Vredaiitvs:
m Tnriik« il <77. I. aai.tr. (•■■ •krW U4i aa ra.p.lilj.^j. ImU).
r^Mji m s« pUitU TMk*rl«t •»•■IU laii v *(«l«fMikiB (taJki. rimi* M mkl nttitM Trsta a a* tiaaaiU aaaaa mkral a»~ daaa, 2« Jrakrat, « aaU., ie trikrat, IO ■. r. a. — P*Trli U(t Ia >uk krat 50 a. aa jUaapalj.
V Gorici, v petek, 22. oktobra 1869.
DOMOVINA.
TEČAJ III.
LIST 42. k,
Izhaja vsak petek.
V«Qa po poiO pajiljaaa u Dala, 9 K«M., m pol lata 1 («14. M »taa ielrt l.<a HO a. Kdor .mm pe-^f* P*~ "</«. pla/a aa cel* Uta ■>■« Sg.SO a., a. I/ZI. I g. SO a.. aa toitrt I. »Oa.
Nara£i|aa fi/mt ia rtlluito|)( ««J aa paiiljaja rrcJaiitti.
Paaarnai liati aa praiajaja r Uariai kakvaralci K. 8ahar-J«vi aa TraVal-
fCST So nekUri <*<?. naročniki, ki niso ie naročnine poslali.. fjrfo ne nagiba h koncu : prQsirno torej, naj bi v kratkem vsak svoj znesek odra j tal.
VrednJAlvo.
I*r*l 6©m smo z<li\| v Avstriji?
(Kdnec).
V |M)Blodiijum listu smo govorili o hrupu, ki Jo nastal v nekterih (uemtkih) deželnih zborih in po ča sopisih valed razprav vprašanja zarad direktnih volitev za drlavni zbor, ter rekli, da Ao vatocjAi je prevrat javnega mnenja vsled zmago deklarantov ali driavno-pravne op|M>sieije ua Češkem. O njej danas kaj več.
Kakor v Ljubljani L i. konstiliicijonalno dnlAtvo, tako je v Pragi nemški kazino duAa liste atrauke, ktera sama sebe ustavi zvesto in liberalno imeuuje ter ao narodno-opposicijski stranki in njenim zahtevanjem ua vso moč in s tako predrznostjo vstavlja, da hi jo človek no razumel te predrznosti, ko no bi vedel, da ves čudoviti njo pogum od tod izvira, ker ve, da ji stoji za hrbtom vladiua oblast. Kazino v Pragi je bil o časti Volitoo borbe glavni staft narodnjakom nasprotno vojsko: od omlet jo izhajalo vsako povelje zadevajočo volitve. Ta stranka in za njo in po njej vlada jo bolj ko kedarkoli poprej vse tile napela, da bi svoje kandidate v Češki zbor spravila ter ubranila, da ne bodo izvoljeni deklaranti. Ali, vse ni nič zdalo, nič poina^n-lo. Povsod, po vasoh in v mestih so z ogromno večino glasov izvoljeni deklaranti, naj glasovi tiš i narodnjaki. Ta slavna zmsga naroda češkega, je uatavovernežetem bolj osupnila, ker so poprej prerokovali, da ho zmaga njihova, da češki opposiciji ie klenka. — Kakor hitro so so po bitvi zopet zavedeli in zbrali, se je začelo v njib krogih neko gibanje, podobno tistemu, ki smo ga videli po Kraljičinem Gradcu. Mnogim so Bo začele oči odpirati ; začeli so izpraševati vest ter premišljevati : Je li pot, po kteri hodimo, res prava? Naša ustava je li res nedotakljiva in nerazžaljiva? ni znabiti ravno nemška stranka v Praškem kazinu nar več kriva, da se Čehi tako srdijo. Kaj, ko bi se češko zahtevo -.od bliie ogledale in se naredili njimi kak porazumek? ▼kajti to ne gre, da bi se i njimi še dalje šalili, potem ko so svojo mogočnost tako sijajno poaazali. Iz tacih in enaeih misli je nastal hud prepir po časnikih u-stavne stranke, tudi tistih, po kterih navadno vlada svoje misli razvija. Nar določnejše se je, obsodivši Pražki kazino, stara „ Presse" (organ grola Beusta) za porazumek s Čehi potegovala, v kteri namen bi ona no bila proti temu, da bi se decombcrm^ ustava pregledala. _ Presse "-i so se pridružili še drngi veljavni časniki, ki so vsi bili ene misli, da tako ne gre. Vprla pa se je strašno in strastno proti časnikom za porazumek govorečim BNeue freie Presse". po kterem zvonec nosečem listu se minister Giskra-ova politika razodeva. Videti, da so si sami miniaterski glasniki v njih mislih zsstran Čehov in ustave navskriž^ začel je svet soditi, da mora biti kaka navskrišnost tudi mod ministri, in tako se je trdilo, da grof Beust, grof Taaffo, Berger ao ca porazumek, G iskra in Hcrbst in drugi pa določno zoper porazumek. Iz tega je nastala govorica o miniaterski krizi, L j., da so bodo morsli nekteri ministri, in nar pred Giskra in Ilerbst, odpovedati. Bkscellenciji Giskra in Herbst Čehom naj bolj presedata ; pogajanje z vlado, dokler sta ona dva ministra, zdi se nemogoče. Omenjena dva ministra, ki imata med svojimi tovariši v mi-nisterstvn naj več vpliva, trdita, da ni moč pogoditi in
porazuineti se s Čehi, češ, da »nj ul nikakega programa, na kterega |>odlagi bi bilo pogajanje mogoče. II-atave--pravita- Oebi no&v«; ustavo zavoljo njih tnlo-vratnosti podirati, ne smemo, torej ne oslaue druzega, nego: vstavljati se na vso moč češkim zahtevam,—op-poaieijo zatirati, kajti pameten porazumek je nemogoč. Od druge strani pa ho trdi : Pravi iu glavni zadriok, da se Cehi nočejo vdali, sta VI dva; kakor liiiro se od povesta, bode opposicija voljnojša. Čehi morajo bili zagotovljeni, <1» zadenejo na Dunaji na resno voljo gledč poritziimkn ; ponudile Čehom porofttvo, da bo sprava ž njimi poAlena, in da ao jim ue bode metala ihmI nogo murivnu frht (sedanje) „ ustave", boste videli, da ne vdajo. — Nemškim politikarjom veliš sploh geslo : Ustava so ue sme ustaviti (kakor za Bolkrcdija) in cesar ue hiiio iz same svoje oblasti nikomur v nič privoliti (oklrnšli). Tega načela no držč tndi naj zmer-nejfli, ki bi radi videli vso narode zadovoljne. Vse, kar se ima storiti —dojo — naj nc stori po ustavni poti. To je i;a videz voda na (Jiskra llerbalov mlin. Ah od nasprotno, porazunikn ngodne strani se ugovarja: Saj m tre ha ui uiilave ustaviti, uiti da bi Nj. veličanstvo Samovoljno kaj zaukazavalo; vse ae lahko tako narodi, da se ustavit v listih rečeh popravi, ktoro se ne vjemajo h tem, kar češki deklaranti zahtevajo. Krog teh in onaoih stvari so je sukal domači prepir med razcepljeno stranko uHtavovercev. Čehi saini niso ŠO svojo zadnje besedo rekli; zadovoljni so, da so se začelo vsaj uokterim v merodajnih krogih oči odpirati, in da se pot do njih staliftča gladi. Oni zdaj le Čakajo in gledajo, in Ž njimi vred gledajo in čakajo Slovenci, kajti jiornzumok s Čehi mora peljati do porazumka tudi z drugimi nezadovoljnimi narodi.— Tako so stale reči gledč Čehov io opposieijo sploh pretekla dva tedna; zdaj jo hrup spet bolj utihnil. O odstopu kterega ministra ao več ne govori; dri. kancolar grof Beust gro s cesarjom na Jutrovo in v Egipt, in to je znamenje, da so za zdaj no bodo godilo nikako spremembo v notranji politiki; vino bo v sodn na tinem vrelo. Od zunaj so tudi ni bati posebnih homalij ali vojsko, kajti, čo ne, no bi presv. cesar dčma za en cel meseo zapustil.
Vemo tedaj, pri čem smo V Nič no vemo. To je golovo, da so jo javno mnenje gledč ustave in opposieijo močno sprevrglo; to vsak državljan, komur je za Avstrijo resnično mar, čuti in ve, da nobena ustava, noben način vladanja nima trdne podlage, dokler jftna večina vseh narodov ne pritrdi.
Dožolni zb^ Goriški. V. JJa.
V dvorani deželne palače v Gorici, dne 15. oktobra 1869.
Zapisnik *) javne seje deželnega zbora. Nazoči:
Vladin zastopnik gosp. namestništveni svetovalec, g Feliks Bar. Pino Friedenthalski; dež. glavar, gosp. Vllbolm grof Phco; Njega namestnik, gosp. poslanec Karol vitez dr. Doliak;
Gospodje poslanci: Jožef dr. Abram, France Can-dussi, Jožef Del Torre, Jožof dr. l>eperis, Anton nI. Dottori, Andrej Marušič, Izidor Pagliaruzzi, Alojzi dr. Pajor, Sisini pl. Prelia, llektor bsr. Riiter, Aleksander Itosmann, Leopold grof Straasoldo, Jožef dr. Tonkli, Andrej Winkler, Anion dr. žigbn.
Seja se prične ob 5. uri popoldne; prebere in po-
To Je uradni »apnnik.	Vr.
(rdi ne zapisnik poprejšnje »oje. Gospod dei. glavar naznani nektere vloge, Iu se izroČČ policijskemu odseku; te so:	x	,
1.	1'etioijs ol^iu Itibeuberške, Smarsko in Gaber* nke, da so vvrsll oesta, ktero nameravajo delati od Bl-beuborga prefc potoke Brsoioe do Vipavske moje, med skladovue.
2.	Prošnja uokterib občin Komonskcgs okraja, in enaka prošnja občin Goriškega iu Kanalskega okraja, da bi ao nabirali v prihodnje uoviuei v glavnik krajih sodnijskih iu ne več glavaratv©nih okrajev.
«5 Peticij* županstev Goriškega iu Kanslakega okraja, da se prenarodi poatava zastran pr on ravna v s davkov.
Prošnja cestnega odbora Goriškega, da naj se oprosti povračila posojenih 2000 gl. in da naj ue mn dovoli vnovič pomoč 2000 gl.
l'i«Hiija cestnega odbora GoriŠkcra, da bi se v vrstila cesta od Copovana do Oblsaa med skladovue.
Policija Doruberške občine, dn bi so povzdignila cesta od Koiuua čez Železua Vrsta do Doroberga na skladovno.
Peticija oestnoga ml bora Tominskegs, da naj ae potrdi njegov sklop, vsled kterega ae iina nadaljevati akladovna oesta Idrijske doline prek Hoče do cesarsko ocale nri Muuihu.
Po prestopu ua doovui red sporočajo poslanec dr. Tonkli v imenu odbora zs vladne predloge o načrtu postave, ki zadova organe, kteri imajo razsojati, ali a« di |H> zameni zemljišč zboijtaU goapodarstvo dotičuih posestev.
Zbor sprejme brez razgovora naslov in tekat postave v slovenskem io italijanskem jeziku in jn poirdi po Winklcrjevem nasvetu tndi v zadnjem branju.
Poslsneo dr. Psjer poroč u je v imenu deielne^a odbora o pomoči, ktera bi se dovolila za narqjanje mosta čez Sočo pri Pieria-« in nasvetqje da bi hotel akleniti via. zbor; Dovoljnle ae pomoč 26.000 gl. iz de-ielnoga zaloga za narejacje mosta pri Pieria« po tehničnem operatn, ki ga je potrdilo e. k. miniateratvo z« notranje zadeve; ta znesek naj se plača v dveh opla&lih, to je, 12000 gl. leta 1870 in 18000 rL 1,1871; dtM-nemn odboru pa ae naroča, naj pazi, da ae dovrii delo
r narisih in preudarkih, ktere on potrdi in naj dovo-izplačilo omenjenih zneakov tudi po odplačilih (ratah)* pa kakor bo delo napredovalo. —
Poslanec Dotton opazuje v imenu petieijsken odseka, da jo ta isti io poprej pretehtal predlog odborov, in da ga ja enoglasno odobril.
Pri glasovanju aprojmo so odborov predlog brez vgovora.
Poslanec dr. Abrarn poroča o preudarku doielno -občinskega zaloga za 1. 1870 v imenu finančnega odseka in nasvotuje, naj sklene visoki zbor:
Preudarek deželno-občinskega zaloga, ki ga jo predložil dei. odbor, je potrjen z dohodkom 1887 gL in stroškom 1805 gl-, in naroČujo se odboru, da naloži na obresti ostalo gotovino 82 gL Predlog je sprejet
Potem poroča isti |^hčevalec O preudarku glavnega zaloga zs nbore zal. 1870 in predlaga, viaoki zbor naj blagovoli akleniti:
I.	Preudarek glavnega zaloga za uboge za 1.1870 je potrjen z dohodkom 25.048 gl. in s stroškom 22.242 gL, kakor je razložono v preudarka.
II.	Naročuje se dežel, odboru, da naloži ostalih 2806 gl. na obresti, ako deželni zbor ne določi drugače.
Predlog obvelja.
Poročevalec finančnega odseka, poslanec grof Straasoldo, poročuje o preudarkih za L 1870, 1.) go-spinskega zaloga, 2.) zaloga Codelli-cvih itipendljev, 3.) zaloga Werdenberg ovih itipendljev; 4.) štipendijskega zaloga; 5.) zaloga za poljedelstvo in gozdnaratvo, ki sc potrdijo s temi-lo predlogi:
ad 1. Preudarek gospinakega zaloga za I. 1870 je potrjen z dohodkom 5875 gl. — s atroškom 6599 ^1. in doslednim prcmanjkljom 724 gL, ki se ima zaloilti s tem, da se pridrži 117, odstotkov na vsaki vatanov-ni prebendl;
Ako ae izprazni ktera prebenda, naj ae toliko časa nove ne podele, dokler ae ne prigospodari na
letnih pridržkih toliko, da bo mogoče popolnoma izplačevali prebende prosto nakladov, kakor ao uataapvjjeac, to jo, v aneake 800 gld. --
ad 2. I. Preudarek Oodelli-evih štipendije* za 1. 1870 jo potrjen s dohodkom 289 gl., a atroškom J130 gl. in a premanikljejsm 41 gl., — ki naj ae zala-ii a odbitkom 13 odstotkov od vaakeg« itipeodija.
IL Aks se kleri izprazni, naj a« asleii prmnaaj-ktfej z dohodki novouatanovljanega tretjega illpendi-
{'a; v podporo tretjega ubozega dijaka im^J *a porabi e tisti znesek, ki ostane, kadar ae zaeelita izvirna dvn rfipeudija
ad 8. Preudarek Werdcnberrovih štipendije v za I. 1870 je potrjen z dohodkom .169«, stroškom 3791 rl.; promanjkljej 95 gL uaj ao zaloii a lam, da ao odbi-jeta od vaškega štipendija 27, odstotka.
ad 4. Preudarek za 1. »870 štipendijskega zaloga jo potrjen z dohodkom 1026 gl. — s stroškom 966 gl. — in z ostankom 126 gl. 10 kr., ki spada na natano-vilvo Slanič-evo, Aessio-vo, Itijavee-ovo, Pravica vo in I^coni-ovo iu s premaujkljejem 66 /gl. 17 kr.t ki leii ua ustanovitvah Gattei ln Abram In ki ae ima založiti s pridržkom 18 odstotkov ns Gattei-evl In 17 odstotkov na Abramovem štipendiji.
ad 5. Preudarek zaloga za poljedelstvo' iu gozdnar-stvo sa L 1870 jo potrjen z dohodkom J 02 gl. — a stroškom 86 gl. — in z ostankom 66 gL, ki naj ae loži na obresti.
Ta-iati poročevalec sporočuje v preudarka sa 1. 1870 zaloga za ranjene iu bolne vojake in naavetaje, visoki zbor naj ga blsgovoli potrditi v vseh stavkih, ki znaiajo skupni dohodek 70» gL — in enaki atro-iek 703 gl. — in naroči deielncmu odboru, da potirjn dohodke iu gospodari i njimi po preudarku.
Predlog ae aprqjme brez razgovora. Zadnji poročajo v imenu policijskega odaeka poslanec DoUori o prošnji cestnega odbora Kanalskega, da naj ae ispnati oesta od GunjaČ do Plavi is vrste skiadovnih in o vlogi oeatnega odbora Gorlikega, da mri ae ona prošnja zavrne, ter naavetaje; deželni zbor naj prestopi o prošnji Kanalskega cestnega odbora na dnevni rea dei. odbor pa naj naznani ta sklep Gori-škeMU cestnemu odbora.
Predloga se aprejmeta. Poalanoc dr. Pajer dobi besedo, ia naznani ta-le predlog.-
Viaoki zbor naj uatanovi odaek 5 udov z naročilom, da bo pretresal ali in kako naj^ bi ae imele vpeljati ▼ naši deieli nepoarednje volitve poalanoer za driavni zbor in da predloii primerne nasvete.
Poslance bar. Ritter podpira ta predlog in nasvotuje, naj se kot nujen obravnuje. Poslanca dr. Dcperia iu Pretiš podpirata tndi Psjer-Iev predlog.
Deielni glavar di glasovati o nujnosti, ki pa ostane v manjšini; potem sklene aejo, naznanivši, da bo prihodnja seia dne 19. tek. m. *ob 5. nri popoldne. Ka^ dnevnem redu ho dr. Pajerjev predlog in odsekov o poročilo o ustanavljanji, obiakovanju in vzdrževanji javnih ljudskih šoL
Konce seje ob 7. uri zvečer, oklenjen iu potrjen-
VI- seja, 19. oktabra.
(Uradni aapkoik; navada! r*od izpuUoo.) Seja ae začne o 5. uri popoldne; prebere se zapisnik poprejšnje aeje v obtk deželnih jezikih.
Poslanec dr. P^jer izreče, da ne bo glasoval niti danes, niti v prihodnje za slovenski zapisnik. Sieer ae zapianik potrdi v obeh jezikih.
Deielni glavar naznani potem petioijo cestnega odbora GoriŠkejrs, da naj bi se popravil most Čez Vipavo pri Batujah z deželnimi pripomočki. Vloga se izroči peticijaksmu odseku.
Poslancu bsr. Pretis-u dovoli zbor po glavarjevem nasveta dopust za nedoločen cas.
Na to ae preatopi ns prvo točko dnevnega reda, to je, da so ustanovi po predlogu Pajor-jovcm posebna komisija, ki ima pretresati, ali in kako naj bi ne imele vpeljati v naši deželi nepoarednje fdiroktne) volitve poslancev za driavni ibor, in da predloii primerne nasvete-
V ta odbor (odsek) se izvolijo z listki poslanci dr. Pqjer, dr. Doliak, Gorju« Winkler ia dr. Deperit.
Gospod vlsdin zastopnik odgovarja na interpella-cUo dr. Tonkli-a in tovaišev, sproiono v arji 6. oktobra t I. tako Je:
Načrt za predčlanje (Koroško) cesto v kosa pri Dolgi Njivi je bil t razpisom visokega mlnistoratva notranjih opravil od 13 novembra pr. 1. potrjen s tem pogojem, da se delo ne smo začeti, dokler nc bo ustanovljen driavni preudarek za tekoče leto, kar pa soje Šo le dne 30. marca t I. zgodilo.
Ali gledč na to, da bi železnica, ki hi so delala po SoČki dolini, cesto pri Dolgi Njivi morda na \cč krajih presekala, zdelo se je namestiiiji bolj previdno, da so izpeljava omenjenega načrta odnese, dokler bi bilo konečno določeno, kod so ima ieleznica speljati, in da sc mod tem popravi drugi kos ceste, namreč unt pri RoČiujl. Načrt zadevajoč ta koo ceste je lo potrjen iu dotiČna dražba po izklicni ceni, ki presega lO.(KM) goldinarjev, jo odločena na 30. oktobra lega lota.
Vrh toga se zdaj narojajo ludi načrti, po kterih se imajo predelovati Še drugi kosi imenovane cesto, sosebno v oddelkih Xl/ll.!3 iu XII/2 —6 in Uko tudi se napravljs, česar je troha, da sc prodola v prihodnjem letu kos ccsto pri Dolgi Njivi.
Vsoga tega, kar jc bilo odločeno v letih 1868 in 1869, namreč letnih 20000 goldiuarjov za predela-n ie bolj strmih kosov orsrske ceste, ki drii na Koroško, so ni nihče dotaknil, in miuisterstvo ima deuarjo šo veduo pripravljeno, da jih izda v tekočem iu 'prihodnjem letu. Po tom takem liojdo delo poravnanja cesto ua Koroško lahko urno < m! rok, iu to tem več, ker amemo upati, da ae bo tudi za naprej v letno preudarke poslavljalo po 20.000 goldinarjev, da se imenovana cesta predela na vso strani.
O drugem predmetu poroča poslanec dr. Deperia o načrta postavo zastran ustanavljanja, obiskovanja in vzdrievanja ljudskih šol.
Za branje slovenskega teksta ao je poročevalcu dodal poslanec Marušič-
V	glavnem razgovoru naavetuje poslanoo dr. Tonkli, zbor naj prostopi čez vladin načrt postave zastran ustanavljanja. obiskovanja in vzdrievanja ljudskih šol — na dnevni red.
Po dokoučsnem glavnem razgovora, v kterem u-govarjajo dr. Doliak, dr. Pajer in poročevalce dr. Deperia predlogu dr. Tonkli-evcmn, glasuje so o predlogu za prestop na dnevni red, ki ostane v manjšini.
Dež. glavar sklene Belo in naznani prihodnjo za jntre (20jl0) o 6. uri popoldne. Nadaljeval so bo današnji dnevni red, in, čc Čas pripusti, tudi predlog dež. odbora, da konečno uravni deželni zavod glnbonemov v Gorici.
(lapal£ena navada« kone£na lomni«.)
V	VI. seji ao je bral v prvo zapisnik tndi po slovenski. (Uravnano je to branje tako, da se bo enkratita-lijanski poprej, drogi pot poprej slovenski zapisnik bral.) Na navadno glavarjevo vprašanje: Ima ii kdo kaj zoper zapisnik? prosi posl. Pajer za besedo: Danas— pravi—so je v prvo zapisnik ludi po slovenski bral; naj smem vprašati g. grofa glavarja : Po čigovein ukazu fper ordiiio di chi .. . . ) se je zapisnik tudi v alov. jeziku sostavil in bral? Glavar: Opravilni red no določuje jezika, v kterem se ima protokol pisaLi; sicer pa g. posl. dr. Pajer gotovo ve, kako je s to rečjo. Pajer: Jo li to odgovor? Glavar: Da. Pajer: Zdaj bom nadaljeval. .. Iu tč začne prisiljeno resnobno ponavljati noktero tistih puhlih razlogov proti brapju slov. zapisnika, ktero jo žo poprej v zaupljivih sejah brez vspeha navajal. Trdil jo, ds, kor opravilni red zastran jezika nič nc določuje, gre misliti, da so mora zapisnik v tistem jezikur v kterem je opravilni red pisan, sostavljati. Zapisnik inora biti zrkalo obravnave; ker je obravnava sploh laška, naj Ik> i tal. tudi zapisnik; sprejmejo naj ae pa va nj tudi v slov. jeziku nasveti vlom jeziku predloženi. Vem —nadaljuje —da so jo v tajnih sejali neka pogodba naredila, ali, kar hc tiče zapisnika, nisem jez nikdar pritrdil. Pravico djansko rabo našega jezika P. sicer priznava, ali zapisnik, pravi, ni niti potreben niti je opportnnno, ga v 2 jozikih sostavljati. Laiki poslanci da ne urnejo slov. zapisnika, da ga torej
tudi potrjevati ne morejo. (Za siv. tekst postav za poročila, nasvete slovensko se je Pajer v skrivnih sejah pa vendar le vdal, samo zapisnik mu ni |ki volji I! Vr) Zakaj niao slovenski gospodje že poprejšujih 8 let alov. zap. zahtevali ? Mož književno slovenščino zmožnih niso imeli; zdaj jih imajo, od tod njih zahtevanje. V kakšen prid pa neki bo alov. zapisnik Slovencem? Reklo sojo, da so bo na dožolue stroške jiriobČeval po detelneiu alov. časni k n p Domoviniu, in da se Slovenci polom odpovejo pravice, dali prestavljali alenografičoa sporoči la. Je li j>a vredno priohčovati suhoparni sejni zapis nik ki ne obsega dob>it, ainpak samo predlogo in sklope ? Sicer pa vrcduištvo m Domovine " ne ho čakalo uradnih zapisnikov, saj jo „ Dom. " tndi to do sedaj prinašala poročila o z borovi h sejah. No za zapisnik torej, kot tak, jo slovenskim gospoddm mar, ani|»ak za nekaj druzoga. Oni ao hoteli pokazali, da so tudi oni v deželi, da imajo enako pravico, kakor mi Italijani; nič druzoga ni njih zahtevanje, nCgo gola demonstr;cija. (FiiUJbv«h|o ««d |><ialql«*rij. Jez- sklene ne bom ni dauas, lii v prihodnje za potrjenjo slov. zapisuika glaaoval. (Dr. Pajor jo edini poni. na laški strani, ktori jo književne sloveuščiue zmožou iu tudi slovenske Časniko bore. Vr.)
Dogovorjeno je bilo med slov. poslanci, da ne bo P. - u nobeden nič odgovorjal, kajti znano jlui jo bilo, da se misli slov. zapisniku vstavljali. Po Pajer je vem govoru pouovi glavar vprašanje: Ima li kdo kaj zoper zapisnik? Vsi molčč (Jlavar: Zapisnik je potrjonl— veliko bi imela „ Dom. u o tej slvari pisali, pa za zdaj ne more iu noče.
Mplošna dcliala o šolski postavi (ud II.) je bila zanimivejša, kakor ao ju bilo nadjati. Govoril je uar-poprej dr. Tonkli zoper vladin načrt. Prvi razlog mu jo ml ta, da jo driavni zbor, ko Jo občno postavo za ljudske šolo pretresal, mejo svojoga področja prestopil in zašel v postavodajni delokrog deželnih zborov, <hi jo določil muogo reči, ki bi jih iincli šo lo deželni zbori vsak po svojih potrebah določevati. Tem takim pro-slopkom dri zbora da so jc troha vstavljali, čo no, so utogno polastili n časom vseli pravic deželnih zborov, saj posebno prijazen žc tako da jim ni.Ako postimo, — pravi — da bo delal drž. zbor, kar bo hotel, pridemo tako daleč, da no bo imel naš deželni zbor več druzoga opraviti, ko proračune deželnih zalogov potrjevati. Dolžnost dcžolnin zborov in poslancev — nadaljuje -jo, da varujejo svoje pravico In svojo oblsst Če žo gledč privatnih pravic veljš geslo: Vigilantibus jura, mora veljati to toliko več v javno-pravnih stvareh.— Dalje dokazuje, da tndi iz opportunitaluih ozi-rov se no priporoča vladin načrt lični črtet obsega tudi take zajmvedano predmete, ktori so otrokom ali nopotrobni, ali njih starosti neprimerni; spodlika so sosebno nad geometrijo in telovad.Hvom, nad poslednjim z oziroin na otroke na kmetih, v gorah, ki morajo ono uro daloč v šolo hoditi in ki žo tako lelč vadijo pri kmetovskih delih itd. Po vsem tem stavi nasvet, naj bi zbor čez predloženi načrt prestopil na dnevni red.
Za njim je govoril dr. Doliak. Njegovo stališče je to : Vlada no bi se smela vtikati v šolstvo in v zadove podnka. V starih časih in srednjem veku no nahajamo ni duha ni sluha od lega, da bi bila vlada šolstvo v svojih rokah imela; vso jo bilo privatna reč; šo le okoli srede preteki, stoletja se jc lotila vlada uravnavanja podnka, in to iz politiških ozirov; bilo Je lo nasledek in dosledek monarhičnega absolutizma. So zdaj imamo dve državi, v kterih jo poduk svoboden, kjer ga vlada no uravnajo s postavami: te sle Angležko in zedinjeno državo v scv. Ameriki. — Daljo se nu spodobi za u-stavno državo, da eili mladino v njene šolo hodili. Po eni strnili —■ pravi — sc toliko krirti: svoboda vere, svoboda vesti, svoboda tiska itd !, po ilrugi pa se je „ ustavna " vlada vsega šolstva polastila in dela državljanom silo. Je li lo svoboda? l/stavni (parlamentarni) absoliilizem jo hujši ko monarkični. Nikar se no bojte, da no ho nikogar, ki bi se šolat va poprijel, čc bi vlada svobodo poduka izrekla; imamo žo cerkvene rodove, imamo duhovne, ki bi bc radi poduka lotili itd. Joz sem za popolno svobodo uka, pa jc no zahtevam sarno
za so, temuč naj jo imajo tudi protestantjo, Jnt^je, liberalci ravno tako, kakor klcrikaloi. In do tako svobode uka moramo priti, če ao bodo uatavna načela dosledno razvijala. Ali, za zdaj nismo šo dospeli do to Btopinjo. Dalje, Če pomislim, da jo bila [»oprod akoz 100 lot šola v vladinib rokah ter da jo jo vlada oblačila v cerkveno auknjo; če pomislim, da ji jo zdaj to suknjo alokla, da je torej v tem hipu šola vsa naga, smili se mi, videl bi jo rad vsaj za silo obloČono, in za uapra-vo te nujno potrebne oblake nahajam v predloženem vladiucm načrtu šo preooj pripravno sukno. Za toga voljo - iz opportunitatnih ozirov bom glasovni za to, <Ia so prestopi k nadrobnemu prolrosauju načrta, lo ao uo vjomaui z dr. Tonkli oviin nasvetom.
/>. Pajer spodbija razloge tir. Tonkli-cvo in dr. Doliuk ovo. Proti Toukli-ju trdi, da občna državna postava od Id. maja t. I. jc od vseb .'l faktorjev, obeh drž. zbornic in Nj. veličanstva, potrjena, toroj da je VHa zastonj vpirati se zdaj zoper njo. Kdor ni ž njo zadovoljen, nuj* položi avoj mandat kot deželni poslatlCO, ter čaka, tla ae državni zbor npokori iu nvrfjo postave popravi. Daljo dokazuje nujno potrebnost ljudskih šol,
Cravi, da naša dežela atoji vslod atatiatike zraven Itn ovino in Dalasiicijo na nar niži stopinji šolsko omiko *). Kur nimamo zduj druzih šolskih postav (po tem, ko ao atare ovrženoj, da jo aila potrebno, da so predloženega načrt« z obema rokama poprimcino, kor jo jako dober itd. Proti Doliak-u pa zajezdi dobro znano, žo vso oguljeno kljuso vnlgurnoga liberalizma, ter vprašavši ga (Doliaku), da ki^j je prav za prav duhovščina, kije ti o zdaj šolstvo v svojih roku h imela, v njega pospo-šenjo storila, poskusi zmini prdrzni skok: Duhovščina je res šolstvo gojila, a ue ix bumanitalnih namenov, ampak lo zato, da je veat ljudi v svojih pesteh imela. (Čudno so mora zdeti vHskemu, kdor parlamentarne Šego potna, da j c dr. Pajer včasih žo luni in tako tudi letos pri tej debati, no da bi bil a svojega stališča aam za ao objektivno govoril, poročevavčevo, oziroma, vladinoga komisarja nalogo prevzel. Ne kar, ampak kakor jo govoril, apada v nalogo poročevavčevo, kedar ima zadnjo besedo Vr.)
Val trije govorniki so tudi V drugo za besedo prosili in svojo misli in razloge Še dalje razvijali in utr-iovali. Prav tehtno jo bilo, kar jo dr. Tonkli poslancu Pajorju odgovoril. Očital mu jc, namreč, prebravši posnetek govora, ki ga je imol Pajer kot državni poslanec na Dunaji (3 apr. t. I.) proti sedanji občni državni postavi od 14. maja t. I., kako da ae moro zdaj za postavo potegovati, potem ko jo poproj ravno »to grajal, kar danas on (Tonkli) graja- Doljak spodbija Pajerjeve ugovore zadevajoče uravnavo šolstva na Angložkcm in v severni Ameriki, zagovarja duhovščino ter navaja dokaze iz Belgije in sedanje Italijo, kjer se v klerikalnih zavodih izučeni mladenči z mladino v vladinih šolah odgojeno no le lahko merijo, tem več jo šo prekosava-jo, kar se di iz statistike javnih preskušinj posneti. Tudi Gorica — pravi — ni bila nikoli na boljem, ko tisti čas, ko so še dnhovaki rodovi šolstvo vodili. (Ko-neo preteki, stoletja, ko je bila dospela ital. kultura v Gorici do vrhunca, jc dr. Dolijaku uzor. Vr.) H koncu povdarja šo enkrat krepko avobodo uka in konfesional-noat šole. Dr. Pajer odvrne Tonkli-u, da, kur je na Dunaji govoril, potrjuje tudi zdaj, pa da to nima s predloženim načrtom nič opravili; dr. Doliaku: Čudim so in ne morem razumeti, kako so to vjema, da dr. Doliak po eni strani popolno svobodo uka zahteva, po drugi pa hoče zopet vkleniti uk v spone konfcssional-noati.
Dr. Deperie (poročevavec), sklicevaje se na nektere Pajcrjevih razlogov, zagovarja načrt proti Tonkli-ju in Doliaku; unega primerja Savčinskemu, tega pater Gronter-ju, Češ, da, kar sta ona dvu govorila, sta razlagala ie letošnjo spomlad 6. in Gr. v državni zbornici poslanški. Obruita list — pravi — v stcoograf sporočilih drž. zbornice poslanško, pa najdeta odgovor vaj-nim razlogom. Nadaljni razlogi poročevavčevi so se vr-tili krog myno potrebnosti šol in oppotlunnoati, da se
•) To v«|Ji o Primorskem rum akuptj, nn o Ooriiknm lameen,
ktero Je velika na boljiem, ko Ilirija. Z*ra<l t*lrn »mo pollatani v Ka-tiUiki ludi mi, k»Jll »Utrnil ni r«k»ii »o »kopni._Vr.
aam na aebi dobri vladin načrt sprejme. Tonkli-evemu naa vetu očita, da pomeni toliko, kot uič storiti za šole. Komur ui načrt všeč, naj nasvetuje kaj boljega, pa nc uiČ — pravi.
Pomanjkljivosti, ki bi jih imel, se bodo dale pri izpeljavi popraviti, saj imamo—de — šolska avetovavatva, ktera bodo skrbela za kar bo treba itd. Slednjič naavotujc, naj bi zbor v nadrobno debato spustil in dr. Toiikllevega nasveta ue potrdil.
Ker jo bil Deporio rekel, da je dr. Tonkli zna-biti le zato zopor državni zbor govoril, da je fcrup (chiasso) dolal, prosil je razžaljeni 1'. besede za osebno opazko ter zatrdil, da ni zarad hrupa govoril, ampak zu to, da ju izpolnil dolžnoat poslačea, ai mora pravico deželnega zbora branili.
Tako so jo oh 8. uri končala ta generalna debata; nadrobna ju bila odloženi^ za naalcdnji dan.
Dodatek k opravilnemu redu
doielusga zbora *).
1.	Nasveti in popravki, naj jih stavi kteri zbornik sam. ali kteri odsek ali pa deželni odbor, sinejo ae predložiti v italijanskem ali alovOnakem jeziku; če kdo zahteva, morajo ao prestaviti v uni jezik.
2.	Postavo ao morajo urodovati v obeh jezikih in zbor mora potrjevati oba tekata; poslanoein je na voljo dano, govoriti mod debato po ilalijanaki ali poalo-veiiflkl.
8. Popravke v tekstih ponlav, ako jih zbor odobri, mora uotičnl odsek prestaviti in dali o prestavljenem popravku pred tretjim branjem glasovati.
4. Poročila odsekov ali deželnega odbora se smejo brati v zboru v obeh jezikih, kakor qi poročevavec italijanskega ali slovenskega izvoli. Če si je izvolil po-ročovaveo slovenski jezik, mora pripraviti tudi italijan-sko poročilo, kterega tokst mora poprej odsek'potrditi.
6. Ako poročevavec kterega odseka obeh jozikov ne zua, mora mu priskrbeti odsek druzega poročevav-ca na pomoč za branje (slov.) poročili in za prestav-Uanje, ko bi ga treba bilo.
- 0. Sojuj zapisniki se imajo v obeh jezikih vredo-vatl in priobčovati (alovenaki po „ Domovini ") ; ime-uovati jo toroj treba še enega zapianikarja.
I>j*Uf?i deželni zbori.
Kranjski. V XIV. seji 16. t. m., o priliki, ko jo dr. Zarnik razlagal in podpiral svoj nasvet zarad poprave §. 4. deželne ustavo **), in potem ko se jo predlog z večino glasov odseku za ustavne zadeve v nap-prejšnje pretresanje izročil, jo začel trditi p. Kromer, da no zadostuje nadpolovična večina, ampak da je treba, da so sklep potrdi z dvema tretjinama glasov. Zarnik mu odvrne, da zdaj no gre še za pravi sklon o bistvu fmCritum) predloga, ampak le za njega formalno stran, uarnreč za to, da so izroči odseku ; to da je le formalen Bklep. Vsled tega pričkanja je dala manjšina (Nemci) protest na zapisnik ter zbornico zapustila.
Vpeljanj« slovenskega jezika v uradnije in So le, tudi Brednjo Hkoz in skoz, hoče doseči kranjski "bor z detelno postavo, ktero načrt je predložil iu z razlogi podprl dr. Blsiioeis.
Triaiki. V V. seji ( 16/io) H® je obravnavala lani ne potrjena postava zaatran šolskega nadzorstva. V šolsko svetovalstvo nočejo Tržaški očetje aprejeti duhovnov; samo kedar gre za verske zadeve, naj imajo tudi duhov« oiki (pa vseh ver) v svetovavstva govoriti, o druzih rečeh no. Vlada pa hoče, da naj Be sprejmejo v načrt postavo tudi duhovni (tako n. pr. kakor pri nas). — V isti seji je Nabergoj nasretoval, da bi se napravilo za okolico posebno Bvetovavatvo . Na to nastane hrup in krik med zborniki in poelušavci in junak Hermet na vse zadnje Nabergoja in okoličane šo dobro ozmerja. (Tudi prav/ Vsaka reč trpi do svojega čaaa. Vr.)
•j To j« „ Aaagteieii" ali nkankortUlH (poraauaiak). »kUiJ«n 13. okL t. I. mod iutijamko in aiovanaka alranka » »kani. Vr.
Popravek meri na ta, da ae bi »ad prear. wr imeaovtl delelneg* gtivkrja in n]«gevega aamealaika, fcaapak da naj bt imel »bor ■•m privfco g« coJili.	Vr.
__(Daljo v dskladl).__
Doltlada It listu 42. „ Domovino 2KS, olctolbra 1869.
Ogled j>o svetni
Avstrijsko-ogerslui država.
Z Dunaja. Nj. vel presv. cesar se poda 25. t. m. «a pot proti Carigradu, kamor iina priti 28. okt.; 2. novembra zapusti Carigrad iu pojde dalje v Atene (glavno mest«) grške kraljevine); 4. nov. se odpelje proti sveti deželi,od 9. — ti. nov. bo v Jeruzalemu; 13. nov. zapusti sveto dežolo iu so prepoljo po morji v Egipt, kjer ostane od 16. do 22. nov.; 22. odrino proti Trstu, kamor ima priti 28. novembra; 29. nov. bo Že na Du-naji. — Bog obvaruj veličanstvo med tem potovanjem I
le Gradca »n Ljubljane in drugib krajev so poroča, da Je padel od 17.-18. prvi »neg-, sicer pa so imoli v Ljubljani prav čudno vreme: odjužuo, grmenje, dež in slednjič sneg. Na spodnjem Štujarskum je ravno vendima.
" V IVetu iu Kopru jo bil 18. t. m. strušen vlliur z dežjem; v Kopru veliko škode.
Ib Dalmacije. Vslajniki v Bokali so nočejo vdati ('poslala se jo uuinreč do njili deputacijaj. Umaknili so se v gore in čakajo, da jib vojaki nupadojo. Dani je ie 22 bataljonov vojakov b 4 baterijami deloma že tam doli, na deloma poti v Boke, vendar uo ne upajo še spustiti ho v boj z vstajuiki *), kterih, pravijo, daje kakih 1> tisuč oboroženih iu z živežem od Črnogorsko jn Turško strani dobro preskrbljenih. Knez Črnogorski so jo ponudil, da, uko je naši vladi všeč, on vpomike pomiri. Odgovorilo so mu jo, da si bo vedela cesarska vlada še sama pomagati. —Nekteri sumijo, dajo znahiti Črnogorski knez celč /.monjen s sosednimi Bokavci, in dalje s (turškimi) Horcegovinci in Bošnjaki pas Srbi; zn vsemi pa da Blojttcotpodpiliovavro —Itua? Tuko misli rojijo pogla-vl aosobno takim ljudem, kteri uočejo razumeti du so naši vladini organi v mnogem uapačuo ravnali s Ko-toroi, in da je to navadni izvirek nezadovoljnosti med ljudstvi, du sc bučo vse povsod po onem kopitu narediti. Tako je bilo v Bokali s postavo zuHtran hrambo. Da bi se bilo gledalu na značaj, na uavudo in na zgodovino prebivuvccv Kotorskih Bok, io du bi se bilo previdnejše ravnalo uni dan o rekrutovanji, no bi so bili znabiti ljudje luzdružili. Sicer pa nuj veči greh, ki ga je Avstrija po Donosnih (nekdanjih gospodovaveih v Dalmaciji) podedovalu, je - sistematično zauomarjotijo Slovanov ; naša vladu podpira ilaiijanslvo Dalmatinsko, se prilizuje Lupenna-vcom in tuko baiČ ljudem, inpro-ziraizobražljivi slovanski olomont, čigavor jo ua vsak način prihodnost. Dajte Slovanom iole, iole iu šo enkrat tole, bote videli, da Be no bo več ljubilo primorskim meščanom imeti Morlake za živino. — Zdaj, bo vo da, ne ostane druzega, nego vstajniko z lopa ali a huda postavnosti podvreči.
Domači novičar.
(Soča) je pretekli ponedeljek tako zrasla, da žo dolgo let ne tako; pravijo celč, da od leta 1821 ni bilu tako velika.
(Novo javno kapelo), prav čedno narejeno, tik poslopja grofinje Lautbieri-evke na Dnnaj6ki cesti pri Ba-ronovšči (Rosenthal), so v sredo, 20. t. m., Nj. eksc. preč. kn. nadškof blagoslovili.
{V Doljenji Vrtojbi) so bo prih. nedeljo prozidana cerkev blagoslavljala.
{Duhov i ke premembe) Č. g. Jotrf Jure c, biviikooperalor v Kam-■\]ab Jd ur*d bolehnosti M eno letu v pokoj djan. (Stiim)« doma v Vrtajbi.)
O zboyšai\ji zojooJJo na Goriškem.
(Konec; g/. 1. 40. t. 1.)
To nopravilne okolnosti nam pojasnujo zgodovina, ktera nain pripoveduje, kako so se začelo. Duši tu stvar prav za prav som ho spada, bodi mi vendar do-
•) So bo ie tačeli pomikati aa njimi; aprarili »o pur balnrij na gora in viUjniko t nukterih višin to pregnali. - - Tudi prnr.rj Alevilno brodovje l)0 voj»ku)ofti<n ac na pomot—Kao trdnjavico (l)ragalj), ki ao Jo vatajniki oblegali, ao vojaki io reiili. — Začel ac Jo pulil 7. okl.
voljeno, omeniti jo zarad posebno njene pomenljivoati. Se v prvem stoletji po KristuHU ni tekla SoČs od Kobarida proti jugo-izbodu, kakor zdaj, ampak proti sA-hodu, po sedanji Idrijski dolini, tedaj dauašnjemu teku ruvuo nasproti; tekla jo čuz sedanjo razločje jiri Itobi-ču med svojimi pritoki in Nadižo tje naprej po Nadii-ki strugi v morju. To ao naj novejše preiskave ueovrŽ-Ijivo dokazale in tako pojasnilo celo vrsto uavskrižuoati med Leni, kar so trdili poprej stari zemljepisni in pa meti sedanjimi voilopisniuii razmerami našo dežele. O-koli leta 68(1 pa je bila v teh krajih silim povodenj, ktera je veliko pronarodho za salio pustilo. Soča si jo prodrla tiali čas novo pot proti sv. Luciji, po kteri te-če So zmirom; z Mulujura pu sejo privolilo ogromno nkulovja prav v sred ravno zapuščeno Sočke struge ter vode te dolino priaililo, inkaLi si nove poti proti izhodu, v Sočo. Več zročil imamo o teli dogodkih. Imamo pruvljlco, du jo bila nekdaj vsa dolina mod Kobaridom iu Toiuiuoiu veliko jezero; zapisano nahajamo v zgodovini ustanovo romarske ctirkvo v Itarbaui, otoku v Oglcjnko-tlrajskih lagunah, klora jo bila sezidana v spomin čudeža, ki jn v zvezi z omenjenimi dogodki; slniliijič pričuj«) podoba zemlje iiuma poselim) zgovorno o svoji minulosti. MAdiino od Soče po Idrijski dolini proti Nudiži, ali od Nadižn som proti Soči, ua nobeden kraj nc najdemo, da Iii so svet kaj nagibal ■ nenadoma pu nulclimo nu neko višuvn pti ILohiAu, ki niso or-guuično čisto nič podohuo soseduiiu tlom. Iu to je on tlotiiim vodam raztočje.
O zboljšanji zdravstvenih ali občevanjskih razmer govorili, ue spada sem. Ali, ko hi so Idrij« n pomočjo dreuuže uravnala, nprcohriiilo lil se senoleti to doline, ki se štejejo zduj skor vse k travnikom 4. in 6. vrste, v izvrstne, plodovite sonožoti in njivo prve vrale. Ker pa niso ondašnji ljudje ne premožni, in sploh ne še dovolj omikani, da bi si zuali sumi od sobe pomagati, jo opravičeno, da se obračamo do ininiatorstva za kme tijstvo, naj In nam tudi v tej zudevi ono pomagalo. Toda ininisturstvo za kmetijstvo je dolžno, z gotovo no preohiluimi pomnčki, ki so mu odločeni, varčno gospodariti ; za lega voljo uaj hi od unih miniBterstev aaj podporo zahtevalo, kajti s tem, da bi sc Idrijsko močvirje ua suho djulo, hi so pospeševali tudi še drogi, a ne samo kmetijski nameni, n. pr. davkov bi od zbolj-Hunih zemljišč več dohajalo, (in za to mora lodi unim ministerstvom inar biti,). Tem pravičnejše pa bi bilo, da hi tudi una ministerstva v noši zadevi kaj prijpomogla, ker so dn zdaj sicer ros za načrte, komisijo in druge birokratiške reči veliko denarja potrosila, pano, da ni bila v tej stvari kedaj kaj zdatnega storila.'
V zadnjem odstavku govori g. grof o pogozd'»^ vanji Krasa. Znabiti, da o drugi priliki šo kaj iz te knjižico posnamemo.
„ Slovenska Matloa".
XV- od borova [seja 2. sepL t. 1.
(Koner..)
9. 0 odsekovom predlogu a) naj slavni zbor sklene, da Matica na svetlo di „ poljudno vernou (dogmatiko), vname so dolga in živahna razprava. Najprej tajnik prebere gosp. Kosarjovo pismo od 30. junija t. I., v kterem odboru naznanja mnogih udov želje po tej knjigi, in da je odlašanje te knjige, o kteri je bil govor že v 9. odborovi seji, osupnilo ncktorc duhovne tako, tla bo stopili iz društvu. Zoper izdavo to knjigesta govorila gg. Ur. Vošnjak in dr. Krek ter dokazovala, du ta knjiga ni potrebna, da ni znanstvena, toraj ne po natičnih pravilih, da je le za duhovski stan, a stanovskih knjig sc mora Matica ogibati, sicer bodo zdrav -uiki in drugi stanovi jeli zahtevati knjige tndi za svoj slan, a io ne grč; Matici je naloga, knjige izdajati za ves narod; izdavo te kujigo imelo hi prevzeti Mohorjevo društvo. — Za izdavo so govorili gg. dr. Ulaga, Svetee, tir. Kazlag, Jerau iu dr. Gosta-- ter so spodbijali vso ugovore. Ituzjasnovali so pomen popularnih knjig ter dokazovali, da so če ludi ne Uko suhoparno kakor stroge znanstvene vendar Ic znanstvene z vsemi tehtničnimi izrazi, kakor na pr. VBa popularna „ ScbOd-lerjcva " knjiga prirode; kdo moro reči, da U ni znanstvena V—dokazovali so potrebo in korist te kujigo, da

narod slovenski rut« tndi r verski znuioiti ter M povzdigne na vilo uravno stopinjo; ako hočemo, da m narodu ohrani značaj, ohraniti si mora nravnost; prav ta knjiga—pravi dr. Itazlag— Imela bi biti prava hiiua knjiga;—oua je manj nameajona in manj |K)trebaa do* liovnikoin, nego, svetovnim, toraj ni itanovaka; čo ae vendar hoče imenovati stanovsko, naj ae imenuj« tuko, a stan je tukaj vzet r ifrjem pomena in to v pomenu katoličanstva, ker amo Slovenci vai katoličani; Matica ui akademija ki ao mora drfstl stroge znsnostl; tndi druiba av. Mohora bi M v« da lahko izdala to knjigo a zakaj ne lil »mula Katica spraviti jo na svetlo ? — l'o sklonjeni obravnavi ao odaekov predlog c 10 glasovi spreialuo.
Tnal odsekov predlog: „ nai ao za vrodovanje uaučnega slovulka izvoli r. Jot. Noll ao sprojsiuo s tem prfstavkom, da mn Matica itlafajo 2t0 gold. na loto iu da odsek aa Izdavanjo knjig X njimsklene natančno pogodbo v smislu današnje razpravo.
nuik odbornikov bila »ta stavljena) bi Matica fzda-l otrokprlrodjeuo
S. poiiobah'slovcnekoga naroda. — Ta naavet ae Isro-odsoku za izdavanjo knjig;— lij dr. Oosta nssvetu-jo: B uaj ao letos opusti M narodni koledar" la raslo-gov, ki jih je tajnik v sporočilu rasloiil občnemu zbo-ru,— Oubor pritrdi tudi temu predlogu.
r*
10. Nasveta posamulh odbornikov na dva: *) g. dr. Ulag* nasvetuje, na) I la Dimauloup ovo knjigo „ o Izrojl otro
Spominek Joncil<S-u!
Vai slovenski časniki so naznanili v črusin obroben ialuatno novico o Janeiičevej smrti.
.Slovenski Narod* v Mariboru je ie prinesel tuiue glasove treh slavitih rodoljubov. Prvi ao je ojflaail rl-aokoučeni nai Dav. Trateajak. Trav iivo .n milo popisuje velike zaslugo rajnega Jaueiiča o slovenskem narodu in predlaga, uaj lil Slovenci rajnemu postavili spodoben spominek. Trateujakovo miali so bi le: .Naj bi
Iiri vstopu k druibi er. Mohora prihodnje leto udje rasen etnine dodali vuk po 10 nkr., po tej poti bi sc nabralo okoli 1900 gold. Za 900 gld. bi so Janctičn omi-
slil, spodoben spominek. Letni odstotki od 1000 gld. pa bi so dajali za darilo piaatelju, kteri bidifaibl izročil Uaj boljšo dolo za natis, in to bi bila vse iivo dni: „Jauoličova ustanovitev". Bes blaga, zlata vredna auaeH
Tndi odbor drnibe sv. Mohora se ja, hitro potem ko jo njen tajnik Janciič svojo o« zatisnil, te mlsH poprijel r Janciič mora dobiti spodoben spominek.
' Komaj so se vsi odborniki po dokončanih iol-skih počitnicah r Celovec vrnili, napravila ae je 9. oktobra seja, pri kteri ao bili pričujoči vsi odborniki iu so ae posvetovali, kako naj ae poatavi Jsneiiču spodoben spominek? . '.
(Kaj sc je sklenilo, naznanimo v prihodnjem lista. Za danas nam so dočli sklepi prepozno.	IV;}
Nafia narodna čitalnica napravi, ako ho vreme ugodno, 27. dne t m. ob 4 uri popoldne beaedo, h kteri vse domoljube vljudno vabi
V Kamnu, dac 30. oktobra 1869.
Odbor
Latarijtk« »Milke. V Trsta 10. okt. BO, »1, ■ >0. S*.
Borsni kurs 20. oktobra Metali. 08^0-, narodno postilo 68:90; London 123.- -; adljo srebra 12060; cekini 6:85.
V;	OGLASNIK.
ttjt »-T- ■ V'' ■	- Sfe
Mr IJ()h rvr-n i oa (£peoerUa>-£t ItiM^an-PoIl-en V Gorici, m zdaj več v Basteln, ampak v gmpojiki ulici bliže „lr»h kron" na levi strani, In tik vrat, skoz ktere se gre proti živinskonm trgu za Gradom.
a
S>r. PalUson' <st Ololktwatte; . daa beiridirteate Heitssittel gsgen Gichl und Kkeu •uliuaen aller A rt als: Oesiobt-Brust , Uals-uud Zabu-schmerzen, Kopf-, Hsnd-nnd Knlegieht, Olioderreiasen, ltltckon-uud Lendenireh u. s. w. In Paketea za 70 kr. nad kalhcu zu 40 Ir. M Frmmtso ,t.aas«i- in 0»
Petdeset kameniii-J ov za predorska (tnnftlska) dela fsa železnicah) najde la£-ko za 2 leti nepretrganega dela pri atavbenih podvzem-■likih Sekat/ar-ji in KMvrfi. v Anubtrg-U, leloznlčua postaja Bo*»t, na Pmtkmn.
(«) JVeuenle Krfindung ffkr Haucher !
lulUudlsekrs rmSakt.
l lavaruia- Tubnk. - A^o-imi - BlUtter.
Diese mit dem fvituUn llavtmna- Arom* iinpitgairtea lUitter ortheileu, »U Kiulage iu Ciganrenkiaten vonvendat, ded dariu boflndli-cben Oigarrea oder Tabakeu, selbst vou des siindettm BorU, sehun nseh S Tsgen sin ss-genehmv* huvaunaartigM Aroma, SO daaaselbat dar K rs nar davon goMuaoht wird uad oine idUt Uavanna mm raneksn Mrvuint. Km lilatt i/mUgt, ia 26 tjauk Cu/atrtn in 2 Tsgen iu sroinatisiren, und ksua mit sinem Illalte die-aer Vorgang tO ssal viederholt nerden. Uu-II gebrauoht zviachen 1'apicr aufbeivahrt, veriiurt | daa Blatt seiue Eigcnaeba/ten nieht. Ht aibt daJur ksin Assssrss. MitUl, mn /Ur vmif OiU
ytU und j*in mu ratttAta.	i.
Haapt-Depst Mr Oaataehlaad mt hmU bel C. Uaaser, Msu, ■ukMMsnkai.s Ur. M.
Vetsendungen naeh der Provhiz gegeu Kinsendnng dea Betrsges oder VoctnacKnaknu. - • — - ■ /-,.(iuis)tond
Preis: Ei» Paquet (ct
i 0 Stttk) inelusive
Kmballage II.' i.00. Wtnigw vsi* «m Paamtt wird nickt abgtg*6sa. Wi9d«rvtrktt>tfm-cthJitAn I bedeutende Percente —
zh
l In J"
I mn
Avl so I Da dieser Artikel besonders In | Deutschland achon slark naebgeahmt vrird, so 1 vrird vor solchen En engaissea, die mit den [ cchtcn Havaana- Aroma BUtUern keinen Ver-I gleicb aushslten, im Intercsse der P. T. Con-| summonten gtnvarnL
Es SIW keia kesserss MitM, uas I
Geld gut uad billig n ruchen I
Haallloskl aklli (laitet);
'' ' r imiaSšl ga V. Token, >:
dober za rane, uUta (ture) in ozebline.
Ta flaiter ima ase dvsoaii enakimi nar veči zdravilno moi in je vreden, da sc Hteje za prvega med domačimi zdravili; nobena hiiabi ne smela biti brez njega--Posknioje, ki so sa delales tim obliiem po Tk>1
niinicah, so pokazale, da ae dajo i sjini v kratkem času za dobro ia brez iksdljivih nasledkov ozdraviti ne 1* vaakorine rane, temuč tadi občaana aleaft (kronični turi), če jih kdo ie tudi 10 do 16 let ima.— Kavno takar ae je izkazala poaebna moč tega obliia tudi pri nar bujiik oaehMssh. Turi, fcakozini ksli, smo-lika (ilesni otčkj io taka iwe—»vani črv nc potrebne-, jo, če ao ta ilačter rabi, kot malo dni, da dozorč in da človek ozdravi — Glavna zaloga za naie kraje je v gosp. Lodovik KUnmrjm lekarniei (apoteki) v Gorici na Travniku, pri Ptmloni-u v Haatelu in pri lbrmm -Poli-n zraven treh kron.—En veti km velja 60 toldov, m munjii 26 šoldov. — V Ceminjanu so dobiva pri g. Lotujoni-u.	_