TRST, sreda 6. avgusta 1958 Let« XIV. . Št. 186 (4031) PRIMORSKI DKEVKIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št S II nad. - TELEFON »3-MI IN - Po*l>i predal 559 - UPHAVA: UL. SV. FRANČIŠKA *. » - NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 25UO lir, celmeuia 4900 Ur—Nedeljku‘*evUK» "‘^'‘1'^ račJn-‘‘“založništvo Te}, st. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 hi od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390,. četrtletno 195 dm «nn_7ii/t.a7s OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. FLRJ: v teanu iu ain, neacijsKa jo mn, mesečno jdo ain — iNeaeijsKa: ietno porcmv ~7(. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 7 / Sovjetski odgovor trem zahodnim vladam v zvezi s Srednjim vzhodom Hruščev zavrača razgovore v Varnostnem svetu in zahteva izredno zasedanje skupščine OZN Jutri seja Varnostnega sveta, ki bo odločal o tej zahtevi - V svojem odgovoru poudarja Hrusčev, da Varnostni svet brez LR Kitajske ne more veljati za povsem učinkovit organizem - Poleg tega poudarja tudi nujnost konference najvišjih v smislu lanskega predloga 5. — Sovjetski zunanji minister je danes ^ nnnlačlrnmn 1 vi fun UD I O— Poslan •,ameri*kemu, angleškemu in francoskemu vele-v »v - Ogovor Hruščeva glede konference najvišjih skliče*1 S Sredniim vzhodom. Hruščev zahteva, naj se ie do, ^ose^>no zasedanje glavne skupščine OZN, in zahtev na!vodila sovjetskemu predstavniku v OZN, naj liali « ■ sk'icanje. Med zasedanjem naj bi razprav- čet umiku ameriških čet iz Libanona in britanskih Jordanije. VOTka poročai° iz New Sohniil Je- sovJetski delegat nie ze zahteval sklica- Va,mY?rednega zasedanja & nega. sveta, na ka-'zahtevi11^1 b- razPravljali o nie za lzredno zaseda- nih l1®01116 OZN. Po raz- ssdnik v ni je Pred' Georees w^?S ga sveta za četrt0? sklical sejo sredrnl ob 19- uri P° «fevropskem času. Pravi M° .aedaniib okoliščin, govoru rcU0SCevc.v sv°jem odidi nnLjl Sovjetski zvezi ^fsnitev bn° truditi se za °-SredniemIn utrditev miru na vladi vSa Vzhodu. Ker sta j® zavrn-r ln Vehke Britani-renco j pr6dlog za konfe-tih dr7?.re fJedn’kov vlad pe-El1 tainiv udeležbi glavne-Varr»5stn^a N’ in ker ie da n; sv®t OZN pokazal, na Sr»aP0S(>ben narti rešitve vjetska nlem vzhodu, je so-ka 7®,vlada, zato da se lah-Pkrepi ° sPrejmejo potrebni ^ala n.Za , Ustavitev napada, Satu n*vodila svojemu dele-2abteva sklicanje ^Ppščino , zasedanja glavne ? Umik., hi razpravljali hanoag. ameriških čet iz Li-■'ardanii 10 britanskih čet iz Zat "ie, df1, *zreka Hruščev upa-, jazpravljanje o u-c®t 5 Sleskih in ameriških ""ni _,5edn'cSa vzhoda v Zasb£p*čini OZN (kjer r ftiai e takjD velike ka-hajti fta- države) omogočilo 9rHost ’. da se odpravi ne-"a SrertA,”-1116’ ki je nastala ?°l>Ud vzhodu zaradi Ji! 4UA in Velike Britani-Ka v*®ii ^ Ijoe sestanka na naj-Jfreprj-Pnji> pravi Hruščev: 'X . smo> da bo kon-{^"štio /1 najvišji stopnji, rilispevala JL pre-i Predlagali, e' seplembra sestanek odbora Arabski 5e°dvlSni — Izraelski bi mogel dopustiti, da se čete Združene arabske republike 4o Se izVajaStn.<> piae-kli^PPan « -a? lzraelsko vla-k e 9 -V^k, da bi pre-ski£reSa n ak!lep, lla podlagi CiBr 'aiilorp k°Ju3e. br;lan- *ia(ia v Arnar,^ki pnhaja |° s d°da!*taelsltim hl let*la b*T*’ da List V*e * «raelBk°bsu,; spremem-jahaču po ftSssa. C?“ss S.0.:?'«« ™,'E . z Mac Mil-Vrsto orožja ok. ekater; . bi ^ daneselSki ■ listi Pa Nivael stegnil moznost. da Liučiti° ,v2in°» elianetl *pre' »• «zat "kodni a iPa Sl Prl' °rdn>fA0 da r>r„d5 . dordani- no,v?ino»‘1ftiia^etl *pre z»hodni \ ,pa Sl Pti-Dr« Jordani- *en* aJauPadla v f.' da bi p„ rabske r°ke Zdru- !?> ^a‘eriheP“bl:ke»- » ■ 0 ka?n Slavnih rmaciiah z °VaTjal se^e "'sumen-P 'traeii. 8enerulJe danes raz-°ld<> M “ "unanio 6 . Gaul>* r?arizue!t’ ki ji m">istrico Om.3- Je «a obisku p-* meir^ia^0 trud i, GauUu «. aJ°S° spo- u- da fzra<>1 ne in iraške čete približajo razdalji dveh kilometrov od sedeža izraelskega parlamenta v Jeruzalemu, ali pa 15 kilometrov od sredozemske obale, kjer je izraelsko ozemlje najožje. V tem primeru bi Izrael začel »preventivno akcijo«, kakršno je začel oktobra 1958 na Sinajskem polotoku. Po razgovoru Golde Meir z De Gaullom so objavili kratko poročilo, v katerem je rečeno, da so ugotovili skupno željo, »naj bi se na Srednjem vzhodu uveljavila mir in u-staljenost«. V poluradnih krogih izjavljajo tudi, da je De Gauile poslušal «z velikim interesom« kar mu je povedala Golda Meir. Opazovalci pa menijo, da sta stališči De Gaulle in izraelske vlaide precej narazen. Izraelski poslanik v Washing-tonu Eban pa se je popoldne razgovarjal z državnim podtajnikom Herterjem o poletih angleških in ameriških letal nad izraelskim ozemljem. Jordanski poslanik v Londonu je izjavil, da ni res, da bo kralj Husein prišel v London na razgovor z Mac Millanom Danes popoldne se je Hu- lige v Kairu sein razgovarjal s predsednikom vlade v zvezi s sklepom izraelske vlade, ki prepoveduje preletavanje svojega ozemlja, in v zvezi s položajem, ki je nastal po zatvoritvi jordan-sko - sirske meje. Uradno poročilo, ki ga je danes objavila jordanska vlada, pravi, da je vlada poslala sirskim oblastem brzojavko, s katero pravi, da je pripravljena odpreti mejo za sirska vozi>a s pogojem, da Sirija stori to za jordanska vozila. Jordanija je zaprla svojo mejo s Sirijo včeraj, potem ko je obtožila Sirijo, da je svojo mejo zaprla že v nedeljo. . . . Kakor poročajo iz Kaira, se bo politični odbor Arabske lige sestal 6. septembra v Kairu, da pripravi skupno politiko arabskih držav na prihodnjem zasedanju skupščine OZN, ki se bo začelo 16. IX. Odbor je pozval Združeno arabsko republiko, Libanon, Jordanijo, Irak. Saudovo Arabijo, Jemen, Sudan m Libijo, naj se udeležijo tega sestanka. Jemenski odpravnik poslov v Kairu je izjavij, da bo zahteval od odbora Arabske lige, naj sprejme potrebne u-krepe, da se predloži OZN obmejni spor med Jemenom in i Veliko Britanijo. nekim olajšanjem. Pri prvi proučitvi odgovora Hruščeva so opazovalci mnenja, da LR Kitajska izrecno postavlja svojo kandidaturo bodisi, da nadomesti Formozo v Varnostnem svetu, kakor tudi, da se udeleži razgovorov velikih pri reševanju svetovnih vprašanj. Pri tem postavljajo v zvezi z razgovori, ki jih je Hruščev imel v Pekingu, naslednje domneve: 1. Maocetung je formalno zahteval udeležbo LR Kitajske na konferenci najvišjih, na katero je Hruščev povabil tudi Nehruja. Edino sredstvo, ki je Hruščevu omogočilo, da zavre tako zahtevo, v katero ne bi ZDA privolile, je bilo, da postavi nove predloge. 2. Se bolj gotovo je. da se je Maocetung formalno uprl sestanku Varnostnega sveta v zvezi z vprašanjem, ki je sve. tovne važnosti, in to zaradi tega, ker bi namesto LR Kitajske bil navzoč formoški delegat, ki ima poleg tega še pravico veta. Napad Hruščeva proti navzočnosti formoškega delegata v Varnostnem svetu po mnenju teh opazovalcev jasno kaže ostro kritiko, ki jo je Maocetung izrekel na račun Hruščeva. Odgovor Hruščeva zahodnim vladam je torej neke vrste kompromis, ki so ga dosegli v Pekingu: ker ni bilo mogoče zahtevati od zahodnih vlad, da bi privolile v na. vzočnost LR Kitajske na konferenci najvišjih v zvezi s Srednjim vzhodom, in ker Hruščev ni mogel na drugi strani prepričati Maocetunga, naj bi se odrekel svoji zahtevi za udeležbo pri razgovorih o tem važnem vprašanju, se je za sedaj odrekel konferenci najvišjih o Srednjem vzhodu. V Parizu ni do sedaj nobenih uradnih komentarjev. Vendar pa trdijo v krogih zunanjega ministrstva, da je Hruščev zopet menjal mnenje, in da je to treba pripisati nedvomno sestanku z Maocetungom. Toda če Hruščev opušča sedaj angleško-ameriški predlog, ne »prejema niti predloga generala De Gaulla, naj bi se najvišj5 sestali 18. avgusta. Hruščev sicer ponavlja načelo o nujnosti konference najvišjih, toda gre za konferenco, o kateri se že toliko časa pogajajo. Dalje trdijo v pariških krogih, da si je Hruščev izbral sedaj glavno skupščino, kjer je okoli 90 delegacij, zaradi tega, ker je med temi veliko število afri-ško-azijskih delegacij ter delegacij izvenblokovskih držav, ki bodo nedvomno podprle zahtevo za umik angleških in ameriških čet s Srednjega vzhoda. žavnega odbora za kulturne odnose s tujino. Španska ladja utonila MADRID, 5, — Španska tovorna ladja «Cabo Raso« se je danes potopila ob izlivu A-rose, ko je zadela ob obrežne skale. Na ladji je bilo 39 mož posadke in 5 potnikov. Neka ladja, ki je kmalu prihitela na pomoč, je pobrala 6 ponesrečencev ter trupla petih u-topljencev, 20 ponesrečencev pa so odpeljali v Ribeiro. Se vedno manjka 13 oseb. «»----- BEOGRAD, 5. — Danes je piispela iz Sovjetske zveze v Beograd delegacija združenja pravnikov ZDA. Delegati so prišli v Jugoslavijo, da bi se seznanili z njenim pravnim sistemom in z organizacijo ob- sveta «za svoje interese s pomočjo predstavnikov držav, ki pripadajo vojaškim blokom, v katerih imajo ZDA prevladujoč položaj«. Hruščev pravi, da nevarnost lazširitve in zaostritve konflikta ni izključena, ter varnost iraške republiko in drugih arabskih držav ni zajamčena. Dalje pravi Hruščev, da se ameriške in angleške čete niso umaknile iz Libanona in Jordanije in da na to področje prihajajo nove tuje čete, v državah bagdadskega pakta pa se sprejemajo novi vojaški ukrepi. V odgovoru Eisenhowerju pobija Hruščev Eisenhowerje-vc trditve, da je SZ vsilila svojo voljo nekaterim državam Vzhodne Evrope. Dodaja, da so narodi Vzhodne Evrope svobodno z volitvami izbrali svoj sedanji način življenja in ne bodo nikomur devolili, da bi ga menjal. Hruščev pravi nato: »So- vjetska vlada meni, da se morajo stiki in odnosi med dr--avnilv vseh držav na vsak način razvijati. Mi pripisujemo posebno važnost takim stikom.« Zatem izreka upanje, da bodo ZDA podprle predlog za izredno zasedanje glavne skupščine OZN kot korak, ki naj omogoči zmanjšanje napetosti in ki naj pripomore k r.aglejšim pripravam za konferenco na najvišji stopnji. Hruščev obvešča Eisenhovver-ja, da sporoča tudi Mac Millanu in De Gaullu predloge, k: so vsebovani v tem pismu, ter izreka tudi njima dvema upanje, da bosta podprla sovjetski predlog za sklicanje izrednega zasedanja glavne sirupščihe OZN. (Od našega dopisnika) RIM, 5. — Odkar se je Fanfara vrnil s svojega obiska v ZDA, v Londonu in v Bonnu, kjer mu je bi; ves čas točno odmerjen dnevni red razgovorov in obiskov, si tudi doma še ni mogel privoščiti podnevi mnogo prostosti. Tako je moral tudi danes svoj čas razdeliti na vladno sejo, na rargovor z glavnim tajnikom NATO Spaakom, na sejo komisije za zunanje zadeve v poslanski zbornici in k-nčne še na zasedanje vodstva KD, kjer so govorili o pripravah za sejo glavnega odbora stranke. Na ministrski seji je Fanfa-n; poročal o razvoju mednarodnega položaja in o italijanski akciji ob njegovih obiskih v Washingtonu, Londonu in Bonnu, da bi, kot pravi poročim o seji, države atlantskega zavezništva izvajale skupno in učinkovito akcijo za mirno rešitev krize na področju Srednjega vzhoda, in sicer v okviru OZN. Podpredsednik Segni ter minister Vigorelli sta odobrila predsednikovo akcijo Dejstvo, da je v uradnem poročilu o -'ladni se>i omenjen Vigorelli, je treba razumeti kot brezpogojni prista- nek socialdemokratske vladne delegacije na delo predsednika vlade. Popoldne je bil razgovor med Fanfanijem in Spaakom v palači Chigi. V poročilu o sestanku se zopet podčrtava funkcija atlantskega zavezništva za ohranitev miru in za jamstvo varnosti v državah, članicah zavezništva. Spaak se je razgovarjal tudi z obrambnim ministrom ter z ministrom za proračun, s čimer se je njegov uradni obisk v Rimu zaključil. Poročilo, ki ga je imel ministrski predsednik v komisiji za zunanje zadeve v poslanski zbornici, je bilo zelo obširno, .saj je trajalo poldrugo uro Dejal je, da je Italija v razgovorih izkoristila priložnost za okrepitev sodelovanja s svo. jimi zavezniki ter za prispevek k rešitvi srednje-vzhodnih IMIinilIMMIIIMIIIIIIIlllllllllllllllltllUllllllllllllllinMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Angleži niso poklicani za posredovanje na Cipru Tudi turška tajna organizacija TMT je zapovedala premirje Odgovor FLRJ sovjetski vladi BEOGRAD. 5 — V državnem tajništvu za zunanje zadeve Jugosiavije so danes izročili zastopniku sovjetskega veleposlaništva v Beogradu odgovor na noto sovjetske vlade od 28. junija, ki se nanaša na enostransko odpoved SDorazuma o investicijskih kreditih, glede katerih se je Sovjetska zveza obvezala. ATENE, 5. — V Atenah in Pireju so danes brez črso—-sov zaradi stavke, ki jo je proglasil sindikat tiskarjev, ki zahteva zvišanje mezd za 30 odstotkov. NIKOZIJA, 5. — Turška tajna organizacija na Cipru TMT jr dala razširiti letake, s katerimi sporoča, da je zapovedala, da do nadaljnjega ukaza preneha vse oboroženo delovanje. Do nadaljnjega ukaza, pravijo še letaki, ne bo nika-ke represalije. Od včeraj zvečer, ko je stopilo v veljavo premirje, ki ga jp napovedala organizacija EOKA, ni bilo nikakih incidentov. Danes je pa bil zopet Kučuk s turške strani tisti, ki je trdil, da ponudba EOKA za premirje ni iskrena. Ce bo C-rivas prenehal dajati pobijati Turke, potem tudi Turki ne bodo naredili Grkom nič hudega, je dostavil Kučuk, ki je svojim pristašem svetoval, naj počakajo na razvoj dogodkov s potrpežljivostjo. Guverner Foot je danes zopet zbral okrog sebe svoje glavne svetovalce zaradi posvetovanja v zvezi s ponudbo za premirje EOKA. Baje je guverner vprašal v London za navodila. Danes pa so se pojavili no- lasti. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiMiiiMiniiiiiii ................................................... Pomemben obisk v Kairu Eisenhovverjev odposlanec se danes sestane z Naserjem JJmik ameriških in britanskih čet je edina pot za vzpostavitev miru na Srednjem vzhodu - (Jdstop vlade Sami Solha Hruščev sprejel Stevensona MOSKVA. 5. — Hrusčev je danes sprejel bivšega demokratskega kandidata za predsednika ZDA Stevensona, ki je v SZ že od 12. julija. Ste-venson se s sovjetskimi oblastmi razgovarja o avtorskih pravicah za ameriške puDlikacije, *i izhajajo v SZ. Pri današnjem razgovoru med Hrušcevom in Stevenso-nom je bil navzoč tudi Jurij Zukov, ki je predsednik dr« KAIRO, 5- — Robert Mur-phy, posebni odposlanec predsednika Eisenhovverja, je da-r.cs popoldne prispel z letalom v Kairo, da se sestane s predsednikom Naserjem. Govorila bosta o položaju na Srednjem vzhodu. Veleposlaništvo ZDA v Kairu je včeraj sporočilo, da prihaja Mur-phy na povabilo egiptovske vlade, ki Pa *e vesti ni niti potrdila niti zanikala. Vsekakor pa danes ni bilo na letališču nobene egiptovske osebnosti, ki bi sprejela Murphy-ja iPreden je Murphv odšel iz Kaira, je izjavil novinarjem, da je prilično optimist glede razvoja libanonskega položaja. Dostavil je, da je nemogoče reči, kdaj se bo lahko začel umik ameriških čet iz Libanona Rekel je, da je o tej stvari že razpravljal s predsednikom republike generalom Sehabom. Na vprašanje, zakaj prihajajo je novi ameriški vojaki v Libanon, je Murphy odgovoril, da je težko ustaviti natovorjene ladje, ko so že na poti, kamor so se namenile. Vendar pa so bili mnogi oddelki, ki so bili namenjeni v Libanon, na poti ustavljeni. O svojih vtisih v Iraku je izjavil, da je naletel na spodbudne elemente ter ugotovil pri novih iraških voditeljih željo po sodelovanju z ZDA. V Kairu trde nekateri viri, da so bili egiptovski voditelji vse do zadnjih treh dni še zelo neodločeni, ali naj se sestanejo z Murphyjem, in da je pozitivna odločitev padla takoj po sestanku Eisenhovver. jevega odposlanca z iraškim ministrskim predsednikom. V političnih krogih, ki so blizu vlade, so danes zvečer podčrtali možn^t, da, če bo M-ur. phy iskren v svojih sodbah in če b0 znal poslušati in postavljati konkretne predloge, bodo rezultati osebnih razgovorov plodni in bodo lahko predstavljali prvi korak za učinkovito pomirjenje. po poročilih dopisnika Tanjuga v Kairu se obisku Murphy-ja v Egiptu pripisuje velik pomen in se poudarja, da je to prvi visoki funkcionar državnega tajništva, ki je zadnji dve leti obiskal Kairo. Pomen njegovega obiska je tem večji, ker prihaja Murphy po razgovorih in akcijah v državah Srednjega vzhoda O-pazilo se je, da je po njegovem obisku v Libanonu prišlo do izvolitve Šehaba za predsednika republike, in da je za časa njegovega bivanja v Amanu kralj Husein priznal, dp hašemitska unija ne obstaja več. Obveščeni krogi menijo, da bo v središču MurphyjeVih razgovorov ameriška intervencija v Libanonu, kajti vlada ZAR ne skriva, da je to #o-snova krize, ki neposredno o-groža mir« in da ta intervencija slabša odnose med ZAR in ZDA. Vlada prepričanje, da bodo zastopniki za ZAR v razgovorih z Murphyjem posebno vztrajali na nujnosti umika ameriških čet iz Libanona in britanskih čet iz Jordanije, kar je edina pot za vzpostavitev miru na Srednjem vzhodu. Politični krogi v Kairu posebno poudarjajo, da bo od tega odvisno nadaljnje stanje odnosov med ZDA in ZAR kot najvažnejšo arabsko državo. Libanonski ministrski predsednik Sami Solh je ponudil predsedniku republike Samu-ml ostavko svoje vlade. O tem sklepu je bila na vladni seji precej živahna razprava, ker so bili nekateri ministri mnenja, da ni treba odstopiti, dokler traja mandat dosedanjega predsednika Samuna. Računa se, da bo prišlo do sestave prehodne vlade, ki bi imela zaupanje vseh struj javnega mnenja ter bi lahko izvedla dva glavna cilja, ki si jih je postavil general Sehab: vzpostavitev nacionalne enotnosti ter umik ameriških čet. Voditelj opozicije Saeb Sa-lan je izrazil zadovoljstvo nad včerajšnjim prvim govorom novega predsednika Sehaba, zlasti ker je Sehab poudaril, da je njegov prvi cilj umik tujih čet. Predstavnik ameriškega poveljstva v Libanonu pa je spričo omenjene Sehabove izjave v njegovem govoru dejal, da bodo ameriške čete odšle, ko bo to zahtevala regularno sestavljena libanonska vlada. Z današnjim prihodom 1000 ameriških vojakov v Libanon se je ameriška izkrcevalna akcija zaključila, je dejal predstavnik ameriškega obrambhe-ga ministrstva novinarjem, ki so spraševali, čemu prihajajo v Libanon še novi vojaki, ko se zdi, da je napetost na Srednjem vzhodu popustila. Sedaj je v pokrajini Bejruta 15.000 pripadnikov ameriške vojkfce. Vojaško prizivno sodišče v Bejrutu je obsodilo na 20 let ječe belgijskega generalnega konzula v Damasku Louisa de Sana. Najprej je bil obsojen na smrt. ker so ga maja meseca na sirsko-libanonski meji aretirali, ko je imel v avtomobilu orožje. Belgijski diplomat je vedno trdil, da ni vedel, da je v avtomobilu orožje in da je zaboje z orožjem tja postavil njegov bagdadski šofer. Toda De San je menil, da so v zabojih antični predmeti, vi letaki EOKA, ki obtožujejo Angleže, da podpihujejo turško manjšino k nasilnim dejanjem proti Grkom. Letaki poudarjajo, da je angleško posredovanje med skuRnosti-ma na otoku neumestno,- ko pa so bili prav Britanci tisti, k; so spletkarili, da bi zanetili sovraštvo med obema skupnostima. Angleži morajo zapustiti otok, zaključujejo lete ki. Danes se je v Nikoziji pri el proces proti devetim ciprskim Turkom, ki so obtoženi krivde za umor osmih Grkov junija meseca v vasi Geunye-ly. Na smrt je bil obsojen 24-letni Turek Emal Husein, ker je streljal na nekega Grka med neredi dne 8. junija. Husein je bil agent, toda sodišče ga je le spoznalo za krivega, ker je na Cipru prepovedano pod smrtno kaznijo uporabljati strelno orožje. Ta na-redba je bila vpeljana maja meseca po umoru dveh agentov britanske vojaške policije. V zvezi z umorom narednika Reginalda Hammonda v soboto v Nikoziji so aretirali dva moška. Vneto pa tudi i-ščejo odgovorne za umor polkovnika Coiliera, do' katerega je prišlo v nedeljo v Limaso-lu. Poročilo o razgovoru kubiček - Dullcs RIO DE JANEIRO, 5. — Danes zjutraj so se v Rio de Ja-neiru začeli razgovori ameriškega državnega tajnika Dulle-sa, ki se je sestal z brazilskim zunanjim ministrom in ministrom za finance. Uradno poročilo pravi, da so ministri proučili »temeljna vprašanja, ki se tičejo obeh držav na političnem in gospodarskem področju«. Pozneje je Dullesa sprejel predsednik republike Kubiček. Uradno poročilo, ki ga je o razgovoru objavilo predsedstvo brazilske republike pravi, da sta Kubiček in Dulles obravnavala: I. Večja udeležba Latinske Amerike pri reševanju mednarodnih vprašanj. 2. Gospodarska valorizacija držav Latinske Amerike. 3. Proučevanje predloga Brazilije za okrepitev enotnosti Zahoda sporazumno z ostalimi državami Amerike. 4. Nekatere strani odnosov med Brazilijo in ZDA. Poročilo dodaja, da sta Kubiček in Dulles določila direktive za proučevanje medsebojnih vprašanj, ki se tičejo obeh držav. Jutri bosta oba državnika nadaljevala razgovore. Dulles je izročil Kubičku Eisenhovverjevo pismo, v katerem ta izreka «svoje osebno zanimanje za konstruktivne predloge« Kubička za okrepitev medameriške enotnosti. Nocoj je imel Dulles tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da ZDA nimajo nobenih ugovorov proti temu, da razpravljajo v skupščini OZN o vprašanjih, ki jih je sprožila SZ. Dodal pa je, da bi morali po mnenju ZDA o tem prej razpravljati v Varnostnem svetu. HELSINKI, 5. — Vsi pomembnejši rokopisi skladatelja Jeana Sibeliusa bodo fotografirani ter bodo potem na razpolago v vseh glasbenih knjižnicah na svetn. Vprašanj. Sporočil je, da je tildi ministrica za zunanje zadeve Izraela Golda Meir, ki bo potovala skozi Rim, izrazila željo, da se z njim sestane. Z italijanske strani ni bil predložen nikak pravi načrt za reševanje vprašanj Srednjega vzhoda, pač pa se je predlagalo da bi se dosegli politični sporazumi med narodi Srednjega vzhoda ter med državami, ki so zainteresirane na pomiritvi tega področja, kakor tudi, da bi se sprejel gospodarski program, ki bi jamčil napredek vsega področja. Vendar pa so v Londonu predlagali, naj bi Fanfani sestavil pismene predloge, ki bi jih bilo mogoče bolj pretresti. V Bonnu pa so se najbolj zanimali za gospodarska vprašanja. Po Fanfaniju bi se lahko stališče italijanske vlade glede Srednjega vzhoda izrazilo s sledečimi točkami; I. Na področju Srednjega vzhoda obsta-jajp politični spori med raznimi arabskimi državami, ki jih še zaostrujejo različna mišljenja religioznega in nacionalističnega značaja. 2. Obstajajo na tem področju različni interesi tujih držav. 3. Arabski narodi teže k večji gospodarski blaginji, ki je težko dosegljiva zaradi posebnih in različnih pogojev raznih strank. Zaradi tega bi bilo treba zajamčiti status quo ,.er izločiti vplive in vmešavanja tako zunanjih držav kot držav Srednjega vzhoda ter ustanoviti fond, ki bi ustalil gospodarsko življenje arabskih držav. Pri ustanovitvi tega solidarnostnega fonda bi sodelovala tudi Italija, Na vprašanje Pajette je predsednik dejal da morajo politična jamstva, ki jih je treba za Srednji vzhod sprejeti, iti za tem, da zagotove nevmes-vanje v notranje zadeve držav Srednjega vzhoda po kriterijih, ki naj se določijo v okviru OZN. Marsanich (MSI) se je izrekel proti italijanskemu priznanju iraške vlade, pa čepi av je do tega priznanja prišle v soglasju z drugimi zahodnimi državami. Po njegovem bi morala vlada prekiniti odnose z Irakom. Podobno je govoril tudi republikanec Pacciardi, ki je dejal, da je treba take indirektne napade kakor v Iraku absolutno preprečiti. Za pacciardija se Sred-nji vzhod deli na naserjevske in protinaserjevske države; in ker SZ stoji ob strani naser-jevskih držav, mora pač Zahod 'zbrati protinaserjevske države. Monarhist Cantalupo je zahteval pojasnila o razgovoru s francosaim zunanjim ministrom; vprašal je tudi, če je v načrtu za nevmešavanje na Srednjem vzhodu tudi nevtralizacija kakega področja. Fan-fani je odgovoril, da je bil razgovor s Couve de Murvil-lom zelo prisrčen, čeprav Italija ne more deliti sedanjega francoskega stališča o vrhunski konferenci. Cantalupo je ponovno povzel besedo ter poudaril, da je bilo Fanfanijevo poročilo hote dvoumno in pomanjkljivo, zlasti pa ni bilo I riznanja dejstva, da je arabsko vprašanje vprašanje neodvisnosti podjarmljenih narodov. Nenni se je zavzel za avtonomne italijanske pobude, ki naj olajšajo normalizacijo Srednjega vzhoda, kar se bo lahko zgodilo samo z umikom ameriških in angleških čet ter z gospodarskimi posegi, ki naj pripomorejo državam tega področja, da se osvobode tujega monopola nad petrolejem. Vprašal je tudi, kaj namerava Italija storiti za vrhunsko konferenco. Fanfani je odgovoril, da so ZDA in Velika Britanija že izjavile, da bodo takoj umaknile čete, brž ko bo OZN našla drugo rešitev. Bivši zunanji minister, liberalec Martino, je izrekel dvom o tem, da bi Naser spoštoval načelo nevmešavanja v tuje zadeve, kakor tudi o učinkovitosti gospodarske pomoči pod okriljem OZN. Fanfani je odgovoril, da je bil prvi korak že napravljen danes med njegovim kratkim razgovorom Z veleposlanikom ZAR. Giancarlo Pajetta je priznal, da so neke neve formulacije v zunanji politiki Fanfani.ia, obžaloval pa je, da še ni ne« ko točno določene italijanske smeri za Srednji vzhod. Suragat je izrazil zadovoljstvo z italijansko intervencijo, ki med drugim kaže, kako je Itulija oddaljena od nekaterih stališč, ki prevladujejo v nekaterih zahodnih krogih, ki so prežeti »viktorijanskega kolonialističnega mišljenja«. Brusa:,c-i, Manzini in Vedova-to ::o izrazili prav tako svoje zadovoljstvo. Sejg je trajala več kot 4 ure in oglasilo se je 11 govornikov. Na koncu pa je še enkrat govoril Fanfani, ki je med drugim podčrtal nekatere pozitivne strani politike iraške republike. Dosedanja dejanje italijanske zunanje politike, kakor tista, ki bodo sledila — tudi če ne bodo kake hrupne pobude — so in bodo predstavljala konkretni in odgovorni prispevek k rešitvi vprašanj Srednjega vzhoda v k obrambi miru v svobodi, je zaključil Fanfani, ^ ^ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,9, najnižja 18,7, zračni tlak 1018,7 pada, veter severovzhodnik 26 km na uro, nebo 4 desetine oblačno, morje razburkano, temperatura morja 20,6. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 6. avgusta Sikst, Vlasta Sonce vzide ob 4.53 im zatone ob 19.28. Dolžina dneva 14.35. Luna vzide ob 22.26 in zatone ob ll-«. Jutri, ČETRTEK, 7. avgusta Kajetan, Damir Kriza ladjedelske industrije v Trstu in Tržiču Ravnateljstvo CRDA namerava odpustiti v svojih ladjedelnicah tisoč delavcev Začeli so odpuščati delavce med 60. in 65. letom starosti Tudi ladjedelnica Sv. Justa je brez gotovih naročil Ravnateljstvo velikega lad- jedelniškega kompleksa CRDA. ki ima svoje iadjedelnice in razne druge velike industrijske obrate v Trstu, Tržiču in Miljah, je pripravilo načit za odpust okrog 1000 »starih« delavcev, ki imajo manj od 65 let, Ta vest je zbudila med vsemi uslužbenci CRDA in med prebivalstvom veliko zaskrbljenost zaradi dejstva, ker je to začetek krize proizvodnje v največji tržaški, tržiški in miljski industriji. Vesti o odpustih so se že pred časom razširile med javnostjo. Sedaj pa je ravnateljstvo CRDA sklenilo odpustiti prve skupine »starih« delavcev v tržaških in tržiščih o-bratih. V Trstu so jklen.l' najprej odpustiti 38 delavcev, v Tržiču pa 47 delavcev. To sta samo prvi dve skupini, ki jima bodo v najkrajšem času sledile še druge do skupno okrog 1000 delavcev. Obenem pa ne bodo na njihovih mestih zaposlili niti eneg i mladega delavca, kar pomeni, da ti odpusti niso bili sprejeti v okviru pomlajevanja delovne sile v obratih CRDA, ampak so posledica nove velike krize tržaških, trž;-ških in miijskih industrijskih obratov CRDA. Z odpusti delavcev, ki imajo manj kot 65 let, je ravnateljstvo CRDA enostransko razveljavilo sporazum iz oklo. bra leta 1958, ki ga je podpisalo s sindikalnimi organizacijami, da ne bodo odpuščali 2 dela delavcev, ki niso še presegli 65 let starosti. To je zagotovil tudi bivši minister za državne udeležbe Ho, ko ie med zadnjo volilne kampanjo govoril na Trgu Goldoni. Tudi sedanji minister za državne udeležbe Lami Starnu-ti je nedavno zagotovil predstavnikom vsedržavnega vodstva FIOM, da v podjetjih 1RI ne bodo odpustili nobenega delavca pred koncem letošnjega leta. Vprašanje je tako resno, da je tukajšnja FIOM takoj protestirala pri zvezi podjetij IH1 Intersind in zahtevala takojšnje sklicanje sesisrka med ravnateljstvom CRDA ter sindikalnimi organizacijami. Obenem je FIOM zahtevala tudi odložitev katerega koli ukrepa glede odpustov. Predstavniki koordinacijskega odbora notranjih komisij FIOM so se že razgovarjali z ravnateljem CRDA Morettijem in ga vprašali za pojasnilu glede kršenja podpisanih sporazumov. Pokrajinski odbor FIOM meni, da so napovedani odpusti popolnoma neupravičeni in ne. utemeljeni in zahteva od vodstva CRDA, da se katerikoli sklep v tej zvezi odloži, dokler ne bodo delavci obratov CRDA proučili nove načrte 1RI glede • tržaških ladjedelnic. Obenem pa obsoja napovedane ukrepe ravnateljstva CRDA in meni, da so ti ukrepi namenoma sedaj sprejeti, da bi zavrnili upravičene zahteve delavcev, zlasti še zahteva o izplačevanju proizvodne nagrade. Med tajništvi obeh tržaških sindikalnih organizacij so bila že izmenjana mnenja glede nastalega položaja in se pričakuje, da se bosta jutri sestali in obravnavali vprašanje skupne akcije proti odpustom. Danes ob 17. uri v glavni dvorani sindikalnega sedeža v Ulici Pondares št. H priredi FIOM zborovanje delavcev in uradnikov obratov CRDA na katerem bodo razpravljali o nastalem položaju in sprejeli sklepe glede nadaljnjih nastopov proti odpustom. Značilno je, da so prvi znaki ameriške recesije oziroma recesije zlasti v gradnji ladij v svetu močno občutile najprej tržaške ladjedelnice. V resnici so bili ladjedelnice CRDA v Trstu, Miljah in Tržiču že več časa v latentni krizi, ker niso imele nobenih novih naročil, ki naj bi zagotovile ladjedelnicam delo za najmanj pot let naprej. Sedaj, ko se polagoma izvršuje program gradnje petrolejskih ladij, se začenjajo tudi odpusti. Tržaške ladjedelnice so v preteklosti gradile zlasti potniške in mešane ladje poleg vojndi ladij. V zadnjih letih in še po sebno po prihodu italijanske uprave v Trst so tržaške in tržišče ladjedelnice CRDA, ki so v okviru IRi, dobile skoraj izključno naročila za gradnjo petrolejskih ladij. Tovrstne ladje ne zaposlujejo v ladjedelnicah tolikšnega števila delavcev kot potniške in mešane ladje. Obenem pa so pri gradnji petrolejskih ladij zaposlene samo nekatere stroke delavcev. kar je v preteklih letih povzročilo mnogo manj dela ra pleskarje, dekoraterje, mizarje in številne druge stroke, ki so zaposlene pri gradnji zlasti potniških ladij. To je povzročilo predvsem krizo v mali in srednji industriji, ki sta svoj čas živeli z delom v ladjedelnicah. Iz vsega tega je razvidno, da se je vodstvo CRDA odreklo gradnji potniških ladij, ki so toliko doprinesle k raz- voju vsega mestnega gospo- darstva in .sprejelo od Rima naročila zlasti za gradnjo petrolejskih ladij. Dobro obveščeni krogi znajo povedati, da so tudi pri kategorizaciji ladjedelnic v okviru Evropske gospodarske skupnosti že določili ladjedelnice CRDA za gradnjo predvsem petrolejskih ladij in nekaj trgovskih. Vse potniške ladje pa naj bi se gladile v Genovi, Ce pomisli- lir proizvodne nagrade, ki bi jo morali dobiti že preteklega aprila. m0 na krizo, ki je že zajela petrolejske prevoze in na stotine petrolejskih ladij v raznih svetovnih pristaniščih, ki nimajo kaj voziti, je perspektiva tržaških ladjedelnic zelo negotova. In prav ta negotovost je tudi posledica sedanjih ukrepov ravnateljstva CRDA glede odpustov »starih« delavcev, ki naj bi predstavljali le začetek vedno večjega krčenja dela in obratov CRDA Tudi v ladjedelnici #Giulia-no» je položaj vedno slabši zaradi pomanjkanja novih naročil. Sedaj je v tej manjši ladjedelnici zaposlenih 235 delavcev. Od teh je okrog 30 suspendiranih m prejemajo podporo dopolnilne blagajne. 7, izročitvijo ladje »Laspeed« neki švedski družbi bo delo proti koncu tega meseca skoraj popolnoma zamrlo. Zato se delavci bojijo, da jih bodo začeli množično odpuščati že prihodnji mesec. Zdi se, da so naročila za Indonezijo šla po vodi. Y vsakem primeru pa ladjedelnica še ni dobila jekla za gradnjo omenjenih ladij in za gradnjo dveh vlačilcev za Pakistan, ki bi moralo biti že v skladišču. To dejstvo zelo skrbi zaposlene delavce. Ce bodo šla tudi ta narckHla po vodt, se bo treba zahvaliti. rimski birokraciji, ki je pred meseci zavlačevala razgovore o naročilih ladij za Indonezijo in za Pakistan. Po drugi strani pa se ve, da se indonezijski predstavniki razgovarjajo z jugoslovanskimi ladjedelnicami za večja naročila. Zato je potrebno, da se odgovorne oblasti zganejo in da se ravnateljstvo potrudi, da bo dobilo ustrezna naročila. Obenem pa do sedaj delavci niso še dobili 12.000 Dr. Mattucri sprejel gen. konzula FLRJ Novi generalni konzul FLRJ Ziga Vodušek je bil včeraj na vljudnostnem obisku pri pre-fekturnem komisarju na občini dr. Mattucciju, s katerim sta se dalj časa prisrčno raz-govarjala. Predpisi za oglase o zdravstvenih proizvodih •Visoki komisariat za higieno preteklosti opozoril tisk in vse prizadete na zlorabe v oglasih za lekarniške in sanitarne proizvode. V nedavni okrožnici je komisariat ponovno poudaril, da se ne spoštujejo vedno predpisi o sanitarnem oglašanju, zlasti kar se tiče zdravil. Okrožnica tudi ugotavlja, da se često objavljajo v tisku, kinu, radiu in televiziji oglasi, ki niso pooblaščeni in za katere ne uporabljajo tistih kriterijev tehnične in znanstvene resnosti ter trgovske poštenosti. Okrožnica navaja nato zakonske predpise o tovrstnem oglašanju, po katerih mora dati dovoljenje za objavo oglasov visoki komisariat za higieno in javno zdravstvo. Ta predpis ne dovoljuje nobene izjeme, tudi če gre za oglase, namenjene zdravnikom ali v obliki zdravniških nasvetov, če so v njih imenovana zdravila ali podjetja, ki jih pro- Visoka cena vina znižanju pri pridelovalcih Letos se je cena vina v prodaji na drobno zvišala povprečno za 40 lir pri litru. Gostilničarji so takoj povedali, da so grosisti znatno zvišali cene na debelo, kar je seveda vplivalo na ceno na drobno. Po drugi strani pa so se grosisti izgovarjali na zvišanje cene vina pri vinogradnikih oziroma pri velikih vinskih konzorcijih in zadrugah. Sedaj pa poročajo, da je cena vina pri pridelovalcih znat-! nc padla zaradi bližajoče se nove trgatve. Cena pri grosistih pa je še vedno visoka, kar onemogoča seveda znižanje cene v prodaji na drobno. Strokovna organizacija gostilničarjev opozarja vse prodajalce na drobno na znižanje cene vina pri pridelovalcih in jim svetuje, naj zahtevajo tudi od grosistov znižanje cen na debelo. V resnici pa je vino v gostilnah najnižje kategorije po 200 lir liter, v drugih pa celo po 220 in 240 lir liter, in sicer vino, ki je bilo še proti koncu lanskega leta največ po 180 lir liter. • «»------------ Izmikanje glede občinskih volitev Preti nevarnost, da bodo volitve odložene do prihodnje pomladi Tržaški demokristjani pa vsaj na videz vztrajajo, naj bi bile volitve v jeseni Dr. Palamara v Včeraj ob 22.15 je vladni generalni1 komisar dr. Palamara odpotoval z brzim vlakom v Rim in javno zdravstvo je že v] izvajajo. miiMimiHiiimmimiitiiiimiiitiiiiiimiiiiiifiiimiiiiiimiiiumiiiiiiiiitiiiitiiiiiiimiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Odložen zanimiv proces Predmet obtožbe so bile poneverbe v zvezi z utrjevalnimi deli pri Pulju Gre za dejanja iz leta 1913, glede katerih se je pričel preisko-valni sodni postopek že leta 19 16 - Zagovarjati se mora 13 obtožencev Kakor je bilo napovedano, bi se moral včeraj na polet nem odseku kazenskega sodišča, ki mu predseduje dr. Falehi, začeti zanimiv proces zaradi prevar in poneverb iz leta 1943 pri utrjevalnih delih v okolici Pulja; toda sodišče je po daljšem posvetovanju na zahtevo odvetnika dr. Mor-gere odložilo proces za nedoločen čas. Ko je predsednik sodišča otvoril razpravo, je odvetnik Morgera opozoril na nepravilnost postopka, ker v sodni po-zivnici niso navedene prizadete stranke; obrambno ministrstvo, ustanova »Consorzio finanziario Monte di Bologna fra le Casse di risparmio emi-liane« ter Enriquez iz Astia in Moro, ki sta obenem tudi iifiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiitiimiiiiiMiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiii Kratek sprehod po Slovenskem Primorju Od Savudrije do Ankarana polno domačih in tujih turistov Letošnja turistična sezona dobro kaže in bo ob ugodnem vremenu v avgustu dosegla višek zadnjih let obtoženca. Poleg tega je o- petanom inženirskih oddelkov Čitujte in Sirile PRIMORSKI DNEVNIK Velik in hladen borov go-Tdič, položna, v kamnitih terasah padajoča obala in prozorno čisto morje so odlike, ki privabljajo v poletnih mesecih. številne turiste v Savudrijo. Res, malokje najdemo tako idealen prostor za letovanje na prostem kot na tem koščku istrske obale, kjer se gozd tako rekoč spaja z morjem in kjer v krošnjah visokih borovih dreves prijetno šumi tudi ob najhujši vročini. Šotori, ki so v štirih dolgih vrstah postavljeni kakih deset metrov od obale, so skoraj vsi zasedeni, V vsakem šotoru sta po dve postelji in omara ter električna luč. pravijo, da se v njih spi izvrstno, kajti ponoči je hladno in se je treba skoraj pokriti. Na vrvicah, ki se prepletajo med šotori in drevesnimi debli, se sušijo razni kosi oblačil, tu pa tam je videti zastavico, ki kaž.e državno piipadnost določenega turista. Med šotori se sukajo brhka dekleta in mladi fantje, skoraj vsi o-premljeni z maskami in puškami . a podvodni ribolov, ki p a ne nudi kdo ve kaj. Na obali je precej živahno, a je še vedno toliko prostora, da nihče ne občuti gneče. Nekje igrajo namizni tenis, iz vode pa je slišati veseli smeh mlade družbe, ki se igra z žogo. V Savudriji je res zelo lepo. Ob nedeljah pride tja na stotine Tržačanov, ki pravijo, da je to najlepši kos istrske obale. In če pomislimo, da vodi do Savudrije še precej dolg kos neasfaltirane in tiašne ceste, ki ae jih tržaški avtomobilisti tako bojijo, tedaj mora biti res lepo, če jih niti 12 km prašne poti ne ustavi. Mnogo je med njimi tudi takih, ki preživijo pod šotori teden dni ali še več. Hrana je dobra in penzion stane malo: samo 750 dinarjev ga ves dan. Vsi so na splošno zelo zadovoljni in pravijo, da bodo prišli prihodnje leto še za dalj časa. V Portorožu se čuti višek turistične sezone. Vsi hoteli so skoraj polno zasedeni, v kopališču je že preveč ljudi in proti večeru so mize vrtnih restavracij skoraj vse zasedene. Cene v hotelih niso pretirane in gostje se počutijo dobro. Lahko plešejo, delajo izlete, posedajo v parkih in se vozijo s čolni po zalivu. Najbolj zadovoljni so Nemci in Avstrijci, ki se tako rekoč ne morejo ločiti od fjeska, v katerega se zakop-jejo takrat, ko sonce najbolj pripeka, da se potem osvežijo v »hladnih« morskih valovih. Podobno je tudi v Piranu, ki je v poletnih mesecih iz-I redno živahen. Zdi ae, vsaj po govorici, ki jo je slišati na mestnih ulicah, da se je to mestece predvsem priljubilo Štajercem, ki jih je srečati vsepovsod. Sploh prevladuje govorica gostov iz notranjosti Slovenije, medtem ko je tujih turistov manj. Ti prihajajo v glavnem na izlet, da se povzpnejo na zvonik, s katerega je zelo lep razgled in si ogledajo mestne zanimivosti. Teh je mnogo, kajti fotografski aparati kar naprej škrtajo... In potem imamo še Koper in kopališče Sv. Nikolaja. Medtem ko je mesto za turiste zgolj zanimiva točka prehodnega značaja, je v ankaranskem kopališču vse zasedeno. Med gosti, ki tu preživljajo svoje počitnice, je tudi precej Tržačanov, ki se jim 'je Sv. Nikolaj tako priljubil, #da ne morejo živeti brez njega«. Letošnja turistična sezona na Koprskem je na splošno terej dobra. Pravijo tudi, da so tudi druga letovišča na zahodni istrski obali precej dobro zasedena. Glavna turistična sezona pa bo trajala še več kot mesec dni in če bo vreme ugodno, ni izključeno, da bo letos dosegla višek zadnjih let. biamba zahtevala, naj sodišče pozove kot pričo tudi inž. Tcnollija, ki bi znal marsikaj pojasniti glede te zadeve. Odvetnik Morgera je poudaril, da razprave ne more biti, ker gre pri tem za kršitev predpisov sodnega postopka. Odvetnik Ferrero pa se je temu uprl in dejal, da je treba upoštevati kazenski zakon za vojsko, ki ne predvideva navedbe prizadete stranke v poziv-nici. Njemu se je pridružil odvetnik Lippolis, medtem ko so vsi ostali odvetniki zagovarjali tezo odvetnika Morgere, ki jo je tudi sodišče upoštevalo. Zdi se zares čudno, da je po tolikih letih, odkar se je začel sodni postopek, to je od leta 1946, prišlo do take pomanjkljivosti. Obtožnica je sestavljena iz 17 točk, obtožencev je pa 13, od katerih je bilo včeraj 9 prisotnih. V začetku preiskave jih je bilo 21: medtem pa so nekateri umrli, druge pa so sodni organi že opravičili. Obrambni zbor sestavlja kar 9 odvetnikov. Prijavo je vložil bivši poveljnik republikanske vojske gen. Esposito že leta 1944. Po njegovem mnenju sta polkovnik Umberto Valitutti iz okolice Cagiiarija in major Giuseppe Trotta iz Ul. Bazzoni, ki sta bila kot častnika inženirskih oddelkov odgovorna za dela pri gradnji obrambnih objektov v okolici Pulja, izdala gradbenemu podjetju Me. rendi-Mariani ob priporočilu geom. Ennija Signorinija iz Palerma, potrdilo o dokončanih delih, kar pa v resnici ni bilo res. Tc se je dogajalo 1943. leta v okolici Pulja, kjer so mrzlično pripravljali o-brambne načrte in bunkerje. Tej prijavi je sledila druga, ki jo je podpisal gen. Landi. v kateri jc obtoževal delavca Avgusta Tamborinija iz Vare se, da je ukradel vojaški u-pravi vreče cementa, in sicer vedno v korist gradbenega podjetja. Giacomo Zotti iz Ul. Muzio pa naj bi zahteval 5 od. stotkov provizije od dobička V Pulju naj bi, vedno seveda sodeč po prijavi gen. Lan dija in obtožnici, imela Trotta in Antonio Lisco iz Ul. dello Scoglio tako imenovano »črno blagajno«, kamor sta spravljala denar, ki so ga jima dajala gradbena podjetja za ne-izvršena dela in tudi za material, ki sta ga nezakonito 1 repuščala podjetjem. Trotta naj bi skupno s ka- Čatellom Finainorejem iz Ca-stellamare di Stabbia izstavil podjetju Maria Isastije Henri-queza, ki je že od 1947. lota v Španiji 4 kreditna pisma s katerimi sta moža lažno potrdila konec gradbenih del. ki pa so bila v resnici komaj začeta. S temi je podjetje dvignilo v neki bolonjski banki skoraj 8 milijonov lir. Nadalje si je isto podjetje s privoljenjem Valituttija in Trotte prisvojilo skupno 86Q stotov cementa, od katerih je prepustilo Antoniju Carlovichu iz Turina 790 vreč. Sodni postopek se je začel že 1946. leta, ko je vojaško tožilstvo iz Milana predrlo akte tržaškemu državnemu tožilstvu. Tržaški preiskovalni sod. nik pa je mesec dni. kasneje akte poslal v Videm in jih stavil na razpolago tamkajšnjemu vojaškemu sodišču. Po 5 letih pa se je vojaško sodišče izgovorilo, da ni kompetentno, in sicer iz junsdik-cijskih razlogov, in akti so romali v Benetke. Iz Benetk so jih poslali v Gorico in iz Gorice ponovno v Trst, kjer so sodniki avgusta 1953. leta potrdili nepristojnost, predvsem ker je do kršitve zakona prišlo v krajih, ki so bili po mirovni pogodbi predani Jugoslaviji. Na podlagi te razsodbe je legalni urad bivše ZVU arhiviral zadevo. V mnogih tržaških političnih krogih so začeli dvomiti, da bodo volitve za obnovitev tržaškega občinskega sveta v 'oktobru. Sedaj smo že v avgustu in se ne ve še nič gotovega, ali bodo razpisali volitve letos v jeseni ali ne. Razpis občinskih volitev je odvisen od vlade oziroma od notranjega ministrstva, ki mora pooblastiti zadevne prefekture, naj objavijo razglas o začetku volilne kampanje itd. Po končanih državnozborskih volitvah se je takoj začela kampanja za čimprejšnji razpis občinskih volitev. Tržaški demokristjani, ki so do tedaj zavlačevali občinske volitve, da ne bi bile pred državnozborskimi, so takoj izjavili, da bodo zahtevali od vlade, naj razpiše volitve v jeseni. Več-krat so tudi omenili da bi bil 5. oktober najbolj primeren dan. Tudi v Rimu so takoj po izvolitvi novega parlamenta izjavljali, da nimajo ničesar proti želji Tržačanov, da bi bile občinske volitve v jeseni. Toda takoj po sestavi r ove vlade je notranji minister Tambroni začel to vprašanje ponovno zavlačevati in ni hotel več jasno povedati, kaj vlada pravzaprav misli glede obnovitve tržaškega občinskega sveta. Na številna vprašanja v poslanski zbornici je Tambroni vedno dajal nejasne odgovore, v katerih ni nikoli hotel neposredno omeniti Trsta. Vsakokrat je vprašanje posplošil in ga zaokviril v celotno vprašanje obnovitve vseh občinskih svetov v Italiji, ki imajo komisarsko upravo. Medtem pa so škofaj vse tržaške stranke zahtevale čimprejšnji razpis občinskih volit tev. Tukajšnji demokristjani še vednp vztrajajo, vsaj na videz, naj bi bile volitve v jeseni. Sicer pa so zlasti levičarske stranke začele dvomiti v iskrenost demokristjanov. Kako je mogoče, da vlada, ki je demokristjanska in ki je toliko obljubila Trstu pred in takoj po političnih volitvah, ne upošteva niti takšnih žalitev svojih tržaških predstavnikov. Cas teče in če bodo v Rimu še kaj časa zavlačevali, se bodo potem izgovarjali, da v poznih jesenskih ali v zimskih mesecih ni mogoče razpisati volitev zaradi «slabega vremena«, kot so se izgovorili tudi preteklega januarja. Poleg tega pa bodo morali prihodnje leto razpisati tudi senatorske volitve, kar bodo tudi izkoristili za izgovor, da ni primerno razpisati dvojne volitve v kratkem razdobju in da je zato treba odložiti občinske volitve do senatorskih. Ta izgovor so začele uporabljati desničarske stranke že sedaj. Zdi se, da je vlada precej naklonjena zahtevi fašistov in monarhistov, naj bi bile občinske volitve prihol-nje leto skupno s senatorskimi. Toda fašisti in monarhisti imajo uteipeljene razloge, da zahtevajo nadaljnjo odložitev občinskih volitev. Eni in drugi so v Trstu v veliki krizi. Monarhisti so na majskih državnozborskih volitvah zaradi hudih notranjih sporov skoraj popolnoma izginili. Med fašisti pa je počilo takoj po Volitvah. Po daljšem prerekanju in nesporazumih se je tržaška MSI dejansko razbila na dve skupini. Bivši federale Morelli.' ki je bil nedavno nadomeščen s posebnim komisarjem iz Rima je ustanovil novo fašistično stranko: Italijansko republikansko socialno gibanje (MSRI). Ni nobenega dvoma, da bo Morelli šel s svojo novo stranko na prihodnje občinske volitve in da bosta dejansko dve fašistični listi. To nam priča tudi neki lepak, ki ga je nova fašistična skupina objavila in ki poziva vse misinske volivce, naj od sedaj naprej glasujejo za novo stranko. Ta razkol zna biti usoden za tržaške fašiste, ki so do sedaj živeli s podporo tudi tukajšnje KD, ki jih je imela za «zlato» rezervo v borbi proti naprednim silam. Zato ne bi bilo nič čudnega, če bi demokristjani sprejeli fašistično zahtevo o odložitvi volitev v pričakovanju, da bi tukajšnji fašisti na en ali drugi način poravnali svoje spore in jim še naprej «enotni» nudili svojo pomoč v izvajanju desničarske politike v tržaškem javnem in političnem življenju. —«»------- Potapljači našli truplo semeniščnika Kakor smo včeraj poročali, je preteklo soboto utonil v jezeru Sv. Ane pri Padoli v Ca-doru tržaški semeniščnik Roberto Bozzi, ki je bil z drugimi semeniščniki tam blizu na letovišču. Ko je prišla v Trst vest o nesreči, se je takoj odpravila skupina potapljačev da bi našli truplo ponesrečenca. Tudi gasilci iz Belluna so takoj začeli z reševalno akcijo, a brez uspeha; potapljači tržaškega pristaniškega povelj, stva pa so po napornem delu včeraj popoldne vendar našli truplo. iiitiiiiiimiHiiiiiiiiiimiiiiiiimiiMUiiiitiiiitmiuiiimMHiiMiiiiiiiiiiiHiitiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiHti Nesreče na delu Stroj je ranil delaven desno roko Kos železa padel na glavo delavcu med delom na turški ladji Na prvi kir. oddelek so včeraj okrog poldne pripeljali 44-letnega Lina ^Jiliča iz Ulice Vigneti 109, ki se bo moral zdraviti dobrih 10 dni. Pri gradnji novega doma za upokojence na' Lovcu, kjer dela na račun podjetja Save, je nerodno vtaknil desno roko v strbj, ki mu jo je ranil. Malo pozneje pa so pripelja-11 na isti oddelek 43-letnega Gustava Ongara iz Latisane, ki je zaposlen pri železniški upravi. Pri delu na glavni železniški postaji . v Trstu mu je žaga odrezala del mezinca in prstanca leve roke. Poleg tega se je Ongaro opraskal po desni roki. Zdraviti se bo moral dva do tri tedne. V novem pristanišču se je pripetila nezgoda 25-letnemu Romanu Skerlavaju z ODČin, kateremu je padel na glavo in mu jo ranil kos železa, ko je bil zaposlen na turški ladji. V glavni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in se bo moral zdraviti osem dni. V ladjedelnici Felszegy v Miljah pa se je ponesrečil na delu tudi včeraj popoldne 27-letni Pietro Paro iz Milj. Kos pločevine je namreč padel na tla, ko so ga dvigali, in močno udaril delavca po prsnem košu, levi rami ter nogah. Verjetno si je Paro poškodoval tudi kosti in se bo moral zdraviti 8 do 40 dni. Avto povozil pešca Včeraj okrog 18. ure je 54-letni Andrej Štolfa s Senenega trga 4 prečkal Ulico Flavia blizu postajališča trolejbusa št. 19. Verjetno ni bil dovolj previden in se ni prepričal prej, če je prosta pot, zaradi tega ga je povozil z avtom figt 500 Giovanni Buston od Spodnje Magdalene 1524, ki je prihajal iz Istrske ulice. Štolfa si je verjetno zlomil kolk desne noge in se je pobil ter ranil v desno ramo in desno roko. Mimoidoči in šofer so ponešrečenemu takoj priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto, ki ga je odpeljal v glavno bolnišnico. —— «»---------------- IlIllHllimmillllllllHlIlIHIMHlIHIIHIlIllIllllltlllllllllllllHIlOtIMIIIIItllltIHIIIIIinillinilllltllllllllllllllllllIftIlfllllllllllllllfllllllllfllllllMIflllillll Izpred sodišča Dvajset mesecev zapora Sicilijancu ki se je specializiral v kraji kolkov Njegova «karierap se je končala, ko je okradel v Bar-kovljah lastnico trafike, ki je takoj opazila tatvino Na kazenskem sodišču se je včeraj moral zagovarjati 46-letni Pietro Bruschetta. po rodu iz Mersine in bivajoč v Ulici Ginestre 3 v Trstu za^ radi obtožbe večkratne tatvine. Mož majhne postave in, suhljat ter bledega obraza je po poklicu šofer a brez dela in zaslužka, ker se je moral zdraviti v sanatoriju za pljučne bolezni. Pred dobrim mesecem so ga zasačili pri kaznivem dejanju in zaprli. Zdaj pa ga je sodišče obsodilo na eno leto in osem mesecev za- m H Te dni ljudje, ki imajo kaj pod palcem, mnogo govorijo o dopustih in letoviščih, suj je že tradicija, da se prve dni avgusta začne beg iž mesta, ki doseže okrog velikega Imama kar množičen obseg, tako da so vsi hoteli ob morju in v hribih popolnoma zasede ni ter mrgoli ljudi tudi v eumpingih. Toda vsi ne morejo v Dolomite, Cadore, Karnijo ali Kanalsko dolino ali v Avstrijo, Vi arve( se zadovoljijo z oddih cm na bližnjem Krasu. In kot kaže gornja slika, je ob nedeljah pogostoma pravi živžav tudi med borovci okrog Bcovice ter v bližini Peska, kjer se družin« hladijo in kjer »i zaljubljeni parčki odkrivajo svoja nežna čustva, pora, 14.000 lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Da bi prišel do denarja, se je Bruschetta specializiral v spretni tatvini kolkov. Tako je 15. julija prišel v trafiko na Miramarskem drevoredu 117 in rekel lastnici Ljudmili Pertot poročeni Primossi, naj mu da za 42.000 lir raznih kolkov ter rdečo kuverto, v katero naj spravi kolke. Zenska je pripravila kolke, jih dala v kuverto in postavila pred Bruschetta. Tedaj pa je Bruschetta naročil še pet zavojčkov cigaret Alfa in deset zavojčkov cigaret Nazionale. Medtem ko se je ženska obrnila in pripravljala cigarete, je Bruschetta spretno zamenjal kuverto s kolki in rekel, da gre na kavo v bližnjo kavarno, a da se bo kmalu vrnil in vzel vse naročeno blago. Odšel je hitrih korakov ženska pa je takoj nekaj zasumila in pogledala v kuverto. Z velikim presenečenjem je opazila, da so se kolki nenadoma spremenili v izrezke časopisov. Spoznala je sleparijo, začela vpiti in poklicala nekoga, ki je šel takrat mimo in dohitel Bru-schetto. Poklicali so seveda a-gente javne varnosti, ki so Bruschetto odpeljali na zasliševanje. Med preiskavo so našli v aktovki kuverto z 42.000 lirami kolkov in še drugo kuverto z izrezki časopisov. Kazale je, da je imel mož v načrtu še druga podobna dejanja. Bruschetta Je seveda priznal svojo krivdo in se opravičeval, Češ da je brez denarja, ker je prišel iz zdravilišča za tuberkulozne bolezni in da je brez zaslužka. Preiskovalni organi pa so takoj začeli poizvedovati, če se je tudi v drugih trafikah zgodilo k»j podobnega in so ugotovili, da so postali žrtve takih trikov tudi lastniki drugih trafik. Zaradi tega se je obtožnica na račun Bru-schette povečala in so ga obtožili da je 26. maja letos na enak način odnesel kolke v znesku 6().000 lir iz trafike v Ulici Ghega 8; da je 7. te bruarja 1955 odnesel kolke v znesku 1,275.000 lir iz trafike na Trgu Dalmazia 11; 25. januarja lani pa kolke za 170 tisoč lir iz trafike v Ulici Carducci 11. Sodišče ga je obsodilo na prej omenjeno kazen zaradi tatvine v trafiki v Ulici Ghe ga, na Miramarskem drevoredu 117 in v Ulici Carducci 11; op~ostilo" pa ga je obtožbe tatvine v znesku 1,275.000 lir na Trgu Dalmazia, češ da ni izvršil tega dejanja. Bruschetta je zanikal vse obtožbe razen' tatvine na Miramarskem drevoredu, kjer so ga zasačili. Otrok si je zlomil roko v počitniški koloniji Z avtom nabrežinske občinske uprave so včeraj ob 14,20 pripeljali v tržaško bolnišnico 10-letnega Stojana Grudna iz Sempolaja št. 41, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek, ker si je zlomil desno roko. Stojan je bil skupno z drugimi otroci iz nabrežinske obci. ne na počitniški koloniji v Ri-golato, ki jo je organizirala nabrežinska občina. Predvčerajšnjim proti večeru je dečko brezskrbno tekal, pa mu je spodrsnilo in je nerodno padel. Pri tem pa si je zlomil roko. Zdraviti se bo moral od 30 do 40 dni. glasba; 12.10 Orkester A rman*' Fragna; 14.30 Tretja stran; lajj Igra kitarist Bruno Tonazzl; rJ« Tržačani v gledališču; 18-00 Harry Belafonte: 18 20 Dvoraa Osem Slovanskih plesov; 18.50 Pevski zbor i-z Triden-ta; 21.00 Sherlock Holmes; »Zakrinkan stanovalka«; 21.30 Nastop violin sta Jasche Heifetza in pianisi Brooksa Smitha RADIO KOPER . Poročila v slov.. 7.00, M 13,30, 15 00. .... Poročila v ital.: 6.30, 12JU> 17.15. 19.15, 22.30 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos Rn. 7.15 Glasba za dobro jutro; »v' 12.00 Prenos RL; 12.00 Opo-«**"” ski cocktall; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do lodije; 14.20 Pionirji na pot*”" c»h »...v Bovcu«; 14.40 Pojt *** do r sik ih Kozakov; 15.20 20* * kestrom Fritz iz Trsta; 15.40-ID” Prenos RL: 17.00 Ritmi In ke: 18.15 Plesna čajanka; 1SJ 22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 » Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 1,00, 13.00, ,15,00. 17,00, l3-’1 '.00 . 22.55. 8.05 Venček narodnih; .8.29 ‘ vrtiljaku zabavnih melodij Hi pevk; 9.00 Svet v orkestra® barvah; 10.10 Samospeve sl0aai skiti skladateljev pojo s°*j ljubljanske Opere; 10.35 Zat>» intermezzo; 11.00 Slovensk* PC rodne in umetne pesmi pojo J" vokalni ansambli; 11.20 Vel*1 « oavni orkester Leu Mercer; 11 oavm orkester neu ■, jo, Športna reportaža — Vitom11,j pan: Sergej Vanov: 11.45 E "j. Gramados: Trije španski 12.00 Poje zabavni zbor NordL. Luboff; 12.15 Kmetijski 12.25 Igra pihalna godba ljubu ski- garnizije; 12.46 Richard ner: Balletna glasba iz - «fannhaeuser»: 13.30 Iz zboN?,. . Vet skt tvornosti Matije Tomca, Plesni zvoki z orkestrom L, Cairste: 14.13 Janez Matičič: me lyrique; Vladimir Lovec. ^ ludij in Caprice; 14.30^ leksikon; 14.45 15 minut z. ,540 čimi pevci zabavne gla5b"’„,,tn|[ Pri klasičnih mojstrih — An* France: Jessy; 16.00 Koncert y ritflKC. , Y željah- 17.10 Orglice in han.l00 -14™,,. SO a T flaml ». . ritmu:’ 17.30 »Pojte z namj!»: Sestanek ob šestih: 18.20 Slov*5", ljudske viže; 18.45 Razgovor ^ mednarodnih vprašanjih: ‘ ^ Pietro Mascagni: Cavaller1**g sticana, opera v enem deH 21.15 Joseph Hayd_n: _ kvartet v f-mclu: 21.35 ‘TLjji glasba: 22.15 Skladbe Gallus"!j0 sodobnikov: 22.35 Godala 12^ za lahko noč TELEVIZIJA 18.30 Spored za otroke: ČL. Poročila; 21.00 Počitniške ki. ?1.45 Džungla na a „re (problemi avtomobilskega e f meta): 2275 Obzidano mes' Sanniu; 22 45 Poročila. | GtEDAUSČ*^) OPERETNI FESTIVAb NA GRADU SV. JUSTA Danes ob 21. uri druga Pr stava «Chikaške vojvodio)^ ob isti zasedbi. Nadaljuje prodaja .vstopnic. v> Jutri bo zadnja predst* Gilbertove «Ciste Suzane« ” znižanih cenah. d K I M e«® SNG v TRSTU »PRIMORSKE PRIREDITVE« V nedeljo 10. avgusta 1958 ob 21. uri v letnem gledališču na Punti v Piranu GOLDONI - RUPEL PRIMORSKE ZDRAHE velika uprizoritev na prostem IZLETI MllMllillillllllillllliitiiiiilliliiimiltllilliiltlill OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. avgusta t. l. se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke pa mi bilo nobene. UMRJ-I SO: 76-letna Oristina Klatzer vd. Mersao, 96-Ietna Angela Bobich vd. Savi, 67-letna Amalia Urbani, 68-letinj Giovanni Bensi, 56-letna Maria Ledda por. Rumbold, 61-letnl Giusto Colom-ban, 71-letna Gašperina Pinat por. Montecchio, 40-letna Silvana Bat. tista por, Jacz. «»—— NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefomtane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulta 14; Al Lloyd. Ul. Orologio 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8. Valute Milan Kitn Zlati funt 5.850,— 6.000,— Marengo 4.700,— 4 800,— Dolar . . . 623,— 625.— Franic franc. 135.— 138.— Frank Švicar 144.— 146.— Sterling 1.720.— 1.760 — Dinar 85 — 88 — Šiling , 23.75 24.25 Zlato .... 707 — 709.— Zah. n. marka 148.- 149.— IZLET V TRENTO Slov. planinsko društvo priredi za veliki šmaren izlet v Trento kot izhodišče zg izlete v bližnje planine. Odhod bo v petek dne 15, avgusta iz Trsta ob 4. uri z vlakom in ob 7. uri z avtobusom iz Nove Gorice (z avtobusne postaje v Solkanu). Prihod še pied 9. uro v Bovec, ob 11.40 pa odhod v Trento. Povratek v nedeljo dne 17. avgusta na večer. Prijave in informacije na sedežu SPD-T v Ul R. Manna 29-11. dne 11 in’ 12. avg. od 19.30 do 20.30. ■ A D I O SREDA, 6. avgusta !»5I RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod In... Zena in dom, obzornik za ženski svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture- 12.55 Orkester Armando Sciascia; 13.30 Lahka glasba; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Mendelssohn: Trio št. 1 v d-molu op. 49; 18.30 Z začarane police: Ivanka Cegnar: «Pre. meteni zajček«; 18.45 Yvette Hor-ner in ansambel «Museite»; 19,00 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Henry Becque; »Krokarji«, igra v 4 dej.; i.ato Nokturni; 23.30 Polnočna glasba. RADIO TRST 11.00 Jerome K. Jerome: Trije mod je v borki; 11.30 Simfonična Ezcelsior. 16.00: »Ne ver)W'’^ll več ljubezni«, Ingrid Bergn1 M. VVeiman. ,le,, Fenice. 15.00: »Nasi-lnt j, Glenn Ford, B. Stanwyc*' Robinson. N l e. Zaprto. Filodrammaticp. Zaprto. Urauacieio. 16.00: »borelia«. ‘pl Pica, M. Arena, Lorell* Luca. Sitpercinema. 16.00: «Pot ve nov«, J. Mc C>ea. _«ce Arcobaleno. 16.00: «Pred pom«, Marina Vlady. p Astra Itoiano. 16.30: «Mož 1 IM? hoda«, G. Cooper. Capitol. 16.30: «Nagajivi ijenci«, D. Niven, J Caul Cristallo. 16.30; »Sužnji 1)"° Amazonk«, D. Daylor. G-gale. tr«*1 Alabarda. 16.30; «Obrežje čolnov«, Jean Gaven. pr Aldebaran. 16 30: »VobunšK*^# vesa«, Sterling Hayden. Roman. _-t«it- Arlston. Glej kino na Prc~jeht>' Aurora. 16.30: «Pragozd i Marina Vlady, R. Pellegrtn.,«. Caribaldi. 1630: «Moški se Kp čijo s temnolaskami«, J*fll got1 Joanne Crain i*1 seli, Brady. , Ideale. 16.30: «Zadnji od tov«, G. Monlgomery, v-ned-y. Impero. Zaprto. fte*’’ Italia. 16.30: »Bolj živ kot n" D Martin, J. Levvis. T vjgij^’ Moderno. 18.00; «Kapetan **» Fernandel in Nadya Gr*.-S Marco. Zaprto. c Jj" Savina. 16.00: «Obzidje», s’ rel in O. Hardy. fgf Vlile. 16 00: »Simplicius, k roani vohun«, Rod Camer Maxwell. utrig' Vittorto Veneto. 16.30: pe na», J. Wayne, N. Dlso • povedano mladoletnim; 1,Biti ljenje«, Doris Day, B- »09®^ Rciano. 20.30: »Jaz sed1 ^ Ray MMIand. »N* > Secolo Sv. Ivan. 20.15' crv'-denje, lepa gospa«, G. Arnova, A. Frandoli- rs stadio, 20.30; «Vellkl Mario Lanza In Ano V' ifl Valmaura. 20.15: «Ditš* afg' ! R Mitchum, Deborah Novost: , iii^ SaSa Vuga: Vete* cest TRŽAŠKA KNJlfcy Trat »IJI. Nv. Fr«*** Telefon VALTER FLOOT Si senor Med Zapatucom in Santa *m® ie v tovornem vlaku tlak vil vlakovodja: ~~ zt>ini! — je zakričal in jako segel proti zadnjemu delu hlač. Nisem čakal, da Potegne samokres in svojo ■etev dokonča. Preskočil Sttn ograjo vagona in odfr- CUl, "E razbitim kolenom sem nat0 šepal ob železniških tračnicah skozi razbeljeno ravni-r'°. Mehike. precj nočj0 sem Pnspei do naselja, ki sta ga sestavljala glinasta koliba in ™l>ko skladišče. Nad kolibo ,, v}seI zelo viden napis: Aanunistracion del Ferroca-~~ Uprava državnih želez-■Jc- Ko sem stopil v kolibo, tef tukajšnje uprave dr-aonih železnic ležal v ati-“eci mreži. Najprej je meha-no segel po samokresu, Pa se je prepričal, da nisem bandit iz Sierre, me je ejel z vročo mehiško Iju-eznjivostjo. Bil je vesel, da 6,po d°lgem času ponovno . f. belca. Ze več mesecev je živel sam s petdesetimi In-l-?anc*, ki so stanovali v ve- * em skladišču in delali na °0>. Kmalu sem sedel pred asom pečenega mesa in tožnikom graha. Nato sva °n Antonio in jaz izmeno-t B skozi srebrno cevko srka-tn in osvežujoči čaj c š iz velike posode. ® čim se pravzaprav j varjate? — me je vprašal n Antonio. Spomnil sem * napisa, ki je krasil koli-ln ne da bi z očesom tre-• odgovoril- dil ^e^eznlski inženir. Zgra-Sern progo Berlin-Madrid. °n Antonio je vljudno in Spoštovanjem izbuljil oči: un n senor, sva torej kole-Pod bila mojim vodstvom je 2 1 2^a;etia velika pacifiška esniea, ki Vodi skozi vse J ruzene države. Prav goto-1° poznate, kaj ne? senor, seveda... To se 0 ob sebi razume... — n rekel, hkrati pa nisem a moram tudi jaz ti .. spoštovanjem izbulji-l0„°Cl' D°n Antonio je Žano pokimal z glavo; lui ^koda, tu krvavo potre-idra”10 Žirovnika. Prejšnji Pozabil, d z vsem ovnik je pobegnil pred Secem dni. *>■., T'0 ie kot nalašč! •— sem prtfnl • ““ Veste, jaz sem no ZaPrav zdravnik. Medici-Ou **ni štndiral v Heidelber-Sef .aršzn in Salamanci. — lICe lc navdušeno skočil s sto- niest b‘ hoteli prevzeti jtaji° zdravnika na naši po- Si, senor, gotovo To se Sdtn o «n , . * nr 1 razume — sem io \Vyrii>iivo hladnokrvnost- V *l, j)re0).,COl'b‘ ?e bila majhna *—« ep ■» ali ?e zdravniška soba, d0n ^bulanta — je rekel pri v nt°nio in svečano od-Pdjkj*”*0' DviOnil se je prah, Pagu Va *° se s »trelovito *nrej ? razbežali po svojih drob, ^a Polici so bile tri 0bn* stekleničke. Zdravila -n 4nton do »nršej je pojasnil nio. Strokovnjaško ert0 , °brvi sem pogledal — p zaProšenih stekleničk. Prej$n_rv° stekleničko je vaš Proti / v oleBa uporabljal >ZnUČTU piku’ ~ mi f kosti , Drugo za zlom '■ tretjo ni m zootnjam. pa proti prebav- — Kaj pa je uporabljal pri ostalih primerih? — — Pomešal je prvo in tretjo ali drugo in tretjo, kakor mu je pač padlo v roko. Bilo mi je takoj jasno, kdo je bil moj prejšnji kolega. Na vso srečo so bili Indijanci nenavadno krepkega zdravja. Tudi donu Antoniu grenka zdravila niso bila preveč povšeči, zato ni iskal pri meni zdravniške pomoči. In tako so mi v mirni enoličnosti minili trije tedni. Nato se je zgodil razburljiv dogodek. Nekega dne se je pojavil Anglež s svojo mlado, plavolaso ženo z angelskim obrazom, ki je ležala na nosilih med dvema konjema in tiho ječala. — Morate mi pomagati, kajti prav gotovo ne bi mogla prenesti nadaljnjega transporta — je rekel Anglež, ki je bil lastnik velikanskega posestva, oddaljenega kake tri dni hoda. Oblil me je znoj. — Kaj se je zgodilo? — sem vprašal. — Strašne bolečine ima v želodcu — je odgovoril Anglež. — Zdi se mi, da gre za vnetje slepiča in da jo boste morali operirati. Toda pri bogu vas rotim, ne povejte ji tega, ker zelo, zelo se boji operacije in vsakega rezanja. — Vnetje slepiča... operacija! — je veselo vzkliknil don Antonio — To je kot nalašč! Dobro, da imamo zelo dobrega zdravnika. Predstavljam vam dona Walteria, ki je. študiral v Parizu, Heidelbergu in Salamanci. — Tako pa vendarle ne bo šlo — sem se postavil po robu. — Nimam namreč ni-kakih instrumentov. Ne mislite vendar, da bom operira' kar z lovskim nožem! Od... odklanjam vsako odgovornost! Naj pride zdravnik iz Zapatuca — sem izjecljal. Zdravnik iz Zapatuca je bil staro, suhljato človeče s kozjo brado. — Ste morda prinesli s seboj instrumente za operacijo? — sem vprašal takoj po pozdravu, — Si, senor, razumljivo. To se samo ob sebi razume — je odgovoril grobo, zviška. Ob njegovem prihodu sem se ponovno ohrabril. — Primer je hud, vsekakor ne vsakdanji, senor kolega. Morava biti zelo, zelo oprezna — sem rekel. — Bova že videla — m-i je odgovoril ponosno in hkrati na nemaren način drzno. Po pregledu sva stopila iz kolibe. To je bil edini kraj, kjer mi je mogel obrazložiti svojo diagnozo. — Imeli ste prav senor kolega. To je vnetje slepiča. — Pogledal me je globoko v oči in; — Operacija je neizbežna. Zadržal sem dih. Toda — je nadaljeval — primer je tako hud, da bi morala brezpogojno poklicati na korusult še dr. Rodri-gueza, mojega znanega kolego iz Majica. In tako se je zgodilo. Don Antonio je s vvejim morze-jevim aparatom delal čudeže in naslednjega dne popoldne je prispel z letalom iz glavnega mesta dr. Rodriguez. S seboj je prinesel zložljivo operacijsko mizo in poln za- (Nadaljevanje na 4. strani) AMERIŠKI DRZA VNI TAJNIK DUL FE S NA OBISKU Go home2’ izraz nezadovoljstva do politike predstavnikov ZDA ZDA si pri prebivalstvu Južne Amerike tako dolgo ne bodo pridobile ugleda, dokler bodo izkoriščale njihova velika naravna bogastva Se spominjate obiska ameriškega podpredsednika Nixo-na v državah Južne Amerike? Skoraj v vsakem mestu so ga čakale skupine študentov in tudi drugih prebivalcev, ki so mu klicale »Vrni se domov, Nixon», v nekaterih krajih pa so ga sprejeli celo s kamenjem, žvižgi in s pljuvanjem. Sedaj je na obisku v Braziliji ameriški državni tajnik Dulles, ki je v ponedeljek prispel z letalom v Rio de Janeiro. Na letališču je policija odredila izredne varnostne ukrepe, pa tudi ceste so bile močno zastražene. Vse to prebivalstva ni prestrašilo ter je tudi Dullesa spremljalo skozi mesto s klici «Dulles, vrni se domov«. To nerazpoloženje prebivalcev Latinske Amerike ni samo trenutno, tudi ni izraz določenih političnih skupin v teh državah. To je le odraz resničnega razpoloženja držav Južne Amerike do Združenih držav Amerike, oziroma do njihove politike. Ko se je Nixon vrnil s svojega potovanja po Južni Ameriki, je bilo v Beli hiši v Washirigtonu več sestankov, na katerih so razpravljali o tem vprašanju. «Na vsak način moramo spremeniti svoje odnose do Južne Amerike« so takrat dejali ameriški politiki in Dullesov obisk je prav .gotovo rezultat tega skleca. Toda nerazumevanje med Združenimi državami Amerike in državami Južne Amerike ni nekaj takega, kar bi bilo mogoče rešiti kar tako, čez noč, morda z nekaj lepimi izjavami v tem ali onem glavnem mestu držav Južne Amerike. Treba bi bilo preurediti in spremeniti celoten odnos in gledanje Amerike do svojih južnih bratov; tega pa ne more napraviti en sam uradni obisk, pa četudi gre za Dullesa samega. Londonski «Economist» je zapisal lansko leto: «ZDA gle- ifSSSSŠ Mladega Dannyja in njegovo gospo prav nič ne motijo dogodki Srednjega vzhoda, pa čeprav ni Danny nihče drug kot sin libanonskega predsednika Samuna. Danny se zabava v nekem letovtšču v Južni Italiji dajo na države Južne Amerike samo kot na ozemlje, kjer pridejo lahko z majhnimi stroški do najbolj potrebnih surovin in kot na zelo ugodno tržišče za prodajo vseh svojih industrijskih proizvodov«. V kakšni meri je ta gospodarska politika do držav Južne Amerike koristna za ZDA, nam pokažejo že naslednji u-radni podatki: Latinsko-ameriško področje predstavlja v svetu eno najbogatejših ležišč nafte. Venezuela je na pr. druga dežela na svetu, ki ima največje vrelce nafte, vse države Južne Amerike pa dajejo skupno okrog 25 odstotkov svetovne proizvodnje petroleja. S tem petrolejem razpolaga v glavnem pet ameriških petrolejskih družb, ki imajo koncesije na okrog 85 odstotkov latinsko-ameriških naftnih in petrolejskih polj. Akcionisti omenjenih petrolejskih družb poberejo okrog 68 odstotkov celotnega dobička, ostalo gre za plače domači delovni sili in pa za manjše davke državam, na katerih ozemlju črpajo nafto. Cile je na drugem mestu svetovnih proizvajalcev bakra in na prvem mestu v proizvodnji nitrata. Razne a-meriške družbe izkoriščajo 90 odstotkov vseh bakrenih rudnikov in 60 odstotkov nahajališč nitrata. Za vsak dolar prodanega nitrata, ki ga pridobivajo v Cilu, gre 85 centov ameriškim družbam in samo 15 odstotkov ostaja Čilu. Ameriške družbe, ki so lastnice plantaž za banane v Gvatemali, plačujejo na primer 1 cent za vsako drevo na leto, medtem ko preprodajajo banane po 88 centov za kg. Druga boleča točka gospodarskih odnosov med Severno in Južno Ameriko je ta. da se bogate ZDA niso nikoli potrudile pomagati revnejšim državam Južne Amerike pri spreminjanju in izboljšanju njihovega gospodarstva. Vsa investicijska politika ameriške, ga kapitala sloni samo na interesih določenih ameriških koncernov in trustov, ki pač ne vodijo računov o rastočih investicijskih potrebah zaostalih, toda bogatih področij Južne Amerike. Države Južne Amerike, v katerih je v zadnjih letih občutiti močan proces teženj za nacionalno emancipacijo, so že večkrat tudi uradno postavile svoje zahteve po spremembi ameriške politike do omenjenih držav. Največ protestov je bilo izrečenih na vsakoletnih konferencah vseh a-meriških držav, katerim prisostvujejo, poleg predstavnikov držav Južne Amerike, tudi predstavniki ZDA in Kanade. Na vseh teh konferencah je hilo na dnevnem redu vprašanje spremembe gospodarskih odnosov med Severom in Jugom, toda brez velikega uspeha. vsako zbliževanje. Ameriški komentator Walter Lippman je v zvezi s tem napisal: »Predsednik Eisenhower je naletel, pri svojem poskusu zboljšanja odnosov z državami Latinske Amerike, na močno opozicijo med svojimi najbližjimi sodelavci«. Kaj se lahko pričakuje od sedanjega Dullesovega obiska v Južni Ameriki? Odgovor je zelo negotov. Ce bodo začeli zdravit; pri koreninah, potem je pričakovati uspehov, v nasprotnem primeru bo ta obisk samo še bolj okrepil nerazpoloženje in nerazumevanje med Severno in Južno Ameriko. m m -i Anna Magnani se bo se letos pojavila na platnu z Giulietto Mašino v Ulmu «Ne)la citta 1’inferno«. ki ga režira Renato Castellani ................................... DIGENIS JE PONOVNO PONUDIL ANGLEŽEM PREMIRJE Bil sem preganjan . -• Razburljiv opis pobega dveh Ciprčanov tako rekoč iz rok britanske vojske - Ciprsko vprašanje postaja nadvse pereče » Ce je za nekaj časa cipr- sko vprašanje zaradi mnogo burnejših dogodkov na Srednjem vzhodu prešlo v zatišje, se v zadnjih dneh o njem ponovno veliko govori. Vse od dne, ko so na tem otoku ponovno odjeknili streli in je «blagi» guverner Foot dal hladnokrvno zapreti nad 1800 oiočanov, od katerih nad 1200 Grkov in okoli 80 Turkov, se vprašanje Cipra ponovno pojavlja na prvih straneh dnevnega ti»ka. Zdi se, da so Britanci, potem ko so odpoklicali prejšnjega ciprskega guvernerja,. enega od najbolj «zvestih varu- tanci so se nekoliko zmedli. (■Rešitev« so našli v ponovni nikakor ne namerava odložiti orožja. Mesto, v katerem je viadala policijska ura od 8. ure zvečer do 5, zjutraj, je bilo vse prelepljeno z lepaki, Nihče ni vedel, kako je to mežno. Povrhu tega pa niso britanske patrole, ki so vso noč krožile po mestu, srečale riti žive duše. Guverner Foot je dal za-preti 1300 Ciprčanov, njegov namen je bil EOKA ohromiti. In glej, istega dne je kronika ((ciprskih dogodkov« zabeležila še dve večji diverzantski akciji. Guverner in z njim vsi Bri. hov« britanskega cesarstva, generala Hardinga, pričakova. ji, da se bo za Ciper «že našla neka rešitev«. Prvo prenehanje oboroženih akcij ciprskega odporniškega gibanja EOKA in pismo njenega vodi. telja Digenisa, da nudi EOKA z začasno prekinitvijo napa dov zadnjo priložnost za miro. ljubno rešitev problema pa so Britanci ocenili kot znak, da si premirje smejo privoščiti za utrditev svojih že dokaj omajanih položajev na otoku. To prepričanje je prišlo najbolj do izraza v novem načrtu za rešitev ciprskega vprašanja, s katerim se je pred kratkim pojavil London in ki je znan kot načrt o »trojni oblasti«. Bistvo tega načrta je takšno, kakninega so ciprski Grki, ki predstavljajo velikan, sko večino ciprskega prebivalstva, je zdavnaj odklonili kot nesprejemljivo in nesmiselno. Razdelitev Cipra med Veliko Sedanji poskusi izboljšanja (Britanijo, Grčijo in Turčijo z odnosov z drzavamr Južne guvernerjem, ki bi j »operaciji čiščenja«, ali kot smo jim mi nekoč rekli v «ra-strellamentu«. Britanska vojska je prebrskala vsak kotiček Cipra, rekli bi prevrnila skoraj vsak kamen skalnatega o-toka — toda brez uspeha. Vzporedno z vestmi o novi živčni vojni, ki ni le živčna, pa vzbujajo pozornost tudi oni dogodki na Cipru, ki so znani pod imenom «lov na ljudi«. Britancem pa ni niti v tem ne gre na Cipru preveč po sreči. Dvema ciprskima Grkoma, seveda pripadnikoma uporniškega gibanja, se je posrečilo pobegniti tik preden bi bila padla v roke britanski policiji. Uspelo jima je zbežati v Grčijo. Dramatična zgodba teh dveh Grkov, ki jo je eden iz- med atenskih časopisov objavil pod naslovom «Bil sem preganjan pripadnik EOKA«: ie vsekakor vredna, da se človek ob njej ustavi. ... Nikolas T. in Vasilius P, sta dva izmed onih številnih Grkov, ki so v noči med sredo in četrtkom (23. — 24. julija) oblepila Nikozijo z lepaki. Bila sta dva izmed onih, proti katerim se je naslednji dan hotela znesti guvernerjeva besnost. Po naključju se Nikolas T, in Vasilius P. — ki sta po rodu iz Nikozije — nista mogla v isti noči vrniti na svoje domove. Pred britanskimi patrolami sta se brbrala počasi in previdno u-mjkati najprej v predmestje Nikozije, nato pa dalje po raz. gretem kamenju proti notranjosti otoka. Ko sta bila obveščena, da so v Nikoziji na dnevnem redu aretacije sta usmerila korake proti severu. Dva dni sta hodila po predelih, kjer nista mogla priti niti do požirka vode. Dva dni in dve noči sta prebila na begu in čeprav ni britanska voj. ska mogla za njiju vedeti, da sta imela pri lepljenju lepakov prste vmes, bi ju bili britanski dobro zdresirani psi gotovo staknili. Zato je bil njun umik dejansko že beg iz zapora. Končno sta mladeniča v o-bupu postala drzna in ukradla britanski patruljni motorni čoln, ki pa je bil po naključju Amerike, so naleteli na močan odpor med Staro republikansko' gardo, ki je gluha za ,"„IIIIM|ll„l,„lm|||H,|n,nmn|||l,ll„llmlll„ll„,IHIn ■■mimnniiiHiiiiHifmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiMiitMiiimiMiHMHHimHniitiiiiiiiiimiiiiiuuHtiiHiiMiMOHtmiHiHMiilimmmmiiimim1 «Erika» je sicer brez običajnega letoviškega vrveža, toda... dobre** *®riko>> je komaj Bore pol ure od Kranjske ” rK, O j. ~ »aiuifjant ttitka ■ priiaznega go Piotj niT?er, p“ lear v sa-tajo' 1 in okoli se dvi-* s« r Sni °°rski masivi «CDir ir™1 kr»iu najlepM £ hotoSZI/°2d,,Č,t ŽUb°- •Urni a-.' a nekoliko niže * esenco IrilCipT Čiln> videti ne zna- hiti ni , tnv'*kega vrvenja, 0a zah oodbe M bučne- Gost ania- H »ene, P°f*'iaf0 D Prijei- *prehajajn ' hotela’ *« ce*‘i, bereio° ,SteZaH ali p0 ah pa si prega- njajo čas z igranjem šaha, tenisa ali z balinanjem. Zvečer pa v hotelu kmalu vse utihne in se preda počitku. Večina gostov so invalidi, ki so priHi v Eriko iz vseh krajev Jugoslavije, da bi si odpočili zrahljane živce, si tako nabrali novih moči, da bi mogli na delovnih mestih opravljati svojo dolžnost. Kljub temu, da je njih delovna sposobnost okrnjena, se to nič ne pozna. Družba jim je zaupala tako delo, da ga zmorejo brez težav, ter imajo zato zavest, da so enaki z ostalimi —■ zdravi- mi. Vendar pa potrebujejo več nege, več počitka, več postrežbe. In prav tega dobijo v Eriki v polni meri. Vse je tam urejeno tako, da ima vsak gost občutek, da je v krogu svojih, ki ga obdajajo z vso ljubeznijo in ki zanj skrbijo. Prijazna Metka, ki s smehljajočimi očmi hiti ustreči gostovi želji, Jožica, ki neslišno brzi med mizami ali pa mala Dragica, ki se včasih tudi resno drži. A nad vsemi bedi budno ravnateljevo oko, ki je povsod, pričujoč, zdaj tu, zdaj tam, i -s - -■> r« mi m Hotei e£cun» i prttHMln nadjm dejal bi da je na več mestih hkrati. Organizira, razporeja, nadzoruje in tudi • sam poprime, če je sila. E-nako mu pristoji volan kot pero. Vsakdo se sam zaveda svojih dolžnosti, ki jih ima do teh scojih gostov. Anica, ki ljubeznivo sprejme vsakogar že ob prihodu in tudi Milena, ki skrbi za sobe. V njih se zrcali odnos skupnosti do tistih, ki so žrtvovali svoje zdravje za svobodo. A ni bilo tam vselej tako. Pred vojno so se tam šopirili vse drugačni gostje. Spominjam se let, ko smo študentje hodili tam mimo v hribe. Gosposki letoviščarji so bahavo razkazovali svojo imenitnost, bogastvo, sijaj in razkošje. Med njimi ni bilo prostora za preprostega človeka. Le sebi so priznavali pravico do počitka, do udobja, do oddiha, v brezdelju so uživali trud delovnega človeka. Tisti časi so že tako daleč, da so že skoro pozabljeni. Prav je, da so minili. Toda v Eriko zahajajo tudi drugi gostje. Celo Francoze, Belgijce, Nemce, Angleže in Nizozemce so že imeli pod streho. In koliko Tržačanov je že bilo tam! Prav zares je Erika kaj priljubljena letoviška postojanka. Za take, ki iščejo miru in počitka, seveda. Za tlake, ki najdejo » naravi vet užitek, ki te navdušujejo nad lepotami planin in gorskega cvetja, ki jih razveseli pogled na veverice v gozdu ali na studenček P°d skalo. Taki tudi v polni meri izkoristijo vsako priložnost za sprehode ali pa tudi izlete, ki jih je od tam obilo. Ob Pišenci po lepi poti skozi gozd in zelenje v Krnico in tudi še dalj. Ali pa na Vršič po cesti, ki so jo delali med prvo svetovno vojno največ ruski ujetniki, in ki jih je tam mnogo ostalo. Ruska kb-pelica je tem žrtvam v spomin. Ob cesti je še drug spomenik: Mihov dom, ki ima ime po planincu 'in partizanu Mihu Ari.hu. ki je bil zverinsko umorjen. Z Vršiča pa se izletniku odpre nov svet. Mahne jo lahko v Trento, ali k izviru »Soče, ali do botaničnega vrta ttJulianas, ki ga je u-stanovil Tržačan Albert Bois de Chesne, ki je bil dober prijatelj drugega Tržačana m ljubitelja alpske prirode, dr. Julija Kuggja. Leta 1925 ie kupil 2572 kv. m skalnatega sveta v Trenti ter tam uredil botanični vrt, kjer gojijo alpsko cvetje. «Pust« in usamotens kraj, kjer je hotel Erika ni torej prav nič dolgočasen za tiste, ki iščejo v tem letoviškem zdravilišču miru, oddiha in okrepitve živcev. S. ANDOLSEK za nadaljnjih sedem let ohranil glavno besedo, je ciprskim Grkom v posmeh. In tedaj se je začelo. Najprej je «blagi» Foot namršil obrvi, ko so mu v guvernersko rezidenco prinesli enega izmed letakov, na katerem je stal podpis voditelja uporni-kos Digenisa. Nato je bila pavza, ker je Digenis ponudil ((-poslednjo priložnost britanskemu realizmu«. Ko pa je čas minil, je Digenis, v ponedeljek, 21. julija Ciprčane po-novno pozval k pripravljenosti za oborožene akcije. V torek, 22. julija, pa so pripadniki EOKA postavili že zasedo britanski motorizirani koloni. Bilanca: dve vozili uni. ceni, trije vojaki mrtvi, šest pa ranjenih. To je bila ena najbolj drznih akcij EOKA od-vsega njenega početka. Naslednji dan, 23. julija, je v turški četrti Nikozije prišlo do krvavega obračunavanja. Eilanca: 20 hudo ranjenih, veliko več pa laže ranjenih. In spet naslednji dan; Digenis in F.OKA sta z letalom opozorila Britance, da se »prava borba šele začenja«. In tega dne je Foot podpisal ukaz o aretacijah. Britanske vojaške sile so — kot v dobi prejšnjega guvernerja — krepko nastopile in v Nikoziji so uvedli policijsko uro od 8. ure zvečer do 5- zjutraj. Vzdušje na otoku je kar čez noč postalo močno napeto. Istega dne je guverner kar zdivjal. In imel je tudi za kaj. V noči med sredo in četrtkom je nevidna roka EOKA preplavila Nikozijo z letaki. Britansko poveljstvo je molilo mobilizirati velik del svoje garde, da bi odstranili z zidov nalepljene lepake, katerih vsebina je brez obotavljanja opozarjala na dejstvo, da EOKA kljub nekim prejšnjim britanskim »zagotovilam« BRITANSKI najavljajo NUDISTI kongres Na Angleškem imajo dve nudistični organizaciji. Se daj je prišlo med njima do spora v zvezi s VI. kongresom, ki bi ga morali imeti sredi tega meseca na posestvu betlordskega vojvode v Wood Burn Abbeyu. Zveza »Klubov sonca« Velike Britanije je drugi zvezi sporočila, da se njihovi člani omenjenega kongresa ne bodo udeležili, ker da ukrepi, ki naj zagotovijo, da se cam-pinga ne bodo poslužili tudi kaki lažni nudisti, niso zadostni. Tajnik »Britanske zveze sončnih kopeli«, ki organizira kongres, pa je s svoje strani izjavil, da je bil kraj, v katerem »e bodo kongresisti zbrali, dobro zaščiten z ograjo in da bodo stražniki pazili, da bi se ne približal kak radovednež. Kljub tem sporom se bo kongresa udeležilo nekaj sto nudistov, ki bodo preživeli nekaj dni skupaj — v Adamovi (in seveda tudi Evini) obleki. Kongresu bodo prisostvovali tudi avstralski, skandinavski, francoski in nemški delegati. Navadnih obiskovalcev na kongres ne bodo pustili. Pač pa se lahko vsakdo vpiše v klub. Vpisnina stane 13011 lir. Poštena šoferja Dva šoferja iz Aibenga, in sicer Antonio Havera In Ho-molo Travellone, sta pred dvema dnevoma izročila karabinjerjem škatlo, v kateri „Je bilo več draguljev in ve- lika vsota denarja. Povedala sta, da sta omenjeno škatlo našla v bližini vojašnice ter da je bila škatla v platneni torbi. Ko sta pogledala v torbo, sta našla v njej, poleg denarja in nekaj oblačil, tudi rdečo usnjeno škatlo, v kateri so bili safiri in pa prekrasen prstan s plemiškim grbom. Kasneje se je na policijski postaji zglasil Mario Torpilio iz Turina, ki je povedal, da so dragocenosti njegove ter da je torbo pozabil ob robu ceste, ko je hotel na kratek obisk v neko vilo v Alassiu. prazen. In v soboto zvečer, 26. julija, sta mlada Grka usmerila čoln proti Grčiji. Pustila sta za seboj deželo, za katero sta se borila, toda prepričana sta bila, da bi jima v Nikoziji nikakor ne prizanesli, Nikolas T, in Vasilius P. sta prišla v Grčijo potem ko sta svojega čolna prešla na večjo trgovsko ladjo. V Grčiji sta opisala svoj pobeg, ki »blagemu« guvernerju Footu prav gotovo ni bil pogodu. Od tega dogodka in od dne, ko je bil v atenskem časopisu opisan, je minilo le nekaj dni. Toda vendarle dovolj, da je na Cipru prišlo še do veliko drugih krvavih dogodkov. Digenis je ponudil Angležem ponovno premirje, toda le do 10. t. m. Kaj bo petem? HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Čakajo vas ovire, ki pa jih boste premostili. Pazite predvsem na zdravje in si privoščite počitek, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite previdni. Oseba, ki st« ji vedno, zaupali, vas v resnici vara. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Majhen prepir z ljubljeno osebo. Sprejmite vabilo za obisk. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne bodite preveč zahtevni. Skromnost je lepa čednost, ne pozabite tega. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Srečali boste zelo simpatično osebo. Izkoristite novo poznanstvo za prijeten izlet. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Poslušajte prijatelje, ki vam hočejo dobro. Ne bodite trmasti in pazite na zdravje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nič kaj ugoden dan za reševanje srčnih zadev. Ne prenaglite se. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Odložite svoje načrte za kasneje, sedaj ni ugoden trenutek. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pokažite več razumevanja z vašimi sodelavci. Prijetno potovanje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaše ambicije bodo naletele na ovire in morali boste spremeniti svoj načrt. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Srečen dan in nove možnosti za izboljšanje položaja v službi. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Čaka vas prijetno presenečenje. Obiskal vas bo nekdo, ki ste ga že dolgo želeli videti. — Možnosti sta dve,- ali je moja slušna naprava kvarjena ali pa sta mi mrtev*. Gortšfeo-beneški dnevnik Delavci proti odpustom v livarni SAFOC Uspela enotna protestna stavka in zborovanje na Trgu C. Battisti Ravnateljstvo mora preklicati odpuste še pred pričetkom počitnic Delavci in uradniki livarne SAFOG so se skoraj v celoti odzvali pozivu treh sindikalnih organizacij Delavske zbornice, UIL in CISL na protestno stavko proti odpustom v največjem goriškem metalurškem podjetju SAFOG. Ob 10. uri je bilo na Trgu Cesare Battisti zelo obiskano protestno zborovanje, na katerega so prišli delavci neposredno z dela, oblečeni v delovne obleke. Čeprav so zaradi napovedanih odpustov zelo nezadovoljni, je protestno zborovanje potekalo mirno, brez vsakega incidenta; »po zborovanju so se delavci mirno razšli, tako da niso bili potrebni nobeni posebni u-krepi policije. Prisotne so nagovorili sindikalni voditelji. Fulvio Bergo-mas, tajnik Delavske zbornice, je rekel, da so se vse politične s‘rane, ki nekaj predstav ljajo, zavzele za rešitev krize v SAFOG, svojo pomoč so nudili goriški parlamentarci, občinski svet v Gorici je sprejel resolucijo, v kateri izraža zeljo, da se kriza pravično odpravi; vsi ti ukrepi vsaj doslej še niso rodili nobenega sadu, čeprav je vsem jasno, najbolj pa delavcem, da je potrebno hitro nekaj napraviti, ker se lahko zgodi, da se vprašanje zavleče do poletnih počitnic, ki lahko prinesejo takšno rešitev spora, ki bi je delavci ne mogli sprejeti. Kritiziral je delovanje ravnateljstva SAFOG, češ da ni bilo sposobno ob času odpraviti vzrokov Za sedanjo krizo. Naglasil je, da je bil dolga leta, do pred nekaj meseci obračun livarne aktiven in da bi lahko takrat ravnateljstvo pripravilo načrt in moderniziralo oddelek za lito železo. Kakor se govori, pa tega ni hotelo napraviti ker je bilo nekaterim zasebnikom bolj prav, če je obrat ostal pri starem. Govornik je dalje rekel, da so bili v volilni kampanji vladni predstavniki polni lepih zagotovil, da se posledice gospodarske krize ne bodo poznale na delavcih. Minister Bo je v Tržiču izjavil, da je »obmejno prebivalstvo zelo blizu srca rimskim krogom«, vendar so sedaj, ko je nekoliko topleje, v Rimu popolnoma pozabili na obljube in na naše probleme. Ob zaključku svojega govora je rekel, da delavci ne bodo šli na počitnice, ki bi se morale začeti 10. avgusta, toliko časa, dokler ne bo izdalo ravnateljstvo uradnega zagotovila, da je odpuste začasno preklicalo. Predstavnik UIL Fontini pa je zborovalcem rekel, da morajo goriški kovinarji po zgledu delavcev v drugih podjetjih IRl v državi doseči preklic odpustov za nekaj mesecev, da se poišče rešitev krize. Michelutti od CISL je rekel, da je bila v državi dosežena zakonska ločitev podjetij IRI od Confindustrije. Državljani pa imajo pravico, če že s svojim denarjem vzdržujejo ta podjetja, da od njih tudi zahtevajo, kar jim pritiče. Večkrat je poudarjal svoj optimi- zem v zvezi z rešitvijo vprašanja in naglasil, da bi se moral v nekaj dneh razčistiti. Delavci bodo uspeli v svoji akciji samo če bodo enotni in če bodo upoštevali navodila sindikalnih organizacij. Kasneje smo zvedeli, da so vse tri sindikalne organizacije pozvale delavce in uradnike, naj ostanejo v tovarni. Ob nadaljnjih navodilih teh naj ohranijo red in disciplino. Poleg tega so jih pozvale, naj prispevajo po 500 lir v solidarnostni sklad za rešitev spora. Z GORIŠKEGA SODISCA V Jugoslavijo na delo ob povratku pa pred sodnike Pred goriškimi sodniki se je pojavil včeraj 29-letni Oli-viero Hagendorfer, begunec iz Dalmacije, ki je po vojni stanoval v Vicenzi in ki mu ni bila ugodno rešena prošnja za italijansko državljanstvo. Zaradi tega je Hagendorfer avgusta 1955 ilegalno prekoračil mejo pri svetogorski postaji in šel do Zadra, ne da bi ga kdo utsavil. Tam se je javil na policiji, pridržali so ga nekaj časa in mu nato izročili jugoslovansko osebno izkaznico in delovno knjižico. Delal je kot kurjač pri nekem občinskem podjetju in se istočasno zanimal za svoje državljanstvo. Dne 15. aprila letos pa mu je jugoslovanska policija odklonila nadaljnje dovoljenje za bivanje, ker ni bil re jugoslovanski ne italijan-sk; državljan. Prepeljali so ga do državne meje, ki jo je prekoračil pri Rupi 19. apri-ia ob 23. uri zvečer. Na naši strani so ga prijeli finančni stražniki in ga prijavili zaradi nedovoljenega prestopa državne meje. Policija je ugotovila, da je moral odgovarjati zaradi kraje in ker se ni javil na vojaški nabor. Obsodili so ga zaradi prekoračenja meje na 3 mesece zapora in 16 tisoč lir kazni, nakar je Hagendorfer vložil priziv. Včeraj so na goriškem sodišču potrdili prvotno obsodbo. Tovornikovo kolo v žensko na Korzu Včeraj zjutraj se je na Verdijevem Korzu v bližini Ljud skega vrta pripetila svojevrstna prometna nesreča. Nekemu kamionu je počila guma in železni obroč je prifrčal med noge gospodinje Matilde Martinetto iz Ul. Brigata Pavia 130, ki je takrat šla tam mimo. Martinettovo so prepeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa v bolnišnico Brigata Pavia, -kjer so ji obvezali globoko rano na levi nogi. t «»------ Urad, za delo sporoča, da se novačijo cestni delavci za Južno Afriko, Vpisovanje in pojasnila se dajejo na uradu za delo v Ulici Crispi od 10. do 12 ure vključno do sobote 9. avgusta tJ. Kino Vittoria bo ostal zaradi poletnih počitnic zaprt do petka. Redne predstave se bodo pričele v soboto. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Tudi junaki so morilci (Acapulco)#, R. Me-cker in J. Rule. CENTRALE. 17.00: »Romantična balada«, P. Henrei in E. Karbler. MODERNO. 17.00: «Dekle iz Via Veoeto«, A. Moneta Ca-glio. VERDI. Zaprto zaradi letnih počitnic. ■ #»-—— DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani e Al-Janese, Ul. Rossini 1, telefon 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču žabelčžili "irajvišjo" temperaturo 26.4 stop., najnižjo pa 13.4 stopinje. Obmejni promet v meseni juliju S propustnimi je slo čez meio 19.000 ital, in 62.000 jug. uriauiianou Čez solkanski blok je šlo 21.000 oseb Obmejni promet v preteklem juliju ni zaznamoval kljub ugodnemu vremenu, napredka v primerjavi s prejšnjimi meseci. Z redno pro-pustnico je prešlo državno mejo 19.581 italijanskih in 62 r.soč 559 jugoslovanskih državljanov; z izredno 440 italijanskih in 113 jugoslovanskih državljanov, s posebno 14 I-talijanov in 5 Jugoslovanov, z dovoljenjem za prehod 1292 Jugoslovanov in noben Italijan. Kmečke propustnice se je poslužilo 4324 Italijanov in 14.460 Jugoslovanov. Po posameznih blokih so bili prehodi naslednji; Rdeča hiša 6764 Italijanov in 12.172 Jugoslovanov; Ceglo 273 Italijanov in 3920 Jugoslovanov; Dobrovo 561 italijanskih in 1129 jugoslovanskih državljanov; Steverjan 612 italijanskih in 1866 jugoslovanskih državljanov; Solkan 6244 14-635; Fafut 2229, 6193; Šempeter 3606, 16.314; Miren 1353 Italijanov in 6235 Jugoslovanov. Na bloku pri Rdeči hiši so zabeležili še naslednji mednarodni promet; italijanskih državljanov, ki so s potnim listom šli v Jugoslavijo, je bilo 1710, prišlo pa jih je 1395; tujih državljanov je prišlo v Italijo 1721, odšlo pa jih je 1686. Osebnih avtomobilov je šlo v Jugoslavijo 1574, prišlo pa jih je 1495. 830 tovornih kamionov je pripeljalo 150 tisoč 761 stotov blaga, 822 kamionov pa je peljalo v Jugoslavijo 3779 stotov blaga. Si9 senor (Nadaljevanje s 3. strani) boj instrumentov. Sledil je pregled, nato pa posvetovanje za koliko. Skupna diagnoza: vnetje slepiča, nujna operacija. Mlada ženska je že ležala na operacijski mizi, Oprezno sem se ji približal z narkozo. Prestrašeno me je pogledala: —- Kaj me boste operirali? — Da, — sem odgovoril — Ne bo nič hudega, le majhen operacijski poseg. — Nič hudega — je dodal zdravnik iz Zapatuca. — Samo operacija slepiča — je neoprezna zinil don Rodriguez, 't ¥■* * 1 Pogled na del delavcev livarne SAFOG med govorom tajnika Delavske zbornice Ber-gomasa na včerajšnjem protestnem zborovanju na Trgu Cesare Battisti Bolnica se je naglo dvignila: — Slepič? Saj so mi slepič že pred desetimi leti odrezali! Angležinja je ozdravela od ene same skodelice čaja, ki ji ga je bila pripravila neka Indijanka. Dr. Rodriguez je s svojo operacijsko mizo in zabojem instrumentov odletel, kozja brada se je odpeljal v Zapatuco, jaz pa nisem mogel prenašati posmeha in nemega preziranja dona Antonia. Skočil sem na prvi tovorni vlak, ki je privozil mimo postaje. Tokrat sem prispel do Rosaria. Bil j c vprav letni sejem. — Ali znate boksati? — me je vprašal neki moški, ki je stal pred šotorom. — Si, senor, seveda, to se samo po sebi razume. — Moj poklicni boksar si je izpahnil nogo in za nocoj potrebujem drugega. — To je kot naročeno !— Bil sem namreč nekoč prvak Evrope, prvak St. Paola in okolice, seveda v težki kategoriji. 'O Krožna kolesarska dirka «Po Jugoslaviji» Kljub etapni zmagi Belgijca Simomsa Moiceanu še vedno rumena majica Danes IV. etapa Reka - Crikvenica na kronometer REKA, 5. — Današnja etapa je potekala kot je bilo pričakovati v zelo razburljivi borbi. Že takoj izven Zagreba go pobegnili Petrovič, Moiceanu in Altweck ter nadaljevali s takim tempom, da so imeli dolgo progo od Zagreba do Reke so kolesarji, ki so zasedli prva mesta prevozili v 4 urah 46’ in 20". Zmagovalec prve etape Tem-buyser je prišel na cilj z zamudo 2’20” in zasedel šele tri- že pri Jastrebačkem nad pol- najsto mesto. Najboljše plasi- drugo minuto naskoka. Toda po Karlovcu je bežeča trojica našla zapornico preko železniške proge zaprto in da bi izgubili čim manj časa, so vzeli kolesa na ramena in šli peš preko. Med tem časom pa se jim je glavna skupina precej približala. Kakih 90 km od cilja se je prva skupina kolesarjev povečala in 12 tekmovalcev je vozilo proti Reki, kjer je Belgijec Simoms prvi prevozil do ciljne črte. Drugo mesto je zasedel Belgijec Bostoen, tretje Romun Serba, četrti pa je Jugoslovan Žirovnik. Z istim časom je prispel tudi Romun Moiceanu, nosilec rumene majice, ki se je posebno izkazal na gorskih vzponih Vrbovško, Kupjak in Špičunak. 180 km llllllllllllllltllltllllllIHtlltMlllllllllllllltllllllllltlllHHIIHMIIIIIIIIIIItmillllflllllllHimnillllllMI V Bratislavi IV. svetovno padalsko prvenstvo 14 držav iz Evrope, Azije in Amerike v borbi za prva mesta in častne naslove Vreme je nekoliko oviralo prve treninge BRATISLAVA, 5. — Na letališču Dvornik v Bratislavi je bilo predvčerajšnjim slovesno odprto IV. svetovno padalsko prvenstvo. Jugoslovanska reprezentanca je v defileju nastopila peta po vrsti, ker je bila na zadnjem prvenstvu peta. Prijavljenih je 14 reprezentanc iz Evrope, Azije in A-merike. Le tekmovalci ZAR niso prispeli v Bratislavo. Otvoritev je motil dež, zaradi česar je bil skrčen predvideni letalski spored. Najprej so prišli v Bratislavo tekmovalci Sovjetske zveze, ki j-majo tudi najmočnejšo reprezentanco: pet moških in tri ženske. Z istim številom nastopajo tudi domačini, Poljaki, Romuni in Madžari. Za Jugoslavijo bodo tekmovali Damjanovič, Miličevič, Dobri-nič, Dedič in Romčevič. Predvčerajšnjim so reprezentance trenirale v raznih disciplinah. Rusi so skakali na cilj s 1000 m brez zadržka in 2500 m. Madžari, Avstrijci, Bolgari in Romuni pa so po enkrat skočili s 1500 m na cilj z zadržkom. Jugoslovanski padalci so skakali na cilj s 1000 m. Rezultati so bili odlični, čeprav je pihal močan veter. Razen tega so izvedli tudi figur-ni skok z 2500 m, kombinirano s ciljem. Prve tekme v skoku s 1000 m višine in v krogu s 150 m premera, se je udeležilo 57 padalcev in 21 padalk iz 14 držav. Prvi rezultati so sledeči: 1. Arsen Sarkov (Bolg.) 0,21 od središča kroga, 2. Kiro Zaha-rek (Bolg.) 2 m, 3. Zdenek Kaplan (ČSR) 3 m, 4. Jacques Rose (Franciia) 4 m, 5. Jac-ques Istel (ZDA) 5,66 m, 6. Ki-ril Vodenihrov (Bolg.) 6 m od središča. rani Poljak Geszla je na petem mestu. Nizozemec Hugens na osmem. Nemec Altweck pa na enaindvajsetem mestu. Od 62 kolesarjev, kolikor jih je startalo v Zagrebu, jih je prispelo na cilj 59. Med vožnjo so namreč odstopili Loibl (Muenchen), Bajc (O-dred) in Arsič (Skoplje). Med Jugos.ovani je Levačič zasedel 10., Petrovič 14. in Valčič 15. mesto, V generalnem plasmaju posameznikov je vrstni red po včerajšnji etapi naslednji: 1. Moiceanu (Rom.) 12.12’42", 2. Simoms (Belgija), 3. Žirovnik (Jug.), 4. Geszla (Poljska), 5. Petrovič (Jug.) itd.. V splošni lestvici skupin pa vadi Romunija pred Jugoslavijo, Poljsko, Belgijo, Nizozemsko. Odredom, Srbijo, Muenchenom in Švico. Danes IV. etapa Reka - Crikvenica (37 km) Poglavitne značilnosti te e-tape so: prvič je na seznamu kot samostojna (poprej trikrat samo poletapa), ki jo bodo vozili na kronometer — v presledkih s posameznim startom vseh tekmovalcev. Samo na dveh mestih se vzpne nekaj čez 200 metrov, a to od morja. Skratka, ta etapa je idealna priložnost za najbolj vzdržlji-vč in hitre tekmovalce, da si pred Vršičem zagotovijo določeno prednost. Njen rekorder je Veselin Petrovič, ki je zmagal 1. 1953 (59'32”) in še prej leta 1951. LAHKA ATLETIKA Truplo pok. Collinsa prepeljano v Anglijo BONN, 5. — Truplo pok. Petra Collinsa, ki se je ponesrečil v nedeljo med avtomo bilsko dirko za »Veliko nagrado Nemčije«, bodo ponoči odpeljali z letalom »Lufthanse« v Anglijo. Polemika CONI-FIGC vedno ostrejša Sredi meseca ses za imenovanje ii Nov svetovni rekord na 1.500 m 3’ 40*’ 3 BUDIMPEŠTA, 5. V prve® dnevu lahkoatletskega sreča< nja Madžarska - ZDA, je Madžar Rozsavolgy pretekel 1-5®® metrov v času 3’40”3, kar j* boljše kot uradni svetovni tekoča, ki je pripadal Taboriju (Madž.) in Nielsenu (Danska) s časom 3’40”8. Svetovni rekord je sicer že Čeh Jungvirth izboljšal v Pra‘ gi 1957. leta s časom 3’38 h vendar do sedaj še ni bil radno priznan. Barassi v zagati zaradi obtožb RIM, 5. — Oster odgovor inženirja Barassija na .ntervju predsednika CONI je presenetil v prvi vrsti odv- Onestija samega, ki je hotel v tisku o-pozoriti na krizo v nogomet, nem svetu. CONI je želel pogovor z voditelji nogometne zveze z namenom, da se razčisti položaj. Nihče nj hotel sprožiti spora, pa čeprav je bilo pričakovati polemiko. Odgovor inž. Barassija preseneča še posebno, ker je napaden tudi podpredsednik CO NI in Onesti je upal, da bosta obe stranki mirno proučili realni položaj. Z druge strani pa Barassijeva zavrnitev vsakršne kritike dokazuje, da krizo v nogometni zvezi ne bo mogoče rešiti s pomočjo osebnosti v vodstvu. Barassi je bil opozorjen na intervju, ki je tudi predstavljal mnenje članov izvršnega odbora CONI. Kaže, da je Barassi med telefonskim raz- iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiM.imiiiH.iiMiiiiiiiiilllimiiiiiiiiiiliitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiimiiiiiHitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiaiiiiiiiiiii Prve partije na IV. medeonskem turnirju v Portorožu Talj (SZ) zmagovalec nad De Greiffom Jugoslovan Gligorič remiziral z Bronsteinom Danes ob 16. uri nadaljevanje prekinjenih partij PORTOROŽ, 5. — Jugoslovanski šahovski velemojster Gligorič ni razočaral: v prvem kolu je remiziral s sovjetskim velemojstrom Bronsteinom. Do remija je prišlo v kraljevsko-indijski obrambi v 41. potezi. Drugi jugoslovanski šahist Matanovič pa je proti Argentincu Sanguinettiju zašel z ris-kantno igro v nevaren položaj. Igra je bila prekinjena v 41. potezi, ko je imel Sangui-netti kmeta več in seveda več izgledov na zmago. Ostali rezultati I. kola so naslednji: Fisher (ZDA) - Neukirch (Bolg.) remi; Panno (Arg.) • Pacnmann (ČSR) remi; Larsen (Danska) - dr. Filip (4SR) remi; Olaffson (Islandija) Szabo (Madžarska) prekinjeno; Petrosjan (SZ) - Sherwin (ZDA) prekihjeno. Olaffson ima proti Szabu : s PANNO: samo remi dva kmeta več in lahko dobljeno pozicijo. Tudi Petrosjan je na boljšem, ker ima v prekinjeni partij s Sherwinom dva kmeta več. Talj (SZ) pa je edini zmagovalec dneva, ker je odpravil Kolumbijca De Greiffa. Prekinjene partije bodo nadaljevali danes ob 16, uri. govorom z Onestijem priznaj, da obstajajo težkoče v stiki* med zvezo in profesionalno b” go ter je istočasno tudi o®1 ljubil, da bo interveniral. V zvezi s tem sporom ljajo, da se bo izvršni odbor Italijanskega nacionalnega limpijskega odbora sestal ^ drugi polovici avgusta in ®' cer za imenovanje izrednega komisarja. Govori se, da izbira padla na dr. Zaulija’ ki je generalni tajnik CON1, Barassi pa je iz Švice, kje* je moral uradno odpotovati, poslal tajništvu nogometne zveze navodila za sklicanje se je federalnega odbora, ki nal bi bila jutri v četrtek in ^ deralnega sveta, ki bi morala biti v ponedeljek 11. avgusta. Tiskovni urad nacionalne lige pa javlja, da se oosta petek sestala predsedniški i* finančni odbor, ki bosta Pr°” učila finančno stanje nekatj rih društev in potrdila pog°“‘ be za premestitev igralcev. Istega dne bosta odbora sprejela voditelje Triestine, Livorna, Lucchesa, Barija, lerma in Vigevana, s kateri®1 bodo diskutirali o finančne® položaju in o načinu upravne' ga nadzorstva. ___________TENIS „ HAMBURG, 5. — Na teniškem prvenstvu Nemčije le Jugoslovan Vladimir PetroV® v izločilnem tekmovanju Pre* magal Italijana Nicolo P1*” trangelija s 6:3, 6:3, 4:6 in 6:2. Sirola pa je premagal Poha ka Licisa v treh setih. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlslra Tiskarski zavod ZTT Trs* Ivtmna wmm. predvaja danes S. t. m. in Jutri 7. t. m. ob 18. uri in na prostem ob 20.30 barvni tilm Fox: (I MARILYN MONROE JANE RUSSEUk § | Krnli a m greenei_____________ ^^^ssaaeeeeeesacesaeesaee^eeeeeeeeseesese^ssjsisžsis V četrtek predpoldne, v odmoru med drugo in tretjo uro, so Jeroma poklicali k ravnatelju. Ni se moral bati, da bi ga karal, kajti bil je »svobodnjak«. S tem imenom je namreč voditelj tega dokaj dragega internata imenoval najboljše in najbolj zanesljive gojence najnižjih razredov (od »svobodnjaka« so potem napredovali k «oprodi» in končno do »viteza«). Ravnatelj, gospod Wordsworth, je sedel za svojo pisalno mizo globoko ginjen in neodločen. Jeromu se je zdelo, da se ga mora bati. »Sedi, John,« je rekel gospod Wordsworth. »Kako napreduješ v matematiki?« »Dobro, gospod « «Pravkar sem imel telefonski pogovor, Jerome. S tvojo teto. Zelo mi je žal, toda moram ti povedati nekaj neprijetnega.« »Da, gospod.« ' »Tvojega očeta je doletela nesreča.« «Ah.» Gospod Wordsworth ga je nekoliko presenečeno pogledal. »Zelo huda nesreča.* »Da, gospod.* Jerome je oboževal svojega očeta — ta izraz je odlično izbran. Tako kot ši človek samo v domišljiji lahko predstavlja boga, tako si je Jerome za- mišljal svojega očeta. Iz ovdovelega, nenehno potujočega pisatelja je napravil skrivnostnega pustolovca, ki je nenehno postopal po tujini — Nizzi, Bei-rutu, Mallorci in Kanarskih otokih. Ko je imel osem let, je bil Jerome prepričan, da je njegov oče ali tihotapec orožja ali pa agent britanske obveščevalne službe. Zato si je sedaj takoj v domišljiji naslikal, kako so ga ranili »s točo strojničnih izstrelkov«. Gospod Wordsworth se ,ie igral z ravnilom po pisalni mizi. Ni vedel prav, kako bi nadaljeval. Rekel je: «Ti veš, da je bil tvoj oče v Neaplju?« »Da, gospod.« »Tvoja teta je danes dobila obvestilo iz tamkajšnje bolnišnice.« »Ah.* Gospod Wordsworth je rekel obupancu »Prometna nesreča je bila.« »Da, gospod.« Jeromu se je posvetilo, da to vedno imenujejo prometno nesrečo. Seveda je morala policija prva streljati, njegov oče bi samo v skrajni sili lahko ubil človeka. »Zelo mi je žal — toda tvoj oče je hudo poškodovan.« «Ah.» »Ce povem resnico: včeraj je umrl, Jerome. čisto brez bolečin.* »Ali so ga ustrelili v srce?« »Kako prosim — kaj si povedal?« »Ali so ga ustrelili v srce?« »Nihče ni streljal, Jerome. Svinja mu je padla na glavo.« Gospod Words-worth se je nakremžil in nekaj trenutkov se je skoraj zdelo, kot da bi se hotel smejati. Zaprl je oči in se zbral ter naglo povedal, kot da je treba zadevo hitro končati: »Tvoj oče je šel po neki neapeljski ulici, ko mu je neka svinja padla na glavo. ■Verjetno imajo v revnejših četrtih Neaplja svinje kar na balkonih. Balkon, s katerega je ta padla, je bil na četrtem nadstropju. Svinja se je preveč zredila in balkon ni več zdržal teže. Tako je svinja padla tvojemu očetu na glavo.« Gospod Wordsworth je hitro vstal od mize in šel k oknu. Na njegovem hrbtu je bilo opaziti, kako ga je premagala žalost. Jerome je rekel: «Kaj so napravili s svinjo?« To vprašanje ni pričalo o brezsrčnosti, kot je menil gospod Wordsworth (.razmišljal je celo, če je mladenič še vedno dostojen naziva »svobodnjak«). Jerome si je samo prizadeval, da bi si svojevrsten prizor čisto natančno predstavljal. Razen tega ni bil vajen jokati; rad je razmišljal in sploh se ni spomnil, da bi na okoliščinah smrti svojega očeta našel karkoli smešnega. Ta smrt ie bila prav tako le del niegovega skrivnostnega življenja, šele pozneje se je zavedel, kako je ta smrt delovala na druge. Nerodno je bilo, da njegova teta ni imela nobenega čuta za šolo. Na klavirju pri njej je stala povečana fotografija njegovega očeta: dostojanstven, resen človek v slabo krojeni temni obleki, ki se je pred soncem skrival pod svojim dežnikom. Fotografijo so posneli na Capriju, v ozadju so se videle fa-raglionske pečine. Ko je Jerome imel šestnajst let, je spoznal, da ta slika bo lje odgovarja piscu »Sonce in sence« in «Popotovanje na Baleare* kot pa agentu britanske obveščevalne službe. Toda kljub temu spoznanju se je s spoštovanjem spominjal očeta: v albumu je hranil razglednice, ki jih je dobival od njega (znamke je že poprej pazljivo shranjeval v posebni zbirki) in bo lelo ga je, če je teta s tujci govorila o smrti njegovega očeta. «Nerodna nesreča,* je začenjala običajno, nakar si je obiskovalec nadel izraz zanimanja ali sočustvovanja. Oboje je bila seveda navadna hinavščina, toda Jerome ni mogel prenesti, kako se je od nekega določenega mesta pripovedovanja hinavščina sprevrgla v resnično zanimanje. »Ne morem razumeti, da kaj takega do voljujejo v civilizirani deželi,* je rekla njegova teta. »Vedno sem mislila, da Italijo lahko smatramo za civilizirano deželo. Seveda moramo v tujini biti na marsikaj pripravljeni in moj brat je veliko poto val. Tako je na primer vedno imel pri sebi po sodo za vodo; to je veliko ceneje, ko da bi vedno moral kupovati mineralno vodo. Iz tega lahko vidite, kako oprezen človek je bil, toda kdo bi lahko predvidel, da mu bo na poti v pomorski muzej v Via Dottore Manuele Pa-nucci padla na glavo svinja?« Tedaj so obiskovalci vedno kazali prav izredno zanimanje za njeno pripoved. Jeromov oče ni bil posebno znan pisatelj, toaa zdi se, da po smrti vsakega avtorja pride čas, ko nekdo napise za Timesovo literarno prilogo pismo, češ da pripravlja knjigo o umrlem piscu, da prosi sorodnike in prijatelje umrlega za gradivo — pisma, dokumente in anekdote. Seveda večina teh življenjepisov nikoli ne izide in pogosto se moramo vprašati, če vse to ni zgolj zakrita oblika izsiljevanja. Ker pa je Jerome, ki je medtem postal zapriseženi finančni revizor, nagibal k precenjevanju očetove slave in pozornosti, k’ ga je ali bi ga vsaj mogel vzbuditi njegov konec, je pričel tuhtati o tem, kako bi našel pot, da bi poročilu o očetovem koncu odvzel vso smešnost Bilo bi namreč nesmiselno zamolčati posameznosti, kajti v tem primeru bi bodoči življe-njepisec stopil k Jeromovi teti, ki je žal dočakala visoko starost. Zdelo se mu je, da bi lahko na dva načina opisoval očetovo smrt: po enem je poslušalca počasi pripeljal do nesreče, tako da je bil ta že na vse pripravljen in je sprejel smrt kot skoraj samo po sebi umevno. Nevarnost smejanja je moral preprečiti s tem, da je izključil vsako presenečenje in zato je moral pripoved začeti zelo gostobesedno: »Vi verjetno poznate Neapelj z njegovimi visokimi stanovanjskimi hišami? Nekoč sem slišal, da so Napoli-tanci v New Yorku — prav tako kot prebivalci Turina v Londonu — počutijo se tako zelo domače, ker v obeh mestih teče reka po podobni poti. Kje pa sem pravzaprav nehal? Ah seveda, Neapelj. Vsakdo se čudi, ko vidi, kaj vse imajo ljudje v siromašnih mestnih predelih na svojih balkonih. Nobenega perila nimajo ali postelj, to vendar ne bi bilo nič kaj posebnega — ne, tam imajo žive domače živali, kokoši in celo svinje. Seveda nimajo svinje na balkonih dovolj prostora, da bi se gibale in zato se tudi vrecej zredijo.« Predstavljal si je že, kako so se tukaj pričele svetiti po-slušalčeve oči. «Ne vem sicer, koliko taka svinja lahko tehta, toda te stare hiše se dokaj rade same rušijo. Na vsak način — neki balkon v četrtem nadstropju te teže ni več vzdržal. Popustil je, s seboj je potegnil balkon še iz tretjega nadstropja in potem padel na cesto. Moj oče 9* je bil na poti v pomorski muzej, ko ga je zadela svinja,« Z večjim mojstrstvom res ne bi bilo mogoče bolj razburljivo povedati tako napeto storijo. Druga metoda je imela to prednost, da je bila krajša. »Mojega očeta je ubila svinja.« — «Res? V Indiji?« — »Ne, v Italiji.« — «Kako zanimivo. Niti vedel nisem, da tudi tam lovijo svinje. Ali je vaš oče igral tudi polo?...« Ne prezgodaj ne prepozno, kot da je kot finančni revizor študiral statistike in izračunal povpreček, se je Jerome zaročil: bilo je dobrosrčno sveže dekle petindvajsetih let, katere oče je bil zdravnik v Pinneru. Ime ji je bilo Sally in nora je bila na majhne otroke, odkar je s petimi leti dobila lutko, ki je zapirala oči in se je zares znala tudi zmočiti. Odnos med obema mladima človekoma je bil prej zadovoljujoč, kot pa razburljiv, tako pač, kot se to spodobi za zapriseženega finančnega revizorja. V kaj takega se nikoli ne bi podal, če bi to utegnilo zmešati njegove številke. Toda ena misel je mučila Jeroma. Ker je pač v nepolnem letu utegnil tudi sam postati oče, je postala njegova ljubezen do pokojnika še močnejša. Prizadeval si je, da bi ohranil spomin na očeta in z obupom se je spraševal, če bi njegova mirna ljubezen do Sally prenesla njeno morebitno brezsrčnost, če bi se ob povesti o očetovi smrti smejala. Enkrat bi jo morala izvedeti, če ne prej, ko bi jo povabil na večerjo k svoji teti. Nekajkrat je sicer poskusil, da bi ji vse sam povedal, kajti razumljivo je, da je hotela izvedeti vse, kar se je nanašalo nanj. «Ti si bil še zelo mlad, ko je umrl tvoj oče?« ga je vprašala. »šele devet.« • «Ubogi moj mali!« je rekla. «Bil sem v šoli, ko sem izvedel.« «Ali te je hudo prizadelo?* «Ne spominjam se več.« »še nikoli mi nisi pripovedoval, kako je umrl tvoj oče.« »čisto nenadoma se je zgodilo. Prometna nezgoda.« «Obljubi mi, da boš vedno pazljivo vozil, Jem-my?« (Navadila se je, da ga je vedno imenovala «Jemmy«), Tako je zamudil, da bi uporabil drugo metodo — metodo lova na svinje, kot jo je imenoval sam zase. Nameravala sta se poročiti brez mnogo hrupa na poročnem uradu in potem prebiti medene tedne v Torquayu. Vedno znova je znal preprečiti dan, ko bi jo moral seznaniti s svojo teto, toda končno je le prišel ta neizogiben večer, slab teden pred poroko. Sam ne bi vedel povedati, ali se je bolj bal za spomin svojega očeta ali pa za gotovost svoje ljubezni. Kritičen trenutek se Je približal dovolj hitro. »Ali je to Jemmyjev oče?« Je vprašala Sally in pri tem vzela v roke fotografijo gospoda z dežnikom. »Da, moja draga. Kako ste to tako hitro spoznali?« »Enake oči in čelo Ima kot Jemmy, ali se vam ne zdi?« »Ali vam je Jerome že pokazal njegove knjige?« »Ne.* «Za poroko vam jih bo1® poklonila. Potopisi m°Jr ga brata so tako tenk0" čutni. Najljubša mi | «Skriti kotički«. Obeta1® se mu je velika bodočn0* in zato nas je tem b11' prizadela njegova nerod*1 nesreča.« _ Jerome bi najraje P^ begnil iz sobe, da ne moral gledati, kako ^ njegova ljuba prasnil* smeh. «Od njegovih čitat*'^ sem prejela številna Pis: potem, ko mu je padla na glavo.« v^afli-brezobzima doslej še koli ni bila. .j Potem Da se ie zg**1 čudež Sally se ni sme>'* Prestrašena je obsedel® . “• - oCfl**1 pfi’ široko razprtimi medtem ko ji je teta . t povedovala dogodek, ^ koncu pa je rekla: * , strašno! Da se kaj take* lahko zgodi! Z vedirs neba!« v Jeromovo srce je P°s w kovalo od veselja. av je spremljal v taksijti mo v, jo je poljubljal -j ognjevito kakor kdaj . poprej, ona pa mu j® V čala z enako strastjo^ njenih svetloplavih so se zrcalili sami jg ki so lahko zapirali °rmcr so se znali tudi prav v čiti. j# »V enem tednu!* J®jptf kel Jerome in stisnil® je roko. »Rad bi vedel’ , kaj sedaj misliš, 1 Ju »Razmišljala sem o -vikaj je bilo z ubog0 njo,« je rekla Saliy- . -p »Verjetno s° jo tak°J jr jedli,« je rekel srečn0 ^ rome in poljubil tega u kega otroka.