in solidarnost so jim izročali dr. Bogdan Menih, predsednik Območnega združenja Rdečega križa Velenje, Vesna Krašovec, vodja transfuzijske postaje Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in Darinka Herman, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Velenje. "Temeljna določila najplemenitejše dejavnosti človeštva so anonimnost, brezplačnost in prostovoljnost," je dejal dr. Menih, ob tem pa Rdeči križ, seveda, skrbno beleži kdo in kolikokrat je dal kri. Tako so v soboto najvišja priznanja dobili: za 80-krat darovano kri Anton Pe-telinšek, za 75-krat Milan Ernecl, za 70-krat Ivan Rošer in za 60-krat Zdravko Podkoritnik in Stjepan Pongrac, ob njih pa še 280 sodelavcev, ki so se zapisali krvodajalstvu in kri dosedaj dali najmanj 25-krat. Priznanja seveda ne odtehtajo velike hvaležnosti tistih, ki jim darovana kri reši življenje ali omogoči ozdravitev. So le skromna zahvala vsem, ki so si krvodajalstvo izbrali za način življenja. Kajti tako ga krvodajalci doživljajo, krvodajalstvo pa je tudi, kot je dejal dr. Menih, sinonim za človeštvo, del značaja naroda in prispeva k človekovi osebni podobi. In kaj je lahko lepša značajska poteza človeka kot to, da je pripravljen s svojo krvjo neznanemu sočloveku darovati življenje ali zdravje? ■ Diana Janežič Zakaj samo prvega decembra!? Mogoče ravno v tem trenutku postaven mladenič z otožnim pogledom šepeta sladkosti prijetno zardeli najstnici, ki strahoma, pa vendar nestrpno pričakuje svojo prvo seksualno izkušnjo. Uspešen je, izbrane besede polaga na prava mesta. Pozna se mu, da je na tem področju precej aktiven in mu prakse ne manjka. Prejšnji mesec dve študentki, prihodnji teden mlada mamica. Nič narobe, boste rekli, in v teh vrsticah iskali sledi piščeve zavisti. Prav rad bi vam pritrdil, če le ne bi poznal dejstva, ki stvari osvetli iz popolnoma drugega kota. Šarmanten topilec dekliških src je namreč okužen s smrtonosnim virusom HIV, ki povzroča neozdravljivo bolezen AIDS. In se tega tudi zaveda. Kot he-mofilik se je okužil pri transfuziji krvi še pred časom, ko so pričeli s sistematskim testiranjem krvodajalcev. Zdaj pa svojo nemoč in bes v najslabši maniri deli z okolico. Zgodba žal ni izmišljena! Povedala mi jo je znanka, ki je kot mlada medicinska sestra delala na oddelku za bolnike z AIDS-om. Kljub temu, da fant svojega početja ne skriva, mu medicinsko osebje zaradi poklicne molčečnosti pravno njegovega početja ne more preprečiti. Ko pa se bodo grozljive resnice zavedle prve žrtve, bo že pozno. Zelo pozno. Ali pa nek drug prizor, ki mu je bila ne tako davno priča velenjska noč: "Poglejte si delovni čas, ki visi na vratih!", je osorno odvrnila mlada lekarnarica, ko je dolgolasa najstnica v soboto zvečer sramežljivo poskušala kupiti zavojček kondomov. Kot da bi ta isti delovni čas določal tudi ritem spolnega življenja mladih, ki temu področju ne namenjajo zgolj nekaj minut po nedeljskem večernem pranju glave, ampak za to izkoristijo tudi najrazličnejše druge priložnosti. Ko smo se potem naslednji vikend vrnili s študentsko TV ekipo in celoten dogodek ponovno uprizorili za skrito kamero, smo kondome sicer kljub rahlemu negodovanju dežurne gospe dobili. Celotna zadeva pa je kar malce razburila direktorico lekarne, ki si je prišla ogledat posnetek v studio lokalne televizije, preden so nam ga blagohotno dovolili spustiti v eter. Niti pri najboljši volji pa si žal ne upam verjeti, daje dogodek pripomogel k lažjemu dostopu do kondomov izven delovnega časa (je mogoče v celem Velenju najti en sam delujoči kondo-mat?). In prav zanima me, ali dobi narkoman v petek ob polnoči svežo iglo, če se že potrudi in pride do lekarne. Omenjeni zgodbi kar silita k ponovnemu pogledu na naše ustaljene seksualne prakse, odpirata pa tudi vrsto etičnih dilem in vrašanj o smislu življenja. A problem na žalost ne leži zgolj v brezvestnih posameznikih, ki jim je izguba smisla in otipljiva bližina smrti popolnoma zameglila moralno presojo. Za veliko večino je AIDS bolezen, ki se dogaja drugim. Se vam kdaj zazdi, da bi bilo dobro zmeraj imeti pri roki kondom? Saj veste, za vsak slučaj. Verjetno raje računate na svojo karakterno trdnost, zvestobo do groba, mogoče celo na vzdržnost. Ali še raje prisegate na kvazi-romantičnost "naravnega" seksa in na predmoderne ma-čistične stereotipe o vonjanju vijolic s plinsko masko in lizanju sladoleda skozi šipo? Prvi december je mednarodni dan boja proti AIDS-u. Mestne ulice in vaški gasilski domovi so polepljeni z (večinoma dopadljivimi in domiselnimi) plakati, ki poskušajo opozarjati na nevarno bolezen, kampanja pa doseže vrhunec tudi v drugih medijih. Za teden ali dva celo doživijo gnečo v drugače kar malce lenobnem laboratoriju, kjer opravljajo brezplačna testiranja. A k sreči kratko obdobje nelagodnega razmišljanja hitro prekine prihajajoči decembrski direndaj, ko seje potrebno pripraviti za uspešen vstop v novo leto. Po starem, seveda.Ža-lostno in narobe je, da se o AIDS-u pogovarjamo le ob prvem decembru. Naravnost katastrofalno pa je to, da se prenekateri delavci služb, ki so v prvi vrsti zadolžene za preventivo pred to izjemno nevarno in vse bolj razširjeno epidemijo, ne zavejo svoje vloge in dolžnosti niti takrat, ko je draga kampanja na vrhuncu. Večina pa vas še naprej iskreno upa, da bo vaš otrok prve seksualne izkušnje prestal brez velikih nevarnosti. Nesreče se namreč vedno dogajajo drugje. Aleš Črnič Zavod za zdravstveno varstvo Celje Mladi lahko ustavimo aids Takšno je bilo geslo letošnjega svetovnega dneva boja proti aidsu, 1. decembru. Z njim je želela Svetovna zdravstvena organizacija osvestiti svet, da je HlV/aids pandemijo mogoče zaustaviti s posredovanjem informacij o zaščiti in znanjem o načinih prenosa. Prav mladi pa so tisti, ki imajo znanje in moč za obvarovanje okužbe z virusom HIV. V prizadevanja za čimvečjo osveščenost ljudi se na Celjskem vključuje tudi Zavod za zdravstveno varstvo Celje. V ta namen so v torek v sodelovanju z mladimi Srednje zdravstvene šole Celje postavil informacijske stojnice, na katerih so delili materiale, kondome, rdeče pentlje in tople napitke. V središču mesta so postavili informacijski ekran, kjer prikazujejo splošne statistične informacije o HlV/aids okužbi, poteh prenosa, zaščiti in možnostih za odkrivanje okužbe. Z regijskimi koordinatorji zdravstvene vzgoje so pripravili operativni načrt za izvedbo in postavitev informacijskih mest po osnovnih in srednjih šolah v regiji ter dijaških domovih. Skozi celo leto izvajajo prostovoljno, anonimno testiranje na HTV okužbo v ambulanti zavoda na Ipavčevi 18, od ponedeljka do četrtka, med 8. in 12. uro. Najkrajši čas, v katerem lahko ugotovijo morebitno svežo okužbo, je tri tedne po dogodku, ob katerem bi lahko prišlo do prenosa HIV Informacije o možnosti testiranja dajejo tudi na telefonski številki 42 - 122, vsak dan med 8. in 12. uro. ■ tp Kdo bo župan Šoštanja bodo odločili volivci v drugem krogu Soočenje: Bogdan Menih (SDS) - Matjaž Natek (ZLSD) Bliža se 6. december, ko bodo tudi v tistih slovenskih občinah, kjer v prvem krogu še niso dobili župana, tega naposled dobili. Drugi krog bosta v Šoštanju tekla dosedanji župan Bogdan Menih (SDS) in Matjaž Natek (ZLSD), ki sta 22. novembra sicer izločila druge štiri tekmece, kdo od njiju pa je volivcem bolj dopadljiv, pa bo znano v nedeljo. Mi smo oba (za Radio Velenje) povabili na soočenje in iz tega soočenja smo na Naš čas povzeli, nekatere njune odgovore. 0 Prvi krog je za obema - kako sta zadovoljna z njim in ali sta pričakovala drugačen izid? BOGDAN MENIH: "Z rezultatom sem zadovoljen, drugačnega izida niti nisem pričakoval. Bilo je šest kandidatov, glasovi so se razpršili in v prvem krogu je bilo težko dobiti več kot polovico glasov." MATJAŽ NATEK: "Tudi sam sem, glede na število kandidatov, zadovoljen s prvim krogom. Morda sem pričakoval le nekoliko višji odstotek glasov." % Kaj pričakujeta od drugega kroga in na koga računata, da vaju bo v njem podprl (mislimo na volivce ostalih štirih kandidatov iz prvega kroga -Tinauerjeve, Kopušarja, Jakoba in Kušarja)? MATJAŽ NATEK: "Boljši rezultat. Mojo kandidaturo so podprli v LDS, v stranki Zelenih ter Lista za razvoj mesta in vasi (lista Marjana Ciglerja), računam pa tudi na glasove drugih." BOGDAN MENIH: "Dokončno odločitev. V prvem mandatu sem dokazal, da delujem kot župan vseh občanov, zato pričakujem podporo vseh tistih, ki podpirajo moja prizadevanja za skupno dobro vseh." e Kako drug drugega vidita kot tekmeca, oziroma kakšni so plusi in kakšni minusi vašega protikandidata ? BOGDAN MENIH: "Človekove osebne lastnosti je težko ocenjevati matematično, s plusi in minusi, kajti vsak človek ima dobre in slabe lastnosti. Menim, da bo moj protikandidat laže ocenil mene kot jaz njega, ker že opravljam župansko delo. Gospod Natek je v preteklosti delal v krajevni skupnosti, po neuspešnem nastopu na prvih lokalnih volitvah pa je skupaj s svojo ekipo odstopil in prejšnja štiri leta ni želel sodelovati v novi občini. Mislim, da je s tem novo začeto pot otežil. Takrat bi skupaj lahko nadaljevali reševanje konkretnih problemov v krajevni skupnosti Šoštanj." MATJAŽ NATEK: "Mislim, da ima sedanji župan prednost, kot imajo in so imeli prednost na teh volitvah tudi drugi "stari" župani po večini občin v Sloveniji. Volivci bodo odločili kako in kaj. Kar pa se tiče besed mojega protikandidata, bi pa rekel takole: vabila za sodelovanje v občinski upravi, tisti, ki je delovala v Šoštanju minula štiri leta, nisem dobil in zato tudi nisem mogel tvorno sodelovati." 0 Kateri bo za vaju odločilen razvoji problem občine Šoštanj v naslednjih štirih letih in kako bi se ga lotila? MATJAŽ NATEK: "Tvorno je treba sodelovati z vsemi podjetji, ki delujejo v Dolini, predvsem s Premogovnikom in Termoelektrarno Šoštanj, zaradi povrnitve škode iz preteklosti; mladim občanom Šoštanjčanom, bi bilo treba omogočiti prednost pri zaposlovanju v občini, s čimer bi te mlade obdržali tukaj. Za to je treba najti pravega partnerja za razgovor. Mislim, da je to eden najvažnejših problemov, ki jih je nujno rešiti. Ob tem pa jasno, graditi tudi nova stanovanja za mlade družine, jim omogočiti, da ostanejo v občini Šoštanj." BOGDAN MENIH: "To je problem prostora. Za razvoj potrebujemo prostor. Zaradi rudarjenja smo omejeni na vseh straneh, na vzhodu z velikim jezerom in ugrezninami, na zahodu in severu s pretečim odpiranjem jame Šoštanj. Nujno je nadaljevati z aktivnosti za spremembe prostorskih sestavin planskih aktov. To bo temelj nadaljnjega planiranja v prostoru, šele potem je smiselno spreminjati in dopolnjevati posamezne izvedbene akte, ki rabo prostora konkretno določajo. Predlogi za nov prostorski plan so že na pristojnih ministrstvih. Po sprejetju je treba začeti aktivnosti za sprejem urbanističnih zasnov za ureditveno območje cele občine, da bomo lahko dorekli primerne lokacije za podjetniško in stanovanjsko cono ter za novo šolo. Osrednji problem je tudi ekološki, zato je treba nadaljevati tudi že začete projekte ekološke sanacije." e Jama Šoštanj - da ali ne? Če da, zakaj da in če ne, zakaj ne? BOGDAN MENIH: "Načelno ne. Jama Šoštanj je glavna zavora za razvoj občine Šoštanj. Odprtje te jame bi pomenilo izgubo dragocenega prostora, s tem bi bil onemogočen celoten razvoj. Od države zahtevamo odgovor glede državne energetske politike, koliko in kako dolgo naj bi se še rudarilo na našem področju in izločitev severnega dela mesta Šoštanj, naselja Metleč in dela Topolšice iz predvidene eksploatacije premoga. S temi aktivnostmi smo začeli leta 1997, ko smo ta problem na okrogli mizi že predstavili. Strokovnjaki delajo primerjalno študijo o vrednosti zalog premoga in vrednostjo nepremičnin. Prepričan sem, da bo ta študija potrdila naše mnenje, da se jame Šoštanj v nobenem primeru ne splača odpirati." MATJAŽ NATEK: "Že leta 1987 sem si na zboru krajanov v Šoštanju prizadeval, da smo o tem problemu spregovorili s predstavniki premogovnika. O jami Šoštanj ni govora! Nekateri so to vprašanje sicer izkoriščali v svojih predvolilnih programih in nakazovali to kot problem. Pa vendar jama Šoštanj za Šoštanj ne pride v poštev. To pa iz čisto preprostega razloga, ker pod njem leži le med 5.000.000 Kandidata za župana občine Šoštanj Bogdan Menih (desno) in Matjaž Natek (levo), sta bila gosta predvolilne oddaje Radia Velenje. Pogovor z njima je vodila avtorica tega zapisa. in 8.000.000 ton premoga, ki so za Premogovnik stvar izkopa največ dveh let. Vsekakor pa so objekti, ki so nad zemljo, vredni veliko več od tistega, kar je pod njo. Torej, jama Šoštanj, v nobenem primeru ne pride v poštev. Šoštanjčani smo proti njej." 9 Sodelovanje s krajevnimi skupnostmi - kako? MATJAŽ NATEK: "Pred mnogimi leti smo dobro sodelovali, takrat, ko so bile krajevne skupnosti še pravne osebe. S sedanjo upravo pa so bile te krajevne skupnosti kot pravne osebe ukinjene. Mislim pa, da je krajevna skupnost osrednji del vsake lokalne samouprave, njihova naloga je, da se približa ljudem. V preteklosti pa je bilo drugače, kar je velika škoda. Če bom postal župan, si bom v prvi vrsti prizadeval, da bodo krajevne skupnosti postale prave osebe, ki bodo same razpolagale s sredstvi, ki bodo imele svoj pečat in svoj žiro račun, ker menim, da lahko le tako delajo dobro in v korist kraju ter ljudi, ki v njem živijo." BOGDAN MENIH: "Po spremembi statuta občine, letos, so postale krajevne skupnosti spet osebe javnega prava. S tem se bo spremenilo delo v njih, naložene so jim nekatere nove naloge, odgovornosti in zadolžitve. Sodelovanje med občino in krajevno skupnostjo pa bo moralo ostati na nivoju kakršen je bil doslej, saj smo skupno uresničevali vse njihove načrte." 9 Župan - profesionalno ali ne? MATJAŽ NATEK: "Mislim, da mora biti župan profesionalno zaposlen, ker so problemi, ki se nakazujejo, veliki in le profesionalni župan jih lahko uspešno rešuje." BOGDAN MENIH: "Občina Šoštanj sodi v skupino srednje velikih občin v državi. Zaradi obsega dela zahtevajo take občine župana profesionalca. Tudi sam sem to ugotovil po enem letu. Kdor misli, da lahko tako nalogo oprav/ja polovično ali celo samo popoldne, se moti." ■ Milena Krstič - Planine (foto: vos) Kandidata za župana v drugem krogu volitev v občini Šmartno ob Paki Ivan Rakun ali Alojz Podgoršek? V nedeljo bodo tudi volivci v občini Šmartno ob Paki izbirali, kdo bo njihov župan: bo to dosedanji Ivan Rakun, SLS (s podporo SKD in SDS) ali nestrankarski kandidat Alojz Podgoršek. Oba sodelujeta na lokalnih volitvah drugič. V prvem krogu so Ivanu Rakunu volivci namenili 46, Alojzu Podgoršku pa slabih 30-odstotkov glasov. Pred startom drugega kroga smo jima zastavili nekaj vprašanj, nanje pa sta takole odgovorila: % Rezultati prvega kroga volitev so znani. Ste pričakovali, da se bodo volivci odločili tako kot so se? Ivan Rakun: "Takšen rezultat sem pričakoval. Hvala občanom za njihov glas." Alojz Podgoršek: "Če pogledam na dogajanja pred samimi volitvami, me rezultat ne preseneča. Hvala tistim, ki so mi zaupali. Sam sem z uvrstitvijo v drugi krog zadovoljen, ni pa malo občanov, ki menijo, da sem moralni zmagovalec volitev." # Kaj iz vašega programa, ocenjujete, bo najpomembnejše v naslednjih štirih letih za nadaljnji razvoj občine? Ivan Rakun: "Kratko sporočilo mojega programa "človek, kraj in ekologija, zdravo okolje" še naprej ostaja aktualno. Pri tem bodo v ospredju prizadevanja za dobro delo društev, šole, vrtca, vprašanja s socialnega, zdravs- tvenega področja, razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva in kmečkega turizma, možnost razširitev obstoječih podjetij. V tem vidim prihodnost za zaposlovanje. V programu predvidevam še ureditev središča občine, iskanje boljših virov zdrave pitne vode, izgradnjo kolektorja s čistilno napravo, če bo mogoče, kaj narediti še za obvoznico." Alojz Podgoršek:"Izdelano imam vizijo razvoja na makro in mikro ravni ter program. Za naslednja, ne samo za štiriletno, obdobja je - po mojem mnenju -najpomembnejše izdelana globalna strategija razvoja na vseh področjih, določitev temeljnih ciljev in njihovo spremljanje. V programih za naslednja leta dajem poudarek predvsem razvoja gospodarskih dejavnosti, obrti, malega gospodarstva, turizma, kmetijstva z možnostjo uvajanja dopolnilnih dejavnosti, kajti to bo omogočilo odpiranje novih delovnih mest in s tem med drugim izboljšanje socialne ravni naših občanov. Za hitrejši razvoj bo potrebno pritegniti strokovnjake, ki imajo izkušnje z delom na omenjenih področjih. Višje kakovosti življenja pa ne prinašajo le novi kilometri posodobljenih cest, vodni viri, ampak še kaj drugega." 0 Katera so, po vašem mnenju, v tem trenutku najbolj aktualna vprašanja (konkretno) v občini in kako jih boste reševali, seveda če boste izvoljeni? Ivan Rakun:"Zagotovo bo potrebno najprej dokončati že Ivan Rakun začete naložbe (izgradnjo pločnikov, posodobitev cest, kolektor s čistilno napravo, javno razsvetljavo po naseljih) in takoj pristopiti k sanaciji posledic poplav. Vzporedno s tem si bom prizadeval za nemoteno delovanje šole, vrtca in uresničevanje socialnih programov, potreb krajanov po izgradnjah, poiskati nameravam soinvestitorja za izgradnjo bencinskega servisa." Alojz Podgoršek:"Najbolj aktualno je gotovo dokončanje že začetih projektov, predvsem pa bom z aktivnostmi poskušal pospešiti uresničevanje prostorsko-ureditvenih planov. Glede na posledice zadnjih poplav in oceno ogroženosti bom pristopil k izvajanju najnujnejših ukrepov, s katerimi bi preprečili škodo ob morebitnih naslednjih poplavah. Nujna je tudi ureditev središča Alojz Podgoršek občine, izgradnja šolske telovadnice, posodobitev kabinetov v osnovni šoli, v vrtcu, izgradnja ne-profitnih stanovanj za mlade družine, da tesnejšega sodelovanje z vaškimi skupnostmi ne omenjam posebej. Ena od rešitev je denar iz občinskega proračuna, naslednje pa pridobitev dodatnih sredstev iz republike, povezovanje z urejevalci voda in vodotokov ter cestnimi in komunalnimi podjetji, skladi, s podjetji na območju občine." e Kako si zamišljate sodelovanje s sosednjimi občinami. Najbrž poznate mnenje nekaterih, da je bilo dosedanje sodelovanje, zlasti z velenjsko občino, pre-malokrat bolj odločno? Ivan Rakun:"Sodelovanje s sosednjimi občinami je bilo do sedaj vzorno. Lahko se pohvalim, da smo med redkimi občina- mi v Sloveniji, ki smo opravili delitveno bilanco. Res še nismo izpeljali vsega, vendar so stvari dogovorjene in tečejo. Pri tem je potrebno biti strpen, vztrajen in razumljiv, saj drugače dogovor ni možen." Alojz Podgoršek: "Menim, da ne rabimo pokroviteljskega ravnanja sosed. V poštev pride le sodelovanje, ki bo temeljilo na enakovrednosti, kjer bo mogoč strpni dialog in pošteno deljenju, če je še kaj ostalo." 0 Velikokrat se sliši, da je občina majhna, in da je ta majhnost zanjo bolj ovira kot prednost. Kaj o tem menite vi? Ivan Rakun: "Majhnost ni ovira za njeno dobro delovanje. Nasprotno. V taki občini so manjše potrebe po komunalni nadgradnji, posodobitvah cest, krajše so linije kabelsko-razde-lilnega sistema.Takšna poseljenosti kot je pri nas (160 prebivalcev na kvadratni kilometer) je pri tem dodatno prednost. Prednost je, če poznaš vse te zadeve do podrobnosti in tudi skoraj vsakega občana." Alojz Podgoršek: "Tega kompleksa nimam in ga tudi kasneje ne bom imel. Majhnost je lahko ovira, če se sam tako počutiš, če tako nastopaš in to celo razlagaš naokoli. Potem te tudi obravnavajo tako. Sicer pa v svetu velja pregovor, daje majhno lepo. Lepo bo v naši občini samo toliko, kolikor bomo za to sami storili." 0 Vaša pričakovanja od drugega kroga volitev, v čem vidite prednost pred protikandidatom? Ivan Rakun:"Upam in verjamem, da se bodo občani zanesli na moje dosedanje izkušnje, pošteno in nepristransko delovanje, na prizadevanja za vsaj delno izenačitev življenjskih pogojev vseh občanov. Moje vodilo pri županovanju je: ne človeku škodovati, če mu ne moreš pomagati. Mislim, da so to moje prednosti pred protikandidatom." Alojz Podgoršek: "Pričakujem, da se bodo občani odločili za spremembe in s tem za razvoj celotne občine. Ne morem reči, da se v minulih letih ni nič naredilo. Se pa, po mojem mnenju, ljudje, ki so 10 let na vodilnih položajih v okolju, nekako iztrošijo, zmanjka jim idej, zagnanosti in navadno tudi stika z realnostjo.To velikokrat vodi do stagnacije. Kot nestrankarski kandidat lahko delam v korist občanov in ne strank, kar je gotovo ena od prednosti. Izdelan imam program, tudi vizijo, kako ga bomo izvajali. Ne manjka mi odločnosti, resnosti in poguma, kar sem dokazal z vrsto zadev, ki sem se jih v preteklosti že lotil. V prihodnosti bo denarja za občine vedno manj. Tega se zavedam, zato sem pripravljen in vem na katera vrata na republiški ravni bo potrebno potrkati, da bo denarja za razvoj občine več." 0 Če boste izvoljeni, kaj boste storili najprej? Ivan Rakun: "Če bom izvoljen, se bom najprej zahvalil za izkazano zaupanje ter z volivci nazdravil novemu delu, uspehom in nalogam naproti." Alojz Podgoršek: " Najprej se bom zahvalil volivkam in volivcem za zaupanje. Menim, da časa za slavje ni, kajti štiri leta so hitro naokrog in prevzem takšne dolžnosti pomeni veliko odgovornost in obveznost. Zato bi še 3. decembra 1998 VOLITVE, POGOVOR « sv: _ MS I AS 7 Občina Mozirje Kandidata Jože Kramer in Jakob Presečnik V občini Mozirje so se v prvem krogu volitev pomerili štirje kandidati. V drugi krog sta se uvrstila Jože Kramer, kije za 2,5 odstotka prehitel dosedanjega župana Jakoba Presečni-ka, premalo glasov pa sta zbrala Mojca Finkšt in Jurij Repenšek. Pred nedeljskim drugim krogom torej predstavljamo Jožeta Kramerja in Jakoba Presečnika. Jože Kramer, kandidat SDS: "S prvim krogom sem vsekakor zadovoljen, saj sem pričakoval manj. Menil sem, daje dosedanji župan v prednosti in razliki v glasovih skoraj nisem veijel. V drugem krogu bo moja prednost dejstvo, da želijo imeti občani župana "doma," torej profesionalca. Tudi zaradi tega sem imel v prvem krogu veliko podporo v svoji krajevni skupnosti, prav zato upam, da me bodo v nedeljo podprli tudi volivci obeh kandidatov, ki pred štirinajstimi dnevi nista uspela. Moja šibka točka je morda to, da me ljudje v Mozirju premalo poznajo, celo zamenjujejo me z nekom drugim. Poznajo me v krajevni skupnosti Rečica, kamor sem se priselil pred 20 leti in sem dve leti tudi njen predsednik. Z vso vnemo sem se vključil v njeno delo in življenje in veliko prispeval k začetku gradnje popolne osnovne šole. Sicer sem tajnik občine Mozirje, žena je zdravnica, imava dve hčerki in dva sina, kolikor sploh imam prostega časa, pa ga najraje posvetim vrtu in sadovnjaku. Nalog v naši občini je veliko, kot župan pa bi dal prednost izdelavi programa celostnega raz- Jože Kramer voja podeželja, pravilnemu pristopu do gospodarstva in družbenih dejavnosti, zlasti zagotovitvi prostora za gradnjo stanovanj in širitev obrtništva in podjetništva, urediti je treba središči Mozirja in Rečice, zgraditi most preko Savinje do naselja Loke, v vseh naseljih izboljšati infrastrukturo in oskrbo z vodo, zgraditi tudi manjša športna igrišča. Zadovoljen sem z dejstvom, da smo krajevnima skupnostima Mozirje in Rečica ob Savinji zagotovili status pravne osebe in da imajo ostali zaselki možnost ustanovitve vaških skupnosti. Prepričan sem tudi, da kljub zapletom gradnje šole na Rečici ne bomo ustavili, saj bo že v bližnji prihodnosti pod streho, možno pa je, daje ne bomo odprli na začetku prihodnjega septembra, ampak leto kasneje. Sredstva za dokončno izgradnjo so zagotovljena, takoj za tem pa bomo začeli graditi večnamensko dvorano v Mozirju, pri čemer bi bil dobrodošel dogovor z ostalimi občinami, saj takšen objekt Jakob Presečnik potrebujemo vsi v dolini. Na koncu menim, da bi moral biti župan občine Mozirje profesionalec, saj ljudje vedno radi pridejo do župana v prepričanju, da bodo le tako premaknili in uredili svoje zadeve. Prepričan sem tudi, da sta funkciji poslanca in župana v eni osebi preveč zahtevni. Tudi, če moj tekmec ne bi bil poslanec, bi se zavzemal za profesionalnega župana." Jakob Presečnik, dosedanji župan in poslanec državnega zbora, kandidat SLS: "Glede na dejstvo, da smo bili trije od štirih kandidatov iz Mozirja in le eden z Rečice, sem takšen izid predvideval, saj so se volivci odločali tudi krajevno. Seveda v nedeljskem krogu računam na volivce obeh kandidatov, ki v prvem nista uspela. Pripravila sta dobre programe, z njihovo uresničitvijo bil bil razvoj občine boljši in hitrejši. Sicer sem se že doslej zavzemal za razvoj celotne občine in s tem obeh krajevnih skupnosti, verjamem pa tudi, da bodo volivci presodili tudi prejšnje de- lo in da bom s tem uspel. Kakšne so moje prednosti? Ni moja pogruntavščina, vendar ljudje trdijo, da sem človek, ki jim rad prisluhne, da sem rad tam, kjer me ljudje potrebujejo. Moja prednost je tudi celovito poznavanje problematike in da sem delal že v vodstvu bivše skupne občine. Ni bistvena ovira, da sem hkrati poslanec, tudi od tega lahko pridobim marsikaj koristnega za občino. Sem poročen, oče treh otrok, ob zelo pičlem prostem času pa je moj edini ho-bi čebelarjenje. Potrebe vseh občanov so v bistvu enake, zato so tudi programi vseh kandidatov zelo podobni, saj tejjrobleme vsi dobro poznamo. Se večji poudarek hočem dati razvojno naravnanim programom in okolju. Pri slednjem smo nekaj že dosegli, saj je bilo Mozirje letos izbrano za najlepši izletniški turistični kraj v Sloveniji, takšne napore pa moramo razširiti na vse kraje. Največja naloga je dokončna izdelava prostorskih in drugih načrtov, ki bi omogočili stanovanjsko in podjetniško izgradnjo. Svoj razvojni program bom pripravil v mesecu dni, pred obravnavo na občinskem svetu pa bom glede tega sklical zbore krajanov, ki jih bom skliceval vsaj enkrat na pol leta, to je nujno. Menim, da je sedanja lokalna samouprav zelo primerna, da sta dve krajevni skupnosti prava oblika za našo občino in da drobnjakarstvo ni na mestu. Glede popolne osnovne šole na Rečici sem prepričan, da bo kljub zapletom zgrajena do začetka šolskega leta 2000, takoj za tem pa bomo začeli gradnjo večnamenske dvorane v Mozirju. Tudi zanjo smo se uspeli preriniti v državni proračun, ob ostalih virih pa bi bila dobra tudi podpora podjetij in drugih ustanov. Prepričan sem tudi, da lahko funkcijo župana opravljam neprofesionalno še dve leti, kolikor mi še traja mandat poslanca, bom pa občanom na voljo več časa kot doslej." Volili tudi člane svetov četrtnih in krajevnih skupnosti V Zavodnjah in Šentvidu v nedeljo VELENJE, ŠOŠTANJ, 22. novembra - Volitve čalnov svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ki so potekale 22. novembra, sočasno z volitvami županov in občinskih svetov v večini slovenskih občin, so bile kar malo v senci obeh drugih dogodkov. Te volitve so potekale tudi v 18 krajevnih skupnostih in mestnih četrti v Mestni občini Velenje ter v 7 od 9 krajevnih skupnosti v občini Šoštanj. V krajevnih skupnostih Zavodnje in Senvtid bodo volitve članov svetov krajevnih skupnosti potekale 6. decembra, ko bo v občini Šoštanj potekal drugi krog županskih volitev. Mestna občina Velenje: 242 kandidatov V Mestni občini Velenje je za člane svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti kandidiralo 242 kandidatov, izvolilii so jih 149. V krajevni skupnosti Bevče so bili izvoljeni: Vladimir Pečečnik, Marjan Lesjak, Andrej Koren, Vladimir Videmšek, Jožef Ramšak, Irena Friškovec in Ivan Bačovnik; v krajevni skupnosti Cirkovce: Viktor Rednjak, Ivan Lemež, Branko Kompari, Simon Koradej, Vladimir Avbreht in Vili Raz-bornik; v krajevni skupnosti Gorica so bili v svet izvoljeni: Štefanija Kordeš, Kristijan Hrastel, Blaž Dukarič, Dragutin Blagus, Milka Benčič in Darinka Škarja; v krajevni skupnosti Konovo: Anton Ocepek, Kari Stropnik, Marjan Lahovnik, Gvido Špeh, Stanislava Zver, Jožef Sušeč, Martin Pustatičnik, Milan Jelen, Edvard Stropnik, Zvonimir Meško in Edvard Mlačnik; v krajevni skupnosti Paka: Jože Rudolf, Igor Kline, Janko Hriberšek, Drago Ramšak, Cveto Grabner, Joško Višnjar in Igor Švigelj; v krajevni skupnosti Pesje: Rajmund Vodovnik, Danilo Koradej, Albin Vrabič, Slavko Plazar, Jože Pi- rečnik, Janez Kanduti, Ludvik Krenker, Viljem Čas, Ivan Pogorelčnik, Anton Košir in Franc Glažer; v krajevni skupnosti Podk-raj - Kavče: Oto Brglez, Stanislav Kaudik, Andrej Kuzman, Jože Janežič, Boris Sušeč, Anton Hudournik in Drago Ring; v krajevni skupnosti Plešivec: Slavko Grobelnik, Miran Lepko, Marijana Novak, Jožef Virbnik, Silvo Pungertnik, Silvo Krenker in Marjan Štumpfel; v krajevni skupnosti Staro Velenje: Benjamin Strozak, Mihael Meianšek, Majda Zbičajnik, Mihaela Rogelšek, Branko Meh, Rudolf Bizjak, Matjaž Koželj, Martin Mihe-lak in Jožef Kavtičnik; v krajevni skupnosti Stara vas: Miran Mošnik, Marjan Lipovšek, Božena Kurež, Milan Kneževič, Marija Es, Andrej Zelenko, Igor Pečovnik; v krajevni skupnosti Šalek: Rafael Goršek, Marija Višnar, Ladislava Jan, Majda Medved, Branko Smagaj, Franc Kukovica, Sebastjan Apat, Marjan Prisjan in Andrej Novak; v krajevni skupnosti Šentilj: Miroslav Plantev, Vladimir Sredenšek, Jože Krajnc, Biserka Hrnčič, Drago Kolar, Ivan Vranjek, Andrej Glinšek, Edo Glušic in Franc Bačovnik; v krajevni skupnosti Škale - Hrastovec: Vla-dislav Špegelj, Ivan Vertačnik, Anton Tajnšek, Janko Arlič, Marjan Holzknecht, Ana Pšeničnik, Herman Arlič, Irena Murko-vič in Edvard Strmčnik; v krajevni skupnosti Šmartno: Jožef Blatnik, Zdravko Golob, Karel Planko, Anton Lahovnik, Vojko Seme, Samo Mljač in Dušan Štimac; v krajevni skupnosti Vinska Gora: Drago Kugler, Miroslav Jurko, Marko Jovan, Štefan Oštir, Bojan Lesjak, Branko Weissenbach, Jože Krajšek, Branko Lesjak, Franc Sever, Srečko Petek in Ivan Kočivnik; v mestni četrti Velenje Desni breg: Danica Ledinek, Janez Meža, Srečko Korošec, Miroslav Ramšak, Silvestra Pečovnik, Rudolf Boh, Vlasta Šinkovec, Anton Stropnik in Stanislav Planine; v mestni četrti Velenje Levi breg - zahod: Ivan Kumer, Ivan Kaligaro, Ivan Mere, Janko Šme, Kristina Skok, Robert Podpečan, Magda Mravljak, Dijana Solina in Kristijan Vil-tužnik; v mestni četrti Velenje Levi breg -vzhod: Marija Lorger, Franc Černjak, Vili Hriberšek, Ivan Kotnik, Jožef Hudej, Malči Podlesnik in Franc Vodušek. Šoštanj - v nedeljo volitve še v dveh KS V občini Šoštanj so v nedeljo, 22. novembra, potekale volitve članov svetov v sedem krajevnih skupnosti, medtem ko bodo v dveh (Zavodnje in Šentvid) volitve izvedeli v nedeljo, 6, decembra. Za člane svetov krajevnih skupnosti se je potegovalo kar 186 kandidatov, skupaj pa bo v svetih teh krajevnih skupnostih 57 članov. Občinska volilna komisija je po preštetju vseh glasov ugotovila, da so bili v občini Šoštanj v svete krajevnih skupnostih izvoljeni naslednji člani: v krajevni skupnosti Bele Vode: Alojz Hriberšek, Lilijana Ograjenšek, Anica Pudgar, Gregor Petkovnik in Alojz Bačovnik; v krajevni skupnosti Gaberke: Kari Judež, Pavel Zupevc, Jože Borovšak, Peter Bolha, Zvonko Koželjnik, Bernard Skarlov-nik in Anton Špital; v krajevni skupnosti Lokovica: Leopold Kušar, Andrej Volk, Jelka Koren, Alojz Konovšek, Emil Ledinek, Jurij Hrastnik in Peter Radoja; v krajevni skupnosti Ravne: Marjan Kotnik, Viktor Potočnik, Drago Kotnik, Jože Sovič, Ema Obšteter, Franc Lenko in Mirko Pergovnik; v krajevni skupnosti Skorno - Florjan: Val-ter Pirtovšek, Vlado Stropnik, Nežka Kugo-nič, Franc Vrčkovnik, Ivan Turinek, Peter Grudnik in Edo Ovčjak; v krajevni skupnosti Šoštanj: Cvetka Tinauer, Danilo Čebul, Matjaž Cesar, Peter Rezman, Marjan Vr-tačnik, Edvard Vučina in Janko Zacirkov-nik; v krajevni skupnosti Topolšica pa: Viktor Drev, Matjaž Menih, Rudi Rožič, Anton Perovec, Drago Tamše, Rudi Pergovnik in Miran Tekavc. ■ Milena Krstič - Planine ŠŠK ima novo vodstvo Študente bo (vsaj) do prihodnje jeseni vodil Dražen Markovič Nič več "zaprti", veliko bolj športni Šaleški študentski klub, ki letos praznuje 40 letnico uspešnega delovanja, kar lahko zapišemo brez pretiravanja, je na redni letni skupščini pred dobrim mesecem dni dobil novo vodstvo. Ekipa, ki bo vsaj leto dni na čelu te študentske organicije je mlada, polna idej in novih načrtov. Glavna skrb bo usmrejena v pridobivanje novih aktivnih članov iz Šaleške doline, kjer je letos preko 2800 študentov. Predsednik ŠŠK-ja je postal Dražen Markovič, dolgoletni zagrizen tabornik, študent 3. letnika gospodarskega inženirstva, smer strojništvo. Študira v Mariboru, doslej pa v študentskih organizacijah ni bil prav posebno aktiven. To je njegova prva funkcija v kakšni od organizacij, ki je zanj pravi izziv, saj meni, daje prevzel veliko odgovornost. Več o tem smo izvedeli v klepetu z njim. O Kakšna je dediščina, ki so vam jo zapustili predhodniki? Dražen Markovič: "Prepričan sem, da je dediščina dobra, ohranjali pa jo bomo tudi mi. Zelo dobro je poskrbljeno za temeljne stvari pri delovanju kluba kot so pogodbe, ki nam zagotavljajo redne vire financiranja in podobno. Tudi v letu, ko ŠSK praznuje 40 -letnico, bomo obdržali Akademski ples. Smo namreč eden redkih klubov, ki ga še ohranja. Vsekakor se bodo zgodili Dnevi mladih in kulture, ki bodo leta 1999 devetič. Tudi Ki-tariada ostaja. Prejšnja vlada je svoje delo dobro opravila. Naš cilj je, da bi ga opravili še boljše." O Se med novim vodstvom pojavlja veliko novih, mlajših imen? Dražen Markovič: "Imen je veliko. Podpredsednik je Matjaž Dragar, blagajničarka Klavdija Znidar, Jure Trampuš ostaja urednik RIT-i, tu pa so še Urška Rant, Zalika Klemene, Rok Ostrovršnik, Marko Pritežnik... Vesel sem, ker je veliko imen novih. Vsak teden, ko imamo sestanek v Placu, se nam pridruži kakšen nov član, radi pa bi, da bi se jih še več." O "Plač še vedno uspešno živi in ostaja vaše zbirališče? Dražen Markovič: "Plač je naš legendarni klubski prostor, ki je svojo vlogo že odigral. Iščemo pa nove prostore, saj je žal premajhen, brez sanitarij...Še vedno ima svoj čar. To je prostor, kamor študenti radi zahajamo. V njem si lahko to, kar si." O "Študenti ste med tednom v Mariboru, Ljubljani, Kopru, Kranju.... Torej mora vaš klub odigrati svojo vlogo v Dolini predvsem preko vikenda. Se boste kaj trudili, da SŠK promovirate tudi širše? Dražen Markovič: "V Velenju res delujemo predvsem preko vikenda. 15. decembra pripravljamo v ljubljanskem K4 predstavitev kluba in letos izdanega CD-ja "Lignit". Nekaj dni kasneje bo ista predstavitev še v mariborskem STUK-u. Radi bi se torej odprli tudi navzven. V Mariboru imamo v ligi košarkarsko ekipo z imenom ŠŠK. Pomagamo pa tudi našim študentom pri raznih obštudijskih dejavnostih. " O Se ti zdi, da je ŠŠK dovolj odprt za študente iz Doline, da je dovolj študentov, ki se odzovejo vašim vabilom? Dražen Markovič: "Upam, daje dovolj odprt, bojim pa se, da med študenti ni dovolj informiranosti. Na tem bomo veliko delali. Pomagala nam bo tedenska rubrika v Našem času "Študent naj bo", pa sobotna radijska oddaja "V imenu sove". Razposlali bomo informator, ki upamo, da bo izhajal mesečno. Uredili bomo svoje strani na Internetu... Upamo, da se nam bo pridružilo več študentov iz Doline." O Koliko lokalna skupnost podpira vašo dejavnost? Dražen Markovič: "Mestna občina Velenje je vedno podpirala ŠŠK, močno podporo imamo tudi v gospodarstvu v Dolini. Upamo, dajo bomo tudi v nadalje obdržali, saj brez nje ne moremo uspešno delovati. Tudi velenjski Študentski in Mladinski servis nas redno financirata, z njima imamo sklenjeno pogodbo." O Ali je ŠŠK kaj posebnega v slovenskem merilu? Dražen Markovič: "Je. ŠŠK je nekaj posebenega morda zato, ker je drugačen od ostalih klubov. Večina študentskih klubov nudi le neko komercialno ponudbo; koncerte Vlada Kreslina, Ma-gnifica... To sicer ni slabo. ŠŠK je drugačen zato, ker je vedno ponujal alternativo - to so Dnevi mladih in kulture, CD Lignit je zelo alternativen... Razmišljamo tudi o tem, koliko je to dobro in koliko slabo, ker so se ljudje zelo razvadili. postali so komercialno usmerjeni. Tudi študenti. Bojim se, da današnji študenti ne razmišlja več tako, kot so znali pred 10 ali 15 leti. Upam, da bodo začeli več razmišljati o tem, kaj predstavljajo v neki državi. Vsekakor ne bi smeli le leno "ždeti" in čakati, da se nam vse ponudi na pladnju." O Prej si omenjal športne aktivnosti. Jih bo pod novim vodstvom več?" Dražen Markovič: "Mislim da. Spomladi bomo ob vikendih organizirali skupne ture gorskih kolesarjev, pripravljali bomo športno obarvane piknike, tudi Dnevi mladih in kulture naj bi bili še bolj športno obarvani. Še vedno pa organizirano rekreacijo v Dolini, Rdeča dvorana nam nudi karte po občutno nižjih cenah, kar s pridom izkoriščamo." O Kako pa kaže z vašim časopisom, z RIT-jo? Dražen Markovič: "RIT letos bo, za kar se moramo zahvaliti uredniku Juretu Trampušu, ki jo bo tokrat zaradi obveznosti pri podiplomskem študiju zadnjič urejal. Izšla naj bi februarja." ■ Bojana Špegel 8 kaš čas 107,8 MHz 3. decembra 1998 KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... TONY CETINSKI - »A 1« Pri založbi Dallas records je svoj novi album, četrti po vrsti, izdal eden najpomembnejših pop pevcev hrvaške glasbene scene devetdesetih - Tony Cetinski. Po izredno uspešnem tretjem albumu »Ljubav i bol«, ki je postregel s številnimi uspešnicami (»Zauvjek tvoj«, »Tvoje tijelo«, »Ja sam zaljubljen«...) in je izšel pri založi Zg Zoe music, se je Tony razšel z znanim hrvaškim producentom in avtorjem Guidom Mineom in staro založbo in vstopil v novo obdobje svoje bogate kariere. To se je začelo pred letom dni, ko je na zadarskem festivalu nastopil s skladbo »Kao nekad«, s katero je osvojil prvo nagrado občinstva. Tej skladbi je v letošnjem letu sledila uspešnica »The game«, ki jo je napisal član skupine Parni Valjak, Husein Hasanefendič - Hus, za promocijo istoimenskega filma z Michaelom Douglasom na Hrvaškem. Ta skladba je začrtala nadaljni glasbeni razvoj Tonija Cetinske-ga. ki sicer še vedno ostaja zvest modernemu pop zvoku, ki se spogleduje z elementi soul glasbe in katerega glavna odlika je odlična vokalna interpretacija. Pri nastanku albuma »A 1« so sodelovale številne znane hrvaške pop zvezde in najboljši studijski glasbeniki. Med njimi najdemo člane skupine Songkillers, dve pevki iz skupine Di-vas in pihalno sekcijo skupine Cubismo. Tudi med avtorji so znana imena: Husein Hasanefendič, Boris Novkovič in San-dro Sageno. Prvič seje tokrat kot avtor preizkusil tudi sam Tonv Cetinski v skladbi »Ritam noči«. Album je produciral znani hrvaški producent Nikša Bratoš, ki se v nekaterih skladbah pojavlja tudi kot glasbenik, po mnenju poznavalcev pa naj bi s tem albumom kandidiral tudi za laskavo titulo producent leta. Na albumu je sicer dvanajst skladb, med katerimi najdemo tudi eno priredbo, in sicer skladbo »Diavolo in me«, pred leti uspešnico italijanskega pevca Zucchera in obe zgoraj omenjeni skladbi (»Kao nekad« in »The game«). Hrvaški mediji so izid albuma že nekaj časa nestrpno napovedovali, težko pa gaje pričakovala tudi publika. Zanimivo je, da je še pred hrvaškim izidom album uradno promocijo doživel v Sloveniji, z uradnim izidom 23. novembra. a MiČ Novinarke s celjskega (tretja z leve direktorica Term Zreče Marija Deu) se na Rogli niso mogle načuditi, koliko se je spremenilo od lani na letos, (foto: bš) Pravi naslov V decembru nas obiščejo kar trije prijazni možje - Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Nihče od njih ne pride praznih rok in vsi trije zelo dobro vedo, da je treba vsako darilo izbrati pozorno in imeti v mislih tistega, ki ga bo z njim obdaril. Zato ti trije prijazni možje znajo prisluhniti, ko se ljudje pogovarjajo o tem, kaj se kje dobi in kje je ugodneje. Berejo Naš čas in poslušajo Radio Velenje. Ce jim želite tudi vi sporočiti kaj iz svoje bogate pred praznične ponudbe, potem se obrnite na nas, po telefonu 898 17 50 in svetovali vam bomo kaj in kako, da bo vaše sporočilo doseglo prave može in pravi namen. Sicer pa v teh dneh v redakciji Našega časa gorijo luči dneve in noči. Nastaja almanah treh občin, zahtevno in obsežno delo, ki bo izšlo še ta mesec, in ki je podroben in strnjen pregled vsega, kar se je letos dogajalo v tem prostoru. Ni dogodka, ki ne bo vsaj z enim stavkom zabeležen v njem. V Uniorju - turizem, Termah Zreče pa so znova gostili novinarke s celjskega območja. To je postala že stalnica. Letos so jih popeljali tudi na zasneženo Roglo, kjer je bila že v soboto prejšnji teden smuka kot se *R ) JSKIINGASOP SUNNY ORCHESTRA Čeprav skupina Suriny Orchestra ob-sataja že častitljivih devet let, je njihov prvi album izšel šele pred kratkim. Skupina, ki je nastala po razpadu zasedbe Afro Sound, se je po dolgih letih preigravanja reggae uspešnic in afriške glasbe odločila, da vendarle preizkusi tudi svoj avtorski potencial in pred približno letom dni v slovenski glasbeni prostor lan-sirala dve skladbi: uspešnico "Odhajam" in priložnostno božično skladbo "Afro božič". Leto dni po tem je tu njihov prvi album z naslovom "Tat z naslovom "l\la drugi strani sveta", na kateri je objavil deset skladb. Devet je doslej še neobjavljenih, ena, skladba "Še nocoj", pa je izšla že na njegovem prejšnjem albumu. Od novih skladb je že bilo mogoče slišati skladbi "Na drugi strani sveta" in svojo glasbo opisujejo člani žalskega kvarteta. Izdelek z naslovom "Mora" je izšel pri založbi Corona, s katero so Interceptorji pred kratkim začeli sodelovati. Na ploščo so stlačili enajst skladb, večinoma posnetih že leta 1997 v studiu J & M Kraj-nik, pod budnim in natančnim ušesom enega najbolj znanih slovenskih tonskih mojstrov in produ-centov Tonija Jurija. EDYTA GORNIAK Edyta Gorniak je ime, ki marsikomu Easton, pa pravi, da gre za odličen album in pevki napoveduje bleščečo in uspešno kariero. ROBBIE VVILIAMS Potem ko je bil dolga leta nekakšen misfit super popularne fantovske zmikavt", ki poleg omenjenih dveh skladb prinaša še devet novih, med katerimi so nekatere priredbe skladb tujih avtorjev, kar nekaj pa je pravih avtorskih skladb, za katere je najbolj zaslužen vodja skupine Mare Prašen. Skladbe so lahkotne, odigrane v reggae ritmu in zato zelo primerne za radijske programe. Plošča je izšla pri založbi Corona. RAF Rafael Zupane - RAF je pred kratkim izdal svojo tretjo samostojno ploščo "Tanja", za kateri je zelo delovni RAF posnel videospota, pa tudi skladbo "Dan slovesa", s katero se je predstavil na letošnjih Melodijah morja in sonca. Skladbe je samostojni in neodvisni Rafael posnel v Studiu 94 v Kamniku, pri tonskem mojstru Miranu Antoninu, ki je tudi koprodu-cent albuma. Vse skladbe so seveda delo samega izvajalca, izšle pa so pri njegovi lastni založbi Superraf Records. Sam svoj mojster torej. INTERCEPTOR Žalska energetična rock'n'roll skupina Interceptor je v teh dneh na slovensko rockovsko tržišče iztisnila še eno tlačenko (izraz je njihova pogruntavščina za slovensko zgoščenko). To je njihov tretji izdelek z rock'n'rollom na 380 voltov, kakor, v odklanjanju predalčkanja glasbe, nekoliko domače. Dekle v resnici prihaja s Poljske, staro je 25 let in odlično izgleda. V svoji državi je velika zvezda pop glasbe, njene plošče pa dosegajo naklade blizu pol milijona. Lep videz, dober glas in talent ni ostal neopažen tudi zahodnim producentom. Tako je Edyta pred tremi leti prvič odšla v London, kjer je najprej zelo izboljšala svojo angleščino in nato posnela in izdala tudi prvi album na zahtevnem zahodnem pop trgu. Naslov albuma je preprost - "Edyta Gorniak", njegov producent Chris Neil, ki se lahko pohvali s sodelovanjem s Celine Dion, Cher in Sheeno skupine Take That, kjer je predvsem skrbel za škandale in na koncu s svojim odhodom iz skupine tudi povzročil njen razpad, je svojo originalnost uspešno vnovčil skozi samostojno kariero. Ta ravno v tem času dosega svoj vrh. Po izdaji zadnjega albuma Tve Been Expecting You", ki prinaša trenutno uspešnico "Millenium", se je Robbie okitil z lovoriko evropskega MTV-ja za najboljšega glasbenika leta, končno pa mu je uspelo tudi v zasebnem življenju. Po dolgih letih pijančevanja, ljubezenskih afer in škandalov, je sedaj srečno zaročen z Nicole Appletone, članico dekliške skupine Ali Saints. Album "l've Been Expecting You" je pri nas založila založba Dallas. m MiČ šika. Sicer pa so v Uniorju in Termah podjetni, da je kaj. Vedno znova presenetijo s čim novim. Edino nekaj ostaja pri njih po starem: njihova prislovična prijaznost. Na tako lahko naletite le malo kje. Nič čudnega potem, da se udi novinarke (in seveda novinarji) s celjskega tako radi ustavijo pri njih. Ne samo takrat, ko jih povabijo tudi takrat, ko se tja povabijo sami. ■ mkp Emcejev Hora legalis Irska - dežela Ginnesa V soboto, 28. novembra, ob 21. uri bo v Mladinskem centru Velenje potopisno predavanje Dražena Markoviča. Z diapozitivi bo predstavil svoje potovanje po Irski. Vstopnine ni. Sredina peta za otroke V pričakovanju novega leta V tokratni Sredini peti, ki jo v Mladinskem centru Velenje pripravljajo MZPM Velenje, klub Mladi za mlade in Mladinski center Velenje, bodo otroci izdelovali okraske za novoletno jelko in jo pod vodstvom Natalije Milešič tudi okrasili. Svoje otroke lahko pripeljete v Mladinski center Velenje v sredo, 2. decembra, ob 17. uri (od tod tudi ime Sredina peta) in v času, ko otroci ustvarjajo, poklepetate v Galeriji centra ali se v KJbernetski kavarni Kunigunda izgubite v internetu. LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.293) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Nas čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 29. novembra: 1.BRATJE IZ 0PL0TNICE: Na plesu 13 glasov 2. IGOR & 11: Lunco bom vprašal 10 glasov 3. GOLIČNIK: Ti si rib'ca, jaz.. 5 glasov 5. NAGELJ: Naš mali vragec 1 glas 5. VERDERBER: Staro vino 1 glas Predlogi za nedeljo, 6. dece mbra: 1. CVET: Ostrovrhar 2. GALIČ: Naš maček 3. KOROŠKI JEKLARJI: Kotuljski playboy 4. PET0VI0: Na poročni dan 5. ZASAVCI: Zelena bratovščina Vili Grabner J BOBNARSKI i SPEKTAKEL r V VELENJU I Mladinski Center Velenje v sode-I lovanju z MKC Maribor v sobo-| to, 5. decembra ob 20.00, organi-I žira bobnarski in pirotehnični I spektakel. Nastopili bodo The Stroj in sicer na ploščadi pred Mladinskim Centrom Velenje. Koncert bo uvod v otvoritev razstave računalniških grafik Leo-J narda Rubinsa. Otvoritev bo po koncertu v Mladinskem Centru benih glasbenih izkušenj, ne zdi več tako presenetljiva. Se manj pa odločitev, da vse instrumente izdelajo sami. The stroj je v dobrem letu dni opravil več kot trideset nastopov na najrazličnejših lokacijah (prazne tovarniške dvorane, kamnolomi, diskoteke, rudniki, ...) in vanje vključil tudi nekatere elemente plesa, performansa in Velenje. Vstopnine ni! Tolkalska zasedba The Stroj je pričela z delom v začetku leta 1997. Tako izbira članov kot tudi različnih ritualov, ki počivajo na močnih ritmičnih podlagah. Pred časom so sodelovali z Demolition Group pri snemanju skladbe Temni angeli usode in s pirotehniki Teatra Gromki pri ambientalnem spektaklu Baza. Prisrčno vabljeni! ■ Zalika instrumentarija in glasbenega pristopa korenini v njihovem glasbenem prepričanju, da je dobršen del sodobne glasbene produkcije izgubil velik del prvotnih glasbenih atributov, ki bolj kakor na podobi slonijo na neposrednem, "telesnem" izvajanju glasbe same. V tej luči se ideja o osemčlanski skupini tolkalcev, ki z izjemo dveh pred tem ni imela takorekoč no- 3. decembra 1998 KULTURA Naših m i Jutri ob 19. uri v Galeriji otvoritev razstave Štirje velenjski ilustratorji Pogorele, Neda Hafner in Peter Groznik so vsi ilustrirali najmanj eno knjižno delo. V Galeriji se bodo predstavili z originalnimi risbami za knjižne ilustracije, ki bodo zagotovo zanimive tako otrokom, mladim kot Jutri ob 18.h bodo v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje odprli novo razstavo. Za tokratni december so se odločili, da predstavijo štiri mlade ilustratorje, vse Ve-lenjčane. Urška Stropnik, Tanja starejšim. Posebnost tokratne razstave je zagotovo v tem, da bodo tri torke, 8., 15. in 22. decembra, ob 17. uri pripravili ustvarjalne delavnice za najmlajše, ki jih bodo vodili vsi štirje ilustratorji. Mladi bodo iz starih katalogov pod njihovim vodstvom izdelovali kolaže, ki jih bodo prav tako razstavili v Galeriji. ■ bš Janko Jevšnik s sliko Ma pridobljena s prodajo slik, predstavljajo za nas velik zalogaj, katerega nismo pričakovali, vsaj tako izdatnega ne. Lahko mi verjamete, da bomo ta denar porabili kolikor mogoče racionalno. Se enkrat bi se rad po tej poti zahvalil v svojem imenu in imenu vseh staršev oziroma vseh, ki živimo v Šentilju, Društvu šaleških likovnikov, posebej tistim posameznikom, ki so tisto avgustovsko soboto v precej neprijetnem vremenu po našem kraju ustvarili dela, ki so nam navrgla tako lepo vsoto." ■ M. H. Medveda "Šola v Šentilju" (Foto: Kolar) Portreti slovenskih športnikov ŠOŠTANJ - V Mestni galeriji v Šoštanju bodo dre-vi ob 18. uri odprli razstavo portretov slovenskih športnikov, delo akademskega kiparja _ Antona Hermana, Leon Štukelj in naši olim-pijci. ■ mkp Šentilj 1996 Prva številka Našega časa v letu 1996 (veljala je še vedno 130 SIT) je izšla 11. januarja. Tako, kot se za zimo spodobi, sta bili na naslovnici fotografiji z zimskima motivoma, a žal, ne z romantičnima, saj sta obe fotografiji zelo zgovorno pričali o težavah, ki sta jih povzročila obilen sneg in žled. Tudi uvodnik z naslovom "Veliko težav in ogromna škoda" je bil posvečen zimskim težavam: "Kritične razmere, ki jih je v začetku tega tedna povzročil žled, so bile po vsej Sloveniji, razen na Primorskem. Mnoge ceste so bile zaprte, bodisi zaradi poledice, bodisi zaradi drevja, ki se je lomilo in padalo na cestišče. Najbolj kritično je bilo na Štajerskem, cesta Arja vas - Velenje je bila v ponedeljek, 8. januarja, v Pirešici zaprta ves dan, tudi v torek, 9. januarja, dopoldne, so še pri-hajalaporočila o tem, daje cesta na odseku Pire-šica - Črnova zaprta. Veliko težav so imeli delavci, ki so odstranjevali grozeče drevje, policisti, ki so spremljali in preusmerjali promet preko Dobrne ali Polzele in potniki, ki so zamujali na delo in v šolo. V Zgornji Savinjski dolini je žled povzročil še dodatno katastrofo: podirajoča drevesa so uničevala daljnovode in nizkonapetostno omrežje in več kot polovica Zgornje Savinjske doline je ostala brez elektrike. Brez te so bili ponekod tudi v Šaleški in Spodnji Savinjski dolini. Pod bremenom zmrznjenega snega in ledu so pokale veje. padala pa so tudi cela drevesa. V Starem Velenju je na dvorišče Starega trga 15 padlo drevo, ki je pod seboj pokopalo dva avtomobila: stoenko in opel cabrio." Vreme je zares nepredvidljiva nadaljevanka, ki kar traja in traja in bo še dolgo trajala, kljub temu, da je brez scenarista in režiserja. V drugi številki Našega časa v letu 1996, izšla je 18. januarja, je bil na športni strani objavljen članek z naslovom "Bravo, Katarina!": "Katarina Srebotnik, odlična velenjska teniška igralka, je s svojo igro v Ameriki navdušila vse ljubitelje tega belega športa v Šaleški dolini in gotovo tudi v vsej državi. Katarina je postala svetovna prvakinja na turnirju Orange Bowl v skupini do 14 let, svojo veliko nadarjenost in znanje pa je dokazala tudi na dveh svetovnih turnirjih do 18 let. V glavnem mestu Kostarike je prišla do polfinala (turnir je bil drugi najmočnejši), prejšnji teden pa je igrala na turnirju v Caracasu, kije bil jakosti A, torej najmočnejši. Tu je prišla do četrfinala, kjer jo je premagala Slovakinja Urličkova s 6:3 in 6:4, v igri dvojic pa je s soigralko, Američanko Martines-sijevo, izpadla šele v polfinalu. Po teh turnirjih ima Katarina 215 točk, seveda v konkurenci mladink do 18 leta, 110 točk pa je zbrala tudi v igri parov." No, Katarine ti uspehi niso uspavali, saj niza uspehe enega za drugim in se vse bolj približuje tudi najboljšim teniškim igralkam na svetu. ■ dk V Budimpešti razstava del štirih Slovencev 5 let vokalne skupine Orfej V sklopu kulturnega življenja v Šentilju zavzema zelo vidno mesto zborovsko petje, saj delujejo kar štirje pevski zbori: mešani, ki je lani praznoval svojo 50. obletnico obstoja in delovanja. Več kot 40 let ga je vodil znani organist in pevovodja Martin Jelen - Tinček. Njegovo poslanstvo nadaljuje njegova vnukinja, ravno tako dobra or-ganistka in zborovodkinja Simona Zaveršnik, sicer študentka akademije za glasbo v Ljubljani. Potem je tukaj še mladinski zbor, ki ga vodi Albina Lindič, dekliški poje pod vodstvom Lucije Do-linšek in otroški, ki se je pred kratkim zaradi starostne meje preimenoval v vokalno skupino Orfej. Tudi ta zbor deluje pod vodstvom Simone Zaveršnik. Pričeli so pred petimi leti in se v tem času udeležili številnih koncertov, med njimi tudi dobrodelnih. Vsako leto pripravijo svoj samostojni koncert. Vztrajnost, natančnost in velika ljubezen do petja, vrline, ki odlikujejo to mlado zborovodkinjo in ves zbor, so pripomogli, da so bili uvrščeni Spominski posnetek s svečanega koncerta v domači cerkvi. med najboljše pevske zbore v Šaleški dolini. Svojo peto obletnico uspešnega delovanja so mladi pevci proslavili s koncertom v domači cerkvi, kjer se je tudi pričela njihova pevska pot. Ob tej priložnosti so se jim za številne nastope in lepe trenutke zah- valili s cerkvene strani domači župnik, s kulturnega področja pa predstavnika KS in Kulturno prosvetnega društva Franc Sch-riner. Mladim pevcem in njihovi zborovodkinji tudi naše čestitke. ■ M. H. Jutri premiera Plesnega teatra iN "Slovenska pokrajina" med 19. novembra so v stavbi madžarske Socialdemokratske Šaleški likovniki za šolo Vrtec Ciciban Moje m Ženska, Jutri ob 19. uri se v velenjskem Domu kulture obeta prava poslastica za ljubitelje sodobnega plesa - plesni večer, na katerem bodo plesalke Plesnega teatra iN iz Velenja, ki ga vodi Nataša Mavec - Krenker, premierno predstavile plesno predstavo z naslovom "Ženska, ženske, ženski". Predstava bo zanimiva tudi zaradi glasbene spremljave, ki jo bosta v živo izvajala priznana glasbenika Alenka Goršič in Boris Štih. "Ženska, ženske, ženski..." je tipična "ženska" predstava, ki temelji na štirih portretih Pabla Pi-cassa. Na rahlo komičen način skozi štiri plesalke prikazuje razdrobljenost ženske v današnjem času: od otroštva, ko še išče svoj smisel, do starosti, ko je smisel že imela in ga izgubila nekje na poti med družino in kariero. Če si gledalec sname "rožnata očala" v peti plesalki zlahka spozna rezultat prehojene poti od otroštva, brezvoljnosti najstnice, preračunljivosti ženske srednjih let in skoija-vosti starejše gospe - torej celovito, skozi življenje tisočkrat gnete- stranke v Budimpešti otvorili razstavo del štirih slovenskih slikarjev, članov Šaleških likovnikov, ki bo na ogled do 12. januarja 1999. Razstava je tematska, saj dela predstavljajo slovensko pokrajino. Letos poleti so se Arpad Šalamon, Heda Vidmar - Šala-mon, Jože Hohkraut in Stojan Špegel udeležili tri tedenske poletne likovne kolonije, na kateri so dosegli lepe uspehe, Hohkraut in Spegel pa sta bila tudi nagrajena. Dvema najvidnejšima oblikovalcema ekoloških plakatov na Madžarskem so bila všeč dela vseh štirih avtorjev, zato sta pripravila posebno razstavo njihovih del, kije že na otvoritvi naletela na lep sprejem. ■ bš Otvoritve razstave v Budimpešti so se udeležili trije od štirih slovenskih slikarjev - poleg madžarskega likovnega kritika Losonczia Miklosa, ki je razstavo otvoril, stojijo Arpad Šalamon, Heda Vidmar Šalamon in Jože Hohkraut. ŠENTILJ - Društvo šaleških likovnikov, čigar zametki segajo v leto 1949, ko je nekaj posameznikov slikalo in razstavljalo po dolini, ni poznano samo po živahni dejavnosti na likovnem področju, ampak so to tudi ljudje, ki, če le morejo, prisluhnejo klicu dobrote. Tako je bilo tudi pred kratkim, ko so 20 svojih slik, ki so nastale v Šentilju in okolici, podarili tamkajšnji KS, ta pa jih je z njihovo pomočjo na dražbi prodala in ves izkupiček namenila za obnovo in dozidavo njihove podružnične osnovne šole. Vsota od prodanih del je presegla vsa pričakovanja, saj so iztržili skoraj milijon SIT. Večji del slik so odkupile delovne organizacije v Šaleški dolini. V Šentilju pa se lahko pohvalijo, daje ena izmed slik ostala tudi doma in sicer je delo Marcela Medveda "Šola v Šentilju" za znatno vsoto odkupil domačin Janko Jevšnik. Drago Kolar, sicer predsednik šolskega gradbenega odbora, je ob tej priložnosti povedal tudi tole: "Vsakdo, ki se je kdajkoli ukvarjal s podobnimi zadevami, ve, kako dragocena je vsaka pomoč, pa četudi samo z nekaj zidaki ali vrečo cementa. Sredstva, V letošnjem letu so se strokovni delavci vrtca Ciciban odločili, da z otroki pripravijo likovno razstavo na temo "Moje mesto - moj dom". Glavni cilj je bil otrokovo doživljanje sveta skozi njegovo likovno izražanje v svetu odraslih. Otroci so v vrtec prinašali na-različnejši material in spoznavali lastnosti in uporabnost. Ob tem so se sproščali, predvsem pa ustvarjali. Njihove risbice izražajo veliko veselja in zadovoljstva. Razstava je bila obogatena tudi s papirno plastiko, ki so jo predšolski otroci samostojno izdelali. Pri tem jim je glavni cilj spoznati bližnjo in širšo okolico vrtca, kar je bilo povezano s sprehodi, opazovanji... Spoznali so, da je Ve- Razstava, ki so jo pripra\ lenje zelo lepo in prijetno mesto. Pri skupnem ustvarjanju se je vsak posameznik trudil in s tem pripomogel k funkcionalnemu in estetskemu izgledu izdelka. Starši in obiskovalci so bili ob ogledu navdušeni nad stvaritva- i" malčki iz Cicibana, je vredna ogleda mi najmlajših ročic. Ker so želeli, da bi si razstavo ogledal širši krog stanovalcev občine Velenje, so po dogovoru z delavci Kovinotehne pripravili še razstavo v njihovi trgovski hiši. Vabijo vas k ogledu! ■ ženske, ženski Posnetek plesalk Plesnega teatra iN je nastal na eni od zadnjih generalk pred jutrišnjo premiero. Videno bo zagotovo všeč tudi vam... no in pregneteno osebo...," o predstavi pravi koreografinja in plesalka Nina Mavec - Krenker. Portreti žensk bodo zaživeli z gibi plesalk Katje Čater, Tjaše Praznik, Maje Škorič, Petre Tekavec in koreografinje. Predstava bo poslastica tudi zaradi glasbe; izbor A. Piazzola bosta v živo izvajala odlična glasbenika, flavtistka Alenka Goršič in kitarist Boris Štih. Kostumi so delo Urše in Tomaža Draža iz Pletilnega studia Draž, ki ju mnogi upravičeno uvrščajo med najbolj perspektivne slovenske mlade modne kreatorje, v domačem okolju pa sta verjetno kar malce prezrta. Sceno je oblikoval Vlado Vrbič, predstava pa je nastala v produkciji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje. Brez močne podpore nekaterih podjetij iz Šaleške doline bi bila težko tako bogata in dobra, kot je. Vsekakor vam jo toplo priporočamo v ogled! ■ bš MNENJA IN ODMEVI Spoštovani bralci! Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi« Vendar naj ne bodo predolgi Prispevkov, daljših »d 40 tipkanih vrstic in i več kot 80 znaki v eni vrsti ae bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Prispevek lahko prinesete tudi na disketi. ■ Uredništvo Planinci ne poznajo počitka Za nami je prvi del Planinske šole, kije že dolga leta načrtna oblika vzgoje in izobraževanja mladih planincev. Nihče od prijavljenih se ni ustrašil snega, ki je zapadel prav te dni. Na Paškem Kozjaku, ki je že tradicionalni sedež te šole, seje zbralo 22 mladih iz večine osnovnih šol v Velenju. Vsi imajo za seboj že kar nekaj planinskih poti in druženja v naravi. Tokrat so dobili še dragocene napotke, kako se pravilno obleči in napolniti nahrbtnike, kako varno hoditi in ob tem videti in doživeti naravo, pozorno so si ogledali diapozitive in prisluhnili opozorilom, daje narava prava učna delavnica za življenje. Veseli so bili prvih korakov ob vrvni ograji in kar pozabili na ozeble prste. Nočni pohod je bil zopet doživetje in po njem še druženje z ga. Podlesniko-vo, ki je prava "starosta" te oblike dela z mladimi. Mnoga doživetja z gora je strnila v zanimivi pripovedi, ob kateri so začutili, da je biti planinec lepo. Skupino je obiskal tudi predsednik Planinskega društva Velenje in dal mladim vzpodbudo za izobraževanje ter jih poleti povabil v planinski tabor. Drugi del šole bo prav tako na Paškem Kozjaku, ko jih čakajo nova predavanja in orientacijski pohod. Predavatelji so mentorji, planinski vodniki in drugi poznavalci narave, ki jim gre vsa zahvala za izvedbo šole, ki bo mnogim dala osnovno znanje za varno hojo v gore. ■ Magda Žist Na svidenje prihodnje leto! GABERKE - Krajevna organizacija Rdečega križa Gaberke je na že tradicionalno srečanje starejših občanov tudi tokrat povabila krajane, stare več kot 70 let. 63 je takih, srečanja pa se je udeležila približno polovica. Ostale bodo člani odbora obiskali na domu. Lepo je bilo videti nasmejane obraze , ki so z zadovoljstvom prisluhnili otrokom iz domačega vrtca, harmonikašem, saj je za marsikoga med njimi prav to srečanje edino doživetje v prednovoletnem času. Nekateri med njimi so s svojim nastopom pripomogli k prijetnejšemu razpoloženju, svoje je naredil še obisk Miklavža. Pridne in delovne članice krajevne organizacije pa so poskrbele za dobro večerjo. Med tistimi, ki so jih nagovorili, sta bila tudi predsednik Območnega združenja RK in šoštanjski župan dr. Bogdan Menih ter sekretarka združenja Darinka Herman. Slednja sta najstarejšima krajananoma -Marici Pepelnik (87 let) in 80 -letnemu Slavku Stropniku namenila še posebno pozrnost. Obljubili so si, da se prihodnje leto znova srečajo! Rafko Blatnik Z občnega zbora Univerze za 3. življenjske obdobje Velenje Stalni vir sredstev, še večje vključevanje članov v aktivnosti Sporočilo za javnost Minister za pravosodje g. Marušič je name naslovil pismo, v katerem me med drugim poziva, naj v imenu humanosti zastavim svoje prijateljstvo in stavkajočega Zupana odvrnem od nadaljevanja gladovne stavke. Zal sem moral takšno možnost odločno zavrniti iz več razlogov. 1. Da se je Zupan odločil stavkati do konca kljub izjemno nizkim temperaturam, v veliki meri botruje dejstvo, da so ga policisti skoraj 40 dni neprestano nadlegovali, ga mučili tako, da mu niso dovolili spati, ga po nepotrebnem vozili k sodniku za prekrške, mu protipravno zasegali osebne stvari in mu pri tem odtujili denarnico, v kateri je bilo 500.000,00 SIT gotovine in ga tudi na druge načine javno poniževali. Takrat sem Vlado RS večkrat in odgovorna ministrstva pozval, naj stavkajočega ne nadlegujejo in naj se z njim postopa humano, vendar nikoli nisem dobil odgovora. 2. Večkrat sem pozval Vlado RS, naj čimprej pristopi k razumnemu dialogu, vendar se na moje pozive niso odzvali iz razlogov humanosti, na kar danes pozivajo mene, jasno pa je, da bi se lahko stavka v takratni fazi še ustavila. 3. Osebno ne morem in ne želim vplivati na osebne odločitve posameznikov, sploh če je nesporno, da ima stavkajoči za svoje zahteve trdno pravno pdolago. Zupan se je za stavko proti krivicam, ki so mu bile povzročene s strani državnih organov, odločil sam in sam se bo odločil, kdaj in pod kakšnimi pogoji jo bo prekinil, če je bo prekinil. Poleg tega pa nihče nima pravice od mene zahtevati, naj stavkajočega odvrnem od stavke v trenutku, ko je njegova telesna izčrpanost dosegla zaskrbljujočo mejo in je njegova telesna teža 38 kg pri 1,80 m višine. Fotografije stavkajočega, ki so bile narejene 7. 11. 1998, si lahko ogledate na: http://www.republikanci.si/zu-panl.html. Tako bo morala vladna stran rešiti zaplete, ki jih je povzročila sama, s tem ko je svojim organom dovolila zlorabo oblasti za protipravno preganjanje posameznikov. Povsem razumem, kako lepo jim je bilo, ko so stavkajočega protipravno preganjali in o tem obveščali novinarje, ki so o tem obveščali javnost, pa pri tem niso vedeli, kako so bili izrabljeni za dosego nizkotnih ciljev nekaterih predstavnikov državnih organov. Ali bodo novinarji o dejstvu, da v stavkajočem Zupanu ugaša življenje na pločniku pred vladno palačo, medtem ko se bori za svoje pravice in dostojanstvo, poročali ali ne, pa je zgolj stvar njih samih in njihovih predpostavljenih, kot pa kogarkoli drugega. Darko Zupan se je odločil za stavko, da bi dosegel popravo krivic, ki so mu bile povzročene in ne zaradi novinarjev in javnosti, zato ga razne medijske blokade in javna mnenja ne zadevajo. Iz odmevov, ki prihajajo iz tujih medijskih hiš in političnih vodstev posameznih držav, pa je moč opaziti, da se nikakor ne morejo načuditi molku "neodvisnih medijev" v Sloveniji. Prav je, da Vlado RS in novinarje skrbijo premraženi in lačni begunci na Kosovu, še bolj prav pa bi bilo, da bi najprej pometli pred svojim, pragom in poskrbeli za svoje lačne in premražene državljane. ■ Adolf štorman Opravičilo V prejšnji številki sem v sestavku z naslovom Cestne težave v Zgornjem Florjanu, objavljenem v rubriki Mnenja in odmevi, med drugim zapisala: Predsednik KS Silvo Mežnar je od krajanov že pred štirimi leti pobral denar za izgradnjo vodovoda v višini 20.000,00 sit. Prav je: 10.000,00 sit. Za napako se opravičujem ■ Ana Lesjak Pikin festival Začenja se mesec december. Skoraj večina Velenjčanov je že pozabila Pikin festival, kjer so se otroci, mlajši in starejši, igrali, ustvarjali in odkrivali zanimive stvari. Med tistimi, ki ga še niso pozabili, pa nas je gotovo kar nekaj študentov, ki smo na festivalu opravljali različna dela. Med delom so določili vse ure, katere bodo trgali zaradi tega in onega, pa še za kosilo, med festivalom so vzeli po eno uro za obrok (o prehrani med festivalom je bilo slišati tudi v eni izmed oddaj na velenjskem radi- ju). Ampak to je minilo. Ostalo je dejstvo, da je od končanja del, ki smo jih opravljali, minilo dva meseca, plačila pa še ni! Pa me zanima, g. Matjaž Črnovšek, če ste vi in vam podobni tudi v pričakovanju septembrske plače? Stavim, da ne! Verjemite, da smo vsi delali, ker denar potrebujemo in ne, ker nas delo kakorkoli veseli. Tudi vaš motiv je bil denar, če izvzamemo ugled, ki vam še kako prija. Ne govorite mi, da ni denarja za plačilo, kajti za vas in "smetano" ga prav gotovo ni zmanjkalo. Ena izmed povabljenih je bila tudi Štefka Kučan in zanima me, kako bi odreagirala, če bi bila seznanjena tudi z zakulisjem vsega festivala. Mogoče je bolje, da ne ve. Kaj pravite? Prosim, da nikar ne odpisujete ali kako drugače ohranite svoj ponos. Edino kar sprejmemo je pošteno plačilo za pošteno delo (morda čakate na Sv. Miklavža?)! ■ Pikice in Pikci Ukiniti osnovno šolo v Velenju Po prvih uradnih tezah o težnjah vodstva občine, da ukine Osnovno šolo Gustava Šiliha, je imel njen Svet šole skupaj s Svetom staršev in kolektivom sestanek z županom in predstavnikom Urada za negospodarske dejavnosti. Na tem sestanku smo izmenjali argumente za in proti ukinitvi. Istanoviteljevi argumenti so materialni in izhajajo iz preprostega računa, za koliko seje število otrok v 10 letih zmanjšalo, preračunano v oddelke, kar znese število oddelkov ravno ene šole. Pri tem pa ni upošteval, kako natrpane so bile šole pred tem in da je še danes 14 oddelkov (za pol šole) v dveh izmenah. Če bo ustanovitelj spoštoval zakonodajo, potem ne more zapreti nobene šole, kajti po Uredbah ministrstva za šolstvo (Uradni list, 3.3. 1998) je najprej dolžan odpraviti dvoizmenski pouk. Status katerekoli šole pa se lahko spremeni šele, ko ima ta manj kot osem oddelkov. Naslednja njegova naloga pa je zagotoviti kvaliteten prehod v de-vetletko, ki zahteva tretjino več prostorov kot klasična oblika osemletke. Tudi napovedovanje nadaljnjega upadanja števila otrok ne sloni na resničnih podatkih. Šole imajo v nadaljnih šestih letih zagotovljen vpis v prve razrede po dva oddelka na šolo. Število oddelkov se bo zmanjševalo le še 7 let, ko se bo število dveh oddelkov pomikalo proti osmemu razredu, seveda z odstopanji navzgor (na predmetni stopnji po 3 oddelki) zaradi priliva iz podružničnih šol. Torej bi po 6 letih šole štele po 18 do 20 oddelkov. Pedagoška znanost je že zdavnaj dokazala, da je na šolah z manjšim številom učencev (okrog 300) veliko manj nasilja med otro- ki, manj vzgojnih problemov, večja vzgojna moč ter skrb za vsakega posameznega otroka. Če pa se zmanjša še število učencev v posameznih oddelkih, se močno zveča tudi izobraževalna učinkovitost in učinkovitost motivacije zanjo. Upamo, da bo zmagala skrb za otroke in želja, da jim damo čim boljše pogoje za izobraževanje in njihovo duhovno rast in da vsega tega ne merimo s tržnimi zakonitostmi ter prihranjenim denarjem. Zato smo prepričani, da bodo tudi starši učencev vseh velenjskih šol povzdignili svoj glas proti ukinjanju šole na eni strani in zato trpanju otrok vj>reostale šole. Če bi ukinili OŠ G. Siliha, bi morali preseliti 500 otrok na ostalih pet šol. ■ Kolektiv OŠ Gustava Šiliha M. Savor Spoštovanje potrošnika V Erini trgovini v Velenju sem kupila že na oko, predvsem pa za kuho, okusni izdelek Mesne industrije Radgona - kuhane, narezane, zamrznjene vampe. Hotela sem jih pripraviti točno po priloženem receptu na ovitku, a na žalost prepozno ugotovila , da ima tiskarsko napako (10 dkg, namesto 1 dkg drobtin). Proizvajalca sem na napako opozorila in bila čez nekaj dni nadvse prijetno presenečena. V zahvalo za opozorilo so mi namreč poslali 1 kg njihovih izdelkov. Proizvajalcu se iskreno zahvaljujem za tako lep odnos do svojega kupca! ■ Vida Lipnik, Škale Skrb za izobraževanje in družabnost upokojencev v treh občinah v Velenju je prevzela Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje, ki deluje v An-dragoškem društvu Velenje. Se dvanajstič seje Univerza sestala na rednem letnem občnem zboru in v navzočnosti štiridesetih članov, mentorjev in ani-matoijev kritično pregledala delo v letu 1997. Kljub kritičnosti razprave lahko ugotovimo, da se je delo krožkov od lanskih 29 razširilo še s petimi novimi. Tako šteje društvo sedaj 301 člana. Med krožki si je posebno pozornost zaslužil likovni, saj mu je Andragoško društvo Slovenije podelilo edinstveno prvo pisno priznanje za delo na likovnem področju. O posebnih uspehih lahko govorimo v literarni skupini, v kateri so lani izšle kar tri knjige in dva literarna večera. Pa kaj bi naštevali. Občni zbor je razpravljal o programu dela v tej sezoni, se zahvalil Ljudski univerzi in Šolskemu centru za brezplačno posojo prostorov, obema občinama pa za dotacijo. Direktorica Univerze, ga. Erika Veršec, je predlagala za razširjeno in še bolj kvalitetno delo udeležencev polprofesionalca, ki bi stvari zgrabil tudi ekonomsko. Res je, stalnih virov za tako veliko izobraževalno organizacijo ni. Potrebni bodo tudi nekateri drugi elementi za uspešno izobraževanje kot fotokopirni stroj, kasetnik, domača in tuja literarna in še kaj. Društvo se bo na prvi redni seji o vsem še posvetovalo in sklepalo. S primerom literarnega večera, družabnih prireditev, kot so jih uveljavljali že doslej, bo potrebno vabiti vanje vse predstavnike javnega življenja in gospodarstva. Le tako bo mogoče "izdreti" sredstva za nemoteno delovanje društva, ki se je močno zavzelo za vse v tretjem življenjskem obdobju, obdobju jeseni življenja, kot temu radi pravimo. Prepričani smo, da bo to društvo z društvi upokojencev uspelo v svojem nadaljnem delu in tako jesen vsem aktivnim članom polepšalo z družabnostjo in ustvarjalnostjo. ■ Vis IMA m i z£,m Vse v taboru se dogaja zelo * počasi. Moški so pretežno velike • postave, oblečeni v kavbojke in . majice z reklamnimi napisi. Vse, J kar delajo, delajo zelo počasi. • Večkrat brez potrebe kam odi- • dejo in se spet vrnejo. Lenobno se J nam približujejo. • Ponudijo nam hrano na plitvi • leseni skledi v kateri je predvsem J sočivje, oreščki in ličinka. Potem • največji moški kar z najbližjega * drevesa nabere nekaj listja in ga * priloži v skledo. Na eno porcijo • pripada po ena gosenica "vičiti", • ki jo spečejo na odprtem ognju, J da postane hrustljava. Dolga je • kakih 7 cm, bele barve in jo je • moč deliti tudi s trganjem po J členkih. Otroci pokažejo, kako • se jedo gosenice. Še žive prime- • jo za zadek, da se zvijajo in jih z J užitkom počasi nesejo k ustam. • No, jaz poskusim rajši čimbolj • popečene in pepelnate. Pri takih J se okus po gosenicah izgubi. • 3. december 1998 TO IN ONO MS VAS 11 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Prijateljski nasvel vam bo pomagal, da se boste Izognili pravi katastrofi na čustvenem področju. Spet boste namreč videli nekaj povsem drugega v povsem običajni stvari kot vaš partner. Ko boste zadevo rešili in si morali priznati, do ste jo v dani situaciji rešili zelo dobro, se morate zahvaliti prijatelju. Sploh, ker je eden redkih iskrenih, ki vam je še ostal. Ko vas bodo v naslednjih dneh povabili v svojo družbo stari prijatelji, za kotere si že dolgo niste vzeli časa, se ne izgovarjajte in privolite. Previdno z denarjem. BIK OD 22.4. DO 20.5. Po začetnih zapletih bo kasneje šlo vse tako, kot ste si zamislili. Ie ave bodo mojhne.lo vas bo ohrabrilo in pokazali boste, kaj vse zmorete. Zato boste pridobili ugled tudi v očeh tistih, ki niso več zaupali v vas. Po svoje so imeli prov, a krizno obdobje je za vami. Pred vami pa lep čas ustvarjalnosti in kreativnih idej, ki jih nikar ne držite le zase, saj so predobre, res poje tudi, da jih sami ne boste zmogli uresničiti. Počasi vam bo skupinsko delo postalo všeč. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Ialjubili se boste, vendor le za nekaj krotkih dni. (e boste ob tem malce izgubili živce, se nikar ne čudite. Ugotovili boste, da vas nekateri ljudje, ki vas privlačijo, enostavno preveč izkoriščajo, da bi se lahko iz vsega skupaj razvilo zdravo čustvo. Nikar ne hitite, čas bo prinesel svoje, predvsem pa boste že kmalu spoznali nekoga, ki vam bo resnično spremenil življenje. Zato bodite do ljudi iskreni in takšni kot ste v resnici. RAK OD 22.6. DO 22.7. Nerodno vam bo govoriti o čustvih, čeprav bodo tokrat globoka in iskrena. Nič čudnega, saj se o njih niste imeli nikoli navado pogovarjati, navada pa je ie vedno železna srajca. Zanje čase ste precej napeti. Malce je kriva megleno jesen, malce pa sami, ker se preveč zapirate med štiri stene. Naj vas potolažimo, da bo to jesen melanholija hitro izginila, potem pa boste zaživeli veliko bolj prijetno in zanimivo. Sploh, ker se vam bo v kratkem izpolnila velika in stara želja. LEV OD 23.7. DO 23.8. Partner vam bo stal ob strani, kar sicer ni ravno njegova odlika. Nevšečnosti vam bodo tokrat povzročali prijatelji, ki jim vaše ravnanje ne bo všeč ravno zato, ker jim bo tuje. Poskušajte jim pojasniti, zakaj ste se odločili tako, kot ste se, soj bo tako za vse lažje. Ce kateri od njih vseeno ne bo hotel razumeti, ga pustite na miru. Ste namreč na povsem pravi, čeprav ne ravno lahki poti. Zdravje vam bo ob koncu tedna malce ponagajalo, zato pazite tudi na prehrano. Zadnje čase se obnašate, kot da ste kanla za smeti, kar se bo poznalo tudi na tehtnici. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Ce boste znali ostati hladnokrvni, se vam uspeh ne bo izmuznil iz rok, kar ste si po vsem tem času tudi zaslužili. A to boste vedeli le vi in redki tisti, ki vas dobro poznajo, vsi ostali pa si bodo brusili jezike, ker bodo situacijo povsem napok ocenili. Ce bosfe uspeha veseli, to tudi pokažite. Nikar ne skrivajte sreče v temnih kotičkih svoje duše, saj boste z dobro voljo veliko pripomogli k odličnemu razpoloženju vseh okoli TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Izkušnje so vas naučile, da boste morali biti v prihodnje nekoliko bolj potrpežljivi. Drugače se kaj lahko zgodi, da boste zapravili tudi stvori, ki ste jih imeli že v rokah. Vsekakor pa ne boste nič dosegli, če boste osebam, ki vam lahko resnično pomagale, grozili s stvarmi, ki jih verjetno nikoli ne boste mogli uresničiti. Poskusite s prijaznostjo in kakšno uslugo. Presenečeni boste, ko boste opazovali, na kako plodna Ha bodo padla takšna dejanja. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Čeprav se vam bo v začetku zdelo, da ste zašli v slepo ulico, boste tokrat zelo hitro našli izhod iz nje. Sploh se ne zavedate, da imate že nekaj let več sreče kot pameti, vaše največje sreče pa že nekaj časa ne opazite in ne negujete tako, kot si zasluži, lo je vaš partner. Ce se ne boste spremenili, se nikar ne čudite, če mu bo lepega dne v bližnji prihodnosti prekipelo in bo vajino skupno življenje postavil na glavo, tu in tam boste morali pozabiti na svojo sebično naravo in se posvetiti tudi tistim, ki z vami deli- jo življenje. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Srečni boste, ker se vam bo uresničila dolgoletno želja. Malo manj srečni bosfe, ko bosfe poskušali čez noč uresničiti svoje sanje. Ne bo šlo kot po maslu, saj je življenje zelo nepredvidljivo in polno presenečenj. ludi tokrat jih boste spoznali kar nekaj, a kaj hudega ne bo. Dobra novica je že na poti, za sabo pa bo potegnila veliko delo in truda. Ker zadnje čase živite precej ležerno, vas bodo dnevi, ki prihajajo, kar malce utrudili. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Bilo bi več kot dobro, če bi čim prej opustili stare razvade, ki vam vedno bolj načenjajo zdravje. Ponujajo se vam namreč nove, ki ne le, da bi bile bolj zdrave, če bi jih vzeli zo svoje, bile bi tudi donosne. Ker se že nekaj časa močno ukvarjate s sušo v denarnici, bi se res splačalo potruditi. ludi zato, ker ste se tudi sami naveličali vsakdanjika, ki sploh ni več zabaven. Dnevi ne bodo več podobni drug drugemu le, če boste tudi sami pripravljeni kaj narediti zato. VODNAR OD 21.1. DO 19.2 .Malo vec resnosti vam ne bi škodilo. Zadnje čase se namreč obnašate izredno neodgovorno, kar vam sploh ni v čast, pa še nezadovoljni ste z življenjem. Nekatere stvari jemljete preveč vsakdanje, posfole so del navade. Zato se vprašajte tudi, kaj vas utruja v odnosu s partnerjem. la bi za vas naredil vse na svetu, vi pa ste velikokrat ledeno hladni, čeprav ga imate v resnici radi. Kaj, ce bi mu to za spremembo tudi pokazali? RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Strahov in dvomov bo kmalu konec, izteklo pa se bo cisto drugače, kot sfe se prepričevali, da se bo. Bolje se sploh ne bi moglo, zato boste kipeli od sreče in energije, ki vam jo bo vlila prepotrebna sprememba. S partnerjem bosta uživala v skupnem delu, ki bo le posledica tega dogodka in ob tem osvežila čustvo, ki so že malce zaspala. Lep, pa čeprav zelo naporen teden je pred vami. Pazite le, kako boste razporejali denar, ki bo prehitro kopnel. Kulturni center Ivana Napotnika Velenje KOLEDAR PRIREDITEV december 98 Četrtek, 3. decembra, ob 19.00, Dom kulture Velenje diapozitivi s komentarjem Darja Hoenigman & Robert Gartner PAPUA NOVA GVINEJA Vstopnice 600 SIT! Petek, 4. decembra, ob 18.00, Galerija Velenje Razstava štirih ilustratorjev Peter GROZNIK, Neda HAFNER, Tanja POGOREVC, Urška STROPNIK Petek, 4. decembra, ob 19.00, Dom kulture Velenje Plesni večer PLESNI TEATER "IN" VELENJE Koreografija Nina Mavec Krenker. Vstopnice 500 SIT! Sreda, 8. decembra, ob 18.00, Dom kulture Velenje Mladinski bonma (2) in izven KARAJAN C, monokomedija Režiser Dušan Jovanovič. Igra Branko Šturbej. Vstopnice 1000 SIT! Sobota, 12. decembra, Dom kulture Velenje Nagradna predstava za oba gledališka abonmaja Ob 17.30-Beli gledališki abonma, ob 20.00 - Rumeni gledališki abonma Gledališka skupina Ljutomer Agatha Christie: MISOLOVKA, kriminalka Vstopnice 1000 SIT! Sreda 16. decembra, ob 20.00, Cankarjev dom v Ljubljani Zlati abonma (2) CAMERATA ACADEMICA SALZBURG in KOMORNI ZBOR DUNAJSKEGA ZDRUŽENJA Dirigent in solist Peter Schreiner. Odhod avtobusa ob 16.30 iz Slovenj Gradca in ob 17.00 iz Velenja. Sreda, 16. decembra, ob 19.30, velika dvorana Glasbene šole Velenje ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE Novoletni koncert Ponedeljek, 21. decembra, ob 18.00, Orgelska dvorana Glasbene šole Velenje ORGELSKI KONCERT Torek 22. decembra, ob 18.00, velika dvorana Glasbene šole Velenje OTROŠKI ZBOR, GODALNI ORKESTER, SIMFONIČNI ORKESTER Sobota, 26. decembra, ob 16.00, Dom kulture Velenje BOŽIČNA ZGODBA otroški musical V Božični zgodbi bodo otroci prepevali najlepše božične pesmi vsega sveta. Predstavo sta pripravila glasbenik Miki Šarac in plesna koreografinja Mirjam Podobnik. Na koncu pride Božiček in (po želji) obdari otroke s kaseto s predstave. Predstava traja 45 minut. Vstopnice 600 SIT, za abonente Pikinega abonmaja samo 300 SIT! Po želji doplačilo za kaseto 600 SIT! Četrtek 31. decembra, ob 19.30, Opera Ljubljana Silvestrska predstava Bedrich Smetana: PRODANA NEVESTA opera Vstopnice v parterju 7.200 SIT. Prevoz 2.300 SIT! Silvestrska večerja 3.000 SIT! TRGOVINA TUS s.p. Ljubljanska c. 87, 3000 Celje Uspešno in tržno naravnano trgovsko podjetje TUŠ obvešča, da zaposli skladiščnike v svoji poslovalnici MARKET TUŠ Velenje, Koroška cesta 46 z naslednjimi pogoji: - III. stopnja končane izobrazbe, - osnovno poznavanje živilskega blaga, - državljanstvo Republike Slovenije. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate naprošamo, da svoje pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljete v roku enega tedna na naslov: TRGOVINA TUŠ, Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 Celje, za g. Milana Mlinarja. Obvestilo o razgovoru bomo poslali samo izbranim kandidatom! SERVIS B I R 0 T E H ELEKTRONIKA BRUNO PODVINSEK S.P. Mobil: 0609 «38 714 Tel./fax: 063 893 385 Pričetek adventa v Šoštanju Edinstvena prireditev daleč naokoli V nedeljo se je s svečanim dvigom vencev na glavnem trgu v Šoštanju pričel adventni čas. Ob spremljavi slovesnih zvokov pevskega zbora Svoboda so vence domače izdelave na trg prinesli ključarji sedmih podružničnih cerkva župnije sv. Mihaela. Ob dvigu je vence blagoslovil dekan Jože Pribožič. Misli župana dr. Bogdana Meniha pa so bile, da so občani Občine Šoštanj pravzaprav kot velika družina, ki se zbere ob ognjišču, da skupaj deli trenutke slavja, sreče in radosti ob prazničnih dnevih in še posebej ob adventnem pričakovanju in želja, da ta praznična druženja v Šoštanju ohranijo tradicijo tudi v prihodnje. Že četrta tovrstna prireditev, ki je sicer lokalnega značaja, zaradi svoje edinstvenosti vedno bolj odmeva tudi izven meja šoštanjske občine. V veliki meri je to zasluga prizadevnega organizatorja, Turistično olepševalnega društva Šoštanj, ki v začetku decembra poživi zimski praznični utrip v Šoštanju. V soboto bo tako mesto obiskal Miklavž, ki bo simbolično obdaril vse otroke. Ti bodo s seboj nedvomno pripeljali tudi starše, saj je prihod Miklavža na 650 let starem trgu v Šoštanju prava paša za oči ■ P. R. Foto Peter Marinšek Štorovki velikanki visvciijc ledvic Potrebno: beli sloj izpod skorje bele lipe, približno 500g. Priprava za dva dni V posodo za čaj dajte 8 velikih žlic belega sloja izpod skorje divje lipe. Prilijte 6 velikih kozarcev vode. Ko voda s čajem zavre, ga na blagem ognju pustite vreti še 15 minut. Odstavite in pustite pokrito še 10-15 minut, nato čaj precedite in pijete po 3 kozarce preko dneva, lahko pa ga pijete po 3 kozarce preko dneva pred in po obroku. Čaj lahko pijete tri tedne, potem prekinite in ga pijte 10 dni v mesecu 3 mesece zapovrstjo. Čaj je zelo koristen za izpiranje ledvic, za odstranjevanje ledvičnih kamnov in zelo dobro deluje zoper revmo. Slavko in Slavka Glinšek iz Šentilja se lahko pohvalita, da sta letos našla verjetno največjo gobo, kar jih raste v naši okolici. Tik preden je zima pokazala svoj obraz, sta na ta dva primerka naletela v bližini svoje zidanice. Ko sta gobi s precej truda rešila iz goste podrasti, sta ugotovila, da spadata v vrsto štorovk, saj sta rasli na korenini nekdanje bukve. Na žalost pa štorovki velikanki nista bili užitni. Tudi ohraniti se ju ni dalo. Škoda, zares škoda, če samo pomislimo, koliko kozarcev gobje poslastice bi lahko dobili. UM. H. 12 ms CAs _ _ VRTILJAK 3. decembra 1998 Policistka Dragica s postaje v Velenju je takoj po Martinovem izjavila (na preži ob cesti): "Vozniki me ne ubogajo tako, kot bi si želela. Preveč ga šlukajo in prehitro vozijo. Nekateri celo tako divje, da jim še hitrosti ne morem izmeriti." Nasmejana: predsednik AK Velenje mag. Marjan Hudej in nadarjeni mladinec Boštjan Buč po sobotnem mednarodnem krosu v Velenju. "Uspešen predsednik potrebuje uspešne tekmovalce, sicer je vse zaman, "je Boštjana po zmagi (edini velenjski) po rami potrpljal predsednik. "Tekmovalec pa nagrado, nagrado ...," si pri tem misli Buč. Na fotografiji so častni člani društva vinogradnikov Šmartnega ob Paki: od leve proti desni: Jaroslav Vrtačnik (direktor TEŠ), Gvido Omladič (generalni direktor ERE), Boris Krajnc (direktor ERA VINO) in Marjan Jakob (Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina). Kot zanimivost: nihče od njih nima vinograda! Seveda pa to ne pomeni, da niso tu in tam pripravljen priskočiti na pomoč pri delu v vinogradu komu, ki tega ima. sno V vodi Kot da smo na obrambnem področju zabredli globoko v vodo. Najprej je bil na obrambnem vrhu Krap(ež), zdaj se nam obeta Ribič(eva). Očitek Nekateri pravijo, da v "novih" šaleških občinah še niso dovolj politično dorasli in ne znajo že v prvem krogu izvoliti župana. Oni odgovarjajo: "Bolje dvakrat premisli in enkrat stori!" Dodatek Za nekatere naš nastajajoči davek na dodano vrednost ni nič drugega kot - dodani davek. Ali po domače - podražitev. "Neodvisni" Veliko izvoljenih je takih, ki se imajo za neodvisne, nestrankarske. Pa vendar jih ima večina še celo po več strank za sabo. Veliki in mali Jutri bo v Velenju srečanje velikega in malega gospodarstva. Upajmo, da bomo tudi tokrat slišali kak nov dokaz, da se lahko tudi veliki od malih kaj nauče. Neolikanost Šoštanjski volivci ne poznajo manir. Ne vedo, da imajo dame prednost. Na delo Pa so se vendarle tudi pri nas malo bolj odprle možnosti za zaposlitev. Celo za delo! Konec Volitev bo vsak čas konec. Spet se bo začelo navadno dolgočasno življenje. Miklavž Otroci bodo pisali Miklavžu za igrače. Županski kandidati mu bodo pisali za glasove volivcev. Da se bodo potem lahko igračkali z njimi. Še en krog L V nedeljo bodo volivci tekli še en krog. Da bi še preostalim županskim kandidatom pritekli stolček. AVTO CIEI.JIE Trgovsko in servisno remontno podjetje d.d. Medlog 15, tel.: 063 / 451 - 200 pon. - pet. 8.00 -16.00; sob. 8.00 -12.00 RABLJENA VOZILA NA ZALOGI V CELJU-telefon 412-328 (063) tip vozila barva km letnik MPCvSIT BMVV520I siva metal 148700 93 1.948.900,00 FIAT BRAVA1.6 SX srebrna met. 69800 96 1.749.900,00 FIATTEMPRA1.6SX rdeča 102000 92 899.000,00 FIATTIP01.41.E. S zelena met. 130000 94 939.000,00 FIAT PANDA 1000 FIRE bela 84300 93 459.000,00 FORD ESC0RT1,4flash 5/v rdeča 39980 96 1.439.000,00 VWP0L0F0X modra 108200 93 779.800,00 RENAULT CLI01.2 BEB0P rdeča 67200 95 929.900,00 OPEL ASTRA 1.6 GLi 5/v bela 59800 92 1.239.000,00 NISAN MICRA 1.3 LX16V zelena 49500 93 899.000,00 PEUGEOT 405 GL rdeča 156200 89 599.000,00 MARUTI800 rdeč 51200 93 459.900,00 ŠKODA Favorit 136 L zelena 80000 90 289.000,00 LADA SAMARA1300 3/v bela 94300 93 379.000,00 LADA SAMARA 1300 5/v bela 58320 95 435.000,00 LADA KARAVAN 1500 rdeča 88700 94 368.000,00 OPEL ASTRA 1.7Dcombi bela 137800 92 1.059.000,00 PEUGEOT K0MBI povišan bela 201300 93 1.299.000,00 FIAT DUCATO FURG0N zelena 110300 95 1.150.000,00 MAZDA E 2200 D rdeča 46000 95 1.399.000,00 M VELENJU-telefon 851-060 (063) AT BRAVA 1.6 SX zelena met. 58200 95 1.399.000,00 CITROEN AX 1.1 5/v siva met. 58200 90 513.382,00 PEUGEOT 405 GR rdeča 53600 92 999.000,00 CITROEN ZXAURA 1.6 bela 73000 91 899.000,00 RENAULT 5 Campus rdeča 93400 89 259.000,00 RENAULT 4 GTL bela 122000 91 99.000,00 FIAT TIP01.4 sreb. metal 126900 90 399.000,00 FIATTIP01.4IES rdeča 88200 93 799.000,00 FIAT PANDA 4X4 modra met. 55071 95 1.013.649,00 NISSAN MICRA GL zelena met. 148434 87 198.000,00 MARUTI 800 rdeč 32280 94 532.027,00 LADA SAMARA 1300 4/v krem 39200 96 399.000,00 Vozila so tehnično brezhibna. Možna je menjava staro za staro! ZA DOLOČENE TIPE VOZIL DAJEMO DELNO GARANCIJO! Ogled vozil: Ipavčeva 21 (Salon LADA)! INFORMACIJE NA TEL.: 063/ 412-328 OD 8. DO 18. URE! Najnovejšo ponudbo najdete na svetovnem spletu: http://www.avto-celje.si. Ugodni krediti do 5 let s T + 4,5 do 5,0 % obrestno mero! Etnološka paberkovanja 89 Piše: mag. Jože Hudales ..1 * Spomini na otroška leta so pač čudna zadeva. Marsikdo si misli, da mu v glavi pač ni ostalo več dosti, a z leti, ko postaja človek starejši, se kar nenadoma iz kakega zaprašenega kotička pojavijo drobci in slike, ki so včasih tako živi, da se zdi, kot da bi se zgodoli včeraj, Dogodki iz mladosti dobivajo barvo,, vračajo se besede in podobe, včasih celo vonji in okusi. Tisti, ki se nam zdi, da so mnoge podobe iz mladosti že zdavnaj pozabljene zato še imamo upanje. Treba bo pač počakati na starost. Sicer pa postaja brskanje po mladostnih spominih prava moda; pri nas smo pred dobrim desetletjem lahko na prste ene roke prešteli objavljene spomine na mladost, zdaj pa število tovrstnih del vsako leto pomnoži za več kot toliko. Hkrati doživljamo tudi že objave prvih zbirk spominov na otroštvo in mladost, ki so znanstveno obdelane, tako da otroštvo postaja tudi predmet zanimanja mnogih raziskovalcev otroštva, družine ipd. Kar nekaj takih zbirk spominov nastaja tudi v Šaleški dolini in čeprav smo še daleč od celovite podobe otroka in otroštva nekdaj, se podobe otroških let podeželskih in trških otrok v Šaleški dolini počasi zarisujejo. Kljub temu, da vsa otroštva niso bila enako vesela ali enako trpka pa bi lahko skoraj vedno kot običajen refren vseh teh spominov zapisali tisto ljudsko: "včasih je lušno blo, zdaj pa ni več tako..." Zanimivo pa je seveda, da so tako "kvarjenje" sveta kije bil včasih boljši kot je danes,"kvarjenje" ljudi, ki so bili včasih bolj veseli, bolj zabavni in nasploh boljši kot danes. Gre pač za neke vrste spominsko racionaliziranje in vrednotenje spominov iz časa, ko so bili pripovedovalci ali zapisovalci spominov še mladi in zdravi, ko so živeli v veselih otroškh skupnostih. Medtem pa pripovedovalce ali zapisovalce teh otroških podob običajno že težijo leta, številne bolezni, predvsem pa zavest, da se konec življenja neogibno bliža in da bodo kmalu tudi sami morali oditi za številnimi nekdanjimi vrstniki iz mladosti. Tako pač ni mogoče verjeti, da so vsi preživljali tako vznesene praznične dni, ki se že bližajo, kot povedo najstarejši spomini Velenjčanke, ki segajo ve leto 1915: "Prvega novoletnega praznovanja se spomnim iz leta 1915, ko sem bila stara tri leta. Hodila sem v vrtec in vrtec je pripravil v Rakovem hotelu, v salonu, kjer se je odvijala vsa velenjska kultura, vsi nastopi veselice itd, praznovanje Božiča. Mene je naučila vrtnarica Fraulein Heidi eno nemško pesmico. Prireditev je bila čudovito lepa, posebno zame, ker so me oblekli v eno bolniško sestro in so mi dali eno punčko...Čakali smo za mizo, da bo prišel "Kriskind", tedaj smo vsi tako tako rekli, in potem zvoni pred vrati, in je prišel "Vajnahtsman" - Božiček - v spremstvu dveh angelov, ki sta v koših nesla darila. Potem je vsak moral povedati eno pesmico in vsi smo bili obdarovani. Sicer pa je bil Božič res družinski praznik, v Velenju ni bilo družine, kjer ne bi napravili drevešč-ka. Seveda bolj imoviti so imeli drevesa do stropa, drugi pa smo imeli drevo kar na mizi, pa vendar tudi do stropa. Krasili smo drevo predvsem z božičnimi keksi. To je bilo na vsakem drevesu. Najlepše drevo v Velenju pa je bilo zame pri Kurniku v izložbi, ker je dobil okraske iz inozemstva. Najbolj se mi je do-padel en dežnik, ki se je odpiral in zapiral, pa razne ptičke in pa-jacki in srebrne verige itd. To je bilo vse še pred prvo ali med prvo svetovno vojno." Opazovalci iz tistega časa pa so otroštvo lahko videli tudi drugače: "Kmečki otrok je muče-nik. Takoj po rojstvu ga zamotajo v cunje, povijejo mu roke in noge k telesu, da izgleda kakor egiptovska mumija... Starši se za otroka silno boje; vedno mislijo, da bi se ponesrečil, zato ga zunaj nosijo, še rajši pa ga puščajo zaprtega v sobi. V tesnem prostoru ne vidi drugega kakor štiri zakajene stene in umazano hišno opravo, v svet gleda skozi majhna motna okna. Ko se po štirih plazi po blatnih tleh, ne vidi ničesar, kar bi ga privlačevalo. Zunaj hiše ga tudi ne puščajo svobodnega.. Ko otrok doraste in se pokažejo sadovi take vzgoje, trma, jeza, samovoljnost in druge podobne razvade, ga domači še dražijo. Ko pa so se razvili podobni pojavi pri otroku v nelepe razvade, ga domači plašijo s parkeljni, "bergmandeljci", bavbavi; za laž mu bogec iztrga jezik ali pa pride sova in mu izkljuje oči; ob grmenju se bogec krega, ob blisku pa bogec žuga z žarečim bičem itd. Starši pač plašijo otroke s stvarmi, ki njim samim niso jasne in ker drugega sredstva ne poznajo." Resnica pa je seveda, tako kot vedno, nekje vmes. 3. decembra 1998 PRAZNIČNI KAŽIPOT KAN ČAS 13 December je tu in z njim pravljični utrip, ki ga ta veseli mesec prinaša. Prepustimo se prazničnemu vrvežu in dovolimo, da nam ponudi priložnosti za prijetna doživetja. Obdarujemo se z lepimi darili - darili ljubezni in prijateljstva. Vzemimo si urico časa in pokramljaj-mo s prijatelji, sodelavci... Prav posebno vzdušje pričaramo doma z domiselno dekoracijo, (adventni venčki, božično drevesce...). Privoščimo si lepe trenutke doma ali na kakšnem potovanju, izkoristimo ta čas za skupna doživetja, ki nam bodo ostala v lepem spominu. •••; •:• • V . '"'v ■•■■'•' >.-. O :-•" v v i d OOOOOO• oooooo • OOOOOO' 000«>00' •oooooo- ■ OOOOO^J o co o OM KOVINOT Vabimo vas v naše cvetličarne PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA d.d. Koroško 37;b, 3320 Velenje. p.p. 82 leiefon. (063) 898-170 Te!eiax. (063) 853-645 Cankarjeva 1 ** te!.: 855-536 Rož'ca % tel.: 855-536 Kidričeva 47 tel.. S55-323) |p<5i0- izbiro prazničnih aranžmaje umetnost občarovahja December je mesec Miklavževih, božičnih in novoletnih daril. Kako in kaj kupiti? So ljudje, ki imajo neverjeten talent za kupovanje daril. Lahko podarijo tudi malenkost, a če je ta skrbno izbrana in podarjena na pravilen način, bo obdarjenca gotovo razveselila. Marsikdo pa je v zadregi, saj ne ve, kaj naj podari. Morda vam bodo z dobro idejo priskočili na pomoč v trgovini. Potem darilo le še lepo zavijete in ga podarite s prijazno, šaljivo besedo... NOVOLETNI PAKET + l dan Vam PODARIMO v Moravskih Toplicah! Turistični objekt KRONE vabi za 4 dni, 3 x polpenzion (vsak večer glasba) s svečano silvestrsko večerjo (s plesno glasbo). Cena: 20.000 sit po osebi Naša bogata ponudba je prava zakladnica daril. Da bi Vam olajšali izbiro, Vam bo Super Peter svetoval, pripravil pa Vam je tudi različne darilne pakete v petih cenovnih razredih. Vabljeni! Za več kot 5 oseb vam PODARIMO 1 DAN bivanja zastonj! Če NE želite zajtrka, dobite + 1 DAN! Tako boste začeli že 30.12. 2.1.1999. Rezervacije: 069/ 26-434 enmei /. /. QjVo-vo/eČM4/t,/ewmm TRUMANOV SH0W (satirična drama) Četrtek 3.12. ob17h in 20.30h Petek 4.12. ob 17h in 20.30h Sobota 5.12. ob 17. in 20.30h Nedelja 6.12. ob17h in 20.30b Ponedeljek 7.12. ob17h in 20.30h Torek 8.12. ob 17h in 20.30h Režija: Peter Weir Vloge: Jim Carrey, Ed Harris, Laura Linney,... Dolžina: 103 minute Truman Burbank ima občutek, ga ga opazujejo. Ne ve pa še, kako prav ima. Ne da bi se zavedal, je Truman Burbank sleherno sekundo, slehernega dne, vseh trideset let svojega življenja zvezda najbolj priljubljene dokumentarne liomon-ade v zgodovini televizije.Slikovito mestece Seahaven, ki ga ima za svoj dom, je dejansko orjaški, ozvočen oder. Trumannovi prijatelji, družina, pravzaprav vsi, ki jih srečuje, so igralci. V njihova življenja so od jutra do večera uperjeni pogledi tisočerih skritih kamer. Trumann je dejansko ujet v svoje življenje, v resničnost iz katere ne more uiti niti za en sam dan. REŠEVANJE VOJAKA RYANA (drama) Sreda 9.12. ob17h in 20.30h Predpremiera! Režija: Steven Spielberg Vloge: Tom Hanks, Edvvard Burns, Matt Damon Dolžina: 167 minut Druga svetovna vojna je zaznamovala usodo celega planeta, preoblikovala meje sveta in za vedno spremenila tiste, ki so jo preživeli. Film se dogaja na normandijski obali. Zavezniške sile napredujejo po obali, stotnik Millerpošlje svoj vod za sovražnikovo črto z nalogo, da poiščejo in rešijo enega samega vojaka:Jamesa Ryana. Ryan je najmlajši in zadnji preživeli od štirih bratov, ki so drug za drugim padli v bitki. Ob vse večji nevarnosti se vojaki začno spraševati o smiselnosti ukaza. Zakaj bi zaradi življenja enega moža tvegali življenje osmih? Film pripoveduje o dostojanstvu, o tem, kako je patriotizem povezan z odgovornostjo do družine, sosedov in do tistih proti katerim se borimo RENESANSA PO SLOVENSKO Skozi ves december v mali dvorani Kina Velenje dokazujemo, da dober slovenski tilm ni več ponarodelo protislovje, pač pa postaja vedno bolj prisotna dejanskost. Pojavil se je namreč nov rod slovenskih režiserjev, ki znajo snemati filme.Dokaz št. 2: DO KONCA IN NAPREJ (komedija) Torek 8.12. ob 19. uri s predstavitvijo režiserja! Sreda 9.12. ob19.uri Režija: Jure Pervanje Vloge: Matjaž Tribušon, Janez Hočevar, Barbara Lapajne, Vesna Jevnikar, Gojmir Lešnjak Kdo je rekel, da Slovenci nimamo razbojnikov ? Morda res ne toliko kot bi od nas zahteval evropski standard, vendar pa toliko, da se o kakšnem izmed njih da posneti celo film. In eden izmed filmov z najbolj optimističnim naslovom so posneli o razbojniku Tonetu Hacu, lomilcu ženskih src, razbojniku z zlatim srcem, ki je jemal bogatim in dajal revežem ter ubežniku s prepričanjem. Njegov lovec je bil pohlepen policijski inšpektor Alojz Krajnc. Film je dobil mednarodno nagrado v Montecatiniju. Filmi v decembu: NORI NA MARY, MULAN, BLUES ZA SARO, POROČIVA SE. REŠEVANJE VOJAKA RYANA ter filmi ciklusa RENESANSA PO SLOVENSKO: CARMEN, BLUES ZA SARO in OUTSIDER. Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiero je 700 SIT. Rezervacije vstopnic :898 2493 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure 8982 491 eno uro pred prvo predstavo in dalje. Mestna občina Velenje TURISTIČNO INFORMACIJSKI IN PROMOCIJSKI CENTER VELENJE Šaleška 3, SI-3320 Velenje, Slovenija JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB za pripravo in tisk KOLEDARJA PRIREDITEV99 1. Naročnik je Mestna občina Velenje, Turistično informacijski in promocijski center Velenje; 2. Predmet razpisa je zbiranje ponudb za izvedbo del za pripravo in tisk Koledaja prireditev; 3. Razpisno dokumentacijo je mogoče dvigniti na sedežu TIC-Velenje, Šaleška 3, Velenje, vsakdan od9. do 13. ure; 4. Ponudba mora vsebovati: naziv in točen naslov ponudnika; ponudbeni predračun v obliki cenika; seznam referenc za enaka ali podobna dela; vzorec pogodbe; plačilne pogoje; fiksnostcene; rok trajanja opcije; potrjen obrazec BON1, BON2; seznam morebitnih podizvajalcev in partnerjev pri izvedbi, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih DURS Razpisno dokumentacijo lahko dvignete na naslovu TIC Velenje, Šaleška 3, SI-3320 Velenje. Vsa morebitna dodatna pojasnila k razpisni dokumentaciji lahko dobite na telefonu: 036 862 780, Fax: 063 862 780. E-mail: tic.velenje@net.rr-vel.si. Kontaktna oseba je Alojz Hudarin. Ponudbo v skladu z razpisnimi pogoji ponudniki predložijo v zaprti kuverti, ki mora biti pravilno označena z napisom: " Ponudba za koledar prireditev - TIC Velenje" in imenom ponudbenika, na naslov TIC/PC Velenje, Šaleška 3, SI-3320 Velenje v roku 10 dni po objavi tega razpisa do 12. ure. DEŽURSTVA GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Polonca Golež, Velenje, Šercerjeva c. št. 15 in Ciril Dobnik, Gaberke št. 4; Martina Podjaveršek, Rečica ob Paki 66 in Janko Ocepek, Rečica ob Paki 66. 50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Jože in Angela Vivod iz Velenja, Cesta IV/3. Smrti: Karol Hrovat, Latkova vas št. 121, roj. 1927; Drago Urtelj, Velenje, Stanetova 19, roj. 1929; Marija Venišnik, Topolšica 93, roj. 1931; Rozalija Ritenšek, Celje, Teharska 62. roj. 1925; Terezija Ramšak, Skorno pri Šoštanju 59/a, roj. 1915; Martin Tratnik, Ljubija št. 16, roj. 1933; Rozalija Jagodič, Celje, Stara Dečkova 2, roj. 1923; Bernard Čas, Velenje, Cesta X/34, roj. 1912; Franc Hribernik, Velenje, Aškerčeva 3, roj. 1955; Barbara Venek, Kokarje 20, roj. J 908. Upravna enota Žalec Matevž Ograjenšek, star 97 let, Prelska 29; Ivan Košec, star 77 let, Žalec, Cesta na Lavo 5; Emilija Gmeiner, stara 61 let, Matke 66; Marija Tepej, stara 68 let, Lipje 4; Stanko Kolar, star 64 let, Arja vas 78/a. POGREBNA SLUŽBA MORA NA fpp m IBB&IC fl;' Z ft i 1 •A* ____(Anica Cernqg Kadar bo prišel ta čas, smo lahko z vami, da vam pomagamo. Vedno in povsod. POGREBNA SLUŽBA MOR AN A Parižlje 11/c, Braslovče, Tel.: 063/720-660,720-662, 720-003 ČETRTEK, 3. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Predstavljamo kandidata za župana občine Šmartno ob Paki; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 4. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gostje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 5. decembra: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 6. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 7. decembra: 60o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 8. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 9. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 3. decembra - dopoldan dr. Blatnik, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Stravnik in dr. O.Renko Petek, 4. decembra - ni podatkov Sobota, 5. december - dnevni dr. Kočevar in dr. Gusič Nedelja, 6. decembra - dnevni dr. Kočevar in dr. Gusič Ponedeljek, 7. decembra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Lazar in dr. Lovrec-Veternik Torek, 8. decembra - dopoldan dr. 0. Renko, popoldan dr. Lazar in dr. Urbane, nočni dr. Grošlej in dr. Gusič Sreda, 9. decembra - dopoldan dr. Pirtovšek, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: 5. in 6. decembra - dr. Darina Šuster, zasebna zobna ambulanta, Stanetova 27, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 4. decembra do 11. decembra -Ivo Zagožen, dr. vet. med., mobitel 0609/633-677. MILKA MLEČNA 100 G 99,90 MOKA T 500 25/1 KG 62,90 OLJE ZVEZDA 12/1 L 199,90 SLADKOR 50/1 KG 124,90 RIZ SPLENDOR 134,90 KAVA BAR 100 G 148,90 TESTENINE 500 G 89,90 NAPOLITANKE 1 KG 469,90 JAJCA B10 KOM 169,00 KLOBASA NAVADNA 490,00 EDAMEC 1 KG 849,90 JERUZALEMCAN 12/1 L 339,90 DETERGENT PIATT11,5 L 199,90 VVEISSER RIESE 5.4 KG 929,90 MEHCALEC BOHOR 4 L 349,90 KRMNA KORUZA 26,90 KRMNI JEČMEN 19,90 PESNI REZANCI 16,90 TUDI MIKLAVŽ JE ŽE NAPOLNIL SVOJ KOŠ IN NAS BO OBISKAL V SOBOTO OD 9. D012. URE V NAŠI TRGOVINI. *KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!* ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. | C323.11. B24.11. B25.11. a26.11. H27.11. D28.11. »29.11. | MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 23. novembra do 29. novembra 1998 MESTNA OBČINA VELENJE mmzAOKi mali OGLASI APARATI IN STROJI PLETILNI STROJ BROTHER avtomat, zelo ugodno prodam. S 858-027. ZELO UGODNO PRODAM pralni stroj in kiosk z vso dokumentacijo. »854-755. RABLJEN HLADILNIK GORENJE, prodam. S 856-212. RAČUNALNIK 386, z igricami in programi, prodam za 10.000 SIT. S 892-295, popoldne. ZMRZOVALNO SKRINJ0-110 litrsko, omaro-50 litrsko in hladilnik, zaradi selitve, prodam. S 864-344, po 10 uri. GMS ELIKTON GA 628, prodam. S 893-748. HLADILNO OMARO in hladilnik dvodelni prodam. Cena po dogovoru. S 851-776, Štefan. ŠTUDENT IŠČE RABLJEN HLADILNIK. S 778-429. DELO 864-334. INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovno in srednje šole. S 856-801. OSTALO ALFA - POSLOVNO POSREDNIŠTVO, poslovalnica Velenje, Foitova 2, » 855-088. Odkup delnic! Izjemne cene! Najhitrejše izplačilo! ALI VAS ZANIMA 100.000,00 SIT mesečno? Informacije po a 063-411-646, tudi v soboto do 12. ure. NUDIM VARSTVO NA DOMU. S 854-131. ZA DODATNI ZASLUŽEK, za upokojenke ali brezposelne nudimo zanimivo delo v pisarni v Velenju. 8 POSESTI DVE ZAZIDALNI PARCELI v centru Vinske Gore, prodam. S 708-010, popoldne.Tine. HIŠO, 1 ha zemlje, Lom, Topolšica, prodam. S 483-735. NEDOKONČANO MALO STANOVANJSKO HIŠO IN ENOSOBNO STANOVANJE, prodam. S 856-899. GARAŽO v središču Šmartnega ob Paki z nekaj zeljišča, v velikosti 150 m2, prodam ali oddam. S 063-885-986. POZNANSTVA SPOZNATI ŽELIM MOŠKEGA BREZ OBVEZNOSTI in nealkoholika, starega od 55-65 let za skupno življenjsko pot. Javite se pod šifro "BODIVA SREČNA. RAZNO PRODAM KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK Inglesina, modro bele barve, star leto in pol, kot nov, prodam. S 041-661-229. OMARO ZA DNEVNO SOBO, mizico, pisalno mizo in skrinjo, prodam. Cena po dogovoru. S 858-260. PLASTIČNO POMIVALNO KORITO in levi delovni pult, prodam za simbolično ceno. S 882-075. GRADITELJI POZOR! Pod ugodnimi pogoji razprodajam gradbeni material. Dimenzija hiše 9x10 m, stara 2 leti, pod streho. 3 063-755-418. VINO MERLOT in kvalitetno belo vino, pripeljem na dom, prvi teden v decembru. Cena po dogovoru. ® 065-56-459. ZIMSKE GUME SAVA ESKIMO 13 x 155 ugodno prodam. S 882-682, zvečer. DVE PLATIŠČI za Forda 13 col in uteži za traktor Zetor, prodam. S 854-783. ALUMINIJASTE PODSTREŠNE STOPNICE, prodam 20 % ceneje. (Nove). S 858-094. RAZTEGLJIV TROSED in dva fotelja, prodam. ® 865-142. VINO - izabela, jurka, šmarnica in Kadar človek umre, se zemlja razmakne od bolečine. Smrt zaboli žive. Vzame jim glas. Nastane veliko tišine. (Ivo Stropnik) v spomin GENOVE II SEVČNIKAR ZALESNIKOVI MAMI iz Lokovice 6. decembra bo minilo leto dni, odkar smo ostali brez Tebe, a z nami živiš in živela boš, dokler bomo tudi mi. Hvala vam, ki postojite ob njenem grobu in prižgete svečko. VSI TVOJI zahvala Ob boleči izgubi ljubega moža, atija in starega ata DRAGA URTELJA 1929 - 1998 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili ob njegovem preranem slovesu z nami. VSI NJEGOVI jabolčni kis prodam. ® 862-440, zvečer. NOVA PLATIŠČA ta Ford Fiesto, letnik 90/98 prodam 30 % ceneje. S 851-767. TRAKTORSKO RAZTEGLJIVO PRIKOLICO za prevoz lesa zamenjam za rabljeno kiperico. S 881-158. STANOVANJA KUPIM TRISOBNO STANOVANJE v Šoštanju, Velenju ali okolici. S 716-294. ODDAM ENOSOBNO GARSONJERO na Gorici, poseben vhod in stranišče s kopalnico. Posebej oddamo sobo s skupnim vhodom in souporabo sanitarij. S 865-199, zvečer. NAJAMEM ALI KUPIM manjše stanovanje v Velenju. S 863-167. ZAMENJAM ENAINPOLSOBNO stanovanje za dvosobno v Šaleku. S 856-899. VOZILA FIAT UNO 45, letnik 91, ugodno prodam, S 041-672-102 ali 063-850-781. GOLF, letnik 87, prva registracija 88, prevoženih 160.000 km, reg. do 1/99, prodam. S 833-286. FIAT 750, dobro ohranjen, prodam. 3 850-549. GOLF GT11,8, letnik 83, prodam za 320.000,00 SIT. 8 855-337. ŽIVALI BIKA in dva prašiča za zakol, prodam. S 882-509. PRAŠIČA 150 kg, domače reje, prodam. S 854-051, zvečer. PRAŠIČA DOMAČE REJE, težkega 150 kg. S 885-302. PUJSKE, težke 25 do 30 kg in svinjo težko 200 kg za zakol, prodam. S 881-764. BIKCA IN TELIČKO simentalko ter prašiča 110 kg, prodam. S 778-523. NEMŠKE OVČARJE Z RODOVNIKOM, prodam. S 892- 011. MLADO KRAVO za zakol, prodam. 8 893-281. PRAŠIČE, 120 kg, domače reje, prodam. 8 062-758-350. TELETA SIMENTALCA in tri prašičke, prodam. S 882-941. PRAŠIČA 140 kg, domače reje, prodam. S 892-374. PRAŠIČA ZA ZAKOL po 270 SIT ali polovico, po 400 SIT, prodam. S 882-564. BRMMS* KUPIMO • GARSONJERO V VELENJU ALI SLOVENJ GRADCU • ENOSOBNO STANOVANJE V VELENJU AU ŠOŠTANJU • DVOSOBNO STANOVANJE V CENTRU VELENJA • TRISOBNO STANOVANJE V STANDARDU ALI NIZKEM BLOKU NA STANTET0VI • ŠTIRISOBNO STANOVANJE NA F0IT0V1V VELENJU • MANJŠO HIŠO V VELENJU ALI BLIŽNJI OKOLICI • VEČJE ZEMLJIŠČE S POORTUO AU STARO HIŠO NA RAVNINI 063/ 861-835, 0609/ 624-775, 041/ 620-263 zahvala Ob boleči izgubi našega očeta, moža in dedija VLADIMIRJA HOLESKA 19.10.1919 - 26.11.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, osebni zdravnici dr. Nadi Hribarjevi, družini Drev, pevcem, Godbi Premogovnika Velenje, častni straži, gospodu župniku Janezu Furmanu, gospodu Usarju in vsem ostalim, ki ste ga imeli radi, mu darovali cvetje in ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: VSI NJEGOVI Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko Tebe smo imeli, a zdaj Te od nikoder ni. Solza, žalost, bolečina, Te zbudila ni ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. zahvala Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in ome MARIJE VENIŠNIK rojene Burger 1.10.1931 - 23.11.1998 se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in osebju Intenzivnega oddelka Bolnišnice Topolšica, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in našo ljubo ženo, mamo in omo pospremili na zadnji poti. Hvala krajevni skupnosti Topolšica, duhovniku za opravljen obred, govorniku, pevcem in za odigrano Tišino. Hvala pogrebni službi Usar in Izletniku Celje. Še enkrat hvala vsem! Žalujoči: Mož Alojz, sin Željko, hčerki Vera in Lidija z vnuki in pravnukom. zahvala Ob izgubi dragega očeta MATEVŽA OGRAJENŠKA 4. 9.1901 - 21.11.1998 iz Vinske Gore Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce, so naš ponos in lep spomin nate. Podoba Tvoja v srcih naših zdaj leži vse do izteka tudi naših dni. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu k njegovemu zadnjemu počitku, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala zdravniku dr. Ivanu Zupancu za dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem trem govornikom, pevcem, gasilcem ter gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi Gostinski enoti Gorenje, Elektroniki Velenje ter družini Cokan. Hvala še enkrat vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Z žalostjo v srcu vsi njegovi. Tiha bolečina spremlja spomin na deževno soboto, 29. novembra 1997, ko si za vedno zatisnil oči in odšel od nas, dragi mož, oče, brat Toda, ko pred seboj vidiš svoj ideal, svojo prihodnost, poteptano v prah, ko vidiš, da je bilo zopet vse zaman, da si znova ostal opeharjen, ko ti niti up ne ostane več in niti volje nimaš, da bi nadaljeval... FRANC SEVČNIKAR Dal si sebe, dal si največ, kar človek lahko da. Besede so orodje, s katerimi ljudje povedo karkoli. S tišino pa lahko govorimo samo Resnico. Komur Tišina nič ne pove, temu je tudi ena beseda odveč. Težko Te je pozabiti, še težje Te izgubiti, a najteže je preživeti dan. Hvala vsem, ki prižigate svečo ob njegovem preranem grobu. VSI TVOJI Unior turizem Zreče*^Rogla in Ob koncu tedna je bilo vreme v dolini, v Zrečah z okolico, čudovitem kraju pod obronki Pohorja, turobno. Ce takšen dan preživljaš v daleč naokoli znanih Termah Zreče, sivine ne opaziš. S prijaznostjo, strokovnostjo in odlično ponudbo zdraviliških in rekreativnih možnosti ti znajo pričarati sonce in toplino v počutje telesa in duše. Zato se gostje vračajo k njim, zato imajo skozi leto več kot 90% razprodane zmogljivosti, zato imajo letošnjo smučarsko sezono na bližnji Rogli razprodano. Pohor-ci so pridni ljudje, ki se znajo iti turizem. Pri tem jim pomaga narava, klima in velikokrat tudi vreme... Tudi v petek, ko so na Rogli prvič pognali vse smučarske zmogljivosti, je bil vzpon na 1500 metrov nadmorske višine pravo doživetje. Pričakala nas je odeta v zaslepljajočo snežno belino, ki so jo božali topli, svetli sončni žarki. Pričakala nas je prava zimska pravljica, čisto drugačna kot v dolini, ki je zaradi nizkih ko-pastih oblakov nismo ne videli, ne pogrešali. Smučarji, borderji/rekreativ-ci in le počitka in sprostitve željni smo izkoristili dan, kolikor se je dalo. Že prvi dan so na Smučiščih prodali 1200 smučarskih kart, hkrati pa so se veselili nove štirisedežnice, ki jo je ravno ta dan pomagal montirati ruski helikopter. Kar 1000 smučarjev na uro več se bo lahko, ko bo v pogonu, zapeljalo po prostranih in razgibanih smučiščih na Rogli. Sicer pa zagotovo veste, da vsako leto zagotavljajo vsaj 100 smučarskih dni, pri čemer si pomagajo, če narava zataji, s snežnimi topovi - letos so naredili že 200 tisoč kubikov snega. Direktor podjetja Unior - Rogla je v petek vabila z lepoto, odličnim snegom in prijaznostjo domačinov. Tam je tako vsaj 100 dni v letu, ko ni snega, pa vabi s klimo, ki še posebej prija pljučnim bolnikom. program turizem Maks Brečko nam je o letošnjem poslovnem letu (ki bo odlično) in načrtih povedal: "Naša poslovna strategija je, da dosežemo bistveno večjo kakovost storitev, kot jo trenutno nudimo v Zrečah in na Rogli. Zato vsako leto investiramo vsaj 500 milijonov SIT v nove pridobitve, letos jih bomo kar 1500 milijonov, saj smo v Zrečah začeli graditi nov hotel ob Termah, na Rogli pa bomo bogatejši za štirisedežnico. Hkrati veliko sredstev in časa vlagamo v dodatno izobraževanje naših zaposlenih, saj želimo našim gostom ponuditi res najboljše..." Pred kratkim je komisija Ministrstva za zdravstvo potrdila, da je Rogla zaradi svoje klime klimatsko zdravilišče, kar bodo v prihodnje izkoriščali predvsem za zdravljenje pljučnih obolenj, že tako pa imajo ponudbo zdravstvenih storitev različnih strok ze- lo močno in priznano... V naslednjih letih jo bodo še obogatili, kar jim bo omogočil tudi nov hotel. Okolje njihovo dejavnost močno podpira. Kako tudi ne - s svojo dejavnostjo nudijo stalno nova delovna mesta mladim iz obronkov Pohorja - kar 60 jih bodo zaposlili v prihodnjem letu. Direktorica Term Zreče Marija Dev nam je predstavila zanje najpomembnejši projekt - nov hotel. "Zgrajen bo že do 1. julija 1999. V njem bo 168 ležišč. Sobe bodo apartmajskega tipa, tudi enoposteljne. Nekaj bo dvoe-tažnih apartmajskih, imele bodo individualne savne. Pridobili bomo tudi nove pritlične prostore, kjer bomo uredili novo narodno restavracijo s kmečko pečjo in pristno slovensko opremo. Tudi hotel bo dajal občutek pristnosti in domačnosti, zato bomo uporabili veliko lesa...". Rogla in Terme Zreče so zagotovo zanimive Maks Brečko, direktor Unior turizma: "Na Rogli tudi letos zagotavljamo vsaj 100 smučarskih dni. Lani smo jih imeli 146." Marija Dev, direktorica Term Zreče: "Z novim hotelom bomo dobili številne nove možnosti - obogatili bomo tudi ponudbo zdravstvenih ter gostinskih uslug." v vsakem letnem obdobju. In vedno vas bodo pričakali odprtih rok, z odlično ponudbo. ■ Bojana Špegel Konferenca partnerskih mest v Schiedamu Povezovanje med mesti še pristnejše V nedeljo seje iz nizozemskega mesta Schiedam, kjer je letos potekala redna letna konferenca partnerskih mest, vrnila petčlanska delegacija, ki je na njej zastopala Mestno občino Velenje. S sklepi konference so več kot zadovoljni, saj bo, kot kaže, v letu 1999 sodelovanje z devetimi partnerskimi evropskimi mesti (na konferenci so sodelovali predstavniki sedmih), več kot plodno, mesto Velenje pa še bolj prisotno na Evropskih zemljevidih. Delegacijo je vodil župan Srečko Meh, spremljala gaje soproga Viktorija, občino pa so zastopali še Vlado Verdnik, predstavnik Kažipota ter Matjaž Črnovšek. Slednji nam je strnil vtise in sklepe konference: "Največ smo govorili o povezovanju med partnerskimi mesti, najprej pa smo naredili analizo dogodkov in srečanj, izpeljanih letos. Ugotovili smo, da je sodelovanje iz leta v leto boljše, da je vedno več dogodkov in da nekatere akcije postajajo tradicionalne." Velenje se je imelo s čim pohvaliti. Avgusta je v mestu potekal Mednarodni Evrofolk festival, ki so se ga udeležile folklorne skupine iz Udin, Vienne in Splita, s katerim je mesto dobro obnovilo sodelovanje, saj so se mladi Splitčani udeležili tudi Raziskovalnega tabora . V mestu je potekalo mladinsko športno srečanje ekip Esslingena, Schie-dama in Velenja, poleti so potekala nogometna srečanja med ekipami Velenja in Esslingena, kjer je bil septembra na gostovanju tudi Mešani pevski zbor Šolskega centra. Veliko se je dogajalo tudi na področju obiskov delegacij partnerskih mest, kjer je bilo največ stikov opravljenih v Piotrow Trybunal-skem... Na konferenci so začrtali aktivnosti za leto 1999. "Vsako mesto je prijavilo stvari, ki jih ima namen izpeljati, na njih je tudi povabilo udeležence iz ostalih mest. Velenje je prijavilo dva velika projekta. Oba sta vezana na mlade; poleti bodo v Velenju potekale 30. Mednarodne športne igre šolarjev, drugi projekt pa je 10. Pikin festival v septembru. Pikin festival smo že nekaj časa želeli narediti res mednarodni. Tema festivala bo praznovanje, k sodelovanju pa smo povabili vsa partnerska mesta; zastopale jih bodo manjše skupine izvajalcev, ki bodo pripravile program razumljiv otrokom v Sloveniji. Na ta način se bomo lažje prijavili na mednarodne razpise za finančna sredstva, predvsem pri Udeleženci iz sedmih partnerskih mest so v štirih dneh dogovorili veliko skupnih aktivnosti. Veliko jih bo pomembnih tudi za Velenje kot mesto, saj mu dobro medpartnesrko sodelovanje hitreje odpira pot v Evropo. mednarodnih organizacijah in direkcijah evropske skupnosti... Tudi na osnovi letos prejete zlate zvezde partnerstva evropske skupnosti mislim, da imamo s tem še veliko bolj odprta vrata do teh sredstev," je še povedal Matjaž Črnovšek. Na konferenci so govorili tudi o evropskem povezovanju, skupni valuti evro in bolj pristnem sodelovanju tudi med letom. "Dogovorili smo se o izmenjavi programov aktivnosti med mesti, ne le partnerskih aktivnosti, ampak mesečnih dogajanj v posameznih mestih, torej prireditev, kulturnih dogodkov, najrazličnejših ma- nifestacij. Pri izmenjavi izkušenj med mesti pa gre za nov projekt, ki ga uvaja Nizozemska vlada, podpira pa evropska skupnost. Gre predvsem za projekt izobraževanja in formiranja mestnih uprav, kar pomeni, da so Nizozemci tudi Velenju ponudili možnost izmenjave izkušenj in konkretne oblike izobraževanja za zaposlene na mestnih upravah in ostalih javnih službah. To bo velika pomoč pri našem vključevanju v Evropo, kjer imajo naša partnerska mesta veliko izkušenj." ■ Bojana Špegel Naj osebnost leta 1998 Ža pokušino neka] imen Iz tedna v teden se širi krog tistih, ki ste jih iz različnih razlogov opazili v tem letu: zato, ker so naredili kaj dobrega za vse, ker so vam blizu, ker vam vedno namenijo prijazno besedo, ker so ustrežljivi, ker so svoje ime in s tem tudi ime svojega kraja ponesli po svetu ... Razlogov za to, da ste jih predlagali, je nešteto. Nekateri od njih so že doslej dobili zgledno število glasov, drugi se pojavljajo s posamičnimi glasovi, a tudi to je pozornost in tudi to je pogum. Čeprav veste, daje morda kdo, ki ste ga predlagali blizu samo vam in kakšnih velikih možnosti, da zmaga v tem izboru nima, ste bili zanj pripravljeni zastaviti besedo in mu izreči priznanje. To je veliko! Pravzaprav ogromno. Zato se veselimo vseh vaših predlogov, pa čeprav katerega od tistih, ki ste jih izbrali, niti poznamo ne. Obljuba dela dolg, in kar smo zadnjič rekli, smo rekli. Med tistimi, ki ste jih opazili v tem letu in ki so na vas iz kakršnega koli razloga naredili poseben vtis za pokušino že izdvajamo nekatere: župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ker je prijazen, pošten, sposoben, preprost, pa še simpatičen po vrh, kot pišete; Marjana Koren, (strokovna delavka pri Linei), ki ni samo prijazna soseda, ampak je po svoji skromnosti in delavnosti znana tudi v širšem okolju; Jože Robida, kirurg in humorist, za katerega pravite, daje izreden zdravnik in tako dober humorist, da so z njim tudi časi lažji; cvetličarka Alenka Rednak, ker je prijazna in dobra; zdravnica Marina Žuber, ki za svoje paciente naredi več, kot je njena dolžnost, Milena Ahtik iz Premogovnika Velenje, ki se ukvarja z alkoholiki in za katero pišete, daje rešila že marsikatero družino... Imenitno! Naj kot zanimivost omenimo še predlog ene izmed naših bralk, kije za naj osebnost leta 1998 predlagala kar delavce, v utemeljitev pa je zapisala kratko in jedrnato, predvsem pa v razmislek: uspeli so preživeti! Sicer pa je med predlogi kar 22 imen, presenetljivo^ žensk in 10 moških!? Tedensko nagrado, lep anorak Našega časa, ki jo izžrebamo med tistimi bralci, ki pošljete svoj kupon s katerim glasujete za naj osebnost tega leta, si je v tem tednu prislužil LJUBO SR-NOVRŠNIK, Selo 7, 3320 Velenje. Nagrado lahko dvignete v tajništvu Našega časa na Foitovi 10. Sicer pa povejmo, da je treba v kuponček zapisati ob svojem imenu in priimku tudi naslov, saj se lahko v nasprotnem zgodi, da je kdo izmed vas izžreban, pa ne poznamo njegovega naslova, zato nagrado "storniramo". Ob koncu akcije bomo izmed vseh sodelujočih izžrebali tistega, ki bo prejel radiokasetofon s CD-jem. Nagrado bo prispevalo podjetje Čhawa, trgovina MAT-VEL Velenje (telefon 861-440). Izpolnite kupon in ga čimprej pošljite na naslov NAŠ CAS, Foitova 10, 3320 Velenje. Knjigo, ki ste io že težko čakali U. Hrast ZALEŠČANSKI PORTRETI • • W I I le izšla! V knjigi formata 16 x 23 cm, je na 324 straneh zbranih 51 portretov znanih velenjčanov, ki so bili objavljeni v Našem času v letih 1997 in 1998. Portreti so zgodbe, ki pripovedujejo o ljudeh ter hkrati o preteklosti in sedanjosti Šaleške doline. Zanimivo in poučno branje o tistih, ki jih srečujemo na ulicah, pa o njih doslej nismo vedeli skoraj nič, zanimivo branje o krajih in odnosih med ljudmi. Zaleščanski portreti je knjiga, ki odpira vrata v zasebnost vaših neznanih znancev, to je knjiga, ki bo za vse čase našla mesto na vaši polici, to je knjiga, ki jo boste vzeli v roke večkrat, to je knjiga, ki jo lahko z veseljem podarite ob kakršnemkoli prazniku... Knjigo Zaleščanski portreti lahko naročite po izjemni, ceni -komaj 4200 SIT /z vključenim davkom seveda/. Izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Naš čas, Foitova 8, 3320 Velenje. Naročilnica Podpisani............................................................................................................................... naslov....................................................................................................................................... nepreklicno naročam...................izvodov knjige Zaleščanski portreti. Podpis:....................................................................................................................................